Okoljsko Poročilo V Postopku Priprave Občinskega Prostorskega Načrta Za Občino Hrpelje - Kozina

Naročnik:

OBČINA HRPELJE - KOZINA Hrpelje, Reška cesta 14 6240 Kozina

OKOLJSKO POROČILO V POSTOPKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBČINO HRPELJE - KOZINA

Faza: za javno razgrnitev

Izvajalec:

junij 2014

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

Naročnik: Občina Hrpelje – Kozina Hrpelje, Reška cesta 14 6240 Kozina

Vsebina: OKOLJSKO POROČILO V POSTOPKU PRIPRAVE OPN HRPELJE – KOZINA

Številka projekta: OP – 165/11

Datum: 26 junij 2014

Faza projekta: za javno razgrnitev

Izdelovalec: Geateh, d.o.o. Opekarska 11 1000 Ljubljana

Odgovorni nosilec projekta: Tadej Zupančič, univ. dipl. inž. Kem. tehn.

Direktor: mag. Zoran Stojič, univ. dipl. inž. Gradb.

Izdelava poročila:

 GOZD  KMETIJSKE POVRŠINE  KULTURNA DEDIŠČINA  KRAJINA  PODZEMNE IN POVRŠINSKE VODE  PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA  SVETLOBNO ONESNAŽENJE  HRUP

Marko Kovač, univ. Dipl. Ing vod. In kom. Natalija Vrhunc, univ. Dipl. Geogr., soc. Kult. Tadej Zupančič, univ. dipl. inž. Kem. tehn.

Stran 2

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

 SEGMENT NARAVA:

mag. Martin Žerdin, univ. Dipl. Biol. Lea Trnovšek, univ. Dipl. Biol. Mojca Vrbajnščak, univ. Dipl. Biol. Barbara Jerman, univ. Dipl. Geog. In prof. Zgod. Leonida Šot Pavlovič, univ. Dipl. Biol. Mag. Martin Žerdin, univ. Dipl. Biol. Katja Vrabič, univ. Dipl. Inž. Geol. Urška Bregar, dipl. Ing. Gozd. Mag. Boris Turk, univ. Dipl. Biol.

Stran 3

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

VSEBINA

I. SPLOŠNO ...... 8 I.1. OZADJE ...... 8 I.2. NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA ...... 8 I.3. VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA ...... 8 V okoljskem poročilu se obravnavajo naslednji segmenti okolja: ...... 9 I.4 METODOLOŠKI PRISTOP V VREDNOTENJU VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE ...... 9 II. PODATKI O PLANU ...... 11 II.1. Cilji in kratek opis plana ter odnos do drugih ustreznih planov...... 11 II.1.1. Cilji plana ...... 11 II.1.2. Opis plana ...... 12 II.1.3. Odnos do drugih planov ...... 16 II.2. Opis območja, ki ga zajema plan ...... 17 II.3. Določitev namenske rabe prostora ...... 19 II.4. Predvideno obdobje izvajanja plana ...... 20 II.5. Potrebe po naravnih virih ...... 21 II.6. Predvidene emisije, odpadki in ravnanje z njimi ...... 21 II.7. Opis razvoja brez izvedbe plana ...... 21 III. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO OKOLJSKEGA POROČILA ...... 22 IV. UGOTAVLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE ...... 25 IV.1 PODZEMNE VODE ...... 26 IV.1.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO ...... 27 IV.1.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA ...... 29 IV.1.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA ...... 29 IV.1.3 Vplivi plana na okolje ...... 34 IV.1.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ...... 34 IV.1.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA ...... 37 IV.1.4 OMILITVENI UKREPI ...... 38 IV.1.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 38 IV.1.6 VIRI ...... 38 IV.2 POVRŠINSKE VODE ...... 40 IV.2.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO ...... 41 IV.2.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA ...... 43 IV.2.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA ...... 43 IV.2.3 Vplivi plana na okolje ...... 46 IV.2.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ...... 46 IV.2.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA ...... 49 IV.2.4 OMILITVENI UKREPI ...... 49 IV.2.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 49

Stran 4

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

IV.2.6 VIRI ...... 49 IV.3 PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA ...... 51 IV.3.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA ...... 52 IV.3.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV ...... 52 IV.3.1.2. MERILA IN METODA ZA VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA ...... 52 IV.3.1.2.1. Podnebne spremembe ...... 52 IV.3.1.2.2. Kakovost zunanjega zraka ...... 52 IV.3.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ...... 54 IV.3.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA ...... 54 IV.3.3 Vplivi plana na okolje ...... 58 IV.3.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA ...... 58 IV.2.4. OMILITVENI UKREPI ...... 60 IV.2.5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 61 IV.4. HRUP ...... 62 IV.4.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA S HRUPOM ...... 63 IV.4.1.1. NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV ...... 63 IV.4.1.2. MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA ...... 63 IV.4.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ...... 66 IV.4.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA ...... 66 IV.4.3 Vplivi plana na okolje ...... 68 IV.4.3.1. OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA ...... 68 IV.4.4 OMILITVENI UKREPI ...... 72 IV.4.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 73 IV.5. NARAVA ...... 74 IV.5. 1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA ...... 75 IV.5.2. OBSTOJEČE STANJE ...... 79 3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA ...... 116 4. OMILITVENI UKREPI ...... 123 5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ...... 147 6. OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE IN UPOŠTEVANJU SMERNIC ...... 147 IV.6. KMETIJSKE POVRŠINE ...... 149 IV.6.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KMETIJSKE POVRŠINE KOT NARAVNI VIR ...... 150 IV.6.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA ...... 150 IV.6.1.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA ...... 150 IV.6.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ...... 152 IV.6.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA ...... 152 IV.6.3 Vplivi plana na okolje ...... 153

Stran 5

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

IV.6.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ...... 153 IV.6.4 OMILITVENI UKREPI ...... 159 IV.6.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 159 IV.7. GOZD ...... 160 IV.7.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA GOZD...... 161 IV.7.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA ...... 161 IV.7.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA ...... 161 IV.7.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ...... 163 IV.7.3 Vplivi plana na okolje ...... 164 IV.7.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ...... 164 IV.7.4 OMILITVENI UKREPI ...... 168 IV.7.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 168 IV.8. KULTURNA DEDIŠČINA ...... 169 IV.8.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO ...... 170 IV.8.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ...... 172 IV.8.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA ...... 172 IV.8.3 Vplivi plana na okolje ...... 181 IV.8.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ...... 181 IV.8.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA ...... 198 IV.8.4 OMILITVENI UKREPI ...... 198 IV.8.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 202 IV.8.6 VIRI ...... 202 IV.9. KRAJINA ...... 203 IV.9.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KRAJINO ...... 204 IV.9.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ...... 207 IV.9.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA ...... 207 IV.9.3 Vplivi plana na okolje ...... 212 IV.9.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ...... 212 IV.9.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA ...... 214 IV.9.4 OMILITVENI UKREPI ...... 214 IV.9.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 215 IV.9.6 VIRI ...... 215 IV.11. SVETLOBNO ONESNAŽENJE ...... 216 IV.10.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA S SVETLOBNIM ONESNAŽENJEM ...... 217 IV.10.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ...... 219 IV.10.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA ...... 219

Stran 6

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

IV.10.3 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ...... 220 IV.10.4 OMILITVENI UKREPI ...... 220 IV.10.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 221 IV.11. RAVNANJE Z ODPADKI ...... 222 IV.11.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Z ODPADKI ...... 223 IV.11.2 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA ...... 224 IV.11.3 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ...... 225 IV.13.4 OMILITVENI UKREPI ...... 225 IV.11.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ...... 225 V. Sklepna ocena ...... 226 V. Sklepna ocena sprejemljivosti PLANA ...... 227 V.1 OCENA SPREJEMLJIVOSTI IZVEDBE PLANA ...... 227 VI. POVZETEK ...... 228 VII. VIRI ...... 233

Priloge:

Priloga 1: Prikaz predvidenega plana M 1:50.000 Priloga 2: Prikaz vodovarstvenih območij M 1:50.000 Priloga 3: Prikaz kulturne dediščine M 1:50.000 Priloga 4: Prikaz gozdnih površin M 1:50.000 Priloga 5: Prikaz kmetijskih površin M 1:50.000 Priloga 6: Prikaz Natura 2000 območij M 1:32.000 Priloga 7: Prikaz zavarovanih območij M 1:32.000 Priloga 8: Prikaz naravnih vrednot M 1:32.000 Priloga 9: Prikaz ekološko pomembnih območij M 1:32.000

Stran 7

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

I. SPLOŠNO

I.1. OZADJE

Občina Hrpelje – Kozina je bila ustanovaljena 1.1.1995. Pred tem je bilo območje občine sestavni del skupne občine Sežana.Trenutno veljavni akt v občini je Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Hrpelje-Kozina zaradi uskladitve s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sežana za območje Občine Hrpelje-Kozina, dopolnjenih v letu 2004 (Uradni list RS, št. 102/2005 z dne 15. 11. 2005). S tem odlokom so določili Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev v občini Sežana za območje občine Hrpelje-Kozina, ki jih je izdelal LUZ d.d. iz Ljubljane.

Postopek izdalave OPN je določen z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) od 36. do 54. člena. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je na podlagi 40. člena Zakona o varstvu okolja izvedlo vsebinsko preverjanje vloge in izdalo dne 13. 4. 2011 odločbo, da je za Občinski prostorski načrt Občine Hrpelje – Kozina treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje (CPVO).

V obdobuju 2012-2014 je bil v plan umeščen regijski Center varne in športne vožnje za južno primorsko regijo. Center je bil predviden severovzhodno od naselja Meterije v velikosti 59 ha bruto. Zaradi vplivov na okolje, to je naravo in kraške jame, vplivov na hrup in krajino, potencialnih vplivov na podzemne vode in vire pitne vode je bil Center varne in športne vožnje v letu 2014 umaknjen iz OPN Hrpelje Kozina.

Po zadnjem pregledu okoljskega poročila na sektorju CPVO v OPN niso uvrščeni drugi posegi. Upoštevan je bil poziv za dopolnitev MKO št. 35409-234/2010/22, z dne 13.6.2012. Okoljsko poročilo upošteva pripombe iz predmetnega poziva oziroma priloženih mnenj (ob upoštevanju veljavne zakonodaje in OPN).

Okoljsko poročilo temelji na dopolnjenem osnutku Občinskega prostorskega načrta za občino Hrpelje – Kozina (Luz d.d., april 2014).

I.2. NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA Predmet občinskega prostorskega načrta je določitev prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja vzdržen prostorski razvoj dejavnosti v prostoru na območju Občine Hrpelje – Kozina, ki mora biti usklajen z uveljavljeno strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Predmet OPN je tudi izdelava urbanističnih načrtov za naselji Hrpelje in Kozina. Predmetno okoljsko poročilo je v skladu z »Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje« (Ur. L. RS, 73/05) opredeljuje in vrednoti pomembne vplive izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša.

I.3. VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA Sestavni deli okoljskega poročila so: 1. podatki o planu, 2. podatki o stanju okolja,

Stran 8

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

3. podatki o okoljskih ciljih plana, merilih vrednotenja in metodah za ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana; 4. podatki o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja; 5. omilitveni ukrepi; 6. predvideni načini spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana; 7. poljuden povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazložitvijo.

V okoljskem poročilu se obravnavajo naslednji segmenti okolja: 1. Podzemne in površinske vode, 2. Podnebne spremembe in kakovost zraka, 3. Hrup, 4. Narava: 5. Kmetijske površine 6. Gozd 7. Kulturna dediščina, 8. Poselitev 9. Krajina 10. Svetlobno onesnaženje 11. Odpadki

Vpliv izvedbe plana na varstvo človekovega zdravja je vključen v oceni vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za podzemne vode, kakovost zraka, poselitev, svetlobno onesnaženje in obremenitev s hrupom. Vpliv izvedbe plana na tla je posredno vključen preko vrednotenja vplivov na kmetijske površine ter podzemne in površinske vode.

Obravnavan Občinski prostorski načrt občine Hrpelje – Kozina za posamezne posege ali dejavnosti ne obravnava alternativnih rešitev, zato jih tudi s stališča presoje vplivov na okolje v okoljskem poročilu ni bilo mogoče obravnavati.

OPN je bil v postopku priprave Okoljskega poročila skladno s smernicami pristojnih ministrstev usklajen predvsem v vidiku zmanjšanja posegov na najboljša kmetijska zemljišča.

Po sprejetju OPN bo v postopku priprava posameznih podrobnih občinskih načrtov (OPPN), ter po potrebi izvedena celovita presoja vplivov na okolje oz. izdelano okoljsko poročilo za posamezni OPPN, ki bo bolj podrobno ocenil vplive na okolje za posamezne posege (ki bodo tudi bolj podrobno opredeljeni) in določil tudi podrobne omilitvene ukrepe, ki jih bo potrebno upoštevati, da bo izvedba sprejemljiva.

I.4 METODOLOŠKI PRISTOP V VREDNOTENJU VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE V okoljskem poročilu so opredeljeni ugotovljeni pomembni vplivi plana, ki so lahko: neposredni, daljinski, kumulativni in sinergijski, kratko-, srednje- in dolgoročni, trajni in začasni. Vplivi izvedbe plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja.

Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne učinke na izbrana merila vrednotenja.

Stran 9

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje plan v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in se zgodijo oddaljeno od plana v okolje.

Kumulativni vplivi odražajo zanemarljiv vpliv izvedbe plana na izbrana merila vrednotenja, ima pa izvedba plana skupaj z obstoječimi plani ali s plani, ki so načrtovani in grajeni na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima več planov istega plana združen vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi.

Neposredni, daljinski in kumulativni vplivi so ocenjeni na podlagi obsega sprememb po posameznih kazalcih stanja okolja in njihovi pomembnosti.

Sinergijski vplivi izvedbe plana so v celoti večji od vsote posameznih vplivov. Sinergijski vpliv je ocenjen na podlagi skupnih posledic neposrednih, daljinskih in kumulativnih vplivov plana.

Ocena vplivov izvedbe plana na cilje celovite presoje je sestavljena iz podocen vsake od posledic izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana.

V primeru škodljivih vplivov načrtovanega plana je bila preverjena možnost omilitve škodljivih vplivov ter navedeni ustrezni omilitveni ukrepi, kot tudi razlogi za konkreten izbor omilitvenega ukrepa.

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v naslednjih velikostnih razredih:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv B – nebistven vpliv C – nebistven vpliv (zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov) D – bistven vpliv E – uničujoč vpliv X – ugotavljanje vpliva ni možno.

Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z B ocenjujejo vplivi s povsem splošnimi ukrepi za omilitev; s C pa vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi.

Stran 10

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

II. PODATKI O PLANU

II.1. Cilji in kratek opis plana ter odnos do drugih ustreznih planov II.1.1. Cilji plana Podatke za Občinski prostorski načrt nam je posredoval Luz d.d. april.2014.

Občinski prostorski načrt Občine Hrpelje – Kozina vsebuje strateški in izvedbeni del. Cilji prostorskega razvoja občine so navedeni v strateškem delu med tem ko je v izvedbenem delu navedena namenska raba, prostorsko izvedbeni pogoji ter merila za potreben OPPN.

Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja občine Hrpelje – Kozina:

 skladen razvoj po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami,  vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami.  upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora.  usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij.  povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim regionalnim prostorom.  spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja, spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost.  zagotavljanje prebivalcem naselij možnost za vsakodnevno oskrbo, izobraževanje, informiranje in druženje,  zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja.

Usmeritve in cilji na področju poselitve: Razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih poselitvenih območjih.

Notranji razvoj naselij obsega predvsem:  zgoščevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja.  ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora,  ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.

Celovita prenova naselij se izvaja:  s prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda.  z ohranjanjem kvalitetnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi,  z varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij,  s prenovo komunalne infrastrukture,  s sanacijo degradiranih območij.

Stran 11

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

Usmeritve za širitev območij naselij:  širitve se usmerjajo v lokalna in oskrbna središča ter druga kmetijska in gozdna zemljišča, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo,  s širitvijo se ohranja morfologija naselij, krajinske in arhitekturne prepoznavnosti ter tipologije naselij.  nova območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselij,  upoštevajo se značilnosti arhitekturnih krajin Brkini z Markovščino in Kras-Sežana.

Razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske unije.

Za zagotavljanje ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve se: 5. varuje in ohranja obstoječa območja poselitve. 5. prepoveduje se vsakršno novo razpršeno gradnjo, ki ne služi neposrednim potrebam kmečkih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih dejavnosti, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami.

Cilji in usmeritve na področju krajine: Območja, ki vključujejo prepoznavne prvine v krajini so dobro ohranjena območja z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe s poudarkom na varovanju kulturne dediščina z visoko pričevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin ali naravnih vrednot Velika večina občine spada v Kraški regijski park, od tega je večina ekološko pomembno območje in znotraj tega večina posebno varstveno območje. Naravni spomeniki (izjemne krajine) so v Brkinih manjše doline pri Brezovici, Odolini, Hotični, Slivju in dolina Jezernine, v Čičariji vrh Slavnika ter dolina Glinščice, ki je tudi krajinski park.

Razvoj krajine prednostno zagotavlja: 5. ohranjanje prepoznavnosti kakovosti krajine, 5. izkoriščanje in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini. 5. ohranjanje naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov, 5. zagotavljanje varnega, privlačnega in prijetnega bivalnega okolja.

II.1.2. Opis plana

II.1.2.1 STRATEŠKI DEL Prenovi se stara vaška jedra vključno z jedrom Hrpelij in večstanovanjske objekte z večjo gostoto poselitve. Večje nove zaključene površine za poselitev se predvidijo na območju Hrpelij in Kozine. Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi enodružinskimi objekti izven območij naselij ni dovoljeno. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo. Poslovno proizvodne dejavnosti se umešča v razvojna naselja ob glavnih prometni povezi Trst-Reka. Nova območja centralnih dejavnosti se predvidijo v Hrpeljah in Kozini, območja proizvodih dejavnosti prav tako v Hrpeljah in Kozini, med Kozino in Rodikom pri Povžanah (Gabrk) ter manjša proizvodnja v Baču pri Materiji, Gradišču pri Materiji in pri Obrovu, kmetijska proizvodnja pa pri Prešnici.

Stran 12

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

Območja za potrebe obrambe (v naselju) se predvidijo v Artvižah in Tatrah, ter območja zelenih športnih površin v Hrpeljah, Krvavem Potoku, Vrhpolju, Rodiku, pri Markovščini, pri Slivju in pri Hotični. Pri naseljih Vrhpolje, Beka, Prešnica (Barbarca) in Golac so območja nadzemnega pridobivalnega prostora (opuščeni kamnolomi) v samosanaciji.

Tabela 1: Vloga naselij v občini Hrpelje – Kozina (predlog podan v osnutku OPN) VLOGA NASELJA/ SREDIŠČA NASELJE / SREDIŠČE občinsko središče – C (1) Hrpelje središče občinskega pomena- E (1) Kozina pomembno lokalno središče – E (1) Obrov lokalna središča – F (1) Materija pomožno lokalno središče – G (9) Artviže, Bač pri Materiji, Golac, Gradišče pri Materiji, Ocizla, Prešnica, Rodik, Slivje, Tatre ostala naselja (26) Beka, Brezovica, Brezovo Brdo, Gradišica, Hotična, Javorje, Klanec pri Kozini, Kovčice, Markovščina, Mihele, Mrše, Nasirec, Odolina, Orehek pri Materiji, Ostrovica, Petrinje, Poljane pri Podgradu, Povžane, Ritomeče, Rožice, Skadanščina, Slope, Tublje pri Hrpeljah, Velike Loče, Vrhpolje

Tabela 2: Funkcija naselij v občini Hrpelje – Kozina (predlog podan v osnutku OPN) NASELJE/ SREDIŠČE FUNKCIJA Hrpelje – Kozina upravne, družbene, turistične, trgovske, gostinske, zdravstvene, kulturne, prometne, športno-rekreacijske, stanovanjske, gospodarske, poslovne in storitvene, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene Krvavi Potok, Materija-Bač pri Materiji, gostinske, športno-rekreacijske, stanovanjske, poslovne in storitvene Gradišče pri Materiji, trgovske, stanovanjske, gospodarske Obrov gostinske, stanovanjske, gospodarske Rodik trgovske, gostinske, stanovanjske, gospodarske Vrhpolje gostinske, športno-rekreacijske, turistične, Markovščina stanovanjske Slivje športno-rekreacijske, stanovanjske Hotična športno-rekreacijske, stanovanjske Tublje pri Hrpeljah športno-rekreacijske, stanovanjske Slope športno-rekreacijske, stanovanjske

V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se v podeželskem delu občine dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi. Za naselja Hrpelje in Kozina je potrebno izdelati urbanistični načrt.

II.1.2.1.1 Zasnova infrastrukture

Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja. Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.

Stran 13

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

V občini poteka istrska železniška proga čez Rodik, Kozino in Prešnico, od koder se odcepi tir za Koper. 1959 leta je bila ukinjena proga med Trstom in Kozino, katere trasa se čuva za eventualno vnovično vzpostavitev (ali za uvedbo kolesarskega prometa).

Območje občine leži na glavnem in najbližjem prometnem (in infrastrukturnem) koridorju med mestoma Trst in Reka. Med obema mestoma je predvidena izgradnja avtoceste, potek katere se bo podrobneje opredelil na podlagi prostorskih, okoljskih, funkcionalnih in ekonomskih preveritev ter ob upoštevanju sprejemljivosti v lokalnem okolju. Na podlagi teh preveritev sprejemljivosti bo lahko izbrana tudi trasa čez sredino občine po Matarskem podolju, namesto sedaj preferirane daljše mimo Divače in Ilirske Bistrice. Poleg glavnih prometnih poti med Ljubljano oz. Postojno in Koprom (A-1, R2-409 in G1-10) ter med Trstom in Reko (G1-7), poteka prečno preko občine tudi cestna povezava od Dolnje Bitne (na cesti od Postojne do Ilirske Bistrice) preko Obrova v osrednjo Istro oz. Buzet (R3-630). Posodobiti oz. asfaltirati bo potrebno odsek med krajema Golac in Vodice (na Hrvaškem) po vstopu Hrvaške v EU in Schengensko območje, ob izgradnji mejnega prehoda pa lahko že prej. Kolesarsko omrežje se ureja na območju celotne občine. Označi se turistične poti, ki so primerne tudi za gorsko kolesarjenje, predvsem na Slavnik. Predvidena je nova hitra železnica (160km/h) iz smeri Trsta (in Kopra), ki naj bi večinoma v predorih potekala preko občine iz zahoda (Kastelec) proti severovzhodu (Divača).

Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP 35/10 kV Hrpelje (iz DV 35 kV med Divačo, Kozino, Črnim Kalom, Gračiščem in Trebešami) za vsa naselja v občini, razen za vasi Artviže, Ostrovica in Tatre na severu Brkinov, ki se napajajo po 20 kV daljnovodih iz Divače. Mimo Tater potekata preko občine najmočnejša daljnovoda v občini DV 1x400 kV Divača-Melina (D 417) in DV 1x220 kV Divača-Mehlin (D 217). Med Divačo in Koprom oz. Dekani pa potekata preko občine DV 2x110 kV Divača-Dekani-Koper (D 1047) in DV 1x110 kV Divača-Koper (D1048). Iz tega daljnovoda naj bi se napajala nova predvidena RTP 110/20 kV Hrpelje, ki je predvidena ob obstoječi. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena trasa naftovoda med Koprom, Ljubljano in Lendavo, ki poteka severozahodno od Kozine. Za oskrbo slovenske Istre s plinom je predvidena varianta, ki iz Ajdovščine prečka občino severno od Kozine in ugodnejša (krajša) varianta, ki plin pripelje iz Trsta (in ne posega v občino). V kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva se spodbuja pridobivanje in raba obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije. Spodbuja se tudi gradnjo sistemov za ogrevanje na lesno biomaso, tako za skupinsko kot individualno ogrevanje, skladno z izdelano energetsko zasnovo občine Hrpelje-Kozina.

Obstoječi regionalni vodovod poteka ob glavni cesti po Matajskem podolju do Kozine in od tod ob stari glavni cesti proti Divači. Iz Kozine poteka primarni vodovod proti Krvavem potoku in okoliškim vasem in od tu proti Vrhpolju. Na regionalni vodovod so preko primarnih povezani vsi kraji ob glavni cesti v Matajskem podolju. Iz Obrova poteka primarni vodovod proti Javorju in naprej v Ilirskobistriško občino od koder pride primarni vodovod tudi v Tatre. Samostojni primarni vodovodi potekajo še po Podgorskem krasu (vasi Beka, Ocizla, Klanec pri Kozini, Brgod in Prešnica), v Rodiku, Brezovici, Hotični in Slivju. Predvidena je trasa novega regionalnega vodovoda ob (stari) glavni cesti v slovensko Istro, povezava vseh obstoječih primarnih vodovodov z regionalnim vodovodom in iz njega napeljava predvidenih primarnih vodovodov do vasi ki še nimajo oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov. Za odvajanje in čiščenje odpadne vode je v občini zgrajen kanalizacijski sistem v Hrpeljah in Kozini s čistilno napravo v mali vrtači (Miškotovem dolu) v Hrpeljah, ki pa se s prečrpavanjem prestavi iz naselja na zahodno stran avtoceste, pri podvozu Istrske ceste pod njo. Za ostala naselja se predvidi lokalne čistilne naprave, v katere se stekajo kanalizacijska omrežja posameznih vasi. S sistemom za ločeno zbiranje odpadkov se opremi vsa naselja. Vsa nelegalna odlagališča odpadkov v občini se sanira. Zagotovi se lokacija za ureditev in izgradnjo odlagališča gradbenih odpadkov.

Stran 14

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

II.1.2.2 IZVEDBENI DEL

Izvedbeni del določa: - območja namenske rabe prostora, - prostorske izvedbene pogoje, - območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

Območja stavbnih zemljišč OPN OHK so razdeljena na naslednje funkcionalne enote (skladne s katastrskimi občinami):

Tabela 3: Oznake naselij (EUP) Oznaka funkcionalne enote Ime funkcionalne enote AR Artviže BR Brezovica DR Draga GL Golac GD Gradišče GN Gročana HT Hotična HK Hrpelje-Kozina JV Javorje KV Kovčice MK Markovščina MT Materija OB Obrov OC Ocizla PL Poljane PR Prešnica RM Ritomeče RD Rodik SL Slivje TT Tatre Območja nestavbnih zemljišč so razdeljena na naslednje krajinske enote (izven naselij).

Tabela 4: Oznake krajinskih enot Krajinska enota Ime funkcionalne enote KE1 Krajinska enota Rodiški kras KE2 Krajinska enota Dolina Glinščice KE3 Krajinska enota Brkini KE4 Krajinska enota Matarsko podolje KE5 Krajinska enota Hribovje Slavnika in Čičarije

Stran 15

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

II.1.2.2 BILANCE POVRŠIN NAMENSKE RABE

V spodnji tabeli so prikazane površine za posamezno namensko rabo za obstoječ veljavni plan ter za osnutek OPN-ja (Luz d.d., april 2014). Posamezne kategorije namenske rabe se med obema planoma razlikujejo. Razlike v površinah med obstoječim in predvidenim planom so predvsem posledica aktualizacije obstoječega stanja ter pre-kategorizacije namenske rabe. Predvsem se aktualizirajo površine cest in železnic, ki so v obstoječem planu označene le v manjši meri. Spreminja pa se tudi kategorizacija, tak primer je t.i. poselitveno območje, ki ga osnutek OPN ne predvideva. Namenska raba poselitveno območje je v obstoječem planu predstavljala območja kmetijskih in ostalih površin ob naseljih, ki jih je mogoče poseliti, v primeru da so ostala stavbna območja že zasedena. Torej neke vrste dvojna namenska raba.

Tabela 5: Primerjava med obstoječo ter predvideno namensko rabo v občini Hrpelje – Kozina Površine Površine Površine Opis namenske rabe (ha) (ha) (ha) Obstoječi plan Nov plan RAZLIKA Območje gozda 11871,5 11578,9 -292,6 Območje kmetijskih zemljišč 7351,1 7134,4 -216,7 Območje nadzemnega pridobivalnega prostora v samosanaciji 0,6 0 -0,6 Območje proizvodnih dejavnosti 2,6 43,4 40,8 Območje stanovanj 8,1 276,5 268,4 Območje storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti 16 31,1 15,1 Območje za potrebe obrambe 0,2 0,1 -0,1 Območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 0 0 0,0 Območje za šport in rekreacijo 3 21,1 18,1 Območje železniških prog 7,7 44,6 36,9 Pokopališče 0,9 2,8 1,9 Poselitveno območje 211,4 0 -211,4 Površine za ceste 1,1 309,2 308,1 Površine za ostalo infrastrukturo 0 9,8 9,8 Zelene površine 0 21,3 21,3 Turizem 0 1,3 1,3 Skupna vsota 19474,3 19474,7 0,4

II.1.3. Odnos do drugih planov

Občina Hrpelje – Kozina meji na območja sosednjih občin in sicer:  občino Koper  občino Ilirska Bistrica  občino Divača  občino Sežana.

Stran 16

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

V občini Hrpelje – Kozina so naslednji plani:  DLN za drugi tir železniške proge na odseku Divača – Koper (veljaven plan)  DPN za prenosni plinovod M6 na odseku Ajdovščina – Lucija (v pripravi, predlog)  Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Klanec – Srmin (veljaven plan)  Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Kozina – Klanec (veljaven plan) II.2. Opis območja, ki ga zajema plan

Občina Hrpelje – Kozina

Občina Hrpelje-Kozina sodi z 192 km2 površine in 4.126 prebivalci (na dan 31.12.2008, Statistični zavod Slovenije – Statistične informacije št. 27/2009) med površinsko srednje velike, prebivalstveno pa med manjše slovenske občine. Do sredine devetdesetih let je bila del tedanje občine Sežana. Z izločitvijo se je izoblikovalo zaokroženo območje, ki ga v veliki meri označujeta demografska ogroženost ter zaostajanje v regionalnem razvoju.

Slika 1: Prikaz občine Hrpelje – Kozina z geografskimi območji

Po naravnogeografskih značilnostih lahko občino delimo na štiri večje enote:  Brkine,  Matarsko podolje (tudi Podgrajsko ali Materijsko),  slovenski del Čičarije in  Podgorski kras. Č I Č A R I J A Območje občine se tako v naravno-ekološkem, kulturnem, demografskem in tradicionalno-gospodarskem smislu nadaljuje prek občinskih meja. Podobno kot marsikje drugje v Sloveniji so tudi v tem primeru sosednja, razvojno homogena območja na regionalnem nivoju upravno med seboj ločena, kar otežuje možnosti kompleksnejših pristopov pri reševanju regionalnorazvojnih problemov.

Stran 17

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

Prostorsko in razvojno občino Hrpelje-Kozina opredeljujejo predvsem naslednje dominante:  dvojna obmejna lega (z Italijo in Hrvaško);  občina ima zunanjo evropsko mejo;  lega na meji med kontinentalno in submediteransko Slovenijo;  lega ob železniškem križišču in avtocesti;  gravitacijska razpetost med Koprom (najmočnejši center), Trstom (lokalno vedno zelo pomemben, nekdaj dominanten center; vloga bo zaradi mehčanja mej naraščala) in Reko (pred desetletji pomembnejše gravitacijsko središče kot danes; z vključitvijo Hrvaške v EU utegne vloga Reke znova narasti);  občina meji (razen v primeru Trsta) na manj razvita in demografsko ogrožena območja.

Območje je bilo v preteklosti gosteje naseljeno. Največ prebivalcev je bilo leta 1900 – 7571 preb. Prebivalstvo je že sredi 19. stoletja opustilo klasično obliko kmetovanja in opravljalo tista kmečka dela, ki so bila pomembna za prometno in industrijsko dejavnost Trsta in Reke – košnja sena, oglarjenje, proizvodnja ledu itd. Lokalno je bila pomembna zaposlitvena dejavnost še železniški promet (Klemenčič, V., 1959).

Starostna sestava prebivalstva je izrazito neugodna, tako v primerjavi s matično statistično regijo kateri pripada občina, še bolj pa v primerjavi s slovenskim povprečjem, je pa primerljiva z ostalimi kraškimi občinami. Povprečna starost v občini namreč znaša 43,2 leta (42,7 za Obalno-kraško regijo in 41,3 za Slovenijo), indeks staranja (starejši od 65/mlajši od 15) pa je 149,8 (142,6 za Obalno-kraško regijo in 117,6 za Slovenijo). Delež tujcev (5,7%) je nekoliko nižji kot v statistični regiji (6,6%), vendar še vedno skoraj za dve tretjini nad državnim povprečjem (3,5%).

Tudi podatki o starosti stanovanj potrjujejo ugotovitve o lokalnih in medobčinskih selitvah. Hrpelje in Kozina imata najnižji delež starih stanovanj, istočasno pa razmeroma skromen delež stanovanj, zgrajenih po letu 1985. Po drugi strani pa imajo območja novejšega priseljevanja (Rodik, Podolje, Podgorski kras, deloma SZ Brkini) kombinacijo starejših in novih stanovanj in dokaj izrazito stagnacijo stanovanjske gradnje med leti 1946 in 1985. Najstarejši stanovanjski fond imata Čičarija in JV Brkini.

Iz podatkov o selitvah je mogoče zaključiti, da je območje zajela suburbanizacija in sicer na dveh prostorskih nivojih – v posamezna naselja se seli prebivalstvo iz regionalnih zaposlitvenih središč, suburbanizacija pa se dogaja tudi na lokalnem nivoju, saj se prebivalstvo iz Hrpelj in Kozine seli v bližnja naselja. Selitve v območjih priseljevanja blažijo ali zaustavljajo upadanje števila prebivalstva, ki je posledica visokega deleža ostarelih in nizke rodnosti.

Območje Podgorskega krasa je notranje najbolj heterogeno. Pozitivne razvojne tendence veljajo predvsem za naselja v okolici Krvavega Potoka, Podgorski kras v ožjem pomenu besede (predvsem naselja Prešnica, Beka in Petrinje) pa izkazujejo visoko stopnjo demografske ogroženosti.

Sestava zaposlenih po dejavnostih kaže na za slovenske razmere nadpovprečen pomen zaposlovanja v storitvah Zaposlenih v kmetijstvu (primarne dejavnosti) ter predelovalnih in sorodnih panogah (sekundarne dejavnosti) je manj, kot znaša slovensko povprečje. Največ zaposlenih v storitvah je v severozahodnem delu občine. Pomen vloga kmetijstva v zaposlovanju je začel močno upadati v sedemdesetih letih. Še leta 1971 je bilo kmetijstvo po številu aktivnih najpomembnejša skupina gospodarskih dejavnosti, zlasti v Brkinih in Čičariji, kjer je relativen pomen kmetovanja najpomembnejši tudi danes. Delež kmečkega prebivalstva v občini je bil leta 1971 29 % (v Sloveniji 26 %), leta 1991 pa se je z 7,6 % izenačil s slovenskim povprečjem. Močna deagrarizacija v sedemdesetih in osemdesetih letih je bila posledica ostarevanja kmečke delovne sile in neodločanje mladih za kmetovanje.

Stran 18

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

Od 1577 aktivnih prebivalcev izven kmetijskih dejavnosti jih je 751 ali 47,6 % zaposlenih na območju občine, kar je za demografsko ogroženo območje visoka številka pa tudi velik razvojni potencial in dejavnik privlačnosti za migrante s sosednjih območij. Dnevnih delovnih migrantov je 1211, od teh se jih 826 dnevno vozi na delo v sosednje občine. V naselju bivanja dela 20 do 25 % aktivnih; odstotek je zaradi pomanjkanja delovnih mest nižji v Brkinih in znaša 15 %.

II.3. Določitev namenske rabe prostora V OPN so vključena naslednja območja namenske rabe:

Tabela 6: Kategorije podrobne namenske rabe določene v osnutku OPN podrobnejša namenska raba prostora nadaljnja členitev kategorij podrobnejše namenske rabe prostora I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S – območja stanovanj SS – stanovanjske površine Sse – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš SSs – območja stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš SSv – območja večstanovanjske gradnje

SP – stanovanjske površine za / posebne namene SK –površine podeželskega naselja / C – območja centralnih CU – osrednja območja centralnih / dejavnosti dejavnosti CD – druga območja centralnih Cdi – območja centralnih dejavnosti za dejavnosti izobraževanje, vzgojo in šport Cdu – območja centralnih dejavnosti javno upravo Cdo – območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene dejavnosti, manjšo obrt I – območja proizvodnih IP – površine za industrijo / dejavnosti IG – gospodarske cone / IK – površine z objekti za / kmetijsko proizvodnjo B – posebna območja BT – površine za turizem / BC – športni centri Z – območja zelenih ZS – površine za rekreacijo in površin šport ZP – parki ZD – druge urejene zelene površine ZK – pokopališča P – območja in omrežja PC – površine cest prometne infrastrukture PŽ – površine železnic

PO – ostale prometne površine

E – območja energetske / / infrastrukture

Stran 19

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

O – območja okoljske / infrastrukture F – območja za potrebe / obrambe v naselju A – površine razpršene / Ass – stanovanjske površine razpršene poselitve poselitve Ask – razpršene poselitve podeželskega zaselka Acd – razpršene poselitve za centralne dejavnosti Aig – razpršene poselitve za proizvodnjo Aik– razpršene poselitve za kmetijsko proizvodnjo Abt – razpršene poselitve za turizem Azs – razpršene poselitve za oddih, rekreacijo in šport Razpršena gradnja – / zemljišče pod stavbo* II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K – območja kmetijskih K1 – najboljša kmetijska zemljišča Območja, namenjena kmetijski pridelavi zemljišč K2 – druga kmetijska zemljišča Območja, namenjena kmetijski pridelavi

III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – območja gozdnih G – območja gozdov Območja, namenjena gozdovom in zemljišč gospodarjenju z njimi Gpn – gozdovi z izjemno Območja, namenjena gozdovom z izjemno poudarjenimi socialnimi poudarjenimi socialnimi funkcijami funkcijami (zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, higiensko zdravstvena, obrambna in estetska funkcija) IV. OBMOČJA VODNIH ZEMLJIŠČ V – območje vodih površin VC – celinske vode Območja, namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda VI – območja vodne infrastrukture Območja, namenjena izvajanju dejavnosti s področja rabe voda in vodnim objektom V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L – območja mineralnih LN – površine nadzemnega Območja, namenjena izkoriščanju surovin pridobivalnega prostora mineralnih surovin N – območja za potrebe Območja, namenjena izvajanju nalog varstva pred naravnimi in zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih drugimi nesrečami ukrepov in zagotavljanja osnovnih pogojev za življenje ob naravnih in drugih nesrečah f – območja za potrebe Območja, namenjena izvajanju dejavnosti s obrambe zunaj naselij področja obrambe zunaj naselij 5. razpršena gradnja – zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč

II.4. Predvideno obdobje izvajanja plana OPN se načrtuje za obdobje 10 – 15 let. Izvajanje posameznih novogradenj in obnov na območju občine je nemogoče določiti v naprej.

Stran 20

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

II.5. Potrebe po naravnih virih Zaradi svojega strateškega in celostnega nivoja obravnave bo izvedba OPN vključevala in potrebovala vse naravne vire, ki so na voljo v občini: mineralne surovine; energetski viri, kot so zemeljski plin; voda, kmetijske površine, gozd. Razsežnost oz. količino potreb ni mogoče oceniti.

II.6. Predvidene emisije, odpadki in ravnanje z njimi Potencialne emisije v podzemne in površinske vode ter v tla bodo s pazljivim ravnanjem in tehnično ustreznimi vozili in stroji v času gradnje ter z urejenim sistemom odvajanja odpadnih vod v času izvajanja plana nebistvene.

Vpliv z emisijami na kakovost zraka in s hrupom bo še sprejemljiv, večji v času gradnje in predvsem začasen.

Vpliv z elektromagnetnim sevanjem bo zanemarljiv. V okviru OPN ni predvidenih večjih spremb na elektrodistribucijskem sistemu.

V sklopu izvedbe plana bodo med gradnjo nastajali odpadki, predvsem gradbeni odpadki, nenevarnega značaja. Količina teh odpadkov v času izdelave okoljskega poročila ni bila znana, vsekakor pa je potrebno z odpadki ravnati v skladu s pozitivno zakonodajo na področju odpadkov: Ob nasipavanju terena je potrebno upoštevati določila zakonodaje, ki je našteta zgoraj, še posebno Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08).

II.7. Opis razvoja brez izvedbe plana Brez izvedbe plana bi dolgoročen razvoj občine Hrpelje – Kozina potekal stihijsko, necelostno, netrajnostno in predvsem odvisno od posameznih manjših/večjih investitorjev oz. lastnikov zemljišč, ki bi v prostor posegali bolj ali manj po svoji volji. Posledice takšnih kratkoročno usmerjenih posegov v prostor bi bile za okolje lahko uničevalne – onesnaženje vodnih virov; onesnaženje površinskih vodotokov, zasedba najvrednejših kmetijskih površin, centralizacija poselitve in dejavnosti, uničevanje kulturne dediščine in za varovanje narave pomembnih območij in poslabšana kakovost bivanja.

Brez izvedba plana bi bil predvsem onemogočen razvoj naselij. Onemogočen bi bil tudi razvoj določene okoljske infrastrukture. Brez izvedbe plana bi tse še naprej izvajala gradnja objekov na območju dvojne namenske rabe »poselitveno območje«, ki se danes izvaja precej stihijsko izven meja obstoječih naselij.

Stran 21

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

III. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO OKOLJSKEGA POROČILA

Izhodišča za pripravo okoljskega poročila so okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metodologija ugotavljanja in vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino.

Okoljski cilji plana se v okoljskem poročilu opredelijo glede na značilnosti plana, ki vključujejo zlasti območje in vsebino plana. Na podlagi okoljskih ciljev plana se ugotavljanje pomembnih ciljev plana in njihovo vrednotenje izvede z uporabo ustreznih meril vrednotenja vplivov plana in ustrezne metodologije.

Ustrezna merila vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino so stopnje odstopanja od kazalcev stanja okolja, stopnje doseganja varstvenih ciljev in druga merila, ki zagotavljajo ustrezno vrednotenje vplivov plana.

Okoljski cilji plana za predmetno okoljsko poročilo izhajajo iz:

 nacionalnih zakonov in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov:

 »Zakon o varstvu okolja« (ZVO-1-UPB1, Ur. L. RS, 39/2006,70/2008, 108/2009),  »Zakon o ohranjanju narave« (Ur. L. RS, 96/04-prečiščeno besedilo; ZON-UPB2, 117/2007, 32/2008),  »Zakon o varstvu kulturne dediščine« (Ur. L. RS, 7/99, 110/02-ZGO-1 in 126/03-ZVPOPKD, 16/2008-ZVKD-1);  »Zakon o vodah« (Ur. L. RS, 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 10/04-odl. US in 41/04-ZVO- 1; ZV-1, 57/2008);  »Zakon o kmetijskih zemljiščih« (Ur. L. RS, 55/03-UPB1; ZKZ-UPB1);  »Zakon o gozdovih« (Ur. L. RS, 30/93, 13/98-odl. US, 56/99-ZON, 67/02 in 110/02-ZGO-1; ZG, 110/2007).  »Zakon o prostorskem načrtovanju« (ZPNačrt)Ur.l. RS, št. 33/2007

 nacionalnih strateških programov:

 Nacionalni program varstva okolja (Ur. L. RS, 2/06);

 mednarodnih pogodb ratificiranih s strani RS.

Okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metodologija vrednotenja vezani na vsebino posameznih obravnavanih segmentov so predstavljeni v vsakem posameznem obravnavanem segmentu.

V okoljskem poročilu so bile upoštevane smernice nosilcev urejanja prostora, ki so relevantne za okolje. V nadaljevanju navajamo seznam prejetih smernic. Relevantne smernice so analizirane in obravnavane v samem besedilu okoljskega poročila za vsak segment posebej.

Stran 22

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

Tabela 7: Pregled podanih smernic k osnutku OPN Hrpelje – Kozina ZAP. NOSILCI UREJANJA PROSTORA: ŠTEVILKA DOPISA, OPOMBA ŠTEV. DATUM Ministrstvo za delo družino in socialne 350-46/2010-1, Smernice so bile zadeve, Kotnikova ulica 5, 1000 28.12.2010 obravnavane v OP v 1 Ljubljana poglavju kulturna dediščina Ministrstvo za gospodarstvo, 350-1/2010-565 Nimajo pripomb. Direktorat za notranji trg, Sektor za 19.01.2011 2 preskrbo, nadzor cen in trgovino, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana Ministrstvo za gospodarstvo, 350-1/2010-550 Smernice so bile 3 Direktorat za energijo, 23.12.2010 ustrezno upoštevane v Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana OP (prebivalstvo, podnebne spremembe) Ministrstvo za gospodarstvo, 350-3/2010-336 Smernice so bile Direktorat za energijo, 14.1.2010 ustrezno upoštevane v 4 Sektor za razvoj energetike in OP (prebivalstvo, rudarstsvo podnebne spremembe) Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana Ministrstvo za gospodarstvo, 350-2/2010-65 Smernice so bile 5 Direktorat za turizem 30.12.2010 ustrezno upoštevane v Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana OPN Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo 3401-61/2008/10, Smernice so bile in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, 22.12.2010 ustrezno upoštevane v 6 lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, OP (gozd) 1000 Ljubljana Ministrstvo za obrambo, Direktorat za 350-2/2011-3 Smernice so bile obrambne zadeve, Sektor za civilno 18.1.2011 ustrezno upoštevane v 7 obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 OP Ljubljana Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za 350-13/2011-1 Smernice so bile 8 zaščito in reševanje, Vojkova cesta 55, 4.1,2011 ustrezno upoštevane v 1000 Ljubljana OP Ministrstvo za promet, Direktorat za 371-4/2010/71- Smernice so bile promet, Langusova ulica 4, 1535 0082296 ustrezno upoštevane v 9 Ljubljana 3.1.2011 OP (podnebne spremembe, kakovost zraka) Ministrstvo za promet, Direktorat za 3712-49/2009/14- Smernice so bile 10 ceste, Langusova ulica 4, 1535 0034188 ustrezno upoštevane v Ljubljana 06.01.2011 OP (hrup) Ministrstvo za šolstvo in šport, 350-71/2010/2 Nimajo pripomb. 11 Masarykova 16, 1000 Ljubljana (05112) 5.11.2011 Ministrstvo za zunanje zadeve, 11.1.2011 Nimajo pripomb. Direktorat za evropske zadeve in 12 politično bilateralo, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana Elektro Primorska, d.d., Smernice št.27 Smernice so bile 13 Erjavčeva 22, 5000 Nova Gorica 17.1.2011 ustrezno upoštevane v OP (prebivalstvo) Zavod RS za varstvo narave, OE Nova 5-III-791/4-O- Smernice so bile 14 Gorica, Delpinova 16, 5000 Nova 10/ACG ustrezno upoštevane v Gorica Februar 2011 OP (narava) Ministrstvo za kulturo 3501-29/2010/10 Smernice so bile 15 Maistrova ulica 10 13.4.2011 ustrezno upoštevane v 1000 Ljubljana OP (kulturna dediščina)

Stran 23

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

ZAP. NOSILCI UREJANJA PROSTORA: ŠTEVILKA DOPISA, OPOMBA ŠTEV. DATUM MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, 350-41/2008/25 Smernice so bile GOZDARSTVO IN PREHRANO 02. 02. 2012 ustrezno upoštevane v 16 Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana OP (kmetijske površine) MOP, ARSO, Urad za upravljanje z 35001-842/2010 Smernice so bile 17 vodami, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana 1.3.2011 ustrezno upoštevane v OP MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN 35409-234/2010/22 Smernice so bile OKOLJE, DIREKTORAT ZA OKOLJE, 13.06.2012 ustrezno upoštevane v 18 Sektor za celovito presojo vplivov na OP okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana

Poleg tega so bile upoštevane še Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč Ministrsstva za kmetijstvo in okolje, št. 350-24/2013/08 z dne 29.04.2014.

Stran 24

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

IV. UGOTAVLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE

Stran 25

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

IV.1 PODZEMNE VODE

Stran 26

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

IV.1.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO

IV.1.1.1. NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi normativnih izhodišč, ki izhajajo iz spodaj navedenih zakonskih podlag: - Zakon o vodah (ZV-1) (Ur. list RS št. 67/2002, 110/2002, 2/2004 in 41/2004, 57/2008); - Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. list RS št. 25/2009); - Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS št. 64/2004 in 5/2006, 58/2011); - Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009); - Pravilnik o monitoringu podzemne vode (Ur. list RS št. 31/2009); - Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane, Ur.l. RS, št. 49/2008; - Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, Ur.l. RS, št. 98/2007, 30/2010; - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Ur.l. RS, št. 47/2005, Ur.l. RS, št. 45/2007, 79/2009; - Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Hrpelje – Kozina (Ur. l. 81/09). IV.1.1.2. MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodološka izhodišča temeljijo na normativnih izhodiščih ter merilih in metodologiji vrednotenja in ocenjevanja, ki so podani v preglednici v nadaljevanju.

Stran 27

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

Tabela 8: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za podzemne vode Okoljski cilji plana Kazalci Metodologija 1. Zagotovitev izvedbe 1. Sprememba parametrov A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Količinsko stanje podzemnih voda ostane enako ali se bo izboljšalo. OPN, ki ne bo vplivala količinskega stanja podzemne vode B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo spremenila količinskega stanja podzemne vode oz. bodo spremembe na količinsko stanje (pretoki izvirov, rek, gladine zanemarljive. Vplive izvedbe plana se lahko omeji že s splošnimi omilitveni ukrepi. podzemnih voda, ki se površinske vode, spremembe smeri C – vpliv je nebistven pod pogoji: Izvedba plana bo vplivala na količinsko stanje podzemne vode, vendar vplive nahajajo na vplivnem in hitrosti toka podzemne vode, izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo omillitvenih ukrepov. Količinsko stanje podzemnih voda je dobro območju plana količine odvzete vode, količine vode (Uredba o stanju podzemnih voda (URL 25/2009)). za umetno napajanje in dreniranje D – vpliv je bistven: Izvedba plana bo bistveno vplivala na količinsko stanje podzemne vode (slabo količinsko vodonosnikov, količine padavin, stanje). infiltracije in izhlapevanja, E – vpliv je uničujoč temperature vode, specifične Izvedba plana bo spremenila količinsko stanje podzemne vode v slabo količinsko stanje. Omilitveni ukrepi niso električne prevodnosti in drugih možni. parametrov za ugotavljanje vdorov X – ugotavljanje vpliva ni možno slane vode ali druge vdore). Ugotavljanje vplivov na količinsko stanje podzemne vode ni možno.

A – vpliva ni oz. je pozitiven: Kemijsko stanje podzemnih voda ostane enako ali se bo izboljšalo. B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo spremenila kemijskega stanja podzemnih voda. Standardi kakovosti in vrednosti praga, opredeljenih v Uredbi o stanju podzemnih voda (URL 25/2009), ne bodo preseženi. Vplive 2. Sprememba standardov kakovosti izvedbe plana se lahko omeji že s splošnimi omilitveni ukrepi. 2. Zagotovitev izvedbe za parametre kemijskega stanja C – vpliv je nebistven pod pogoji: Izvedba plana bo vplivala na kemijsko stanje podzemne vode (občasno OPN, ki ne bo vplivala podzemnih voda. preseganje standardov kakovosti in vrednosti praga, opredeljenih v Uredbi o stanju podzemnih voda (URL na kemijsko stanje 25/2009), kemijsko stanje podzemnih voda je še vedno dobro), vendar vplive izvedbe plana lahko omejimo z podzemnih voda, ki se izvedbo omillitvenih ukrepov. nahajajo na vplivnem D – vpliv je bistven območju plana. Izvedba plana bo bistveno vplivala na kemijsko stanje podzemnih voda (občasno preseganje standardov kakovosti in vrednosti praga). E – vpliv je uničujoč Izvedba plana bo močno poslabšala kemijsko stanje podzemne vode (stalno preseganje standardov kakovosti in vrednosti praga -slabo kemijsko stanje podzemnih voda). Omilitveni ukrepi niso možni. X – ugotavljanje vpliva ni možno Ugotavljanje vplivov na kemijsko stanje podzemne vode ni možno

Stran 28

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

IV.1.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.1.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA

Iz Poročila o kakovosti podzemne vode za Obalo in Kras z Brkini (ARSO)Območje občine Hrpelje- Kozina sodi v vodno telo Obala in Kras z Brkini, ki zajema porečje Notranjske reke, Rižane in obalnih rek in katerega značilnosti so naslednje:

Tabela 9: Vodno telo Obala in Kras z Brkini; Vir: Atlas okolja (ARSO)

Šifra vodnega telesa: 5019

Ime vodnega telesa: Obala in Kras z Brkini

Povodje: Jadransko morje

Površina vodnega telesa (v km2): 1589

Širina vodnega telesa (v km): 46

Dolžina vodnega telesa (v km): 74

Število tipičnih vodonosnikov: 3

Prvi vodonosnik ali skupina vodonosnikov: Kraški vodonosniki

Kraški, pretežno zelo skraseli - Lokalni ali Tip prvega vodonosnika ali skupine vodonosnikov nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar po IAH: nizko do srednje izdatni vodonosniki

Drugi vodonosnik ali skupina vodonosnikov: Vodonosniki v flišnih plasteh

Tip drugega vodonosnika ali skupine vodonosnikov Razpoklinski - Manjši vodonosniki z lokalnimi in po IAH: omejenimi viri podzemne vode

Tretji vodonosnik ali skupina vodonosnikov: Prodni zasipi obalnih rek

Medzrnski - Lokalni ali nezvezni izdatni Tip tretjega vodonosnika ali skupine vodonosnikov vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje po IAH: izdatni vodonosniki

Na območju občine Hrpelje-Kozina se nahajata dva vodonosnika: prvi vodonosnik, ki nastopa v apnencu in mestoma tudi v dolomitu, je mezozoiske in terciarne starosti. Vodonosnik je lokalen ali nezvezno izdaten ali obširen, vendar nizko do srednje izdaten. Glede na poroznost je kraški, pretežno dobro skrasel. Drugi vodonosnik v flišnih plasteh je manjši razpoklinski vodonosnik z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode. Je terciarne starosti. Telo je označeno kot visoko ranljivo.

V letu 2009 je bilo kemijsko stanje za vodno telo Obala in Kras z Brkini dobro. Standardi kakovosti in vrednosti praga niso bili preseženi na nobenem izmed merilnih mest. Merilna mesta v sklenjenih in izdatnih vodonosnikih odražajo stanje večjega dela telesa. Visoka raven zaupanja v oceno stanja izhaja iz

Stran 29

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

reprezentativnosti mreže in iz dejstva da je na površini telesa delež gozdov in naravnih površin dokaj visok (72,7 %)

Tabela 10: Letne aritmetične sredine vrednosti parametrov na merilnih mestih, ocene ustreznosti in kemijskega stanja vodnega telesa Obala in Kras z Brkini, v letu 2009 Vir: ARSO

Za območje Brkinov so značilne nepropustne flišne kamnine, kjer se zbirajo površinsko tekoče vode. Matarsko podolje nasprotno tvorijo večinoma kredni apnenci, redkeje pa dolomiti. Apnenci in deloma dolomiti zaradi razpokanosti in dovzetnosti za raztapljanje dobro zakrasevajo, zato se na njih površinske vode ne pojavljajo, temveč takoj poniknejo pod zemljo, tam pa se jim pridružijo tudi vode iz nepropustnega površja (Brkinov). Govorimo o t.i. terciarni ali kraški poroznosti, v primeru zapolnjenosti z vodo pa o kraškem vodonosniku. (Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl. geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

Zaradi zelo nizke erozijske baze, to je iztoka iz kraškega vodonosnika, ki leži pod morsko gladino (podmorski izviri v Kvarnerskem zalivu) ali pa nekaj deset metrov nad morsko gladino (npr. Rižana, Mlini, sv. Ivan pri Buzetu, Osapska reka), voda odteka iz flišnih Brkinov proti tem nižje ležečim izvirom. Smer podzemnega toka je generalno torej od severovzhoda proti jugozahodu, pri čemer je točna smer odtoka odvisna od vsakokratnih meteoroloških in hidro(geo)loških razmer. Generalno ugotavljamo, da vode iz SZ dela kontakta fliša z apnenci blizu Kozine odtekajo intenzivneje proti Rižani, ob višji vodi pa tudi v Osapsko reko, vode iz JV dela kontakta fliša z apnenci pa proti sv. Ivanu, Mlinom in Kvarnerskemu zalivu. Za ta kraški vodonosnik je zelo značilna bifurkacija, to je raztekanje vode v več smeri, tudi preko državne meje. Točen potek vodnih tokov je znan le v redkih primerih iz raziskanih ponornih jam (npr. Ponikve v Odolini, Hotiške ponikve, Slivarske ponikve, Dimnice, Račiške ponikve). Čeprav poteka generalno vodni tok iz SV proti JZ, opažamo tudi lokalna odstopanja vzdolž toka v vse smeri. Podzemni vodni tok je hiter do zelo hiter, saj glede na vodostaj dosega hitrosti od 11 do 520 m/h (Krivic et al., 1987; Krivic et al., 1989). Ponorne vode tako vodonosnik prečijo v obdobju od enega (izredno visoki pretoki) do nekaj dni (srednji vodostaj), izjemoma potrebujejo za podzemno pot tudi več tednov (izredno nizki pretoki).

V vertikalnem prerezu delimo kraški masiv hidrogeološko gledano na zgornjo vadozno in spodnjo freatično cono. Za vadozno so značilni zračni rovi, po katerih voda odteka pretežno navpično do gladine podtalnice. Čeprav se v tej coni lahko zadržuje voda, je to večinoma na stene in prst vezana ter v manjših

Stran 30

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

bazenih ujeta voda. V freatični coni ležijo z vodo stalno zaliti rovi, kjer se voda pretaka pod vplivom hidravličnih gradientov. V SZ delu Matarskega podolja je vadozna cona debela prek 50 m, pod grebenom Slavnika dokazano celo preko 404 m, zato fizičnih dostopov do freatične cone v osrednjem delu Matarskega podolja in pod grebenom Slavnika preko jam ni. V bližini slepih dolin je več jam, v katerih lahko sledimo podzemnim vodnim tokovom, vendar v vseh primerih več kot 50 višinskih metrov pod višino Matarskega podolja.

Kraški vodonosniki, tako v vadozni, še bolj pa v freatični coni, so zaradi slabe samočistilne sposobnosti izjemno ranljivi na onesnaženje. Kraški izviri, zlasti izviri Rižane (Slovenija) ter izvir sv. Ivan pri Buzetu (Hrvaška), so še bolj ranljivi na onesnaževanje zaradi hitrega podzemnega toka, ki je rezultat dobre podzemne zakraselosti med njimi in Brkini. Hkrati so neprecenljivega pomena za vodno oskrbo celotne slovenske in velik del hrvaške Istre. Zaradi poseljenosti in prometnic v zaledju so že sedaj močno ogroženi, kar se je pokazalo zlasti pri izlitju 18 ton kurilnega olja oktobra 1993 pri Kozini in oktobra 1994, ko se je pri Obrovu izlilo 16 m3 naftnih derivatov. V obeh primerih je olje v tla izteklo le v 20 minutah kar kaže na izredno dobro prepustnost krasa. V prvem primeru se olje ni pojavilo v nobenem izmed izvirov, v drugem primeru pa so bili prizadeti izviri Rižane, Osapska reka in izvir Mlini. Rižana je bila za nekaj časa celo izvzeta iz vodne oskrbe. Zadrževalni čas olj v podzemlju je predvidoma dolg, saj je v dveh tednih skozi izvir Rižane izteklo le 88 kg olja. Običajno se kontaminanti iz vodonosnika izpirajo v času porastov vodostaja še dolgo po onesnaženju samem. Logični odziv potencialnih vplivov iz zaledja je sprejetje Odloka o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS, 49/08), kjer se površinske ponikalnice z Brkinov in bližnje kraško površje nahajajo v 2. vodovarstvenem območju, kraško površje okoli Slavnika pa v 3. vodovarstvenem območju

Slika 2: Hidrogeološka karta JZ Slovenije z ugotovljenimi smermi podzemeljskih tokov. Slepi dolini Brezovica in Odolina sta skrajni zahodni ponikalnici z Brkinov. (1-kraški vodonosnik, 2-medzrnski vodonosnik, 3-slabo prepustne kamnine, 4-kraški izvir, 5-površinski vodni tok, 6-lokaciji izlitij olj, 7-glavna, stranska in nezanesljiva podzemna vodna zveza, 8-državna meja (Petrič et al., 2007). Vir: dr. Prelovšek, ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011

Stran 31

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

Slika 3:: Karta VVO območij na državnem nivoju Vir: Atlas okolja

Na območju Občine Hrpelje-Kozina so vodni viri zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem območju (VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008). I. varstveni režim se nahaja v okolici Brezovice, Mrš, Slivij, Slop. Rodika, Klanca pri Kozini; II. varstveni režim obsega južna pobočja Brkinov in Podgrajsko podolje; III: varstveni režim pa Podgorski kras in obronke Čičarije. Vodovarstvena območja so razvidna na sliki 3 in v grafični prilogi 2.

Večina območja občine Hrpelje – Kozina leži torej na širšem varnostnem območju in je zelo občutljiva za onesnaževanje podzemnih voda. V slepih dolinah pod Brkini so zajetja pitne vode, voda na tem območju pa je ocenjena kot zdravstveno ustrezna pitna voda. Na podlagi uredbe o vodovarstvenem območju (VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008) je na najožjem vodovarstvenem območju prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, razen za javno oskrbo s pitno vodo. Na ožjem in širšem VVO območju se lahko podeli pravica za rabo vode iz vodnih virov, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

Stran 32

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

V Uredbi so določeni pogoji za gradnjo na vodovarstvenih območjih:

- na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedano odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo v površinske in podzemne vode; - na vodovarstvenih območjih sta rekonstrukcija in sprememba namembnosti stavb, vojaških objektov, vzdrževalna dela na državnih cestah in na železniški infrastrukturi dovoljena, v kolikor se ugotovi, da to ne pomeni tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi; - na vodovarstvenih območjih sta gradnja in izvajanje dejavnosti dovoljena pod določenimi pogoji: za posege v Uredbi označene z »pd« je potrebno pridobiti vodno soglasje; za posege označene s »pp« je potrebno da se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotovi, da to ne pomeni tveganja za onesnaženje vodnega telesa in da so zagotovljeni zaščitni ukrepi; za posege označene s »pip«, v kolikor gre za gradnjo infrastrukture na podlagi DPN ali OPPN, v sklopu katerih se izvede CPVO postopek oz. se sprejemljivost ugotavlja na podlagi analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja ministrstva; - za gradnjo na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN se sprejemljivost ugotavlja v postopku v postopku izdaje mnenja k DPN ali OPPN; - vodno soglasje se za gradnjo lahko izda, če je zagotovljen priključek na javno kanalizacijo; - za gradnjo na območju poselitve, kjer ni kanalizacije in s predpisi tudi ni zahtevana, je potrebno zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu z predpisi za emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; - na vodovarstvenih območjih je gradnja prenosnega plinovoda, izključno za zemeljski plin, dovoljena, če je iz analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je to sprejemljivo.

Ukrepi, prepovedi in omejitve na območju občine Hrpelje – Kozina

Na podlagi 11. člena omenjene uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje – Kozina gradnja stanovanjskih stavb dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo stavb, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom. Dovoljena je tudi gradnja stavb za rastlinsko pridelavo, vključno z rastlinjaki, stavb za rejo živali do 5 GVŽ in več kot 5 GVŽ, stavb za spravilo pridelka in drugih nestanovanjskih kmetijskih stavb. Vodno soglasje se lahko izda, če gre za objekte, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom.

Gradnja vseh objektov je dovoljena, ko so vsi obstoječi objekti priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi za emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Na podlagi 12. člena je na ožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje – Kozina v naseljih Hrpelje, Kozina, Bač pri Materiji, Obrov in Gradišče pri Materiji gradnja garažnih in industrijskih stavb dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo stavb, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih ter če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom.

Na ožjih vodovarstvenih območjih na območju občine se lahko za nestanovanjske stavbe izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin naselij z možnostjo minimalne razširitve zazidalnih območij zaradi ohranitve obstoječega števila prebivalstva, če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni ukrepi na stanje podzemnih in površinskih voda.

Stran 33

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

Na ožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje – Kozina se lahko izda vodno soglasje za širitev pokopališča v naseljih Brezovica, Gradišče pri Materiji in Slivje.

Na najožjih vodovarstvenih območjih je v skladu z 21. členom omenjene uredbe gradnja lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za pitno in odpadno vodo dovoljena, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte, in se zanjo lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda mora zagotoviti priklop na javno kanalizacijo. V kolikor se nahaja na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora v določenem roku zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira in čisti na način določen v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda mora prav tako zagotoviti priklop na javno kanalizacijo. V kolikor javna kanalizacija ni zgrajena je moral lastnik najkasneje do 31.8.2010 zagotoviti, da se odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Na podlagi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008) je na notranjih območjih dovoljeno gnojenje zemljišč, ravnanje z gozdom, uporaba fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na način, določen v 16. členu omenjene uredbe.

Na najožjih vodovarstvenih območjih za zajetje Rižane ni dovoljena paša živine, dovoljeno pa je namakanje zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov, in če je za rabo vode pridobljena vodna pravica. Kmetijske površine pa morajo biti na tem območju vse leto pokrite z rastlinjem.

Za odvajanje in čiščenje odpadne vode je v občini zgrajen kanalizacijski sistem v naseljih Hrpelje in Kozina s čistilno napravo v mali vrtači (Miškotovem dolu) v Hrpeljah, ki pa se s prečrpavanjem iz naselja pri podvozu Istrske ceste prestavi na zahodno stran avtoceste. Za ostala naselja so z OPN predvidene lokalne čistilne naprave, v katere se stekajo kanalizacijska omrežja posameznih vasi.

Pogoji in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Hrpelje – Kozina določa Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Hrpelje – Kozina (Ur. l. 81/09).

IV.1.3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE

IV.1.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE V tekstualnem delu OPN je varstvo vodnih virov opredeljeno v posebnem členu, in sicer da je pri vseh prostorskih ureditvah potrebno upoštevati predpise za varovanje vodnih virov oz. predpis za območje vodnega telesa vodonosnikov Rižane.

Stran 34

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

Prevladujoči potencialni vplivi OPN na podzemne vode bodo naslednjega značaja: - neposredni vplivi: so vplivi, ki bi nastali pri gradbenih posegih, ki sežejo neposredno v telo podzemne vode, kar pomeni neposredno onesnaženje; ocenjuje se, da do takšnih posegov, z izjemo posegov v manjšo količino vode ujete v slabše zakraseli vadozni coni, ne bo prišlo; - posredni in daljinski vplivi: so vplivi, ki posredno in daljinsko povzročijo spremembo fizikalno- kemijskih lastnosti podzemne vode (npr. pronicanje neočiščene odpadne vode v tla, iztekanje goriv in drugih nevarnih snovi v tla ipd.), spremembo odtočnega količnika oz. infiltracije padavin, spremembo vodnega režima ipd. - kratkoročni oz. začasni vplivi: so vplivi, ki so omejeni so na čas gradnje oz. vplivi manjšega obsega, ki se zaradi samočistilnih sposobnosti narave zmanjšajo oz. izničijo.

Na I. vodovarstvenem območju v OPN posegi niso predvideni.

Namenska raba na I. vodovarstvenem območju v OPN je pretežno gozd, v manjši meri druga kmetijska zemljišča. Vplivi na podzemne vode bodo daljinski in posredni. Ob upoštevanju predpisanega gnojenja, uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa ter predpisanega ravnanja z gozdom v zgoraj navedeni uredbi je vpliv nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov - ocena C.

Na II. vodovarstvenem območju v OPN se nahaja naslednja namenska raba: - primarna namenska raba (gozd, kmetijstvo), - stanovanjske površine (SK – površine podeželskega naselja in SS – stanovanjske površine), - cestna infrastruktura (OS-2, AR-3, MT-1, BB-2, idr.) - posamezne gospodarske cone (BA-5, GM-2).

Gradnja stanovanjskih stavb je na II. VVO dovoljena v kolikor je izdano vodno soglasje.

Gradnja industrijskih stavb na II. VVO, skladno z Uredbo za Rižanski vodonosnik, dovoljena oz. se lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na podzemne vode.

Na območju občine Hrpelje-Kozina je evidentiranih 16 aglomeracij oziroma območij naselij, ki imajo, skladno z državnimi izhodišči, obveznost izgradnje čistilnih naprav najkasneje do leta 2015, s pripadajočim kanalskim omrežjem najkasneje do 2017. To so skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Hrpelje-Kozina naslednja naselja: Hrpelje- Kozina, Rodik, Obrov, Gradišče pri Materiji, Javorje, Tublje pri Hrpeljah, Markovščina, Slivje, Vrhpolje, Slope, Rožice, Hotična, Kovčice, Ocizla, Petrinje, Velike Loče. (Razvojni program podeželja Krasa in Brkinov za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013 dopolnjen in noveliran 2008)

V občinskem odloku, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je določeno, da je priključitev na javno kanalizacijo, ko je ta zgrajena, obvezno. Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje ali navezavo na primerno izvedeno malo komunalno čistilno napravo. Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je treba v sprejemnike, meteorno

Stran 35

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

kanalizacijo ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. Porabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (greznic, čistilnih naprav).

Komunalno in industrijsko odpadno vodo je skladno z uredbo za Rižanski vodonosnik, na II. VVO kjer ni možen priklop na javno kanalizacijo, potrebno zbirati in čistiti na način določen v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

V malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki je zaključena z malo komunalno čistilno napravo, je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za okolje, v okoljevarstvenem dovoljenju za napravo, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, dovoli odvajanje industrijske odpadne vode v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja 50 PE ali več, če:

- dnevna količina industrijske odpadne vode pri največji zmogljivosti obratovanja naprave ne presega 5 odstotkov dnevne količine odpadne vode, ki se čisti na mali komunalni čistilni napravi, ali - je iz mnenja upravljavca javne kanalizacije in male komunalne čistilne naprave, priloženega k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za napravo, razvidno, da industrijska odpadna voda iz naprave ne bo škodljivo vplivala na delovanje male komunalne čistilne naprave.

Uredba za odvajanje odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav določa, da je komunalne odpadne vode dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le na območjih kjer čiščenje odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Pri odvajanju komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave na površje tal ali s ponikanjem v tla na območju kraških in razpoklinskih vodonosnikov mora biti zagotovljeno ponikanje preko objekta za ponikanje vode, katerega prostornina za zadrževanje očiščene komunalne odpadne vode ne sme biti manjša od povprečne dnevne količine, odvedene iz male komunalne čistilne naprave, med dnom objekta za ponikanje in najvišjo gladino podzemne vode pa se mora nahajati plast neomočenih sedimentov ali kamnin ali filtrnega materiala, debeline najmanj 1 m. Na II. VVO je skladno z Uredbo za Rižanski vodonosnik dovoljeno ponikanje očiščene komunalne in industrijske odpadne vode v kolikor je izdano vodno soglasje na podlagi analize tveganja za onesnaženje oz. pozitivno mnenje k DPN ali OPPN. Dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Očiščena industrijska odpadna voda se ponika čez filter z biološko aktivno plastjo. Padavinska odpadna voda s strešnih površin se ponika neposredno v tla.

V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste industrijske odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

Ob upoštevanju pogojev gradnje navedenih v zgoraj navedeni uredbi je vpliv posegov na II. VVO nebistven ob upoštevanju omilitvenih pogojev – ocena C.

Na III. vodovarstvenem območju v OPN se nahaja naslednja namenska raba: - primarna namenska raba (gozd, kmetijstvo), - stanovanjske površine (območja stanovanjske prosto stoječe gradnje, območja strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš),

Stran 36

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

- območja centralnih dejavnosti, - cestna infrastruktura (HK-28, PE-2, PE-3, RD-7, RD-8, TU-1, HK-32, KP-4, RD-12, idr.), - železniška infrastruktura (MI-3, MI-4, HK-40, RD-13, KL-12, PR-11), - posamezne gospodarske cone (HK-8, HK-5, HK-19), - čistilna naprava Hrpelje-Kozina (HK-22), - perutninska in kravja farma (HK-2), - deponija gradbenega materiala (RD-5).

Območja individualne stanovanjske gradnje, območja centralnih dejavnosti in gospodarska cona so opredeljena v naseljih Kozina in Hrpelje, kjer obstaja javna kanalizacija, zato bodo odpadne vode kanalizirane na čistilno napravo. V ostalih aglomeracijah, ki so naštete zgoraj in kjer bo zgrajena javna kanalizacija bo obvezen priklop na javno kanalizacijo oz. čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih vod. V ostalih naseljih, kjer javna kanalizacija ne bo zgrajena, odvajanje komunalne odpadne vode ureja občinski odlok. Gradnja stanovanjskih stavb je na III. VVO dovoljena, v kolikor je odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode skladno z občinskim odlokom.

Čistilna naprava je na III. VVO in skladno z uredbo za Rižanski vodovod lahko obratuje v kolikor se pridobi vodno soglasje in očiščena odpadna voda, ki se odvaja v vodotok pred tem ne ponika v podzemne vode ali zajetje.

Farma je na III. VVO dopustna v kolikor je bilo pridobljeno vodno soglasje.

Obstoječa deponija gradbenega materiala (EUP RD-5), ki se v OPN izvedbeno ureja z OPPN se nahaja na III. vodovarstvenem območju, kar je pogojno dopustno z Uredbo vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008), ki na tem območju dovoljuje odlagališča odpadkov ter objekte za zbiranje in predelavo inertnih in nenevarnih odpadkov, v kolikor ministrstvo v postopku izdaje mnenja k OPPN ugotovi sprejemljivost posega.

Za odvajanje odpadne vode na III. VVO je skladno z Uredbo za Rižanski vodonosnik dovoljeno ponikanje očiščene komunalne in industrijske odpadne vode v kolikor je izdano vodno soglasje oz. pozitivno mnenje k DPN ali OPPN. Dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Očiščena industrijska odpadna voda se ponika čez filter z biološko aktivno plastjo. Padavinska odpadna voda s strešnih površin se ponika neposredno v tla.

Ob upoštevanju pogojev gradnje navedenih v Uredbi za Rižanski vodonosnik je vpliv posegov na III. VVO nebistven ob upoštevanju omilitvenih pogojev – ocena C.

Ocena vpliva na okoljske cilje OPN

Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za podzemne vode se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C. IV.1.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA

Na območju občine so v pripravi sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje april 2014):

Stran 37

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

1. Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 na odseku Ajdovščina - Lucija, predlog DPN: po podzemni izvedbi je predvidena sanacija v obstoječe stanje; plinovod poteka izven VVO; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor bodo upoštevani omilitveni pogoji za podzemne vode (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana; 2. Državni prostorski načrt za parkirišča za tovorna vozila Železni most ob AC Kozina – Klanec, osnutek: poseg se vsebinsko navezuje na AC ter bo v sklopu AC koridorja; poseg je na III. VVO; njegova sprejemljivost se presoja v sklopu CPVO postopka in mnenja k DPN; kumulativni vpliv je nebistven v kolikor bodo upoštevani omilitveni pogoji za podzemne vode (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana; 3. Spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za II. tir Divača – Koper, DPN – CPVO; trasa na območju občine Hrpelje-Kozina poteka v predoru, razen v dolini Glinščice le to preči z dvema mostovoma; poteka izven VVO; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor bodo upoštevani omilitveni pogoji za podzemne vode (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana.

IV.1.4 OMILITVENI UKREPI

Vse posege na VVO Rižanskega vodonosnika je potrebno načrtovati skladno z Uredbo o vodovarstvenem območju (VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008).

Omilitveni ukrepi za posege v OPN: - v času gradnje je potrebno zagotoviti, da ne pride do onesnaženja podtalja in podzemnih vod; to se zagotovi z ustrezno organizacijo gradbišča in z ustreznimi omilitvenimi ukrepi: zajem padavinskih in komunalnih odpadnih vod z gradbišča in njihovo čiščenje; ustrezna mehanizacija; ustrezna oskrba strojev in vozil, ki zagotavlja zajem in čiščenje v primeru nesreč ipd.

IV.1.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Za gradnjo vseh posegov na območju Rižanskega vodonosnika, ki ga ureja Uredba o vodovarstvenem območju (VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008) je potrebno zagotoviti hidrogeološki nadzor.

IV.1.6 VIRI

 Občinski prostorski načrt za Občino Hrpelje-Kozina, osnutek odloka za pridobivanje smernic – tekstualni in grafični del  Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl. geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).  RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje- Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013 dopolnjen in noveliran 2008, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov. URL: http://www.ora.si/documents/RAZVOJNI_PROGRAM_PODEzELJA.doc  Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Severne Primorske (Goriške statistične regije) za obdobje 2010-2012. Januar 2010.  Kakovost podzemne vode v Sloveniji v letu 2009, ARSO. URL:

Stran 38

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/podzemne10.ht ml

Stran 39

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

IV.2 POVRŠINSKE VODE

Stran 40

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

IV.2.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO

IV.2.1.1. NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi normativnih izhodišč, ki izhajajo iz spodaj navedenih zakonskih podlag: - Zakon o vodah (ZV-1) (Ur. list RS št. 67/2002, 110/2002, 2/2004 in 41/2004, 57/2008); - Uredba o stanju površinskih voda (Ur. list RS št. 14/2009, 98/2010); - Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane, Ur.l. RS, št. 49/2008; - Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, Ur.l. RS, št. 98/2007, 30/2010; - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Ur.l. RS, št. 47/2005, Ur.l. RS, št. 45/2007, 79/2009; - Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Hrpelje – Kozina (Ur. l. 81/09). IV.2.1.2. MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodološka izhodišča temeljijo na normativnih izhodiščih ter merilih in metodologiji vrednotenja in ocenjevanja, ki so podani v preglednici v nadaljevanju.

Stran 41

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

Tabela 11: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za površinske vode Okoljski cilji plana Kazalci Metodologija Zagotovitev realizacije predmetnega plana, Sprememba okoljskih standardov A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Kemijsko stanje površinskih voda ostaja enaka oz. se bo izboljšala. ki ne bo vplival na kemijsko stanje kakovosti za parametre kemijskega B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na spremembo kemijskega stanja površinskih voda, ki se nahajajo na vplivnem stanja površinskih voda. površinskih voda. Vplive izvedbe plana se lahko omeji že s splošnimi omilitveni ukrepi. območju plana. C – vpliv je nebistven pod pogoji: Izvedba plana bo vplivala na kemijsko stanje površinskih voda (preseganje okoljskih standardov kakovosti za parametre kemijskega stanja, opredeljenih v Uredbi o stanju površinskih voda (URL 14/2009)), vendar vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo omilitvenih ukrepov. D – vpliv je bistven: Izvedba plana bo bistveno vplivala na kemijsko stanje površinskih voda (preseganje okoljskih standardov kakovosti za parametre kemijskega stanja). E – vpliv je uničujoč: Izvedba plana bo močno poslabšala kemijsko stanje površinskih voda (slabo kemijsko stanje). Omilitveni ukrepi niso možni. X – ugotavljanje vpliva ni možno.

Sprememba elementov kakovosti za A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Elementi kakovosti ekološkega stanja površinskih voda ostajajo Zagotovitev realizacije predmetnega plana, ugotavljanje ekološkega stanja: enaki oz. se bodo izboljšali. ki ne bo vplival na ekološko stanje - fizikalno-kemijski elementi B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na elemente kakovosti ekološkega površinskih voda, ki se nahajajo na vplivnem kakovosti in posebna onesnaževala stanja površinskih voda. Ekološko stanje mora biti najmanj dobro. Vplive izvedbe plana se lahko območju plana. - hidromorfološki elementi omeji že s splošnimi omilitveni ukrepi. kakovosti (hidrološki režim in C – vpliv je nebistven pod pogoji: Izvedba plana bo vplivala na elemente kakovosti ekološkega morfološke razmere) stanja površinskih voda (sprememba razreda ekološkega stanja, vendar mora biti ekološko stanje biološki elementi najmanj zmerno), vendar vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo omilitvenih ukrepov. D – vpliv je bistven: Izvedba plana bo bistveno vplivala na elemente kakovosti ekološkega stanja površinskih voda (slabo ekološko stanje). E – vpliv je uničujoč: Izvedba plana bo spremenila ekološko stanje površinskih voda v slab do zelo slab razred ekološkega stanja. Omilitveni ukrepi niso možni. X – ugotavljanje vpliva ni možno

Stran 42

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

IV.2.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.2.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA Na območju občine so manjši potoki, ki pritekajo s flišnih Brkinov in se zaključujejo v slepih dolinah Matarskega podolja, kjer je območje kontaktnega krasa. Vode z Brkinov se pojavijo v dolini Glinščice in v kraškem izviru Rižane. Dolina Glinščice, ki je na kraškem območju občine predstavlja prehod iz apnenca v mehkejšo kamnino, zato se vode pojavijo na površju. Na južni strani Glinščice se dviguje Mezeči vrh, ki loči dolino Glinščice od doline Grižnika. Oba vodotoka se na območju Italije združita in naprej tečeta kot Rosandra (Glinščica).

Na teh vodotokih se ne izvaja redni državni monitoring (MOP – ARSO) kakovosti vode, zato o kakovosti površinskih vodotokov ni podatkov.

Slika 4: Vodotoki v občini Hrpelje-Kozina (Vir: Atlas okolja)

Glede na kategorizacijo vodotokov se glavni strugi Glinščice in Grižnika uvrščata v kategorijo delno naravnih vodotokov (1 – 2. razred), za katero so že značilni manjši posegi človeka v strugo. Za vodotoke z Brkinov pa je značilen naraven, hudourniški tok.

Stran 43

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

Slika 5: Kategorizacija vodotokov (Vir: Atlas okolja)

V dolinah na Matarskem podolju lahko ob zelo velikih količinah vode prihaja do začasnega poplavljanja oz. zastajanja vode, ki pa je omejeno le na območja slepih dolin. V javno dostopnem podatku na Atlasu okolja (ARSO) poplavne vode (opozorilna karta poplav) v Občini Hrpelje-Kozina niso evidentirane.

Državni operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (Ministrstvo za okolje in prostor, september 2004) je okvirno izhodišče, s katerim so opredeljene aglomeracije, ki jih je, glede na njihovo velikost, potrebno opremiti s sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.

V občini Hrpelje-Kozina je 16 aglomeracij, v katerih je naselje ali del naselja obremenjen med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 10 PE/ha na občutljivih območjih.

Stran 44

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

Leta 2004 je bilo v občini Hrpelje-Kozina očiščeno ca 13.500 m3 odpadne vode. Razvitost javne kanalizacije v občini je prikazana v naslednji preglednici. Kot je razvidno je ca 10% stanovanj priključenih na javno kanalizacijo. (Povprečni delež priključenosti na javno kanalizacijo vseh prebivalcev Republike Slovenije znaša 49,9 %.)

Tabela 12: Razvitost javne kanalizacije v občini Hrpelje Kozina Št. Št. Kanalizacijsko % Ponder prebivalcev stanovanj omrežje stanovanj populacija 4038 1789 185 10,34 % 417,6 Vir: Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. 2004.

Tabela 13: Letne količine očiščene odpadne vode po občinah Obalno-kraške regije (m3)

Vir: Regionalni program varstva okolja in vodnih virov. 2006.

Naselje Hrpelje ima delno urejeno kanalizacijsko omrežje in delujočo komunalno čistilno napravo, v katero je speljana tudi kanalizacija obrtne cone, vzhodno od železniške proge. V severnem delu Kozine je obstoječa kanalizacija avtoceste, ki zbira odpadne vode avtocestne baze, cestninske postaje Videž in cestninske postaje Kozina. Kanalizacija je speljana v greznico, ki se nahaja ob cesti Kozina-Koper, južno od cestninske postaje Kozina. Krajši odsek kanalizacije je urejen tudi v jugozahodnem delu Kozine. Gre za obstoječi zbirni fekalni kanal Kozina, ki je speljan preko ceste Kozina-Koper do »Železnega mosta«. Naselje Kozina, razen zgoraj opisanih odsekov, nima urejenega kanalizacijskega omrežja. Ob Rodiški cesti, pod blokovnim naseljem, je zgrajena čistilna naprava zmogljivosti 250 PE, ki pa je zastarela in neustrezna. Čistilna naprava služi kot večja greznica, do katere je kanalizacija speljana po betonskih ceveh, ki niso vodotesne. Ostali del odpadne vode se odvaja ali nekontrolirano prek individualnih sistemov, ki niso nadzorovani, ali pa prek sistemov, ki se ne končajo z ustrezno čistilno napravo.

V teku je izgradnja sekundarnega fekalnega in meteornega kanalizacijskega omrežja s ČN Hrpelje – Kozina za 2.000 PE, na katero bodo predvidoma letos (2012) priključili vse prebivalce in gospodarstvo Hrpelj ter Kozine. Za ostale aglomeracije nad 50 PE iz obveznega programa je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja in priključitev naselij na lokalne ČN.

Stran 45

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

Neurejeno odvajanje odpadne vode je eden glavnih vzrokov za onesnaženje okolja, ki je na Krasu še posebej izraženo zaradi naravnih značilnosti območja. Zaradi razpršenosti naselij so oskrbni sistemi medsebojno ločeni, stopnja čiščenja na čistilnih napravah je nizka. Stroški komunalnega opremljanja teh območij so veliko višji od splošnih standardov. Individualni sistemi so neustrezni in niso evidentirani, tako da pravega stanja onesnaževanja ni zajetega. Celotno območje Južne Primorske je opredeljeno kot občutljivo območje in zato zanj veljajo strožji kriteriji za opremljanje aglomeracij s sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Obseg opremljenosti aglomeracij z več kot 10.000 PE z ustreznimi kanalizacijskimi sistemi je dokaj visok, ustreznost čistilnih naprav pa je trenutno nizka. Majhne aglomeracije (od 2.000 do 10.000 PE) so že dokaj ustrezno opremljene s čistilnimi napravami, težavo pa predstavlja dokaj nizek nivo opremljenosti s kanalizacijskim omrežjem.

Na splošno rečeno je za celo Obalno-kraško regijo značilno, da je problematika odvajanja in čiščenja odpadnih voda (poleg oskrbe z vodo in ravnanja z odpadki) med najbolj perečimi. Zlasti na podeželju je komunalna infrastruktura zelo pomanjkljiva. Izvedba ustreznega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v rokih navedenih v državnem in občinskih operativnih programih odvajanja in čiščenja komunalne vode je, zaradi zahtevnosti postopkov pridobitve ustrezne projektne dokumentacije in dovoljenj ter velikih finančnih obremenitev za občine, vprašljiva. Zaradi značilne razpršene poselitve območja so stroški vzpostavitve ustreznega ravnanja z odpadnimi vodami zelo visoki oz. višji od opredeljenih upravičenih stroškov. Potrebno bi bilo opredeliti ustrezne alternativne rešitve za urejanje ravnanja z odpadnimi vodami. Pri zagotavljanju učinkovitega ravnanja z odpadnimi vodami je izrednega pomena medobčinsko sodelovanje pri načrtovanju in gradnji komunalne infrastrukture, prav tako pa tudi pri učinkovitem izvajanju komunalne javne službe. (Zasnova prostorskega razvoja Južne primorske in program ukrepov za njeno izvajanje, 2006).

V Regionalnem razvojnem programu Južne Primorske je eden od dveh dolgoročnih ciljev regije: »Regija bo do konca leta 2013 dokončala vzpostavljanje osnovne okoljske infrastrukture za ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo in trajnostno mobilnost.« Občine sicer imajo sprejete Operativne programe odvajanja in čiščenja odpadnih vod, vendar pa je, kot rečeno, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev njihovo dosledno izvajanje vprašljivo.

IV.2.3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE

IV.2.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

Prevladujoči potencialni vplivi OPN na površinske vode bodo naslednjega značaja:

- neposredni vplivi: so vplivi, ki bi nastali pri gradbenih posegih, ki sežejo neposredno v telo površinske vode (utrjevanje brežin, regulacije, gradnja mostov ipd.) ali iztok neočiščene onesnažene odpadne vode neposredno v površinske vode; ocenjuje se, da bo takšnih posegov zelo malo; - posredni in daljinski vplivi: so vplivi, ki posredno in daljinsko povzročijo spremembo fizikalno- kemijskih in ekoloških lastnosti površinske vode (odvajanje očiščene odpadne vode, spiranje onesnaževal v vodotok ipd.); - kratkoročni oz. začasni vplivi: so vplivi, ki so omejeni so na čas gradnje oz. vplivi manjšega obsega, ki se zaradi samočistilnih sposobnosti narave zmanjšajo oz. izničijo.

Stran 46

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

Odlok OPN določa pogoje odvajanja odpadne vode, ki so skladni z občinskim odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini in so naslednji:

- Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje. - Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.), lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica). - Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. - Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. - Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na mešani sistem. - Lokalne čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi čistilne naprave, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo. - Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na gradbeni parceli stavbe ali na eni od gradbenih parcel več stavb, če naprava služi več stavbam. - Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. - Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah gradbene parcele stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).

Zgornja določila odloka predstavljajo ustrezno sistemsko podlago za varstvo površinskih voda pred onesnaženjem. Stanovanjske enote morajo komunalno odpadno vodo, v kolikor ni kanalizirana na ČN, ustrezno čistiti individualno. Industrijski onesnaževalci oz. industrijsko odpadno vodo, bo potrebno, v kolikor ne bo kanalizirana na občinsko ČN Hrpelje-Kozina (kar velja za gospodarski coni Bač pri Materiji - BA-5 in Gradišče pri Materiji - GM-2), očistiti na manjših ČN in ponikati (saj odvajanje v odpadne vode v vodotoke, glede na kraški teren ni možno).

OPN na vodotokih ne predvideva posegov. Vodotok Glinščica bo tangiran z izvedbo DPN za gradnjo II. tira železnice Divača-Koper. Predpostavlja se, da bo v okviru CPVO postopka za ta DPN predvideno ustrezno varstvo vodotoka.

Za občutljiva območja, kamor sapada dolina Glinščice, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju KČN), posebej na občutljivih in ne občutljivih območjih, kot so mejne vrednosti parametrov odpadne vode za izpust v površinske vode in mejne vrednosti učinka čiščenja ter posebne ukrepe v zvezi z obratovanjem KČN. Za vse KČN, katerih vode se iztekajo na občutljivo območje, velja, da morajo biti opremljene s terciarno stopnjo čiščenja, ki

Stran 47

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

znižuje koncentracijo hranil v vodi. Poleg tega za odvajanje odpadnih voda iz KČN v površinske vode na občutljivih območjih veljajo strožje mejne vrednosti za koncentracijo in učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja kot za odpadne vode iz KČN na ostalih območjih.

Za industrijsko odpadno vodo Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12) določa ravnanje, navedeno v nadalejvanju.

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji naprav, pri katerih emisija snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode presega mejne vrednosti, mora upravljavec naprave zagotoviti vgradnjo in obratovanje industrijske čistilne naprave, če preseganja mejne vrednosti ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi. Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji naprave ali čistilne naprave iz prejšnjega odstavk mora investitor izbrati v praksi preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, ki zagotavlja, da predpisane mejne vrednosti za parametre, emisijski delež oddane toplote in letne količine nevarnih snovi niso presežene.

Pri načrtovanju in obratovanju naprav, v katerih nastaja industrijska odpadna voda, mora investitor oziroma upravljavec naprave za zmanjševanje emisije snovi ali toplote zagotoviti:

- uporabo tehnologije z najmanjšo možno porabo vode, recirkulacijo vode in uporabo drugih metod in tehnik varčevanja z vodo, uporabo za okolje in zaposlene pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov ter čistilnih naprav manj škodljivih surovin in materialov v tehnološkem procesu povsod, kjer je to mogoče, - uporabo recikliranja odpadnih snovi in rekuperacije toplote ter varčno rabo surovin in energije, - prednostno čiščenje delnih tokov industrijske odpadne vode in izločanje odpadnih snovi na kraju njihovega nastanka - varno in za okolje sprejemljivo odstranjevanje blata in - izvajanje ukrepov, če so za napravo določeni v posebnem predpisu iz 3. člena te uredbe.

Upravljavec naprave mora na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo.

Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca naprave dovoli drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se mora skladno s prejšnjim odstavkom odvajati v javno kanalizacijo, če ugotovi, da:

- je v primeru odvajanja v vode na območju, ki ni vodovarstveno območje, predlagani način čiščenja najmanj enako učinkovit kakor čiščenje v komunalni ali skupni čistilni napravi in v industrijski odpadni vodi nobena od nevarnih snovi ne presega letne količine, ki je za to nevarno snov določena v preglednici 1 priloge 3 uredbe, ali - industrijska odpadna voda škodljivo vpliva na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje komunalne ali skupne čistilne naprave in iz analize tveganja v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim, izhaja, da odvajanje odpadne vode nima škodljivega vpliva na vir pitne vode.

Upravljavec naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v vode ali v javno kanalizacijo, mora ob izpadu industrijske čistilne naprave ali naprave za predčiščenje industrijske odpadne vode ali ob kakršni koli okvari v proizvodnji, ki povzroči čezmerno onesnaženost industrijske odpadne vode na iztoku v vode ali v javno kanalizacijo sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje in preprečitev nadaljnjega čezmernega onesnaženja.

Stran 48

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

Upravljavec naprave mora izpad ali okvaro iz prejšnjega odstavka prijaviti inšpektoratu, pristojnemu za varstvo okolja, in če se odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo, o tem obvestiti izvajalca javne službe.

Ocena vpliva na okoljske cilje OPN

Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za površinske vode se ocenjuje kot nebistven – ocena B. IV.2.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA

Na območju občine je v pripravi naslednji državni prostorski načrt, ki tangira površinske vode (MOP, stanje april 2014): - Spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za II. tir Divača – Koper, DPN – CPVO; trasa na območju občine Hrpelje-Kozina poteka v predoru, razen v dolini Glinščice le to preči z dvema mostovoma; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor bodo upoštevani omilitveni pogoji za površinske vode (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana.

IV.2.4 OMILITVENI UKREPI

Komunalno, industrijsko in onesnaženo padavinsko odpadno vodo je potrebno pred odvajanjem v vode ali podtalje očistiti na ČN. V kolikor bodo odpadne vode odvajane tako kot predpisuje slovenska področna zakonodaja, drugi ukrepi niso potrebni.

IV.2.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Glede na to, da posegi OPN na vodotokih niso predvideni spremljanje izvedbe plana ni potrebno.

IV.2.6 VIRI

 Občinski prostorski načrt za Občino Hrpelje-Kozina, osnutek odloka za pridobivanje smernic – tekstualni in grafični del  Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl. geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).  RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje- Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013 dopolnjen in noveliran 2008, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov. URL: http://www.ora.si/documents/RAZVOJNI_PROGRAM_PODEzELJA.doc  Program upravljanja z obalnim območjem CAMP Slovenija. REGIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA IN VODNIH VIROV. Inštitut za vodarstvo, d.o.o. februar 2006.  Zasnova prostorskega razvoja Južne primorske in program ukrepov za njeno izvajanje. Acer, d.o.o., Novo mesto. 2006.  Regionalni razvojni program Južne Primorske. Strateški in izvedbeni del programa, predlog. Regionalno razvojni center Koper. Koper, julij 2006, dop. nov. 2006.

Stran 49

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

 Investicijski program z analizo stroškov in koristi, Gradnja čistilne naprave in kanalizacije Kozina za območje Kozina jug. Občina Hrpelje Kozina. Hrpelje, maj 2008.

Stran 50

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

IV.3 PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

IV.3.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA

IV.3.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Za oceno vplivov izvedbe OPN občine Hrpelje - Kozina na razmere zraka na območju te občine so uporabljeni predpisi RS: Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 24/05, 92/2007); Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 18/03, 41/04, 121/06, 9/11); Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Url RS št., 41/2004, 17/06, 20/06, 28/06, 70/08, 108/09) Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03, 9/11); Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 127/03, 36/07, 9/11) Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06).

Kjotski protokol upošteva pline, ki jih s svojo dejavnostjo v ozračje sprošča človek, to so: ogljikov dioksid, didušikov oksid, metan, fluorirani ogljikovodiki (HFCs), perfluorirani ogljikovodiki (PFCs) in žveplov heksaflorid (SF6). Ti toplogredni plini imajo dolgo življenjsko dobo in krepijo naravni toplogredni učinek ozračja. Cilj spremljanja podnebnih sprememb je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do obdobja 2008- 2012, glede na leto 1986, kar je privzeti okoljski cilj, ki izhaja iz nacionalnih obveznosti ratificiranega Kyotskega protokola:  Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola (Ur. l. RS, št. 17/02);  Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 59/95).

IV.3.1.2. MERILA IN METODA ZA VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA IV.3.1.2.1. Podnebne spremembe Za pričujoč OP uporabljamo kazalec »trend izpustov emisij toplogrednih plinov« s katerim lahko bolj opisno določimo vplive plana, ki so izkazani na strateškem nivoju in jih ni mogoče ovrednotiti količinsko. Podnebne spremembe zajemajo celoten sklop sprememb podnebja in ne zgolj ogrevanja ozračja. Višja temperatura sproža spremembe mnogih lastnosti vremena in podnebja, kot so vetrovni vzorci, količina in razporeditev padavin, pogostost in tip ekstremnih vremenskih pojavov.

IV.3.1.2.2. Kakovost zunanjega zraka Podobno uporabljamo kot pri podnebnih spremembah uporabljamo za kakovost zunanjega zraka kazalec »trend izpustov emisij tipičnih onesnažil zraka (SO2, NOx, HOS)«. Na ta način ne vrednotimo neposredo z emisijami, ki na strateškem nivoju OPN niso na voljo, temveč opisno z oceno trenda izpustov emisij, ki se določi pretežno glede na tekstualni del odloka, podrobno namensko rabo, opise dejavnosti, ter razporeditev dejavnosti v prostoru.

Tabela 14: Metodologija vrednotenja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za podnebne spremembe

Okoljski cilji plana Kazalec vpliva Metodologija

Zmanjšanje emisij toplogrednih Trend izpustov emisij Vrednotenje: primerjava trenda izpustov emitiranih količin toplogrednih plinov plinov toplogrednih plinov (CO2, (CO2, CH4,N2O) CH4,N2O) Ocenjevanje: Kazalec za zmanjševanje emisij je ali prostorske ureditve OPN povečujejo oz. zmanjšujejo izpuste emisij toplogrednih plinov A – pozitiven vpliv: emisije toplogrednih plinov je zaradi izvedbe OPN upadajo B – nebistven vpliv: emisije toplogrednih plinov zaradi izvedbe OPN ostajajo na istem nivoju glede na obstoječe stanje oz. rahlo naraščajo C - nebistven vpliv trend emisije toplogrednih plinov zaradi izvedbe OPN je pozitiven v takšni meri da so potrebni omilitveni ukrepi. Plan je sprejemljiv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. D – bistven vpliv: izpusti emisij z izvedbo OPN glede na obstoječe stanje bistveno naraščajo E – uničujoč vpliv: trend izpustov emisij je z izvedbo OPN močno pozitiven , prispevek k razvoju tople grede je uničujoč. Tabela 15: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za kakovost zraka, glede na onesnažila

Okoljski cilji plana Kazalec vpliva Metodologija

Ohranjanje in izboljšanje kakovosti Trend izpustov emisij tipičnih Vrednotenje: primerjava trenda izpustov emitiranih količin tipičnih onesnažil, ki zraka onesnažil zraka (SO2, NOx, vplivajo na kakovost zraka HOS, PM10) Ocenjevanje: Kazalec kakovost zraka temelji na merilu o predpisanih mejnih vrednosti kakovosti zunanjega zraka A – pozitiven vpliv: kakovost zraka se z zmanjšanjem emisij lahko zaradi OPN izboljša. Načrtovane dejavnosti in prostorske ureditve ne vplivajo na poslabšanje kakovosti zraka ali nanj celo pozitivno vplivajo. B – nebistven vpliv: kakovost zraka se zaradi izvedbe OPN ne spremeni ali nebistveno spremeni C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: kakovost zraka ostaja ob izvedbi primernih omilitvenih ukrepov nespremenjena D – bistven vpliv: kakovost zraka se glede na obstoječe stanje bistveno poslabša E – uničujoč vpliv: kakovost zraka se poslabša bistveno pod nivo zakonsko predpisanih mejnih vrednosti za kakovosti zunanjega zraka

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

IV.3.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.3.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA IV.3.2.1.1. Klimatske razmere

Geografsko gledano leži občina v jugozahodnem delu submediteranske Slovenije. Območje občine je leži med ca 400 m.n.m. (SZ del občine) do ca 1000 m.n.m (vrhovi v Čičariji), večji del občine (Matarsko podolje) leži med 500 in 600 m.n.m. Z oddaljevanjem od morja in naraščanjem nadmorske višine se uveljavljajo poteze celinskega podnebja. Vročim in suhim poletjem sledijo mile in vlažne zime, ko na temperaturo dodatno vpliva mrzel in sunkovit severovzhodnik – burja, najznačilnejši vremenski pojav na Krasu. Vedno večja zaraščenost Krasa je omilila burjo, kar spreminja mikroklimo. Tako kot ostali kraški naravni dejavniki je vplivala na oblikovanje značilne kraške naselbinske strukture in arhitekture. V Brkinih pa zaradi znatne nadmorske višine (povprečna nadmorska višina mezoregije je 526 metrov) je podnebje že precej ostro in kaže značilnosti prehoda od sredozemskega k celinskemu. Pozimi se pogosto pojavi uničujoči žled.

Najbližja metereološka postaja je v Kozini. Po podatkih Agencije RS za okolje – Urad za meteorologijo je bila povprečna letna količina padavin v obdobju 1993 - 2003 1238 mm oz. l/m2. Višek padavin je v jesenskih mesecih (september – november). Mesec februar in marec sta nasploh najbolj sušna meseca v letu. Na jugovzhodnem robu občine se nahaja merilna postaja Podgrad pri Ilirski Bistrici, ki ima podobno razporeditev padavin kot v Kozini z bolj izrazitim viškom padavin v novembru ter celokupnim večjo popvprečno letno količino padavin v v obdobju 1993 - 2003 in sicer1438 mm oz. l/m2.

250

200

150 Merilna postaja Kozina

mm Merilna postaja Podgrad 100

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec Slika 6: Mesečne padavine za merilno postajo Kozina in Podgrad za obdobje 1993 – 2003.

Temperatura zraka Čeprav občina spada k Submediteranski Sloveniji pa je vpliv morja precej zmanjšan zaradi pomaknjenosti tega območja v notranjost. Suha zima z nizkimi temperaturami kaže na celinske vplive, jasni in vroči dnevi s kratkimi nalivi pa na sredozemske vplive. Najtoplejši mesec je julij (Kozina 19,0°C), najhladnejši pa januar (Kozina 0,2°C). Zimske temperature niža burja, ki je najmočnejša od oktobra do marca. Precej

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

posplošen pregled uvršča skoraj celotno območje med območja s povprečnimi letnimi temperaturami med 8 in 10°C. Povprečne julijske temperature znašajo tu med 16 in 18°C.

IV.3.2.1.2. Kakovost zraka ter emisije toplogrednih plinov

Največji delež emisij toplogrednih plinov v občini Hrpelje – Kozina odpade na individualna kurišča. Ker je za občino značilno prehodno celinsko podnebje z mrzlimi zimami, je v zimskem času vpliv individualnih kurišč na onesnaženost zraka povečan. Vendar zaradi dobre prevetrenosti ni pogostih temperaturnih obratov in megle, na tem območju tudi ni večjih naselij, ki bi ugodno vplivala na nastanek mestnega toplotnega otoka. Kakovost zraka na tem območju bi tako lahko ocenili kot dobro.

Slika 7: Delež emisij v občini Hrpelje-Kozina (vir: LEK Hrpelje – Kozina, Eco consulting d.o.o., januar 2010)

61 % stanovanj v občini Hrpelje-Kozina, ki se ogrevajo z individualno kurilno napravo, je po podatkih Statističnega urada RS za ogrevanje uporabljalo lesno biomaso, 31 % ekstra lahko kurilno olje, 6 % stanovanj se je ogrevalo z električno energijo in 2 % stanovanj z utekočinjenim naftnim plinom. Za primerjavo navajamo podatke za Slovenijo, kjer se je pri individualnem načinu ogrevanja s kurilnim oljem ogrevalo 43,5 %, z lesom 39,2 %, slab odstotek stanovanj pa se je ogreval z elektriko. V občini ni obstoječega ter načrtovanega sistema za daljinsko ogrevanje.

Izrazit onesnaževalec zraka v občini je tudi promet, saj tukaj poteka avtocesta Ljubljana – Koper, po kateri je povprečni letni promet v letu 2007 znašal 15 000 vozil. V Kozini in Hrpeljah pa je prisotno tudi industrijsko onesnaževanje. Onesnaženost je zaradi mikroreliefnih značilnosti na tem območju omejena na ozek pas ob avtocesti in na industrijske cone. Dodatne količine prometnih onesnaževalcev (CO, NOx, ozon, C6,H6) prispeva tudi razpršena poselitev, ki pogojuje individualni prevoz. Do povečanih koncentracij polutantov prihaja predvsem v poletnem času, ko se poveča količina prometa, sončno obsevanje je močnejše, višje pa so tudi temperature. Povišane koncentracije so kratkotrajne, saj so samočistilne sposobnosti ozračja dobre zaradi prevetrenosti.

Najbližje merilno mesto za kakovost zunanjega zraka je v Kopru. Merilna postaja je namenjena za območje SI4: Goriška, Notranjsko-Kraška in Obalno-Kraška statistična regija. Območje SI4 je pod vplivom sredozemskega podnebja. Prevetrenost je boljša kot v notranjosti države. To območje meji na industrijska območja v severni Italiji, ki je velik vir onesnaženja zraka, zato je to območje bolj občutljivo za čezmejni transport onesnaženja zraka. Koncentracije delcev so v obdobju 2005 – 2009 presegle zgornji ocenjevalni prag na vseh postajah, v posameznih letih je bila v Novi Gorici celo presežena mejna vrednost. Zgornji ocenjevalni prag je presežen tudi v občinah Koper ter Kanal (meritve okoli Anhovega)

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

in Ilirska Bistrica (meritve z mobilno postajo). Koncentracije delcev PM10 so bolj posledica lokalnih virov emisije, ki jih je največ na gosteje poseljenih območjih. Koncentracije ozona so v območju SI4 najvišje v Sloveniji in so povsod nad ciljno vrednostjo. To kažejo meritve z vseh treh postaj. Raven koncentracij ozona je previsoka na celem ozemlju Slovenije. To se nanaša predvsem na 8-urne vrednosti. Ozon je fotokemijsko onesnaževalo, zato je potrebno zmanjšati emisije predhodnikov ozona. Glavna vira sta promet in industrija.

Tabela 16: Ocena ravni onesnaženosti zunanjega zraka po posameznih merilnih mestih

Obm. SO2 NO2 NOx CO O3 PM10 Koper SI4 1 4 3 Nova Gorica SI4 1 1 1 4 4 1- Pod spodnjim ocenjevalnim pragom 2- Med spodnjim in zgornjim ocenjevalnim pragom 3- Med zgornjim ocenjevalnim pragom in mejno/ciljno vrednostjo 4- Nad mejno/ciljno vrednostjo

V nadaljevanju navajamo še izsledke o emisijah za upravno enoto Sežana, katere del je tudi Občina Hrpelje – Kozina iz poročila: Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM10, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji za obdobje 2005-2009 (ARSO, oktober 2010).

Tabela 17: Emisije SO2, NOx, NMVOC, PM10 in Pb v upravni enoti Sežana (vir: ARSO, 2010)

Upravna enota Emisije SO2 Emisije NOx Emisije NMVOC Emisije PM10 Emisije Pb

t t t t t Sežana 59 346 425 80 0,043

Iz spodnjih tabel je razvidno, da so na območju upravne enote Sežana največji viri emisij SO2 mala kurišča ter industrijske kotlovnice, medtem ko je promet največji vir emisij za NOx.

Tabela 18: Emisije SO2 po glavnih kategorijah virov, v upravni enoti Sežane v letu 2006 (vir: ARSO, 2010) Upravna enota Emisije SO2 Mala kurišča Promet Industrijski Industrijske Energetika procesi kotlovnice t kg/leto kg/leto kg/leto kg/leto kg/leto

Sežana 59 25962 2987 90 29793 0

Tabela 19: Emisije NOx po glavnih kategorijah virov, v upravni enoti Sežane v letu 2006 (vir: ARSO, 2010)

Upravna enota Emisije NOx Mala kurišča Promet Industrijske Energetika kotlovnice t kg/leto kg/leto kg/leto kg/leto Sežana 346 40704 304272 1267 0

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

Slika 8: Skupne emisije v občini Hrpelje-Kozina pri ogrevanju individualnih stanovanj (vir: LEK Hrpelje – Kozina, Eco consulting d.o.o., januar 2010)

IV.3.2.1.3. Industrijsko onesnaževanja

V občini Hrpelje – Kozina ni velikih kurilnih naprav glede na Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, ki določa okoljske zahteve za velike kurilne naprave in je pripravljena na osnovi Direktive 2001/80/ES. Ravno tako v občini ni naprav, ki uporabljajo organska topila, ter zapadejo pod naprave iz priloge 1 Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (HOS) ali katera koli druga dejavnost, ki je z njimi tehnično povezana in lahko vpliva na emisije hlapnih organskih spojin.

V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08), ter glede na podatke ARSO za leto 2009 se nahaja v občini Hrpelje – Kozina en zavezanec za monitornig letnih količin izpuščenih snovi v zrak. To je obrat Žito d.d.v naselju Gradišče pri Materiji, letno izpusti v zrak dušikove okside (106 kg/leto), ogljikov monoksid (3 kg/leto) ter žveplove okside (41 kg/leto).

V sosednji občini Ilirski Bisttrici se nahaja podjetje Lesonit d.o.o., ki v zrak spušča večje količine dušikovih oksidov (145 092 kg/leto oz. na 6 mestu po izpustih NOx v Sloveniji). V letu 2006 je bila v Ilirski Bistrici postavljena mobilna postaja na dveh mestih. Koncentracije žveplovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile najnižje med vsemi merilnimi mesti v Sloveniji. Enako velja za dušikove okside, medtem ko so bile najvišje urne koncentracije dušikovega dioksida, med višjimi v Sloveniji. Koncentracije delcev PM10 na obeh merilnih mestih so bile med najvišjimi med vsemi merilnimi mesti v Sloveniji (vir:ARSO).

IV.3.2.1.4. Območja posebnega režima

Na območju občine Hrpelje – Kozine ni območij, ki bi zahtevala posebne varstvene ukrepe oz. pogoje.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

IV.3.3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE

IV.3.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA

Glavna vira emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka sta ogrevanje in promet. V OPN Hrpelje - Kozina se z OPN ne načrtuje objektov za proizvodnjo elektrike, ki bi lahko poslabšali kakovost zraka oz. izpuščali toplogredne pline. V strateškem delu OPN-ja je zapisano, da se spodbuja pridobivanje in raba obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije, ki se spodbuja v okviru manjših sistemov na objektih. Spodbuja se tudi gradnjo sistemov za ogrevanje na lesno biomaso, tako za skupinsko kot individualno ogrevanje. Oba načina prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Po drugi strani ustvarjanje novih delovnih mest v občini (gospodarske cone v Kozini, Bačah pri Materiji, Gradišču pri Materiji) ter izboljšanje javnega prometa, vključno z vključevanjem spodbujanja uporabe drugih načinov transporta (peš, kolesa,…) vpliva na zmanjšanje števila dnevnih migracij z osebnimi avtomobili (26. člen OPN – javni potniški promet, 36. člen OPN - notranji razvoj naselij) . Večina prebivalcev se vozi na delo v Koper in Sežano, delno pa v novo obrtno industrijsko cono v Hrpeljah. Občina ima ugodno avtocestno in železniško povezavo. Potrebno bi bilo spodbujati dnevne migracije (prevoz na delo v Koper, Sežano in Postojno) z železnico ter avtobusom. Večja umestitev stanovanjske soeske »Miškotov dol« v Hrpeljah z 620 stanovanjskih enot, je umeščena v bližino železniške postaje (ca 500 m) in bo omogočala uporabo javnega prevoza.

Slika 9: Prikaz planov na območju naselja Hrpelje in Kozina (levo: obstoječ plan, desno: osnutek OPN) Legenda k gornji sliki: 1 - gospodarska cona 2 – športni center 3 - stanovansjka gradnja (strnjena ter večstanovanjska 4 – južna obvoznica 5 – stanovanjska gradnja 6 – centralna dejavnost , tgovine

V smernicah Direktorata za energijo ( z dne 23.12. 2010) so zapisane usmeritve za razmeščanje območij namenske rabe ter širitev poselitvenih območij. Naselji Hrpelje – Kozina se s predlaganim OPN zaokrožuje v celovito zgoščeno naselje, ki omogoča učinkovito prometno in energetsko infrastrukturo. Zgostijo se notranje poselitve, hkrati pa se ohranijo zeleni pasovi. Zgoščenost omogoča ureditev daljinskega ogrevanja, kot tudi peš dostopnost med stanovanjskimi ter centralnimi dejavnostmi. Od

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

železniške postaje so vse stanovanjske enote oddaljene največ 1,1 km kar omogoča relativno ugodno dostopnost do javnega prevoza. V naselju se nahajajo tudi vse pomembnejše storitve kot so zdravstveni dom, šola, trgovine ipd.

Po drugi strani pa smernice podajajo usmeritve, da se območja, ki so namenjena samo stanovanjem, praviloma ne. načrtujejo neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti. V osnutku OPN je predvideno območje večstanovanjske gradnje HK-77 (na sliki označeno pod št.3) neposredno ob gospodarski coni HK-19. Za HK-77 je predviden OPPN v katerem bo potrebno umestiti določeno zaleno bariero med stanovanjskim ter proizvodnjim delom. Podobno je med obstoječimi površinami za industrijo HK-21 (Trgoavto), ter predvidenimi območji stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš HK- 60, HK-61, kjer bi bilo ustrezno umestiti zeleni pas.

V smernicah Ministrstva za promet, Direktorata za promet (z dne 03.01.2011) podajajo podrobnešje usmeritve k odloku OPN: -4.člen: Pomen izrazov: med uporabljenimi izrazi manjka obrazložitev termina postaja postajališče, -23. Člen: Razvoj prometne infrastrukture: Javni potniški promet (JPP) ni opredeljen. Natančneje je potrebno opredeliti JPP predvsem v povezavi s sosednjimi občinami. Smernice predlagajo da se doda besedilo o možnosti združevanja šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom zaradi povečanja standarda dostopnosti in racionalizacije prevozov.

Navkljub načelnim strateškim usmeritvam OPN za trajnostni promet, iz izvedbenega dela OPN ni razvidnih ukrepov za uvajanje trajnostnejšega načina prevoza, (npr. ni predvidenih novih kolesarskih oz. peš poti, linij avtobusnega prometa, ipd.).

Tabela 20: Presoja vpliva osnutka OPN za Hrpelje – Kozina na kakovaost zraka ter podnebne spremebe Vir emisij Kakovost zraka Podnebne spremembe Omilitveni ukrepi

Promet (CO2, V strateškem delu OPN se predvideva ureditev kolesarskih in / CO, NOx, pešpoti, dodatna avtobusna postajališča. Zgoščena poselitev. PM10) Ugoden vpliv na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter ostalih onesnaževal zraka. Ogrevanje (CO, Velik delež ogrevanja na lesno Velik delež ogrevanja na Prenova ter povečanje SO2, CO2, biomaso, individualna kurišča. obnovljive vire energije. učinkovistosti PM10) OPN še dodatno Spodbuja individualnih kurišč. Neugoden vpliv na zmanjševanje gradnjo sistemov za Izolacija objektov. – emisij onesnaževal zraka. ogrevanje na lesno biomaso, Upoštevanje usmeritev, tako za skupinsko kot ki jih podaja LEK. individualno ogrevanje.

Ugoden vpliv na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Industrija (CO2, OPPN predvideva širitev gospodarskih con v večih naseljih po / NOx, SO2, občini. Čeprav industrija povečuje emisije v zrak, se zmanjšuje HOS, CH4…) promet zaradi ustvarjanja delovnih mest na lokalnem nivoju. Natančnejša določitev vplivov bo možna v fazi OPPN in je odvisna od specifične dejavnosti Energetika V OPN ni predvidenih novih objektov za pridobivanje energije. Upoštevanje usmeritev, (CO2, NOx, Strateške usmeritve spodbujajo obnovljive vire energije prevsem ki jih podaja LEK. SO2, HOS,…) sončne energije. Na področju energetike OPN nima bistvenega vpliva na podnebne spremembe oz. kakovost zraka.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

Večji posegi v prostor predvideni z OPN Hrpelje - Kozina, ki bi lahko imeli za posledico trend povečevanja izpustov emisij, ki vplivajo na kakovost zraka ter podnebne spremembe so: o Območje širitve gospodarskih con v Kozini (RD-2. RD-4, RD-5, HK-19, HK-20), o Širitev gospodarske cone v Bačah pri Materiji (BA-5). Po drugi strani pa gospodarske cone ustvarjajo lokalna delovna mesta zaradi katerih se zmanjšujejo emisije iz prometa (večji del prebivalstva se sedaj vozi v službo v Koper in Sežano. Iz tega vidika je končni izkupišek emisij odvisen od vrste proizvodnje, števila zaposlenih ter lokacije le teh.

Vse vrste gradbenih posegov (rekonstrukcije, prenove, novogradnje, širitve,..) in drugih del povezanih s povečano/intenzivnejšo uporabo tovornih vozili in delovnih strojev imajo v fazi gradnje lahko za posledico kratkotrajen vpliv na kakovost zraka. Ti vplivi bodo predvidoma zmanjšani z upoštevanimi omilitvenimi ukrepi in priporočili, ki bodo podrobneje podani na nivoju okoljske presoje pri sprejemanju predvidenih OPPN, ki so opredeljeni v OPN. Vplivi gradnje na kakovost zraka ter podnebne spremembe se na nivoju strateškega dokumenta, kot je OPN opredelijo kot nepomembni.

Z vidika kumulativnih vplivov so pomembni predvsem plani, vezani na promet to je morebitna AC povezava proti Rijeki, ter trasa hitre železnice. Medtem, ko prvi plan prispeva k zmanjšanju emisij, jih drugi povečuje. V obeh primerih plana še nista v fazi, ki bi omogočala presojo. Kumulativne vplive izvedbe plana na podnebne spremembe ter kvaliteto zraka ocenjujemo kot nebistvene – ocena B..

Vpliv izvedbe plana na podnebne spremembe ocenjujemo kot nebistven vpliv - ocena B: emisije po izvedbi plana nebistveno prispevajo k razvoju tople grede in ne spreminjajo bistveno podnebja.

Vpliv izvedbe plana na kakovost zraka z emisijami SO2, NOx, HOS, PM10 in ozona ocenjujemo kot nebistven vpliv zaradi izvedbe omiltvenih ukrepov- ocena C. Pričakujemo, da se emisije po izvedbi plana se ne bodo bistveno spremenile, vseeno pa navajamo omilitvene ukrepe za optimizacijo OPN za občino Hrpelje – Kozina..

IV.2.4. OMILITVENI UKREPI

V nadaljevanju navajamo omilitvene ukrepe za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo posledic kakršnih koli znatnih škodljivih vplivov izvajanja OPN Hrpelje - Kozina na okoljske cilje za hrup.

1. V besedilu odloka OPN za občino Hrpelje – Kozina je potrebno navesti izsledke Lokalnega energetskega koncepta občine Hrpelje-Kozina (Eco Consulting d.o.o., januar 2010). Predvsem je potrebno vključiti cilje ter ukrepe, ki jih predlaga LEK.

2. V območjih namenjenih gospodarskim dejavnostim (IG, IP) naj se:  dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak umeščajo stran od stanovanjskih območij;  med stanovanjskimi območji in območji za dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak, urejajo zeleni pasovi/bariere.

3. Stanovanjske objekte na območjih s stanovanjsko namensko rabo v neposredni bližini cest naj se:  locira tako, da bodo čim bolj oddaljeni od ceste;  da bo med stanovanjskim objektom in cesto zeleni pas/bariera;  pomožne objekte (garaža,…) naj se umesti med stanovanjski objekt in cesto.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

4. Za spodbujanje peš in kolesarskega prometa, ter zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi prometa, je potrebno v naseljih ob novogradnjah in rekonstrukcijah prometnic, kjer je to možno, urediti hodnike za pešce in kolesarske steze. Upoštevati je potrebno smernice Ministrstva za promet, Direktorata za promet (z dne 03.01.2011), ki podajajo podrobnešje usmeritve k odloku OPN: -4.člen: Pomen izrazov: med uporabljenimi izrazi manjka obrazložitev termina postaja postajališče, -23. Člen: Razvoj prometne infrastrukture: Javni potniški promet (JPP) ni opredeljen. Natančneje je potrebno opredeliti JPP predvsem v povezavi s sosednjimi občinami. Smernice predlagajo da se doda besedilo o možnosti združevanja šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom zaradi povečanja standarda dostopnosti in racionalizacije prevozov.

IV.2.5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Spremljanje stanja okolja (ugotavljanje kakovosti zraka in izdelava katastrov emisij toplogrednih plinov in onesnaževal) v času izvedbe plana, ob upoštevanju rednih meritev kakovosti zraka, ki ga izvaja Urad za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje, ni potrebno.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

IV.4. HRUP

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

IV.4.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA S HRUPOM

IV.4.1.1. NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Okoljski cilj plana »Zmanjšanje obremenjenosti s hrupom« je bil izbran na podlagi naslednjih zakonsko obveznih izhodišč, ki zagotavljajo ustrezno kakovost bivalnega okolja oz. dopustno obremenjenost s hrupom:  Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, UL RS 106/02, 50/05, 49/06, 17/11,  Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, UL RS 121/04,  Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, UL RS št. 105/05, 34/2008, 109/2009, 62/2010,  Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).

IV.4.1.2. MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Ker je OPN strateški dokument ter glede na razpoložljivost podatkov, smo izbrali bolj splošen kazalec »Skladnost namenske rabe prostora z obstoječimi in novimi viri hrupa« pri čemer ocenjujemo ali se bo z izvedbo plana obremenjenost s hrupom povečevala ali zniževala.

Za izdelavo lestvice vrednotenja smo uporabili zakonsko predpisane mejne in kritične vrednosti za obremenitev s hrupom, ki jih določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, UL RS št. 105/05, 34/2008, 109/2009, 62/2010 in so naslednje: Tabela 21: Mejne vrednosti kazalcev hrupa L č in L za posamezna območja varstva pred hrupom no dvn območje varstva pred hrupom Lnoč (dBA) Ldvn(dBA)l IV. območje 65 75 III. območje 50 60 II. območje 45 55 I. območje 40 50

Tabela 22: Kritične vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldvn za posamezna območja varstva pred hrupom

območje varstva pred hrupom Lnoč (dBA) Ldvn(dBA)l IV. območje 80 80 III. območje 59 69 II. območje 53 63 I. območie 47 57

Tabela 23: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lnoč, Lvečer in Ldvn, ki ga povzroča uporaba ceste ali železniške proge in obratovanje večjega letališča

območje varstva pred Ldan(dBA) Lvečer(dBA)] Ln0č(dBA)] Ldvn(dBA) IV.hrupom območje 70 65 60 70 III. območje 65 60 55 65 II. območje 60 55 50 60 I. območje 55 50 45 55

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

Če je hrup posledica uporabe ene ali več cest ali železniških prog ali obratovanja večjega letališča, je celotna obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa Lnoč ali Ldvn na kateremkoli mestu ocenjevanja na posameznem območju varstva pred hrupom presega kritično vrednost za trajno obremenjevanje okolja s hrupom, določeno v spodnji preglednici.

Tabela 24: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lnoč, Lvečer in Ldvn, ki ga povzroča naprava, obrat, letališča, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto parkirišče

območje varstva pred Ldan[dB(A)] LWeer[dB(A)] Ln0č[dB(A)] Ld™[dB(A)] IV.hrupom območje 73 68 63 73 III. območje 58 53 48 58 II. območje 52 47 42 52 I. območje 47 42 37 47

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. 1. RS št. 105/05, 34/2008, 109/2009, 62/2010) določa, da mora biti na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m, z izjemo območij kjer so prisotne naravne ovire širjenja hrupa ali ukrepi varstva pred hrupom in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.

Tabela 25: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za hrup

Okoljski cilji plana Kazalec Metodologija

Zmanjšanje obremenjenosti Skladnost namenske rabe Vrednotenje prebivalstva s hrupom prostora z obstoječimi in novimi Skladnost namenske rabe prostora z obstoječim in novih virov hrupa s odnos se viri hrupa ocenjuje z odnosom bivalnih objektov (stanovanjska raba) do obstoječih in novih virov hrupa, ocenjuje se tudi na podlagi umeščanja novih virov hrupa (promet, industrija) v prostor, na podlagi nivoja in razpoložljivih podatkov OPN. Vrednotenje plana je izvedeno za čas izvajanja plana.

Ocenjevanje A – pozitiven vpliv/ni vpliva: Namenska raba je strukturirana na način, da se bo obremenjenost prebivalstva s hrupom bo zmanjšala oz. se ne bo spremenila; B – nebistven vpliv: Namenska raba je strukturirana na način, da obremenjenost s hrupom ne bo bistveno višja; načrtovane dejavnosti oziroma posegi ne bodo presegli mejnih vednosti ravni hrupa, ki so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju C – nebistven vpliv, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Namenska raba je strukturirana na način, da obremenjenost s hrupom zaradi izvedbe plana ne bo bistveno višja, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov; načrtovane dejavnosti oziroma posegi ne bodo presegli mejnih vednosti ravni hrupa, ki so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, D – bistven vpliv: Obremenjenost s hrupom zaradi izvedbe plana se bo povečala – bo presegala mejne vrednosti; načrtovane dejavnosti oziroma posegi bodo presegli mejne vednosti ravni hrupa, ki so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju; E – uničujoč vpliv: Obremenjenost s hrupom zaradi izvedbe plana se bo bistveno povečala; načrtovane dejavnosti oziroma posegi bodo presegali kritične vednosti ravni hrupa, ki so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

IV.4.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.4.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA IV.4.2.1.1. Pregled pomembnejših virov hrupa v občini

Najpomembnejši vir hrupa v občini Hrpelje – Kozina je promet. Obremenjenost s hrupom je tako podnevi in v nočnem času največja ob avtocesti in ter glavni cesti po Mataskem podolju. Povprečna jakost hrupa neposredno ob avtocesti je po podatkih Agencije RS za okolje od 60 – 65 dB (vir: http://www.arso.gov.si/).

Spodaj navajamo povprečni letni dnevni promet za ceste v občini Hrpelje – Kozina za leto 2008 (vir: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja): AC Kozina – Koper 20500 PLDP, vzporedna (stara) cesta 1500 PLDP AC Kozina – Divača: 19156, vzporedna (stara) cesta 2800 PLDP G1 Cesta Kozina – Italija : 5780 PLDP G1 Kozina – Materija- Obrov: 6835 PLDP RT Zavrhek – Artviže – Pregarje: 242 PLDP R3 Prem – Obrov : 373 PLDP R3 Obrov - Golac: 170 PLDP

Podobno jakost hrupa povzroča tudi železniški promet od 60 – 65 dB. Pri tem je potrebno upoštevati, da železniška proga poteka skozi naselje Kozina. Vir hrupa je tudi železniška postaja, ki se nahaja v samem naselju Kozina. Predvsem so moteča zaviranja tovornih kompozicij. V vplivnem območju železniške postaje Hrpelje Kozina ležijo stanovanjski objekti zahodno, le en objekt leži vzhodno. Vsa stanovanjska pozidava v vplivnem območju železniške postaje je razvrščena v III. območje varstva pred hrupom. V obstoječem stanju obremenitev s hrupom na območju železniške postaje Hrpelje - Kozina pri bližnjih stavbah z varovanimi prostori presega mejne vrednosti kazalcev hrupa, pri najbolj izpostavljenih stavbah sta preseženi kritični vrednosti kazalcev Ldan in Lnoč. Računsko ocenjena obremenitev s hrupom zaradi obratovanja železniških postaj v letu 2025 kaže, da bodo na območju železniške postaje Hrpelje Kozina preobremenjene štiri stavbe. (vir: Poročilo o vplivih na okolje za modernizacijo obstoječe železniške proge Divača – Koper (Epi Spektrum d.o.o., februar 2008)). Preostali viri hrupa v občini so tudi industrijske cone v Hrpeljah ter v ostalih naseljih, kot so Bač pri Materiji, Gradišče pri Materiji. V ostalih delih občine ni pomembnejših virov hrupa.

IV.4.2.1.2. Stopnje varstva pred hrupom

Osnova za določitev stopenj varstva pred hrupom je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS št. 105/2005, 34/08, 109/09, 62/10.

Uredba v 4. odstavku 4. člena določa, da meje III. in IV. območja varstva pred hrupom na posameznem območju poselitve določi občina v prostorskem načrtu, ki ureja rabo prostora tega območja poselitve, s tem da mora pri uvrstitvi posameznega območja poselitve v območje varstva pred hrupom upoštevati podrobnejšo namensko rabo prostora v skladu z merili za uvrstitev v območja varstva pred hrupom.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

Uredba v I. odstavku 4. člena določa štiri stopnje varstva pred hrupom: Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja pred hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom: a) I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih (v nadaljnjem besedilu: I. območje varstva pred hrupom):

– na območju prometne infrastrukture, – na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti, – na območju za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter – na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; b) II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: II. območje varstva pred hrupom):

– na območju stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš, – na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, – na posebnem območju: površine za turizem; c) III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: III. območje varstva pred hrupom):

– na območju stanovanj: površine podeželskega naselja, – na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti in druga območja centralnih dejavnosti, – na posebnem območju: športni centri, – na območju zelenih površin: za vse površine, – na površinah razpršene poselitve, – na območju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem; d) IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: IV. območje varstva pred hrupom):

– na območju proizvodnih dejavnosti: vse površine, – na posebnem območju: površine drugih območij, – na območju prometne infrastrukture: vse površine, – na območju komunikacijske infrastrukture: vse površine, – na območju energetske infrastrukture: vse površine, – na območju okoljske infrastrukture: vse površine, – na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih, – na območju voda: površine vodne infrastrukture, – na območju mineralnih surovin: vse površine,

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

– na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem, – na območju gozdnih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem, – na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – na območju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti ob naravnih in drugih nesrečah, in – na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.«. Skladno z ostalimi odstavki 4. člena Uredbe na območjih podrobnejše namenske rabe, kjer je v zgornjii tabeli 2 navedena II. stopnja varstva pred hrupom, velja III. stopnja varstva pred hrupom, dokler teh območij minister na pobudo občine ne razvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali mirno območje poselitve. Mirnega območja poselitve na območju občine Hrpelje - Kozine sicer ni mogoče določiti, ker se takšno območje lahko določi na območju poselitve mestne občine, kjer živi več kot 100.000 ljudi.

Če se v območjih, kjer veljajo pogoji za IV. območje, nahajajo stavbe z varovanimi prostori, veljajo pri teh stavbah pogoji za III. območje, dokler se ti objekti ne odstranijo ali se spremeni njihova namembnost, tako da v njih ni več varovanih prostorov.

Na območjih s podrobnejšo namensko rabo SS — stanovanjske površine, kjer nadaljnja členitev podrobnejše namenske rabe glede na Uredbo to omogoča, lahko občina, da pristojnemu ministru pobudo za razvrstitev v II. stopnjo, če iz dokumentacije, priložene k pobudi sledi, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom za II. območje. Občini Hrpelje - Kozina priporočamo, da z namenom boljše zaščite njenih prebivalcev pred hrupom in preprečavanja slabšanja pogojev bivanja na območju občine takšno pobudo pripravi.

IV.4.3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE

IV.4.3.1. OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA

Odlok OPN za občino Hrpelje – Kozina v 126 členu določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine. Prikaz določitve stopenj varstva pred hrupom je viden v spodnji tabeli.

Tabela 26: Stopnje varstva pred hrupom glede na namensko rabo (vir: osnutek OPN Hrpelje – Kozina) Namenska raba Stopnja varstva pred hrupom I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja S - OBMOČJA STANOVANJ SS ● SK ● SP ● C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU ●

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

CDi ● CDz ● CDk ● CDu ● CDo ● IP ● IG ● IK ● B - POSEBNA OBMOČJA BT ● BD ● BC ● Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS ● ZP ● ZV ● ZD ● ZK ● P - OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE ● INFRASTRUKTURE T - OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTUREE - OBMOČJA ENERGETSKE ● INFRASTRUKTUREO - OBMOČJA OKOLJSKE ● INFRASTRUKTUREF - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ● A - POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE ● K1 - NAJBOLJŠA KMETIJSKA ● ZEMLJIŠČAK2 - DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ● G - GOZDNA ZEMLJIŠČA ● VC - POVRŠINSKE CELINSKE VODE ● VI - VODNA INFRASTRUKTURA ● L - OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN ● N - OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA ● PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMIOO - OSTALA OBMOČJA ●

Za obstoječe vire hrupa odlok OPN za občino Hrpelj - Kozina v 54. členu predvideva: »Na območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti in regionalnih cestah) je potrebno zagotoviti protihrupne ukrepe.«

Smernice Ministrstva za promet, Direktorat za ceste (06.01.2011) nakazujejo ,da v varovalnem pasu avtoceste (40 m) ter območjih, ki so preobremenjena s hrupom zaradi uporabe avtoceste ni dopustno načrtovanje nove ali sprememba obstoječe namenske rabe prostora v stavbna zemljišča namenjena stanovanjski gradnji. Glede na osnutek OPN v varovalnem pasu AC ni predvideno načrtovanje nove ali spremembe obstoječe namenske rabe v stavbna zemljišča namenjena stanovanjski gradnji.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

Območja prometnih površin (PC) so uvrščene v IV. stopnjo varstva pred hrupom. V izvedbenem delu OPN morajo biti prikazane meje III. in IV. območja varstva pred hrupom, vključno s širino območja, ki obkroža IV. območje (1000 m oz manj v primeru ovir, ki širijo hrup). Meje območij in širina tega pasu mora biti usklajena z določbami tretjega in četrtega odstavka 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10). Na severnem delu Kozine je med obstoječim naseljem ter severno obvoznico predvideno novo naselje (HK-64) - stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš (SS). Glede na gornjo tabelo (Stopnje varstva pred hrupom glede na namensko rabo) spada SS v II. območje varstva pred hrupom, avtocesta, ki je oddaljena ca 200 m SZ od predvidenega naselja pa v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. AC je na tem delu vkopana v teren, kar lahko upoštevamo kot naravna ovira za širjenje hrupa.

Tabela 27: Oddaljenost Izofon od osi avtocestnih odsekov za dnevni in nočni čas AC ODDALJENOST IZOFON V METRIH odseki leta 2021 DAN NOČ

AC 50dB(A) 55dB(A) 60dB(A) 65dB(A) 70dB(A) 50dB(A) 55dB(A) 60dB(A) 65dB(A) 70dB(A) odsek Divača 612 314 139 56 28 280 122 51 28 15 - Kozina 574 290 126 53 27 257 110 47 24 14 Kozina - Klanec (Ocena obremenitev s hrupom je bila izdelana na podlagi metodologije, ki jo je predpisovala Uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa, pri čemer so vsi izračuni Izvedeni brez upoštevanja konfiguracije terena, torej za t i. »raven teren« in brez upoštevanja že izvedenih in načrtovanih protihrupnih ukrepov. Prognoza obremenitve s hrupom je izdelana ločeno za dnevni in nočni čas za posamezne odseke. Vključuje oddaljenost izofon izraženo v metrih glede na prej navedena izhodišča, upoštevajoč napoved prometa za leto 2021).

Z OPN se načrtujejo naslednji novi posegi, ki bi lahko predstavljali vir hrupa: o območje širitve gospodarskih con v Kozini (RD-2. RD-4, RD-5, HK-19, HK-20), o širitev gospodarske cone v Bačah pri Materiji (BA-5), o južna obvoznca Hrpelje –Kozina (HK-24), o severno vzhodna obvoznca Hrpelje –Kozina (HK-28), urejena z Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina-Klanec Ur.l. RS, št. 48/1998. Za obrtno cono HK-19 je že narejen IPN. V okviru OPPN bo potrebno natančneje določiti vplive gospodarskih con na obremenjenost s hrupom ter morebitne omilivene ukrepe. Za cesto je potrebno v OPPN zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje.

Po pregledu prostorske razporeditve namenske rabe, smo našli več potencialnih konfliktnih mest, kjer bi lahko prišlo do preobremenitve prebivalstva s hrupom. Določitev natančnejših vplivov je možna na nivoju OPPN kjer bodo znane osnovne gradbeno tehnične specifike posega, kot so dejavnost v gospodarskih conah, prisotnost varovalnih ograj ipd. Ta območja so:

 Ob območju gospodarske cone (HK-19) v Hrpeljah – Kozini se predvideva novo stanovanjsko naselje (HK-77, HK-58, HK-73). Neposredna bližina stanovanjske ter proizvodnje rabe lahko povzroči preobremenitev perbivalstva pred hrupom. V OPPN je potrebno določiti ukrepe za

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

varstvo pred hrupom. Preuči naj se tudi možnost umestitve centralne dejavnosti (trgovskih centrov) iz območja HK-8 oz. HK-5 v bližino novih stanovanjskih območij (npr. na vzhodni del HK-20) iz dveh razlogov prvi je da se preprečijo morebitni negativni vpliv (hrup, zrak) iz gospodarske cone proti stanovanjskemu naselju, drugi pa da je da se v novem stanovanjskem kompleksu omogočijo, v peš razdalji, osnovne storitve, kar poveča trajnostno mobilnost in posledično zmanjšajo obremenitev s hrupom.

Slika 10: Prikaz novega stanovanjskega kompleksa (rumena) ob gospodarskih conah (vijolična)

 V neposredni bližini obstoječih površin za industrijo HK-21 (Trgoavto), se v OPN načrtuje območje stanovanjske prosto-stoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš HK-60, HK-61. Neposredna bližina stanovanjske ter proizvodnje rabe lahko povzroči obremenitev prebivalstva pred hrupom. V OPPN je potrebno določiti ukrepe za varstvo pred hrupom.

Slika 11: Prikaz novega stanovanjskega kompleksa (rumena) ob obstoječi industrijski coni (vijolična)

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

V tem poglavju so obravnavani posegi in spremembe namenske rabe prostora glede na veljavni plan občine Hrpelje - Kozina Za posege oziroma dejavnosti, ki se v okviru OPN Hrpelje - Kozina ne spreminjajo privzemamo, da so z vidika hrupa sprejemljivi in so ocenjeni s skupno oceno B – nebistven vpliv. Zanje pa vseeno velja splošni ukrep, ki obsega izdelavo morebitnih omilitvenih ukrepov, ki bi se izkazali za potrebne pri načrtovanju posameznih posegov v okviru prostorskih izvedbenih aktov oziroma v okviru izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.. Za umestitve novih posegov ocenjujemo vpliv plana OPN Hrpelje -Kozina na obremenitev s hrupom, kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov –C.

IV.4.4 OMILITVENI UKREPI

1. V območjih namenjenih gospodarskim dejavnostim (IG, IP) naj se:  hrupnejše dejavnosti umeščajo stran od stanovanjskih območij;  med stanovanjskimi območji in območji za dejavnosti, ki so generatorji hrupa, urejajo zeleni pasovi/bariere;  po potrebi (izvedba meritev) uredijo protihrupne ograje.

2. V preostalih območjih (centralne dejavnosti, mešana stanovanjska raba, območje za rekreacijo) naj se ne umeščajo objekti in dejavnosti, ki bi lahko povzročali vecje emisije hrupa.

3. Stanovanjske objekte na območjih s stanovanjsko namensko rabo v neposredni bližini cest in železnic naj se:  locira tako, da bodo čim bolj oddaljeni od ceste oz. železnice;  da bo med stanovanjskim objektom in cesto oz. železnico zeleni pas/bariera;  pomožne objekte (garaža,…) naj se umesti med stanovanjski objekt in cesto oz. železnico.

4. V primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le pod naslednjimi pogoji:  Če se lahko s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjša stopnjo hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni;  če se lahko s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjša splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.

5. Za spodbujanje peš in kolesarskega prometa, ter zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi prometa, je potrebno v naseljih ob novogradnjah in rekonstrukcijah prometnic obvezno urejanje hodnikov za pešce in kolesarskih stez.

6. V izvedbenem delu OPN morajo biti prikazane meje III. in IV. območja varstva pred hrupom, vključno s širino območja, ki obkroža IV. območje. Meje območij in širina tega pasu mora biti usklajena z določbami tretjega in četrtega odstavka 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10).

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

7. Na severnem delu Kozine je med obstoječim naseljem ter severno obvoznico predvideno novo stanovanjsko naselje (HK-64, SS). V fazi OPPN je potrebno s protihrupnimi ograjami za to naselje zagotoviti, da mejne vrednosti kazalcev hrupa določene za to območje (II. območje varstva pred hrupom) ne bodo presežene.

IV.4.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Upravljavec vira hrupa je dolžan izvajati obratovalni emisijski monitoring posameznega vira in imisijski monitoring kot posledico obremenjevanja okolja. Obseg obratovalnega monitoringa, metodologijo določanja obremenjenosti s hrupom, vsebino poročil o obratovalnem monitoringu hrupa ter način in obliko sporočanja podatkov predpisujeta Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (UL RS 121/04) in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL RS 70/96, 45/02, 41/04). V spodnji preglednici navajamo spremljanje stanja, ki prikazuje elemente spremljanja stanja okolja v segmentu hrup glede na trenutno stanje in predvidene posege. Tabela 28: Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana MONITORING ( kazalci) OPIS Meritve vrednosti kazalcev hrupa Poročila o obratovalnem monitoringu hrupa povzročiteljev hrupa, ki se izvajajo v skladu Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. 1. št. 70/96, 45/02).

Dopolnitev katastra hrupa oziroma z dopolnitvijo obstoječega katastra hrupa oziroma z izdelavo strateške karte hrupa, izdelava strateške karte hrupa za bi bilo mogoče pridobiti natančen pregled nad vrednostmi kazalcev hrupa v okolju območje cele občine in s tem natančno določiti posamezne stopnje varstva pred hrupom.

Spremljanje števila uporabnikov Predlagamo spremljanje števila uporabnikov javnega prometa z namenom javnega prometa spremljanja učinkovitosti načrtovanja in izvedbe prometnih ukrepov predvidenih s OPN.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje Kozina: Narava

IV.5. NARAVA

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

IV.5. 1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodišča  Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 92/13 – ZVO – 1F)  Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04)  Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst  Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10)  Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03)  Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)  Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10)  Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13)  Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09, 33/13)  Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/12, 35/12-popr., 39/13-odl. US in 3/14)  Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09, 15/14)  Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14)  Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/11)  Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96)  Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99)

Ostala izhodišča in viri  Celinski biogeografski seminar (Continental Biogeographical Seminar; Darova (CZ) 26 – 28 April 2006. Conclusions. ETC – BD, Paris, 1 June 2006))  Gregorc in Nekrep, 2010: Strokovno mnenje in preliminarna ocena vplivov umestitve Centra varne in športne vožnje Hrpelje-Kozina na območje Petrinjskega krasa (segment narava). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, 49 str.  http://www.bioportal.si (citirano 2011)  http://www.naravovarstveni-atlas.si/nvajavni/ (citirano 2014)  http://www.park-skocjanske-jame.si/ (citirano 2011)  http://www.riservavalrosandra-glinscica.it (citirano 2011)  Izpis podatkov iz uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave:  CKFF, 2007. Podatki popisa kalov v okviru projekta SLO-ITA 1001 kal – 1001 zgodba o življenju. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, digitalne priloge  Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc S., Lasan M., 2004. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo – 2. mejnik. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU. Ljubljana, 298 str., digitalne priloge  Čušin B. (Ur.), 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Rastline (Pterydophyta in Spermatophyta). Elaborat. Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU, 234 str., digitalne priloge  Drovenik B. in Pirnat A., 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Hrošči (Coleoptera). Projektna naloga. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, Ljubljana, 89 str., digitalne priloge

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Erjavec D., Jakopič M., Trčak B., Šalamun A., 2007. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov – Sklop: Kras – južni del. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 19 str., digitalne priloge  Govedič M., Bedjanič M., Grobelnik V., Kapla A., Veenvliet Kus J., Šalamun A., Veenvliet P., Vrezec A., 2007. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 s predlogom spremljanja stanja - raki (končno poročilo). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 128 str., digitalne priloge  Kryštufek B., 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji. Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 682 str., digitalna priloga  Kryštufek B., Presetnik P., Šalamun A., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge.  Poboljšaj, K., Lešnik A., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge  Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev (Zaključno poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF, 251 str., digitalne priloge  Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2009. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev 2008 – 2009 (Zaključno poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF, 121 str., digitalne priloge  Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2013. Odkup in obdelava podatkov monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev za leto 2013 (Končno poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF  Vernik M., 2009. Zbrani podatki o pojavljanju nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, digitalne priloge  Jogan in sod., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 – tipologija. Ljubljana, ARSO  Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar A., 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae 11(2): 61-99. Ljubljana.  Marinček L. in Čarni A., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana, digitalne priloge.  Mnenje o ustreznosti in skladnosti okoljskega poročila in njegove revizije za Občinski prostorski načrt občine Hrpelje-Kozina, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica, št. 5-II-459/2-O-12/BFACG, 8. 6. 2012.  Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Hrpelje-Kozina (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova16, Nova Gorica; št.: 5-III- 791/4-O-10/ACG, februar 2011) ter Dopolnitev naravovarstvenih smernic (št.: 5-III-605/2-O- 11/ACG, avgust 2011 in št. 5-III-539/1-O-2013, 18. 6. 2013)  Polak S. (Ur.), 2000. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. Ljubljana, 227 str.  Prelovšek M., 2011. Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje (CVŠV) SV od Materije (vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja). Znanstvenoraziskovalni center SAZU, enota Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna  Program varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2005 – 2009  Program varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2006 – 2010  Smernice Zavoda za gozdove Slovenije, OE Sežana, št. 350-8/2010-4, 29. 8. 2011  Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92), Zavod za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, prejeto dne 25. 10. 2011  Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Kartiranja habitatnih tipov, http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705, 19. 6. 2012:

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

o Kaligarič M. in sod., 2011. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Kras- Kozinam Kras-Vremščica (končno poročilo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za narovoslovje in matematiko. o Čarni A., Juvan N., 2011. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Reka, Maindol, Volčeke, Kras-Lokev, Mirna (končno poročilo). Biološki inštitut, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

IV.5.1.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI

Okoljski cilj in kazalci Cilji Kazalci Cilja, predlagana s strani izdelovalcev OP: Stanje populacije zavarovanih in ogroženih rastlinskih 1. Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, ter živalskih vrst. naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

2. Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske Stanje prednostnih HT in HT, ki se prednostno ohranjajo raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z na območju RS (visokovrednoteni HT). naravnimi viri in prostorom.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Vplivi oz. učinki OPN bodo enaki kot v obstoječem stanju ali pa bo vpliv pozitiven. B – nebistven vpliv: OPN bo imel minimalen vpliv na ogrožene in zavarovane vrste, zmanjšanja populacij ne bo. Vpliv na visoko vrednotene habitatne tipe bo neznaten. C – nebistven vpliv pod pogoji: Na območju je stalna prisotnost ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, delno bodo uničeni visoko vrednoteni habitatni tipi, bistvenega zmanjšanja populacij ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bo. D – bistven vpliv: Na območju je stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, katerih populacije se bistveno zmanjšajo, uničenje večje površine visoko vrednotenih HT. E – uničujoč vpliv: Na območju je stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, popolno uničenje visoko vrednotenih HT. X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe ni možno.

IV.5.1.2 VAROVANA OBMOČJA

Okoljski cilj in kazalci Cilji Kazalci Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP: 1. Stanje kvalifikacijskih vrst in HT (sprememba 1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s ugodnega stanja). poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih območjih. 2. Površina uničenih kvalifikacijskih habitatnih tipov.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – ni vpliva / pozitiven vpliv: Na območju občine ni varovanih območij. Presoja po Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) ni potrebno izvesti ali pa je pridobljeno mnenjem organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da presoja ni potrebna.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

B – nebistven vpliv: Na območju občine so varovana območja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost niso škodljivi. Specifični omilitveni ukrepi niso predpisani. C – nebistven vpliv pod pogoji: Na območju občine so varovana območja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, niso škodljivi. D – bistven vpliv in E – uničujoč vpliv: Na območju občine so varovana območja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) ugotavlja, da so vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost pomembni in škodljivi (D,E), za izvedbo plana je potrebna presoja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na varovana območja ni možno.

1.3 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE

Okoljski cilj in kazalci Cilji Kazalci Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP: 1. Stanje naravnih vrednot in EPO. 1. Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti ter ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija ne predvideva nanje nikakršnega posega oz. dejavnosti, izjema je sanacija degradiranih območij, kar pozitivno vpliva na stanje. B – nebistven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh območjih minimalne posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo neznatno prizadeta (izjemoma vpliv na posamezne osebke). C – nebistven vpliv pod pogoji: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo prizadeta (vpliv na posamezne osebke, vitalne populacije bodo ohranjene). Možni so učinkoviti omilitveni ukrepi. D – bistven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogoče v celoti upoštevati smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo prizadeta (vpliv na vitalne populacije). E – uničujoč vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogoče upoštevati smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Poseg bo povzročil izumrtje posameznih vrst na širšem območju. X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na EPO in naravne vrednote ni možno.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

IV.5.2. OBSTOJEČE STANJE

IV.5.2.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI

Rastlinstvo in habitatni tipi Območje občine Hrpelje-Kozina pripada submediteranskemu fitogeografskem območju Slovenije. Večina območja občine je porasla z gozdom, delež tega pa se z opuščanjem kmetijske rabe še povečuje. Poleg gozdne krajine so prisotne tudi kmetijske površine, med njimi tudi površine, ki so ekstenzivno obdelane in zato naravovarstveno pomembnejše. Velikih pozidanih območij na območju občine ni; največji naselji sta Hrpelje in Kozina. Na območju uspeva mešanica tako (sub)mediteranskih kot tudi srednjeevropskih rastlin. Raznovrstnost rastlinstva na območju je velika, saj se prepletajo tako travišča, zaraščajoče površine z grmišči, gozdni predeli, manjše zaplate vlažnih travnikov, mlake in kali.

Na območju občine so bile evidentirane naslednje naravovarstveno pomembne rastlinske vrste (Čušin, 2003; Kryštufek in sod., 2001): Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii), Marchesettijeva smetlika (Euphrasia marchesettii), navadna arnika (Arnica montana), kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum), rumeni svišč ali košutnik (Gentiana lutea ssp. symphyandra) in močvirski meček (Gladiolus palustris). Tommasinijeva popkoresa je kvalifikacijska vrsta Natura 2000 območja POO, pPOO Kras.

Tabela 29: Gozdne združbe na območju občine Hrpelje - Kozina (Marinček in Čarni, 2002)

Združbe Slovenska imena Ostryo carpinifoliae-Quercetum pubescentis Združba puhastega hrasta in črnega gabra Castaneo sativae-Fagetum Združba bukve in pravega kostanja Melampyro vulgati-Quercetum petraeae Drugotna združba gradna in navadnega črnilca Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis Drugotna združba puhastega hrasta in jesenske vilovine Seslerio autumnalis-Fagetum Združba bukve in jesenske vilovine

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Slika 12: Gozdne združbe na območju občine Hrpelje-Kozina (vir podlage: Marinček in Čarni, 2002)

V nadaljevanju podajamo pregled habitatnih tipov (v nadaljevanju: HT), povzet po »Kartiranje negozdnih habitatnih tipov – Sklop: Kras – južni del; Erjavec in sod, 2007«. Kartiranje je bilo izvedeno v južni polovici območja občine Hrpelje-Kozina. Podajamo tudi podatke iz terenskih ogledov območja novembra 2011 ter elaborata Gregorc in Nekrep, 2010.

Tabela 30: Seznam HT območju občine Hrpelje-Kozina (Podatki ZRSVN o kartiranju habitatnih tipov; terenski ogled, november 2011)  Koda Physis, HTS Habitatni tip Uredba FFH NV (ARSO, 2004) 22.11x53.5 Oligotrofne vode revne s karbonati x Močvirja z ločki 3 Evtrofne vode 3 22.13 22.13x22.42 Evtrofne vodexZakoreninjena podvodna vegetacija 2 3150 4-5 Evtrofne vodexRogozovja 3 22.13x53.13 24.1 Potoki s pretežno naravnimi bregovi 3 24.16 Presihajoče reke, potoki in hudourniki 3 Srednjeevropska in submediteranska listopadna 31.81 grmišča na bogatih tleh 3 31.811 Mezofilna grmišča črnega trna in robide 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z 31.811x31.8D listnatimi drevesnimi vrstami 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z 31.811x31.8F listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami 3 31.811x34.323 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x 3 6210(*) 4

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Koda Physis, HTS Habitatni tip Uredba FFH NV (ARSO, 2004) Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot Nizkega krasa z nizkim šašem 31.811x34.7521S2 in skalnim glavincem 3 62A0 4 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x 31.811x34.7531 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 4 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Mezofilni 31.811x37.313S2 travniki s trstikasto stožko 3 6410 4 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x 31.811x38.13 Ruderalizirana opuščena travišča 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh 31.811x38.221 in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko 3 6510 3-4 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s 31.811x38.222 prevladujoče visoko pahovko 3 6510 3-4 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Javorovja, 31.811x41.4 jesenovja, brestovja in lipovja 4 9180* 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Termofilni 31.811x41.8 gozdovi mešanih listavcev 4 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Apnenčaste 31.811x62.41 stene in skalovja 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Intenzivno 31.811x83.152 gojeni visokodebelni sadovnjaki 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x 31.811x83.211 Tradicionalno gojeni vinogradi 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Intenzivni 31.811x83.212 vinogradi 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Nasadi in 31.811x83.324 gozdni sestoji robinije 3 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Ruderalne 31.811x87.2 združbe 3 31.812 Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča 3 Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s 31.8121 kalino in črnim trnom 2 Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča x Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in 31.812x31.8F iglastimi drevesnimi vrstami 2 Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča x Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z iglastimi 31.812x31.8G drevesnimi vrstami 2 Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča x 31.812x34.323 Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami 3 6210(*) 3-4 Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča x Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot Nizkega krasa z nizkim šašem 31.812x34.7521S2 in skalnim glavincem 3 62A0 3-4 Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča x 31.812x34.7531 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 3-4 Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča x 31.812x62.41 Apnenčaste stene in skalovja 3

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Koda Physis, HTS Habitatni tip Uredba FFH NV (ARSO, 2004) Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča x 31.812x87.2 Ruderalne združbe 3 31.87 Gozdne čistine 3 31.872 Gozdne čistine z grmovno vegetacijo 3 31.88 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč 3 5130 4-5 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z 31.88x31.8D listnatimi drevesnimi vrstami 3 5130 4-5 Brinovje kot faza zaraščanja suhih traviščxMešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z 31.88x31.8F listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami 3 5130 4-5 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z 31.88x31.8G iglastimi drevesnimi vrstami 3 5130 4-5 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x 31.88x34.323 Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami 3 5130 4-5 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot Nizkega krasa z nizkim šašem 31.88x34.7521S2 in skalnim glavincem 3 5130 4-5 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x 31.88x34.7531 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 5130 4-5 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x 31.88x41.8 Termofilni gozdovi meřanih listavcev 3 5130 4-5 31.8C Leščevje 3 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče 31.8D se z listnatimi drevesnimi vrstami 3 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstamixMočvirni listnati 31.8Dx44.9 gozdovi 3 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstamixNasadi in gozdni 31.8Dx83.324 sestoji robinije 3 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami x Srednjeevropska 31.8Dx34.323 zmerno suha travišča z glotami 3 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami x Submediteransko- ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot 31.8Dx34.7521S2 Nizkega krasa z nizkim šašem in skalnim glavincem 3 62A0 3-4 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami x Submediteransko- 31.8Dx34.7531 ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 3-4 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh 31.8Dx38.221 in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko 3 6510 3-4 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami x Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s 31.8Dx38.222 prevladujoče visoko pahovko 3 6510 3-4 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče 31.8Dx62.41 se z listnatimi drevesnimi vrstami x Apnenčaste stene 3

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Koda Physis, HTS Habitatni tip Uredba FFH NV (ARSO, 2004) in skalovja Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami x Nasadi in gozdni 31.8Dx83.324 sestoji robinije 3 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami x Ruderalne 31.8Dx87.2 združbe 3 Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se 31.8F z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami 3 Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami x Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče 31.8Fx31.8D se z listnatimi drevesnimi vrstami 3 Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami x 31.8Fx34.323 Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami 3 6210(*) 4 Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami x Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot Nizkega krasa z nizkim šašem 31.8Fx34.7521S2 in skalnim glavincem 3 62A0 3-4 Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami x 31.8Fx34.7531 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 3-4 Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami x 31.8Fx37.313S2 Mezofilni travniki s trstikasto stožko 3 6410 3-4 Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami x 31.8Fx62.41 Apnenčaste stene in skalovja 3 Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami x 31.8Fx83.152 Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki 3 Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami x 31.8Fx87.2 Ruderalne združbe 3 Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se 31.8G z iglastimi drevesnimi vrstami 3 Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z iglastimi drevesnimi vrstamixPogozditve s črnim 31.8Gx42.67 borom 3 Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z iglastimi drevesnimi vrstami x Srednjeevropska 31.8Gx34.323 zmerno suha travišča z glotami 3 6210(*) 3-4 Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z iglastimi drevesnimi vrstami x Submediteransko- ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot 31.8Gx34.7521S2 Nizkega krasa z nizkim šašem in skalnim glavincem 3 62A0 3-4 Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z iglastimi drevesnimi vrstami x Submediteransko- 31.8Gx34.7531 ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 3-4 Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z iglastimi drevesnimi vrstami x Apnenčaste stene in 31.8Gx62.41 skalovja 3 Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se 31.8Gx87.2 z iglastimi drevesnimi vrstami x Ruderalne združbe 3

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Koda Physis, HTS Habitatni tip Uredba FFH NV (ARSO, 2004) 34.323 Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami 5 Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami x 34.323x83.324 Nasadi in gozdni sestoji robinije 3 6210(*) 3-4 Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami x 34.323x87.2 Ruderalne združbe 3 6210(*) 3-4 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti 34.752 travniki 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki Visokega krasa z nizkim šašem in skalnim 34.7521-S1 glavincem 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki Visokega krasa z nizkim šašem in skalnim 62A0, 34.7521-S1x31.88 glavincemxBrinovje kot faza zaraščanja suhih travišč 3 5130 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki Visokega krasa z nizkim šašem in skalnim glavincemxBrinovje kot faza zaraščanja suhih traviščxMešani grmičasti gozdovi in površine, 34.7521- zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi 62A0, S1x31.88x31.8F vrstami 3 5130 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki Visokega krasa z nizkim šašem in skalnim 34.7521-S1x42.67 glavincemxPogozditve s črnim borom 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot Nizkega krasa z nizkim šašem 34.7521S2 in skalnim glavincem 3 62A0 4 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot Nizkega krasa z nizkim šašem in skalnim glavincem x Nasadi in gozdni sestoji 34.7521S2x83.324 robinije 3 62A0 3-4 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot Nizkega krasa z nizkim šašem 34.7521S2x87.2 in skalnim glavincem x Ruderalne združbe 3 62A0 3-4 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travnikixSrednjeevropska toploljubna bazifilna 34.752x31.812 grmišča 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti 34.752x31.8122 travnikixSubmediteranska listopadna grmišča 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travnikixSubmediteranska listopadna 34.752x31.8122x42.67 grmiščaxPogozditve s črnim borom 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti 62A0, 34.752x31.88 travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih travišč 3 5130 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih 62A0, 34.752x31.88x31.8122 traviščxSubmediteranska listopadna grmišča 3 5130 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih traviščx Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče 62A0, 34.752x31.88x31.8D se z listnatimi drevesnimi vrstami 3 5130 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih traviščxMešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi 62A0, 34.752x31.88x31.8F vrstami 3 5130 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti 34.752x31.8D travnikixGrmičasti gozdovi listavcev in površine, 3 62A0 4-5

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Koda Physis, HTS Habitatni tip Uredba FFH NV (ARSO, 2004) zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travnikixMešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi 34.752x31.8F vrstami 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti 34.752x42.67 travnikixPogozditve s črnim borom 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti 34.752x87.2 travnikixRuderalne združbe 3 62A0 4-5 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki 3 62A0 4-5 34.7531 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 34.7531-S2 primorskega krasa 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki x 34.7531x41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki x 34.7531x83.324 Nasadi in gozdni sestoji robinije 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki x 34.7531x87.2 Ruderalne združbe 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixSrednjeevropska toploljubna bazifilna 34.753x31.812 grmišča 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixBrinovje kot 62A0, 34.753x31.88 faza zaraščanja suhih travišč 3 5130 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih traviščxMešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in 62A0, 34.753x31.88x31.8F iglastimi drevesnimi vrstami 3 5130 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih traviščxGrmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z iglastimi 62A0, 34.753x31.88x31.8G drevesnimi vrstami 3 5130 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixGrmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z 34.753x31.8D listnatimi drevesnimi vrstami 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixGrmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstamixNasadi in gozdni sestoji 34.753x31.8Dx83.324 robinije 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixMešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z 34.753x31.8F listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixGrmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z 34.753x31.8G iglastimi drevesnimi vrstami 3 62A0 4-5 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki xMezofilni 62A0, 34.753x37.313-S2 travniki s trstikasto stožko 3 6410 4-5 37.1 Nižinska visoka steblikovja 3 6430 4-5 37.2 Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki 3 37.26 Vlažni travniki z rušnato masnico 3 37.3 Oligotrofni mokrotni travniki 3 4 37.313 Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko 3 6410 4-5 Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto 37.313x31.88 stožkoxBrinovje kot faza zaraščanja suhih travišč 3 6410 4-5

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Koda Physis, HTS Habitatni tip Uredba FFH NV (ARSO, 2004) Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožkoxGrmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi 37.313x31.8Dx44.9 vrstamixMočvirni listnati gozdovi 3 6410 4-5 Mezofilni travniki s trstikasto stožko x Ruderalne 37.313S2x87.2 združbe 3 6410 4-5 Oligotrofni mokrotni travnikixGrmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi 37.3x31.8Dx44.9 drevesnimi vrstamixMočvirni listnati gozdovi 3 4-5 38.11 Ograjeni neprekinjeni pašniki 3 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča 3 38.13x87.2 Ruderalizirana opuščena travišča x Ruderalne združbe 3 Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh 38.221 in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko 3 6510 4 Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko x 38.221x41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev 3 6510 4 Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko x 38.221x83.324 Nasadi in gozdni sestoji robinije 3 6510 4 Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko x 38.221x87.2 Ruderalne združbe 3 6510 4 Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s 38.222 prevladujočo visoko pahovko 3 6510 4 Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko x Javorovja, jesenovja, 38.222x41.4 brestovja in lipovja 3 6510 4 Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko x Nasadi in gozdni 38.222x83.324 sestoji robinije 3 6510 4 Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s 38.222x87.2 prevladujočo visoko pahovko x Ruderalne združbe 3 6510 4 41.7 Toploljubna in primorska hrastovja 4 4

Toploljubna in primorska hrastovja × Termofilni 41.7 × 41.8 4 4 gozdovi mešanih listavcev Toploljubna in primorska hrastovja x Ruderalne 41.8x87.2 združbe 4 4 44.13 Obrežna belovrbovja 4 91E0* 5 Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih 44.3 vodah 4 91E0* 5 53.11 Navadna trstičja 3 53.112x87.2 Pretežno kopna trstičja 3 53.11x87.2 Navadna trstiščaxRuderalne združbe 3 53.21 Združbe visokih šašev 3

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Koda Physis, HTS Habitatni tip Uredba FFH NV (ARSO, 2004) 54.1 Izviri 3 Zahodnomediteranska in termofilna srednjeevropska 61.3 melišča 6 8130 4-5 Zahodnomediteranska in termofilna srednjeevropska meliščaxGrmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi 61.3x31.8Dx41.8 vrstamixTermofilni gozdovi mešanih listavcev 6,4 8130 4-5 62 Skalne stene in skalovje 3 62.41 Apnenčaste stene in skalovja 3 62.S1 Flišne erozijske oblike 3 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki 3 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki x Ruderalne 81.1x87.2 združbe 3 81.2 Vlažni intenzivno gojeni travniki 3 82.11 Njive 2 82.12 Zelenjavne njive 2 82.2 Njive z omejki in ozarami 3 83.15 Sadovnjaki 2 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki 3 83.152 Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki 2 Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki x 83.152x83.212 Intenzivni vinogradi 2 Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki x Nasadi 83.152x83.324 in gozdni sestoji robinije 2 Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki x 83.152x85.12 Parkovne trate (zelenice) 2 Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki x Okrasni 83.152x85.31 vrtovi 2 Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki x 83.152x85.32 Zelenjavni vrtovi 2 Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki x 83.152x87.2 Ruderalne združbe 2 83.21 Vinogradi 2 83.211 Tradicionalno gojeni vinogradi 3 83.212 Intenzivni vinogradi 2 83.212x85.32 Intenzivni vinogradi x Zelenjavni vrtovi 2 83.212x87.2 Intenzivni vinogradi x Ruderalne združbe 2 83.22 Nizkodebelni in grmičasti sadovnjaki 2 83.311 Nasadi avtohtonih iglavcev 2 83.32 Nasadi listopadnih dreves 2 83.324 Nasadi in gozdni sestoji robinije 3 83.324x87.2 Nasadi in gozdni sestoji robinije x Ruderalne združbe 2 83.32x87.2 Nasadi listopadnih dreves x Ruderalne združbe 2 84.1 Drevoredi 2 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov 3 Mejice in manjše skupine dreves in grmov x 84.2x87.2 Ruderalne združbe 3 84.3 Gozdni otoki 3

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Koda Physis, HTS Habitatni tip Uredba FFH NV (ARSO, 2004) 85.11 Parkovni gozdovi 3 85.12 Parkovne trate (zelenice) 2 Parkovne trate (zelenice) x Okrasne parkovne gredice 85.12x85.14 in nasadi grmov 2 85.12x85.31 Parkovne trate (zelenice) x Okrasni vrtovi 2 85.14 Okrasne parkovne gredice in nasadi grmov 2 85.15 Delno naravni parkovni sestoji 3 85.3 Vrtovi 2 85.31 Okrasni vrtovi 2 85.32 Zelenjavni vrtovi 2 85.5 Pokopališča 0 86 Pozidana območja (mesta, vasi, industrijska območja) 0 86.2 Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe 0 86.3 Delujoča industrijska območja 0 86.42 Različna odlagališča odpadkov 0 Železniški nasipi, postaje, premikališča in ostale 86.43 odprte površine 1 86.5 Rastlinjaki in ostale kmetijske konstrukcije 0 86.6 Ruševine, opuščeni objekti in arheološke izkopanine 1 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine 2 87.2 Ruderalne združbe 3 89.22 Kanali 2 89.23 Industrijska jezera, bazeni in okrasni ribniki 1 CESTA, POT - 0-1 Legenda: Physis koda – koda habitatnega tipa po palearktični klasifikaciji (Physis) (Devilliers & Devilliers-Terschuren 1996) FFH – koda habitatnih tipov na Prilogi 1 Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve. *prednostni habitatni tip Uredba − Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. 112/03, 36/09). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov iz Priloge 1 Uredbe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju na ozemlju RS: 2 - habitatni tipi sladkih voda, 3 − habitatni tipi grmišč in travišč, 4 − gozdni habitatni tipi, 6a – Jame. NV – naravovarstvena vrednost: z vrednostjo 5 in 4 so ocenjeni naravovarstveno najpomembnejši habitatni tipi.

Živalstvo

Sesalci Vrstna sestava združb sesalcev, ki živijo v degradiranih obalnih gozdovih in izsušenih travnikih s plitvo rušo, je bistveno bolj siromašna od celinske Slovenije, kar je verjetno posledica razmeroma recentne degradacije habitatov. Mali terestrični sesalci se namreč soočajo z omejitvami življenjsko pomembnih virov, ki jih ne morejo preseči s svojimi omejenimi zmožnostmi disperzije.

Žužkojedi in glodalci so zastopani s skromnim številom vrst. Med malimi sesalci pričakujemo vrste: mala rovka (Sorex minutus), poljska rovka (Crocidura leucodon), gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), navadna belonoga miš (A. sylvaticus) ter vzhodni jež (Erinaceus concolor), krt (Talpa europaea), vrtna rovka (Crocidura suaveolens), etruščanska rovka (Suncus etruscus), ki ima rob razširjenosti na Kraškem robu, veverica (Sciurus vulgaris), navadni polh (Glis glis) (slednji, ki je na Kraškem robu pogost, se zateka tudi v številne jame in ostala

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava podzemska zaklonišča, v katerih tudi najraje prezimuje), lokalizirana in redka je snežna voluharica (Chionomys nivalis). Verjetna je tudi prisotnost dimaste miši oz. njene istrske podvrste (Apodemus agrarius istrianus).

Edini večji rastlinojedi, ki jih lahko pričakujemo na območju občine, so poljski zajec (Lepus europaeus), divja svinja (Sus scrofa) in srna (Capreolus capreolus). Prevladujoče zveri so podlasica (Mustela nivalis), kuna belica (Martes foina), jazbec (Meles meles), lisica (Vulpes vulpes). Zaradi bližine gozdov dinarskega območja, se na Kraškem robu in v okolici občasno pojavljajo še navadni jelen (Cervus elaphus), rjavi medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus) in ris (Lynx lynx). Pojavljanje posameznih osebkov risa je zelo verjetno, dokazano tudi volka (Canis lupus) ter možno tudi šakala (Canis aureus), slednji širi svoj areal, vendar ni prisoten na predelih, kjer je prisoten volk. Območje predstavlja pomemben koridor za prehod živali preko avtoceste čez predor Kastelec (Gregorc in Nekrep, 2010). Na območju občine je tudi pomembnejši migracijski koridor za prehajanje prostoživečih živali med populacijami Brkinov in Slavniškega masiva (Smernice Zavoda za gozdove Slovenije, OE Sežana, št. 350-8/2010-4, 29. 8. 2011). Na območju občine so bili potrjeni navadni ris, rjavi medved, divja mačka (Felis silvestris) in vidra (Lutra lutra) (Kryštufek in sod., 2001).

Na območju občine je bogata favna netopirjev. V občini so številne jame in stavbe (cerkve), kjer imajo netopirji svoja kotišča, prezimovališča in zatočišča. Našteti so v spodnji tabeli. Na območju občine imajo netopirji veliko primernih prehranjevalnih habitatov (gozd, ekstenzivni travniki, grmišča). Dolgokrili netopir (Miniopterus schrebersii), ostrouhi netopir (Myotis blythii), dolgonogi netopir (Myotis capaccinii), vejicati netopir (Myotis emarginatus), navadni netopir (Myotis myotis), veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) in mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) so kvalifikacijske vrste Natura 2000 območja POO, pPOO Kras.

Poleg zgoraj in spodaj naštetih vrst netopirjev so bili na območju občine evidentirani še (Kryštufek in sod., 2001): ostrouhi netopir (Myotis blythii), obvodni netopir (Myotis daubentonii), navadni netopir (Myotis myotis), sivi uhati netopir (Plecotus austriacus), Myotis daubentonii/capaccinii/nattereri in Nyctalus noctula/lasiopterus.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Tabela 31: Območja v občini Hrpelje-Kozina, pomembna za netopirje (vir: Presetnik in sod., 2007; Presetnik in sod., 2008; Presetnik in sod., 2009, Presetnik in sod., 2013)

Latinsko ime Opis rabe Lokacija gvano neznano Cerkev Janez Evangelist, Tatre Plecotus sp. kotišče Cerkev Sveta Jedert, Prešnica Rhinolophus hipposideros zatočišče Cerkev Sveta Marija Magdalena, Ocizla gvano neznano Cerkev Sveti Anton Padovanski, Poljane pri Podgradu Rhinolophus hipposideros zatočišče Cerkev Sveti Janez Evangelist, Javorje Rhinolophus hipposideros kotišče Cerkev Sveti Martin, Slivje Rhinolophus hipposideros kotišče Cerkev Sveti Nikolaj, Golac gvano neznano Cerkev Sveti Rok, Skadanščina gvano neznano Cerkev Sveti Štefan, Brezovica Plecotus sp. zatočišče Cerkev Sveti Štefan, Brezovica Rhinolophus hipposideros kotišče Cerkev Sveti Štefan, Brezovica gvano neznano Jama: Banova pečina (JK2714) Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Banova pečina (JK2714) Myotis capaccinii prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Myotis myotis/blythii prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Myotis sp. (mali) prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Vespertilionidae prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Vespertilionidae prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Myotis capaccinii prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Myotis myotis/blythii prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Dvojčka (JK8844) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Jama pri Štefakovi pečini (JK1141) Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Krempljak (JK2718) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Krempljak (JK2718) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Lisičina v borovcih (JK4985) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Martinska jama pri Markovščini (JK2883) Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Martinska jama pri Markovščini (JK2883) Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini Rhinolophus ferrumequinum zatočišče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini Rhinolophus hipposideros zatočišče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini Myotis emarginatus prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini Barbastella barbastellus prezimovališče Jama: Pečina pri Starih vrtih (JK1136) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Pečina pri Starih vrtih (JK1136) gvano neznano Jama: Polžanska pečina (JK2705)

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Rhinolophus hipposideros zatočišče Jama: Pre 1 (Prešnica) (JKŠENI) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Rešetnica (JK1134) Plecotus sp. prezimovališče Jama: Rodiška pečina (JK1125) Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Rodiška pečina (JK1125) Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Rokav (JK4871) Barbastella barbastellus prezimovališče Jama: Zjati (JK2708) - Jama v Zjatih, Pečina v Zjatih Myotis sp. (mali) prezimovališče Jama: Zjati (JK2708) - Jama v Zjatih, Pečina v Zjatih gvano neznano Jama: Štefakova pečina (JK1142) - Pečina pri Klancu Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Štefakova pečina (JK1142) - Pečina pri Klancu

Ptice Območje je za ptice velikega pomena (na regionalnem in nacionalnem nivoju). Na celotnem Krasu srečamo celo vrsto ogroženih ptic, ki imajo tukaj daleč največje populacije v Sloveniji. Največjo vrstno pestrost najdemo v predelih, kjer se gole površine prepletajo z grmišči in posameznimi drevesi, skratka tam, kjer so obsežne površine v prehodnih sukcesijskih stopnjah. Del tovrstnih lastnosti velja tudi za območje občine Hrpelje-Kozina. Večji del občine je opredeljene kot Natura 2000 območje POV Kras.

Geister (1999) je območje Petrinjskega krasa (občina Hrpelje-Kozina) z vidika ptic preučeval v letih 1998 in 1999 kot primerjavo med pogoriščnim habitatom ruja in žajblja s primerjalno ploskvijo na istem območju. Na pogoriščnem območju je odkril večjo gostoto ptic ter večje število naravovarstveno pomembnih ptic, nekaj vrst se na sosednjih območjih sploh ni pojavljalo. Izstopajoče vrste so bile: poljski škrjanec (Alauda arvensis), rjava cipa (Anthus campestris) (v opuščenem kamnolomu), repaljščica (Saxicola rubetra), rjavi srakoper (Lanius collurio), vrtni strnad (Emberiza hortulana) in veliki strnad (Miliaria calandra) (Gregorc in Nekrep, 2010).

Pregled celotnega Krasa kot območja pomembnega za naravovarstveno pomembne vrste ptic je sestavil Trontelj (2000). Slegur (Monticola saxatilis) najraje prebiva na izpostavljenem skalovju na ravnini nad Kraškim robom. Planoto nad Kraškim robom poseljujejo številne vrste penic. Na Krasu gnezdi vseh 7 v Sloveniji redno gnezdečih vrst penic. Redkejši sta vrtna penica (Sylvia borin) in mlinarček (S. surruca). Na območjih, kjer mladi borovci počasi preraščajo brin, je značilna sredozemska vrsta belobrada (taščična) penica (S. cantillans). Je zelo lokalna, na najbolj toplih predelih. Njena bližnja sorodnica je žametna penica (S. melanocephala), ki pa je pri izbiri gnezdišča bolj izbirčna in si rajši izbere gosto zimzeleno vegetacijo. S penicami si grmovni habitat deli kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta), katerega ocenjena populacija na Krasu je 700-1000 parov oz. dobra polovica celotne slovenske populacije. S petimi vrstami je na Krasu zastopana družina strnadov. Na najbolj odprtih predelih z le posameznimi drevesi ali grmiči živi veliki strnad (Miliaria calandra). Ocenjena populacija velikega strnada na Krasu je bila 1500-2000 parov. Kjer je grmovja več, v živih mejah in na gozdnih obronkih lahko srečamo rumenega strnada (Emberiza citrinella), bogata grmovna zarast, a ne pregosto drevje, ustreza plotnemu strnadu (E. cirlus) s 600-900 pari na Krasu. Kjer pride na dan golo kamenje in kjer so med drevesi in grmi raztresene skale, se pojavlja skalni strnad (E. cia) s 800-1200 pari na Krasu, lahko pa gnezdi tudi v gozdu, če so le tla prekrita s kamenjem in skalami. Na Krasu je razmeroma pogost skobec (Accipiter nisus), po grobi oceni bi lahko tukaj gnezdilo nad 50 parov. Kraška populacija velikega skovika (Otus scops) je ocenjena na 300- 600 parov, kar je dobra polovica vseh v Sloveniji gnezdečih velikih skovikov. Na območju so bili zabeleženi tudi beloglavi jastrebi (Gyps fulvus), sicer je območje zanje pomembno, saj ga preletavajo na poti med kvarnerskim otočjem in Alpami. Vrtni strnad (Emberiza hortulana) prebiva v sončnih, suhih območjih z mešanico termofilnih gozdičev, grmišč z navadnim brinom, suhih travnikov in terasastih vinogradov. Na Krasu po ocenah avtorjev gnezdi le še med 50 in 100 parov vrtnih strnadov, to pa je brez dvoma tudi velika večina slovenske populacije. Vrtni strnad se tako uvršča med najbolj kritično ogrožene gnezdilke v Sloveniji po besedah avtorjev. Hribski škrjanec (Lullula arborea) prebiva na dobro odcejenih peščenih pobočjih z mozaikom nizke in visoke vegetacije suhih travišč ter z raztresenimi grmi in drevjem. Ocenjena populacija na Krasu je bila 1500-2000 parov. V sloveniji

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava velja za močno ogroženo vrsto, ogrožen pa je tudi v Evropi. Kras s svojim značilnim submediteranskim podnebjem predstavlja optimalen življenjski prostor za hribskega škrjanca. Tako ni presenetljivo, da na POV Kras gnezdi kar polovica slovenske populacije vrste. Pisana penica (Sylvia nisoria) prebiva v grmiščih, na zaraščajočih se površinah in v mozaični kmetijski krajina z drevesno- grmovnimi mejicami. Glede na razpoložljivost primernega habitata so l. 2008 ponovno ocenili, da na območju Griškega polja in Senožeškega podolja gnezdi največ med 20 in 30 parov pisanih penic. Podhujka (Caprimulgus europaeus) prebiva v suhi, odprti pokrajini, ki je redko porasla z drevjem (npr. z borovci), na sončnih gozdnih robovih, v polpuščavah in stepah. Podhujke so bile najštevilčnejše na območjih z najbolj mozaično kulturno krajino, kjer je heterogenost habitata največja: Goriški Kras in Podgorski Kras nad Kraškim robom. Na Krasu gnezdi 500 do 800 parov. Smrdokavra (Upupa epops) je vezana na ekstenzivno kulturno, odprto krajino. Ocenjena populacija za Kras je bila 300-500 parov in je najpomembnejša slovenska populacija. Rjavi srakoper (Lanius collurio) prebiva v mozaični kmetijski krajini z drevesno-grmovnimi mejicami, grmišči in košenimi travniki. Na Krasu šteje populacija 2000-4000 parov. Sršenar (Pernis apivorus) naseljuje odprte gozdovi s številnimi jasami in mozaično kmetijsko krajino. Kačar (Circaetus gallicus) je v Sloveniji je redka gnezdilka JZ dela države. Na Krasu živi 1/3 vseh slovenskih kačarjev. Rjava cipa (Anthus campestris) prebiva na suhih kamnitih traviščih in suhih peščenih neobdelanih površinah, kjer je vegetacija nizka in redka. Ocenjena populacija na Krasu je 20-30 parov. Geister (1999) jo navaja za območje opuščenega kamnoloma oz. strelišča na območju Petrinjskega krasa. Ta prostor je še zmeraj primeren za gnezdenje vrste. Velika uharica (Bubo bubo) gnezdi v razčlenjenih skalnih stenah s policami in luknjami, ki jih obdajajo ekstenzivno obdelovane odprte površine, na katerih lovi. Gnezdi na območju Kraškega roba (v l. 2009je bilo registriranih 7 parov na celotnem POV območju Kras in 3 pari na Kraškem robu). Slavec (Luscinia megarhynchos) prebiva v toplejših predelih, v grmičevju ob vodi, mozaični kmetijski krajini s številnimi grmišči in na suhih pobočjih. Rjava penica (Sylvia communis) prebiva na ekstenzivnih travnikih s pogostimi grmi, v mozaični kulturni krajini z drevesno-grmovnimi mejicami in na zaraščajočih se površinah.Na območju Krasa je poleg črnoglavke (Sylvia atricapilla) s 1500-2000 pari najštevilčnejša penica. Na območju občine lahko pričakujemo še planinskega orla (Aquila chrysaetos), kragulja (Accipiter gentilis), sokola selca (Falco peregrinus), postovko (Falco tinnunculus), čuka (Athene noctua), skalnega goloba (Columba livia), planinski hudournik (Tachymarptis melba) (na Krasu gnezdi 200-300 parov), skalni plezalček (Tichodroma muraria), puščavec (Monticola solitarius) (na Krasu gnezdi 15-20 parov), prosnik (Saxicola torquata) (na Krasu jih je 400-800) (Gregorc in Nekrep, 2010; Polak, 2000).

Plazilci Prisojne lege, topla, kamnita pobočja, skalovje, suhi travniki in svetli gozdovi so bivališča, ki najbolj ustrezajo plazilcem. Kras je s plazilci najbogatejša regija v Sloveniji. Modras (Vipera ammodytes) je na Krasu redek, še mnogo redkejši pa je gad (Vipera berus). Pogosta je črnica (Coluber viridiflavus carbonarius). Precej redkejša je njena svetlejša sorodnica belica (Coluber gemmonensis). Kjer je več drevja in grmovja, lahko naletimo na goža (Zamenis longissima), ki je najboljši plezalec med našimi kačami. Na Krasu so edina slovenska najdišča kraške ali nabrežne kuščarice (Podarcis melisselensis). Še nekoliko bolj toploljubna je primorska kuščarica (Podarcis sicula), ki živi le na najtoplejših predelih kraškega roba ter v samem priobalnem pasu. Najbolj kamnite predele brez vsakega rastja naseljuje črnopikčasta kuščarica (Algyroides nigripunctatus). V zaraščajoči se kraški krajini se je njen nekoč sklenjen areal spremenil v maloštevilne osamljene otočke. Povsem drugače je z zelencem (Lacerta viridis), ki je splošno razširjen in številen skoraj povsod po Krasu (Gregorc in Nekrep, 2010; Krofel in sod., 2009; Polak, 2000). Na območju občine je bil evidentiran tudi progasti gož (Elaphe quatuorlienata) (Kryštufek in sod., 2001).

Tabela 32: Vrste plazilcev, prisotne na območju občine Hrpelje-Kozina (vir: Gregorc in Nekrep, 2010; Krofel in sod., 2009; Kryštufek in sod., 2001; Polak, 2000) slovensko ime latinsko ime Rdeči seznam Uredba FFH martinček Lacerta agilis E 1,2,6 IV zelenec Lacerta viridis/bilineata V 1,6 IV kraška kuščarica Podarcis melisellensis V 1,6 IV pozidna kuščarica Podarcis muralis O1 1,6 IV 92

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

slovensko ime latinsko ime Rdeči seznam Uredba FFH primorska kuščarica Podarcis sicula O1 1,6 IV črnopikčasta kuščarica Algyroides nigropunctatus V 1,6 IV slepec Anguis fragilis O1 1 navadni gož Zamenis longissimus V 1, 6 IV progasti gož Elaphe quatuorlienata E 1,2,6 II, IV črnica Hierophis viridiflavus V 1, 6 IV belica Coluber gemonensis E 1, 2 IV smokulja Coronella austriaca V 1, 6 IV belouška Natrix natrix O1 1 modras Vipera ammodytes V 1, 6 IV navadni gad Vipera berus V 1 Legenda: Rdeči seznam: vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS 82/02, 42/10). Ex – izumrla vrsta; Ex? – domnevno izumrla vrsta; E – prizadeta vrsta; V – ranljiva vrsta; R – redka vrsta; K – premalo znana vrsta; O/O1 – vrsta zunaj nevarnosti/ možnost ponovne ogroženosti, I – neopredeljena vrsta. FFH: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Uradni list L 206 z dne 22.07.1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006 (Uradni list L 363 z dne 20.12.2006, str. 368) (Direktiva o habitatih). I – Priloga I: naravni habitatni tipi v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja; II – Priloga II: živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja; IV – Priloga IV: živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati; * – prednostna vrsta; V – priloga V: živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, pri katerih za odvzem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja. Uredba: vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09). 1 – Priloga 1 (poglavje A): živalske vrste, za katere je določen varstven režim za varstvo živali in populacij; 2 – Priloga 2 (poglavje A): živalske vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; 2* – Priloga 2 (poglavje A): prednostne živalske vrste, za ohranitev katerih je Evropska unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije; 6 – Priloga 6 (poglavje A): domorodne vrste na območju republike Slovenije, ki so predmet okoljske odgovornosti.

Dvoživke Zaradi kraškega površja v občini ni večjih vodotokov in stoječih voda. Večje vodno telo je le potok Glinščica. Pomemben habitat dvoživkam v občini predstavljajo številni kali, kot vodni habitat in obsežne gozdne površine, kot kopenski habitat.

Kali v občini Hrpelje-Kozina - habitat dvoživk (CKFF, 2007):  Betonski kal na križišču v vasi Kovšice  Betonski kal v Klancu pri Kozini  Cesta od vasi Klanec pri Kozini proti vasi Beka 350 m S od križišča  Cesta v vasi pri hiši Tublje pri Hrpeljah 30  Izvir Bačilo (Bačun) 1,3 km JZ od vasi Markovščina  Izvir pri kalu Vroček na Velikem Gradišču  J kal 50 m V od opekarne Obrov  Kal 100 m S od opekarne, 50 m V od ceste  Kal 200 m S od Svetega Tomaža  Kal 250 m JZ od Beke - Na Mazariji  Kal 260 m JZ od vasi Ocizla  Kal Dulanji studenec 550 m JZ od vasi Skadanščina, JZ pod hribom Glavica  Kal Gabrje J ob cesti, 600 m S od vasi Rožice  Kal Gornja lokva V od pokopališča V od vasi Golac  Kal J ob cesti, 200 m SV od Mrš  Kal Japnica pri kalu Studenac, J od treh kalov  Kal Japnica pri kalu Studenac, S od treh kalov  Kal Japnica pri kalu Studenac, srednji od treh kalov  Kal Jezerina, 1,2 km JJZ od vasi Povžane, 400 m J od Gnojskega hriba  Kal Kal 250 m JV od vrha Krasič  Kal Kališče, 1,3 km ZSZ od vasi Skadanščina  Kal Kaluža na SZ robu Gradišča pri Materiji  Kal na Bržinah, 150 m JV od cerkve Svetega Elije

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 Kal Na Potoku V ob cesti Koper-Ljubljana, 600 m SV od vasi Petrinje  Kal na začetku vasi Javorje, V ob cesti  Kal Novi Žabnik 1,8 km JJZ od vasi Prešnica, 520 m SV od hriba Lipnik  Kal ob cesti 50 m S od Opekarne Obrov  Kal ob cesti V od vasi Tatre  Kal ob cesti, 100 m S od vasi  Kal ob odcepu 300 m JJV od vasi Nasirec  Kal pod Gradcem, 200 m Z od Nasirca  Kal pri izviru Bačilo, 1,3 km JJZ od vasi Markovščina  Kal Ribnik na JZ koncu zaselka Zagrad, ob izviru Vrulja  Kal Ribnik/Koritnjak 2,6 km JJZ od Poljan, 1 km JZ od hriba Goli vrh  Kal s gozdu 1,7 km JZ od vasi Skadanščina, 300 m JZ od hriba Rožce  Kal S ob kolovozu 75 m SV od hiše Mrše 1  Kal Studenac ali Spodnji kal, 200 m JZ od središča vasi  Kal v Senožetih, 1 km J od vasi Povžane  Kal V Slivah V ob cesti 100 m J od cerkve Sveti Boštjan v vasi Petrinje  Kal V Trpcah na S delu Vodne vale, 1,8 km JZ od vasi Prešnica, 650 m JV od hriba Soligrad  Kal v vasi Markovščina ob V odcepu za vas Slivje  Kal Vroček na Velikem Gradišču  Kal Z ob hiši Mihele 28, Z od pokopališča  Kal Z ob kolovozu 160 m S od hiše Rodik 13  Kali na Zavrteh - srednji, največji kal V od vasi Nasirec  Kali na Zavrteh - Z kal V od vasi Nasirec  Koriti ob kolovozu 200 m J od vasi Ocizla  Lijakov kal JZ od Hrpelj  Lokva Štirnca pri Lijakovem kalu JZ od Hrpelj  Manjši kal pri kalu Vroček na Velikem Gradišču  Mlaka pred ponorom v Cesarski vali, J od kala Na potoku  Mlaka v Cesarski vali na Škofljeku, 650 m SV od vasi Petrinje  Mlaka v Cesarski vali na Škofljeku, 670 m VSV od vasi Petrinje  Mlake v V delu opuščenega glinokopa, 150 m S od opekarne  Obzidan izvir Glavica, 500 m JZ od vasi skadanščina  Obzidan izvir Vrulja JV od pokopališča V od vasi Golac  Pod Gradcem, kal 500 m Z od Nasirca  Poplavljen gozd 50 m V od Opekarne Obrov  Vaški kal v vasi Brdo

Tabela 33: Seznam naravovarstveno pomembnih vrst dvoživk na območju občine (vir: CKFF, 2007; Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001; Poboljšaj in Lešnik, 2003) slovensko ime latinsko ime Rdeči seznam FFH Uredba navadni močerad Salamandra salamandra O 1 planinski močerad Salamandra atra O1 1, 2, 6 veliki pupek Triturus carnifex V II, IV 1, 2, 6 navadni pupek Lissotriton vulgaris V 1, 2 planinski pupek Mesotriton alpestris V 1, 2 Lissotriton vulgaris robati pupek V 1,2 meridionalis hribski urh Bombina variegata V II, IV 1, 2, 6 navadna krastača Bufo bufo V 1, 2 zelena krastača Bufo viridis V IV 1, 2 zelena rega Hyla arborea V IV 1, 2, 6 debeloglavka Pelophylax ridibunda V V 1, 2 zelena žaba Pelophylax kl. esculentus V V 1, 2 sekulja Rana temporaria V V 1 rosnica Rana dalmatina V IV 1, 2, 6 Legenda:

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Rdeči seznam: vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS 82/02, 42/10). Ex – izumrla vrsta; Ex? – domnevno izumrla vrsta; E – prizadeta vrsta; V – ranljiva vrsta; R – redka vrsta; K – premalo znana vrsta; O/O1 – vrsta zunaj nevarnosti/ možnost ponovne ogroženosti, I – neopredeljena vrsta. FFH: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Uradni list L 206 z dne 22.07.1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006 (Uradni list L 363 z dne 20.12.2006, str. 368) (Direktiva o habitatih). I – Priloga I: naravni habitatni tipi v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja; II – Priloga II: živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja; IV – Priloga IV: živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati; * – prednostna vrsta; V – priloga V: živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, pri katerih za odvzem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja. Uredba: vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09). 1 – Priloga 1 (poglavje A): živalske vrste, za katere je določen varstven režim za varstvo živali in populacij; 2 – Priloga 2 (poglavje A): živalske vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; 2* – Priloga 2 (poglavje A): prednostne živalske vrste, za ohranitev katerih je Evropska unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije; 6 – Priloga 6 (poglavje A): domorodne vrste na območju republike Slovenije, ki so predmet okoljske odgovornosti.

Hribski urh in veliki pupek sta kvalifikacijski vrsti POO, pPOO Kras. Na območju občine sta bila najdena na več lokacijah (Kryštufek in sod., 2001).

Na območju občine Hrpelje-Kozina ni evidentiranih črnih točk povozov dvoživk (Bioportal, november 2011).

Ribe in raki Večje vodno telo, ki predstavlja habitat ribam in rakom je le potok Glinščica. Z naravovarstvenega vidika je Glinščica zelo pomembna kot življenjski prostor podvrste raka deseteronožca – primorskega koščaka (Austropotamobius pallipes) (Govedič in sod., 2007). Viri za ta vodotok navajajo še primorsko belico (Alburnus alburnus) (Bioportal, november 2011). Podatkov o drstiščih v reki Glinščici na območju občine Hrpelje-Kozina ni.

Tabela 34: Seznam naravovarstveno pomembnih vrst rib in rakov, ki živijo v Glinščici (vir: Bioportal, 2011; Govedič in sod., 2007) slovensko ime latinsko ime Rdeči seznam Uredba FFH primorska belica Alburnus alburnus O1 6 primorski koščak Austropotamobius pallipes V 1, 2, 6 II, V Legenda: Rdeči seznam: vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS 82/02, 42/10). Ex – izumrla vrsta; Ex? – domnevno izumrla vrsta; E – prizadeta vrsta; V – ranljiva vrsta; R – redka vrsta; K – premalo znana vrsta; O/O1 – vrsta zunaj nevarnosti/ možnost ponovne ogroženosti, I – neopredeljena vrsta. FFH: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Uradni list L 206 z dne 22.07.1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006 (Uradni list L 363 z dne 20.12.2006, str. 368) (Direktiva o habitatih). I – Priloga I: naravni habitatni tipi v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja; II – Priloga II: živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja; IV – Priloga IV: živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati; * – prednostna vrsta; V – priloga V: živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, pri katerih za odvzem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja. Uredba: vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09). 1 – Priloga 1 (poglavje A): živalske vrste, za katere je določen varstven režim za varstvo živali in populacij; 2 – Priloga 2 (poglavje A): živalske vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; 2* – Priloga 2 (poglavje A): prednostne živalske vrste, za ohranitev katerih je Evropska unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije.

Metulji Za dnevne metulje Kraškega roba Rebeušek (2005) navaja 130 vrst (oz. verjetno 124 še tam živečih vrst). Na območju Petrinjskega krasa je bilo evidentiranih 753 vrst metuljev. Raznolikost metuljev območja je zelo velika. Po predvidevanjih strokovnjakov za metulje na suhih ilirskih kraških travnikih tega območja živi okrog 1000 različnih vrst metuljev, kar predstavlja slabo tretjino vseh vrst metuljev v Sloveniji. Z vidika poznavanja metuljev je območje med bolje proučenimi v Sloveniji, saj so tukaj še zelo dobro ohranjeni suhi kraški travniki z zelo pestro vegetacijo in favno, v večjem strnjenem kompleksu, kar je posebej pomembno za ohranjanje vrst. Med Natura 2000 vrstami se tukaj pojavljajo vse 4 vrste, ki so kvalifikacijske za POO, pPOO Kras: kraški zmrzlikar (Erannis ankeraria), hromi

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava volnoritec (Eriogaster catax), travniški postavnež (Euphydryas aurinia), barjanski okarček (Coenonympha oedippus) in črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), ki je kvalifikacijska vrsta tudi za POO Matarsko Podolje (Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001).

Petrinjski in Podgorski Kras sta osrednje območje kraškega zmrzlikarja. Vrsta po zadnjih raziskavah najbolj ohranjena prav na tem območju. Na istem območju je larvalni habitat hromega volnoritca. Na območju je vrsta prisotna, zmerno pogosta. Prav del Petrinjskega krasa, ki je odprt na jug in dobro osončen, ima eno največjih strnjenih populacij vrste v Sloveniji. Tukaj je veliko gloga in nekaj manj črnega trna, ki predstavljajo larvalni habitat vrste. Prav zaradi razpoložljivosti hranilnih rastlin ima tukaj vrsta zelo ugodne pogoje za vzdrževanje in ohranitev populacije in številčnosti. Na območju Petrinjskega krasa je vrsta travniški postavnež pogost in številčen. Na območju ima vrsta eno najbolje ohranjenih populacij v Sloveniji, ki je kot taka ohranjena na širšem območju Petrinjskega in Podgorskega Krasa. Tukajšnja populacija vrste je še stabilna in dobro ohranjena, drugje v Sloveniji pa izginja. Na Petrinjskem krasu je barjanski okarček prisoten, vendar tako kot drugje ni zelo pogost in se pojavlja otočkasto v okolici bolj vlažnih dolinic in vrtač. Na območju Petrinjskega krasa gre za večje strnjene površine suhih ilirskih travnikov na celotnem območju Slovenije. Tukaj je stičišče primorske in celinske favne metuljev, zato je številčnost vrst na območju med največjimi v Sloveniji. Na območju živi veliko redkih, ogroženih in zavarovanih vrst metuljev, ki imajo prav na območju Petrinjskega in Podgorskega krasa največje strnjene populacije pri nas (Gregorc in Nekrep, 2010).

Spodaj podajamo seznam vrst metuljev poleg zgoraj naštetih in opisanih, ki so zavarovani po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09) in so bili zabeleženi na območju Petrinjskega krasa (Čelik in sod., 2004; Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001):

Acanthopsyche zelleri Hemaris fuciformis Polyommatus escheri Agrotis bigramma Lopinga achine Polyommatus thersites Atralata albofascialis Luperina testacea Pterothrixidia rufella Chesias rufata Metachrostis dardouini Rhyparia purpurata Chortodes sohnretheli Nudaria mundana Saturnia caecigena Colostygia sericeata Odice suava Saturnia pyri Coscinia striata Paradrymonia vittata Tyria jacobaeae Cupido osiris Parnassius mnemosyne Zerynthia polyxena Diaphora luctuosa Perigrapha i-cinctum Zygaena ephialtes Gortyna puengeleri Phragmatobia luctifera

Kobilice Na območju Petrnijskega krasa je bilo evidentiranih 28 vrst kobilic, pričakovanih je okrog 60 vrst, kar pomeni, da je diverziteta kobilic tega območja zelo velika. Med številnimi vrstami kobilic na območju je bila najdena tudi žagarica (Saga pedo). Vrsta je uvrščena na Rdeči seznam kot prizadeta vrsta (E1), torej vrsta, katerih obstanek na območju Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej; vrste so kritično ogrožene. Poleg tega je to edina vrsta kobilice, ki je uvrščena v Prilogo 1A Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, uvrščena pa je tudi na Prilogo 2A (vrste, katerih habitat se varuje). Na območju je bila zabeležena tudi žagasta kamenka (Prionotropis hystrix), ki ima v Rdečem seznamu status prizadete vrste (E2), torej vrste, katerih obstanek na območju Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej; vrsta je močno ogrožena. Na Petrinjskem krasu je tudi eno od dveh nahajališč nove vrste kobilice za Slovenijo, Leptophyes punctatissima (Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001).

Hrošči Za območje Krasa je bila ugotovljena velika gostota (velike populacije) bukovega kozlička (Morimus funereus). Osebki so bili najdeni na območju Petrinjskega krasa oz.njegovi okolici (Osp, Socerb, Klanec pri Kozini, Slavnik). Iz bližine Petrinjskega krasa je znana tudi lokaliteta hrastovega kozlička (Cerambyx cerdo) (Osp, Gabrovica pri Črnem kalu), podobno velja za rogača (Lucanus cervus) (Črnotiče, Osp, Podgorje). V Petrinjah in Petrinjskem krasu je bilo zabeležnih kar 33 vrst kozličkov od

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

213 prisotnih vrst v Sloveniji, med njimi tudi ogrožena vrsta kovač (Ergates faber) (v Rdečem seznamu ima status prizadete vrste (E), v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah pa je tako na Prilogi 1A kot 2A) (Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001). Bukov in hrastov kozliček ter rogač sta kvalifikacijski vrsti Natura 2000 območja POO, pPOO Kras. Bukov kozliček je tudi kvalifikacijska vrsta POO Matarsko podolje. V jami Rodik - Cikova jama je bil evidentiran drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) (Drovenik in Pirnat, 2003), ki je kvalifikacijska vrsta POO Matarsko podolje in POO, pPOO Kras.

Mrežekrilci Na Kraškem robu je bilo zabeleženih 46 vrst vseh treh redov mrežekrilcev (Neuropterida): ena vrsta velekrilcev (Megaloptera), tri vrste kamelovratnic (Raphidioptera) in 42 vrst pravih mrežekrilcev (Neuroptera), kar predstavlja kar 42 % favne mrežekrilcev Slovenije. Na območju občine je bilo zabeleženih več osebkov metuljčice (Libelloides macronius). Metuljčica je uvrščena na Rdeči seznam (V) in Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (vrste, katerih habitat se varuje). O vrsti na območju pričajo tudi podatki iz preteklosti. V predelih Evrope izven Sredozemlja je ta vrsta redka in ogrožena. Poleg metuljčice so bile na območju Petrinjskega krasa registrirane še druge vrste mrežekrilcev: Semidalis aleyrodiformis, Hemerobius gilvus, H. handschini, Chrysoperla lucasina, Chrysopa walkeri, Ch. phyllochroma, Ch. pallens, Dichochrysa abdominalis, D. zelleri, Chrysopa dorsalis, Dichochrysa prasina. Med temi so Hemerobius gilvus (območje je ena od treh znanih lokalitet za vrsto v Sloveniji, Chrysopa walkeri, Ch. phyllochroma in Dichochrysa zelleri uvrščene na Rdeči seznam kot ranljive z izjemo zadnje, ki je redka (R) (Gregorc in Nekrep, 2010).

Kačji pastirji Na območju Petrinjskega krasa je bilo registriranih več mlak (kalov), ki jih dosedanje naloge niso registrirale oz. vključevale (npr. 1001 kal, ZRSVN). 800 m SV od Petrinj se nahaja kal Na potoku, ki je ena od petih najpomembnejših lokalitet v Sloveniji za rdečega voščenca (Ceriagrion tenellum). Vrsta ima v Rdečem seznamu status prizadete vrste (E), na Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah pa je na obeh prilogah (zavarovana vrsta in vrste, katerih habitat se varuje). V kalu Na potoku je bilo poleg rdečega voščenca zabeleženih še 19 vrst kačjih pastirjev, med njimi loška zverca (Lestes virens) in povodni škratec (Coenagrion scitulum), obe vrsti uvrščeni na Rdeči seznam (loška zverca tudi v Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah) (Gregorc in Nekrep, 2010).

Po podatkih CKFF, 2007 so na območju občine v in ob kalih prisotne še naslednje vrste kačjih pastirjev: zelenomodra deva (Aeshna cyanea), veliki spremljevalec (Anax imperator), modri bleščavec (Calopteryx virgo), povodni škratec (Coenagrion scitulum), modri kresničar (Ischnura elegans), zelena pazverca (Chalcolestes viridis), travniški škratec (Coenagrion puella), modri kresničar (Ischnura elegans), modri ploščec (Libellula depressa), prodni modrač (Orthetrum cancellatum), sinji presličar (Platycnemis pennipes), progasti kamenjak (Sympetrum striolatum) in močvirski lebduh (Cordulia aenea).

IV.5.2.2 VAROVANA OBMOČJA

Natura 2000 Na območju občine so sledeča Natura 2000 območja:  POV Kras  pPOO, POO Kras  POO Matarsko podolje

S spremembo Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) so bile v letu 2012 in 2013 sprejete sledeče spremembe: pPOO, POO Kras:  dodanih pet kvalifikacijskih vrst:

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

o primorski koščak (Austropotamobius pallipes) o črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria) o hrastov kozliček (Cerambyx cerdo) o jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum) o južni podkovnjak (Rhinolophus euryale)  dve vrsti za območje nista več kvalifikacijski: o pohra (Barbus meridionalis) o grba (Barbus plebejus)

POO Matarsko podolje  dodana nova kvalifikacijska vrsta: o mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

POV Kras  dodanih sedem kvalifikacijskih vrst: o poljski škrjanec (Alauda arvensis) o kotorna (Alectoris graeca) o planinski orel (Aquila chrysaetos) o sokol selec (Falco peregrinus) o beloglavi jastreb (Gyps fulvus) o veliki strnad (Miliaria calandra) o puščavec (Monticola solitarius)  tri vrste za območje niso več kvalifikacijske: o slavec (Luscinia megarhynchos) o rjava penica (Sylvia communis) o pisana penica (Sylvia nisoria)

Tabela 35: Opis Natura 2000 območij v občini Hrpelje-Kozina Koda: SI5000023 Območje: Kras Skupina: POV Površina [ha]: 58751,61 Opis: Obsežna apneniška planota v jugozahodnem delu Slovenije, severozahodni del dinarskega krasa s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi ter veliko pestrostjo habitatov (jame, skalne stene, travišča, grmišča, gozdni sestoji, …). Življenjski prostor evropsko ogroženih vrst ptic npr. hribski škrjanec, kačar, pisana penica in drugih. Selitveni koridor ujed (Naravovarstveni atlas, 2011). Ptičje vrste:  sršenar (Pernis apivorus)  beloglavi jastreb (Gyps fulvus)  kačar (Circaetus gallicus)  planinski orel (Aquila chrysaetos)  sokol selec (Falco peregrinus)  kotorna (Alectoris graeca)  veliki skovik (Otus scops)  velika uharica (Bubo bubo)  podhujka (Caprimulgus europaeus)  smrdokavra (Upupa epops)  hribski škrjanec (Lullula arborea)  poljski škrjanec (Alauda arvensis)  rjava cipa (Anthus campestris)  puščavec (Monticola solitarius)  rjavi srakoper (Lanius collurio)  vrtni strnad (Embrezia hortulana)  veliki strnad (Miliaria calandra)

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Koda: SI3000276 Območje: Kras Skupina: pPOO, POO Površina [ha]: 48041,26 Opis: Obsežna apneniška planota v jugozahodnem delu Slovenije, severozahodni del dinarskega krasa s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi ter veliko pestrostjo habitatnih tipov (jame, suha travišča, brinovja, črničevje, skalne stene, …). Življenjski prostor evropsko ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (netopirji, metulji, hrošči, dvoživke). Selitveni koridor velikih sesalcev (Naravovarstveni atlas, 2014). Rastlinske in živalske vrste:  črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)*  človeška ribica (Proteus anguinus)*  raznolistna mačina (Serratula lycopifolia)*  ozki vrtenec (Vertigo angustior)  travniški postavnež (Euphydryas aurinia)  barjanski okarček (Coenonympha oedippus)  hromi volnoritec (Eriogaster catax)  rogač (Lucanus cervus)  hrastov kozliček (Cerambyx cerdo)  bukov kozliček (Morimus funereus)  primorski koščak (Austropotamobius pallipes)  veliki pupek (Triturus carnifex)  hribski urh (Bombina variegata)  mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)  veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum)  južni podkovnjak (Rhinolophus euryale)  ostrouhi netopir (Myotis blythii)  dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersi)  dolgonogi netopir (Myotis capaccinii)  vejicati netopir (Myotis emarginatus)  navadni netopir (Myotis myotis)  Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii)  drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti)  kraški zmrzlikar (Erannis ankeraria)  jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum) Habitatni tipi:  Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-sedion albi)*  Srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in montanskem pasu*  Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae)  Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))  Sestoji navadnega brina (Junniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih  Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok  Jame, ki niso odprte za javnost  Gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus ilex in Quercus rotundifolia Opomba: V okviru kartiranja območja južnega dela Krasa (Erjavec in sod., 2007) so bili na POO, pPOO območju Kras znotraj občine Hrpelje-Kozina evidentirani naslednji kvalifikacijski HT: HT 62A0, HT 5130 in HT 8130.

Petrinjski in Podgorski Kras sta osrednje območje kraškega zmrzlikarja. Vrsta je po zadnjih raziskavah najbolj ohranjena prav v tem območju. Na območju Petrinjskega Krasa je larvalni habitat hromega volnoritca v glavnem glog, redkeje črni trn. Na območju je vrsta prisotna, zmerno pogosta. Del Petrinjskega krasa, ki je odprt na jug in dobro osončen, ima eno največjih strnjenih populacij vrste v Sloveniji. Tukaj je veliko gloga in nekaj manj črnega trna, ki predstavljajo larvalni habitat vrste. Na 99

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

območju Petrinjskega krasa ima tudi travniški postavnež eno najbolje ohranjenih populacij v Sloveniji. Tukajšnja populacija vrste je še stabilna in dobro ohranjena, drugje v Sloveniji pa izginja (Gregorc in Nekrep, 2010).

Tommasinijeva popkoresa je bila evidentirana v okolici Mihel (Kryštufek, 2001).

Koda: SI3000233 Območje: Matarsko podolje Skupina: POO Površina [ha]: 2307,89 Opis: Pretežno uravnan zakrasel svet med Brkini in pogorjem Slavnika. S flišnih Brkinov pritekajo potoki, ki so na stiku s kraškim površjem izoblikovali vrsto slepih dolin. V osrednjem in severozahodnem delu podolja je veliko kraških pojavov (vrtač, kraških jam in brazen, itd). Območje je pomembno za ohranjanje habitatnih tipov kot so jame, travišča, brinovja, ilirski bukovi gozdovi ter ogroženih živalskih vrst, zlasti jamske favne (Naravovarstveni atlas, 2014). Živalske vrste:  bukov kozliček (Morimus funereus)  drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii)  črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)  mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) Habitatni tipi:  Jame, ki niso odprte za javnost  Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)) *prednostna vrsta ali habitatni tip

Prikaz Natura 2000 območij je v prilogi 6.

Zavarovana območja Na območju občine Hrpelje-Kozina je 24 zavarovanih območij, in sicer 1 regijski park, 1 krajinski park in 22 naravnih spomenikov:  regijski park Škocjanske jame – vplivno območje  krajinski park Beka - soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem  naravni spomenik Odolina - Slepa dolina s ponikvami  naravni spomenik Slivje - Slivarske ponikve  naravni spomenik Brezovica - Brezoviška slepa dolina  naravni spomenik Obrov - Jezerina s ponikvami  naravni spomenik Slavnik - vrh in pobočja  naravni spomenik Hotična - Hotenjske ponikve  naravni spomenik Hotična - Široka jama  naravni spomenik Brezovica - Brimšca jama  naravni spomenik Gradišče pri Materiji - jama pod Mavrovcem  naravni spomenik Gradišče pri Materiji - Martinjska jama  naravni spomenik Skadanščina - Jama Medvedjak  naravni spomenik Skadanščina - pečina v Zjatih  naravni spomenik Slivje – Dimnice  naravni spomenik Slivje - lipa pri cerkvi Sv. Martina  naravni spomenik Beka - brezno na Škrklovici  naravni spomenik Brezovica - lipe pred cerkvijo Sv. Štefana  naravni spomenik Rodik - Cikova jama  naravni spomenik Rodik - Velika Kozinska jama  naravni spomenik Klanec pri Kozini - lipa pri cerkvi Sv. Petra  naravni spomenik Poljane pri Podgradu - Grde jame

100

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 naravni spomenik Obrov - Kaserova jama  naravni spomenik Povžane – Kremplak

Na območju občine je tudi predlagano zavarovano območje Kraški regijski park.

Tabela 36: Opis zavarovanih območij v občini Hrpelje-Kozina Ime ZO: Škocjanske jame – vplivno območje Identifikacijska številka: 3896 Vrsta ZO: regijski park Zakonodajni predpis:  Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ) (Uradni list RS, št. 57/96, 7/99-ZVKD, 110/02-ZGO-1)  Pravilnik o posegih v okolje, ki se izjemoma lahko dovolijo na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 89/03)) Pomen ZO: državni Površina [ha]: 45002,53 Opis ZO: Škocjanske jame se uvrščajo med 19 lokacij na svetu, ki so hkrati na seznamu svetovne dediščine (UNESCO/ WHC), biosferni rezervat (UNESCO/MAB) in kot podzemno mokrišče na seznamu svetovno pomembnih mokrišč Ramsar.

Vplivno območje regijskega parka Škocjanskih jam zajema celotno porečje reke Reke. Pokriva južni del Snežniškega masiva do meje z Republiko Hrvaško, severovzhodni del Brkinov, južni del Vremščice, Košansko dolino, Slavinski ravnik in Sajevško polje. V udornih dolinah in okolici živijo redke in ogrožene vrste ptic, več vrst netopirjev, ohranjen je geomorfološko in mikroklimatsko pogojen izjemen ekosistem. V podzemlju pa najdemo več vrst jamskih živali, tako v kopnih kot tudi v vodnih delih jam. Na območju uspevajo toploljubne rastline, značilnice submediteranskih travišč in grmišč: kraški gaber, skalni glavinec, zlatolaska, jesenski togobil, gladki naprstec, gorski kosmatinec, tommasinijev petoprstnik, razkrečena rutica idr. Prevladujejo zmerno kisloljubni gozdovi bukve in belkaste bekice (Luzulo albidae-Fagetum), vmesna travišča pa v glavnem poraščajo združbe visoke stoklase in zlatolaske (Bromo erecti – Chrysopogonetum grylli).

Preplet pestrih habitatov se kaže v prisotnosti številnih gozdnih in travniških vrst ptic. Tu lahko srečamo od vlagoljubnih vrst ptic dna udornic, kot je primer stržek do povsem toploljubnih vrst ptic, med njimi številnih strnadov, srakoperjev, škrjancev in drugih vrst ptic odprte krajine, katerih obstoj pa je danes zaradi hitrega zaraščanja nekoč golih kraških gričev močno ogrožen. Dolina Reke je ornitološko pomembno območje, kjer na vlažnih in poplavnih travnikih, manjših močvirjih, trstičjih in obrežjih Reke gnezdijo kosec (Crex crex), ki je globalno ogrožena vrsta ptice, mala bobnarica (Ixobrychus minutus), prepelica (Coturnix coturnix), vodomec (Alcedo atthis), čebelar (Merops apiaster) in ostale redke vrste ptic. Poplavni in močvirni travniki so zlasti v submediteranskem svetu Slovenije izrednega pomena, saj predstavljajo dragocen in redek habitat številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, med njimi npr. strašničnemu modrinu (Maculinea teleius), globalno ogroženi vrsti metulja. Tako v florističnem kot tudi v favnističnem smislu pa so zanimiva toploljubna pobočja in mestoma prepadna ostenja, nastala kot posledica nariva snežniške apnene gmote na flišnato dolino Reke (http://www.park- skocjanske-jame.si/, citirano maj 2010; Program varstva …, 2006; Program varstva …, 2007). Ključne vrste: Na območju regijskega parka v občini so bile evidentirane naslednje naravovarstveno pomembne vrste: vidra (Lutra lutra), bukov kozliček (Morimus funereus) in veliki pupek (Triturus carnifex) (Kryštufek, 2001; Poboljšaj in Lešnik, 2003). Te vrste smo zato določili kot ključne vrste regijskega parka na območju občine.

Ime ZO: Beka - soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem Identifikacijska številka: 1275

101

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Vrsta ZO: krajinski park Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Površina [ha]: 264,77 Opis ZO: Območje je zavarovano tudi na italijanski strani in sicer kot naravni rezervat. Leta 1996 je na območju občine Doline v Furlaniji-Julijski krajini ustanovljen Naravni rezervat doline Glinščice (italijansko Riserva naturale della Valle Rosandra). Leta 2006 je Občina Dolina postala upraviteljica Naravnega rezervata doline Glinščice. Kot posebno zaščiteno območje je rezervat vključen v evropsko omrežje Natura 2000 (http://www.riservavalrosandra-glinscica.it). Ključne vrste: V Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice – uradne objave, št. 13/92, Uradni list RS, št. 68/95) ključne vrste za KP Beka niso opredeljene. Izdelovalci poročila menimo, da so kvalifikacijske vrste POV in POO, pPOO območja Kras, hkrati tudi ključne vrste za zavarovana območja na vplivnem območju. Dodatno pa izpostavljamo še primorskega koščaka (Austropotamobius pallipes) in širokouhega netopirja (Barbastella barbastelus), ki sta bila evidentirana na območju krajinskega parka (Govedič in sod., 2007; Kryštufek, 2001; Kryštufek in sod., 2003).

Ime ZO: Odolina - Slepa dolina s ponikvami Identifikacijska številka: 1312 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Površina [ha]: 53,35 Opis ZO: Kilometer dolga in do 400 m široka odolinska slepa dolina, ima ostro začrtane in visoke skalne bregove. Je dolina potoka Brašnice, ki na koncu doline, ob stiku fliša z apnencem ponika v Odolsko jamo. Jama je 40 m globoko brezno, ki se nadaljuje v večstopenjski rov in zaključi s sifonom. Celotno območje doline z graščino na SV strani ter ponorom na južni strani doline je izredno slikovito. Odolinska slepa dolina predstavlja našo najznačilnejšo slepo dolino (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ker podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago, ključnih vrst ni možno določiti.

Ime ZO: Slivje - Slivarske ponikve Identifikacijska številka: 1338 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Površina [ha]: 35,69 Opis ZO: So največji znani ponorni jamski sistem v Matarskem podolju. Gre za sistem večjih in manjših vodnih in kapniških rovov skupne dolžine 730m, ki se konča s sifonskim jezerom 84 m pod vhodom. Ob visokih vodah doseže ponikve Slivarski potok, ki je ob stiku fliša in apnenca izoblikoval manjšo slepo dolino imenovano Mrzlice. Geomorfološko zanimiv (predvsem zaradi dimenzij) jamski ponorni sistem (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine

102

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Sežana). Ključne vrste: Ker se naravni spomenik delno prekriva s POV Kras, so ključne vrste naravnega spomenika enake kot kvalifikacijske vrste ptic POV Kras. Na območju naravnega spomenika so bile evidentirane še naslednje naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), HT 62A0 Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae) in HT 5130 Sestoji navadnega brina (Juniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih (Erjavec in sod., 2007; Presetnik in sod., 2007). To vrsto in HT smo zato določili kot dodatno ključno vrsto in HT naravnega spomenika.

Ime ZO: Brezovica - Brezoviška slepa dolina Identifikacijska številka: 1281 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Površina [ha]: 118,77 Opis ZO: Brezoviška doline leži ob vznožju Brkinov, kjer se več dolinic okoli Artviž združi v glavno okoli km dolgo in do 600m široko dolino. Struga glavnega potoka (Bazoviš- ki potok) v dolini je umetno preloženo na (v/zahodni del aluvialne ravnine, stara je bila vzhodneje, kjer je še danes ob dežju zamočvirjeno. Bazoviški potok ponika danes kmalu pod vasjo, ob dežju pa doseže ponore na JV skalnem pobočju. Krajinsko ima dolina značilno tipiko - naselje sestavljeno iz več gruč je postavljeno bolj ali manj na rob doline, obdaja ga obdelana zemlja z značilno pravokotno parcelacijo. Je ena najznačilnejših slepih dolin v oloveniji, ponaša se z ohranjenostjo in krajinsko slikovitostjo (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Na območju naravnega spomenika so bile evidentirane naslednje naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum), bukov kozliček (Morimus funereus) in HT 62A0 Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae) (Erjavec in sod., 2007; Presetnik in sod., 2007, 2008, 2009; Vernik, 2009). Te vrste in HT smo zato določili kot ključne vrste in HT naravnega spomenika.

Ime ZO: Obrov - Jezerina s ponikvami Identifikacijska številka: 1310 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Površina [ha]: 133,01 Opis ZO: Jezerina je ena najznačilnejših slepih dolin v Sloveniji, kjer se na prehodu s fliša na apnenec združita dve dolini dveh brkinskih potokov (Perila in Bikinca). Dolina ima ponekod zelo strme stene, posebno severno od naselja Obrov, kjer dosegajo višino 100 m. Dno doline je ravno in sestavljeno iz ilovice in gline. Potok Perila ponika v pretežno vodoravno, 250 m dolgo lepo zasigano jamo, Bikinca pa v pretežno aluvialnih prostorih. Poleg geomorfoloških značilnosti se območje Jezerine odlikuje po krajinski slikovitosti kljub uničenemu delu zaradi nekdanjih glinokopov. Dolina je tudi potencialno arheološko najdišče (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Na območju naravnega spomenika so bile evidentirane naslednje naravovarstveno pomembne vrste: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), veliki podkovnjak

103

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

(Rhinolophus ferrumequinum), širokouhi netopir (Barbastella barbastelus), veliki pupek (Triturus carnifex) in hribski urh (Bombina variegata) (Kryštufek in sod., 2003; Poboljšaj in Lešnik, 2003). Te vrste smo zato določili kot ključne vrste naravnega spomenika.

Ime ZO: Slavnik - vrh in pobočja Identifikacijska številka: 1337 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Površina [ha]: 222,4 Opis ZO: Vrh Slavnika (1028 m), najmarkantnejši vrh slovenske Istre. Je znana botanična in zoološka lokaliteta. Pokriva ga tipična kraška vegetacija in mediteranska gorska flora. Območje vrha je loccus classicus za vrsto bledorumeni ušivec (Pedicularis friderici-avgusti). Tu najdemo še več drugih redkih in ogroženih rastlinskih vrst kot npr. gorska logarica (Fritillaria tenella) itd. Slavnik je tudi nahajališče bogate submediteranske favne in življenjski prostor redke vrste polža Jaminia seductilis in hrošča Carabus montivagus velebiticus. Slavnik je tudi priljubljena izletniška točka, cilj številnih botaničnih ekskurzij ter znana krajinska dominanta (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ker se naravni spomenik prekriva s POO, pPOO in POV območjem Kras, so ključne vrste in habitatni tipi naravnega spomenika enaki kvalifikacijskim vrstam in HT Natura 2000 območja. Na območju naravnega spomenika je bila evidentirana še naslednja naravovarstveno pomembna vrsta: Marchesettijeva smetlika (Euphrasia marchesettii) (Kryštufek, 2001). To vrsto smo zato določili kot dodatno ključno vrsto naravnega spomenika.

Ime ZO: Hotična - Hotenjske ponikve Identifikacijska številka: 1296 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Površina [ha]: 1,18 Opis ZO: Na koncu slepe doline, na stiku nepropustnih flišev s propustnimi apnenci teče voda Hotenjskega potoka v ponorno jamo z enotnim rovom večjih dimenzij in stalno tekočo vodo. V jami je več notranjih brezen do skupne globine 141 m pod vhodom. Vodni rov je zelo slikovit s slapovi, jezerci in večinoma brez kapniškega okrasja. Skupna dolžina jame je 360 m. Značilni, zelo slikovit ponorni jamski sistem, drugi največji znani ponorni jamski sistem v Matarskem podolju (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ker podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago, ključnih vrst ni možno določiti.

Ime ZO: Hotična - Široka jama Identifikacijska številka: 1297 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95)

104

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Pomen ZO: lokalni Površina [ha]: 0,13 Opis ZO: Obsežen in slikovit vhod zahodno od naselja ima obliko kotla dimenzij 30x15x20 m. Vhodni kotel se prevesi v poševen rov velikih dimenzij s podornimi bloki. Skupna dolžina je 90 m, globina pa 62 m. Geomorfološko izredno zanimiva kraška kapniška jama, pokazateljica nekdanjega višjega podzemeljskega pretoka z Brkinov (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ker podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago, ključnih vrst ni možno določiti.

Ime ZO: Brezovica - Brimšca jama Identifikacijska številka: 1282 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Površina [ha]: 0,29 Opis ZO: 160 m dolga in l00 m globoka jama z ogromnim vhodnim breznom (60 x 40 m). Podorni stožec na dnu vhodnega brezna se strmo spušča do velikega rova, ki je zelo lepo zasigan. Kapniki celo zapirajo del rova, vendar je ob steni tesen prehod v drugo polovico jome. V jami so jezerca kapnice z jamskimi biseri (okrogli kamenčki, ki jih je izoblikovala kapljajoča voda), mnoge jo prekrila siga v obliki lepih kristalov. Kraška kapniška jama, ki slovi po množici znanih jamskih biserov. Okolica vhoda je potencialno arheološko najdišče (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ker podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago, ključnih vrst ni možno določiti.

Ime ZO: Gradišče pri Materiji - jama pod Mavrovcem

Identifikacijska številka: 1294 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Jugozahodno pod pobočjem Mavrovca se odpira vhod v sistem obsežnih kapniških rovov, 40 metrsko vhodno brezno pripelje v sistem suhih kapniških rovov dolžine 675 m. Zaradi bogatih sigovih tvorb v različnih barvah, posebno v snežno beli in zaradi nedotaknjenosti, spada med najlepše kapniške jame Matarskega podolja. Skupna globina je 92 m. Izjemno lep geomorfološko pomemben kraški objekt (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Naravni spomenik se nahaja na območju POO, pPOO in POV Kras. Kljub temu, da se naravni spomenik prekriva z Natura 2000 območji, ne moremo z gotovostjo določiti ključnih vrst naravnega spomenika, ki bi bile enake kvalifikacijskim vrstam (vrstam ki naseljujejo podzemne habitate – npr. drobnovratnik in netopirji), saj podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago. Zato ključnih vrst naravnega spomenika ni možno določiti.

Ime ZO: Gradišče pri Materiji - Martinjska jama

105

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Identifikacijska številka: 1295 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Vhod v jamo leži v majhnem vdoru jugozahodno od naselja. Jama ima dva kraka: zahodni, delno zasigan, 80 m dolg rov podornega značaja in vzhodni, ki je 10 metrsko brezno in vodi v 700 m dolg kapniški rov velikih dimenzij, na katerega koncu je ozek prehod v nižje jamske prostore, ki so zelo lepo zasigani. Celotna dolžina znaša 780 m, globina na 137 m. Ena najdaljših in najlepše zasiganih jam Matarskega podolja (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Naravni spomenik se nahaja na območju POO, pPOO in POV Kras. Kljub temu, da se naravni spomenik prekriva z Natura 2000 območji, ne moremo z gotovostjo določiti ključnih vrst naravnega spomenika, ki bi bile enake kvalifikacijskim vrstam (vrstam ki naseljujejo podzemne habitate – npr. drobnovratnik in netopirji), saj podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago. Zato ključnih vrst naravnega spomenika ni možno določiti.

Ime ZO: Skadanščina - Jama Medvedjak Identifikacijska številka: 1335 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: 45 m globoko brezno z razmeroma majhnim vhodom pripelje v podzemeljski rov z izredno zanimivimi sigastimi oblikami. Posebej izstopajo velike ponvice, številni kapniki iz bele in kristalaste sige ter sedimenti. Rov je večjih dimenzij z več ožinami in dvoranami ter brezni do l00 m globine. Celotna globina do sedaj raziskane jame je 100 m globine, dolžine pa 900 m. Jama je ostanek nekdanjega podzemeljskega odtoka vod iz flišnih področij. Je najdaljša in najlepše zasigana jama Matarskega podolja (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: V jami sta bili evidentirani naslednji naravovarstveno pomembni vrsti: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) in veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) (Presetnik in sod., 2007). Ti dve vrsti imata v jami zatočišče, zato smo ju določili kot ključni vrsti naravnega spomenika.

Ime ZO: Skadanščina - pečina v Zjatih Identifikacijska številka: 1336 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: 15 m visok in do 30 m širok, slikovito obokan vhod pripelje v strm rov podobnih dimenzij, ki se po 60 m dolžine dvigne v vodoraven 150 m dolg ponekod zasigan rov. Regionalno pomemben jamski objekt, ki spada v sistem Medvedjaka (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine

106

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Sežana). Ključne vrste: V jami je bila evidentirana naslednja naravovarstveno pomembna vrsta: širokouhi netopir (Barbastella barbastellus) (Presetnik in sod., 2007). Ta vrsta ima v jami prezimovališče, zato smo jo določili kot ključno vrsto naravnega spomenika.

Ime ZO: Slivje – Dimnice Identifikacijska številka: 1339 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Vhod v jamo predstavljata dve ločeni brezni: Mala in Velika Dimnica, v katero je ob robu speljana turistična pot. Dno Male Dimnice je večja gruščnata dvorana, z Veliko Dimnico jo veže lepo zasigan rov. Značilni za jamo sta dve nadstropji: zgornje, ki je suho in lepo zasigano, v spodnjem, ki je značilnih erozijskih oblik pa teče potok. Celotna dolžina jame znaša l,2 km. Kraški geomorfološki objekt, ki se odlikuje po bogati podzemeljski favni Medvedjaka (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Na območju naravnega spomenika so bile evidentirane naslednje naravovarstveno pomembne vrste: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum), širokouhi netopir (Barbastella barbastelus), dolgonogi netopir (Myotis capaccinii), ostrouhi netopir (Myotis blythii), obvodni netopir (Myotis daubentonii), navadni netopir (Myotis myotis), resasti netopir (Myotis nattereri), navadni mračnik (Nyctalus noctula), sivi uhati netopir (Plecotus austriacus), veliki pupek (Triturus carnifex) in hribski urh (Bombina variegata) (Kryštufek in sod., 2003; Poboljšaj in Lešnik, 2003). Te vrste smo zato določili kot ključne vrste naravnega spomenika.

Ime ZO: Slivje - lipa pri cerkvi Sv. Martina Identifikacijska številka: 1340 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Na levi strani cerkve sv. Martina raste mogočna, lepo raščena, stara lipa, ki izstopa tako po dimenzijah kot po starosti. Obseg debla v prsni višini znaša 4,65 m, ob bazi pa meri deblo 6,20 m. Drevo sodi med najstarejše slovenske lipe in skupaj z ostalimi lipovimi drevesi okoli cerkve predstavlja pomemben prostorski in krajinski element (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ključnih vrst naravnega spomenika ni.

Ime ZO: Beka - brezno na Škrklovici Identifikacijska številka: 1278 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Vhodno 15 m globoko brezno pripelje v poševen 180 m dolg rov velikih dimenzij. Rov je izjemno lepo zasigan. Na koncu rova je 20 m globoko brezno, ki se konča na

107

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

skupni globini 120 m od vhoda. Zelo lep kapniški, regionalno pomemben geomorfološki objekt (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Naravni spomenik se nahaja na območju POO, pPOO in POV Kras. Kljub temu, da se naravni spomenik prekriva z Natura 2000 območji, ne moremo z gotovostjo določiti ključnih vrst naravnega spomenika, ki bi bile enake kvalifikacijskim vrstam (vrstam ki naseljujejo podzemne habitate – npr. drobnovratnik in netopirji), saj podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago. Zato ključnih vrst naravnega spomenika ni možno določiti.

Ime ZO: Brezovica - lipe pred cerkvijo Sv. Štefana Identifikacijska številka: 1283 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Pred cerkvijo sv. Štefana rastejo štiri mogočne , zelo stare lipe od katerih ima najimpozantnejša obseg v prsni višini debla 6,25 m. Vse lipe so zdrave in lepo raščene. Dendrološko pomembna drevesa, sodijo med najstarejše v Sloveniji (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ključnih vrst naravnega spomenika ni.

Ime ZO: Rodik - Cikova jama Identifikacijska številka: 1319 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Razmeroma majhen vhod, nedaleč od železnice Kozina - Divača, pelje v slikovito vodnjakasto brezno večjih dimenzij z globino 80 m. Na dnu je sistem obrežnih rovov dolg 300 m. Skupna Globina te zelo lepo zasigane in slikovite jame je 96 m (geomorfološko zanimiv zelo lep kraški objekt, ki je ostanek večjega podzemeljskega toka (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: V jami je bila evidentirana naslednja naravovarstveno pomembna vrsta: drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) (Drovenik in Pirnat, 2003). To vrsto smo zato določili kot ključno vrsto naravnega spomenika.

Ime ZO: Rodik - Velika Kozinska jama Identifikacijska številka: 1320 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Vhod je 55 m globoko brezno značilne ovalne oblike, ki se odpira v večji podorni rov. Od tu vodi 20 m globoko brezno nad lepo kapniško dvorano z lesketajočo se rjavo sigo. V stranskem ozkem breznu doseže jama 112 m globine od vhoda. Celotna dolžina vseh rovov je 274 m. Kraška kapniška jama zanimiva po

108

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

geomorfologiji (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ker podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago, ključnih vrst ni možno določiti.

Ime ZO: Klanec pri Kozini - lipa pri cerkvi Sv. Petra Identifikacijska številka: 1300 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Pred cerkvijo sv. Petra raste mogočna in lepo raščena lipa, znana po svojih dimenzijah in starosti. Lipa je zdrava. Obseg debla v prsni višini znaša 6,40 m, celotna višina drevesa pa znaša 18 m. Po nekaterih podatkih je lipa stara okoli 600 let. Dendrološko zanimiv objekt znan posebej zaradi starosti - ena najstarejših slovenskih lip (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ključnih vrst naravnega spomenika ni.

Ime ZO: Poljane pri Podgradu - Grde jame Identifikacijska številka: 1315 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Vhod je 35 x 15 m veliko žrelo z dvema slikovitima naravnima mostovoma, dolžine 12 in 15 m, širine do 2 m. Mosta se kot tanka loka vzpenjata nad 120 m globokim vodnjakastim breznom. Vhodno brezno pripelje v sistem rovov in dvoran. Skupna globina jame je 150 m dolžina pa 144 m. Geomorfološko zanimiv jamski objekt (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Ker podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago, ključnih vrst ni možno določiti.

Ime ZO: Obrov - Kaserova jama Identifikacijska številka: 1311 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Razmeroma velik vhod v nizki vrtači vodi v brezno globoko 76 m. Brezno se konča z dvorano dimenzij 30 x 40 m s podornim kamenjem na dnu. Iz dvorane je prehod v 90 m dolg rov z zasiganimi stenami in podornim kamenjem na dnu. Skupna dolžina rovov je 220 m, globina pa 83 m. Geomorfološko zanimiv jamski objekt (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Naravni spomenik se nahaja na območju POO, pPOO in POV Kras. Kljub temu, da se naravni spomenik prekriva z Natura 2000 območji, ne moremo z gotovostjo določiti ključnih vrst naravnega spomenika, ki bi bile enake kvalifikacijskim vrstam

109

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

(vrstam ki naseljujejo podzemne habitate – npr. drobnovratnik in netopirji), saj podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago. Zato ključnih vrst naravnega spomenika ni možno določiti.

Ime ZO: Povžane – Kremplak Identifikacijska številka: 1316 Vrsta ZO: naravni spomenik Zakonodajni predpis:  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)  Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95) Pomen ZO: lokalni Opis ZO: Jama je obsežen kapniški rov, ki ima vhod skozi brezno v stranski steni rova. Rov doseže 290 m dolžine in 47 m globine od vhoda. Je ostanek vodnega rova plitvo pod površino. Jama je lepo zakapana z nekaj lepimi kapniškimi skupinami. Zanimiv kraški geomorfološki objekt (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana). Ključne vrste: Naravni spomenik se nahaja na območju POO, pPOO in POV Kras. Kljub temu, da se naravni spomenik prekriva z Natura 2000 območji, ne moremo z gotovostjo določiti ključnih vrst naravnega spomenika, ki bi bile enake kvalifikacijskim vrstam (vrstam ki naseljujejo podzemne habitate – npr. drobnovratnik in netopirji), saj podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago. Zato ključnih vrst naravnega spomenika ni možno določiti.

Tabela 37: Območje, predlagano za zavarovanje na območju občine Hrpelje-Kozina Ime pZO: Kraški regijski park Vrsta pZO: regijski park

Prikaz zavarovanih območij je v prilogi 7.

2.3 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE

Ekološko pomembna območja Na območju občine Hrpelje-Kozina so tri ekološko pomembna območja (EPO):  EPO Kras  EPO Matarsko Podolje in  EPO Mrzlek.

Tabela 38: Ekološko pomembna območja v občini Hrpelje-Kozina Ime EPO: Kras Identifikacijska številka: 51100 Kratka oznaka: Obsežna apneniška planota v jugozahodnem delu Slovenije, severozahodni del dinarskega krasa s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi ter veliko pestrostjo habitatnih tipov (jame, suha travišča, brinovja, črničevje, skalne stene, …). Življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (21 vrst ptic, 10 vrst netopirjev, 51 vrst rastlin …). Mnogi med njimi so endemiti, največ jih je med predstavniki podzemeljske favne. Selitveni koridor velikih sesalcev in ujed (Naravovarstveni atlas, 2014). Površina [ha]: 66326,55

Ime EPO: Matarsko podolje Identifikacijska številka: 53700 Opis: Suha dolina nekdanje reke, ki se je v geološki preteklosti napajala z vodami z Brkinov in Slavniškega pogorja ter odtekala proti severozahodu. S flišnih Brkinov še danes pritekajo potoki, ki so na stiku s kraškim površjem

110

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

izoblikovali vrsto slepih dolin. V osrednjem in severozahodnem delu podolja je veliko vrtač, kraških jam in brezen. Med habitatnimi tipi izstopajo jame, travišča, brinovja in ilirski bukovi gozdovi, med ogroženimi živalskimi vrstami pa jamska favna (Naravovarstveni atlas, 2014). Površina [ha]: 3509,48

Ime EPO: Mrzlek Identifikacijska številka: 59300 Opis: Potok Brsnica teče po Odolinski slepi dolini in ponika na koncu doline v Odolsko jamo. Brsnica in njen pritok Marovica sta življenjski prostor primorskega koščaka (Naravovarstveni atlas, 2014). Površina [ha]: 5,83

Prikaz EPO je v prilogi 9.

Naravne vrednote V občini Hrpelje-Kozina je 413 naravnih vrednot – jam, 41 naravnih vrednot – točk in 15 naravnih vrednot – območij. V občini so tudi 3 pričakovane naravne vrednote in sicer Karbonati, Kras in Matarsko podolje – meja K-Tc.

Tabela 39: Naravne vrednote – točke v občini Hrpelje-Kozina Id. Ime NV Kratka oznaka Zvrst Pomen št. Brezovica - lipe pred Lipe izjemnih dimenzij pred cerkvijo 27 drevesna državni cerkvijo sv. Štefana sv. Štefana na Brezovici geomorfološka hidrološka 80 V Glinščica - soteska Soteska Glinščice državni geološka ekosistemska Dolina potoka Griže, pritoka Glinščice geomorfološka 104 Griža - dolina lokalni izpod Beke ekosistemska Klanec pri Kozini - lipa Lipa izjemnih dimenzij pred cerkvijo 129 drevesna državni pred cerkvijo sv. Petra sv. Petra v Klancu pri Kozini Naravni most v Miškotovi jami 677 Ocizla - naravni most geomorfološka državni severozahodno od Ocizle hidrološka 726 Vroček Kraški izvir severno od Vrhpolja lokalni ekosistemska Ponorna jama Slivarskega potoka na 746 Slivarske ponikve geomorfološka hidrološka državni kontaktnem krasu Matarskega podolja geomorfološka hidrološka 1223 Brnjake - slap Lehnjakov slap na Glinščici državni geološka 1224 Glinščica - slap Slap na Glinščici geomorfološka hidrološka državni Kamnita vrtača severno od Tubelj pri 1352 Stenjak - dol geomorfološka lokalni Materiji Hrast južno od Tublja pri Hrpeljah v 1353 Kaluža - hrast drevesna lokalni Matarskem podolju Gradišče pri Materiji - Rastišče košutnika (Gentiana lutea) 1618 botanična lokalni rastišče košutnika jugovzhodno od Gradišča pri Materiji Beka - slap na pritoku Lehnjakov slap na pritoku Grižnika, geomorfološka hidrološka 1751 lokalni Grižnika levem pritoku Glinščice geološka 1828 Na potoku - kal Kal ob cesti severovzhodno od Petrinj ekosistemska lokalni Artviže - lipi pri cerkvi Stari lipi pri cerkvi sv. Socerba v 2020 drevesna lokalni sv. Socerba Artvižah Slepa dolina na kontaktnem krasu 2021 Odolina - slepa dolina geomorfološka hidrološka državni Matarskega podolja Gradišče pri Materiji - Stare lipe izjemnih dimenzij ob cerkvi 2023 lipe ob cerkvi sv. drevesna lokalni sv. Primoža v Gradišču pri Materiji Primoža

111

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Hotična - lipa pri cerkvi Stara lipa pri cerkvi sv. Pantaleona v 2027 drevesna lokalni sv. Pantaleona Hotični Markovščina - lipa v Stara lipa v bližini cerkve sv. Antona 2030 bližini cerkve sv. drevesna lokalni Padovanskega v Markovščini Antona Padovanskega 2036 Nasirec lipa za hišo št. 7 Stara lipa za hišo št. 7 v Nasircu drevesna lokalni Petrinje - lipa pri cerkvi Stara lipa pri cerkvi sv. Boštjana v 2045 drevesna lokalni sv. Boštjana Petrinjah 2050 Rodiška pečina Udornica severovzhodno od Hrpelij geomorfološka botanična lokalni Orehek pri Materiji - Stari lipi pri cerkvi sv. Štefana v 2061 lipi pri cerkvi sv. drevesna lokalni Orehku pri Materiji Štefana Obrov - lipe ob cerkvi 2062 Lipe ob cerkvi sv. Marije v Obrovu drevesna lokalni sv. Marije Golac ľ lipa pri cerkvi Stara lipa pri cerkvi sv. Nikolaja v 2068 drevesna lokalni sv. Nikolaja Golcu Jama v slepi dolini Jezerina na 2369 J-1 geomorfološka državni kontaktnem krasu Matarskega podolja Slepa dolina severozahodno od Hotenjske ponikve - 2801 Markovščine na kontaktnem krasu geomorfološka hidrološka državni slepa dolina Matarskega podolja Klanec pri Kozini - Mogočni platani nasproti hiše št. 5 2830 platani nasproti hiše št. drevesna lokalni (15) v Klancu pri Kozini 5 (15) Slepa dolina jugovzhodno od naselja geomorfološka hidrološka 2836 Velikološke ponikve Slivje na kontaktnem krasu lokalni ekosistemska Matarskega podolja Slivje - lipe pri cerkvi Lipe velikih dimenzij pri cerkvi sv. 2840 drevesna državni sv. Martina Martina v Slivju Poljane pri Podgradu - Stara lipa zahodno od Poljan pri 2844 drevesna lokalni lipa 2 Podgradu 2845 Slepa dolina pri Obrovu na geomorfološka hidrološka Jezerina - slepa dolina državni V kontaktnem krasu Matarskega podolja ekosistemska Slepa dolina na kontaktnem krasu 3720 Slivarska slepa dolina geomorfološka hidrološka lokalni Matarskega podolja botanična 3912 Škofljek Mokrišče med Petrinjem in Prešnico lokalni ekosistemska Slepa dolina s potokom južno od 3916 Brezovica - slepa dolina Brezovice na kontaktnem krasu geomorfološka hidrološka lokalni V Matarskega podolja Nahajališče krednih fosilnih Kozina - nahajališče 4365 vretenčarjev v avtocestnem useku geološka državni fosilov severozahodno od Kozine hidrološka 4432 Glinščica Potok Glinščica državni ekosistemska Vrhpolje - nahajališče Nahajališče eocenskih fosilnih 4489 geološka državni fosilov morskih ježkov severno od Vrhpolja 4768 Kali Na Zavrteh Kali pri naselju Nasirec ekosistemska lokalni Kal ob cesti med naseljema Rožice in 4773 Gabrje ekosistemska lokalni Tublje v Matarskem podolju Večji izvirni kal nad vasjo Poljane pri Poljane pri Podgradu - 5456 Podgradu, življenjski prostor ekosistemska lokalni Spodnji kal ogroženihživalskih vrst (dvoživke)

112

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Tabela 40: Naravne vrednote – območja v občini Hrpelje-Kozina Id. Površina Ime NV Kratka oznaka Zvrst Pomen št. [ha] geomorfološka 80 V Glinščica - soteska Soteska Glinščice hidrološka državni 0,76 geološka ekosistemska Dolina potoka Griže, pritoka geomorfološka 104 Griža - dolina lokalni 124,94 Glinščice izpod Beke ekosistemska Vrh, travišča in botanična geomorfološka 286 Slavnik lokaliteta, ilirsko montanska flora botanična državni 89,52 V na Slavniku ekosistemska Kamnita vrtača severno od Tubelj 1352 Stenjak - dol geomorfološka lokalni 12,47 pri Materiji Gradišče pri Rastišče košutnika (Gentiana 1618 Materiji - rastišče lutea) jugovzhodno od Gradišča botanična lokalni 25,55 košutnika pri Materiji Odolina - slepa Slepa dolina na kontaktnem krasu geomorfološka 2021 državni 1708,54 dolina Matarskega podolja hidrološka Udornica severovzhodno od geomorfološka 2050 Rodiška pečina lokalni 132,26 Hrpelij botanična Slepa dolina severozahodno od Hotenjske ponikve geomorfološka 2801 Markovščine na kontaktnem krasu državni 0,87 - slepa dolina hidrološka Matarskega podolja Slepa dolina jugovzhodno od geomorfološka Velikološke 2836 naselja Slivje na kontaktnem krasu hidrološka lokalni 118,64 ponikve Matarskega podolja ekosistemska Slepa dolina pri Obrovu na geomorfološka 2845 Jezerina - slepa kontaktnem krasu Matarskega hidrološka državni 57,77 V dolina podolja ekosistemska 3257 Šmagurka - dolina Dolina z vodotokom v Brkinih hidrološka lokalni 36,18 V Slivarska slepa Slepa dolina na kontaktnem krasu geomorfološka 3720 lokalni 0,66 dolina Matarskega podolja hidrološka Slepa dolina s potokom južno od 3916 Brezovica - slepa geomorfološka Brezovice na kontaktnem krasu lokalni 28,89 V dolina hidrološka Matarskega podolja Nahajališče krednih fosilnih Kozina - 4365 vretenčarjev v avtocestnem useku geološka državni 0,47 nahajališče fosilov severozahodno od Kozine hidrološka 4432 Glinščica Potok Glinščica državni 148,74 ekosistemska

Opisov naravnih vrednot – jam v občini zaradi preobsežnosti ne navajamo. Opisi naravnih vrednot – jam so javno dostopni na spletni strani naravovarstvenega atlasa: http://www.naravovarstveni- atlas.si/ISN2KJ/. Spodaj podajamo le seznam imen vseh jam v občini: Beško-Ocizeljski Brezno 1 pod Brezno JV od Brezno 1 na sistem Ostričem Gradišča Ostriškem sedlu Biščeva pečina 1 Brezno 1 pri Klancu Brezno 3 med Brezno na Ostriču pri Biščeva pečina 2 Brezno 2 med Golacem in Markovščini Blajeva pečina Golacem in Obrovom Brezno na Blažev spodmol Obrovom Brezno 6 pri Golacu Petrinjskem krasu Božičnica pri Brezno 2 na Brezence v Senožetih Brezno na Revi Hotičini Ostriškem sedlu Brezno 1 južno od Brezno pod koto 777 Božičnica pri Brezno II severno od Strašne jame W od Materije Tubljah Plešivice Brezno 1 med Brezno pod Zbelunco Acijev spodmol Brezno pod Ostričem Golacem in Brezno pri Beli Albinova ledenica 2 Obrovom Brezno pri Blajevi Banova pečina Čoperjeva jama pečini

113

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Brezno pri fapah Dvojno brezno pri Golobinka v Jama v Iželjevi Abramovič njivi 1 Gozdičju 2 ogradi Brezno pri Guštinovi Dvojno brezno pri Golobnica Jama v Jeničevem dolini njivi 2 Golubinka pri partu Brezno pri Herpeljah Bršljanka 1 Tubljah Jama v južnem Brezno na Škrklovici Bršljanka 2 Jama 2 v Jevernjaku grebenu Glavice Brezno na Štrpedu 1 Bršljanka 3 Jama 2 v Malih Jama v tunelu Brezno na Štrpedu 2 Cigana jama seno×etih pri Tubljah Kastelec Brezno ob cesti Gregorečeva pečina Gra 1 (Gradišče) Jama v Zaslonah Brezno na Barbarci Gz 10 Gra 2 (Gradišče) Jama v Zastajci Brezno na Gmajni Gz 11 Gra 3 (Gradišče) Jama v Zavrhu Brezno na Gz 12 Gra 4 (Gradišče) Jama za sodom Gradiškem Gz 13 (Gozdičje) Gra 5 (Gradišče) Jamica v Vogencah Brezno na Grkovem Gz 4 Gra 6 (Gradišče) Jančerejska jama vrtu Gz 5 Gra 7 (Gradišče) Janičja jama Brezno pri Tubljah Gz 6 Grč 1 (Gročana) Jazbina v Rovnjah Brezno pri Veliki Gz 7 Grda jama Jazbina v Runjevicah Kozinski jami Gz 8 Grde jame Jazbine Brezno severno od Gz 9 Jama pri Gradišču pri Jama v Lesenjaku Golaca Ho 1 Materiji Jama v Loškem dolu Brezno severno od Ho 2 Jama 3 pod gradom Jama v Midretovi Plešivice Ho 3 (Hotična) pri Dragi ogradi Brezno SSW od Ho 4 (Hotična) Jama 3 pod Jama v Njivni Markovščine Hotiške ponikve Mavrovcem Jama v Rebrah Brezno v Borštu 2 Hr 13 (Hrušica) Jama Čebina Jama v Rebri Brezno v Bukovju 1 Hr 29 (Hrušica) Jama Dva mosta Jama v Runjevicah Brezno v Bukovju 2 Hr 30 (Hrušica) Jama nad Jama v Rupah Brimšca Hr 31 (Hrušica) Mačinovimi Jama v Selih Brezno v Grižah Hr 32 (Hrušica) smrekami Jama pod Krasom Brezno v Grižah 2 Hr-7 (Hrušica) Jama nad Sovnikom Jama pri ogradi pri Brezno v Polžanski Hramič Jama pod Kotarjevo Tubljah Štrpedi Hrp 1 (Hrpelje) ogrado Jama pri Podgorici Brezno v profilu 65 Hrp 2 (Hrpelje) Jama na Batici Jama pri postaji pri Petrinjah Hrp 3 (Hrpelje) Jama na Jezeru Jama pri Rešetnici Brezno pri Lipah Hrp 5 (Hrpelje) Jama na kolovozu Jama pri Štefakovi Brezno pri Jama 1 pri Jama na Manjenem pečini Markovščini Nadkoritni vodi vrhu Jama pri Topolih Brezno pri Martinski Jama 1 v Jevernjaku Jama na Polanah Jurjeva jama v Lokah jami Jama 1 v malih Jama pod Škrlo Kabalenšica Brezno pri Materiji senožetih pri Tubljah Jama pod ZajŔevo Koz 1 (Kozina) Brezno pri Jama 2 pod gradom dolino Kramerjeva pečina Medvedjaku pri Dragi Jama pod Žefinovo Kravja jama Brezno pri Ostrem Jama 2 pod ogrado Krčna jama Vrhu Mavrovcem Jama Podcerovac Krempljak Brezno pri Jama 2 pri Jama Podprisede KrG 1 (Kraljina Ritomečah Nadkoritni vodi Jama pred Kotlom Glavica-Golac) Brezno pri Rodiški Jama pod Ravanom Jama SE od Gradišča Križenca pečini Jama pod pri Materiji Kamenšca Cikova jama Srebotnikom Jama v Banovi Kaporalova jama Č14 (Črnotiče) Jakovinova jama ogradi Kaserova jama Č 16 (Črnotiče) Jama 1 pod gradom Jama v Borštu Kažarčeva jama 1 Globoka jama pri Dragi Jama v Bukovju Kažarčeva jama 2 Globoka na Krasu Jama 1 pod Jama v Čeričju Komunska jama Davorjeva jama Mavrovcem Jama v Gaberju Jelihovec Dg 4 Go 1 (Golac) Jama v Gostih Jerinova jama Dimnice Go 2 (Golac) dolinah Jerinščevka Dovčeva jama Go 3 (Golac) Jama v Gozdičju 1 Jezerina Drsnica Golobinka v Jama v Gozdičju 2 Jezerine Dvojčka Gozdičju 1 Jama v Gozdičju 3 Lisičina v borovcih Lisičina v Zalogu

114

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Mar 1 (Markovščina) Ob 15 Pre 1 (Prešnica) Sk 20 (Skadanščina) Mar 10 Ob 16 (Obrov) Pre 2 (Prešnica) Sk 21 (Skadanščina) (Markovščina) Ob 17 Pre 3 (Prešnica) Sk 22 (Skadanščina) Mar 2 (Markovščina) Ob 18 (Obrov) Pečina na Gradiškem Sk 23 (Skadanščina) Mar 3 (Markovščina) Ob 19 Pečina na Revi Sk 3 (Skadanščina) Mar 4 (Markovščina) Ob 20 Pečina na Škanskem Sk 3 (Skadanščina) Mar 5 (Markovščina) Ob 28 (Obrov) vrhu Sk 4 (Skadanščina) Mar 6 (Markovščina) Ob 3 Pečina nad Palkovo Sk 5 (Skadanščina) Mar 7 (Markovščina) Ob 31 (Obrov) ogrado Sk 6 (Skadanščina) Mar 8 (Markovščina) Ob 32 (Obrov) Pečina nad postajo Sk 7 (Skadanščina) Mar 9 (Markovščina) Ob 33 (Obrov) Pečina pod cesto Sk 8 (Skadanščina) Marnošnova jama Ob 34 (Obrov) Pečina pod Orlakom Skalonova jama Martinova jama pri Ob 35 (Obrov) Pečina pri Skedenj Materiji Ob 42 Krempljaku Skednjič Martinska jama pri Ob 44-Poljanska Pečina pri Novi Skrita jama Markovščini pečina dolini Skrivnica pri MaV 1 (Mala Vrata) Ob 45 Pečina Pri stajah Polžanah MaV 2 (Mala Vrata) Ob 46 Pečina pri Starih Sl 1 (Slavnik) MaV 3 (Mala Vrata) Ob 47 vrtih Sl 1 (Slope) Medvedjak Ob 48 Pečina pri Sl 2 (Slavnik) Mačinove jame pri Ob 49 (Obrov) transformatorju Sl 4 (Slavnik) Markovščini Ob 50 (Obrov) Pečina Sovnik Slivarska grda jama Majekavc Ob 51 (Obrov) Pečina v Novi dolini Slivarska pečina Mala Drsnica Ob 52 (Obrov) Pečina v Rebri Slivarske ponikve Mala Kozinska jama Ob 53 (Obrov) Pečina v Živdolu Rodiška pečina Mala pečina na Ob 54 (Obrov) Perčinelova jama Rokav Baškem krasu Ob 55 (Obrov) Pičunova jama Rokina jama Maletova jama Ob 56 (Obrov) S 21 (Socerb) Strašna jama Mali Čeber Ob 7 S 9 (Socerb) Svidretova jama Mt 1 Miškotova jama v S-3 (Socerb) Široka jama Mt 10 (Materija) Lokah So-1 (Socerb) Šišca Mt 11 (Materija) Mitjina jama So-2 (Socerb) Tončetova jama MT 12 (Materija) Pokrita jama pri Socerbska jama za Tu 1 Mt 13 (Materija) Markovščini vrhom Tu 2 (Tublje) Mt 14 (Materija) Pol 1 (Poljane) Soskovca Školj za loko Mt 2-Bršljanka 1 Pol 2 (Poljane) Spodmol Na robu Štefakova pečina MT 3-Bršljanka 2 Pol 3 (Poljane) Spodmol ob cesti Spodmol v Pečci Osje brezno Pol 4 (Poljane) Spodmol pri Klancu Spodmol v Senožetih Pajkovka Razpoka 2 severno Spodmol v dolini Spodmol v Stajni Pasica od Plešivice S-4 (Socerb) Spodmol v Zijavki Paušarjeva jama Razpoka 3 severno Sedlo Velika Kozinska Mt 4-Jama v Dolu pri od Plešivice Seznca 1 jama Materiji Razpoka 4 severno Seznca 2 Veliki Čeber Mt 5-Bukovška jama od Velike Plešivice Sk 1 (Skadanščina) Zjati Mt 6 Razpoka 5 severno Sk 10 (Skadanščina) Žerjalova jama Mt 7 (Materija) od Plešivice Sk 11 (Skadanščina) Žnidarjeva jama Mt 8 (Materija) Razpoka severno od Sk 12 (Skadanščina) Vh 1 Mt 9 (Materija) Plešivice Sk 14 (Skadanščina) Vidova jama Nasirska jama Rešetnica Sk 14 (Skadanščina) Vog 1 (Vogenca) O-1 (Socerb) Polžanska pečina Sk 15 (Skadanščina) Vog 2 (Vogenca) Ob 1 Ponikve Sk 16 (Skadanščina) Vraničeva jama Ob 11 Ponikve 1 v Ravnih Sk 17 (Skadanščina) Udor na Škrklovici Ob 12 Ponikve 2 v Ravnih Sk 18 (Skadanščina) Udornica severno od Ob 13 Ponikve v Jezerini Sk 19 (Skadanščina) Velike Plešivice Ob 14 Ponikve v Odolini Sk 2 (Skadanščina)

115

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Tabela 41: Pričakovane naravne vrednote v občini Hrpelje-Kozina

Ime pNV Kratka oznaka Kras Območje krednih kamnin z nahajališči fosilnih rib Matarsko podolje - meja K-Tc Območje stikov na stratigrafski meji K - Tc Območje, kjer obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, Karbonati predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških

Prikaz naravnih vrednot in pričakovanih naravnih vrednot je v prilogi 8.

IV.5.3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

IV.5.3.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI

Vplivi na okoljske cilje

Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva OPN Slovenije - SPRS okolja 1. CILJ: Spodbujanje ohranjanja 1. CILJ Vzpostavitev celotnega / biotske raznovrstnosti, naravnih sistema ohranjanja narave ter vrednot in naravnih procesov kot učinkovitega izvajanja do leta bistvenih sestavin kakovostnega 2008. naravnega okolja. 2. CILJ: Ohranjanje visoke stopnje 2. CILJ: Zagotavljanje ustrezne biotske raznovrstnosti in vključitve biotske raznovrstnosti in zaustavitev upadanja biotske naravnih vrednot v gospodarjenje z raznovrstnosti do leta 2010. naravnimi viri in prostorom. 3. CILJ: Zagotovitev trajnostne rabe sestavin biotske raznovrstnosti ter sonaravno poseganje v naravo.

OPN Hrpelje-Kozina bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda sledeče cilje: Okoljski cilj 1: Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

Okoljski cilj 2: Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

Na območju sprememb namenske rabe, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Obseg poseganja v habitatne tipe, varovane z Uredbo o habitatnih tipih, je razviden iz tabele spodaj. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na prostoživeče živali povečan hrup v okolje ipd. Tabela 42: Obseg poseganja predvidenih širitev stavbnih zemljišč na območja habitatnih tipov, varovanih z Uredbo o habitatnih tipih  Koda Physis, HTS (ARSO, 2004) Vsota (ha) 31.811x34.7521S2 0,07 31.811x34.7531 0,08 31.811x41.8 0,01 31.812x34.7521S2 5,76

116

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

31.88 0,06 31.88x34.7521S2 0,19 31.88x34.7531 0,02 31.8Dx34.323 0,00 31.8Dx34.7521S2 0,33 31.8Dx34.7531 0,23 31.8Fx34.7521S2 0,33 31.8Fx34.7531 0,07 34.323 0,05 34.752 1,05 34.7521-S1/31.88/31.8F 0,08 34.7521S2 0,57 34.7521S2x83.324 0,01 34.7521S2x87.2 0,84 34.752/31.88 0,07 34.752/31.88/31.8122 0,48 34.752/31.88/31.8F 6,26 34.752/31.8D 0,07 34.752/31.8F 0,12 34.752/42.67 0,02 34.753 17,78 34.7531 1,23 34.7531x87.2 0,63 34.753/31.812 0,08 34.753/31.88 0,11 34.753/31.88/31.8F 0,00 34.753/31.8D 2,09 34.753/31.8F 0,28 38.18 0,07 38.221 1,66 38.221x87.2 0,00 38.222 0,24 38.222x87.2 0,04 44.3 0,01 Legenda: Physis koda – koda habitatnega tipa po palearktični klasifikaciji (Physis) (Devilliers & Devilliers-Terschuren 1996) Imena habitatnih tipov so navedena v poglavju Obstoječe staanje rastlinstva.

V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujoče čistilne naprave, ki imajo iztoke speljane v vodotoke. Negativen vpliv lahko opredelimo kot trajen (npr. sprememba habitata) ali začasen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na območju izvajanja del so vplivi neposredni, posredni vpliv pa ima lahko povečan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka, ipd.

Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), se bo povečala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali in ogroža naravno ravnotežje. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno

117

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava onesnaževanje na žuželke in netopirje. Možne negativne posledice so: zmanjšana aktivnost parjenja, vplivi na odlaganje jajčec, razne poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter večja izpostavljenost plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in lahko vpliva na lokalno populacijo vrste. Ker osvetljevanje vpliva na žuželke, ki so hrana netopirjem, osvetljevanje posredno vpliva tudi na same netopirje.

Obnovitvena ali druga dela na cerkvah, kjer so evidentirani netopirji oz. predvsem njihova kotišča, lahko začasno ali trajno povzročijo zmanjšanje populacij teh ogroženih in zavarovanih vrst. Evidentirane lokalitete in vrste netopirjev na območju občine so navedene v poglavju obstoječe stanje.

IV.5.3.2 VAROVANA OBMOČJA

Vplivi na okoljske cilje

Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva okolja OPN Slovenije - SPRS 1. CILJ: Vzpostavitev omrežja 1. CILJ: Ohranitev oz. doseganje / posebnih varstvenih območij in ugodnega stanja ogroženih vrst in zavarovanih območij. habitatnih tipov. 2. CILJ: Ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja (obsega in kvalitete) habitatov vrst in habitatnih tipov, za katere so opredeljena območja Natura 2000. 3. CILJ: Učinkovito in usklajeno ohranjanje narave v zavarovanih območjih z upravljavskimi načrti in drugimi ukrepi.

OPN Hrpelje-Kozina bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda sledeči cilj: Okoljski cilj 1: Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih območjih.

Na območju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni kvalifikacijski habitatni tipi in vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na prostoživeče živali povečan hrup v okolje ipd. Linijski objekti, ki bodo potekali preko varovanih območij bodo predstavljali velik poseg v celovitost teh območij, povzročili pa bodo tudi njihovo fragmentacijo.

V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne kvalifikacijske organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujoče čistilne naprave, ki imajo iztoke speljane v vodotoke. Negativen vpliv je lahko opaziti kot trajen (npr. sprememba habitat) ali začasen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na območju izvajanja del so vplivi neposredni, posredni vpliv pa ima lahko povečan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka, ipd.

Vplivi na varovana območja so v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) so obravnavani tudi v Dodatku za varovana območja.

118

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

IV.5.3.3 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE

Vplivi na okoljske cilje

Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva okolja OPN Slovenije - SPRS 1. CILJ: Spodbujanje ohranjanja 1. CILJ: Ohranjanje visoke stopnje / biotske raznovrstnosti, naravnih biotske raznovrstnosti in zaustavitev vrednot in naravnih procesov kot upadanja biotske raznovrstnosti do leta bistvenih sestavin kakovostnega 2010. naravnega okolja. 2. CILJ: Ohranitev oziroma doseganje 2. CILJ: Zagotavljanje ustrezne ugodnega stanja (obsega in kvalitete) vključitve biotske raznovrstnosti in habitatov vrst in habitatnih tipov, za naravnih vrednot v gospodarjenje z katere so opredeljena območja, naravnimi viri in prostorom. pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti (ekološko pomembnih območij). 3.CILJ: Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto določene zvrsti ter v največji možni meri tudi vseh drugih lastnosti. 4. CILJ: Obnovitev poškodovanih oziroma uničenih naravnih vrednot. 5. CILJ: Zagotovitev rabe naravnih vrednot na način, ki jih ne ogroža.

OPN Hrpelje-Kozina bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda sledeči cilj: Okoljski cilj 1: Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.

Naravne vrednote Plan s spremembami posega v večje število naravnih vrednot. Ob neupoštevanju omilitvenih ukrepov lahko pride do poškodb vitalnega dela naravnih vrednot in s tem do njihovega propada. Do poškodb lahko pride zaradi direktnega poseganja vanje (neposreden vpliv) ali zaradi posrednega vpliva.

Glede na to, da območje pričakovanih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot – karbonatov, obsega več kot polovico območja občine, obstaja v času gradbenih del možnost odkritja novih jam in drugih kraških pojavov in njihovih poškodb. Poškodbe v času gradbenih posegov so možne tudi na območju pričakovanih naravnih vrednot Kras (območje krednih kamnin z nahajališči fosilnih rib) in na območju Matarskega podolja (območje stikov na stratigrafski meji K - Tc).

Ekološko pomembna območja Na območju občine so tri ekološko pomembna območja EPO Kras, EPO Matarsko podolje in EPO Mrzlek. Večje spremembe namenske rabe so predvidene na območju EPO Kras. Izvedba pobud bo vplivala na celovitost EPO. Na območju sprememb namenske rabe, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Vpliv bo neposreden in trajen. Negativen vpliv na živalske vrste bo prisoten tudi zaradi povečanega hrupa v okolju in povečane prisotnosti človeka ob večjih gradbiščih in industrijskih območjih, cest ter objektov za šport in rekreacijo. Vpliv bo posreden in kratkotrajen.

IV.5.3.4 VPLIV IZVEDBENEGA DELA NA CELOTEN SEGMENT OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI

Vplivi izvedbenega dela so zaradi preglednosti navedeni v poglavju spodaj, in sicer v tabeli, kjer so navedeni tudi omilitveni ukrepi.

119

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

IV.5.3.5 KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI PLANA

Kumulativne vplive imajo lahko posegi predvideni v sosednjih občinah in državni prostorski načrti (DPN). Kumulativne vplive bi lahko imeli tudi posegi na obmejnem območju v Italiji in na Hrvaškem, vendar podatkov o takih posegih nimamo. Kumulativni vplivi so navedeni v spodnjih odstavkih, sinergijskih vplivov nismo ugotovili.

Časovni potek izdelave spodaj navedenih planov je preverjen marca 2012 na spletnih straneh občin in MOP. Grafični podatki planov v izdelavi sosednih občin niso javno dostopni.

1. Podatki o poteku postopka priprave OPN v sosednjih občinah:

 Koper Občina še ni začela z izdelavo OPN-ja v skladu z novo zakonodajo.

 Sežana Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN.

 Divača Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN.

 Ilirska Bistrica OPN je v fazi predloga.

Možni kumulativni vplivi OPN-jev sosednjih občin so navedeni v spodnji tabeli.

Tabela 43: Kumulativni vplivi OPN sosednjih občin na segment narava Enota, ki meji na Sosednja občina Kumulativni vpliv sosedno občino  POV Kras  Divača Opis in ocena vpliva: Kumulativen vpliv ocenjujmo kot  Koper neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe  Sežana omilitvenih ukrepov (ocena C).

 POO, pPOO Kras  Divača Omilitveni ukrep:  Koper Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja  Sežana kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura 2000.  ZO Slavnik – vrh in  Koper Opis in ocena vpliva: Kumulativnega vpliva ne bo, saj pobočja OPN Hrpelje-Kozina ne predvideva sprememb rabe na območju (ocena A).  EPO Kras  Divača Opis in ocena vpliva: Kumulativen vpliv ocenjujmo kot  Koper neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe  Sežana omilitvenih ukrepov (ocena C).

Omilitveni ukrep: Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali biotske pestrosti in celovitosti EPO.  EPO Matarsko  Ilirska Bistrica Opis in ocena vpliva: Kumulativnega vpliva ne bo, saj podolje OPN Hrpelje-Kozina ne predvideva sprememb rabe na območju (ocena A).  NV Šmagurka –  Divača Opis in ocena vpliva: Kumulativnega vpliva ne bo, saj dolina  Ilirska Bistrica OPN Hrpelje-Kozina ne predvideva sprememb rabe na območju (ocena A).

120

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 NV Slavnik  Koper Opis in ocena vpliva: Kumulativnega vpliva ne bo, saj  NV Kraški rob OPN Hrpelje-Kozina ne predvideva sprememb rabe na območju (ocena A).  Območje  Divača Opis in ocena vpliva: Kumulativen vpliv ocenjujmo kot pričakovanih  Koper neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe naravnih vrednot -  Sežana omilitvenih ukrepov (ocena C). karbonatov Omilitveni ukrep: V primeru odkritja geoloških posebnosti – jam je potrebno o tem obvestiti pristojno enoto ZRSVN.  Območje  Ilirska Bistrica Opis in ocena vpliva: Kumulativen vpliv ocenjujmo kot pričakovanih  Koper neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe naravnih vrednot – omilitvenih ukrepov (ocena C). Matarsko podolje – meja K-Tc Omilitveni ukrep: V primeru odkritja fosilov ali geoloških najdb je potrebno o tem obvestiti pristojno enoto ZRSVN.  Območje  Divača Opis in ocena vpliva: Kumulativen vpliv ocenjujmo kot pričakovanih  Sežana neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe naravnih vrednot omilitvenih ukrepov (ocena C). Kras Omilitveni ukrep: V primeru odkritja fosilov ali geoloških najdb je potrebno o tem obvestiti pristojno enoto ZRSVN.

2. Podatki o poteku DPN-jev:

Na območju občine so že veljavni sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje na dan 26. 3. 2014): Datum DPN Faza Vrsta objave DPN Državni lokacijski načrt za izgradnjo II. tira veljaven 14. 5. 2005 Promet - železniške železniške proge Divača - Koper (še neizveden) proge, križanja Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Divača veljaven 24 . 8. 1996 Promet - ceste, obvoznice - Kozina (že izveden) in priključki Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Kozina veljaven 15. 7. 1998 Promet - ceste, obvoznice - Klanec (že izveden) in priključki Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Klanec veljaven 30. 6. 1999 Promet - ceste, obvoznice - Srmin (že izveden) in priključki Državni prostorski načrt za prenosni plinovod veljaven 8. 12. 2012 Energetika - plinovodi M6 od Ajdovščine do Lucije (še neizveden)

Na območju občine so v pripravi sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje na dan 29. 5. 2014): DPN Faza Vrsta Spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega DPN - mnenje Promet - železniške proge, križanja načrta za II. tir Divača - Koper

121

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Tabela 44: Kumulativni vplivi DPN na segment narava DPN Območja varovanja Kumulativni vpliv

Državni lokacijski načrt  POO, pPOO in Opis in ocena vpliva: Izgradnja železniške proge bo za izgradnjo II. tira POV Kras negativno vplivala na celovitost in funkcionalno železniške proge Divača  ZO Beka povezanost POO, pPOO in POV Kras. Plan bo negativno – Koper in njegove  EPO Kras vplival tudi na celovitost EPO Kras. Vpliv je možen tudi spremembe  NV Glinščica- na pričakovane naravne vrednote. Večji kumulativen vpliv soteska lahko pričakujemo ob morebitnem istočasnem izvajanju  NV Glinščica obeh planov. Neposreden in trajen kumulativni vpliv  pNV Matarsko ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih podolje – meja ukrepov (Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali K-Tc stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura in vplivali na biodiverziteto območja.) – ocena C. Vpliva na  pNV Karbonati ostala območja (NV Glinščica-soteska, NV Glinščica, ZO Beka) ne bo, saj OPN ne predvideva sprememb na teh območjih (ocena A).

Omilitveni ukrep: Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura 2000 ter vplivali na biotsko pestrost območja. Državni prostorski načrt  POO, pPOO in Opis in ocena vpliva: Izgradnja plinovoda bo negativno za prenosni plinovod M6 POV Kras vplivala na celovitost in funkcionalno povezanost POO, na odseku Ajdovščina -  ZO Beka pPOO in POV. Plan bo negativno vplival tudi na celovitost Lucija  EPO Kras EPO Kras. Vpliv je možen tudi na pričakovane naravne  NV Glinščica – vrednote. Večji kumulativen vpliv lahko pričakujemo v soteska času gradnje in še posebej ob morebitnem istočasnem  NV Glinščica izvajanju planov. Neposreden in trajen kumulativni vpliv  pNV Matarsko ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih podolje – meja ukrepov (Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali K-Tc stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura in vplivali na biodiverziteto območja.) – ocena C. Vpliva na  pNV Karbonati ostala območja (NV Glinščica-soteska, NV Glinščica, ZO Beka) ne bo, saj OPN ne predvideva sprememb na teh območjih (ocena A).

Omilitveni ukrep: Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura 2000 ter vplivali na biotsko pestrost območja. Legenda: POV – posebno območje varstva – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami evropske Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic POO – posebno ohranitveno območje – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami evropske Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ZO – zavarovano območje EPO – ekološko pomembno območje NV – naravna vrednota pNV – pričakovana naravna vrednota

IV.5.3.5. VPLIV NA OKOLJSKE CILJE SEGMENTA OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI

Okoljski cilj Opis vpliva Ocena Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi 1. Spodbujanje ohranjanja biotske OPN lahko vpliva na cilj neposredno in C - nebistven vpliv raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih daljinsko ter tudi kumulativno. pod pogoji procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

122

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

2. Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske OPN lahko vpliva na cilj neposredno in C - nebistven vpliv raznovrstnosti in naravnih vrednot v daljinsko ter tudi kumulativno. pod pogoji gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. Varovana območja 1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov C - nebistven vpliv raznovrstnosti s poudarkom na bistvenih negativnih vplivov na pod pogoji kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih varovana območja ne pričakujemo. območjih. Vplivi so možni na več kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. OPN lahko vpliva na cilj neposredno in daljinsko ter tudi kumulativno. Ekološko pomembna območja in naravne vrednote 1. Ohranjanje naravnih vrednot in OPN lahko vpliva na cilj neposredno in C - nebistven vpliv preprečevanje zmanjševanja biotske daljinsko ter tudi kumulativno. pod pogoji raznovrstnosti ter ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.

Skupna ocena za segment Ocena Ohranjanje narave in biotske pestrosti C - nebistven vpliv pod pogoji

Pri izdelavi OP je preverjeno upoštevanje zgoraj smernic nosilcev urejanja prostora. Če je ugotovljeno, da v osnutku OPN smernice niso v celoti upoštevane, smo predlagali omilitvene ukrepe. Omilitvene ukrepe je potrebno pri dopolnitvi OPN v celoti upoštevati, saj bi bili v nasprotnem primeru vplivi plana na segment bistveni (ocena D ali E).

IV.5.4. OMILITVENI UKREPI

V OPN naj se umesti sledeče cilje:  Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.  Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.  Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih območjih.  Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO. Ukrep se vključi v strateški del OPN. Izvedbo preverja MOP v času izdaje mnenja na OPN.

Splošni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri vseh EUP:  Ekstenzivna travišča, gozd (vse tipe gozdov razen pogozditev s črnim borom in območij z velikim deležem robinije) in stare sadovnjake (ekstenzivno gojene senožetne sadovnjake) naj se ohranja v največji možni meri. Občina naj aktivno spodbuja vzpostavljanje novih območij z ekstenzivnimi senožetnimi sadovnjaki. Ukrep naj se upošteva pri pripravi OPN. Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Hrpelje-Kozina v času priprave plana, nadzor vrši MOP.  Pri vseh območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je predvideno osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaženja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočnih metuljev, hroščev, ptic in netopirjev) treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje oziroma, da se osvetljevanje zmanjša na najnižjo možno raven. Sledečih območij EUP se zaradi občutljivosti območja ne sme osvetljevati: HO-4, MR-11, VR-4, VR-5 in VR-6. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Hrpelje-Kozina v času priprave plana, nadzor vrši MOP.  Za zmanjšanje negativnih vplivov na pričakovane naravne vrednote naj se upošteva sledeči ukrep: Ob nepredvidenem odprtju podzemnih geomorfoloških nravnih vrednot (jam, brezen) ali odkritja geoloških naravnih vrednot (mineralov, fosilov) v času gradnje je potrebno obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, ki bodo jamo oz. najdbo pregledale in dale navodila za ustrezno 123

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN. Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Hrpelje-Kozina v času priprave plana, nadzor vrši MOP.  Pri spremembi gozdnih ali drugih kmetijskih zemljišč v najboljša kmetijska zemljišča (npr. R- 22,…), ki se nahajajo na Natura 2000 območjih je treba upoštevati sledeče ukrepe: o Na območju je dovoljena le ekološka kmetijska pridelava. o Na območju naj ne bo monokulturnih nasadov. o V gozd naj se posega v najmanjši možni meri. o Mejice in posamezne skupine dreves naj se ohranjajo.

Omilitveni ukrep za zmanjšanje vpliva na netopirje v primeru gradbenih del in osvetljevanja:  V primeru poseganja v ostrešja sledečih cerkva: Cerkev Janez Evangelist, Tatre (TA-3), Cerkev Sveti Martin, Slivje (SV-1), Cerkev Sveti Janez Evangelist, Javorje (JA-6), Cerkev Sveti Štefan, Brezovica (BZ-3), Cerkev Sveti Nikolaj, Golac (GO-8), Cerkev Sveti Rok, Skadanščina (SK-2), Cerkev Sveta Marija Magdalena, Ocizla (OC-1), Cerkev Sveti Anton Padovanski, Poljane pri Podgradu (PL-1), Cerkev Sveta Jedert, Prešnica (PR-13) je treba dela prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Načrtovalci del naj se za usmeritve predhodno obrnejo za Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica. Območja navedenih cerkva naj se ne osvetljuje oz. naj se osvetljava prilagodi življenju netopirjev (izletnih odprtin netopirjev naj se ne osvetljuje). Pri morebitnem urejanju okolici cerkva naj se ohranjajo drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Hrpelje-Kozina v času priprave plana, nadzor vrši MOP.

124

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Tabela 45: Omilitveni ukrepi (in vplivi) po posameznih EUP Dogovor EUP na EUP Povzetek oznaka Namen Območje sestanku z Štev1 oznaka – HT, vrste, vpliv smernic Omilitveni ukrep – pobude varovanja*** ZRSVN stara** ZRSVN nova* (marec 2011) CD – območja centralnih dejavnosti / BA-4 MT2/CU- CU – osrednja  SPA Kras (dodatek) Na območju bodo trajno izgubljene površine vrstno revnejšega priporočajo, da lahko / 2/OPPN območja (EUP po spremembi HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki (Erjavec se sprememba ostane centralnih Uredbe leta 2013 ne in sod., 2007). Območje predstavlja manjši del rabe na V delu dejavnosti posega več v Naturo naravovarstveno osiromašenega habitatnega tipa in se ne izvede 2000) navezuje na obstoječo poselitev. Vpliv na naravo ocenjujemo  pZO Kraški regijski kot nebistven. park  EPO Kras  pNV Karbonati / HK-11 HK2/CDo- CD – območja  SPA Kras (dodatek) Na območju bodo trajno izgubljene površine HT 31.8121 / / / 1 centralnih (EUP po spremembi Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in dejavnosti za Uredbe leta 2013 ne črnim trnom, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi trgovske, posega več v Naturo travniki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki oskrbne, 2000) in HT 85.151 (Erjavec in sod., 2007). Območje je zaradi poslovne,  pZO Kraški regijski bližine poslovne cone že v obstoječem stanju obremenjeno s storitvene park hrupom in prisotnostjo človeka, po izvedbi SV obvoznice pa dejavnosti,  EPO Kras bo območje še dodatno okrnjeno. Ker je območje že v manjšo obrt  pNV Karbonati obstoječem stanju manj primerno za življenje ogroženih vrst, (bencinski ocenjujemo vpliv izvedbe spremembe kot nebistven. servis) / HK-3 HK1/CDi-1 CD – območje  SPA Kras (dodatek) Na območju bodo trajno izgubljene površine HT 31.8D v J in Z delu lahko / centralnih (manjši del) (EUP Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z naj se ne ostane dejavnosti za po spremembi listnatimi drevesnimi vrstam, ki predstavlja koridor za selitev izvede izobraževanje, Uredbe leta 2013 ne divjadi in drugih živali do Hrpeljskega dola. Območje širitve vzgojo in šport posega več v Naturo je bilo od prvotnega predloga zmanjšano. Vpliv zmanjšane 2000) spremembe namenske rabe na naravo ocenjujemo kot  EPO Kras (manjši nebistven. del)  pZO Kraški regijski park

41, 165 PV-2 MT1/CU-1 CU – osrednja  SPA Kras (dodatek) Območje je delno že pozidano, na preostalem območju pa so / / / območja (EUP po spremembi HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT

125 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

centralnih Uredbe leta 2013 ne 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 83.151 dejavnosti posega več v Naturo Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki in HT 81.1 Zmerno 2000) suhi intenzivno gojeni travniki (Erjavec in sod., 2007), ki  pZO Kraški regijski bosta v tem delu trajno izgubljena. Območje predstavlja park manjši del naravovarstveno pomembnih območij ter se  EPO Kras navezuje na obstoječo poselitev. Vpliv na naravo ocenjujemo  pNV Karbonati kot nebistven. E – območja energetske infrastrukture 124,128 KL-1 OC2/E-1 E – območje  POV Kras Na območju se pojavljajo HT 31.8D Grmičasti gozdovi priporočajo, da odločitev Sprememba in 128 energetske  pZO Kraški regijski listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi se ne izvede na podlagi namenske rabe naj se infrastrukture park vrstami, HT 84.3 Gozdni otoki, HT 34.753 Submediteransko- OP ne izvede.  EPO Kras ilirski polsuhi travniki in kombinacija habitatnih tipov HT 34.753x31.8D (Erjavec in sod., 2007). Predvidena sprememba namenske rabe je bila od prvotnega predloga sicer zmanjšana, vendar še vedno sega v neokrnjeno območje, ki predstavlja pomemben habitat ogroženih vrst. IG – gospodarske cone 20, 21, BA-5 MT2/IG- IG –  SPA Kras (dodatek) Na območju prevladujejo HT 34.753 Submediteransko-ilirski priporočajo, da lahko / 148 1/OPPN gospodarske (EUP po spremembi polsuhi travniki (v različnih fazah zaraščanja) in HT 84.2 se območje ostane cone Uredbe leta 2013 ne Mejice in manjše skupine dreves in grmov (Erjavec in sod., zmanjša posega več v Naturo 2007), delno pa je območje že antropogeno spremenjeno. 2000) Območje širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano.  pZO Kraški regijski Vpliv zmanjšane spremembe namenske rabe na naravo park ocenjujemo kot nebistven.  EPO Kras  pNV Karbonati 173 HK-20 HK3/IG- IG –  SPA Kras (dodatek) Na območju predvidene spremembe se pojavlja predvsem HT naj se ne odločitev Sprememba 2/OPPN gospodarske (EUP po spremembi 42.67 Pogozditve s črnim borom (terenski ogled november izvede na podlagi namenske rabe naj se cone Uredbe leta 2013 ne 2011). Območje predstavlja habitat ogroženih vrst (npr. OP ne izvede oz. naj se posega več v Naturo podhujka,…), ki bo v primeru izvedbe uničen. Na območju se poišče druga, 2000) nahaja tudi podzemeljska geomorfološka naravna vrednota primernejša lokacija.  POV Kras Jama pri postaji, ki bila v primeru izvedbe gospodarske cone (oddaljeno cca 10 na tem območju uničena. m)  POO, pPOO Kras (oddaljeno cca 10 m)  pZO Kraški regijski park  EPO Kras  NV Jama pri postaji

126 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

(geomorfp)  pNV Karbonati  pNV Matarsko podolje – meja K-Tc / RD-2, RD2/IG- IG –  SCI Kras (manjši Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih sprememba naj odločitev Sprememba RD-4 1/OPPN gospodarske del RD-2) (EUP po habitatnih tipov: HT 41.7 Toploljubna in primorska hrastovja se temeljito na podlagi namenske rabe naj se cone spremembi Uredbe in HT 34.7 Submediteranska in mediteransko-montanska suha preuči OP ne izvede. leta 2013 ne posega in polsuha travišča (terenski ogled november 2011). Na ožjem več v Naturo 2000) območju predstavlja predvidena sprememba namenske rabe  SPA Kras (manjši redek ostanek avtohtonih hrastovih gozdov, saj v okolici del RD-2) (EUP po prevladujejo neavtohtone pogozditve s črnim borom. Območje spremembi Uredbe predstavlja tudi pomemben habitat številnih ogroženih vrst. leta 2013 ne posega Predvidena sprememba namenske rabe se nahaja severno od več v Naturo 2000) avtoceste, ki je v obstoječem stanju še relativno neokrnjen.  pZO Kraški regijski Odpiranje novih zazidljivih območij bo povzročilo velik vpliv park na vrste tega območja.  EPO Kras  pNV Karbonati  pNV Matarsko podolje – meja K-Tc 13,73, 45 RD-5 RD2/IG- IG –  SPA Kras (dodatek) Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih sprememba naj odločitev Območje dejavnosti 2/OPPN gospodarske (EUP po spremembi habitatnih tipov: HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih se temeljito na podlagi naj bo omejeno na cone Uredbe leta 2013 ne listavcev, HT 31.8Fx41.8 Mešani grmičasti gozdovi in preuči OP območje, ki je posega več v Naturo površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi degradirano že v 2000) vrstami x Termofilni gozdovi mešanih listavcev. Del območja obstoječem stanju.  pZO Kraški regijski je že v obstoječem stanju degradiran (deponija gradbenega Postavljanje objektov park materiala) (HT 86.42x87.2 Različna odlagališča odpadkov x ni dovoljeno.  EPO Kras Ruderalne združbe) (terenski ogled november 2011). Območje Izvajanje dejavnosti  pNV Karbonati je že delno degradirano, saj se že v obstoječem stanju ponoči ni dovoljeno.  pNV Matarsko uporablja za predelavo gradbenega materiala. Širjenje Območja naj se ne podolje – meja K-Tc dejavnosti bi poseglo v neokrnjene habitate ogroženih vrst in osvetljuje. visoko naravovarstveno vreden HT 41.8. PC – površine cest / HK-24 HK3/PC- PC – površine  POO, pPOO Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se ne naj se ne Sprememba 1 cest (J (manjši del) habitatnih tipov: HT 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in izvede izvede namenske rabe naj se obvoznica)  POV Kras (manjši površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT ne izvede, oz. naj se del) 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, in njegova pomakne bolj  pZO Kraški regijski kombinacija s HT 31.8D, HT 41.7 Toploljubna in primorska severno – ob južni park hrastovja, HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev, HT del že obstoječe  EPO Kras 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, industrijske cone.  NV Jama pri postaji HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 (geomorfp) (v Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3 Gozdni

127 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

neposredni bližini) otoki, HT 85.3 Vrtovi, HT 87.1 Neobdelane njive in druge  pNV Karbonati dotlej obdelane površine (Erjavec in sod., 2007 in terenski  pNV Matarsko ogled november 2011). Od navedenih je še posebej podolje – meja K-Tc naravovarstveno pomemben HT 34.753. Izvedba obvoznice bo fragmentirala njihov habitat in posegla v njegovo celovitost. Vozila bodo vnesla nov vir hrupa v do sedaj relativno neokrnjen življenjski prostor. / HK-28 HK2/PC- PC – površine  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se ne / / 1 cest (SV  POO, pPOO habitatnih tipov: HT 24.16 Presihajoče reke, potoki in izvede obvoznica)  pZO Kraški regijski hudourniki, HT 31.81 Srednjeevropska in submediteranska (tudi v (Območje obvoznice park listopadna grmišča na bogatih tleh, HT 31.812 smernicah je bilo obravnavano  EPO Kras Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča, HT 31.8121 ZRSVN 18.6. in presojano že v  NV Vidova jama Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in 2013) sklopu sprejemanja (geomorfp) črnim trnom, HT 31.87 Gozdne čistine, HT 31.8D Grmičasti LN za avtocesto na  NV Mala Kozinska gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi odseku Kozina– jama (geomorfp) drevesnimi vrstami, HT 31.8F Mešani grmičasti gozdovi in Klanec.)  NV Jama v površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami, HT 34.752 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi Midretovi ogradi kamniti travniki ter njegove kombinacije s HT 31.812, HT (geomorfp) (v 31.88 in HT 31.8F, HT 34.753 Submediteransko-ilirski neposredni bližini) polsuhi travniki in njegova kombinacija s HT 31.8D, HT  pNV Karbonati 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča, HT 42.67 Pogozditve  pNV Matarsko s črnim borom Gozdovi, HT 41.7 Toploljubna in primorska podolje – meja K-Tc hrastovja, HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev, HT 53.11x87.2 Navadna trstičja x Ruderalna združba, HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 84.1 Drevoredi, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3 Gozdni otoki, HT 86 Pozidana območja, HT 86.6 Ruševine, opuščeni objekti in arheološke izkopanine, HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine, HT 87.2 Ruderalne združbe, HT 89.22 Kanali, HT 89.23 Industrijska jezera, bazeni in okrasni ribniki (Erjavec in sod., 2007 in terenski ogled november 2011). Območje obvoznice je bilo obravnavano in presojano že v sklopu sprejemanja LN za avtocesto na odseku Kozina–Klanec. / HK-35 HK2/PC- PC – površine  SPA Kras (dodatek) Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se ne odločitev / 2 cest (EUP po spremembi habitatnih tipov: HT 31.8121 Srednjeevropska toploljubna izvede na podlagi Uredbe leta 2013 ne bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom, HT 34.753 OP posega več v Naturo Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 84.2 Mejice in 2000) manjše skupine dreves in grmov, HT 86.3 Delujoča  pZO Kraški regijski industrijska območja (Erjavec in sod., 2007). Območje park predvidene ceste se nahaja ob obstoječi industrijski coni in  EPO Kras znotraj predvidene obvoznice. Območje je že v obstoječem

128 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 pNV Karbonati stanju obremenjeno s hrupom in prisotnostjo človeka, po pNV Matarsko izvedbi SV obvoznice pa bo območje še dodatno okrnjeno. podolje – meja K-Tc Ker je območje že v obstoječem stanju manj primerno za življenje ogroženih vrst, ocenjujemo vpliv izvedbe spremembe kot nebistven. SS – stanovanjske površine 108 BA-10 MT2/SS-2 SS –  SPA Kras Na območju prevladuje HT 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev / / Sprememba stanovanjske (dodatek) (EUP in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami namenske rabe naj se površine po spremembi (Erjavec in sod., 2007). Na območju je prisoten habitat zmanjša. Uredbe leta 2013 ogroženih vrst. Predvideno območje ni del strnjene poselitve, ne posega več v širitev posega v pomemben habitat ogroženih vrst. Naturo 2000)  pNV Karbonati  EPO Kras  pZO Kraški regijski park 178 BA-11 MT2/SS-1 SS –  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se izloči ali / Območje spremembe stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 37.753 Submediteransko-ilirski polsuhi zmanjša namenske rabe naj se površine po spremembi travniki, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov, zmanjša. Uredbe leta 2013 HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 ne posega več v Njive, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, Naturo 2000) HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane  pZO Kraški površine (Erjavec in sod., 2007). Habitatni tipi na območju regijski park predstavljajo življenjski prostor mnogim ogroženim vrstam.  EPO Kras  pNV Karbonati

10 BA-12 MT2/SS-3 SS –  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene manjše površine sledečih / / / stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej površine po spremembi obdelovane površine, HT 84.2 Mejice in manjše skupine Uredbe leta 2013 dreves in grmov, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi ne posega več v travniki (Erjavec in sod., 2007). Sprememba rabe predstavlja Naturo 2000) zaokrožitev naselja in ne predstavlja večjega negativnega  EPO Kras vpliva na naravo.  pZO Kraški regijski park  pNV Karbonati 68 BA-8 MT2/SS-4 SS –  SPA Kras Območje spremembe je že v obstoječem stanju pozidano. Na / / / stanovanjske (dodatek) (EUP območju ne pričakujemo ogroženih živalskih ali rastlinskih površine po spremembi vrst. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven. Uredbe leta 2013 ne posega več v

129 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Naturo 2000)  pZO Kraški regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati / BA-9 MT2/SS- SS –  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih / lahko Območje spremembe 5/OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi ostane namenske rabe naj se površine po spremembi travniki in njihova kombinacija s HT 31.8D Grmičasti gozdovi zmanjša. Uredbe leta 2013 listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi ne posega več v vrstami, HT 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča, HT 81.1 Naturo 2000) Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT  pZO Kraški 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 regijski park Mejice in manjše skupine dreves in grmov (Erjavec in sod.,  EPO Kras 2007). Od navedenih je naravovarstveno pomembnejši HT 34.753, saj v kombinaciji z ostalimi prisotnimi HT predstavlja habitat ogroženih vrst (npr. rjavi srakoper,…), ki bo na območju trajno uničen. Območje širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano, vendar še vedno posega v neokrnjeno območje ogroženih vrst. 125 BE-5 OC3/SS-1 SS –  POO, pPOO Kras Na območju bodo trajno izgubljene intenzivno obdelane / / / stanovanjske  POV Kras kmetijske površine (HT 83.22 Nizkodebelni in grmičasti površine  EPO Kras sadovnjaki (Erjavec in sod., 2007)), ki nimajo večje  pZO Kraški naravovarstvene vrednosti. Upoštevani del pobude predstavlja regijski park zaokrožitev naselja. Bistvenega vpliva na naravo ne pričakujemo. / BZ-7 BR1/SS-1 SS –  ZO Brezovica – Na območju spremembe namenske rabe bo trajno izgubljen predlagajo, da / Gradnja naj se stanovanjske Brezoviška slepa HT 41.7x41.8 Toploljubna in primorska hrastovja x se gradnja načrtuje v čim večji površine dolina Termofilni gozdovi mešanih listavcev (terenski ogled načrtuje v čim oddaljenosti od  pZO Kraški november 2011). Območje predstavlja manjši del večji vodotoka (najmanj 5 regijski park naravovarstveno pomembnih območij ter se navezuje na oddaljenosti od m od brežine  NV Brezovica – obstoječo poselitev. Preko območja predvidenega za širitev vodotoka vodotoka). slepa dolina poteka vodotok. (geomorf, hidr (geomorfp)) / BZ-6 BR1/SS- SS –  ZO Brezovica – Območje širitve zaokrožuje obstoječe naselje. V naselju in na predlagajo, da / / BZ-8 2/OPPN stanovanjske Brezoviška slepa njegovem robu so prisotni HT: HT 83.151 Ekstenzivno gojeni se gradnjo površine dolina senožetni sadovnjaki, HT 34.753 Submediteransko-ilirski načrtuje ob  pZO Kraški polsuhi travniki in HT 85.3 Vrtovi. Območje širitve je bilo od obstoječih regijski park prvotnega predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev prometnicah  NV Brezovica – posega v naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri. slepa dolina Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot (geomorf, hidr nebistven.

130 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

(geomorfp))  pNV Karbonati / GM-7 GD1/SS- SS –  SPA Kras Območje širitve zaokrožuje obstoječe naselje. V naselju in na sadovnjak naj usklajeno / 3/OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP njegovem robu so prisotni HT: HT 34.753 Submediteransko- se izloči površine po spremembi ilirski polsuhi travniki, HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno Uredbe leta 2013 gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT 83.15 Sadovnjaki, HT ne posega več v 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 Naturo 2000) Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 87.1  pZO Kraški Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine. regijski park Območje širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano –  EPO Kras izločeno je bilo območje sadovnjaka. Predvidena širitev  pNV Karbonati obsega območje med obstoječim naseljem in cesto. Ocenjujemo, da je to območje manj pomemben habitat ogroženih vrst. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven. / GM-10 GD1/SS-1 SS –  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih priporočajo, da / / stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča, se sadovnjak površine po spremembi HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 izloči Uredbe leta 2013 Njive, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, ne posega več v HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov (Erjavec Naturo 2000) in sod., 2007). Naravovarstveno pomembnejši habitatni tip na  pZO Kraški območju je 83.151. Območje širitve je bilo od prvotnega regijski park predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev posega v  EPO Kras naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri. Vpliv  pNV Karbonati zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot nebistven.  pNV Matarsko podolje – meja K- Tc 29 GO-10 GL1/SS- SS –  POO, pPOO Kras Na območju bodo trajno izgubljene predvsem površine HT / / / GO-4 4/OPPN stanovanjske  POV Kras 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se GO-8 GL1/SS-1 površine  EPO Kras z listnatimi drevesnimi vrstami (terenski ogled november GO-9 GL1/SK-2  pZO Kraški 2011). Sprememba rabe predstavlja zaokrožitev naselja. GL1/SS-3 SK – površine regijski park Bistvenega vpliva na naravo ne pričakujemo. podeželskega naselja / GO-11 GL3/SS-2 SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se izloči ali / Območje spremembe stanovanjske  POO, pPOO Kras habitatnih tipov: HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi zmanjša namenske rabe naj se površine  pZO Kraški travniki in njegova kombinacija s HT 31.8F Mešani grmičasti ne izvede. regijski park gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi  EPO Kras drevesnimi vrstami, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih habitatnih tipov sta naravovarstveno pomembnejša HT 34.753 in HT 83.151. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. veliki

131 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

skovik, rjavi srakoper). / GO-12 GL3/SS-1 SS –  POV Kras Območje predvidene spremembe namenske rabe je bilo že naj se izloči ali / / stanovanjske  POO, pPOO Kras antropogeno spremenjeno (nasuto in delno pozidano), zaradi zmanjša površine  pZO Kraški česar nima več večje naravovarstvene vrednosti. regijski park  EPO Kras / HK-49 HK5/SSe- SS – območja  SPA Kras Območje predvidene spremembe namenske rabe je bilo v večji / / / 27OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP meri že degradirano – nasuto. Večjega negativnega vpliva na prostostoječe po spremembi naravo ne pričakujemo. gradnje pretežno Uredbe leta 2013 enodružinskih hiš ne posega več v Naturo 2000)  pZO Kraški regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati  pNV Matarsko podolje – meja K- Tc / HK-57 HK2/Sse- SS – območja  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se ne Sprememba 1/OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 34.753x31.8D Submediteransko-ilirski izvede namenske rabe naj se prostostoječe po spremembi polsuhi travniki x Grmičasti gozdovi listavcev in površine, ne izvede. gradnje pretežno Uredbe leta 2013 zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami (terenski ogled enodružinskih hiš ne posega več v november 2011). Območje predstavlja tudi habitat velikemu Naturo 2000) številu ogroženih vrst (npr. travniški postavnež, kraški  pZO Kraški zmrzlikar, sršenar, podhujka, bukov kozliček,…). Širitev je regijski park predvidena zunaj okvirov naselja in predstavlja trajno izgubo  EPO Kras habitata ogroženih vrst in naravovarstveno pomembnih HT.  pNV Kras  pNV Karbonati 80 HK-60 HK2/SSe- SS – območja  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine HT 34.753 priporočajo, da odločitev / 4/OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP Submediteransko-ilirski polsuhi travniki in HT 84.2 Mejice in se ne izvede na podlagi prostostoječe po spremembi manjše skupine dreves in grmov (Erjavec in sod., 2007). OP gradnje pretežno Uredbe leta 2013 Območje predvidene spremembe namenske rabe je zaradi enodružinskih hiš ne posega več v bližine industrijske cone okrnjeno že v obstoječem stanju. Po Naturo 2000) izvedbi SV obvoznice bo območje še dodatno razvrednoteno.  pZO Kraški Vpliv na naravo zaradi izvedbe spremembe namenske rabe regijski park znotraj predvidene obvoznice, ocenjujemo kot nebistven.  EPO Kras  pNV Karbonati / HK-61 HK2/SSe- SS – območja  SPA Kras (EUP Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih / lahko /

132 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

5/OPPN stanovanjske po spremembi habitatnih tipov: HT 31.812 Sredjnjeevropska toploljubna ostane prostostoječe Uredbe leta 2013 bazifilna grmišča, HT 21.8D Grmičasti gozdovi listavcev in gradnje pretežno ne posega več v površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT enodružinskih hiš Naturo 2000) 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 41.7  pZO Kraški Toploljubna in primorska hrastovja (Erjavec in sod., 2007 in regijski park terenski ogled november 2011). Območje je zaradi bližine  EPO Kras poslovno-industrijske cone manj pomembno za ogrožene  pNV Karbonati vrste. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven. / HK-63 HK2/Sse- SS – območja  pZO Kraški Na območju so bili gozdni habitatni tipi že pred časom določi naj se Zahtevo Pred predvideno 6/OPPN stanovanjske regijski park izkrčeni, zato prevladujejo HT Grmičasti gozdovi listavcev in vplivno naj se vpiše spremembo naj prostostoječe  NV Brezno na površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami. Na območje NV v PIP pristojna inštitucija z gradnje pretežno Gmajni območju spremembe namenske rabe so naravne vrednote – ustreznimi enodružinskih hiš (geomorfp) jame, v katere se skladno z Zakonom o varstvu podzemnih referencami izvede  NV Koz 1 jam (Uradni list RS, št.2/04) ne sme posegati. krasoslovni pregled (Kozina) območja, ki bo (geomorfp) določila natančno  pNV Karbonati lego jam in določila  pNV Matarsko njihovo vplivno podolje – meja K- območje, v katero se Tc ne sme posegati. (Zahtevo naj se vpiše v PIP). / HK-65 HK7/SSe- SS – območja  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se ne odločitev Sprememba 2/OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 34.753x31.8D Submediteransko-ilirski izvede na podlagi namenske rabe naj se prostostoječe po spremembi polsuhi travniki x Grmičasti gozdovi listavcev in površine, OP ne izvede. gradnje pretežno Uredbe leta 2013 zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami (terenski ogled enodružinskih hiš ne posega več v november 2011). Območje predstavlja tudi habitat velikemu Naturo 2000) številu ogroženih vrst (npr. travniški postavnež, kraški  pZO Kraški zmrzlikar, sršenar, podhujka, bukov kozliček,…). Širitev je regijski park predvidena zunaj okvirov naselja in predstavlja trajno izgubo  EPO Kras habitata ogroženih vrst in naravovarstveno pomembnih HT.  pNV Kras  pNV Karbonati / HK-71 HK1/SSs- SS – območja  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se ne odločitev / 1/OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi izvede na podlagi (Za območje je že prostostoječe po spremembi travniki in njihova kombinacija s HT 31.8D Grmičasti gozdovi OP izdano gradbeno gradnje pretežno Uredbe leta 2013 listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi dovoljenje, zato enodružinskih hiš ne posega več v vrstami, HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT umaknitev stavbnega Naturo 2000) 82.11 Njive, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in zemljišča ni možna).  pZO Kraški grmov (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih je regijski park naravovarstveno pomembnejši HT 34.753, saj v kombinaciji z  EPO Kras ostalimi prisotnimi HT predstavlja habitat ogroženih vrst (npr. rjavi srakoper,…) ter koridor za selitev divjadi in drugih živali

133 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 pNV Karbonati do Hrpeljskega dola. / HK-72 HK3/SSs- SS – območja  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih priporočajo, da odločitev Sprememba 1/OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 31.8F Mešani grmičasti gozdovi in se območje na podlagi namenske rabe naj se prostostoječe po spremembi površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi zmanjša OP ne izvede oz. v gradnje pretežno Uredbe leta 2013 vrstami, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki primeru da to ni enodružinskih hiš ne posega več v in njihova kombinacija s HT 31.8D Grmičasti gozdovi možno, vsaj zmanjša. Naturo 2000) listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi  pZO Kraški vrstami, HT 82.11 Njive, HT 84.2 Mejice in manjše skupine regijski park dreves, HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane  EPO Kras površine. (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih je  pNV Karbonati naravovarstveno pomembnejši HT 34.753. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. podhujka, rjavi srakoper) ter koridor za selitev divjadi in ostalih živali do in iz Hrpeljskega dola, ki bo na območju širitve trajno uničen. / HK-78 HK1/SSv- SS – območja  pZO Kraški Na območju so bili v času izvedbe kartiranja habitatnih tipov V del območja odločitev Priporočamo, da se 3/OPPN večstanovanjske regijski park (Erjavec in sod., 2007) prisotni HT 34.752 Submediteransko- naj se izloči na podlagi vzhodni del območja gradnje  EPO Kras ilirski pašniki in suhi kamniti travniki, HT 82.11 Njive, HT OP izloči iz območja  pNV Karbonati 84.3 Gozdni otoki in HT 87.2 Ruderalne združbe. Kasneje je načrtovane  pNV Matarsko bilo območje izsekano nasuto. Trenutno se območje spontano spremembe podolje – meja K- zarašča. Območje je pomembno kot koridor za selitev živali namenske rabe. To Tc do Hrpeljskega dola. območje naj se prepusti spontanemu zaraščanju ali zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. 96 KL-14 OC2/SS-1 SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih / / / stanovanjske  pZO Kraški habitatnih tipov: HT 24.1 Regulirani potoki, HT 31.8D površine regijski park Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z  EPO Kras listnatimi drevesnimi vrstami, HT 34.753 Submediteransko- lirski polsuhi travniki, HT 44.3 Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih vodah, HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT 83.15 Sadovnjaki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov in HT 84.3 Gozdni otoki. Sprememba rabe se nahaja med dvema zaselkoma, zaradi česar je pomen območja kot habitata za ogrožene vrste zmanjšan. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven. / KL-15 OC2/SS- SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih priporočajo, da / / 2/OPPN stanovanjske  pZO Kraški habitatnih tipov: HT 31.81 81 Srednjeevropska in se J tretjino površine regijski park submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh, 31.8D parcele 3145/3 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z in parcele

134 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 EPO Kras listnatimi drevesnimi vrstami, HT 34.753 Submediteransko- 3146/2 k.o. ilirski polsuhi travnik (in kombinacija teh dveh HT), HT 44.3 Ocizla izloči Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih vodah, HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 81.2 Vlažni intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT 83.15 Sadovnjaki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 83.22 Nizkodebelni in grmičasti sadovnjaki, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3 Gozdni otoki, HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine in HT 87.2 Ruderalne združbe (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih so naravovarstveno pomembna sledeča HT: 34.753 in 44.3. V letu 2007, ko je bilo izvedeno kartiranje, je bil na območju spremembe prisoten tudi HT 37.313 Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko. Območje, kjer se je nahajal ta HT je bilo kasneje nasuto in degradirano. Tega HT na območju ni več. Sprememba rabe se nahaja med dvema zaselkoma, zaradi česar je pomen območja kot habitata za ogrožene vrste zmanjšan. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven. / KP-5 DR1/SS-2 SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine submediteranskih priporočajo, da usklajeno / stanovanjske  pZO Kraški suhih travišč in habitati nekaterih ogroženih živalskih vrst. se območje površine regijski park Območje širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano. V zmanjša  EPO Kras sedanjem obsegu širitev posega v naravovarstveno pomembne  pNV Karbonati habitate v manjši meri. Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot nebistven. / KP-6 DR1/SS-1 SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine submediteranskih priporočajo, da usklajeno / stanovanjske  pZO Kraški suhih travišč, delno pa je območje predlagano za širitev že se območje površine regijski park pozidano. Glede na to, da je območje že delno degradirano in zmanjša  EPO Kras ker se širitev nahaja v neposredni bližini naselja ter športnega  pNV Karbonati objekta (hrup, povečana prisotnost človeka) ocenjujemo, da je z vidika narave manj pomembno. Vpliv spremembe namenske rabe ocenjujemo kot nebistven. / MR-4 MK1/SS- SS –  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih / / Sprememba 2/OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 31.81 Srednjeevropska in namenske rabe naj se površine po spremembi submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh, HT zmanjša tako, da bo Uredbe leta 2013 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 81.1 obsegala predvsem ne posega več v Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT že v obstoječem Naturo 2000) 83.15 Sadovnjaki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni stanju pozidane  pZO Kraški sadovnjaki, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in površine. regijski park grmov (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih so  EPO Kras naravovarstveno pomembnejši sledeči HT: 34.753, 34.752 in 83.151. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. veliki skovik, rjavi srakoper.

135 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

/ MR-5 MK1/SS-1 SS –  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih priporočajo, da / / stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča, se sadovnjake površine po spremembi HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 ohranja Uredbe leta 2013 Njive, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, ne posega več v HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov (Erjavec Naturo 2000) in sod., 2007). Naravovarstveno pomembnejši habitatni tip na  pZO Kraški območju je 83.151. Območje širitve je bilo od prvotnega regijski park predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev posega v  EPO Kras naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri. Vpliv  pNV Karbonati zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot nebistven. 111 MT-3 MT1/SS-4 SS –  SPA Kras Na območju prevladujejo že utrjene površine za dostop do / / / stanovanjske (dodatek) (EUP obstoječe stanovanjske hiše. Zaradi manjše naravovarstvene površine po spremembi vrednosti območja in navezave na obstoječe stanovanjsko Uredbe leta 2013 območje večjega vpliva na naravo ne pričakujemo. ne posega več v Naturo 2000)  pZO Kraški regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati 182 MT-4 MT1/SS-2 SS –  SPA Kras Na območju bo trajno izgubljena manjša površina HT 34.753 / / / stanovanjske (dodatek) (EUP Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 83.151 površine po spremembi Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki in HT 82.11 Njive ( Uredbe leta 2013 (Erjavec in sod., 2007). Območje spremembe predstavlja ne posega več v manjši poseg v naravovarstveno pomembna območja in se Naturo 2000) navezuje na obstoječo poselitev. Vpliv na naravo ocenjujemo  pZO Kraški kot nebistven. regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati 47, 88 NA-3 DR2/SS-2 SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine HT 34.753 / / Sprememba stanovanjske  pZO Kraški Submediteransko-ilirski polsuhi travniki in HT 84.2 Mejice in namenske rabe naj se površine regijski park manjše skupine dreves in grmov (terenski ogled november zmanjša.  EPO Kras 2011). Območje spremembe namenske rabe se sicer navezuje  pNV Karbonati na obstoječo poselitev, vendar posega tudi v neokrnjen habitat ogroženih vrst. 12, OB-15 OB1/SS-2 SS –  SPA Kras Predlagana sprememba predstavlja širitev stanovanjskih predlagajo, da odločitev Sprememba 146, 159 stanovanjske (dodatek) (EUP površin na HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi se izloči na podlagi namenske rabe naj se površine po spremembi travniki, 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane OP zmanjša. Uredbe leta 2013 površine in 82.11 Njive (Erjavec in sod., 2007). Na območju ne posega več v je prisoten habitat ogroženih vrst. Naturo 2000)

136 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 pZO Kraški regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati 30 OB-16 OB1/SS-4 SS –  SPA Kras Na območju širitve že v obstoječem stanju stoji objekt. Na / / / stanovanjske (dodatek) (EUP južnem delu širitve je HT 82.11 Njive (Erjavec in sod., 2007). površine po spremembi Habitatni tipi na območju nimajo večje naravovarstvene Uredbe leta 2013 vrednosti. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven. ne posega več v Naturo 2000)  pZO Kraški regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati 24 OC-7 OC1/SS-1 SS –  POV Kras Na območju širitve bodo trajno izgubljene manjše površine / / / stanovanjske  pZO Kraški HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki (Erjavec površine regijski park in sod., 2007). Območje predstavlja manjši del  EPO Kras naravovarstveno pomembnih območij ter se navezuje na obstoječo poselitev. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven. / PE-7 OC4/SS- SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih območje / / 2/OPPN stanovanjske  pZO Kraški habitatnih tipov: HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi sadovnjaka naj površine regijski park travniki, HT 34.753x31.8D Submediteransko-ilirski polsuhi se ohranja  EPO Kras travniki x Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče  pNV Karbonati se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT 83.151 Ekstenzivno  pNV Matarsko gojeni senožetni sadovnjaki, HT 83.21 Vinogradi, HT 84.2 podolje – meja K- Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 87.1 Tc Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine (Erjavec in sod., 2007). Območje širitve sicer predstavlja mozaično kmetijsko krajino, ki predstavlja primeren habitat za mnoge ogrožene vrste. Ker se območje širitve drži strnjenega naselja in obsega relativno manjše območje kmetijsko obdelanih površin, ocenjujemo vpliv širitve na naravo kot nebistven. / PR-15 PR1/SS- SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih predlagajo, da odločitev / 1/OPPN stanovanjske  pZO Kraški habitatnih tipov: HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi se območje na podlagi (Za območje so že površine regijski park travniki, HT 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zmanjša OP predvidene  EPO Kras zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT 81.1 komasacija in  pNV Karbonati Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT gradnja). 83.15 Sadovnjaki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 83.21 Vinogradi, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine, HT 87.2 Ruderalne združb

137 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

(Erjavec in sod., 2007). Od navedenih sta naravovarstveno pomembna sledeča HT: 34.753 in 83.151. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. veliki skovik, rjavi srakoper), ki bo na območju širitve trajno uničen. / PV-6 MT3-SS-1 SS –  SPA Kras Na območju širitve bodo trajno izgubljene površine HT 34.753 predlagajo / / stanovanjske (dodatek) (EUP Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 38.13 izločitev površine po spremembi Ruderalizirana opuščena travišča, HT 81.1 Zmerno suhi ekstenzivnega Uredbe leta 2013 intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT 83.15 sadovnjaka na ne posega več v Sadovnjaki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni 2640/1 k.o. Naturo 2000) sadovnjaki in HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in Materija  pZO Kraški grmov (Erjavec in sod., 2007). Po izvedbi kartiranja HT je bilo regijski park območje HT 83.131 v večji meri uničeno, saj je bila na parceli  EPO Kras 2640/1 k.o. Materija zgrajena stanovanjska hiša. Območje  pNV Karbonati spremembe namenske rabe se navezuje na obstoječo poselitev, zaradi česar ocenjujemo, da bo vpliv na naravo nebistven. 107, 16, RD-17 RD1/SS-2 SS –  POV Kras Na območju bodo prizadete predvsem HT 34.7 priporočajo, da / Območje spremembe 7 stanovanjske  EPO Kras Submediteranska in mediteransko-montanska suha in polsuha se območje namenske rabe naj se površine  pZO Kraški travišča x 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki. zmanjša zmanjša na JZ delu regijski park Del predvidene spremembe posega tudi v gozdni HT 42.67 tako, da bo območje  pNV Karbonati Pogozditve s črnim borom. (terenski ogled november 2011). J od ceste primerno  pNV Matarsko Na območju je predvidena dokaj obsežna širitev naselja, ki bo za eno vrsto hiš. podolje – meja K- posegla tudi v habitate ogroženih vrst. Tc 23 RŽ-3 MT4/SS-1 SS –  SPA Kras Na območju širitve so HT 82.11 Njive in 81.1 Zmerno suhi / / / stanovanjske (dodatek) (EUP intenzivno gojeni travniki (Erjavec in sod., 2007), ki nimajo površine po spremembi večje naravovarstvene vrednosti. Vpliv na naravo ocenjujemo Uredbe leta 2013 kot nebistven. ne posega več v Naturo 2000)  pZO Kraški regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati  pNV Matarsko podolje – meja K- Tc / SK-4 MK3/SS-1 SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih območje naj se / Sprememba stanovanjske  POO, pPOO Kras habitatnih tipov: HT 34.752x31.8D Submediteransko-ilirski izloči ali namenske rabe naj se površine  pZO Kraški pašniki in suhi kamniti travniki x Grmičasti gozdovi listavcev zmanjša zmanjša. regijski park in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT  EPO Kras 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 Mejice in

138 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

manjše skupine dreves in grmov, HT 87.2 Ruderalne združbe (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih so naravovarstveno pomembnejši sledeči HT: 34.753, 34.752 in 83.151. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. veliki skovik, rjavi srakoper). / SV-2 SL1/SS- SS –  ZO Slivje – Območje širitve zaokrožuje obstoječe naselje. Ob robu naselja sprememba naj / Sprememba 1/OPPN stanovanjske Slivarske ponikve so prisotni HT 31.8D/83.324 Grmičasti gozdovi listavcev in se ne izvede namenske rabe naj se površine  pZO Kraški površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami / oz. se izvede izvede le na regijski park Nasadi in gozdni sestoji robinije (Erjavec in sod., 2007). izven NV območju, ki je  NV Slivarska Območje širitve se nahaja na območju zavarovanega območja pozidano že v slepa dolina Slivje – Slivarske ponikve kjer je kakšno koli poseganje obstoječem stanju. (geomorf, prepovedano. Območje je razglašeno tudi za naravno (geomorfp, hidr)) vrednoto. Širitev naselja bi trajno okrnila zavarovano območje in naravno vrednoto ter posegla v neokrnjene habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. / SV-3 SL1/SS- SS –  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih območje naj se / Sprememba 2/OPPN stanovanjske (dodatek) (EUP habitatnih tipov: HT 31.81 Srednjeevropska in izloči ali namenske rabe naj se površine po spremembi submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh, HT zmanjša zmanjša. Uredbe leta 2013 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 31.8F ne posega več v Mešani grmičasti gozdovi in površine zaraščajoče se z Naturo 2000) listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami. HT 34.752x31.8122  pZO Kraški Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki x regijski park Submediteranska listopadna grmišča. HT 81.1 Zmerno suhi  EPO Kras intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3 Gozdni otoki, HT 87.2 Ruderalne združbe (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih so naravovarstveno pomembnejši sledeči HT: 34.753, 34.752 in 83.151. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. veliki skovik, rjavi srakoper. 167 TU-3 HK9/SS-2 SS –  SPA Kras Območje predvidene spremembe je že v obstoječem stanju / / / stanovanjske (dodatek) (EUP antropogeno spremenjeno – pozidano. Širitev je predvidena površine po spremembi tudi na območju HT 31.8F Mešani grmičasti gozdovi in Uredbe leta 2013 površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi ne posega več v vrstami, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, Naturo 2000) HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov. Območje  pZO Kraški predstavlja manjši del naravovarstveno pomembnih območij regijski park ter se navezuje na obstoječo poselitev. Vpliv na naravo  EPO Kras ocenjujemo kot nebistven.  pNV Karbonati 53 TU-4 HK9/SS-1 SS –  SPA Kras Na območju bodo trajno izgubljene manjše površine HT / / / stanovanjske (dodatek) (EUP 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 84.2 površine po spremembi Mejice in manjše skupine dreves in grmov in HT 84.3 Gozdni

139 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

Uredbe leta 2013 otoki (Erjavec in sod., 2007). Območje predstavlja manjši del ne posega več v naravovarstveno pomembnih območij ter se navezuje na Naturo 2000) obstoječo poselitev. Vpliv na naravo ocenjujemo kot  pZO Kraški nebistven. regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati / VR-2 GR1/SS-1 SS –  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine mozaične / / / stanovanjske  pZO Kraški kmetijske krajine. Na območju bodo izgubljene predvsem površine regijski park površine HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki  EPO Kras in robni del HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev in  pNV Karbonati HT 41.7 Toploljubna in primorska hrastovja (terenski ogled  pNV Kras november 2011). Sprememba rabe predstavlja zaokrožitev naselja. Bistvenega vpliva na naravo ne pričakujemo. / VR-3 GR1/SS-3 SS –  POV Kras Na območju bodo izgubljene manjše površine HT 34.753 / / / stanovanjske  pZO Kraški Submediteransko-ilirski polsuhi travniki in robni del HT 41.8 površine regijski park Termofilni gozdovi mešanih listavcev in HT 41.7 Toploljubna  EPO Kras in primorska hrastovja (terenski ogled november 2011).  pNV Karbonati Sprememba rabe predstavlja zaokrožitev naselja. Bistvenega  pNV Kras vpliva na naravo ne pričakujemo. SK – površine podeželskega naselja 118, 172, BE-4 OC3/SK-1 SK – površine  POO, pPOO Kras Na območju pobude bodo trajno izgubljene manjše površine / / / 115 podeželskega  POV Kras HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki (Erjavec naselja  EPO Kras in sod., 2007). Upoštevani del pobude predstavlja zaokrožitev  pZO Kraški regijski naselja. Bistvenega vpliva na naravo ne pričakujemo. park

81 BZ-4 BR1/SK-1 SK – površine  ZO Brezovica – Na območju predvidenih sprememb namenske rabe so prisotne / / / podeželskega Brezoviška slepa predvsem opuščene kmetijske površine, ki se v večji meri naselja dolina zaraščajo s HT 83.324 Nasadi in gozdni sestoji robinije. Na  pZO Kraški regijski nekaterih predelih je prisoten tudi HT 83.151 Ekstenzivno park gojeni senožetni sadovnjaki. Območje predstavlja manjši del  NV Brezovica – naravovarstveno pomembnih območij ter se navezuje na slepa dolina obstoječo poselitev. Vpliv na naravo ocenjujemo kot geomorf, hidr nebistven. (geomorfp) / GM-5 GD2/SK-1 SK – površine  SPA Kras (dodatek) Območje širitve zaokrožuje obstoječe naselje. Ob robu naselja na SZ in S delu usklajeno / podeželskega (EUP po spremembi so prisotni HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi naj se širitve ne naselja Uredbe leta 2013 ne travniki, 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT izvede posega več v Naturo 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 2000) Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3 Gozdni otoki in HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane

140 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

 pZO Kraški regijski površine (Erjavec in sod., 2007). Območje širitve je bilo od park prvotnega predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev  EPO Kras posega v naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri.  pNV Karbonati Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot  pNV Matarsko nebistven. podolje – meja K-Tc 70 HO-2 HT1/SK-1 SK – površine  pZO Kraški regijski Območje spremembe je že v obstoječem stanju pozidano. Na / / / podeželskega park območju ne pričakujemo ogroženih živalskih ali rastlinskih naselja  NV Hotenjske vrst. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven. ponikve – slepa dolina (geomorf, (hidr geomorfp)  pNV Karbonati  pNV Matarsko podolje – meja K-Tc 33 MR-3 MK1/SK-1 SK – površine  SPA Kras (dodatek) Območje širitve zaokrožuje obstoječe naselje. Ob robu naselja sadovnjake naj / / podeželskega (EUP po spremembi so prisotni HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi se izloči naselja Uredbe leta 2013 ne travniki, 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT posega več v Naturo 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki in HT 84.2 2000) Mejice in manjše skupine dreves in grmov. Območje širitve je  pZO Kraški regijski bilo od prvotnega predloga že zmanjšano. V sedanjem obsegu park širitev posega v naravovarstveno pomembne habitate v manjši  EPO Kras meri. Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo  NV Markovščina – kot nebistven. lipa v bližini cerkve sv. Antona Padovanskega (drev)  pNV Karbonati / OB-11 OB1/SS- SK – površine  pZO Kraški regijski Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih predlagajo, da / / 3/OPPN podeželskega park habitatnih tipov: HT 31.81 Srednjeevropska in se sadovnjake naselja  pNV Karbonati submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh, HT in  pNV Matarsko 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se submediteransk podolje – meja K-Tc z listnatimi drevesnimi vrstami, HT 31.8F Mešani grmičasti a travišča izloči gozdovi in površine zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstam, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki (Erjavec in sod., 2007). Območje širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev posega v naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri. Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot nebistven. 171 OC-4 OC1/SS-2 SK – površine  POV Kras Na območju spremembe se pojavljajo HT 83.151 Ekstenzivno predlagajo, da / /

141 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

podeželskega  pZO Kraški regijski gojeni senožetni sadovnjaki in HT 31.8D Grmičasti gozdovi se območje naselja park listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi zmanjša  EPO Kras vrstami (Erjavec in sod., 2007). Širitev stanovanjskega območja je predlagana na robu poseljenega območja, ki je že v obstoječem stanju obremenjeno s hrupom in prisotnostjo človeka. Območje spremembe je bilo od prvotno predstavljenega zmanjšano. Predvidena sprememba predstavlja manjši poseg v naravovarstveno pomembna območja in se nahaja na robu strnjene poselitve. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven. 104 PE-5 OC4/SK-1 SK – površine  POV Kras Na delu predvidene spremembe namenske rabe že stoji objekt, / / / podeželskega  EPO Kras na naravno ohranjenem predelu pa je prisoten HT 34.753 naselja  pZO Kraški regijski Submediteransko-ilirski polsuhi travniki (Erjavec in sod., park 2007). Sprememba predstavlja ažuriranje stanja in manjšo zaokrožitev naselja, ki ne bo predstavljala večjega posega v naravo. Vpliv ocenjujemo kot nebistven. 214 PV-3 MT3/SK-1 SK – površine  SPA Kras (dodatek) Na območju bo trajno izgubljena manjša površina HT 34.753 / usklajeno / podeželskega (EUP po spremembi Submediteransko-ilirski polsuhi travniki (Erjavec in sod., naselja Uredbe leta 2013 ne 2007). Območje predstavlja manjši del naravovarstveno posega več v Naturo pomembnih območij ter se navezuje na obstoječo poselitev. 2000) Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven.  pZO Kraški regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati 2, 39, 42 RŽ-2 MT4/SK-1 SK – površine  SPA Kras (dodatek) Na območju širitve bo trajno izgubljena manjša površina HT predlagajo, da / / in 94 podeželskega (EUP po spremembi 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki in del HT 83.151 se sadovnjak naselja Uredbe leta 2013 ne Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki (Erjavec in sod., na JZ delu posega več v Naturo 2007). HT 83.151 ima večjo naravovarstveno vrednost. območja ohrani 2000) Sprememba predstavlja ažuriranje stanja in manjšo  pZO Kraški regijski zaokrožitev naselja, ki ne bo predstavljala večjega posega v park naravo. Vpliv ocenjujemo kot nebistven.  EPO Kras  pNV Karbonati  pNV Matarsko podolje – meja K-Tc 129 TA-3 TT1/SK-1 SK – površine  NV Šmagurka – Na območju bodo trajno izgubljene kmetijske površine (HT / / Sprememba podeželskega dolina (hidro) 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travnik, HT 83.151 namenske rabe naj se naselja Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 Mejice in zmanjša tako, da ne manjše skupine dreves in grmov) in del gozda (HT 41.1 bo posegala na Bukovja) (terenski ogled november 2011). Na območju širitve območje naravne je hidrološka NV Šmagurka – dolina. Ob zmanjšanju vrednote.

142 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

spremembe namenske rabe bo naravna vrednota ohranjena. 187 VR-1 GR1/SK-1 SK – površine  POV Kras Na območju bodo trajno izgubljene manjše površine HT / / / podeželskega  pZO Kraški regijski 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 82.11 naselja park Njive, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki  EPO Kras (terenski ogled november 2011). Sprememba rabe predstavlja  pNV Karbonati zaokrožitev naselja. Bistvenega vpliva na naravo ne  pNV Kras pričakujemo. BT – površine za turizem 136 HK-2 HK3/BT-1 BT – površine  SPA Kras (dodatek) Na območju že v obstoječem stanju stoji objekt. Večjega / / / za turizem (EUP po spremembi negativnega vpliva na naravo ne pričakujemo. Uredbe leta 2013 ne posega več v Naturo 2000)  pZO Kraški regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča, G – gozdna zemljišča 15 B-239 KE3/K2-68 iz gozda v K2  ZO Odolina – Slepa Na območju pobude prevladuje gozd (HT 41.8 Termofilni / / Na zavarovanem – druga dolina s ponikvami gozdovi mešanih listavcev in HT 41.7 Toploljubna in območju naj se paša kmetijska  pZO Kraški regijski primorska hrastovja, kmetijske površine v zaraščanju ter (HT ne izvaja. zemljišča park 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se (pašnik)  NV Odolina – slepa z listnatimi drevesnimi vrstami) in travniki (HT 34.753 dolina (geomorf, Submediteransko-ilirski polsuhi travniki) (terenski ogled (geomorfp, hidr)) november 2011). Pobuda med drugim posega v zavarovano  pNV Karbonati območje Odolina – Slepa dolina s ponikvami, kjer je z  EPO Mrzlek Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Sežana (Primorske novice 13/92) prepovedano vsako poseganja, ki bi spremenilo rastiščne razmere na lokaliteti. 143.203 G-99 KE2/K2- K2 – druga  POV Kras Na območju se pojavljajo HT 31.8D Grmičasti gozdovi / / / G-23 26, kmetijska  pZO Kraški regijski listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi KE2/G-136 zemljišča in G park vrstami ter gozdne površine (Erjavec in sod., 2007). – gozdna  EPO Kras Zmanjševanje zazidljiv področij bo dolgoročno na naravo zemljišča  pNV Karbonati vplivalo pozitivno. (iz zazidljivega v nezazidljivo ) ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport / KP-7 DR1/ZS-1 ZS – površine  POO, pPOO Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih predlagajo, da usklajeno /

143 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

za oddih, (oddaljeno cca 130 habitatnih tipov: HT 31.81 Srednjeevropska in se območje rekreacijo in m) submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh, HT zmanjša šport  POV Kras 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se  pZO Kraški regijski z listnatimi drevesnimi vrstami, HT 31.8F Mešani grmičasti park gozdovi in površine zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi  EPO Kras drevesnimi vrstam, HT 34.753 Submediteransko-ilirski  pNV Karbonati polsuhi travniki (terenski ogled november 2011). Delno pa je območje že pozidano s športnimi in drugimi objekti. Območje širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev posega v naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri. Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot nebistven. BC – športni centri / HK-1 HK3/BC-1 BC – športni  SPA Kras (dodatek) Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se ne odločitev Za izvedbo športnega centri (EUP po spremembi habitatnih tipov: HT 31.8D/83.324 Grmičasti gozdovi izvede na podlagi centra naj se poišče Uredbe leta 2013 ne listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi OP druga, primernejša posega več v Naturo vrstami/Nasadi in gozdni sestoji robinije, HT 34.753 lokacija. 2000) Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 34.753x31.8D  POO, pPOO Kras Submediteransko-ilirski polsuhi travniki x Grmičasti gozdovi (oddaljeno cca 40 listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi m) vrstami, HT 42.67 Pogozditve s črnim borom, 81.1 Zmerno  POV Kras suhi intenzivno gojeni travniki, HT 84.2 Mejice in manjše (oddaljeno cca 220 skupine dreves in grmov, HT 87.1 Neobdelane njive in druge m) dotlej obdelovane površine (Erjavec in sod., 2007 in terenski  pZO Kraški regijski ogled november 2011). Od navedenih je naravovarstveno park pomemben HT 34.753, ki bo v primeru izvedbe spremembe  NV Jama pri uničen. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. Podgorici podhujka,…). V primeru izvedbe so možne tudi poškodbe ali (geomorfp) celo uničenje naravne vrednote – jame.  EPO Kras  pNV Karbonati  pNV Matarsko podolje – meja K-Tc - ostalo - 22 BZ-1 BR2/Acd-1 Acd – površine  ZO Brezovica – Na območju predvidene spremembe namenske rabe že stoji / / / razpršene Brezoviška slepa objekt. Večjega vpliva na naravo ne pričakujemo. poselitve za dolina centralne  pZO Kraški regijski dejavnosti park (mrliška  NV Brezovica – vežica) slepa dolina

144 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

geomorf, hidr (geomorfp)  pNV Karbonati  pNV Matarsko podolje – meja K-Tc 164 KP-1 DR1/Aik-1 Aik – površine  POV Kras Na območju že v obstoječem stanju stoji objekt. Večjega / / / razpršene  pZO Kraški regijski negativnega vpliva na naravo ne pričakujemo. poselitve z park objekti za  EPO Kras kmetijsko proizvodnjo 143.203 HK-81 HK5/ZD-1 ZD – druge  SPA Kras (dodatek) Območje predstavlja zeleno cono med stanovanjskim / / / urejene zelene (EUP po spremembi območjem in industrijsko cono. Območje je bilo v preteklosti površine Uredbe leta 2013 ne že delno degradirano. Oblikovanje zelenih površin na območju posega več v Naturo ne bo imelo večjih negativnih vplivov na naravo, saj na 2000) območju ne pričakujemo ogroženih vrst.  pZO Kraški regijski park  EPO Kras  pNV Karbonati  pNV Matarsko podolje – meja K-Tc / HK-90 HK7/ZP-1 ZP – parki  SPA Kras (dodatek) Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih naj se ne / Sprememba HK-91 (EUP po spremembi habitatnih tipov: HT 34.753x31.8D Submediteransko-ilirski izvede namenske rabe naj se Uredbe leta 2013 ne polsuhi travniki x Grmičasti gozdovi listavcev in površine, ne izvede. posega več v Naturo zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami (terenski ogled 2000) november 2011). Območje predstavlja tudi habitat velikemu  pZO Kraški regijski številu ogroženih vrst (npr. travniški postavnež, kraški park zmrzlikar, sršenar, podhujka, bukov kozliček,…). Ureditev  EPO Kras parka je predvidena v relativno neokrnjenem kar bi  pNV Kras predstavljalo trajno izgubo habitata ogroženih vrst in  pNV Karbonati naravovarstveno pomembnih HT. / KL-17 OC2/ZS-1 ZP - parki  POV Kras Območje vodnega telesa predstavlja habitat mnogih ogroženih pred izvedbo / Pred posegom v  pZO Kraški regijski vrst (npr. vrstam iz skupine dvoživk, kačjih pastirjev,…). Na posegov je vodno telo ali njegov park območju spremembe namenske rabe so poleg HT 22.13 treba pridobiti breg je treba  EPO Kras Evtrofne vode še sledeči habitatni tipi: HT 24.1 Potoki s strokovno pridobiti strokovno  NV Glinščica (hidr, pretežno naravnimi bregovi in Regulirani potoki, HT mnenje mnenje organizacije, ekos) 31.8D/44.9 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in površine, pristojne za varstvo zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami / Močvirni narave. listnati gozdovi, HT 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča in HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov. Legenda:

145 Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

* EUP oznaka – nova: EUP oznaka, ki je bila navedena v grafičnem delu OPN-ja, posredovanega 16. 11. 2011 ** EUP oznaka – stara: EUP oznaka, ki je bila navedena v grafičnem delu OPN-ja, ki je bil posredovan Nosilcem urejanja prostora v začetku leta 2011 *** S spremembo Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 33/13, 35/13-popr., 39/13-odl. US, 3/14) je bilo nekaj površin »SPA Kras – dodatek« izbrisanih. Ker ta območja predstavljajo potencialen habitat kvalifikacijskim vrstam, jih iz tabele nismo brisali. Omilitveni ukrepi v tem primeru veljajo kot priporočilo. POV – posebno območje varstva – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami evropske Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic SPA (dodatek) – območje, ki izpolnjuje pogoje za posebno območje varstva (del teh območij je bilo s spremembo Uredbe priključenih POV, del pa izbrisanih) POO – posebno ohranitveno območje – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami evropske Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ZO – zavarovano območje pZO – območje, predlagano za zavarovanje EPO – ekološko pomembno območje NV – naravna vrednota (zvrsti naravnih vrednot: geomorfp – podzemeljska geomorfološka, hidr – hidrološka, ekos – ekosistemska, geomorf – geomorfološka, geol – geološka, bot – botanična, zool – zoološka) pNV – pričakovana naravna vrednota

Ukrepi so izvedljivi. Vključi se jih v izvedbeni del OPN. Ukrepe izvajata pripravljavec plana in Občina Hrpelje-Kozina v času priprave plana, nadzor vrši MOP.

146

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

IV.5.5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

 Izvedbo omilitvenih ukrepov v času priprave in sprejemanja planov izvaja MOP-CPVO.  Za spremljanje izvajanja uspešnosti vseh omilitvenih ukrepov se zadolži občino Hrpelje-Kozina.  V skladu s 117. členom Zakona o ohranjanju narave izvaja ZRSVN spremljanje stanja ohranjenosti narave, stanja biotske raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot.  V skladu s 155. členom Zakona o ohranjanju narave neposredni nadzor v naravi izvajajo inšpektorji in naravovarstveni nadzornik.  Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v času gradbenih del opravljajo po naročilu investitorja usposobljeni strokovnjaki.  Občina vsakih pet let izdela poročilo v katerem se pojasni izvajanje omilitvenih ukrepov in preko kazalcev prikaže doseganje okoljskih ciljev. Poročilo se odda na MOP – sektor za celovite presoje, ki ga posreduje pristojnim ministrstvom oz. organom.

IV.5.6. OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE IN UPOŠTEVANJU SMERNIC

Smernice Zavoda Republike Slovenije so bile upoštevane, razen v primeru, ko je bilo na terenu ugotovljeno, da je območje predvidene spremembe namenske rabe že spremenjeno. Take so na primer že v obstoječem stanju degradirane površine ali površine vrstno revnih ali slabo ohranjenih naravovarstveno vrednejših habitatnih tipov. Upoštevanje smernic je razvidno tudi iz tabele 17 – »Omilitveni ukrepi (in vplivi) po posameznih EUP«.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica je 8. 6. 2012 izdal Mnenje o ustreznosti in skladnosti okoljskega poročila in njegove revizije za Občinski prostorski načrt občine Hrpelje- Kozina, št. 5-II-459/2-O-12/BFACG. V mnenju so bile podane pripombe na Center varne in športne vožnje, ki pa je bil iz OPN izločen zaradi česar te pripombe niso več relevantne. V nadaljevanju podajamo odgovore o upoštevanju ostalih pripomb:

 ZRSVN, OE Nova Gorica: V dodatku v poglavju, ki obravnava kumulativne vplive in poseganje v notranje cone kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov je navedeno, da se je za izračun površin izločilo območja, ki so kot zazidljiva opredeljena že v trenutno veljavnem planu. Slednje ni ustrezno, saj je potrebno presojo izvesti tudi za območja, ki so po veljavnem planu stavbna, niso pa še pozidana.

Stališče Aquarius d.o.o. Ljubljana: Pripombo smo upoštevali.

 ZRSVN, OE Nova Gorica: Za oceno vpliva na varovane habitatne tipe je možno uporabiti natančnejše podatke kot je conacija in sicer kartiranje habitatnih tipov. V dodatku na varovana območja naj se iz obstoječih kartiranj (Kras-jug in Kras - Kozina) dostopnih na http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705 prikaže poseganje v habitatne tipe varovane v okviru Natura območja. Podatek naj se uporabi v presoji pri čemer predlagamo, da se v dodatku prikaže površina in delež habitatnega tipa v občini Hrpelje Kozina.

Stališče Aquarius d.o.o. Ljubljana: Pri presoji smo uporabili podatke o navedenih kartiranjih habitatnih tipov. Habitatni tipi niso vezani na administrativne meje, zaradi česar izračunov nismo naredili na mejo občine. Izračun je bil izveden na mejo kartiranja, ki obsega zaokroženo območje sorodnih habitatnih tipov. Za izračun poseganja v

147

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

notranje cone habitatnih tipov smo uporabili notranje cone, ki smo jih prejeli 12. 6. 2014 od [email protected] v sklopu izdelave Okoljskega poročila za OPN Sežana.

 ZRSVN, OE Nova Gorica: Pri presoji bi bilo potrebno upoštevati tudi kumulativni vpliv poseganja OPN-jev ostalih občin. Ker pa noben OPN na Krasu še ni bil sprejet, predlagamo, da se poseganje v cone posameznih vrst in habitatnih tipov oceni na delež teh con v občini Hrpelje Kozina.

Stališče Aquarius d.o.o. Ljubljana: Habitati živalskih vrst in habitatni tipi niso vezani na administrativne meje, zaradi česar Natura 2000 območja tudi niso bila določena po mejah občin ampak na ravni države oziroma na ravni Evropske unije. Strinjamo se, da bi bilo pri izračunu treba upoštevati tudi plane sosednjih občin, ki pa še niso izdelani do take mere, da bi bilo to mogoče.

 ZRSVN, OE Nova Gorica: V okoljskem poročilu v poglavju, ki obravnava vplive plana na habitatne tipe (poglavje 5.3.1) predlagamo, da se napiše koliko se bo posegalo v habitatne tipe, ki jih je potrebno varovati na podlagi Uredbe o habitatnih tipih.

Stališče Aquarius d.o.o. Ljubljana: Pripombo smo upoštevali.

 ZRSVN, OE Nova Gorica: Območje Kras- Kozina je bilo kartirano v okviru kartiranja: Kaligarič. M., Skornik, S., Saj na N., Otopal, J, Pipenbaher, N., Ivajnšič, D. 2011: Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Območje KRAS - Kozina in KRAS - Vremščica. Končno poročilo. Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM, Maribor. Rezultati kartiranja so dostopni na http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp7id_meta_type=62&id_informacija=705 Predlagamo, da se rezultati kartiranja upoštevajo tudi pri presoji na habitatne tipe.

Stališče Aquarius d.o.o. Ljubljana: Pripombo smo upoštevali.

148

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

IV.6. KMETIJSKE POVRŠINE

149

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

IV.6.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KMETIJSKE POVRŠINE KOT NARAVNI VIR

IV.6.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi naslednjih zavezujočih zakonskih določil: - Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14), - Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - UPB in 58/12) - Cilj plana je ohranjanje kmetijskih površin in njihove pridelovalne funkcije.

IV.6.1.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za kmetijske površine se na območju predvidenega plana identificira na podlagi prisotnosti najboljših in drugih kmetijskih površin na območju plana ter njihove kolizije z zasnovami plana. Analizira se tudi talno število ter dejanska raba, predvsem na območjih zasedbe kmetijskih površin.

150

Tabela 46: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljski cilj za kmetijske površine Okoljski cilji plana Kazalci Metodologija Ohranjanje kmetijskih površin in Umeščanje posegov v okviru Vrednotenje njihove pridelovalne funkcije plana na kmetijske površine Na podlagi namenske rabe, dejanske rabe ter talnega števila se: različnih kvalitet - identificira prisotnost kmetijskih površin, kvaliteta kmetisjkih tal in njihova kolizija z drugimi zasnovami v okviru plana. Ocenjevanje Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje z vidika kmetijstva, kot naravnega vira se bo ugotavljala v naslednjih velikostnih razredih: A – ni vpliva/pozitiven vpliv: ni vpliva: ni sprememb na kmetijskih površinah; pozitiven vpliv: kmetijske površine zaradi izvedbe plana se povečajo; kmetijski potencial je ohranjen, hkrati se spodbuja trajnostne oblike kmetijstva; B – nebistven vpliv: manjša prizadetost manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč zaradi izvedbe plana; najboljša kmetijska zemljišča/kmetijska zemljišča niso prizadeta oz. v manjši meri; spodbuja se le intenzivno kmetijstvo, ostali načini kmetijstva se ne razvijajo; C - nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: zmerna prizadetost manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč zaradi izvedbe plana ali manjša prizadetost najboljših kmetijskih zemljišč; možni so učinkoviti nadomestni ukrepi D – bistven vpliv: velika prizadetost najboljših kmetijskih površin; E – uničujoč vpliv: zelo velika/nedopustna prizadetost najboljših kmetijskih zemljišč; izravnalni ukrepi (nadomestna kmetijska zemljišča) niso mogoči.

Stran 151

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

IV.6.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.6.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA V kmetijsko pridelovalnem pogledu se območje deli na Brkine, Matarsko podolje in Čičarijo. Klimatsko in geografsko je to območje zelo raznoliko. Bližina velikih mest kot sta Trst in Koper pa sta kot nalašč za trženje vseh vrst kmetijskih pridelkov in izdelkov tega območja. Celotno območje je uvrščeno med območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje.

Glede na osnutek OPN se kot prednostna območja razvijajo območja v ravninskem delu doline Matarskega podolja v zaledju naselij ob glavni cesti Trst-Reka, na kraškem robu med Prešnico in Beko ter območja v okolici naselja Rodik in naselij na prisojni strani Brkinov.

Na območju Brkinov je glavna panoga sadjarstvo, na Čičariji reja drobnice. Z rejo goveda pa se ukvarjajo posamezne kmetije na celotnem območju. Prašičereja predstavlja bolj samooskrbo. Poljedelstvo je usmerjeno le v pridelavo krme za živino ter samooskrbo gospodinjstev s poljščinami. Tudi vrtnarstvo predstavlja le pridelavo zelenjavo za lastne potrebe, čeprav so nekatera območja primerna za pridelavo le-te.

V obstoječem stanju se v Občini Hrpelje – Kozina nahaja 7351 ha kmetijskih zemljišč glede na namensko rabo ter 3792 ha kmetijskih zemljišč po evidencah dejanske rabe.

Tabela 47: Kmetijske površine glede na namensko ter dejansko rabo Raba Površina Opis kategorij rabe Delež (%) (ha) Namenska raba Območje kmetijskih zemljišč 37,7 7351,1 Dejanska raba (njiva, vinograd, intenzivni sadovnjak, travniški sadovnjak, oljčnik, trajni travnik) 19,47 3792,3

Pri namenski rabi spada 2071 ha oz. 28 % kmetijskih zemljišč v kategorijo najboljših kmetijskih zemljišč (K1) oz. zemljišč ter 5280 ha oz. 71,8 % kmetijskih zemljišč pod ostala kmetijska zemljišča (K2).

V obstoječem planu obstaja kot posebnost t.i. dvojna namenska raba »poselitveno območje« to so površine na katerih je upravna enota izdajala gradbena dovoljenja navkljub namenski rabi kmetijstvo. To so površine, ki ležijo neposredno ob naseljih in so namenjene pozidavi, v primeru da so obstoječa zazidljiva območja že zasedena.

Tabela 48: Kmetijske površine glede na K1/K2 ter poselitvena območja K1 K2 (ha) (ha) običajna namenska raba 2029 5102 poselitveno območje 42 179 SKUPAJ 2071 5280

Stran 152

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

Pregled talnega števila na območju občine Hrpelje – Kozina, kaže, da se največji delež (59 %) tal nahaja med talnim številom 30 in 40. Naslednji razred s talnim številom med 41 in 65 zavzema 25 % površine občine. Glede na zgornje napisano tla niso najbollj ugodna za kmetijsko pridelavo.

IV.6.3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE

IV.6.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

Za segment kmetijskih površin navajamo povzetke Elaborata posegov na najboljša kmetijska zemljišča (Geateh d.o.o., julij, december 2011), ki je obvezna strokovna podlaga v postopku priprave Občinskega prostorskega načrta in je potrebna na podlagi Pravilnika o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Ur. l. RS, št. 110/08). S spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS št.: 43/11) se ukinjajo elaborati, ki pa še veljajo v prehodnem obdobju.

Celotna bilanca najboljših kmetijskih zemljišč bo z OPN – 56 ha. Pri posegu na K2 pa znaša negativna bilanca 161 ha. Skupaj bo torej glede na namensko rabo manj za 217 ha kmetijskih zemljišč. Tabela 49: Bilanca kmetijskih površin na območju občine Hrpelje - Kozina

K1 K2 Skupaj veljavni plan 2070,7 5280,4 7351,1 predvideni OPN 2014,7 5119,7 7134,4 razlika -55,9 -160,7 -216,7

Večina te negativne bilance kmetijskih površin je posledica aktualizacije plana - obstoječi plan se uskladi z obstoječim stanjem. Največji del pripada uskladitvi z gozdnimi površinami (519 ha). Velik del površin se spremeni zaradi ažuracije obstoječih prometnih površin - 153 ha. Ceste (134 ha) ter železnice (19 ha) v obstoječem planu niso bile posebej opredeljene.

Tabela 50: Posegi na kmetijska zemljišča predvidena podrobna namenska raba (ha)* druga območja centralnih dejavnosti 0,57 druge urejene zelene površine 3,90

gospodarske cone 2,72 gozdna zemljišča 2,87 območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport 1,48

Vsota območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene OBMOČJE

dejavnosti, manjšo obrt 2,43

Vsota območja energetske infrastrukture 8,23 Vsota območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš 6,01 Vsota območja stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš 1,96 Vsota območja večstanovanjske gradnje 0,24 Vsota območja za potrebe obrambe v naselju 0,00 POSELITVENO Vsota osrednja območja centralnih dejavnosti 3,36 Vsota parki 3,43 pokopališča 0,11

Stran 153

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

površine cest 18,76 površine podeželskega naselja 9,15 površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti 0,03 površine razpršene poselitve za kmetijsko proizvodnjo 0,04 površine razpršene poselitve za proizvodnjo 0,06 površine razpršene poselitve za turizem 0,16 površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo 1,00 površine za industrijo 0,73 površine za oddih, rekreacijo in šport 3,63 površine železnic 2,04 stanovanjske površine 59,60 športni centri 4,14 Skupaj 136,65

druga območja centralnih dejavnosti –ni več poselitveno 0,15 druge urejene zelene površine 1,96 gospodarske cone 2,63 gozdna zemljišča 518,93 območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene dejavnosti, manjšo obrt 0,12 območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš 0,83

območja stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš 0,28 območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 0,01 osrednja območja centralnih dejavnosti 1,42 ostale prometne površine 34,62 parki 0,09

pokopališča 0,33

površine cest 114,83 NAMENSKARABA površine podeželskega naselja 5,77 površine razpršene poselitve podeželskega zaselka 0,29 površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti 0,19 površine razpršene poselitve za kmetijsko proizvodnjo 2,07

OBIČAJNA površine razpršene poselitve za proizvodnjo 0,17 površine razpršene poselitve za turizem 0,18 površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo 0,53 površine za oddih, rekreacijo in šport 0,60 površine za turizem 0,03 površine železnic 17,45 stanovanjske površine 8,84 stanovanjske površine razpršene poselitve 0,08 Skupaj 712,39 Skupna vsota 849,05 *pri preseku obstoječega ter predvidenga plana prihaja do napake zaradi prostorskega zamika med planoma, tako nastanejo manjši strigi (do 0,2 ha za posamezen strig), ki niso dejansko posegi na kmetijske površine

Obstoječi prostorski plan uporablja za namensko rabo »območje kmetijskih zemljišč«, tudi podkategorijo »poselitveno območje«, kar pomeni, da je bilo možno na kmetijskih površinah (po namesnki rabi) pridobiti gradbeno dovoljenje, tam kje je bilo v podkategoriji označeno »poselitveno območje«. Z novim OPN se ta območja z dvojno namensko rabo ukinjajo, delno se območja, ki so bila v tem času pretežno

Stran 154

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

pozidana oz kako drugače rezervirana (nakup, pridobitev gradbenega dovoljenja) spremenijo v stavbna območja (137 ha), deloma se t.i. »poselitvena območja«, vrnejo nazaj v kmetijska območja –K2 oz K1.

Površine, ki se bodo z OPN spremenile iz kmetijskih površin v druge rabe so to glede na dejansko rabo v največji meri gozdna zemljišča (66 %) ter že pozidana območja (17 %) in trajni travniki (11 %).

Tabela 51 : Dejanska raba na površinah, ki se spreminjajo iz kmetijske namenske rabe v druge rabe Šifra rabe Opis rabe Površina (ha) Delež (%) 1100 njiva 1,33 0,2 1211 vinograd 0,49 0,1 1221 intenzivni sadovnjak 0,15 0,0 1222 travniški sadovnjak 7,70 0,9 1300 trajni travnik 89,72 10,6 1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju 17,38 2,0 1500 drevesa in grmičevje 15,04 1,8 1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdom 6,82 0,8 2000 gozd 562,25 66,2 3000 pozidano 146,20 17,2 odprto zemljišče s posebnim rastlinskim 5000 pokrovom 1,46 0,2 Skupna vsota 849,04 100,0

Površine, ki se bodo z OPN spremenile iz kmetijskih površin v druge rabe imajo na 81 % vseh površin talno število med -8 do 41. Glede na povprečje v celotni občini (71,7 % površin ima talno število med -8 ter 41) so posegi na K1 na nekoliko slabših tleh od povprečja.

Tabela 52 : Talno število na celotni spremembi kmetijskih površin Površina Delež Talno število (ha) (%) -8 16,82 1,98 13 7,29 0,86 25 0,08 0,01 31 313,81 36,97 36 95,39 11,24 37 78,05 9,20 38 11,77 1,39 39 29,23 3,44 41 138,40 16,30 42 16,04 1,89 43 12,62 1,49 50 96,16 11,33 59 14,96 1,76 64 2,97 0,35 69 6,54 0,77 73 4,44 0,52 74 4,28 0,50 Skupna vsota 848,86 100

Stran 155

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

SKLADNOST PLANA S SMERNICAMI

Dne 02.02.2012 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo Smernice k osnutku Občinskega prostorskega načrta Občine Hrpelje- Kozina, št. 350-41/2008/25. V nadaljevanju navajamo v tabelah pregled skladnosti OPN s smernicami MKGP, za tiste posege, ki jih je MKGP opredelili kot neustrezne.

Tabela 53: posegi na K1 ki so glede na smernice MKGP neustrezni zap. st. iz EUP Površine smernic oznaka (m2) OPOMBE Z izjemo dela kjer je obstoječi objekt ter cesta se poseg 10 BA-2 5242 umakne. Smernica se torej pretežno upošteva. Poseg se ohrani, na mestu je predvidena izgradnja vaškega 13 KV-1 882 doma (območje centralnih dejavnosti). 55 RD-15 8379 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana. 57 SV-3 11011 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana. 66 BA-5 13759 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana. 76 BA-12 538 Smernica se ne upošteva. 109 BB-3 666 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana! 131 OB-15 1376 Zazidljivo območje se ohrani. Zaokrožitev poselitve. Smernica se upošteva. Ohrani se le del ki je že pozidan 132 OB-15 9619 (cesta, stanovanjski del) Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana, razen v 141 RD-18 5291 manjši meri na površinah, ki so že pozidane. Smernica se upošteva. Ohrani se edino del ki je že pozidan 143 RD-17 6810 (cesta, stanovanjski del) Smernica se delno upošteva, ohrani se del kjer je obstoječa 147 SP-4 926 cesta. 148 TU-4 1323 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana 149 TU-4 436 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana Poseg se ohrani. Obstoječe zazidljivo (poselitveno) območje, 151 VL-3 505 izvajal se je promet s temi zemljišči. Območje VR-2 ostaja kot zazidljivo, ker je bilo že v 153 VR-2 463 obstoječem planu in se je dogajal promet s temi zemljišči. 154 BA-9 12125 Smernica se delno upošteva. Poseg se zmanjša. Smernica se ne upošteva. Pas (1 – 3 m širok) med obstoječo 156 GM-7 466 poselitivijo ter cesto se ohrani kot zazidljivo.

Tabela 54 : posegi na K2 ki so glede na smernice MKGP neustrezni zap. st. iz Površine OPOMBE smernic EUP oznaka (m2) Smernice so v pretežni meri upoštevane. Ohrani se del 3 OB1/SS-3/OPPN 20885,46 zazidljivega območj ob obstoječi poselitvi. 4 OB1/ZS-1 5375,142 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. 14 JV1/ZS-1 3581,432 Smernica se upošteva. Ohrani se K2. 18 BR3/SK-1 1116,287 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani.

Stran 156

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

zap. st. iz Površine OPOMBE smernic EUP oznaka (m2) Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Bencinski 23 HK2/CDo-1 3860,321 servis. Posega v dejansko stanje ne bo. Zelene površine se določijo z namenom, da se ohrani obstoječi gozd ob 27 HK2/ZD-1 9992,06 železnici, kot protihrupna bariera. Posega v dejansko stanje ne bo. Zelene površine se določijo z namenom, da se ohrani obstoječi gozd ob 28 HK4/ZD-2 3686,54 železnici, kot protihrupna bariera. HK2/SSe- Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 29 5/OPPN 24429,47 zazidljivo (poselitveno) območje. HK3/SSs- Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 31 1/OPPN 20727,99 zazidljivo (poselitveno) območje. 34 HK3/BC-1 8383,16 Smernica se upošteva. Poseg se umakne. 37 HK1/ZP-1 231,0064 Smernica se ne upošteva. Območje obstoječe poti. Smernica se ne upošteva. Aktualizacija z obstoječim 38 HK1/ZP-2 607,7363 stanjem – gozd. Ceste na tem mestu ne bo. Cesta (južna obvoznica 41 HK3/PC-1 23926,69 Hrpelje – Kozina) se premakne ca 50 m severno. Smernica se ne upošteva. Dejansko stanje se z 43 HK1/ZP-4 6414,8 opredelitvijo v parkovne površine ne spreminja. Smernica se ne upošteva. Dejansko stanje se z 44 HK1/ZP-5 6570,853 opredelitvijo v parkovne površine ne spreminja. HK2/SSe- Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 45 4/OPPN 18186,18 zazidljivo (poselitveno) območje. Ceste na tem mestu ne bo. Predvidene so zelene 50 HK1/PC-1 17951,14 površine. HK4/SSe- Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 51 3/OPPN 2397,875 zazidljivo (poselitveno) območje. Posega v dejansko stanje ne bo. Zelene površine se določijo z namenom, da se ohrani obstoječi gozd ob 53 HK4/ZD-1 5469,37 železnici, kot protihrupna bariera. Posega v dejansko stanje ne bo. Zelene površine se določijo z namenom, da se ohrani obstoječi gozd ob 55 HK4/ZD-3 187,5756 železnici, kot protihrupna bariera. HK4/SSe- Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 56 4/OPPN 7741,323 zazidljivo (poselitveno) območje. HK1/SSs- Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 60 1/OPPN 12517,02 zazidljivo (poselitveno) območje. 71 OC5/IG-1/OPPN 117,8125 Smernica se upošteva. Ohrani se K2. 72 HK3/IG-2/OPPN 13431,04 Smernica se upošteva. Ohrani se K2. Smernica se ne upošteva. Aktualizacija obstoječega 84 HK5/ZD-2 1092,4 stanja – območje avtoceste. 86 HK3/BC-1 3109,265 Smernica se upošteva. Ohrani se K2. 94 GL1/SS-2/OPPN 6387,202 Smernica se upošteva. Ohrani se K2. 99 GL3/SS-2 2227,855 Smernica se upošteva. Ohrani se K2. Smernica se ne upošteva. Aktualizacija obstoječega 103 OB1/SS-4 213,6097 stanja – cesta. 106 SL1/SS-2/OPPN 6103,376 Smernica se upošteva. Ohrani se K2. 116 MT2/SS-5/OPPN 6004,907 Smernica se delno upošteva. HK4/SSe- Smernica se ne upošteva. 124 4/OPPN 1319,573

Stran 157

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

zap. st. iz Površine OPOMBE smernic EUP oznaka (m2) HK1/SSv- Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 131 3/OPPN 1360,336 zazidljivo (poselitveno) območje. Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 132 HK1/ZD-1 106,3756 zazidljivo (poselitveno) območje. Smernice se v manjši meri upoštevajo. Obstoječe 166 GD2/SK-1 5485,685 zazidljivo (poselitveno) območje. Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 171 OC2/SS-1 992,1372 zazidljivo (poselitveno) območje. 175 OC2/E-1 18444,48 Smernica se upošteva. Ohrani se K2. DR4/SSe- Smernica se ne upošteva. 217 1/OPPN 701,6845 DR4/SSe- Smernica se upošteva. Ohrani se K2. 218 1/OPPN 2936,794 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 237 GR1/SS-1 1505,053 zazidljivo (poselitveno) območje. Posega v dejansko stanje ne bo. Zelene površine se določijo z namenom, da se ohrani obstoječi gozd ob 253 HK4/ZD-2 1462,025 železnici, kot protihrupna bariera. Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 255 HK4/ZD-3 7197,962 zazidljivo (poselitveno) območje. HK4/SSe- Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 256 4/OPPN 8740,407 zazidljivo (poselitveno) območje. Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe 257 HK1/PC-2 436,8242 zazidljivo (poselitveno) območje. 271 KV2/SS-1/OPPN 7452,783 Smernica se upošteva. Ohrani se K2. Smernica se pretežno upošteva. Obstoječe zazidljivo 273 HT2/SS-2/OPPN 6484,076 (poselitveno) območje. Smernica se pretežno upošteva. Obstoječe zazidljivo 302 AR2/SK-1 2944,313 (poselitveno) območje.

Na zahtevo Občine Hrpelje – Kozine je izdelovalec OPN del posegov na K1 in K2, ki jih MKGP v smernicah obravnava kot neustrezne ohranil. Problem je nastal predvsem zaradi obstoječe dvojne namenske rabe t.i. »poselitveno območje«, na katerem je upravna enota v preteklosti lahko izdajala gradbena dovoljenja, čeprav je glede na namensko rabo zemljišče bilo opredeljeno kot kmetijsko. Tako so na nekaterih parcelah, ki jih MKGP v smernicah opredeljuje kot nezazidljivo že izdali gradbeno dovoljenje ali pa je bilo na podlagi izdane lokacijske informacije (ki je dovoljevala gradnjo na kmetijskih površinah) izveden promet s parcelami, pod tržnimi vrednostmi, ki veljajo za zazidljiva.

Za širitev vrtca (Bač pri Materiji) MKGP v smernicah prosi za dodatne informacije, ki bodo izkazovale upravičenost posega na najboljša kmetijska zemljišča (0,58 ha): - omogoča predšolsko vzgojo otrokom, ki bivajo v odročnih Brkinskih vaseh ter je blizu kraja njihovega bivanja - z odprtjem dugega oddelka se omogočili vključitev otrok, ki bi zaradi pomanjkanja prostora v enoti Hrpelje ostali brez varstva - z lastnim prostorom bi se izognili plačevanju drage obstoječe najemnine - pogoji bivanja bi bili boljši, saj bi bili grajeni v skaldu s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca

Osnutek OPN za občino Hrpelje - Kozina podaja uravnoteženo razporeditev namenske rabe. Širitve naselij so usmerjene v največji možni meri na območja manj kvalitetnejših tal ter na način zaokrožitve

Stran 158

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

naselja, torej zapolnjevanja notranjih neposeljenih con naselij. Ocenjuje se, da so cilji plana v skladu z okoljskimi cilji plana za kmetijstvo. Pobude občanov, ki niso bile usklajene s cilji za kmetijstvo (so posegale v odprt kmetijski prostor) so bile v postopku priprave OPN že zavrnjene. Zaradi posegov na najboljša kmetijska zemljišča se vpliv izvedbe plana ocenjuje kot nebistven – ocena B. Daljinski, sinergijski in kumulativni vplivi ne bodo izraženi.

IV.6.4 OMILITVENI UKREPI

Omilitveni ukrepi niso predvideni.

IV.6.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Dodatno spremljanje vpliva izvedbe plana OPN za občino Hrepeje – Kozina na okoljski cilj za kmetijske površine ni potreben. Spremljanje stanja kmetijskih površin se redno izvaja v okviru MKGP ter ostalih pristojnih inštitucij, kot so Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Stran 159

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Gozd

IV.7. GOZD

Stran 160

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Gozd

IV.7.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA GOZD

IV.7.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi naslednjih zavezujočih zakonskih določil: - Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr in 17/14).

Cilji plana so: - Ohranjanje gozdov, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes - Zagotoviti sonaravno ter večnamensko gospodarjenje z gozdom, v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot - Ohranjanje gozdov v njihovi funkciji

IV.7.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za gozd je bil ocenjevan in vrednoten na podlagi kazalca okolja: »Funkcije gozdov«.

V spodnji preglednici so predstavljena okoljska izhodišča in metodologija oz. izbrana merila za ocenjevanje in vrednotenje vpliva izvedbe plana.

Stran 161

Tabela 55: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za gozd Okoljski cilji plana Kazalci Metodologija Zagotoviti sonaravno ter Posegi v gozd v odnosu do funkcij gozdov Vrednotenje večnamensko gospodarjenje z Kazalec Funkcije gozdov temelji na razvrstitvi gozdov na območju občine, gozdom, v skladu z načeli varstva Posegi na varovalne gozdove in gozdne rezervate glede na funkcijo, ki jo imajo: proizvodna, ekološka in socialna funkcija. okolja in naravnih vrednot Ocenjevanje Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite Ohranjanje gozdov v njihovi presoje z vidika gozda se ugotavlja v naslednjih velikostnih razredih: funkciji A – ni vpliva/pozitiven vpliv: ni vpliva: ni sprememb glede na obstoječe stanje; pozitiven vpliv: gozdne površine in njihove funkcije zaradi izvedbe plana niso prizadete; dolgoročno se trajnostno upravlja z gozdom, ni posegov na varovalni gozd; B – nebistven vpliv: manjša prizadetost gozdnih površin in njihovih funkcij zaradi izvedbe plana; prizadete so predvsem gozdne površine z lesno-proizvodno funkcijo, manjša; C - nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: zmerna prizadetost gozdnih površin in njihovih funkcij zaradi izvedbe plana; prizadete so predvsem gozdne površine z lesno-proizvodno funkcijo; možni omilitveni ukrepi; D – bistven vpliv: velika prizadetost gozdnih površin zaradi izvedbe plana; prizadete so predvsem gozdne površine z ekološko in socialno funkcijo; E – uničujoč vpliv: zelo velika/uničujoča prizadetost gozdnih površin zaradi izvedbe plana, prizadete so predvsem gozdne površine z ekološko in socialno funkcijo; izravnalni ukrepi niso mogoči.

Stran 162

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Gozd

IV.7.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.7.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA Pretežni del občine poraščajo gozdovi, ki pa so v večji meri mladi gozdovi. Območje Krasa je bilo še pred 200 leti brez gozda, na določenih mestih je bila pokrajina »kamnita puščava.« Za tem so začeli z načrtnim pogozdovanjem območja s črnim borom. Z večanjem gozdnatosti so se oblikovali sklenjeni koridorji gozdov, ki povezujejo Kras in Istro z Brkini in obsežnimi snežniškimi gozdovi. S tem so možnost širjenja v novo okolje dobile številne populacije divjadi, prostornost zveri je postalo stalnica, celotno območje je tudi izrednega ornitološkega pomena.

Visok delež mladih gozdov, pojavljanje številnih bolezni in gradacije žuželk ter požarna ogroženost celotnega prostora so glavni problemi pri zagotavljanju uspešnega gospodarjenja. Pestrost gozdov je kljub prisotnosti monokultur črnega bora in drugih iglavcev izredno velika. V kraškem GGO gospodarijo s 42 drevesnimi vrstami, veliko več najdemo grmovnih in ostalih rastlinskih vrst, ki podobi gozdnate krajine dajejo svojevrsten pečat.

Brkini z dolino reke Reke na severu predstavljajo vezni člen s celinsko Slovenijo. Večino gozdne vegetacije predstavljajo gozdovi bukve, različnih hrastov in kostanja.V novejšem času zaradi opuščanja košnje na strminah in grebenih gozd ponovno napreduje iz globeli proti slemenom.

Podgorski kras, Čičarija in Podgrajsko podolje sestavljajo kraško pokrajino med flišnimi koprskimi brdi, apneniškim Krasom in flišnimi Brkini. Podgrajski kras je kraški ravnik, ki se dvigne v hribovito Čičarijo, v Podgrajskem podolju pa naletimo na uravnan zakrasel svet. Zaradi preteklega gospodarjenja na Čičariji in Slavniku nad 800 m nm. prevladuje bukev s primesjo jelke in smreke. V nižjih legah (600 - 800m) se bukvi pridružita tudi črni in beli gaber, še nižje pa prevladujejo degradirana grmišča hrasta - kraška hosta.

Kras obsega manjši del občine zahodno od Hrpelj. Na Krasu prevladuje gozdna združba črnega gabra z ojstrico, na ilovnatih kraških tleh pa se ji pridruži tudi primorska različica združbe gradna in domačega kostanja. Posebno mesto med drevesnimi vrstami imajo umetni nasadi črnega bora, ki v zadnjih letih zarašča opuščene pašnike.

Tabela 56: Prikaz namenske ter dejanske rabe gozdnih površin v občini Hrpelje - Kozina Delež glede na celotno Površina (ha) občino (%) Namenska raba gozd 11871,5 61,0 Dejanska raba gozd 13811,6 70,92 drevesa in grmičevje 255,1 1,31 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdom 388,5 1,99 Evidenca ZGS Gozdna maska 13289 68,2

Stran 163

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Gozd

V občini zaseda gozd po dejanski rabi 71 % površin občine oz. 61 % po namenski rabi, kar pomeni, da je proces zaraščanja še vedno aktiven.

V obstoječem planu za občino Hrpelje - Kozina je posebnost pri kategoriziranju namenske rabe t.i. kategorija gozd - poselitveno območje. To je neke vrste dvojna kategorija, ki je dovoljevala poseljevanje tudi območij gozda v neposredni bližini poseljenih območij. Takih območij z dvojno namensko rabo je v veljavnem planu 129 ha od skupaj 11871 ha gozdnih zemljišč, to je ca 1 %.

V občini Hrpelje – Kozina se nahaja gozdni rezervat na SZ pobočju V. Plešivca z imenom Plešivski gozd, v velikosti 40 ha. Gozdni rezervati so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov.

V občini imamo tudi 3 varovalne gozdove:  17 ha varovalnega gozda na zaključku brkinske doline (potok Brsnica) pri Baču pri Materiji  28 ha na pobočju dsoteske potoka Griža severno od Beke  6 ha na pobočju soteske potoka Glinščice ter Krvavega potoka.

IV.7.3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE

IV.7.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE V predvidenem planu OPN Hrpelje – Kozina je določenih 11 579,3 ha gozdnih zemljišč po namenski rabi. S predlogom OPN Hrpelje – Kozina se načrtuje negativna bilanca gozdnih površin. Obstoječi plan namreč vsebuje 11 871 ha gozdnih zemljišč, kar je zmanjšanje za 283 ha. Pri tem bo glede na obstoječo namensko rabo 519 ha površin gozda določenih na novo ter 802 ha gozda odstranjeno iz plana. Velik del tega bo posledica aktualizacije plana (upoštevanje procesa zaraščanja). Glej spodnjo tabelo.

Tabela 57 : Sprememba namenske in dejanske rabe gozda Dejanska raba Namenska raba Sprememba iz Sprememba iz drugih površin v gozda v druge gozd (ha) površine (ha) 1100 Njiva 0,00 0,34 1221 Intenzivni sadovnjak 0,06 5,07 1222 Ekstenzivni sadovnjak 0,00 2,74 1300 Trajni travnik 2,80 99,23 1410 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 3,99 48,31 1500 Drevesa in grmičevje 1,04 17,27 1800 Kmetijsko zemljišče poraslo z drevjem 4,75 15,83 2000 Gozd 503,77 526,68 3000 Pozidano in sorodno zemljišče 0,84 83,79 Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim 5000 pokrovom 1,46 Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim 6000 rastlinskim pokrovom 0,48 Skupaj +519,14 -802,28 Razlika -283,14 ha

Stran 164

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Gozd

S izvedbo plana se ne zmanjšujejo območja gozda na območjih gozdnega rezervata niti na območjih varovalnih gozdov. Na delu gozdnega rezervata (Plešivski gozd) se na ca 1 ha spremeni namenska raba iz območja K2 v gozd.

Tabela 58: Pregled večjih posegov z vidika vpliva na gozd z omejitvami (varstvene funkcije na 1 stopnji) Lokacija Opis posega Omejitve Opredelitev

MI-4 (Mihele) 4,4 ha gozda v Funkc. 1. st. varov. Že sprejet državni lokacijski površine železnic naravnih vrednot: Beka – načrt za izgradnjo II. tira PŽ Soteska Glinščice železniške proge Divača – Koper. Aktualizacija plana. (ocena B)

Mestni gozd - 5,6 ha gozda v Klimatska ter higiensko- Posek gozda bo imel Kozina območje zdravstvena funkc. 1. st.: nebistven vpliv na klimatsko HK – 64, HK – 28, stanovanj SSe, mestni gozd Kozina stanje v naselju Kozina ob HK – 43, HK -55, površine cest Pc upoštevanju omilitvenih HK – 30, HK – 62, ukrepov. (ocena C)

Stran 165

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Gozd

Lokacija Opis posega Omejitve Opredelitev HK – 68 (Kozina)

B-239 (Odolina – 2,7 ha gozda v K2 Funkc. 1. st. varov. Posek gozda bo imel Bač pri Materii) naravnih vrednot: ponikve nebistven vpliv na naravno Povirje potoka v Odolini. vrednoto slepe doline Brsnica. (geomorf., hidr.) ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. (ocena C)

B - 76, B – 253, 1,2 ha v K2 Funkc. 1. st. varov. Posek gozda bo imel (Slivje) naravnih vrednot: nebistven vpliv na naravno Slivarska dolina, fliš vrednoto slepe doline naklon (geomorf., hidr.) (ocena B)

Stran 166

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Gozd

Lokacija Opis posega Omejitve Opredelitev

BZ-4, B- 0,8 ha v K2 ter v Funkc. 1. st. varov. Posek gozda bo imel 140,(Brezovica) SS naravnih vrednot: Slepa nebistven vpliv na naravno dolina - Brezovica vrednoto slepe doline – Brezovica (geomorf., hidr.) (ocena B)

B-163, B-175, B – 0,9 ha v K2 1. st. hidrološke funkc., Posek gozda bo imel 184 (Šmagur – fliš, naklon, Šmagurka - nebistven vpliv na naravno Dolina v Brkinih) dolina. VVO 3.st. vrednoto doline z vodotokom ob potoku v Brkinih (hidr, ekos. zvrst.) Šmagurka ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. (ocena C)

Vpliv izvedbe plana na gozd ocenjujemo kot nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.

Stran 167

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Gozd

IV.7.4 OMILITVENI UKREPI

Za omilitev vpliva OPN Hrpelje – Kozina na gozd je potrebno izvesti naslednje ukrepe:

 Ob poseku mestnega gozda v Kozini, s klimatsko, higiensko in zdravstveno funkcija na 1. stopnji, na enotah urejanja prostora HK – 64, HK – 28, HK – 43, HK -55, HK – 30, HK – 62, HK – 68 naj se ohranijo posamezna vitalnejša drevesa, ki bodo služila kot blažilec klimatskih ekstremov (sonce, burja, površinski odtok ob nalivih).

 Na območju slepe doline – Odolina (naravna vrednota državnega pomena) naj se ob poseku gozda na enoti B-239 ohrani obrežni pas drevesne vegetacije ob potoku Brsnica in njegovih pritokih.

 Na območju doline v Brkinih – Šmagur naj se na območjih (B-163, B-175, B – 184) pri poseku gozda ob potoku Šmagurka ohrani obrežni pas drevesne vegetacije.

IV.7.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Spremljanje vpliva izvedbe plana na okoljski cilj za gozd se določi v fazi izvedbe posameznih posegov, t.j. v fazi priprave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje oz. v fazi priprave lokacijskega načrta.

Stran 168

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

IV.8. KULTURNA DEDIŠČINA

Stran 169

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

IV.8.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO

IV.8.1.1. NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi normativnih izhodišč, ki izhajajo iz spodaj navedenih zakonskih podlag:  Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Ur. l. RS, 16/2008, 123/2008, 08/11 – ORZVKD39, 90/12 in 111/13);  Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (MEKVAD) (Ur. l. RS, 24/99);  Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, 76/2004);  Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 (Ur.l. RS, 35/08);  Zakon o ratifiakciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Ur.l. RS, 74/2003);  Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope (Granadska konvencija) (Ur.l. SFRJ, 4-11/1991, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile, Ur.l. RS, 14/92);  Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (UNESCO, sprejeta 1972, veljavna od 1975; Ur.l. SFRJ, 56/74, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb, Ur.l. RS – Mednarodne pogodbe, 15/92, 54/92).

IV.8.1.2. MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodološka izhodišča temeljijo na normativnih izhodiščih ter merilih in metodologiji vrednotenja in ocenjevanja, ki so podani v preglednici v nadaljevanju.

Stran 170

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Tabela 59 :: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za kulturno dediščino Okoljski cilji plana Kazalci Metodologija 1. Ohranjanje objektov in območij kulturne 1. Vpliv prostorskega koncepta OPN v odnosu do dediščine, upoštevajoč njihov status, strateških usmeritev celostnega varstva kulturne dediščine A - ni vpliva/pozitiven vpliv: OPN na objekte in območja kulturne pomen, zvrst, režim varovanja, 2. Vpliv opredeljene namenske rabe oziroma opredeljenih dediščine ter arheološka najdišča in ostaline.ne bo vplival oz. bodo zgodovinski kontekst in umeščenost v posledice pozitivne. sprememb v odnosu do varstvenih režimov enot kulturne prostor dediščine in njihovih vplivnih območij B – nebistven vpliv: OPN nebistveno tangira/spreminja objekte in območja 3. Upoštevanje celovitosti enot kulturne dediščine in kulturne dediščine ter arheološka najdišča in ostaline. njihovih vplivnih območij pri opredeljevanju enot 2. Ohranjanje arheoloških najdišč in urejanja prostora C – nebistven vpliv pod pogoji: OPN bistveno tangira/spreminja objekte in arheoloških ostalin. 4. Ustreznost splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za območja kulturne dediščine ter arheološka najdišča in ostaline, vendar se podpiranje celostnega ohranjanje kulturne dediščine vplive lahko z učinkovitimi omilitvenimi ukrepi zmanjša.

5. Ustreznost podpore prostorsko izvedbenih pogojev, v D – bistven vpliv: OPN bistveno tangira/spreminja objekte in območja enotah urejanja prostora kjer je prisotna kulturna kulturne dediščine ter arheološka najdišča in ostaline, vplive z omilitvenimi dediščina, celostnemu ohranjanju in upoštevanju ukrepi ni možno zmanjšati. varstvenih režimov iz strokovnih zasnov in aktov o razglasitvi E – uničujoč vpliv: OPN tangira objekte in območja kulturne dediščine ter 6. Združljivost podrobnejše namenske rabe z varstvenimi arheološka najdišča in ostaline in bo popolnoma spremenil njihove režimi enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih značilnosti/jih uničil. Omilitveni ukrepi niso možni. območij X – ugotavljanje vpliva ni možno. 7. Zagotovljenost varstva arheoloških ostalin po ZVKD-1

(registrirana arheološka najdišča in površine, ki še niso bile ovrednotene z vidika varstva arheoloških ostalin) v OPN

Stran 171

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

IV.8.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.8.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA Na območju občine so evidentirane naslednje enote kulturne dediščine, vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (Register kulturne dediščine, stanje podatkov z dne 12.7.2011) (gl. tudi grafično prilogo 3):

Slika 13: Kulturna dediščina na območju Občine Hrpelje - Kozina

Stran 172

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Tabela 60: Seznam kulturne dediščine v občini Hrpelje-Kozina Ime Režim Podrežim Predpis Esd Tip Datacija arheološko Beka - Arheološko območje Mali Kras najdišče 9164 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba Brezovica pri Materiji - Arheološko arheološko območje Bilenvrh najdišče 9165 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba arheološko Beka - Arheološko najdišče Punjert najdišče 16010 arheološka dediščina srednji vek arheološko Brezovo Brdo - Ruševine cerkve sv. Petra najdišče 3956 arheološka dediščina srednji vek Petrinje - Arheološko najdišče Acijev arheološko mlajši neolitik, bakrena doba, bronasta doba, pozna spodmol najdišče 16498 arheološka dediščina rimska doba arheološko Artviže - Arheološko območje Križev drev najdišče 17290 arheološka dediščina rimska doba, srednji vek arheološko Artviže - Arheološko območje Sv. Socerb najdišče 17289 arheološka dediščina zgodnji srednji vek arheološko Petrinje - Arheološko najdišče jama Jazbina najdišče 17303 arheološka dediščina prazgodovina arheološko Slope - Arheološko najdišče sv. Križ najdišče 17841 arheološka dediščina srednji vek arheološko Rodik - Arheološko najdišče Krvice najdišče 17304 arheološka dediščina rimska doba, zgodnji srednji vek Skadanščina - Arheološko območje Na arheološko Gnojinah najdišče 17306 arheološka dediščina pozni srednji vek arheološko Obrov - Arheološko območje Grublje najdišče 17301 arheološka dediščina rimska doba, srednji vek arheološko Petrinje - Arheološko območje V Trpcah najdišče 17302 arheološka dediščina rimska doba, srednji vek, novi vek arheološko Bač pri Materiji - Protiturški tabor najdišče 7334 arheološka dediščina 15. stol. Petrinje - Arheološko najdišče Brgod in arheološko Brgodec najdišče 15530 arheološka dediščina bronasta doba Gradišče pri Materiji - Arheološko najdišče arheološko Hajnovca najdišče 28836 arheološka dediščina prazgodovina memorialna Artviže - Spomenik NOB dediščina dediščina 17296 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1968, druga svetovna vojna memorialna Materija - Spomenik Francu Segulinu-Boru dediščina dediščina 17299 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1974, druga svetovna vojna Slivje - Spomenik NOB dediščina memorialna 17308 memorialna dediščina zadnja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna

Stran 173

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Ime Režim Podrežim Predpis Esd Tip Datacija dediščina stavbna profana stavbna Ostrovica - Domačija Ostrovica 11 dediščina dediščina 23912 dediščina zadnja četrtina 18. stol., 1792 stavbna profana stavbna Ostrovica - Domačija Ostrovica 10 dediščina dediščina 23911 dediščina 19. stol. naselbinska Ostrovica - Vas dediščina dediščina 23219 naselbinska dediščina 18. stol., 19. stol. stavbna sakralna stavbna Artviže - Cerkev sv. Servula dediščina dediščina 3585 dediščina pozni srednji vek stavbna sakralna stavbna Hotična - Cerkev sv. Pantaleona dediščina dediščina 4009 dediščina druga polovica 17. stol. stavbna sakralna stavbna Vrhpolje pri Kozini - Cerkev sv. Tomaža dediščina dediščina 3628 dediščina 17. stol. stavbna dediščina, vrtnoarhite kturna profana stavbna Odolina - Dvorec Odolina dediščina dediščina 12162 dediščina 17. stol., 1628 stavbna sakralna stavbna Tatre - Cerkev sv. Janeza Evangelista dediščina dediščina 3954 dediščina druga polovica 19. stol. stavbna sakralna stavbna Skadanščina - Cerkev sv. Roka dediščina dediščina 4007 dediščina zadnja četrtina 17. stol. stavbna sakralna stavbna Golac - Cerkev sv. Kancijana dediščina dediščina 3654 dediščina sredina 17. stol. stavbna sakralna stavbna Odolina - Razvaline cerkve sv. Petra dediščina dediščina 3588 dediščina prva polovica 17. stol. stavbna sakralna stavbna Nasirec - Cerkev sv. Trojice dediščina dediščina 3630 dediščina 17. stol. naselbinska Tatre - Vas dediščina dediščina 15936 naselbinska dediščina 19. stol. naselbinska Kozina - Vaško jedro dediščina dediščina 16047 naselbinska dediščina 19. stol. naselbinska Klanec pri Kozini - Vas dediščina dediščina 16045 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. stavbna profana stavbna Kozina - Domačija Bazoviška 20 dediščina dediščina 16830 dediščina 19. stol. naselbinska Hrpelje - Vas dediščina dediščina 16043 naselbinska dediščina 19. stol.

Stran 174

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Ime Režim Podrežim Predpis Esd Tip Datacija naselbinska Obrov - Vas dediščina dediščina 16054 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. stavbna profana stavbna Ostrovica - Domačija Ostrovica 3 dediščina dediščina 23910 dediščina 19. stol. stavbna profana stavbna Ocizla - Korito na kali dediščina dediščina 27334 dediščina zadnja četrtina 19. stol., 1882 stavbna sakralna stavbna prva četrtina 20. stol., 1901, zadnja četrtina 20. stol., Brezovica pri Materiji - Kapelica pri Brinšci dediščina dediščina 27616 dediščina 1996 stavbna sakralna stavbna tretja četrtina 17. stol., 1674, tretja četrtina 19. stol., Rožice - Kapelica in križ dediščina dediščina 27843 dediščina 1856 naselbinska Brezovica pri Materiji - Vas dediščina dediščina 27857 naselbinska dediščina prelom 14. stol. in 15. stol., 19. stol., 20. stol. naselbinska Golac - Vas dediščina dediščina 17298 naselbinska dediščina prelom 14. stol. in 15. stol., 19. stol., 20. stol. naselbinska Tublje pri Hrpeljah - Vas dediščina dediščina 16066 naselbinska dediščina tretja četrtina 14. stol., 1370, 19. stol., 20. stol. naselbinska Mihele - Vas dediščina dediščina 16051 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Gradišica - Vas dediščina dediščina 16041 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Materija - Vas dediščina dediščina 16050 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Artviže - Vas dediščina dediščina 16035 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Velike Loče - Vas dediščina dediščina 16067 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Skadanščina - Vas dediščina dediščina 16063 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Slope - Vas dediščina dediščina 16065 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Vrhpolje pri Kozini - Vas dediščina dediščina 16068 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Javorje pri Obrovu - Vas dediščina dediščina 16044 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Slivje - Vas dediščina dediščina 16064 naselbinska dediščina tretja četrtina 14. stol., 1370, 19. stol., 20. stol. naselbinska Rožice - Vas dediščina dediščina 16062 naselbinska dediščina tretja četrtina 14. stol., 1370, 19. stol., 20. stol.

Stran 175

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Ime Režim Podrežim Predpis Esd Tip Datacija naselbinska Gradišče pri Materiji - Vas dediščina dediščina 16040 naselbinska dediščina tretja četrtina 14. stol., 1370, 19. stol., 20. stol. naselbinska Golac - Zaselek Gojaki dediščina dediščina 27886 naselbinska dediščina 18. stol., 19. stol., 20. stol. naselbinska Golac - Zaselek Brdo dediščina dediščina 27887 naselbinska dediščina 18. stol., 19. stol., 20. stol. naselbinska Golac - Zaselek Zagrad dediščina dediščina 27888 naselbinska dediščina 18. stol., 19. stol., 20. stol. naselbinska Beka - Vas dediščina dediščina 16037 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Brezovo Brdo - Vas dediščina dediščina 16038 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Hotična - Vas dediščina dediščina 16042 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Kovčice - Vas dediščina dediščina 16046 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. stavbna sakralno profana 13. stol., prva četrtina 15. stol., 1400, prva četrtina 17. Brezovica pri Materiji - Župnijsko središče dediščina dediščina 27874 stavbna ded. stol., 1610, 19. stol. naselbinska Rodik - Vas dediščina dediščina 16061 naselbinska dediščina prva četrtina 15. stol., 1400, 18. stol., 19. stol., 20. stol. naselbinska Prešnica - Vas dediščina dediščina 16060 naselbinska dediščina zadnja četrtina 14. stol., 1398, 18. stol., 19. stol. naselbinska Povžane - Vas dediščina dediščina 16059 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Orehek pri Materiji - Vas dediščina dediščina 16056 naselbinska dediščina prva četrtina 15. stol., 1412, 19. stol., 20. stol. naselbinska Ocizla - Vas dediščina dediščina 16055 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Mrše - Vas dediščina dediščina 16052 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Nasirec - Vas dediščina dediščina 16053 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Poljane pri Podgradu - Vas dediščina dediščina 16058 naselbinska dediščina 18. stol., 19. stol. naselbinska Petrinje - Vas dediščina dediščina 16057 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. naselbinska Markovščina - Vas dediščina dediščina 16049 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol.

Stran 176

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Ime Režim Podrežim Predpis Esd Tip Datacija naselbinska Krvavi Potok - Zaselek dediščina dediščina 16048 naselbinska dediščina 19. stol. stavbna sakralna stavbna Hotična - Kapelica dediščina dediščina 27960 dediščina tretja četrtina 19. stol., 1875 stavbna sakralna stavbna zadnja četrtina 17. stol., 1678, prva četrtina 21. stol., Povžane - Pri križu dediščina dediščina 27961 dediščina 2001 stavbna sakralna stavbna Prešnica - Kapelica dediščina dediščina 28407 dediščina 19. stol. 13. stol., prva četrtina 17. stol., 1610, tretja četrtina 18. sakralna stavbna stol., 1774, zadnja četrtina 19. stol., 1895, prva četrtina Brezovica pri Materiji - Cerkev sv. Štefana spomenik * 3584 dediščina 20. stol., 1908 naselbinska Bač pri Materiji - Vas dediščina dediščina 16036 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. Ostrovica - Spominska plošča političnim memorialna dogodkom NOB dediščina dediščina 13469 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1974, druga svetovna vojna memorialna Ostrovica - Spominska plošča vojaški enoti dediščina dediščina 13470 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1972, druga svetovna vojna memorialna Golac - Spomenik NOB dediščina dediščina 16039 memorialna dediščina zadnja četrtina 20. stol., 1982, druga svetovna vojna Hrpelje - Spomenik Dragomirju Benčiču- memorialna Brkinu dediščina dediščina 16831 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1967 memorialna Rožice - Spominsko znamenje NOB dediščina dediščina 17300 memorialna dediščina zadnja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna memorialna Rodik - Spomenik NOB dediščina dediščina 17305 memorialna dediščina druga četrtina 20. stol., 1945, druga svetovna vojna memorialna Skadanščina - Spomenik NOB dediščina dediščina 17307 memorialna dediščina zadnja četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna memorialna Slope - Spomenik NOB dediščina dediščina 17309 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1972, druga svetovna vojna stavbna sakralna stavbna Golac - Križ ob Poljanski cesti dediščina dediščina 23377 dediščina prva četrtina 20. stol. Vrhpolje pri Kozini - Oštirščeva ledenica v stavbna profana stavbna Dolini dediščina dediščina 26118 dediščina 19. stol. stavbna sakralna stavbna Obrov - Križ na koncu vasi dediščina dediščina 27796 dediščina prva četrtina 19. stol., 1806. stavbna sakralna stavbna tretja četrtina 19. stol., 1870, zadnja četrtina 20. stol., Prešnica - Pil pred vasjo dediščina dediščina 27798 dediščina 1997 stavbna sakralna stavbna Prešnica - Pil na križišču dediščina dediščina 27799 dediščina 19. stol.

Stran 177

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Ime Režim Podrežim Predpis Esd Tip Datacija stavbna sakralna stavbna Brezovica pri Materiji - Kapelica pri šoli dediščina dediščina 27617 dediščina zadnja četrtina 19. stol., 1886 stavbna sakralna stavbna Golac - Palačkov križ dediščina dediščina 27714 dediščina prva četrtina 20. stol., tretja četrtina 20. stol., 1972 stavbna sakralna stavbna Golac - Slošarova kapelica dediščina dediščina 27715 dediščina tretja četrtina 19. stol., 1884 stavbna sakralna stavbna Golac - Kapelica pri Palačkovi hiši dediščina dediščina 27716 dediščina prva četrtina 20. stol., 1910 stavbna sakralna stavbna Golac - Šimina kapelica dediščina dediščina 27717 dediščina druga četrtina 20. stol., 1936 stavbna sakralna stavbna Golac - Palačkova kapelica dediščina dediščina 27718 dediščina prva polovica 20. stol. stavbna sakralna stavbna Vrhpolje pri Kozini - Kapelica dediščina dediščina 27962 dediščina druga četrtina 20. stol., 1927 stavbna profana stavbna Ocizla - Napajalni koriti v ključi dediščina dediščina 28122 dediščina prva polovica 20. stol. stavbna sakralna stavbna Rožice - Križ na polju dediščina dediščina 28405 dediščina 19. stol., zadnja četrtina 20. stol. stavbna sakralna stavbna Obrov - Križ pri Brigu dediščina dediščina 28427 dediščina prelom 19. stol. in 20. stol. Golac - Arheološko območje Gradina spomenik * 7271 arheološka dediščina 12. stol., druga četrtina 13. stol., 1249 profana stavbna Golac - Hiša na domačiji Golac 5 spomenik * 7336 dediščina prva četrtina 19. stol., 1806 Kačiče - Arheološko območje Gabrova stran spomenik * 7281 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba sakralna stavbna Klanec pri Kozini - Cerkev sv. Petra spomenik * 3744 dediščina tretja četrtina 17. stol., 1670 sakralna stavbna Ocizla - Cerkev sv. Marije Magdalene spomenik * 3748 dediščina 17. stol. profana stavbna Ocizla - Domačija Ocizla 26 spomenik * 7345 dediščina druga polovica 19. stol., 1865, 1868, 1893 sakralna stavbna Hrpelje - Cerkev sv. Antona Puščavnika spomenik * 3682 dediščina zadnja četrtina 18. stol., 1792 sakralna stavbna Petrinje - Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana spomenik * 3745 dediščina tretja četrtina 17. stol., 1672 sakralna stavbna Prešnica - Cerkev sv. Jedrti spomenik * 3746 dediščina tretja četrtina 17. stol., 1668 Markovščina - Cerkev sv. Antona sakralna stavbna Padovanskega spomenik * 4005 dediščina 17. stol.

Stran 178

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Ime Režim Podrežim Predpis Esd Tip Datacija Hotična - Arheološko območje Gavje spomenik * 7279 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba sakralna stavbna Slivje - Cerkev sv. Martina spomenik * 4004 dediščina zadnja četrtina 17. stol., 1697 sakralna stavbna Orehek pri Materiji - Cerkev sv. Štefana spomenik * 4008 dediščina 17. stol. Javorje pri Obrovu - Cerkev sv. Janeza sakralna stavbna druga četrtina 17. stol., 1646, zadnja četrtina 18. stol., Evangelista spomenik * 3685 dediščina 1793 sakralna stavbna druga četrtina 17. stol., 1647, zadnja četrtina 18. stol., Rodik - Cerkev sv. Trojice spomenik * 3976 dediščina 1785 sakralna stavbna Gradišče pri Materiji - Cerkev sv. Primoža spomenik * 4006 dediščina 17. stol. sakralna stavbna Obrov - Cerkev Gospodovega oznanjenja spomenik * 3684 dediščina zadnja četrtina 17. stol., 1676 Obrov - Arheološko območje Gradina spomenik * 7300 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba Golac - Arheološko območje Velika vrata spomenik * 7272 arheološka dediščina rimska doba sakralna stavbna Golac - Cerkev sv. Nikolaja spomenik * 3652 dediščina zadnja četrtina 18. stol., 1791 Poljane pri Podgradu - Cerkev sv. Antona sakralna stavbna Padovanskega spomenik * 3653 dediščina druga polovica 17. stol. sakralna stavbna Bač pri Materiji - Cerkev sv. Jurija spomenik * 3590 dediščina tretja četrtina 18. stol., 1759 sakralna stavbna Slope - Cerkev sv. Križa spomenik * 3589 dediščina 17. stol. sakralna stavbna Mihele - Cerkev sv. Elije spomenik * 3629 dediščina 17. stol. sakralna stavbna Beka - Cerkev sv. Lovrenca spomenik * 3747 dediščina 18. stol. Nasirec - Gradišče Gradec spomenik * 483 arheološka dediščina železna doba, zgodnja rimska doba Rodik - Arheološko najdišče Ajdovščina spomenik * 624 arheološka dediščina železna doba, rimska doba pozna bronasta doba, železna doba, visoki srednji vek, Beka - Arheološko najdišče Lorencon spomenik * 9163 arheološka dediščina 13. stol., 14. stol. Vrhpolje pri Kozini - Gradišče Veliko Gradišče spomenik * 850 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba Vrhpolje pri Kozini - Arheološko najdišče Mandarje spomenik * 17297 arheološka dediščina rimska doba Rodik - Arheološko najdišče Tabor spomenik * 7306 arheološka dediščina srednji vek Slope - Arheološko najdišče Pod lipami spomenik * 7312 arheološka dediščina rimska doba

Stran 179

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Ime Režim Podrežim Predpis Esd Tip Datacija Nasirec - Arheološko najdišče Grublje spomenik * 7299 arheološka dediščina rimska doba Rožice - Arheološko najdišče Obešenca spomenik * 633 arheološka dediščina mezolitik, rimska doba Gradišče pri Materiji - Arheološko najdišče Orlek spomenik * 7274 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba Gradišica - Gradišče Sv. Hrib spomenik * 7276 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba Bač pri Materiji - Arheološko najdišče Štefakova pečina spomenik * 7210 arheološka dediščina prazgodovina Hrpelje - Arheološko najdišče Debela griža spomenik * 7278 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba Nasirec - Grad nad Botačem spomenik * 9166 arheološka dediščina visoki srednji vek, pozni srednji vek Kozina - Spomenik NOB spomenik * 7366 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1968, druga svetovna vojna Vrhpolje pri Kozini - Gradišče Veliko Gradišče vplivno območje 850 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba Orehek pri Materiji - Vas vplivno območje 16056 naselbinska dediščina prva četrtina 15. stol., 1412, 19. stol., 20. stol. sakralna stavbna Orehek pri Materiji - Cerkev sv. Štefana vplivno območje 4008 dediščina 17. stol. Obrov - Vas vplivno območje 16054 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. Markovščina - Vas vplivno območje 16049 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. Materija - Vas vplivno območje 16050 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol. sakralna stavbna Hrpelje - Cerkev sv. Antona Puščavnika vplivno območje 3682 dediščina zadnja četrtina 18. stol., 1792 Hrpelje - Spomenik Dragomirju Benčiču- Brkinu vplivno območje 16831 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1967 Kozina - Spomenik NOB vplivno območje 7366 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1968, druga svetovna vojna sakralna stavbna Mihele - Cerkev sv. Elije vplivno območje 3629 dediščina 17. stol. sakralna stavbna Petrinje - Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana vplivno območje 3745 dediščina tretja četrtina 17. stol., 1672 sakralna stavbna Golac - Cerkev sv. Kancijana vplivno območje 3654 dediščina sredina 17. stol. profana stavbna Kozina - Domačija Bazoviška 20 vplivno območje 16830 dediščina 19. stol. Dolenja vas pri Senožečah - Bižonova dediščina stavbna sakralna stavbna kapelica priporočilno dediščina 16394 dediščina prva četrtina 20. stol. * Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 (popravek)

Stran 180

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Ocena stanja kulturne dediščine

Ocena stanja kulturne dediščine je povzeta iz smernic k OPN. V Občini Hrpelje-Kozina je trenutno registriranih 143 prostorsko relevantnih enot kulturne dediščine. 41 enot ima status kulturnega spomenika.

Stavbna profana dediščina Status kulturnega spomenika imata 2 enoti in 8 enot ima status kulturne dediščine Ni izrazito ogrožena, najpomembnejše je vzdrževanje objektov in ustrezni programi.

Sakralna stavbna dediščina in sakralno profana stavbna dediščina Status kulturnega spomenika ima 19 enot in 27 enot ima status kulturne dediščine. Je zvrst kulturne dediščin ki ni ogrožena.

Memorialna dediščina Status kulturnega spomenika ima 1 enota in 11 enot ima status kulturne dediščine. Dediščina ni ogrožena oz. je dobro vzdrževana.

Arheološka dediščina Status kulturnega spomenika ima 19 enot in 16 enot ima status kulturne dediščine. Arheološka dediščina je najbolj ogrožena zvrst kulturne dediščine, zlasti tista, ki se nahaja neposredno ob naseljih, ki izkazujejo trend širitve. Ravno tako pa je ranljiva tudi za kmetijstvo in gozdarstvo.

Naselbinska dediščina V občini Hrpelje-Kozina ima 40 naselij status kulturne dediščine. Ogrožajo jih predvsem neprimerne širitve naselij (Brezovica pri Materiji. Markovščina), razpršene gradnje in propadanje stavbne dediščine znotraj zavarovanih naselij. Številna naselja v občini Hrpelje-Kozina zgubljajo dediščinske lastnost zaradi neprimernih posegov. Zlasti se spreminjajo: - velikost naselja (predvidene prevelike širitve naselij glede na obstoječe stanje), - robovi naselij (odnos med krajino in naseljem ter volumen naselja), - gradbene linije, parcelacija in funkcionalne enote, kar ima vpliv na volumen naselja (silhueta, pogledi), - oblikovanje objektov, ki ne upošteva več prevladujočega stavbnega tipa in posebnih stavb ter v zadnjih letih uporaba neustreznih fasadnih barv, - združevanje obstoječe poselitve z novo brez ustreznih cezur, prehodov...

Kulturna krajina je obdelana v posebnem poglavju.

IV.8.3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE

IV.8.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE Skladno z usmeritvami v smernicah Ministrstva za kulturo k OPN, se v okoljskem poročilu vrednoti: 1. vpliv prostorskega koncepta OPN v odnosu do strateških usmeritev celostnega varstva kulturne dediščine, 2. vpliv opredeljene namenske rabe oziroma opredeljenih sprememb v odnosu do varstvenih režimov enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij, 3. upoštevanje celovitosti enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij pri opredeljevanju enot urejanja prostora,

Stran 181

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

4. ustreznost splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za podpiranje celostnega ohranjanje kulturne dediščine, 5. ustreznost prostorsko izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora, kjer je prisotna kulturna dediščina, da podpirajo njeno celostno ohranjanje in upoštevajo varstvene režime iz strokovnih zasnov in aktov o razglasitvi, 6. združljivost podrobnejše namenske rabe z varstvenimi režimi enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij, 7. zagotovljenost varstva arheoloških ostalin po ZVKD-1 (registrirana arheološka najdišča in površine, ki še niso bile ovrednotene z vidika varstva arheoloških ostalin) v OPN.

Vplivi OPN na kulturno dediščino bodo naslednjega značaja: - neposredni vplivi: ti so izraženi z neposrednim posegom v enoto kulturne dediščine in pomenijo njeno (delno) uničenje, razvrednotenje, v kolikor niso posegi v skladu z omilitvenimi ukrepi (npr. pri kmetijski in gozdni rabi na območjih arheološke dediščine je prepovedano poseganje v podtalje – oranje, rigolanje, odkopavanje, zasipavanje ipd.); - posredni vplivi: so vplivi, ki nastanejo posredno zaradi posegov v OPN, npr. širitev naselja v bližino kulturne dediščine in s tem krnitev njene integritete; - daljinski vplivi: so predvsem vizualni vplivi zaradi novih posegov oz. spremembe vedute (npr. spreminjanje meje med tradicionalnim naselbinskim jedrom vasi na vzpetini in novogradnjami), praviloma trajnega značaja.

1. Vpliv prostorskega koncepta OPN v odnosu do strateških usmeritev celostnega varstva kulturne dediščine

Prostorski koncept OPN je usklajen s strateškimi usmeritvami varstva kulturne dediščine v smernicah in strokovnih podlagah, kar je razvidno iz ciljev in razvojnih interesov prostorskega razvoja opredeljenih v OPN, ki imajo poudarek na vzdržnem razvoju, racionalni rabi prostora, ohranjanju značilnih krajinskih vzorcev idr: V nadaljevanju so citirana določila odloka, ki utemeljujejo skladnost s celostnim varstvom kulturne dediščine: - vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami, - upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora, - spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja, - racionalen in učinkovit prostorski razvoj, ki obsega usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih stanj v prostoru, - prizadevanje za zaustavitev procesov zaraščanja, vzdrževanje kulturne krajine, ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje v obliki značilnega krajinskega vzorca ter zaviranje razvoja razpršene gradnje, oziroma saniranje obstoječe, – kvaliteten razvoj in privlačnost naselij, ter skladen razvoj celotnega območja občine, odpiranje novih večjih površin za poselitev prednostno v območju Hrpelij in Kozine ter zgoščevanje oziroma zaokroževanje obstoječih naselij.

Zasnova prostorskega razvoja občine za poselitev temelji na naslednjih usmeritvah (v nadaljevanju so citirana določila odloka OPN): - poselitev je usmerjena na notranji razvoj naselij, prenovo in zaključevanje obstoječih poselitvenih območij; prenovi se stara vaška jedra vključno z jedrom Hrpelij in večstanovanjske objekte z večjo gostoto poselitve,

Stran 182

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

- stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča; dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo, - razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih poselitvenih območjih, - notranji razvoj naselij temelji predvsem na zgoščevanju poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja, ustvarjanju nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora, ohranjanju stavbne in naselbinske dediščine, - celovita prenova naselij se izvaja s prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, z ohranjanjem kvalitetnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi, z varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij, s sanacijo degradiranih območij, - s širitvijo naselij se ohranja morfologija naselij, krajinske in arhitekturne prepoznavnosti ter tipologije naselij, - upoštevajo se značilnosti arhitekturnih krajin Brkini z Markovščino in Kras-Sežana, - razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem; nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti, - rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami.

Smernice MK za zasnovo prostorskega razvoja občine in za razvoj poselitve z vidika varstva kulturne dediščine so v OPN upoštevane, kar sledi iz naslednjih določil OPN: - poselitev v arheološka območja ne posega, - z zelenim pasom se kolikor je mogoče ohranja cezura oz. rob naselja v katerem je naselbinska dediščina; vzpostavljena je povezava z zaledjem, - nova poselitvena območja se združujejo z naselji, ki so evidentirana kot kulturna dediščina.

V dopolnilnih smernicah MK (29.11.2011) je podana usmeritev, da se v tekstualni del odloka doda naslednje vsebine: - v pogl. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se doda vsebine za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varstvo stavbne dediščine, naselbinske dediščine, memorialne dediščine, kulturno krajino, vplivna območja, območja druge dediščine in arheološka najdišča; - v pogl. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti se doda splšne varstvene usmeritve za objekte in območja kulturne dediščine.

Smernice k zasnovi gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena z vidika varstva kulturne dediščine so v OPN upoštevane, kar sledi iz naslednjega: - novi infrastrukturni objekti se arheološki dediščini izogibajo, izjemi sta: A) magistralni plinovod - alternativni potek, ki poteka preko arheološkega območja, kulturnega spomenika Vrhpolje pri Kozini – Gradišče Veliko Gradišče (EŠD 3000850) B) načrtovani produktovod, ki poteka preko arheološke dediščine Petrinje – Arheološko najdišče Brgod in Brgodec (EŠD 15530); v kolikor je le mogoče naj se potek plinovoda in produktovoda umakneta območjema, v kolikor to ni možno je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe; - komunalni in drugi infrastrukturni vodi se v skladu z OPN izvajajo podzemno, - infrastrukturni vodi se urejajo s celovitimi prostorskimi dokumenti (OPPN), - lokacije objektov mobilne telefonije v dopolnjenem osnutku OPN še niso bile opredeljene zato ni bilo mogoče presojati njihove umeščenosti glede na kulturno dediščino.

Upoštevati je potrebno omilitvene ukrepe za umeščanje lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki so navedeni v smernicah MK.

Stran 183

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

2. Vpliv opredeljene namenske rabe oziroma opredeljenih sprememb v odnosu do varstvenih režimov enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij

V odloku OPN so podane naslednje usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč:

- Obstoječa stavbna zemljišča se ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. - Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča. - Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje, na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja).

Smernice MK za določitev namenske rabe zemljišč z vidika varstva kulturne dediščine so v OPN upoštevane, kar sledi iz naslednjega: - namenska raba na območjih kulturne dediščine je prilagojena rabi, ki bo v največji možni meri omogočala varovanje, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine, - v arheološka območja se ne posega, - na območjih dediščine in vplivnih območjih ni načrtovanih območij za potrebe obrambe in območij proizvodnih dejavnosti, - obrtni in industrijski obrati so umeščeni v obrtno cono centralnih naselij.

V OPN na območjih kulturne dediščine prevladujejo naslednje spremembe namenske rabe: - iz primarne rabe, predvsem kmetijskih zemljišč se raba spreminja v pozidane površine (stavbne površine, ceste, centralne dejavnosti…), - iz pozidanih površin se raba spreminja v primarno rabo, predvsem v kmetijska zemljišča.

Ob pregledu vseh sprememb namenske rabe v predlogu OPN na območju enot kulturne dediščine se ugotavlja naslednje: - opredelitev do načrtovanih ureditev OPN, ki izhajajo iz smernic MK so v glavnem upoštevane: - spremembe namenske rabe na enotah naselbinske kulturne dediščine so predvsem posledica prilagajanja dejanski rabi, tj. pozidanosti območja, ki se je v obstoječem planu nenadzorovano in neusmerjeno širila na nezazidljiva poselitvena območja; ohranjanja obstoječe planske rabe oz. v nekaterih primerih zmanjševanja poselitvenega zazidljivega območja in smiselnega zaokroževanja pozidanih območij, - pri določenih ureditvah se usmeritve z vidika varstva kulturne dediščine ujemajo z usmeritvami varstva narave, zato se ohranja zelena meja med starimi vaškimi jedri oz. naselbinsko dediščino, so se zmanjšala območja za poselitev. Takšni primeri so med drugimi Povžane (zmanjšanje med PV-6 in PV- 3), Markovščina, Hrpelje (zelena cezura HK-93), Gradišče (zmanjšanje GM-5 in GM-7), Ocizla (zmanjšanje OC-4), Obrov (zmanjšanje M-363), Golac (zmanjšanje GO-3), Krvavi potok (zmanjšanje KP-6 in KP-5), Rodik (zmanjšanje RD-17) - na enotah arheološke dediščine je prisotna primarna namenska raba; spremembe namenske rabe v OPN so odraz spreminjanja rabe iz gozdne v kmetijsko ter obratno; ob upoštevanju omilitvenih ukrepov za arheološko dediščino to ni sporno.

Stran 184

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Stike naselbinske dediščine z območji širitve stanovanjskih površin, na do zdaj nezazidljivih poselitvenih površinah se v OPN ureja z OPPN. Takšni primeri so: - Brezovica: širitev novih stanovanjskih površin na nezazidljive poselitvene površine, - Gradiščica: širitev novih stanovanjskih površin na nezazidljive poselitvene površine proti vzhodu, - Bač pri Materiji: širitev stanovanjskih površin in območja centralnih dejavnosti na nezazidljive poselitvene površine, - Markovščina: širitev novih stanovanjskih površin na SZ nezazidljive poselitvene površine, - Slivje: širitev novih stanovanjskih površin na jugu na nezazidljive poselitvene površine, - Gradišče pri Materiji: območje stanovanjskih površin ob cesti proti JV na nezazidljive poselitvene površine, - Obrov: območje stanovanjskih površin proti zahodu, ki je v obstoječi rabi območje kmetijskih zemljišč – poselitveno območje idr.

V preglednici v nadaljevanju so predstavljene spremembe namenske rabe po posameznih enotah urejanja prostora kjer je prisotna kulturna dediščina ter ocena vpliva in omilitveni ukrepi za posamezno dediščino.

Stran 185

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Tabela 61: Pregled kulturne dediščine po posameznih enotah urejanja prostora z opisom in oceno vpliva ter omilitvenimi ukrepi EUP Namen KD Opis vpliva Omilitveni ukrep pobude CD – območja centralnih dejavnosti OB-5 CU – osrednja Obrov– Vas - iz smernic MK izhaja, da je potrebno v celoti ohranjati zeleni Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske OB-6 območja Režim vplivno območje nepozidani pas okrog območja naselbinske dediščine oz. med dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. OB-7 centralnih Tip: naselbinska dediščina območje naselbinske dediščine in novo poselitvijo na Z vasi, OB-8 dejavnosti kamor je potrebno usmeriti vse gradbene posege - zelena cezura okoli starega jedra vasi je vzpostavljena, poselitev se na Z širi ob komunikacijah Vpliva ni – ocena A. HK-3 CD – Hrpelje – Vas - cezura med predvidenimi centralnimi dejavnostmi in vasjo je Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske območje Režim dediščina vzpostavljena, kot je podana usmeritev v smernicah MK; cezura s dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. centralnih Tip: naselbinska dediščina parki je vzpostavljena tudi v vse druge smeri – proti jugu, vzhodu dejavnosti za in zahodu. izobraževanje, Vpliv: ocena A. vzgojo in šport HK-16 CU – osrednja območja centralnih dejavnosti I – območja proizvodnih dejavnosti GM-2 IG – Gradišče pri Materiji - Spomenik se nahaja tik ob gospodarski coni. Vpliva ni – ocena A. V spomenik in njegovo vplivno območje se ne sme gospodarske Cerkev sv. Primoža posegati. Potrebno upoštevati režim za stavbno dediščino cone Režim spomenik naveden v pogl. Omilitveni ukrepi. HK-21 IP – površine Hrpelje – Vas / za industrijo Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina PC – površine cest HK-30 PC – površine Kozina – Spomenik NOB Vpliva ni – ocena A. V spomenik in njegovo vplivno območje se ne sme cest Režim: spomenik posegati. Potrebno upoštevati režim za memorialno dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi. BB-2 PC – površine Brezovo Brdo - Ruševine Vpliva ni – ocena A. Ob posegih v dediščino je potrebno upoštevati režim za cest cerkve sv. Petra arheološko dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi. Režim arheološko najdišče

Stran 186

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

HK-28 PC – površine Kozina - Domačija Vpliva ni – ocena A. Domačija Bazoviška 20 mora ostati nedotaknjena. cest (SV Bazoviška 20 Potrebno upoštevati režim za stavbno dediščino naveden obvoznica) Režim vplivno območje v pogl. Omilitveni ukrepi. Tip: profana stavbna dediščina HK-33 PC – površine Hrpelje – Vas Vpliva ni – ocena A. Potrebno upoštevati režim za stavbno dediščino naveden cest Režim dediščina v pogl. Omilitveni ukrepi. Tip: naselbinska dediščina Hrpelje - Spomenik Vpliva ni – ocena A. V spomenik in njegovo vplivno območje se ne sme Dragomirju Benčiču-Brkinu posegati. Potrebno upoštevati režim za memorialno Režim dediščina dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi. Tip – memorialna dediščina PO – ostale prometne površine PE-2 Površine cest Petrinje - Arheološko - na severnem delu arheološkega najdišča poteka AC A1, kjer Na ostalem območju arheološke dediščine je potrebno (AC A1) najdišče Brgod in Brgodec je bil sprejet Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Klanec – upoštevati režim za arheološko dediščino naveden v pogl. Rezim arheološko Srmin, Uradni list RS št. 51/99-2444 Omilitveni ukrepi. najdišče Vpliva ni – ocena A.. S – območja stanovanj BA-8 SS – Bač pri Materiji - Vas - širitev stanovanjskih površin na do sedaj nezazidljive Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske BA-9 stanovanjske Režim dediščina poselitvene površine dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. BA-10 površine Tip: naselbinska dediščina - sprememba namenske rabe je predvsem posledica prilagajanja BA-11 dejanski rabi, tj. pozidanosti območja, ki se je v obstoječem Območje se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita BA-12 planu nenadzorovano in neusmerjeno širila na nezazidljiva prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske poselitvena območja dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z - smernice MK so delno upoštevane: širitev območja za OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za poselitev na V je zmanjšana; proti Z je ob komunikacijah prenovo. Nebistven vpliv – ocena B. BE-5 SS – Beka - Vas - širitev stanovanjskih površin na do sedaj nezazidljive Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske stanovanjske Režim dediščina poselitvene površine dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina - sprememba namenske rabe je predvsem posledica prilagajanja dejanski rabi, tj. pozidanosti območja, ki se je v obstoječem planu nenadzorovano in neusmerjeno širila na nezazidljiva poselitvena območja - smernice MK so upoštevane Nebistven vpliv – ocena B. BZ-6 SS – Brezovica pri Materiji - Vas - obstoječe planske poselitvene površine so bile bistveno Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske BZ-8 stanovanjske Režim dediščina zmanjšane in omejene na komunikacijo dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina Območje se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita

Stran 187

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

- smernice MK so delno upoštevane prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z - Nebistven vpliv – ocena B. OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. GM-7 SS – Gradišče pri Materiji - Vas - obstoječe planske poselitvene površine so bile na S in ob Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske GM-8 stanovanjske Režim dediščina cesti bistveno zmanjšane dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. GM-10 površine Tip: naselbinska dediščina Območje med vasjo in cesto (GM-7) se ureja z OPPN. - smernice MK niso upoštevane saj območje med cesto in vasjo ni ostalo nepozidano GM-5 SK –površine - okrog naselbinske dediščine je vzpostavljen zeleni GM-6 podeželskega pas/cezura naselja Nebistven vpliv – ocena B. GO-8 SS – Golac - Vas - obstoječe planske poselitvene površine so bile na S in V Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske GO-9 stanovanjske Režim dediščina bistveno zmanjšane dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. GO-10 površine Tip: naselbinska dediščina Nebistven vpliv – ocena B. Območje GO-10 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. GO-3 SK –površine Golac – Hiša na domačiji Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. V spomenik in njegovo vplivno območje se ne sme podeželskega Golac 5 posegati. Potrebno upoštevati režim za stavbno naselja Režim: spomenik dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi. Profana stavbna dediščina Za domačijo se izdela konzervatorski načrt. GO-11 SS – Golac – Zaselek Gojaki Na V (GO-11) se je območje zelo zmanjšalo. Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske GO-12 stanovanjske Režim dediščina Nebistven vpliv – ocena B. dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina HK-44 SK –površine Kozina – Vaško jedro Nebistven vpliv – ocena B. Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske HK-48 podeželskega Režim dediščina dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. naselja Tip: naselbinska dediščina KL-14 SS – Klanec pri Kozini – Vas V smernicah MK ni usmeritev. Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske KL-15 stanovanjske Režim dediščina dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina Območje KL-15 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. KL-13 SK –površine Nebistven vpliv – ocena B.

Stran 188

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

podeželskega naselja KP-5 SS – Krvavi potok – Zaselek - v smernicah MK je napisana usmeritev, da je potrebno Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske KP-6 stanovanjske Režim dediščina okrog območja naselbinske dediščine (ki sta dejansko 2 dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina stanovanjska objekta) ohranjati zeleni nepozidan pas/vzpostaviti cezuro. Ta usmeritev ni upoštevana, saj so v OPN okrog naselbinske dediščine predvidene stanovanjske površine. Razlogi za to so, da so z vseh strani razen z vzhodne, sosednje parcele že pozidane, kar je ostalo »lukenj« oz. nepozidano je sedaj zaokroženo v skupne stanovanjske površine. Nebistven vpliv – ocena B. MK-4 SS – Markovščina – Vas - v smernicah MK je napisana usmeritev, da je območje za Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske MK-5 stanovanjske Režim dediščina poselitev preveliko ter da ga je potrebno zmanjšati ter da je dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. MK-9 površine Tip: naselbinska dediščina okrog vasi potrebno ohranjati zeleni nepozidani pas oz. vzpostaviti cezuro. Območje MR-4 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje V središču je bilo iz obstoječega poselitvenega območja izvzeto celovita prenova v spomeniškem območju, območju območje trajnih sadovnjakov, tako da je vzpostavljena cezura naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le med MR-3 in MR-5. ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. MR-3 SK –površine Obstoječe poselitveno nezazidljivo območje (MR-4) na S se podeželskega močno zmanjša, s čimer se vzpostavlja cezura. naselja Nebistven vpliv – ocena B. MT-3 SS – Materija – Vas Ni usmeritev v smernicah MK Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske MT-4 stanovanjske Režim dediščina dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. MT-5 površine Tip: naselbinska dediščina MT-6 MT-2 SK –površine Nebistven vpliv – ocena B. podeželskega naselja NA-2 SS – Nasirec – Vas - iz smernic MK izhaja, da poselitev na JV ni dopustna, proti Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske NA-3 stanovanjske Režim dediščina Z pa je možna ob že obstoječih komunikacijah, kar je dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina upoštevano

NA-1 SK –površine Nebistven vpliv – ocena B. podeželskega naselja OB-7 SS – Obrov – Vas - iz smernic MK izhaja, da je potrebno v celoti ohranjati Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske OB-13 stanovanjske Režim vplivno območje dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.

Stran 189

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

OB-14 površine Tip: naselbinska dediščina zeleni nepozidani pas okrog območja naselbinske dediščine oz. med območje naselbinske dediščine in novo poselitvijo na Z Območje OB-14 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje vasi, kamor je potrebno usmeriti vse gradbene posege celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. OB-11 SK –površine - zelena cezura okoli starega jedra vasi je vzpostavljena, OB-12 podeželskega poselitev se na Z širi ob komunikacijah in na že obstoječih naselja poselitvenih območjih Nebistven vpliv – ocena B. OC-5 SS – Ocizla – Vas Nebistven vpliv – ocena B. - za Domačijo Ocizla 26 je v smernicah predviden OC-7 stanovanjske Režim dediščina konzervatorski načrt; za Korito na kali je predpisano površine Tip: naselbinska dediščina izdajanje kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja Ocizla – Domačija Ocizla 26 Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske in Režim dediščina stavbne dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Tip: stavbna dediščina OC-4 SK –površine podeželskega Ocizla - Korito na kali naselja Režim dediščina Tip: stavbna dediščina PE-6 SS – Petrinje – Vas - iz smernic MK izhaja, da je poselitev možna le ob že Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske PE-7 stanovanjske Režim dediščina vzpostavljenih komunikacijah po tipologiji historično izpričanega dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina vzorca naselbinske strukture - poselitev se širi, vendar v manjši meri, kot je v obstoječem Območje PE-7 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje planu, pretežno ob obstoječih komunikacijah; zelena cezura se celovita prenova v spomeniškem območju, območju ne ohranja naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, ki se urejujejo z OPPN je njegov sestavni del konservatorski načrt za prenovo. PE-5 SK –površine Nebistven vpliv – ocena B. podeželskega naselja PR-14 SS – Prešnica – Vas - iz smernic MK izhaja usmeritev, da je potrebno vso novo Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske PR-15 stanovanjske Režim dediščina poselitev usmeriti v SZ del; na SV širitev ni dopustna dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina Območji PR-14 in PR-15 se urejata z OPPN. Kadar se - usmeritev je upoštevana; poselitveno območje iz načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, obstoječega plana je na SZ in Z zmanjšano območju naselbinske dediščine ali območju kulturne

Stran 190

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. PR-13 SK –površine Nebistven vpliv – ocena B. . podeželskega naselja PV-4 SS – Polžane – Vas - iz smernic MK izhaja, da je potrebno ohraniti nepozidani zeleni Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske PV-5 stanovanjske Režim dediščina pas okrog dediščine in da je poselitev možna le ob že dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. PV-6 površine Tip: naselbinska dediščina vzpostavljenih komunikacijah po tipologiji historično izpričanega vzorca naselbinske strukture PV-3 SK –površine - nepozidani zeleni pas okrog dediščine je ohranjen v dobršni podeželskega meri naselja - v glavnem se ohranja poselitveno območje iz obstoječega plana Nebistven vpliv – ocena B. RD-15 SS – Rodik – Vas - iz smernic MK izhaja, da je potrebno ohraniti nepozidani zeleni Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske RD-18 stanovanjske Režim dediščina pas okrog dediščine in poselitev usmeriti v novonastalo naselje dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina ob glavni cesti Kozina-Kačiče Območje RD-15 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. RD-14 SK –površine - usmeritev je delno upoštevana; proti JV se ohranja podeželskega nepozidani pas, proti S cezura ni vzpostavljena naselja Nebistven vpliv – ocena B. RŽ-2 SS – Rožice – Vas - iz smernic MK izhaja, da je poselitev možna le ob že Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske stanovanjske Režim dediščina vzpostavljenih komunikacijah po tipologiji historično izpričanega dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina vzorca naselbinske strukture RŽ-3 SK –površine - na SZ in JZ je ustrezno vzpostavljena cezura, na S podeželskega stanovanjske površine zaokrožajo že obstoječe poselitveno naselja območje Nebistven vpliv – ocena B. SK-4 SS – Skadanščina – Vas - iz smernic MK izhaja, da poselitev proti JV ni dopustna Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske SK-6 stanovanjske Režim dediščina dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina - nepozidani pas med vasjo in pokopališčem je ohranjen, kar je bila tudi usmeritev v smernicah MK SK-3 SK –površine - poselitev proti JV je na mestu poselitve v obstoječem planu in

Stran 191

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

podeželskega se celo malo zmanjša naselja - na J se vzpostavi zelena cezura Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov SV-2 SS – Slivje – Vas - iz smernic MK izhaja, da je potrebno ohraniti nepozidani zeleni Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske SV-3 stanovanjske Režim dediščina pas pred vasjo in da je poselitev možna le ob že vzpostavljenih dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina komunikacijah po tipologiji historično izpričanega vzorca naselbinske strukture SV-1 SK –površine - obstoječe poselitveno območje na J in S se je opazno Območji SV-2 in SV-3 se urejata z OPPN. Kadar se podeželskega zmanjšalo, tudi zelena cezura pred vasjo je vzpostavljena načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, naselja Nebistven vpliv – ocena B. območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. TU-4 SS – Tublje pri Hrpeljah – Vas - iz smernic MK izhaja, da je potrebno ohraniti nepozidani zeleni Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske stanovanjske Režim dediščina pas vse do vzpostavljenih novih gradenj ter zgostiti pozidavo dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina znotraj slednjih TU-2 SK –površine - obstoječe območje za poselitev se je močno zmanjšalo in podeželskega zaokrožilo na že postavljene objekte Vsaj mestoma bi bilo potrebno vzpostaviti zeleno naselja cezuro okoli dediščine. - zelenega pasu okoli naselbinske dediščine tako rekoč ni več možno vzpostaviti, saj so ob starem jedru že postavljene nove hiše Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov VR-2 SS – Vrhpolje pri Kozini – Vas - v smernicah ni usmeritev za naselbinsko dediščino Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske VR-3 stanovanjske Režim dediščina dediščine in stavbne dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina - zelena cezura okoli vasi je ustrezno vzpostavljena Nebistven vpliv – ocena B. VR-1 SK –površine Oštirščeva ledenica v Dolini Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov Predpisano je izdajanje kulturno varstvenih pogojev in podeželskega Režim dediščina kulturno varstvenega soglasja naselja Stavbna dediščina HO-3 SS – Hotična – Vas - iz smernic MK izhaja, da je pozidava dopustna ob že Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske stanovanjske Režim dediščina vzpostavljeni komunikaciji, kar je upoštevano dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površin Tip: naselbinska dediščina HO-2 SK –površine Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov podeželskega naselja MR-7 SS – Mrše – Vas - iz smernic MK izhaja, da je proti JV pozidava možna ob že Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske MR-1 stanovanjske Režim dediščina vzpostavljenih komunikacijah in po tipologiji historično dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. površine Tip: naselbinska dediščina izpričanega vzorca naselbinske strukture ter da širitev na V ni dopustna Območje MR-1 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje

Stran 192

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. MR-2 SK –površine - stanovanjske površine so na mestu obstoječega podeželskega poselitvenega območja, vendar se niso zmanjšale naselja Nebistven vpliv – ocena B. OS-3 SK –površine Ostrovica – Vas - iz smernic MK izhaja, da je proti JV pozidava možna ob že Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske podeželskega Režim dediščina vzpostavljenih komunikacijah, kar je upoštevano dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. naselja Tip: naselbinska dediščina Nebistven vpliv – ocena B. Predpisano je izdajanje kulturno varstvenih pogojev in Domačija Ostrovica 10 Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov kulturno varstvenega soglasja Domačija Ostrovica 11 Domačija Ostrovica 3 Režim dediščina Tip: profana stavbna dediščina OR-4 SS – Orehek pri Materiji – Vas - iz smernic MK izhaja, da je pozidava možna ob že Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske OR-5 stanovanjske Režim dediščina vzpostavljenih komunikacijah; proti SV širitev poselitev ni dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. OR-6 površine Tip: naselbinska dediščina možna Območje OR-6 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju - smernice so upoštevane, saj se poselitev na SV ne širi naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le Nebistven vpliv – ocena B. ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo. TA-3 SK –površine Tatre – Vas - iz smernic MK izhaja, da je proti JV pozidava možna ob že Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske podeželskega Režim dediščina vzpostavljenih komunikacijah in po tipologiji historično dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. naselja Tip: naselbinska dediščina izpričanega vzorca naselbinske strukture, kar je upoštevano Nebistven vpliv – ocena B. A – površine razpršene poselitve AR-1 Površine Artviže - Cerkev sv. Servula - cerkev, ki je že zgrajena predstavlja spremembo namenske rabe Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo stavbne in razpršene Režim dediščina – A – vpliva ni arheološke dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. poselitve za Podrežim: stavbna dediščina centralne - kmetijska zemljišča se spremenijo v površine razpršene V arheološko najdišče ni dovoljeno posegati. dejavnosti Artviže - Arheološko poselitve za centralne dejavnosti (cerkev) območje Sv. Socerb Režim arheološko najdišče BA-1 Površine Bač pri Materiji - Cerkev sv. - cerkev, ki je že zgrajena predstavlja spremembo namenske rabe Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo stavbne in razpršene Jurija – A – vpliva ni. arheološke dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.

Stran 193

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

poselitve za Režim spomenik centralen dejavnosti (cerkev) BZ-1 Površine Brezovica pri Materiji - - mrliška vežica, ki je že zgrajena predstavlja spremembo razpršene Župnijsko središče namenske rabe – A – vpliva ni. poselitve za Režim dediščina in centralen vplivno območje dejavnosti (mrliška vežica) ostalo AR-2 Območje za Artviže – Vas - območje za potrebe obrambe meji na območji kulturne Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske potrebe Režim dediščina dediščine dediščine in arheološke dediščine v pogl. Omilitveni obrambe v Tip: naselbinska dediščina Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ukrepi. naselju Artviže - Arheološko območje Sv. Socerb Režim arheološko najdišče K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča, G – gozdna zemljišča G-27 arheološko - Beka - Arheološko - na naštetih območjih arheološke dediščine se ohranja primarna Iz smernic MK za arheološko dediščino, ki ima status B-37 najdišče območje Mali Kras namenska raba ali pa se raba spreminja iz kmetijskih zemljišč v kulturnega spomenika, izhaja da večji zemeljski posegi B-2 - Brezovica pri Materiji - gozdna in obratno kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja novih B-10 Arheološko območje dostopnih poti, izgradnja gozdnih cest in vlak, B-225 Bilenvrh agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih B-85 - Beka - Arheološko najdišče grobelj, izkopi zemlje, ipd. niso sprejemljivi. Možnost B-154 Punjert zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu BB-2 - Brezovo Brdo - Ruševine odkritja. G-138 cerkve sv. Petra R-8 - Petrinje - Arheološko Za arheološko dediščino, ki ima status kulturne B-37 najdišče Acijev spodmol dediščine izhaja, da je pred posegi (tudi pred večjimi B-173 - Artviže - Arheološko zemeljskimi deli, kot so globoko oranje in urejanje B-63 območje Križev drev obstoječih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje B-113 - Artviže - Arheološko kamnitih grobelj in izkopi zemlje…) potrebno opraviti B-165 območje Sv. Socerb predhodne arheološke raziskave s katerimi se pridobijo B-166 - Petrinje - Arheološko informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov B-168 najdišče jama Jazbina varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi B-37 - Slope - Arheološko nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). R-25 najdišče sv. Križ Predhodna arheološka raziskava obsega tudi

Stran 194

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

M-53 - Rodik - Arheološko poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča. M-331 najdišče Krvice Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na M-39 - Skadanščina - Arheološko mestu odkritja. M-356 območje Na Gnojinah M-80 - Obrov - Arheološko Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo arheološke G-20 območje Grublje dediščin v pogl. Omilitveni ukrepi. Č-29 - Petrinje - Arheološko G-147 območje V Trpcah Č-133 - Bač pri Materiji - M-235 Protiturški tabor M-34 - Petrinje - Arheološko M-224 najdišče Brgod in Brgodec G-21 - Gradišče pri Materiji - G-13 Arheološko najdišče G-133 Hajnovca G-33

Stran 195

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kulturna dediščina

3. Upoštevanje celovitosti enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij pri opredeljevanju enot urejanja prostora

V OPN so EUP opredeljene z upoštevanjem celovitosti enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij, kar je še posebej opazno pri opredeljevanju stavbnih zemljišč, ki se z zelenimi pasovi navezujejo na enote naselbinske kulturne dediščine, jih zaokrožujejo, poudarjajo njihovo celovitost ipd. ter pri opredeljevanju namenske rabe na arheoloških območjih.

Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bo vpliv nebistven – ocena C.

4. Ustreznost splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za podpiranje celostnega ohranjanje kulturne dediščine

V splošne prostorsko izvedbene pogoje OPN je varstvo kulturne dediščine med drugim vključeno na naslednji način (navedena so citirana določila odloka): - v naseljih so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje, - odstranitve, razen prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene v območjih varstva kulturne stavbne dediščine, razen v primeru, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu in ob soglasju pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, - objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati, … , na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave, - na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine, - objekte in naprave mobilne telefonije ni dovoljeno postavljati na zavarovana območja kulturne dediščine oz. jih je dopustno umestiti v objekte, ki so zavarovani kot kulturni spomenik ali kulturna dediščina, le na podlagi soglasja pristojnega soglasodajalca za varstvo kulturne dediščine, - vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograje, oporni zidovi, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnostih prostora, - gradnja elektroenergetskega omrežja se praviloma izvede v podzemni izvedbi.

5. Ustreznost podpore prostorsko izvedbenih pogojev, v enotah urejanja prostora kjer je prisotna kulturna dediščina, celostnemu ohranjanju in upoštevanju varstvenih režimov iz strokovnih zasnov in aktov o razglasitvi

Prostorsko izvedbeni pogoji v enotah urejanja prostora, kjer je prisotna kulturna dediščina podpirajo njeno celostno ohranjanje in upoštevajo varstvene režime iz strokovnih zasnov in aktov o razglasitvi. Med drugim je v OPN določeno:

- podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih določajo usklajenost s tradicionalnimi objekti, - podrobni prostorsko izvedbeni pogoji določajo, da se ohranjajo vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi., - določeno je, da naj bodo detajli objektov v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni,

Stran 196

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kulturna dediščina

- pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur, - na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti, - posegi v območjih varstva kulturne stavbne dediščine praviloma niso dovoljeni, razen v primeru, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu in ob soglasju pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

6. Združljivost podrobnejše namenske rabe z varstvenimi režimi enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij

Podrobnejša namenska raba v OPN upošteva varstvene režime enot kulturne dediščine v zadovoljivi meri. Kot varovalka je v 99. čl. OPN krovno opredeljeno varstvo kulturne dediščine: (1) Za posege na območjih in objektih nepremičnih kulturnih spomenikov in registrirane kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. (2) Če so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom nepremičnih kulturnih spomenikov, je treba upoštevati varstveni režim nepremičnega kulturnega spomenika. (3) Če so določbe tega odloka v nasprotju z varstvenim režimom registrirane kulturne dediščine, je treba upoštevati pogoje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

V dopolnilnih smernicah MK (29.11.2011) je podana usmeritev, da se v tekstualni del odloka doda naslednje vsebine: - v pogl. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se doda vsebine za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varstvo stavbne dediščine, naselbinske dediščine, memorialne dediščine, kulturno krajino, vplivna območja, območja druge dediščine in arheološka najdišča; - v pogl. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti se doda splošne varstvene usmeritve za objekte in območja kulturne dediščine.

7. Varstvo arheoloških ostalin po ZVKD-1 (registrirana arheološka najdišča in površine, ki še niso bile ovrednotene z vidika varstva arheoloških ostalin)

V pogl. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se v tekstualni del OPN, v skladu z dopolnilnimi smernicami MK, doda vsebine za varstvo arheološka najdišč: - na območjih registrirane kulturne dediščine ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline; dopustnost posegov se določi na podlagi predhodnih arheoloških raziskav; - na območjih registrirane kulturne dediščine kjer so posegi dopustni, se pred izvedbo posega v prostor opravi predhodne arheološke raziskave, rezultate pa se upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (projektna dokumentacija, gradnja); - v postopkih izvedbenih aktov je določena obveznost predhodnih arheoloških raziskav; - na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba arheoloških raziskav pred gradnjo.

Ob upoštevanju teh določil odloka OPN se potencialen vpliv v arheološke ostaline ocenjuje z oceno C – nebistven vpliv, v kolikor bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

Stran 197

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kulturna dediščina

Ocena vpliva na okoljske cilje OPN

Kulturna dediščina Občine Hrpelje-Kozina je z upoštevanjem usmeritev za varstvo kulturne dediščine v odloku OPN in omilitvenih ukrepov ustrezno varovana. Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za kulturno dediščino se zato ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.

IV.8.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA

Na območju občine so v pripravi sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje na dan 2. 11. 2011):

4. Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 na odseku Ajdovščina - Lucija, predlog DPN: po podzemni izvedbi je predvidena sanacija v obstoječe stanje, plan poteka preko območja arheološke dediščine Vrhpolje pri Kozini - Gradišče Veliko Gradišče; potrebne bodo predhodne arheološke raziskave; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor bodo upoštevani omilitveni pogoji (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana; 5. Državni prostorski načrt za parkirišča za tovorna vozila Železni most ob AC Kozina – Klanec, osnutek: glede na to, da gre za poseg, ki se vsebinsko navezuje na AC ter da bo v sklopu AC koridorja, je vpliv nebistven (ocena B); 6. Spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za II. tir Divača – Koper, DPN – CPVO; trasa na območju občine Hrpelje-Kozina poteka v predoru, razen v dolini Glinščice le to preči z dvema mostovoma; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor bodo upoštevani omilitveni pogoji (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana.

IV.8.4 OMILITVENI UKREPI

Izvedba plana je sprejemljiva le ob upoštevanju usmeritev in ukrepov za varstvo kulturne dediščine, ki so navedeni: - v odloku OPN, - v smernicah MK za OPN, - v strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine občine Hrpelje-Kozina, - ob izdaji soglasja ali mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oz. priprave OPPN s strani pristojne strokovne službe za kulturno dediščino, - v preglednici 3 in v nadaljevanju.

Vse usmeritve in ukrepi so izvedljivi; za njihovo izvedbo je odgovoren investitor; v pripravi poročila o vplivih na okolje je potrebno ukrepe specificirati, izvedejo pa se v času gradnje.

V nadaljevanju podajamo pomembnejše usmeritve za varstvo kulturne dediščine in za doseganje okoljskih ciljev plana, ki so navedeni v OPN.

Režim za varovanje arheološke dediščine

Zlasti se varuje: - zemljišča in zemeljske plasti z arheološkimi ostanki pred različnimi destruktivnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, intenzivna kmetijska in gozdarska raba, gradnja različnih objektov in infrastrukturnih naprav, iskanje najdb s strani nepooblaščenih ljudi itd.); - prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča.

Stran 198

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kulturna dediščina

Arheološka dediščina so zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo sledove človekovega delovanja v zgodovinskih obdobjih, ter predmeti iz teh plasti oziroma obdobij, ne glede na to ali so na kopnem ali pod vodo.

Osnovna izhodišča pri varovanju arheološke dediščine so:

- varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija »in situ«); - ohranitev kulturnega in znanstvenega pomena dediščine pri posegih v prostor z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, pri čemer je treba dati prednost nedestruktivnim metodam (geofizikalni, georadarski terenski pregledi); - integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.

Novi posegi v prostor naj se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. Pri gradnji zahtevnih objektov in objektov gospodarske javne infrastrukture je treba zagotoviti predhodno arheološko vrednotenje na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.

Konkretni omilitveni ukrepi za infrastrukturne objekte: - A) magistralni plinovod - alternativni potek, ki poteka preko arheološkega območja, kulturnega spomenika Vrhpolje pri Kozini – Gradišče Veliko Gradišče (EŠD 3000850) in B) načrtovani produktovod, ki poteka preko arheološke dediščine Petrinje – Arheološko najdišče Brgod in Brgodec (EŠD 15530) naj se umakneta območjema, v kolikor to ni možno je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe za arheološko dediščino.

Iz smernic MK izhajajo naslednji pogoji za posege v namenski rabi gozd in kmetijstvo na območju arheološke dediščine:

- Iz smernic MK za arheološko dediščino, ki ima status kulturnega spomenika, izhaja da večji zemeljski posegi kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih cest in vlak, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj, izkopi zemlje, ipd. niso sprejemljivi. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. - Za arheološko dediščino, ki ima status kulturne dediščine izhaja, da je pred posegi (tudi pred večjimi zemeljskimi deli, kot so globoko oranje in urejanje obstoječih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje…) potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave s katerimi se pridobijo informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.

Za varstvo arheoloških ostalin izven registriranih arheoloških najdišč je potrebno v okviru postopkov OPPN ali DPN, v katerih se bo izvajal postopek CPVO na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti predhodne arheološke raziskave, na osnovi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo.

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

Stran 199

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kulturna dediščina

Režim za varovanje stavbne dediščine

Zlasti se varuje:

- tlorisna in višinska zasnova (gabariti); - gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova; - oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barvo, detajli itd.); - funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru; - komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb); - prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd). Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega programa za spomenik. Usmeritve smiselno veljajo tudi za določene oblike tehniške dediščine (območja, stavbe, skupine stavb, naprave itd.), ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehnične kulture v Sloveniji.

Režim za varovanje memorialne dediščine

Zlasti se varuje: - avtentičnost lokacije; - materialno substanco in fizično pojavnost objekta; - vsebinski prostorski kontekst območja z okolico in vedute.

Memorialna dediščina prvenstveno obeležuje spomin na pomembnejše dogodke in osebnosti iz naše zgodovine. Kot memorialno dediščino lahko obravnavamo spominska obeležja, spominske plošče, grobove in nagrobnike ter določene prostore in stavbe. V memorialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

Režim za varovanje naselbinske dediščine

Zlasti se varuje:

- zgodovinski značaj naselja; - naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov); - odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom; - prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki); - prepoznavna lega v prostoru oz. krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.); - naravne in druge meje rasti ter robove naselja; - podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina); - odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega); - stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).

Stran 200

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kulturna dediščina

Praviloma je za naselbinsko dediščino potrebno programiranje revitalizacije in rehabilitacije v okviru urbanističnih, krajinskih ali programskih zasnov. Ukrepi morajo biti prilagojeni tudi posebnim lastnostim posameznega tipa kulturne dediščine (stavbne, memorialne, arheološke itd.) znotraj naselja. V naselbinsko dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

Režim za varovanje vrtnoarhitekturne dediščine

Zlasti se varuje: - kompozicijo zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze); - kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture); - naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.); - funkcionalno zasnovo z navezavo na stavbno dediščino oz. stavbe in površine, ki so pomembne za delovanje celote; - podobo v širšem prostoru z navezavo na okoliški prostor.

Pri drevoredih se zlasti varuje: - oblikovno zasnovo drevoreda (dolžino, drevesne vrste, sadilno razdaljo, sistem zasajanja itd.); - ekološke pogoje, ki so potrebni za razvoj in obstoj drevja; - rastišče pred gradbenimi deli, ki lahko prizadenejo posamezna drevesa; - posamezna drevesa pred škodljivimi posegi vanje (obsekavanje, poškodbe itd.).

Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje, ki ga lahko vrši le primerno usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno kulturnovarstveno službo.

Smernice za območja, ki se urejajo z OPPN

Območja, kjer se predvideva izdelava OPPN morajo upoštevati registrirane enote kulture kulturne dediščine skupaj z njihovimi vplivnimi območji ter režime, ki v njih veljajo. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se urejujejo z OPPN katerega sestavni del je konservatorskl načrt za prenovo (v nadaljevanju KNP). Pripravljavec OPPN mora ob izdelavi osnutka OPPN izdelati osnutek KNP, t.j. analitični del KNP skladno s Pravilnikom o konservatorskem načrtu za prenovo (Uradni list RS, št. 76/2010). Do izdelave OPPN za prenovo je za vse vrste gradenj potrebno določiti prostorsko izvedbene pogoje v OPN, ki veljajo do sprejema OPPN.

Režim za varovanje vplivnih območij

Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg objekta dediščine varuje tudi določena okolica varovane dediščine oz. njeno vplivno območje, t.j. območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine. Vplivno območje je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem pristojna kulturnovarstvena služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen poseg možen ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti, možnosti delovanja dediščine. Če tega ni mogoče zagotoviti, lahko služba ugotovi, da določen poseg ali raba v določenem vplivnem območju nista možna. V primeru načrtovanja bistvenih sprememb ali intenziviranja rabe, ki bi utegnile imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo samo materialno substanco varovane dediščine ter na kvaliteto njene okolice, se lahko območje vpliva na dediščino obravnava tudi izven zarisanih območij.

Varovanje enot kulturne dediščine v vplivnih območjih smiselno dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za kulturno krajino, ki varujejo krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), procese sonaravnega

Stran 201

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kulturna dediščina gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

Pomembnejše in prostorsko izpostavljene kulturne spomenike varujemo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v najširši okolici oziroma vplivnem območju, ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske osnove ter celovitosti. Drugo dediščino varujemo predvsem fizično, prostorsko pomembne in izpostavljene objekte pa tudi v njihovem vplivnem območju.

IV.8.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Z namenom varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s 55. členom ZVKD-1 omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru je lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del dolžan pisno obvesti ZVKDS OE Nova Gorica vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

IV.8.6 VIRI

 Občinski prostorski načrt za Občino Hrpelje-Kozina, osnutek odloka za pridobivanje smernic – tekstualni in grafični del  Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 (popravek), s katerim so bili na območju občine razglašeni kulturni spomeniki;  Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Hrpelje-Kozina, ZVKDS OE Nova Gorica februar 2008, ki so bile izdane za potrebe izdelave prostorskih aktov;  Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo;  podatki Registra nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo;  Smernice za načrtovanje OPN občine Hrpelje-Kozina, št. 3501-29/2010/10, 13.4.2011; št. 3501- 29/2010/16, 29.11. 2011 (dopolnilne smernice).  Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl. geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

Stran 202

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

IV.9. KRAJINA

Stran 203

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

IV.9.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KRAJINO

IV.9.1.1. NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi normativnih izhodišč, ki izhajajo iz spodaj navedenih zakonskih podlag:  Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Ur. l. RS, 16/2008, 123/2008);  Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (MEKVAD) (Ur. l. RS, 24/99);  Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, 76/2004);  Uredba o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/2004);  Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009  Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 (Ur.l. RS, 35/08);  Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Ur.l. RS, 74/2003);  Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope (Granadska konvencija) (Ur.l. SFRJ, 4-11/1991, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile, Ur.l. RS, 14/92);  Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (UNESCO, sprejeta 1972, veljavna od 1975; Ur.l. SFRJ, 56/74, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb, Ur.l. RS – Mednarodne pogodbe, 15/92, 54/92).

IV.9.1.2. MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodološka izhodišča temeljijo na normativnih izhodiščih ter merilih in metodologiji vrednotenja in ocenjevanja, ki so podani v preglednici v nadaljevanju.

Ohranjena biotska raznovrstnost in naravne vrednote, ki so pomemben del naravnih kakovosti krajine so obdelane v pogl. narava.

Stran 204

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

Tabela 62: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za krajino Okoljski cilji Kazalci Metodologija

1. Ohranjanje zaokroženih, predvsem 1. Način posega v zaokrožena in krajinsko A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Poseganje na območja razvrednotene krajine. krajinsko pestrih in prepoznavnih prepoznavna območja. Poseg predstavlja sanacijo območja ter izboljšanje obstoječega stanja. območij. B – nebistven vpliv: Poseganje na območja brez posebne krajinske pestrosti. C – nebistven vpliv pod pogoji: Poseganje v krajinsko nekoliko pestrejša in/ali prepoznavnejša krajinska območja. D – bistven vpliv: Poseganje v krajinsko pestra in/ali prepoznavna krajinska območja na način, da se bistveno zmanjšujejo kakovost krajine kot celote. E – uničujoč vpliv: Poseganje v območja izjemne krajine. X – vplivov ni možno oceniti 2. Ohranjanje značilnih krajinskih vzorcev 2. Obseg posega v značilne krajinske prvine. A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Ureditve se nahajajo na območju brez značilnih in posameznih krajinskih prvin (dreves, Sprememba krajinske pestrosti. krajinskih vzorcev in posameznih krajinskih prvin. Prostorske ureditve ne gozdnega roba, reliefnih struktur in spreminjajo krajinske pestrosti. značilnosti, vidnih prehodov… ). B – nebistven vpliv: Prostorske ureditve bistveno ne spreminjajo krajinske pestrosti. Značilni krajinski vzorci in prvine so ohranjeni. C – nebistven vpliv pod pogoji: Poseganje v krajinsko nekoliko pestrejša območja. Zaradi izvedbe plana prihaja do poškodb značilnih krajinskih vzorcev in prvin, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi. D – bistven vpliv: Poseganje v krajinsko pestra območja. Z vzpostavitvijo plana prihaja do obsežnih poškodb značilnih krajinskih vzorcev in prvin. E – uničujoč vpliv: V širšem merilu pomembne krajinske značilnosti so uničene. X – vplivov ni možno oceniti 3. Ohranjanje merila in oblike členjenosti, 3. Stopnja členitve zaokroženih strukturnih A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Ureditve se nahajajo na robu zaključenih zveznosti in prehodnosti prostora, območij. prostorskih enot, ne spreminjajo zveznosti in prehodnosti prostora. Upoštevajo prilagajanje obstoječim krajinskim Vpetost predvidenih grajenih struktur v prostor. merilo prostora in obstoječe krajinske strukture. strukturam. B – nebistven vpliv: Prostorske ureditve ne posegajo v zaokrožena strukturna območja. Zaradi majhnega posega sprememb ne spreminjajo merila prostora. Ureditve ne vplivajo na spremembo obstoječih krajinskih struktur. C – nebistven vpliv pod pogoji: Prostorske ureditve ohranjajo celovitost posameznih krajinskih območij ter deloma posegajo v zaokrožena strukturna območja. Z izvedbo omilitvenih ukrepov se poveča vpetost posega v prostor. D – bistven vpliv: Ureditve v sklopu posega so tako velikega obsega, da

Stran 205

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

bistveno in dolgoročno vplivajo na opredelitev zaokroženih območij. Prekinjena bodo zvezna območja. Bistveno bo spremenjeno merilo prostora. E – uničujoč vpliv: Prostorske ureditve bistveno degradirajo strukturne značilnosti območja. X – vplivov ni možno oceniti 4. Ohranjanje značilnosti krajinske slike. 4. Sprememba značilnosti in kakovosti krajinske A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Prostorske ureditve ne spreminjajo značilnosti slike. krajinske slike. B – nebistven vpliv: Spremembe krajinske slike zaradi majhnega obsega sprememb ni bistvena. C – nebistven vpliv pod pogoji: Prostorske ureditve vplivajo na spremembo krajinske slike, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi. D – bistven vpliv: Ureditve v sklopu posega so tako velikega obsega, da bistveno in dolgoročno spreminjajo krajinsko sliko. E – uničujoč vpliv: Ureditve za stalno uničijo krajinsko sliko. X – vplivov ni možno oceniti

Stran 206

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

IV.9.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.9.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA

Kulturna krajina Skoraj celotno območje občine zavzema predlog Regijskega parka Kras, izjema je le severo-vzhodni del občine. Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi ne segajo na območje občine.

Brkini-Zg.del Vremske doline, Divaški Kras

Prem-Suhorje

Občina Hrpelje-Kozina

Bržanija in Movravška dolina

Slika 14: Predlog Kraškega regijskega parka in krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi

Občina Hrpelje–Kozina spada med Krajine Primorske regije, ki pa se nadalje še podrobneje delijo na širše krajinske enote. Skrajno severni del občine spada v širšo krajinsko enoto Prave primorske regije, ostali večji del pa med Subdinarske primorske regije. Ti dve širši krajinski enoti se delita še na manjše krajinske enote, izmed katerih se v občini Hrpelje – Kozina pojavljajo naslednje krajinske enote: Kras na severnem predelu v okolici Kozine, Dolina Glinščice na severu, Hribovje Slavnika in Čičarije na

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina jugu, Matarsko podolje v osrednjem delu občine, Brkini na severovzhodnem delu in Podgorski kras v skrajnem zahodnem delu občine. Za območje krasa v okolici Kozine je značilen prehod Brkinskega mehkega sveta v skalnati kras. Razvoj poselitve je uničil tradicionalno obliko kmetijskega prostora in vasi, prisotno pa je zaraščanje. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin imajo lokalni pomen.

V dolini Glinščice je opazno bohotnejše rastje, ki je opazen kontrast skalnatemu in golemu svetu Krasa. Območje je vključeno v predlagani Kraški regijski park.

Največji del občine spada med Subdinarske primorske regije, za katere je značilna nehomogena podoba zaradi različne geološke zgradbe. Značilna je dinarska usmeritev dolin, suhih dolov, višjih hrbtov ter vodotokov, cest in verig naselij. Območje Matarskega podolja je znatno submediteransko– kraško območje z večjim obsegom gozdov in travinja. Brkini se kot otok sredi kraškega sveta dvigujejo na vzhodni strani Matarskega podolja kot tipična krajina mehkih flišnih kamnin, ki svoj sredozemski značaj kaže v obliki poselitve. Prisotno je upadanje prebivalstva, predvsem zaradi obrobne lege, revnih tal in zaostrenega podnebja v višjih predelih.

Največja posebnost na celotnem območju so slepe doline v južnem podnožju Brkinov, ki jih je ustvaril stik mehkih kamnin s krasom Matarskega podolja. V njih so potoki, ki so doline ugreznili globoko pod okoliško zemljišče, na spodnji strani pa so doline zaprte s skalnatim zatrepom Matarskega podolja. Za območje Brkinov so značilne njive na izravnavah na hrbtih in položnejših pobočjih, njihovo tipično podobo pa ustvarja sadno drevje med obdelovalnimi površinami in značilna pozidava na slemenskih robovih v obliki gručastih vasi in slemenskih cest.

Za osrednji predel občine je značilna okrog 500 m visoka planota, sredi katere se dviga snop vrhov. Na tem območju ni površinskih voda, ker vsa padavinska voda ponikne neposredno v kraško podtalje.

Za celotno območje občine Hrpelje – Kozina je značilno opuščanje tradicionalne rabe prostora, predvsem kmetijstva, kar vodi v pospešeno zaraščanje površin.

Glede na regionalno razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji (Krajine Primorske regije, RS-MOP, OPP, 1998) so krajinska območja na območju občine Hrpelje-Kozina s svojimi značilnostmi podrobneje predstavljena v preglednici v nadaljevanju.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

Tabela 63: Krajinski tipi v Občini Hrpelje-Kozina Širše krajinske Krajinske Opis Krajinske Opis Smernice za varovanje in urejanje enote enote podenote Primorske regije 5.2. Prave 5.2.4. Kras - relief je tipično kraški-vrtačasti ravnik 5.2.4.07 Rodiški - krajina prehoda Brkinskega mehkega sveta v - zadržati spontano zaraščanje Krasa in s primorske z vmesnimi bolj ravnimi deli; Kras skalnati kras tem ohranjati značilnost rastlinskih regije posebnost kraškega mikroreliefa so - razvoj poselitve je narušil tradicionalno obliko družb in botaničnih posebnosti suhe doline in koliševke ter udorne kmetijskega prostora in vasi; zaraščanje vse bolj - vzdrževanje vinogradništva, sadjarstva jame; zapira krajino in določenega obsega živinoreje, z - edine površinske vode so kali v vsaki - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih namenom ohranjanja prašnikov in kraški vasi in ki so le malokje prvin so lokalnega pomena travnikov ter suhozidov in kupov vzdrževani; zloženega kamenja - spontano zaraščanje (kraška gmajna); 5.2.4.08 - bohotnejše rastje je opazen kontrast sicer - usmerjati je treba sodobne oblike začetne stopnje zaraščanja so ruj, Dolina Glinščice golemu in skalnatemu svetu Krasa kraških melioracij, zlasti še, ker se rešeljika, brin; - območje je vključeno v predlog Kraškega odstranjevanje kamenja ne zgleduje po - obdelovanje dna vrtač in globokih regijskega parka starih načinih, temveč se s stroji zgrnejo dolov - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih v kup in se z njimi zapolni vrtača - strnjene gručaste vasi z obzidanimi prvin so lokalnega pomena - ohranjati njive v vrtačah dvorišči in ozkimi vaškimi ulicami; lega - usmerjati pozidavo, ki se kaže kot vasi v zavetnih legah, zato pogled na obnova hiš v vaseh , pa tudi kot Kras iz juga daje vtis goste (in iz novogradnja na obrobju vasi, ki mora severne strani redke) poselitve slediti tipičnim prostorskim smerem in značilnim oblikam vasi 5.3. 5.3.2. Brkini - flišni relief, dinarske smeri; na hrbtu - ohranjati tradicionalne vzorce Subdinarske (do 700 m) so vasi, grape so poraščene kmetijskih zemljišč primorske in strme; - izboljšati splošno urejenost vasi in regije - na južnih pobočjih potoki poniknejo krajine v kras Matarskega podolja (slepe - spremljati uvajanje novih oblik sadnih doline) nasadov - manjše slepe doline v južnem - opuščene kmetijske površine prepustiti podnožju Brkinov, ki jih je ustvaril stik naravni sukcesiji mehkih kamenin s krasom Matarskega podolja so krajinska posebnost; - nenavadnost teh slepih dolinic je v tem, da je v njih tekoča voda – potoki;

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

Širše krajinske Krajinske Opis Krajinske Opis Smernice za varovanje in urejanje enote enote podenote so sorazmerno globoko ugreznjene nasproti okoliškemu zemljišču, na spodnji strani pa so doline zaprte s skalnatim zatrepom Matarskega podolja; - sorazmerno visoka nadmorska višina in kisla tla ne ustvarjajo posebno ugodnih pogojev za kmetijsko pridelavo; tipično podobo ustvarja sadno drevje v nizkih terasah; - pozidava na slemenskih robovih ali na najvišjih točkah slemen z gručastimi vasmi; - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena 5.3.3. Kraško - izrazita dinarska smer; 5.3.3.01 Hribovje - greben s severne strani gozdnat, z južne - ohranjati območja pravega Subdinarsko - doline na višji nadmorski višini; Slavnika in tipično dinarski, je ocenjen visoko zaradi tega, (avtohtonega) gozda Primorje - kraški hribi s kopastimi vrhovi, ki Čičerije ker je to prvi višji greben od morja v - ohranjati nezaraščenost pašnikov imajo le v Slavniku nekoliko bolj notranjost, je priljubljeno izletniško – grebensko podobo; planinsko območje z razgledi v notranjost in - gozdnata pobočja z večjimi krpami proti morju; travniških površin; - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena 5.3.3.02 - eno najskalovitejših, tipično kraških - varovati pred večjimi posegi (npr. Podgorski kras primorskih območij v Sloveniji; dirkališče za avtomobile) - močno načeto s kamnolomi; - ohranjati videz golega krasa - kraški rob - omejevati pogozdovanje - krajina izjemnih kakovosti - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

Širše krajinske Krajinske Opis Krajinske Opis Smernice za varovanje in urejanje enote enote podenote - prostranost, puščobnost; 5.3.3.03 Matarsko - Matarsko podolje je na površini dokaj - usmerjati razvoj poselitve s - brinje, razgibana kraška planota podolje razgiban relief, ki daje videz doline; prilagajanjem tradicionalnim oblikam - južna obrobja Matarskega podolja so močno poselitve in njihovim temeljnim obraščena; značilnostim - bogati mikroreliefni pojavi; - omejevati razpršeno gradnjo - prevladuje travinje, njive so urejene v vrtačah - izvajati gradbeno disciplino in širših dolinah ter na stiku s flišem Brkinov; - značilna poselitev vzdolž ceste Kozina-Rupa s številnimi gostinskimi objekti in z nekaj industrije; - zanimiv suhi dol med Čičarijo in Brkini je prizadet s pomembno komunikacijo in poselitvijo; - znotraj podenote je nekaj izjemnih manjših krajinskih območij manjših dolinic s ponikujočimi potočki, npr. Brezovica, Hotična, Slivje, Odolina; - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

IV.9.3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE

IV.9.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

Izhodišča za doseganje trajnostnega razvoja z vidika prostorskega razvoja so opredeljena v dveh pomembnih dokumentih, v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in v Skupnem razvojnem programu občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Sežana ter kraškega dela občin Koper Miren- Kostanjevica, Strateški del 2001-2010. V obeh dokumentih so opredeljena izhodišča, ki usmerjajo razmerja med prenavljanjem stavbnega fonda in načrtovanjem novogradenj. In v obeh dokumentih sta predvsem prenova in ohranjanje krajine opredeljena kot ustrezen model integralnega trajnostnega razvoja.

Aktualni problemi spreminjanja krajine v občini Hrpelje-Kozina so: - gradnja “satelitskih naselij” in razpršena/ekstenzivna gradnja v bližini vasi, kar je v nasprotju s tipično poselitvijo, ki je ohranjena v strnjenih naseljih in na izpostavljenih lokacijah kot pomemben element privlačnosti prostora; posledica je, da se značilnosti kulturne krajine izgubljajo; - brisanje cezure/zelenega pasu med tipično tradicionalno poselitvijo in novogradnjami; - izginjanje tipičnega krajinskega vzorca sestavljenega iz gozdnih površin in večjih nezaraščenih pašnih površin zaradi zaraščanja; - propadanje značilnih elementov krajinske slike, kot so njive v dnu vrtač, suhi zidovi; - neurejenost vasi, pomanjkljivo obnovljen stavbni fond; - nesanirani kamnolomi; - pomanjkanje strateške in izvedbene razvojne usmerjenosti, ki bi temeljila na krajinskih danostih občine.

Vplivi OPN na krajino bodo naslednjega značaja: - neposredni vplivi: ti so izraženi z novogradnjami (stanovanjski objekti, proizvodni objekti, športna infrastruktura, ipd.) in pomenijo trajno spremembo krajine; - posredni vplivi: ki so izraženi zaradi opuščanja kmetijske rabe in prepuščanja propadanju tipičnih krajinskih elementov (kamnitih suhih zidov, njiv na dnu vrtač, počiščenih pašnikov, ipd.); zaradi širših družbenih sprememb ni realno za pričakovati, da se bo kulturna krajina ohranjala sama sebi v namen, zato lahko govorimo o trajnem vplivu; v kolikor pa bi država razglasila Kraški regijski park ali s sistemskimi ukrepi ohranjala tradicionalno krajinsko sliko na določenih območjih je ta vpliv možno jemati kot začasen; - daljinski vplivi: to bodo vizualni vplivi zaradi večjih in vidnejših novih posegov in spreminjanja mej v krajini, praviloma trajnega značaja.

V OPN so podane splošne usmeritve za razvoj v krajini, za vsako od petih krajinskih enot posebej (KE Rodiški kras, KE Matarsko podolje, KE Dolina Glinščice, KE Brkini, KE Krajinska enota Hribovje Slavnika in Čičarije); opredeljeni pa so tudi tipi krajine v občini: naravna krajina (hribovita območja Čičarije, ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi), pretežno kulturna krajina (podeželska območja Brkinov s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci), pretežno urbana krajina (dolinsko območje občine, kjer so že sedaj locirana vsa večja središča občine) in kmetijsko intenzivna krajina (ravninska območja Matarskega podolja). Opredeljena je tudi razvojna usmeritev v turizem in sicer v podeželski in športno-rekreacijski turizem, predvsem na podeželskih območjih Čičarije in Brkinov z navezavo tudi v dolinski del občine (kolesarski turizem). OPN večjih poselitvenih posegov v odprto krajino, torej v kulturno, naravno in kmetijsko intenzivno krajino ne predvideva. Praviloma so se območja za poselitev, ki so bila v obstoječem planu

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina nezazidljiva, vendar so z upravno in gradbeno nedisciplino postala območja razpršene gradnje, zaokrožila in zmanjšala. Kjer je bilo le mogoče so bile vzpostavljene zelene cezure med tradicionalno in tipično poselitvijo ter novejšimi deli naselij, kot tudi ohranjena tipična prostorska smer poselitve. Večja sklenjena območja predvidena za poselitev se nahajajo v Hrpeljah in Kozini. Vpliv na krajino s poselitvijo, ki bo neposreden in trajen se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.

V OPN je določeno, da se razvoj poselitve usmerja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem - z zgostitvami, s celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Bistvena za uresničenje zapisanih usmeritev je upravna disciplina pri izdajanju gradbenih dovoljenj in nadzor izvedbe na terenu.

Gospodarska dejavnost, predvsem območja za proizvodnjo, so ob cestah (ob AC A1, ob cesti Kozina – Rupa, Kozina – Divača) oz ob glavnih naseljih, kar je z vidika vpliva na krajino ugodno – ocena B: nebistven vpliv.

Večji infrastrukturni koridorji, kot so novi daljnovodi in produktovod, so praviloma načrtovani podzemno in v istih koridorjih, kot so že obstoječi daljnovodi na zahodu občine, kar je z vidika vpliva na krajino ugodno – ocena B: nebistven vpliv.

Nove večje prometnice se ne načrtujejo, z izjemo severne obvoznice v Kozini in Hrpeljah, ki bo zaključila, zaprla in ločila sklenjeno urbano poselitev od zaledja; v tem vidiku je vpliv nebistven – ocena B.

Opuščeni kamnolomi (Golac, Vrhpolje, Beka, …) predstavljajo sicer trajno degradacijo krajine, vendar so manjšega obsega in v delnem zaraščanju, zato tovrsten vpliv ni pomemben – nebistven vpliv (ocena B).

Vpliv spreminjanja kulturne in naravne krajine, ki se dogaja zaradi opuščanja kmetijske rabe ter posledično zaraščanja krajine je neizbežen in povezan z načinom življenja, zato bi bilo za njegovo zmanjšanje potrebno sprejeti sistemske in namenske ukrepe s strani države za širšo območje.

Večjo degradacijo krajine predstavlja že obstoječa deponija gradbenega materiala (EUP RD-5), ki se v OPN izvedbeno ureja z OPPN. Glede na terenski ogled se da sklepati, da se na lokaciji poleg skladiščenja izvaja tudi separacija, saj je na lokaciji prisotna mobilna separacijska naprava. Z OPN se predvideva legalizacija (predvideva se, da dejavnost še ni legalizirana) dejavnosti v obstoječih okvirih. Vpliv na krajino je neposreden in trajen in se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C. V sklopu legalizacije bo potrebno izdelati OPPN ter načrt krajinske ureditve, ki bo omilil vpliv.

Vpliv na krajino bo neposreden in trajen in se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

Ocena vpliva na okoljske cilje OPN

Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za krajino se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C. V sklopu izdelave OPPN bo potrebno načrt krajinske ureditve, ki bo omilil vpliv.

IV.9.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA

Na območju občine so v pripravi sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje april 2014):

1. Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 na odseku Ajdovščina - Lucija, predlog DPN: po podzemni izvedbi je predvidena sanacija v obstoječe stanje, zato se kumulativni vpliv ocenjuje kot nebistven (ocena B); 2. Državni prostorski načrt za parkirišča za tovorna vozila Železni most ob AC Kozina – Klanec, osnutek: glede na to, da gre za poseg, ki se vsebinsko navezuje na AC ter da bo v sklopu AC koridorja, je vpliv nebistven (ocena B); 3. Spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za II. tir Divača – Koper, DPN – CPVO; trasa na območju občine Hrpelje-Kozina poteka v predoru, razen v dolini Glinščice le to preči z dvema mostovoma; kumulativni vpliv na krajino bo glede na potek železnice nebistven (ocena B).

IV.9.4 OMILITVENI UKREPI

Izvedba plana je sprejemljiva le ob upoštevanju usmeritev in ukrepov za varstvo krajine, kot so navedeni v OPN ter spodaj. Vse usmeritve in ukrepi so izvedljivi; upošteva se jih pri izdelavi OPPN oz. pred izdajo gradbenega dovoljenja. Za njihovo izvedbo so odgovorni upravna enota pri izdajanju gradbenih dovoljenj, občinski svet pri usmerjanju investicij, država v vidiku usmerjanja medobčinskega oz. regijskega sodelovanj in razglasitvi regijskega parka ter investitor pri izvedbi posega.

Priporočila in usmeritve:

- razglasitev Kraškega regijskega parka in nadaljevanje s postopkom za vpis Klasičnega krasa na UNESCO Seznam; - priprava sistemskih ukrepov (državne spodbude, davki) s katerimi bi se preusmerile investicije v prenovo obstoječega neizrabljenega stavbnega fonda oziroma obstoječih propadajočih in zapuščenih nepremičnin; na osnovi poglobljene analize opravljenega popisa nepremičnin; - vse kraške občine naj s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor na področju urejanja prostora izdelajo skupno strategijo posegov v kraško krajino, kot tudi njenega ohranjanja (regionalni prostorski načrt); - država naj strokovno sodeluje pri izvajanju prostorske politike v občini; tudi preko subvencioniranih projektov za sanacijo tradicionalne krajine, participatornih projektov z lokalnim prebivalstvom; prostorsko vzorčnih razvojnih projektov, ozaveščanja prebivalstva o krajini in njenih potencialih ipd.

Omilitveni ukrepi:

Za vse ureditve v sklopu OPN, ki se urejajo z OPPN je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture, ki naj predvidi najboljše možne omilitvene ukrepe, v smislu zasaditve, razporeditve dejavnosti, arhitekturnega načrta, izbire konstrukcijskih materialov, ipd., da bo vizualni vpliv čim manjši ter da se bodo upoštevali razvojne usmeritve zapisane v OPN.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

Za posege na kulturni dediščini je potrebno upoštevati kulturnovarstvene smernice in omilitvene ukrepe navedene v pogl. Kulturna dediščina.

IV.9.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Med gradnjo Centra varne in športne vožnje je obvezna geološko-krasoslovna spremljava gradbenih del, s čemer se bo lahko vrednejše dele površinskega in podzemnega fosilnega kontaktnega krasa ustrezno vrednotilo in varovalo.

Krajinski načrti, ki jih je potrebno izdelati v sklopu OPPN-jev naj vsebujejo tudi spremljanje in saniranje krajinske ureditve.

IV.9.6 VIRI

- Občinski prostorski načrt za Občino Hrpelje-Kozina, osnutek odloka za pridobivanje smernic – tekstualni in grafični del - Preliminarno mnenje za center varne vožnje Hrpelje-Kozina, Geateh, d.o.o., julij 2010 - Razvojni program razvoja podeželja za občine Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za programsko obdobje 2007-2013, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov; - Regionalni razvojni program Južne Primorske 2007-2013, Regionalni razvojni center Koper, julij 2006. - Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Krajine primorske regije, 1998. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. - Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Hrpelje-Kozina, ZVKDS OE Nova Gorica februar 2008, ki so bile izdane za potrebe izdelave prostorskih aktov; - Smernice MK za načrtovanje OPN občine Hrpelje-Kozina, št. 3501-29/2010/10, 13.4.2011 - Strokovno mnenje in ocena vplivov na območje Petrinjskega krasa v primeru umestitve Centra varne in športne vožnje Hrpelje-Kozina - segment narava, Lutra – Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, julij 2010. - Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl. geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Svetlobno onesnaženje

IV.11. SVETLOBNO ONESNAŽENJE

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Svetlobno onesnaženje

IV.10.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA S SVETLOBNIM ONESNAŽENJEM

IV.10.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi naslednjih zakonskih izhodišč: 1. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/2010, 46/13).

IV.10.1.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA Oceno vrednosti svetlobnega onesnaženja smo določili skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS , št. 81/07, 109/07, 46/13). Okoljski cilj je preprečiti škodljivo delovanje svetlobnega onesnaženja na naravo in bivalne prostore, zaščititi ljudi pred bleščanjem, zmanjšati porabo električne energije zaradi razsvetljave ter varovanje astronomskih opazovanj pred sijem neba. Vpliv plana na svetlobno onesnaženje smo določili glede okoljske cilje in kazalce stanja okolja. Indikativni kazalec svetlobnega onesnaženja je osvetljenost zaradi izvedbe plana ter letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini. Osvetljenost je fotometrična veličina za merjenje osvetlitve površine zaradi sevanja svetlobe enega ali več virov svetlobe. Osvetljenost se izraža v luksih.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Svetlobno onesnaženje

Tabela 64: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za elektromagnetno sevanje Okoljski cilji plana Merila vrednotenja Metodologija Preprečiti škodljivo delovanje Osvetljenost zaradi izvedbe plana A - ni vpliva/vpliv je pozitiven: obremenjenost s svetlobnim onesnaženjem se bo svetlobnega onesnaženja zmanjšalo oz. se ne bo spremenilo; Letna poraba elektrike vseh B – nebistven vpliv: obremenjenosti s svetlobnim onesnaženjem zaradi načrtovanih posegov Doseganje ciljne vrednosti letne porabe svetilk na območju občine v okviru izvedbe OPN, ne bo bistveno višja. Zakonsko predpisane mejne vrednosti svetlobnega elektrike vseh svetilk vgrajenih v preračunana na prebivalca razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo občine. onesnaženja ne bodo presežene. javnih površin, ki jih občina upravlja C – nebistven vpliv, v kolikor so upoštevani omilitveni ukrepi: S OPN načrtovani posegi bodo imeli vpliv na raven svetlobnega onesnaženja. Zakonsko predpisane mejne vrednosti bi bile zaradi izvedbe posegov lahko presežene, vendar se vse vplive lahko z izvedbo učinkovitih omilitvenih ukrepov omeji. D – bistven vpliv: S OPN načrtovani posegi bodo na raven svetlobnega onesnaženja vplivali bistveno. Zakonsko predpisane mejne vrednosti bodo zaradi izvedbe posegov presežene. Vse vplive (neposredne, daljinske, kumulativne in sinergijske) posegov na raven svetlobnega onesnaženja se lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar lahko kljub temu pričakujemo prekomerno obremenjevanje okolja s svetlobnim onesnaženjem. E – uničujoč vpliv: S OPN načrtovani posegi bodo imeli s svetlobnim onesnaženjem uničujoč vpliv. Svetlobno onesnaženje se bo izjemno povečalo, zakonsko predpisane mejne vrednosti bodo presežene.

218

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Svetlobno onesnaženje

IV.10.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.10.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje ter s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo.

K svetlobnemu onesnaženju najbolj prispevajo tisti viri svetlobe oz. svetilke, ki imajo svetlobni tok usmerjen proti nebu. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je razmerje med svetlobnim tokom, ki seva v smeri nad vodoravnico, in celotnim svetlobnim tokom, ki seva iz žarnic ali sijalk v tej svetilki.. Upošteva se ves svetlobni tok, ki prihaja iz njenega telesa, ne upošteva pa se odbita svetloba iz okolice svetilke (npr. od podpornega stebra, s tal in drugih osvetljenih predmetov). Sevanje proti nebu je sevanje v smeri nad vodoravnico. Zato ni pomembna samo jakost svetilke temveč predvsem oblika svetilke, da se prepeči sevanje nad vodoravnico.

Za osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/2010), se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.

Na območju občine Hrpelje – Kozine znaša poraba električne energije za javno razsvetljavo po podatkih Elektro Primorska d.d. leta 2008 slabih 649 MWh. Od leta 2002 do 2008 se je poraba električne energije povečala za 4,63%. Poraba električne energije za razsvetljavo je v letih od 2006 do 2008 rasla s povprečno letno stopnjo 0,66 %.

Tabela 65: Poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini Hrpelje - Kozina 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 javna 619.971 606.018 723.477 597.890 714.701 700.510 648.688 razsvetljava (kWh)

Maja 2009 je bila izdelana Analiza učinkov zamenjave svetilk javne razsvetljave v občini Hrpelje- Kozina. Po podatkih iz analize je bilo v občini leta 2009 884 svetil javne razsvetljave s skupno močjo 179,43 kW. Javna razsvetljava v občini je dokaj dotrajana, svetlobna telesa so v nasprotju z Uredbo, v prihodnosti občina načrtuje sprotno posodabljanje javne razsvetljave, da bo ta v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Podjetje Elektro Primorska d.d., ki upravlja z javno razsvetljavo v občini Hrpelje- Kozina, nam je posredovalo zgolj podatke o splošnem stanju javne razsvetljave v občini. In sicer, da je zgrajena javna razsvetljava starejšega datuma izvedbe, večinoma grajena po letu 1980.

Oskrba naselij z javno razsvetljavo je omejena na naselji Hrpelje in Kozina. Za ostala naselja se predvideva dopolnitev in izgradnja javne razsvetljave, v prvi fazi predvsem ob voznih površinah in neosvetljenih pohodih.

219

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Svetlobno onesnaženje

IV.10.3 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

Uredba v svojem 5. členu določa, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh na prebivalca. Za občino Hrpelje-Kozina znaša ta vrednost med 146 kWh in 175 kWh na prebivalca.

Tabela 66: Poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini Hrpelje – Kozina (vir: LEK za občino Hrpelje – Kozina, Eco Consulting, d.o.o. januar 2010) Št. Površina Leto kWh kWh/preb. prebivalcev občine (km2) 2002 619.760 4160 148,98 2003 606.018 4188 144,70 2004 723.477 4135 174,96 2005 597.890 4093 194 146,08 2006 714.701 4081 175,13 2007 700.510 4121 169,99 2008 648.688 4049 160,21

Iz preračuna je razvidno da letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca znaša presega zakonsko postavljeno ciljno vrednost (44,5 kWh/preb.). Na podlagi osnutka OPN za občino Hrpelje – Kozina ni razvidno ali se bo na novih posegih uporabljala javna razsvetljava. Posegi, ki bi lahko imeli dodaten negativni vpliv na svetlobno onesnaženje so:  severna obvoznica Hrpelje – Kozina V okviru posameznih OPPN bodo izdelani podrobni načrt razsvetljave, kjer bodo tudi razvidni natančnejši podatki o osvetljenosti.

Za nove ureditve v OPN v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih niso navedene smernice za ščitenje pred svetlobnim onesnaženjem. V planu je pomanjkljivo opisano predvsem saniranje obstoječih svetilk, ki tudi največ doprinesejo k svetlobnem onesnaženju v celotni občini.

Vpliv na svetlobno onesnaženost območja je prisoten, vendar ocenjujemo, da bo vpliv ob upoštevanju ukrepov v nadaljevanju tega poročila, sprejemljiv – ocena C.

IV.10.4 OMILITVENI UKREPI

 Vsi novi viri razsvetljave (severna obvoznica) naj imajo razsvetljavo dimenzionirano na najmanjši tehnično in prometno - varnosten še dopusten nivo.  Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kW. Odlok OPN Hrpelje – Kozina naj vsebuje opise sanacije obstoječe javne razsvetljave skladno z 28. in 5. členom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

220

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Svetlobno onesnaženje

IV.10.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Monitoring svetlobnega onesnaževanja v času gradnje ni potreben.  Upravljavec razsvetljave, katere celotna električna moč svetilk presega 10 kW ali 1 kW, če gre za razsvetljavo fasad ali objektov za oglaševanje, mora izdelati načrt razsvetljave z vsebino, ki je določena v 21. členu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Načrt je potrebno posredovati Ministrstvu za okolje in prostor v elektronski obliki najpozneje tri mesece po začetku obratovanja. Vsako peto leto po začetku obratovanja je potrebno načrt razsvetljave ponovno izdelati in ga poslati na ministrstvo najpozneje do 31. marca v prvem letu po tem, ko se je končalo obdobje petih koledarskih let obratovanja razsvetljave.  Upravljavec ene ali več razsvetljav skupaj, katerih celotna električna moč svetilk presega 50 kW ali 20 kW, če gre za razsvetljavo cest in javnih površin, ali 5 kW, če gre za razsvetljavo fasad ali objektov za oglaševanje, je dolžan skladno s predpisom, ki ureja monitoring svetlobnega onesnaževanja, zagotoviti izvedbo obratovalnega monitoringa v obsegu, predpisanem v 22. členu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Poročilo o obratovalnem monitoringu za pretekla tri leta mora posredovati ministrstvu najpozneje do 31. marca v prvem letu po tem, ko se je končalo obdobje treh koledarskih let obratovanja razsvetljave.

221

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina : Ravnanje z odpadki

IV.11. RAVNANJE Z ODPADKI

222

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina : Ravnanje z odpadki

IV.11.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Z ODPADKI

Okoljski cilj 1: Zmanjšanje količin in volumna odloženih odpadkov

Okoljski cilj 2: Ustrezno ravnanje z različnimi vrstami nevarnih in nenevarnih odpadkov

Kazalci stanja okolja: Razvitost sistema ločenega zbiranja in odvoza odpadkov

Zakonska izhodišča:  Uredba o odpadkih. Uradni list RS, št. 103/11.  Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Uradni list RS, št. 34/08, 61/11.  Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Uradni list RS, št. 34/08.

Ravnanje z odpadki je uvrščeno med prednostne naloge okoljske politike Slovenije. V vseh državnih aktih za področje okolja se poudarja uveljavljanje temeljnih načel pri ravnanju z odpadki in nujnost ukrepov, ki bodo privedli do uresničitve osnovnih ciljev na področju ravnanja z odpadki: o zmanjšanje nastajanja odpadkov pri izvoru, tudi z večkratno uporabo materialov o zmanjšanje njihovega nevarnostnega potenciala o vzpostavitev učinkovitih sistemov ravnanja z odpadki o ločeni zajem različnih snovnih tokov odpadkov o povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov o organsko recikliranje biorazgradljivih odpadkov o postopna odprava starih bremen.

Vpliv izvedbe plana v zvezi z ravnanjem z odpadki se na območju predvidenega plana določi in vrednoti na podlagi naslednjih kazalcev:  razvitost sistema ločenega zbiranja in odvoza odpadkov (urejenost deponij nenevarnih odpadkov, ekološki otoki, zbirni centri)

Metodologija vrednotenja za vpliv na okoljske cilje za ravnanje z odpadki je: A – ni vpliva/pozitiven vpliv: pri izvedbi plana nastali odpadki nimajo vpliva na stanje okolja/ količina in vrsta nevarnih odpadkov se zmanjšuje; B – nebistven vpliv: pri izvedbi plana imajo nastali odpadki le nebistven vpliv na stanje okolja; C - nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov): pri izvedbi plana imajo nastali odpadki zaradi omilitvenih ukrepov le nebistven vpliv na stanje okolja; D – bistven vpliv: pri izvedbi plana imajo nastali odpadki bistven vpliv na stanje okolja; E – uničujoč vpliv: pri izvedbi plana imajo nastali odpadki uničujoč vpliv na stanje okolja; X – ugotavljanje značilnosti vpliva plana na ravni CPVO ni možno.

223

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina : Ravnanje z odpadki

IV.11.2 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA

Komunalne odpadke iz občine Hrpelje – Kozina se v obstoječem stanju odvaža v občino Sežana, kjer se tudi odlaga v Centeru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana). KSP d. d. Sežana izvaja javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki na območju štirih občin (Občina Sežana, Občina Divača, Občina Hrpelje-Kozina, Občina Komen). Na celotnem območju je obvezno ločeno zbiranje odpadkov. Vseh ekoloških otokov (v vseh 4 občinah) je trenutno 334. Zaradi goste mreže ekoloških otokov presega državni normativ (500 oseb/1 eko otok) in znaša 92 prebivalcev na 1 ekološki otok ( v OHK). V letu je bilo posredovanih v predelavo (ne odloženo na odpad) 43,42 % odstotkov odpadkov.

V občini Hrpelje – Kozina je postavljen zbirni center za individualni dovoz odpadkov. Zbirni center Hrpelje - Kozina se nahaja v OIC Hrpelje. Zbirni center je ograjen prostor s postavljenimi zabojniki, v katere lahko občani (ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov) brezplačno oddajo različne kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev pa tudi večje količine plastične in papirne embalaže. Tako so v zbirnem centru postavljeni zabojniki za les, kovine, kosovne odpadke, zeleni odrez, plastiko, ravno steklo, nevarne odpadke. (vir: http://www.ksp-sezana.si). Količina odpadkov je v občini Hrpelje-Kozina v letu 2009 znašala 1.769.651 kg.

Občinski svet je potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za "Izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Notranjska - Istra - Kras" (CERO NIK).

Projekt izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki CERO NIK obsega projektiranje in izgradnjo: 1. objektov za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki vključuje naslednje tehnološke celote: sprejem odpadkov, mehansko ločevanje odpadkov ter anaerobna oziroma aerobna obdelava biorazgradljive frakcije, ločene iz mešanih komunalnih odpadkov, 2. objektov za predelavo ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov (objekt za anaerobno-aerobno obdelavo) 3. objektov za pripravo trdnega goriva, 4. vseh drugih pomožnih objektov (npr. plinski motorji, objekti za ponovno izrabo toplote, objekti za obdelavo izpušnih plinov, plinohram, objekti za predčiščenje odpadnih voda, infrastruktura - tehnološka in komunalna, zgradbe, objekti prometne infrastrukture…).

Cilj projekta: 1. Izgradnja celotne regijske infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki na enem mestu razen zbiranja in transporta odpadkov v CERO ter ločevanja ločeno zbrane frakcije odpadkov 2. Predelava komunalnih odpadkov na novi, za to namenjeni lokaciji ob spoštovanju vseh okoljskih smernic 3. Snovna izraba odpadkov s pridobivanjem in izkoriščanjem sekundarnih energentov 4. Energetska izraba in SPTE iz bioplina 5. Zmanjšanje odpadkov za odlaganje na 15% vseh komunalnih odpadkov

224

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina : Ravnanje z odpadki

IV.11.3 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

Odpadki in zemeljski izkopi, ki bodo nastajali med gradnjo posameznih EUP se bodo obravnavali na nivoju OPPN. Za strateško presojo OPN so vplivi med gradnjo nebistveni. Presojanje vpliva izvedbe plana OPN na okoljske cilje za ravnanje z odpadki, so: razvitost sistema ločenega zbiranja in odvoza odpadkov, ki se presoja na podlagi urejenosti deponij nenevarnih odpadkov, urejenosti ekoloških otokov in zbirni centrov. Glede na to, da je pri reševanju deponije za odlaganje komunalnih odpadkov občina vezana na rešitev v zvezi CERO NIK je razumljivo, da to področje ni rešeno znotraj OPN.

Osnovno orodje OPN je namenska raba, le ta pa ne določa količine proizvedenih odpadkov in načina gospodarjenja z njimi. Gostota in porazdelitev ekoloških otokov (kar bi lahko vplivalo na količino recikliranih odpadkov in s tem zmanjšanjem količine odloženih odpadkov) pa se določa z zakonodajo in se ne določuje posebej v OPN. Glede na opis obstoječega stanja (predhodno poglavje) pa je gostota ekoloških otokov že sedaj zadostna.

V OPN je ravnanje z odpadki obravnavano v naslednjih členih:  V 26. členu je predvideno, da se s sistemom za ločeno zbiranje odpadkov opremi vsa naselja. Vsa nelegalna odlagališča odpadkov v občini se sanira. Zagotovi se lokacija za ureditev in izgradnjo odlagališča gradbenih odpadkov.  V 68. členu OPN opredeljuje, da je na celotnem območju OHK dopustna postavitev zbiralnice za odpadke.  Objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov so opredeljene v 96.členu OPN. V tem členu so povzeta splošna določila za ureditev zbrinega in odjemnega mesta, ekoloških otokov ter določila za ureditev zbirnega centra.  Zbirni center za odpadke se lahko umesti na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O. Izjemoma je dopustna tudi gradnja teh objektov na drugih območjih, ob soglasju pristojne občinske strokovne službe.

Za EUP RD-5 je predvidena legalizacija obstoječe deponije gradbenega materiala, ki se izvedbeno ureja z OPPN. Glede na terenski ogled se da sklepati, da se na lokaciji poleg skladiščenja izvaja tudi separacija, saj je na lokaciji prisotna mobilna separacijska naprava. Z OPN se predvideva legalizacija dejavnosti v obstoječih okvirih. Separacija gradbenih odpadkov ima pozitiven vpliv na zmanjšanje količin odloženih odpadkov. Urejena deponija tudi zmanjšuje možnosti črnih odlagališč gradbenih odpadkov.

Iz zgoraj navedenega ocenjujemo vpliv OPN Hrpelje - Kozina na ravnanje z odpadki kot nebistveno – B.

IV.13.4 OMILITVENI UKREPI

Omilitveni ukrepi niso potrebni.

IV.11.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Spremljanje izvedbe plana z vidika ravnanja z odpadki vključno z obravnavanjem viškov zemljine pri gradbenih izkopih izvaja Inšpektorat RS za okolje in prostor.

225

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Sklepna ocena

V. SKLEPNA OCENA

226

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Sklepna ocena

V. SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI PLANA V.1 OCENA SPREJEMLJIVOSTI IZVEDBE PLANA V predmetnem okoljskem poročilu, ki je vezan na pripravo Občinskega prostorskega načrta občine Hrpelje - Kozina so ugotovljeni, opisani in ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. V spodnji preglednici so predstavljene ocene vpliva izvedbe plana na posamezne obravnavane segmente okolja.

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev celovite presoje se je ugotavljala v naslednjih velikostnih razredih:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv B – nebistven vpliv C – nebistven vpliv, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov D – bistven vpliv E – uničujoč vpliv X – ugotavljanje vpliva ni možno.

Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi. Iz spodnje preglednice izhaja, da bo vpliv izvedbe obravnavanega plana sprejemljiv, saj je po posameznih segmentih najvišja ocena vpliva izvedbe plana C, t.j. nebistven vpliv, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Tabela 67: Ocena vplivov izvedbe plana Segment okolja Plan

1. Podzemne vode C 2. Površinske vode C 3. Podnebne spremembe in kakovost zraka B 4. Hrup C 5. Narava C 6. Kmetijske površine B 7. Gozd C 8. Kulturna dediščina C 9. Krajina C 10. Svetlobno onesnaženje C 11. Ravnanje z odpadki B

Ugotovitev okoljskega poročila za pripravo Občinskega prostorskega načrta občine Hrpelje - Kozina je, da je plan zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov sprejemljiv.

Stran 227

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

VI. POVZETEK

V postopku priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Hrpelje - Kozina je potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolja. Sestavni del postopka je izdelava Okoljskega poročila (OP) izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. OPN je temeljni občinski dokument za usmerjanje prostorskega razvoja občine. Njen namen je zagotoviti pogoje za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine. OPN Hrpelje - Kozina določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja, zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru z usmeritvami za namensko rabo, zasnovo poselitve, infrastrukture in krajine ter ukrepe za izvajanje strategije. OPN določa usmeritve za razvoj treh prostorskih sistemov na nivoju občine: razvoj poselitve, razvoj gospodarske javne infrastrukture in razvoj krajine.

V okoljskem poročilu se obravnavajo naslednji segmenti okolja: 1) Podzemne in površinske vode, 2) Podnebne spremembe in kakovost zraka, 3) Hrup, 4) Narava: 5) Kmetijske površine 6) Gozd 7) Kulturna dediščina, 8) Krajina 9) Svetlobno onesnaženje 10) Odpadki

Vpliv izvedbe plana na varstvo človekovega zdravja je vključen v oceni vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za podzemne vode, kakovost zraka, obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaženje. Vpliv izvedbe plana na tla je posredno vključen preko vrednotenja vplivov na kmetijske površine.

V obdobuju 2012-2014 je bil v plan tudi umeščen regisjski Center varne in športne vožnje za južno primorsko regijo. Center je bil predviden severovzhodno od naselja Meterije¸v velikosti 59 ha bruto. Zaradi vplivov na okolje, to je naravo in kraške jame, vplivov na hrup in krajino, potencialnih vplivov na podzemne vode in vire pitne vode je bil Center varne in športne vožnje v letu 2014 umaknjen iz OPN Hrpelje Kozina.

Podzemne in površinske vode

Okoljska cilja za površinske vode sta Zagotovitev realizacije predmetnega plana, ki ne bo vplival na kemijsko stanje površinskih voda, ki se nahajajo na vplivnem območju plana in Zagotovitev realizacije predmetnega plana, ki ne bo vplival na ekološko stanje površinskih voda, ki se nahajajo na vplivnem območju plana. V občini je zaradi kraškega terena malo površinskih vodotokov – manjši potoki z Brkinov ponikajo v slepih dolinah, na zahodu občine pa tečeta Glinščica in Grižnik. Na teh vodotokih se ne izvaja redni državni monitoring (MOP – ARSO) kakovosti vode, zato o kakovosti površinskih vodotokov ni podatkov.

Območja naselij z obremenjenostjo med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 20 PE/ha in 10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju, morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo tudi najmanj 80% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih. V občini Hrpelje-Kozina je takšnih aglomeracij 16. Letos je predvideno dokončanje ČN (2000 PE) za Hrpelje-Kozina, na katero bodo priključeni vsi prebivalci in gospodarstvo Hrpelj ter Kozine. Za ostale aglomeracije nad 50 PE iz obveznega programa je

Stran 228

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja in priključitev naselij na lokalne ČN. Glede na to, da posegi OPN na vodotokih niso predvideni, z izjemo kumulativnih vplivov v dolini Glinščice zaradi gradnje drugega železniškega tira, do vplivov na vodotoke ne bo prišlo. Določila odloka OPN predstavljajo ustrezno sistemsko podlago za varstvo površinskih voda pred onesnaženjem. Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za površinske vode se ocenjuje kot nebistven z upoštevanjem omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljska cilja za podzemne vode sta Zagotovitev izvedbe OPN, ki ne bo vplivala na količinsko stanje podzemnih voda, ki se nahajajo na vplivnem območju plana in Zagotovitev izvedbe OPN, ki ne bo vplivala na kemijsko stanje podzemnih voda, ki se nahajajo na vplivnem območju plana.

Na območju Občine Hrpelje-Kozina so vodni viri zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem območju (VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008). I. varstveni režim se nahaja v okolici Brezovice, Mrš, Slivij, Slop. Rodika, Klanca pri Kozini; II. varstveni režim obsega južna pobočja Brkinov in Podgrajsko podolje; III. varstveni režim pa Podgorski kras in obronke Čičarije. Uredba določa pogoje, omejitve in prepovedi za gradnjo na vodovarstvenih območjih.

Prevladujoči potencialni vplivi OPN na podzemne vode bodo naslednjega značaja: neposredni vplivi: so vplivi, ki bi nastali pri gradbenih posegih, ki sežejo neposredno v telo podzemne vode, kar pomeni neposredno onesnaženje; ocenjuje se, da do takšnih posegov ne bo prišlo; posredni in daljinski vplivi: so vplivi, ki posredno in daljinsko povzročijo spremembo fizikalno-kemijskih lastnosti podzemne vode (npr. pronicanje neočiščene odpadne vode v tla, iztekanje goriv in drugih nevarnih snovi v tla ipd.), spremembo odtočnega količnika oz. infiltracije padavin, spremembo vodnega režima ipd.; kratkoročni oz. začasni vplivi: so vplivi, ki so omejeni so na čas gradnje oz. vplivi manjšega obsega, ki se zaradi samočistilnih sposobnosti narave zmanjšajo oz. izničijo. Na I. vodovarstvenem območju v OPN posegi niso predvideni. Na III. vodovarstvenem območju so predvidena območja individualne stanovanjske gradnje, območja centralnih dejavnosti, gospodarske cone. Le te se nahajajo v naseljih Kozina in Hrpelje, kjer obstaja javna kanalizacija, zato bodo odpadne vode kanalizirane na čistilno napravo. V ostalih aglomeracijah kjer bo zgrajena javna kanalizacija bo obvezen priklop na javno kanalizacijo oz. čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih vod. V ostalih naseljih, kjer javna kanalizacija ne bo zgrajena, odvajanje komunalne odpadne vode ureja občinski odlok. Sprejemljivost obstoječa deponije gradbenega materiala se bo ugotavljala v postopku izdaje mnenja k OPPN ugotovi sprejemljivost posega. Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za podzemne vode se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.

Vse posege na VVO Rižanskega vodonosnika je potrebno načrtovati skladno z Uredbo o vodovarstvenem območju (VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008). Odvajanje odpadne vode je potrebno izvajati skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Hrpelje – Kozina (Ur. l. 81/09) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, Ur.l. RS, št. 98/2007, 30/2010.

Stran 229

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

Podnebne spremembe in kakovost zraka

Okoljska cilja v zvezi z zagotavljanjem čim manjših negativnih vplivov na zrak in klimatske spremembe v celoti sta: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka. Kakovost zraka na tem območju bi tako lahko ocenili kot dobro. Največji delež emisij toplogrednih plinov v občini Hrpelje – Kozina odpade na individualna kurišča. Izrazit onesnaževalec zraka v občini je tudi promet. Občina meji na industrijska območja v severni Italiji, ki je velik vir onesnaženja zraka, zato je to območje bolj občutljivo za čezmejni transport onesnaženja zraka. Glede na obstoječe stanje ocenjujemo, da z uresničitvijo OPN ne bo prišlo do bistvenih vplivov na podnebne spremembe ter kakovost zraka. V OPN Hrpelje - Kozina se z OPN ne načrtuje objektov za proizvodnjo elektrike oz. večjih industrijskih objektov, ki bi lahko poslabšali kakovost zraka oz. izpuščali toplogredne pline. Navkljub načelnim strateškim usmeritvam OPN za trajnostni promet, iz izvedbenega dela OPN ni razvidnih ukrepov za uvajanje trajnostnejšega načina prevoza (npr. kolesarskih oz. peš poti, linij avtobusnega prometa, ipd.) Nove prometne obremenitve in severna obvoznica, ki so predvidene s OPN na tem nivoju obravnave niso še do te mere specificirane, da bi bilo možno vpliv računsko oceniti. To naj se izvede ob presojanju vplivov na okolje pri posameznih OPPN. Vpliv izvedbe plana na podnebne spremembe in kakovost zraka ocenjujemo z oceno B – nebistven vpliv.

Hrup

V okoljskem poročilu so opredeljeni in ugotovljeni pomembni vplivi OPN občine Hrpelje - Kozina tudi z vidika hrupne obremenjenosti. Vplivi izvedbe plana so ovrednoteni na podlagi »Skladnosti namenske rabe prostora z obstoječimi in novimi viri hrupa«. Najpomembnejši vir hrupa v občini Hrpelje – Kozina v obstoječem stanju je promet. Obremenjenost s hrupom zaradi izvedbe plana ob izvedbi omilitvenih ukrepov bo zanemarljivo višja od obstoječe. V OP navajamo nekatera območja, kjer bi lahko prišlo do konfliktne umestitve rabe prostora. Takšna območja so predvsem območje širitve gospodarskih con v Kozini, širitev gospodarske cone v Bačah pri Materiji ter severna in južna obvoznica v Hrpeljah – Kozini. Za umestitve novih posegov ocenjujemo vpliv plana OPN Hrpelje - Kozina na obremenitev s hrupom, kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov –C. Predlagani omilitveni ukrepi so predvsem ustrezna razporeditev dejavnosti ter protihrupne bariere.

Narava Na območju občine se nahajajo 3 Natura 2000 območja, in sicer: SPA Kras, SCI Kras in SCI Matarsko podolje ter 24 zavarovanih območij. Na območju so tudi 3 ekološko pomembna območja (EPO Kras, EPO Matarsko Podolje, EPO Mrzlek) in 413 naravnih vrednot. Na območju sprememb namenske rabe, kjer se bo vršila gradnja bodo uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujoče čistilne naprave, ki imajo iztoke speljane v vodotoke. Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, se bo povečala osvetljenost okolja, kar negativno vplivalo na fototaktične živalske vrste in njihove plenilce. Obnovitvena ali druga dela na cerkvah, kjer so evidentirani netopirji oz. predvsem njihova kotišča, lahko začasno ali trajno povzročijo zmanjšanje populacij teh ogroženih in zavarovanih vrst. Za zmanjšanje negativnih vplivov je treba upoštevati omilitvene ukrepe kot so npr.: ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih območjih, ohranjanje ekstenzivnih travišč, gozda in ekstenzivnih senožetnih sadovnjakov

Stran 230

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

in zaščitni ukrepi za varovanje podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot – jam. Kjer je to potrebno, so podani tudi specifični omilitveni ukrepi po posameznih EUP. Spremljanje stanja narave se izvaja skladno z zakonodajo. Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v času gradbenih del morajo opravljati po naročilu investitorja usposobljeni strokovnjaki. Občina mora vsakih pet let izdelati poročilo v katerem se pojasni izvajanje omilitvenih ukrepov in preko kazalcev prikaže doseganje okoljskih ciljev.

Kmetijske površine

Okoljski cilj za kmetijske površine, v kontekstu katerega se je vrednotil vpliv izvedbe plana je: ohranjanje kmetijskih površin in njihove pridelovalne funkcije. V občini Hrpelje – Kozine spada 38% površin pod namensko rabo kmetijskih zemljišč glede na dejansko rabo pa je kmetijskih površin okoli 20 %. Pogoji za kmetijstvo v občini niso ugodni zaradi slabše kvalitete tal ter razdrobljene lastniške strukture. Celotno območje je uvrščeno med območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Po drugi strani pa je zaradi bližine večjih mest lokacija ugodna za trženje vseh vrst kmetijskih pridelkov. Z novim planom se ne predvidevajo večji posegi na kmetijska zemljišča temveč se predvsem aktualizira dejansko stanje. Predvsem se zaradi procesa zaraščanja na novo določijo gozdne površine na območjih zaraščenih kmetijskih površin. Posodobi se tudi stanje na obstoječih prometnih površinah ter na poselitvenih območjih, ki so bile na mnogih delih še opredeljene, kot kmetijske površine. Bilanca kmetijskih površin bo tako z OPN negativna vendar je pretežni del te negativne bilance posledica posodabljanja plana. Vpliv izvedbe plana na kmetijske površine ocenjujemo kot nebistven– ocena B.

Gozd

Kazalci na področju gozda so: »Posegi v gozd z varovalnimi funkcijami « ter »Posegi na varovalne gozdove in gozdne rezervate«. Gozdovi zavzemajo v občini izrazito največji delež rabe prostora (70,9%), izrazit je tudi proces zaraščanja in zaradi tega posegi na območje gozdov, v kolikor le ti niso posebej zaščiteni (gozdni rezervat, varovalni gozd, gozd z ekološkimi in socialnimi funkcijami na 1. stopnji) niso problematični.

Z novim OPN se ne posega na območja varovalnih gozdov oz. gozdne rezervate. Vseeno pa ugotavljamo v okviru OPN naslednje posege v gozd, ki zahtevajo določene manjše omilitvene ukrepe. Na območju mestnega gozda Kozine (klimatska in higiensko zdravstvena funkcija) pri avtocesti je predvideno stanovanjsko območje (5,6 ha). Na območju slepe doline Odoline (1. funkcija varstva naravnih vrednot) je predviden izsek gozda za kmetijske namene (2,7 ha). Vpliv izvedbe plana na gozd ocenjujemo kot nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C. Omilitveni ukrepi so predvsem ohranitev posameznih dreves ter na območjih ob vodotokih, ohranitev vegetacije neposredno ob vodotoku.

Kulturna dediščina

Okoljska cilja za presojo vpliva na varstvo kulturne dediščine sta Ohranjanje objektov in območij kulturne dediščine, upoštevajoč njihov status, pomen, zvrst, režim varovanja, zgodovinski kontekst in umeščenost v prostor in Ohranjanje arheoloških najdišč in arheoloških ostalin. V Občini Hrpelje- Kozina je trenutno registriranih 143 prostorsko relevantnih enot kulturne dediščine. 41 enot ima status kulturnega spomenika. Arheološka dediščina in naselbinska dediščina sta najbolj ogroženi zvrsti kulturne dediščine. Skladno z usmeritvami v smernicah Ministrstva za kulturo k OPN, se je v okoljskem poročilu vrednotil: vpliv prostorskega koncepta OPN v odnosu do strateških usmeritev

Stran 231

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

celostnega varstva kulturne dediščine; vpliv opredeljene namenske rabe oziroma opredeljenih sprememb v odnosu do varstvenih režimov enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij; upoštevanje celovitosti enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij pri opredeljevanju enot urejanja prostora; ustreznost splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za podpiranje celostnega ohranjanje kulturne dediščine; ustreznost prostorsko izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora, kjer je prisotna kulturna dediščina, da podpirajo njeno celostno ohranjanje in upoštevajo varstvene režime iz strokovnih zasnov in aktov o razglasitvi; združljivost podrobnejše namenske rabe z varstvenimi režimi enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij in zagotovljenost varstva arheoloških ostalin po ZVKD-1 (registrirana arheološka najdišča in površine, ki še niso bile ovrednotene z vidika varstva arheoloških ostalin) v OPN. Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za kulturno dediščino se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C. Podani so omilitveni ukrepi oz. pogoji pod katerimi je izvedba plana sprejemljiva.

Krajina

Okoljski cilji plana za krajino so: 1. Ohranjanje zaokroženih, predvsem krajinsko pestrih in prepoznavnih območij, 2. Ohranjanje značilnih krajinskih vzorcev in posameznih krajinskih prvin), 3. Ohranjanje merila in oblike členjenosti, zveznosti in prehodnosti prostora, prilagajanje obstoječim krajinskim strukturam in 4. Ohranjanje značilnosti krajinske slike. Skoraj celotno območje občine zavzema predlog Regijskega parka Kras, izjema je le severo-vzhodni del občine. Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi ne segajo na območje občine. Občina Hrpelje–Kozina spada med Krajine Primorske regije, ki pa se nadalje še podrobneje delijo na širše krajinske enote. Skrajno severni del občine spada v širšo krajinsko enoto Prave primorske regije, ostali večji del pa med Subdinarske primorske regije. Ti dve širši krajinski enoti se delita še na manjše krajinske enote, izmed katerih se v občini Hrpelje – Kozina pojavljajo naslednje krajinske enote: Kras na severnem predelu v okolici Kozine, Dolina Glinščice na severu, Hribovje Slavnika in Čičarije na jugu, Matarsko podolje v osrednjem delu občine, Brkini na severovzhodnem delu in Podgorski kras v skrajnem zahodnem delu občine.

Aktualni problemi spreminjanja krajine v občini Hrpelje-Kozina so: gradnja “satelitskih naselij” in razpršena/ekstenzivna gradnja v bližini vasi, kar je v nasprotju s tipično poselitvijo, ki je ohranjena v strnjenih naseljih in na izpostavljenih lokacijah kot pomemben element privlačnosti prostora; posledica je, da se značilnosti kulturne krajine izgubljajo; brisanje cezure/zelenega pasu med tipično tradicionalno poselitvijo in novogradnjami; izginjanje tipičnega krajinskega vzorca sestavljenega iz gozdnih površin in večjih nezaraščenih pašnih površin zaradi zaraščanja; propadanje značilnih elementov krajinske slike, kot so njive v dnu vrtač, suhi zidovi; neurejenost vasi, pomanjkljivo obnovljen stavbni fond; nesanirani kamnolomi; pomanjkanje strateške in izvedbene razvojne usmerjenosti, ki bi temeljila na krajinskih danostih občine.

Vplivi OPN na krajino bodo naslednjega značaja: - neposredni vplivi: ti so izraženi z novogradnjami (stanovanjski objekti, proizvodni objekti, športna infrastruktura, ipd.) in pomenijo trajno spremembo krajine; - posredni vplivi: ki so izraženi zaradi opuščanja kmetijske rabe in prepuščanja propadanju tipičnih krajinskih elementov (kamnitih suhih zidov, njiv na dnu vrtač, počiščenih pašnikov, ipd.); zaradi širših družbenih sprememb ni realno za pričakovati, da se bo kulturna krajina ohranjala sama sebi v namen, zato lahko govorimo o trajnem vplivu; v kolikor pa bi država razglasila Kraški regijski park ali s sistemskimi ukrepi ohranjala tradicionalno krajinsko sliko na določenih območjih je ta vpliv možno jemati kot začasen; - daljinski vplivi: to bodo vizualni vplivi zaradi novih posegov in spreminjanja mej v krajini, praviloma trajnega značaja.

Stran 232

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

OPN večjih poselitvenih posegov v odprto krajino, torej v kulturno, naravno in kmetijsko intenzivno krajino ne predvideva.

Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za krajino se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.

Za vse ureditve v sklopu OPN, ki se urejajo z OPPN bo potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture, ki bo predvidel najboljše možne omilitvene ukrepe, v smislu zasaditve, razporeditve dejavnosti, arhitekturnega načrta, izbire konstrukcijskih materialov, ipd., da bo vizualni vpliv čim manjši ter da se bodo upoštevali razvojne usmeritve zapisane v OPN.

Svetlobno onesnaženje

Vpliv izvedbe plana na svetlobno onesnaženje se ugotavlja s kazalcem »osvetljenost zaradi izvedbe plana« ter »letna poraba elektrike vseh svetilk na območju občine preračunana na prebivalca občine«. Izdelovalci OP ugotavljamo, da letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca znaša 160 kWh/preb, kar bistveno presega zakonsko postavljeno ciljno vrednost (44,5 kWh/preb.). Zaradi česar predlagamo naj OPN Hrpelje - Kozina vsebuje bolj podrobne opise sanacije obstoječe javne razsvetljave. Vpliv plana na svetlobno onesnaženje ocenjujemo kot nebistveno zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – C.

Ravnanje z odpadki

Na področju ravnanja z odpadki smo upoštevali cilja: »Zmanjšanje količin in volumna odloženih odpadkov«, ter »ustrezno ravnanje z različnimi vrstami nevarnih in nenevarnih odpadkov.«. Te cilje smo ocenjevali na podlagi kazalca »razvitost sistema ločenega zbiranja in odvoza odpadkov«. Glede na to, da je pri reševanju deponije za odlaganje komunalnih odpadkov občina vezana na rešitev v zvezi CERO NIK je razumljivo, da to področje ni rešeno znotraj OPN. Stanje z ekološkimi otoki je že v obstoječem stanju ustrezno. V povezavi z ravnanjem z odpadki je v OPN določena le lokacija obstoječe deponije gradbenih odpadkov na severni strani avtoceste pri Kozini. Iz zgoraj navedenega ocenjujemo vpliv OPN Hrpelje - Kozina na ravnanje z odpadki kot nebistveno – B.

VII. VIRI

 Dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Hrpelje - Kozina. LUZ, d.o.o., april 2014

 Atlas Slovenije, četrta izdaja 2005. Založba mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije.

 ARSO, Interaktivni naravovarstveni atlas, http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/

Stran 233

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

 Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc S. & Lasan M., 2004. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana. 297 str., digitalne priloge.

 Habitatni tipi Slovenije HTS 2004, republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004.

 Jogan, N., M. Kotarac & A.Lešnik (ured.), 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlnskih vrst (2. delno poročilo). Naročnik MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 337 str., digitalne priloge.

 Društvo temno nebo Slovenije, 2010. Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava

 Kotarac, M., A. Šalamun & S. Weldt, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104 str., digitalne priloge.

 Kryštufek, B., P. Presetnik & A. Šalamun, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge.

 Poboljšaj, K. & A. Lešnik, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge.

 Povž M., Analiza stanja biotske raznovrstnosti za področje sladkovodne ribe in piškurji, 2001 (v.ARSO, 2001, Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji).

 Povž M., Sket B., 1990. Naše sladkovodne ribe. Založba mladinska knjiga, Ljubljana. 369 str.

 Slapnik R., 2003. Strokovna izhodišča z vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Mehkužci (Mollusca). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Znanstveno raziskovani center SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. 40 str., digitalne priloge.

 Lokalni energetski koncept občine Hrpelje-Kozina, Eco Consulting, d.o.o., januar 2010.

 Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl. geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

 RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013 dopolnjen in noveliran 2008, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov. URL: http://www.ora.si/documents/RAZVOJNI_PROGRAM_PODEzELJA.doc

Stran 234

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

 Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Severne Primorske (Goriške statistične regije) za obdobje 2010-2012. Januar 2010.

 Kakovost podzemne vode v Sloveniji v letu 2009, ARSO. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/podz emne10.html

 Program upravljanja z obalnim območjem CAMP Slovenija. REGIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA IN VODNIH VIROV. Inštitut za vodarstvo, d.o.o. februar 2006.

 Zasnova prostorskega razvoja Južne primorske in program ukrepov za njeno izvajanje. Acer, d.o.o., Novo mesto. 2006.

 Regionalni razvojni program Južne Primorske. Strateški in izvedbeni del programa, predlog. Regionalno razvojni center Koper. Koper, julij 2006, dop. nov. 2006.

 Investicijski program z analizo stroškov in koristi, Gradnja čistilne naprave in kanalizacije Kozina za območje Kozina jug. Občina Hrpelje Kozina. Hrpelje, maj 2008.

 Celinski biogeografski seminar (Continental Biogeographical Seminar; Darova (CZ) 26 – 28 April 2006. Conclusions. ETC – BD, Paris, 1 June 2006))

 Gregorc in Nekrep, 2010: Strokovno mnenje in preliminarna ocena vplivov umestitve Centra varne in športne vožnje Hrpelje-Kozina na območje Petrinjskega krasa (segment narava). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, 49 str.

 http://www.bioportal.si (citirano 2011)

 http://www.park-skocjanske-jame.si/ (citirano 2011)

 http://www.riservavalrosandra-glinscica.it (citirano 2011)

 Izpis podatkov iz uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave:  CKFF, 2007. Podatki popisa kalov v okviru projekta SLO-ITA 1001 kal – 1001 zgodba o življenju. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, digitalne priloge  Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc S., Lasan M., 2004. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo – 2. mejnik. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU. Ljubljana, 298 str., digitalne priloge  Čušin B. (Ur.), 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Rastline (Pterydophyta in Spermatophyta). Elaborat. Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU, 234 str., digitalne priloge  Drovenik B. in Pirnat A., 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Hrošči (Coleoptera). Projektna naloga. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, Ljubljana, 89 str., digitalne priloge  Erjavec D., Jakopič M., Trčak B., Šalamun A., 2007. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov – Sklop: Kras – južni del. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 19 str., digitalne priloge  Govedič M., Bedjanič M., Grobelnik V., Kapla A., Veenvliet Kus J., Šalamun A., Veenvliet P., Vrezec A., 2007. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 s

Stran 235

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

predlogom spremljanja stanja - raki (končno poročilo). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 128 str., digitalne priloge  Kryštufek B., 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji. Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 682 str., digitalna priloga  Kryštufek B., Presetnik P., Šalamun A., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge.  Poboljšaj, K., Lešnik A., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge  Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev (Zaključno poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF, 251 str., digitalne priloge  Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2009. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev 2008 – 2009 (Zaključno poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF, 121 str., digitalne priloge  Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2013. Odkup in obdelava podatkov monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev za leto 2013 (Končno poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF  Vernik M., 2009. Zbrani podatki o pojavljanju nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, digitalne priloge

 Jogan in sod., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 – tipologija. Ljubljana, ARSO

 Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar A., 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae 11(2): 61-99. Ljubljana.

 Marinček L. in Čarni A., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana, digitalne priloge.

 Mnenje o ustreznosti in skladnosti okoljskega poročila in njegove revizije za Občinski prostorski načrt občine Hrpelje-Kozina, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica, št. 5-II-459/2-O-12/BFACG, 8. 6. 2012.

 Polak S. (Ur.), 2000. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. Ljubljana, 227 str.

 Prelovšek M., 2011. Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje (CVŠV) SV od Materije (vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja). Znanstvenoraziskovalni center SAZU, enota Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna

 Program varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2005 – 2009

 Program varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2006 – 2010

Stran 236

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

 Smernice Zavoda za gozdove Slovenije, OE Sežana, št. 350-8/2010-4, 29. 8. 2011  Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92), Zavod za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, prejeto dne 25. 10. 2011

 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Kartiranja habitatnih tipov, http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705, 19. 6. 2012: o Kaligarič M. in sod., 2011. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Kras- Kozinam Kras-Vremščica (končno poročilo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za narovoslovje in matematiko. o Čarni A., Juvan N., 2011. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Reka, Maindol, Volčeke, Kras-Lokev, Mirna (končno poročilo). Biološki inštitut, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

 Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 (popravek), s katerim so bili na območju občine razglašeni kulturni spomeniki;

 Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Hrpelje-Kozina, ZVKDS OE Nova Gorica februar 2008, ki so bile izdane za potrebe izdelave prostorskih aktov;

 Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo;

 podatki Registra nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo;

 Smernice za načrtovanje OPN občine Hrpelje-Kozina, št. 3501-29/2010/10, 13.4.2011; št. 3501-29/2010/16, 29.11. 2011 (dopolnilne smernice).

 Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Krajine primorske regije, 1998. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje.

Stran 237