DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA
Delovanje sistema za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v primeru žledoloma – študija primera občine Loška dolina 2014
Maj, 2015 Sara Šepec
DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA
Delovanje sistema za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v primeru žledoloma – študija primera občine Loška dolina 2014
Maj, 2015 Sara Šepec
Mentor: izr. prof. dr. Andrej Sotlar
Za strokovno vodenje, nasvete in pomoč pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Andreju Sotlarju.
Posebej se zahvaljujem g. Borisu Korenu, poveljniku Gasilske zveze Loška dolina za zapisnik intervencije Žled, februar 2014 in za druge potrebne podatke ter g. Janezu Škerbcu, vodji krajevne enote Stari trg Zavoda za gozdove Slovenije za sanacijski načrt po žledolomu na območju občine Loška dolina.
Zahvaljujem se tudi družini, partnerju in prijateljem, ki so mi stali ob strani in me spodbujali v času študija in v času izdelave diplomskega dela.
2
Kazalo
1 Uvod ...... 7
2 Metodološki pristop ...... 8
2.1 Predmet in cilj ...... 8
2.2 Teze ...... 8
2.3 Metode ...... 9
3 Žled kot naravna nesreča ...... 9
4 Sistem zaščite in reševanja ...... 10
4.1 Sistem zaščite in reševanja na državni ravni ...... 13
4.2 Sistem zaščite in reševanja na regionalni ravni ...... 14
4.3 Sistem zaščite in reševanja na lokalni ravni ...... 14
5 O občini Loška dolina ...... 18
5.1 Lega in klima ...... 18
5.2 Prebivalstvo ...... 18
5.3 Sile za zaščito, reševanje in pomoč v Loški dolini ...... 18
5.3.1 PGD Stari trg ...... 19
5.3.2 PGD Iga vas ...... 19
5.3.3 PGD Babno Polje ...... 19
5.3.4 PIGD Kovinoplastika Lož ...... 19
6 Potek žledenja v Sloveniji, februarja 2014 ...... 20
7 Aktiviranje štaba Civilne zaščite občine Loška dolina ...... 21
7.1 Potek intervencije ...... 22
7.1.1 Sobota, 1. 2. 2014 ...... 22
7.1.2 Nedelja, 2. 2. 2014 ...... 22
7.1.3 Ponedeljek, 3. 2. 2014 ...... 23
7.1.4 Torek, 4.2.2014 ...... 24
7.1.5 Sreda, 5. 2. 2014 ...... 25
3
7.1.6 Četrtek, 6. 2. 2014 ...... 26
7.1.7 Petek, 7. 2. 2014 ...... 27
7.1.8 Sobota, 8. 2. 2014 ...... 29
7.1.9 Nedelja, 9. 2. 2014 ...... 31
7.1.10 Ponedeljek, 10. 2. 2014 ...... 32
7.1.11 Torek, 11. 2. 2014 ...... 32
7.1.12 Sreda, 12. 2. 2014 ...... 32
7.1.13 Četrtek, 13. 2. 2014 ...... 33
7.1.14 Petek, 14. 2. 2014 ...... 33
8 Analiza intervencije ...... 33
8.1 Gasilci, Civilna zaščita, Rdeči križ, Slovenska vojska in druge sile ...... 34
8.2 Vozila ...... 38
8.3 Agregati ...... 39
8.4 Gorivo ...... 40
8.5 Poškodbe na omrežju Elektra Ljubljana ...... 42
8.6 Poškodbe na omrežju Telekoma Slovenije ...... 43
8.7 Poškodbe in sanacija gozdov ...... 43
9 Zaključek ...... 47
9.1 Verifikacija tez ...... 47
9.2 Povzetek glavnih ugotovitev ...... 49
10 Uporabljeni viri ...... 50
4
Kazalo tabel
Tabela 1: Organizacije sil za zaščito, reševanje in pomoč v občinah, regijah in na državni ravni ...... 16 Tabela 2: Število gasilcev GZ Loška dolina po društvih, po dnevih in število opravljenih ur ...... 34 Tabela 3: Število gasilcev drugih gasilskih društev po dnevih in opravljene ure ...... 35 Tabela 4: Količina iztočenega goriva in cena po dnevih in vrsti goriva ...... 40 Tabela 5: Cena m3 lesa po vrsti na določen mesec ...... 46
5
Povzetek
V začetku februarja 2014 je Slovenijo prizadel obsežen žled. Močno je prizadel tudi občino Loška dolina, kjer je brez električne energije ostalo več tisoč prebivalcev, prišlo je do izpada pitne vode in telefonskega omrežja. Večina cest je bila neprevoznih zaradi podrtega drevja. Zaradi kaotičnih razmer so se gasilci Gasilske zveze Loška dolina in poveljnik Civilne zaščite Loška dolina odločili za vzpostavitev štaba Civilne zaščite Loška dolina, ki je deloval neprekinjeno vse dni intervencije. Štab se je povezal z Regijskim centrom za obveščanje Postojna in sosednjimi štabi Civilne zaščite ter tako pridobival pomoč v obliki agregatov in ostalih potrebščin. Ker je bil sprožen državni načrt v primeru katastrofe večjih razsežnosti, je štab lahko zaprosil za mednarodno pomoč v obliki velikih agregatov, za pomoč gasilcev iz drugih regij in za pomoč Slovenske vojske v obliki moštva, prevoznih sredstev in premične vojaške pralnice. Vsi, ki so sodelovali pri intervenciji, so se trudili ljudem čim bolj olajšati življenje v dneh brez električne energije in jim nudili podporo. S svojim delom so gasilci in gradbena podjetja olajšali delo Elektru Ljubljana in Telekomu Slovenije, da so hitreje popravili svoja omrežja in ponovno vzpostavili električno energijo in telefonsko omrežje. Brez hitrega posredovanja gasilcev, Civilne zaščite, občine, električarjev in drugih, bi se stanje po žledolomu popravljalo dlje časa, razmere bi bile slabše.
Ključne besede: žledolom, žled, civilna zaščita, gasilska društva, Loška dolina
Summary - Operation of the system for protection against natural and other disasters in case of sleet – a case study of municipality of Loška dolina 2014
In early February 2014, Slovenia was ravaged by extensive sleet. Municipality Loška dolina was also highly damaged. Thousand of inhabitants were out of electricity, drinking water and telephone networks. Most roads were impassable due to fallen trees. Since the situation was chaotic, the Firefighters union of Loška dolina and the commander of the Civil Protection of Loška dolina decided to set up headquarters of the Civil Protection Loška dolina. It has operated continuously all days of the intervention. Headquarters has teamed up with Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief in Postojna and neighbouring Civil Protection headquarters. Through them, the headquarters was gaining help in the form of aggregates and other necessities. Since the National Plan in the case of 6
major disasters was launched, the headquarters requested for international assistance with large aggregates and assistance of firefighters from other regions. It can also requested for assistance of the Slovenian Armed Forces in form of squad, military vehicles and military mobile laundry. All who participated in the intervention tried as much as possible to make people life easier in the days without electricity. Firefighters and construction companies tried to help Elektro Ljubljana and Telekom Slovenia to repair their networks faster and to restore electricity and telephone network. Without rapid intervention of firefighters, Civil Protection, municipality od Loška dolina, electricians and others, repair of networks would take more time, situation have been worse, people would be more impatient and aggressive.
Key words: sleet, ice, Civil Protection, Fire departments, Loška dolina
1 Uvod
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ureja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (2006, 2010). Zakon določa naloge sistema, dolžnosti in pravice državljanov, pristojnosti, programiranje in načrtovanje, opazovanje, obveščanje in alarmiranje, zaščitne ukrepe, osebno in vzajemno zaščito, sile za zaščito, reševanje in pomoč, upravljanje in vodenje, naloge uprave, inšpekcijo, poklicno delo in varnost pri delu, izobraževanje in usposabljanje, financiranje in kazenske določbe (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2006, 2010).
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ima dva glavna cilja. Zmanjšuje število nesreč in preprečuje oziroma zmanjšuje število žrtev in drugih posledic. Sistem ureja preprečevanje nesreč, pripravljenost na nesreče, zaščito pred nevarnostmi, reševanje in pomoč ob nesrečah in sanacijo posledic nesreč. Temelji na ureditvi prostora in naselij za zaščito in reševanje, evakuaciji, nastanitvi oseb in oskrbi brezdomcev in drugih ogroženih, radiološki, kemijski in biološki zaščiti, izgradnji zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter njihovi uporabi, zaščiti kulturne dediščine in zaščiti pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (Uprava RS za zaščito in reševanje, 2011c).
V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo različne sile za zaščito, reševanje in pomoč. Delimo jih na 5 skupin: enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij; gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije; enote, službe in organi civilne zaščite; Policija in Slovenska vojska. Glede na način 7
sodelovanja in vključevanja jih delimo na prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Povezane so v enoten sistem, ki omogoča lažje vodenje in uporabo skupne telekomunikacijske in druge infrastrukture (Uprava RS za zaščito in reševanje, 2011a).
Da bi videli kako sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami deluje v praksi, bomo v diplomski nalogi preučili primer ene izmed naravnih nesreč, in sicer žledolom v Loški dolini februarja 2014. Na katastrofalne razmere in odpravljanje posledic so se odzvale različne službe, ki sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in se povezale v štabu Civilne zaščite Loška dolina. Njihovo delo je bilo zabeleženo v zapisniku intervencije Žledolom februar 2014, ki ga bomo tudi natančno preučili.
2 Metodološki pristop
2.1 Predmet in cilj Predmet diplomske naloge je delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Njegovo delovanje v praksi bomo preučili na primeru žledoloma v Loški dolini februarja 2014.
Cilj diplomske naloge je preučiti pravne temelje Republike Slovenije na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in delovanje sistema za zaščito in reševanje ob velikih naravnih nesrečah. To bomo preučili na primeru žledoloma v občini Loška dolina, leta 2014. Analizirali bomo organiziranost sil za zaščito, reševanje in pomoč, uporabljena sredstva, potek intervencije, škodo in stroške.
Cilj je tudi ugotoviti primernost odzivanja na razmere, opremljenost sil za zaščito in reševanje in smotrnost porabe pridobljenih sredstev za pomoč.
2.2 Teze V diplomski nalogi bomo preverjali naslednji tezi:
Teza 1 – Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v občini Loška dolina učinkovit.
Teza 2 – Prostovoljstvo je še vedno zelo močno in predstavlja temelj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
8
2.3 Metode Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je primarna metoda deskriptivna, predvsem gre za študij zakonodaje in strokovne literature ter virov.
Empirični del pa temelji na sekundarni analizi podatkov o škodi na omrežju Telekoma Slovenije in omrežju Elektra Ljubljana, ki so jih gasilci zbrali med intervencijo in podatkov o škodi v gozdovih, ki jih je posredoval Zavod za gozdove Slovenije.
3 Žled kot naravna nesreča
Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2006, 2010).
Naravne nesreče lahko prizadenejo majhna območja in so kratkotrajne na primer toča, lahko pa prizadenejo veliko območje in so dolgotrajne kot na primer suša. Nekateri vremenski dogodki vsebujejo več naravnih nesreč (med sušo lahko pada toča) ali pa je njihovo zaporedje zelo hitro (po obilnem deževju sledijo poplave) (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006).
Žled prištevamo med padavine, vendar je to posebna oblika le teh. Pojavlja se pozimi ob prehodu tople fronte, saj prihaja do odjug. Takrat rahlo dežuje ali prši, razmere pa so idealne za nastanek žleda. Žled lahko nastane na dva načina. V prvem nastaja pri zmrzovanju podhlajenih kapljic na površino, pri drugem pa gre za zmrzovanje nepodhlajenih kapljic na zelo hladno površino. Žledenje se pojavlja samo v določeni plasti zraka in na nadmorski višini, ki se pojavlja v tej plasti. V Sloveniji gre za kraje, ki ležijo med 500 in 1000 metri nadmorske višine. Lahko se pojavi tudi v predelih kjer se zadržujejo jezera hladnega zraka. To so doline in kotline.
V Sloveniji se žled pojavlja vsako leto. Območje vsakoletnega žledu predstavlja Dinarsko gorstvo, ki se razteza od Snežnika, Čičarije, Javornikov, Krasa, Brkinov in Trnovskega gozda. Tu gre za ločnico med toplejšim zrakom iznad Sredozemlja in
9
med hladnejšim zrakom nad Panonsko nižino. Največkrat gre za šibek žled z debelino do 5 mm, ki se pojavi večkrat na leto in ne povzroča škode. O srednje debelem žledu govorimo, ko je ledena obloga debela do 20 mm. Največkrat se pojavi enkrat letno in že povzroča škodo. Močen žled se pojavlja vsakih nekaj let, obloga je debela do 50 mm in predstavlja hudo naravno nesrečo. Na 15 do 20 let prihaja tudi do ekstremnih žledov na najbolj izpostavljenih območjih. Ta območja so Brkini, Snežnik, Kras in Trnovski gozd (Useničnik et al., 2002).
Žledolom februarja 2014 ni poškodoval le najbolj izpostavljenih območji, kjer je žled skoraj vsako leto, poškodoval je namreč skoraj ves slovenski gozd in je tako najhujši žledolom v Sloveniji. Sanacijo je bilo potrebno izvesti na 51% slovenskega gozda. Nepoškodovani so tako ostali le gozdovi v Severnem Primorju do nadmorske višine 500 m, zgornji gorski gozdovi nad 1200 m nadmorske višine in gozdovi na subpanonskem območju vzhodne Slovenije. Ledeni oklep je bil najdebelejši (8cm) na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območje (Zavod za gozdove Slovenije, 2014). Najslabše razmere so bile v celotni notranjski regiji in v višjih predelih severnoprimorske regije. Ta žledolom je pokazal odvisnost sodobne družbe od električne energije, informacijsko-komunikacijskih sistemov in trgovin. Narava je poskrbela za izredno specifičen varnostni dogodek, ki je presegel vse izkušnje države in pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč v odzivanju na krizne razmere (Svete in Malešič, 2014).
4 Sistem zaščite in reševanja
Začetek sistema zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji sega do osamosvojitve Slovenije, ko se je področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ločilo od obrambnega sistema. S tem se je zagotovilo, da sistem zaščite, reševanja in pomoči deluje v skladu z mednarodnim pravom in s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, lahko pa sodeluje tudi v mednarodnih humanitarnih akcijah (Uprava RS za zaščito in reševanje, 2011c).
Temeljne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so:
Izvajanje preventivnih ukrepov Vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti Opazovanje, obveščanje in alarmiranje ob nevarnostih in nesrečah Zaščita, reševanje in pomoč ob nesrečah
10
Odpravljanje posledic nesreč (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002).
Sile zaščite, reševanja in pomoči (v nadaljnjem besedilu SZRP) so razpoložljive človeške zmogljivosti društev, gospodarskih družb, zavodov ali lokalnih skupnosti, države ali drugih organizacij, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravni in drugi nesreči (Uprava RS za zaščito in reševanje, 2011a). Delujejo na občinski, regijski in državni ravni. Sem sodijo prostovoljne in poklicne reševalne službe, Civilna zaščita in nekateri zavodi, gospodarske družbe ter organizacije, ki se zaradi narave svoje dejavnosti vključujejo v SZRP. Delitev teh služb po različnih ravneh je razvidna v tabeli 1 (Uprava RS za zaščito in reševanje, 2011c).
Zaščita reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah obsega:
Prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč Pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem Prvo veterinarsko pomoč Gašenje in reševanje ob požarih Reševanje iz ruševin, zemeljskih in snežnih plazov Reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na morju, rekah in jezerih Reševanje ob velikih nesrečah v prometu Reševanje ob rudniških nesrečah Reševanje v gorah Reševanje v jamah Varstvo pred snežnimi plazovi Izvajane radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi Iskanje pogrešanih oseb ob naravnih nesrečah Reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah množičnega nasilja Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.
Naloge za zaščito, reševanje in pomoč izvajajo:
11
Enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij – opravljajo javno službo na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije – organizirajo reševalne enote in službe na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa ter glede na tveganje dejavnosti, ki jo opravljajo Enote, službe in organi Civilne zaščite – organizirajo se na podlagi državljanske dolžnosti kot dopolnilne sile ob velikih naravnih in drugih nesrečah na ravni države ali lokalne skupnosti, pa tudi v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, če je to potrebno Policija – sodeluje v skladu z zakonom, posebej pri zagotavljanju javnega reda in miru in pri reševanju s helikopterjem ter drugimi silami Slovenska vojska – sodeluje v skladu z zakonom, organiziranostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo, predvsem z letalskimi enotami, enotami za jedrsko, kemijsko in biološko obrambo, inženirskimi enotami, zdravstveno službo, pa tudi z drugimi enotami (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2006, 2010).
Vse te sile so povezane v enoten sistem, kar omogoča enotno opravljanje in vodenje ter uporabljanje skupno komunikacijsko in drugo opremo. V Slovenije je 13 Centrov za obveščanje, ki delujejo na skupni telefonski številki 112. Za operativno delovanje je vzpostavljen sistem avtonomnih radijskih zvez zaščite in reševanja ZARE in ZARE PLUS.
Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranje opravlja naslednje naloge:
Opazovanje meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih in drugih razmer Nadzor spremljanja prometa in drugih aktivnosti v zračnem prostoru, na kopnem in na ekvatorju ter zbiranje podatkov v zvezi s tem, ki pomembni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Zbiranje podatkov o nevarnostih, nesrečah ter o drugih za varstvo pred nesrečami pomembnih pojavih in dogodkih Organiziranje, dopolnjevanje in posredovanje zbirk podatkov o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč ter o intervencijah teh sil
12
Obveščanje pristojnih državnih organov, organov lokalnih skupnosti ter drugih organov in služb, pristojnih za vodenje in izvajanje akcij zaščite, reševanja in pomoči Obveščanje in opozarjanje prebivalstva o dogodkih s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javno alarmiranje ob nevarnosti Aktiviranje in koordinacija delovanja javnih služb Posredovanje pri zagotavljanju logistične in druge podpore reševalnim službam (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002).
4.1 Sistem zaščite in reševanja na državni ravni Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami določa, da državni zbor določi temeljne usmeritve za organiziranje in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sprejme nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na predlog vlade, nadzira uresničevanje nacionalnega programa ter izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in odloča o zagotavljanju sredstev in drugih vprašanjih odpravljanja posledic velikih naravnih nesreč na predlog vlade. Vlada po zakonu usmerja in usklajuje organizacijo in priprave ter izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi, sprejme letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sprejme državne načrte zaščite in reševanja, vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic velikih naravnih nesreč in ureja mednarodno pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Vlada imenuje tudi poveljnika in Štab Civilne zaščite Republike Slovenije, ravno tako imenuje regijske poveljnike in štabe Civilne zaščite in določi območje njihovih odgovornosti. Za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah določi vlada tudi državno in regijske komisije za ocenjevanje škode (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, 2009).
Na državni ravni se organizira opazovanje, obveščanje in alarmiranje ter gradi in vzdržuje telekomunikacijske in druge infrastrukture. Izdela se tudi načrte zaščite, reševanja in pomoči za nesreče velikega obsega in izvaja naloge, ki so pomembne za delovanje sistema. Nesreče velikega obsega so potres, poplava, jedrska nesreča, letalska nesreča, nesreča v železniškem prometu, nesreča na morju, teroristični pojav in uporaba orožij za množično uničevanje, požar v naravnem okolju in izbruh živalskih bolezni velikega obsega. Prizadenejo lahko več občin ali celo več regij (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, 2009). 13
Na področju države delujejo gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba ter podvodna reševalna služba, ki jih delno financira država. Gorska reševalna služba ima približno 700 prostovoljnih gorskih reševalcev, sodeluje tudi z vojaškim letalstvom in Policijo in letno opravi okoli 300 reševanj. Jamarska reševalna služba ima okrog 60 reševalcev in ima letno približno 15 intervencij. Reševanje iz vode izvajajo Podvodna reševalna služba pri Slovenski potapljaški zvezi in gasilci, letno pa imajo okrog 30 intervencij (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, 2009).
Na državni ravni delujeta v sistemu zaščite, reševanja in pomoči Nujna medicinska pomoč in poklicni gasilci. Sistem po potrebi podpirata tudi Policija in Slovenska vojska. V skladu z državnimi načrti so zagotovljene tudi nekatere specialne enote. Te so ekološki laboratorij z mobilno enoto, enota za reševanje v rudnikih, enota za reševanje ob nesrečah s klorom, enoto za identifikacijo mrtvih oseb in podobne (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, 2009).
4.2 Sistem zaščite in reševanja na regionalni ravni Na regionalni ravni se izvajajo nekatere priprave za zaščito reševanje in pomoč, saj so regije neka zaključena celota, kateri je prilagojena upravna, strokovna in operativna organiziranost SZRP. Izdela se tudi nekatere načrte, na primer za množične prometne nesreče (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, 2009).
4.3 Sistem zaščite in reševanja na lokalni ravni Večina služb za zaščito, reševanje in pomoč je organiziranih na lokalni ravni. Občine imajo dolžnost, da same organizirajo, pripravijo in vodijo SZRP na svojem območju. Ravno tako same ocenjujejo škodo in odpravljajo posledice naravnih in drugih nesreč. Država občinam pomaga samo s silami in sredstvi, za katere ima pristojnost, saj je delitev med nalogami na državni in lokalni ravni jasno ločena. Občine so dolžne organizirati javno gasilsko službo, vendar se število gasilskih društev in njihova opremljenost spreminja iz občine v občino, odvisna je od velikosti občine in njenih financ. Župan skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, sprejme načrte zaščite in reševanja, določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč, skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč in skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju in
14
sprejetih zaščitnih ukrepih. Župan imenuje tudi poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe Civilne zaščite, ti pa so odgovorni nadrejenim poveljnikom Civilne zaščite in županu (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, 2009).
15
Tabela 1: Organizacije sil za zaščito, reševanje in pomoč v občinah, regijah in na državni ravni (Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje, 2011)
Organiziranje sil za zaščito, reševanje in pomoč v občinah PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE POKLICNE ORGANIZACIJE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE Prostovoljne gasilske enote Poklicne gasilske enote Enote za hitre reševalne intervencije Enote reševalcev z reševalnimi psi - kinologi NMP – javna zdravstvena služba Enote za prvo pomoč Enote za postavitev začasnih prebivališč – Javne službe socialnega varstva Tehnično reševalne enote taborniki skavti Enote radioamaterjev Javna veterinarska služba Enote za RKB dekontaminacijo Reševanje na vodi in iz vode – potapljači Gospodarske javne službe Enote za uporabo zaklonišč Rdeči križ Druge organizacije po pogodbi Službe za podporo Slovenska karitas Informacijski centri Logistični centri Organiziranje sil za zaščito, reševanje in pomoč v regijah PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE POKLICNE ORGANIZACIJE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE Kinologi Javne službe regijskega pomena Enote za hitre reševalne intervencije Taborniki, skavti Organizacije po pogodbi Tehnično reševalne enote Radioamaterji Enote za RKB zaščito Potapljači Službe za podporo Rdeči križ Informacijski centri Slovenska karitas Logistični centri Organiziranje sil za zaščito, reševanje in pomoč na ravni države PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE POKLICNE ORGANIZACIJE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE Gorska reševalna služba Enota za identifikacijo mrtvih – Medicinska fakulteta UL Enote za hitre reševalne intervencije Jamarska reševalna služba Ekološki laboratorij z mobilno enoto – Institut Jožef Enote za prvo pomoč Štefan
16
Podvodna reševalna služba Mobilna enota z ekološkim laboratorijem – Zavod za Tehnično reševalne enote zdravstveno varstvo Maribor Enote reševalcev z reševalnimi psi – Kinološka Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo – MKO, Enote za RKB zaščito zveza Slovenije, zveza društev in klubov ARSO vodnikov reševalnih psov Enote za postavitev začasnih prebivališč – Zveza Enota za zaščito in reševanje ob nesrečah s klorom ter Enote za varstvo pred NUS tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih drugimi jedkimi stvarmi – TKI Hrastnik katoliških skavtinj in skavtov Stacionarij in nastavitvene enote – Rdeči križ Enota za reševanje ob rudniških nesrečah – Služba za proženje snežnih plazov Slovenije Premogovnik Velenje Poizvedovalna služba – Rdeči križ Slovenije Mobilni center za obveščanje Službe za podporo Enote radioamaterjev – Zveza radioamaterjev Službe za pomoč pri odpravi posledic nesreč z Informacijski centri Slovenije nevarnimi snovmi Službe za detekcijo in identifikacijo RKB in drugih virov Logistični centri ogrožanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, terorističnih pojavih in drugih nesrečah Komisije za popis in oceno poškodovanosti objektov Služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah ter za iskanje na morju Nastanitveni center in mobilni stacionarij Služba za psihološko pomoč
17
5 O občini Loška dolina
5.1 Lega in klima Loška dolina je 167 km2 velika, z vseh strani zaprta, uravnana kraška dolina z 21 vasmi. Obdajajo jo višje kraške planote. Ima deloma poplavno dno, sestavljeno iz manj prepustnih dolomitov in bolj prepustnega apnenca. Čez Loško dolino teče potok Obrh, ki je ponikalnica in je eden izmed sedmih pritokov Ljubljanice. Podnebje je zmerno kontinentalno z mrzlimi zimami, ko temperature lahko dosežejo -30°C in milimi poletji z temperaturami do +36°C. Pogost je tudi temperaturni obrat. Na tako podnebje vpliva visoko Dinarsko gorovje, ki zadržuje vplive s Sredozemskega morja. Loška dolina leži na jugu Slovenije, na Notranjskem. Leži na nadmorski višini med 570 in 590 m. Po dolgem je široka 6 km, počez pa 4 km. Obdajajo jo visoke kraške planote. Na severu in vzhodu jo obdajajo Bloke in Racna gora, na jugu in zahodu pa Javorniki in Snežnik z 1796 m nadmorske višine. Dostopna je preko Bloške police, preko Gornjega jezera, preko Loškega potoka in iz sosednje Hrvaške preko mejnega prehoda Babno polje. Sosednje občine so Cerknica, Bloke, Loški potok in Čabar (Geografske značilnosti, 2014).
5.2 Prebivalstvo V letu 2012 je bilo v Loški dolini 3887 prebivalcev, od tega 1990 moških in 1897 žensk. Po številu prebivalcev se je uvrščala na 130. mesto v Sloveniji, poprečna gostota prebivalcev pa je 23 ljudi na kvadratni kilometer. Povprečna starost občanov je 42,2 leti, kar je višje od slovenskega povprečja. Osnovno šolo je v letu 2012 obiskovalo 347 učencev, bilo je 154 dijakov in 154 študentov. Delovno aktivnih prebivalcev (starost med 15 in 64 let) je bilo 1640, od tega 1337 zaposlenih oseb, 132 samozaposlenih oseb in 191 registriranih brezposelnih oseb. Brezposelnih oseb je bilo v povprečju 10,4%, kar je manj kot je državno povprečje, ki znaša 12% (Statistični urad RS, 2012).
5.3 Sile za zaščito, reševanje in pomoč v Loški dolini Sile zaščite, reševanja in pomoči v Loški dolini sestavljata Gasilska zveza Loška dolina in Štab civilne zaščite Loška dolina. GZ Loška dolina je bila ustanovljena 23. 3. 2002, prej pa so gasilska društva spadala pod GZ Cerknica. V okviru Gasilske zveze Loška dolina delujejo PGD Stari trg, PGD Iga vas, PGD Babno polje in PIGD Kovinoplastika Lož. Ima 519 članov, od tega 141 operativnih članov, 47 rezervnih članov in 74
18 pripravnikov. GZ Loška dolina za svoje delovanje razpolaga z vozilom GVM-1 (Gasilsko vozilo za prevoz moštva) (Gasilska zveza Slovenije, 2014).
5.3.1 PGD Stari trg Prostovoljno gasilsko društvo Stari trg je gasilsko društvo III. kategorije in je osrednje društvo v Loški dolini. Ustanovljeno je bilo leta 1888. V svojih vrstah ima 122 članov, od tega 33 operativnih gasilcev in 13 pripravnikov. Pokriva 12 vasi, v katerih so tudi šola, vrtec, banke, pošta, trgovine, zdravstveni dom, lekarna, občina, bloki, tovarne in vodno zajetje. Razpolaga s 3 vozili:
GVC 16/25 (Gasilsko vozilo s cisterno) AC 16/60 (Avtocisterna) GVM-1 (Gasilsko vozilo za prevoz moštva)
(Gasilska zveza Slovenije, 2014)
5.3.2 PGD Iga vas Prostovoljno gasilsko društvo Iga vas je gasilsko društvo I. kategorije. Ustanovljeno je bilo leta 1928. V svojih vrstah ima 234 članov, od tega 51 operativnih članov in 52 pripravnikov. Pokriva 13 vasi, v katerih so tudi šola, trgovine, vodno črpališče in vas, ki ima zaradi poplav večkrat poplavljeno dostopno cesto. Izvaja tudi naloge tehničnega reševanja ob nesrečah iz/na tekočih in stoječih vodah. Razpolaga z GVV-1 (Manjše gasilno vozilo z vodo) in z čolnom, s katerim lahko posreduje ob poplavah in ob reševanju iz vode (Gasilska zveza Slovenije, 2014).
5.3.3 PGD Babno Polje Prostovoljno gasilsko društvo Babno polje je gasilsko društvo I. kategorije. Ustanovljeno je bilo leta 1924. V svojih vrstah ima 109 članov,od tega 22 operativnih članov in 12 pripravnikov. Pokriva 1 vas in mejni prehod Babno Polje. Na območju društva sta trgovina in vodno črpališče. Razpolaga z GVGP-1 (Malo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov) (Gasilska zveza Slovenije, 2014).
5.3.4 PIGD Kovinoplastika Lož Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Kovinoplastika Lož je gasilsko društvo II. kategorije industrijskih gasilskih društev. Gre za enoto širšega pomena, saj posreduje tudi v nesrečah z nevarnimi snovmi. Ustanovljeno je bilo leta 1964 zaradi potreb Kovinoplastike Lož in njenih obratov, saj zaradi galvanskega obrata uporablja nevarne snovi. V svojih vrstah ima 59 članov, od tega 35 operativnih gasilcev (Gasilska zveza Slovenije, 2014). 19
PIGD Kovinoplastika Lož pokriva prostore podjetja Kovinoplastika Lož d.d. , prostore prejšnjega ROTO Lož d.d., prostore PE Gradbeni elementi Nova vas, prostore prejšnjega PC Kovind Unec, prostore VRS PC/INOX Unec in obrat PC okovje Babno polje.
Društvo posreduje tudi v primeru prometnih nesreč pri iztekanju goriva in olja ali v primeru nevarnega tovora. Pomagajo PGD Cerknica pri prometnih nesrečah na avtocesti med Ravbarkomando in Logatcem. Razpolagajo z vozilom GVC 16/15 in poveljniškim vozilom (IGD Kovinoplastika Lož d.d., 2014).
6 Potek žledenja v Sloveniji, februarja 2014
Na območju Evrope so bila pred žledolomom velika nasprotja med globokim ciklonskim območjem nad vzhodnim Atlantikom in Sredozemljem ter izrazitim anticiklonom nad Rusijo. Razlika med baričnima tvorbama je bila zelo velika, občasno je presegala 100hPa. Nad Slovenijo se je pogosto pojavljala frontalna cona, kjer sta se srečevala hladen zrak v prizemni plasti ozračja iznad Rusije in močan tok toplega in vlažnega zraka v višjih plasteh ozračja iznad Sredozemlja. To je ustvarilo idealne pogoje za močno sneženje, žled in poledico.
Take razmere so botrovale nastanku žledu kot je opisano v podpoglavju Žled. Zaradi toplega zraka v plasti med 1200 in 1900 m, so bile tu temperature nad 0°C. V plasteh, nižjih od 1300 m, so bile temperature pod 0°C. Snežne padavine so se tako v toplejših plasteh stalile in v nižjih plasteh v obliki podhlajenega dežja padale na mrzle površine in hitro zmrzovale. Posledica tega je nastanek poledice in žledu.
Državna meteorološka služba je v četrtek, 30. 1. 2014 ob 9.00, izdala naslednje opozorilo:
»Do konca tedna se bodo pojavljale padavine. V četrtek bo v notranjosti Slovenije snežilo. V noči na petek bo sneg počasi prehajal v dež. V petek bo po nižinah v notranjosti Slovenije deževalo, na severozahodu države pa povečini snežilo. V soboto zvečer bo dež spet prehajal v sneg, v nedeljo bo snežilo. Največ padavin bo v zahodni in severozahodni Sloveniji, na severovzhodu pa manj. Do petka zjutraj bo v višjih legah severne Primorske in predvidoma v zahodnem delu Gorenjske zapadlo okoli 50 cm snega, lokalno tudi več. Obilo snega bo na severozahodu države verjetno tudi ob koncu tedna. Padavine bodo ponehale šele v petek.« (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014)
20
Istega dne ob 18.50 so opozorilo osvežili:
»Zaradi obilnega sneženja, ki se bo na severozahodu države še nadaljevalo, se na širšem območju Julijskih Alp povečuje nevarnost snežnih plazov. Ponekod v notranjosti države je ponoči in jutri dopoldne možna poledica oz. žled.« (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014)
V petek, 31. 1. 2014 in v soboto 1. 2. 2014 so izdajali obvestila, da je na prehodu med Notranjsko in Primorsko velika nevarnost poledice in žleda. V nedeljo, 2. 2. 2014, so še vedno poročali o nastajanju poledice in žleda, hkrati pa so opozorili tudi pred veliko obremenitvijo na drevesa in konstrukcije. V noči na ponedeljek so padavine od vzhoda proti zahodu postopoma ponehale.
Padavine so se začele v četrtek, 30. 1. 2014 v jutranjih urah na zahodu in se hitro razširile na celotno Slovenijo. Najintenzivnejše so bile v petek, 31. 1. 2014 in v noči na nedeljo. Največ padavin je padlo v Zgornjem Posočju in na širšem območju Snežnika. Tolikšna količina padavin je zelo nenavadna za zimo, po navadi jo izmerimo pozno pomladi ali jeseni. V tem času so močno padli dosedanji rekordi padavin v zimskem času. Za primer vzemimo Ilirsko Bistrico, kjer je bil rekord 156 mm, sedaj pa je v štirih dneh padlo 309 mm padavin na kvadratni meter (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014).
Zaradi žledu je električne energije v Loški dolini zmanjkovalo že v petek, 31. 1. 2014 dopoldne. Elektro Ljubljana je na svoji spletni strani o napakah na omrežjih in izklopih transformatorskih postaj obveščal čez cel dan. Na Babnem Polju je bila trajno prekinjena dobava električne energije v petek, 31. 1. 2014, v preostali Loški dolini pa v soboto, 1. 2. 2014 dopoldne (Elektro Ljubljana, 2014).
Kot posledica prekinjene dobave električne energije je v soboto dopoldne zmanjkalo tudi pitne vode, saj črpalke na vrtini niso mogle delovati. Ravno tako je bil prekinjen signal za mobilne telefone, delovali niso stacionarni telefoni in internet. Prebivalci Loške doline so bili odrezani od sveta.
7 Aktiviranje štaba Civilne zaščite občine Loška dolina
Zaradi kriznih razmer in izgube telefonskega signala, so se gasilci iz Loške doline obiskovali med seboj in hodili v gasilske domove ter se odločili, da se samoiniciativno aktivirajo in pomagajo občanom v teh razmerah. Ker je bilo moč sklepati, da bo to večja in daljša intervencija, so se poveljniki društev, poveljnik gasilske zveze Loška 21
dolina (v nadaljnjem besedilu poveljnik GZ LD), župan in poveljnik Civilne zaščite Loška dolina (v nadaljnjem besedilu poveljnik CZ LD) srečali 1. 2. 2014 ob 18.00 na sestanku v gasilskem domu Iga vas. Odločili so se za ustanovitev štaba Civilne zaščite Loška dolina (v nadaljnjem besedilu štab CZ LD), od koder so izhajali vsi ukazi in zahteve. Hitro ukrepanje je bilo potrebno ker je 1555 gospodinjstev ostalo brez elektrike, zaradi izpada električne energije na vodnih vrtinah pa so ostali tudi brez vode (Gasilska zveza Loška dolina, 2014).
Civilna zaščita je na pomoč vpoklicala vse električarje, ki živijo v Loški dolini, podjetji Samprt, zemeljska pripravljalna dela in cestni tovorni promet d .o. o. in Gredin gradbeno, transportno podjetje Markovec d. o. o., Komunalo Cerknica, Elektro Ljubljana, kasneje, ko je bil vzpostavljen državni načrt pomoči, so za pomoč zaprosili tudi Slovensko vojsko.
7.1 Potek intervencije V nadaljevanju bomo po dnevih predstavili vse pomembne ukrepe in dogodke med intervencijo, ki je potekala od 1. 2. 2014 do 25. 2. 2014. Kot vir bomo uporabili zapisnik GZ Loška dolina, ki je nastajal med samo intervencijo in je dolg 122 strani. V njem se je beležilo vse kar se je zgodilo, kar se je odredilo, zapisovalo se je prihode in odhode udeleženih v intervenciji. Priloženi so vsi računi za gorivo in druge potrebne stvari. Zapisnik vsebuje tudi popise škode na električnem in telefonskem omrežju, ki so jih izvedli domači gasilci in spiske agregatov, ki so se sproti dopolnjevali. Zapisnik se hrani v računalniški obliki in tudi v fizični obliki v prostorih PGD Stari trg.
7.1.1 Sobota, 1. 2. 2014 Na prvem sestanku štaba Iga vas, ki je potekal ob 18.00 v gasilskem domu Iga vas, so se prisotni dogovorili, da je najprej potrebno zagotoviti vodno oskrbo vseh vasi, za ta namen se uporabi gasilske agregate. Istočasno so 3 gasilci odšli v Postojno na Regijski center za obveščanje (v nadaljnjem besedilu Re-CO Po) po agregate in se vrnili z 5 agregati.
7.1.2 Nedelja, 2. 2. 2014 Na jutranjem sestanku je nočna ekipa poročala o nočnih aktivnostih. Člani štaba so se na sestanku dogovorili, da se vodi evidenca porabljenega goriva za agregate, saj je bila poraba zelo velika. Člani ugodijo tudi kmetu iz Vrhnike, ki se je na štab obrnil s prošnjo po agregatu in 2 gasilcih za molžo krav molznic v jutranjem in večernem času. Gradbeni podjetji so zadolžili za čiščenje cest, gasilcem pa so čiščenje cest 22
prepovedali. Zaradi kriznih razmer se je župan odločil, da bodo šole in vrtci v Loški dolini do nadaljnjega zaprti. Za obveščanje po vaseh je vodja intervencije zadolžil župana in podpredsednika GZ Loška dolina. Zdravniško pomoč je štab vzpostavil z Dr. Dušanom Baraga preko kanala 44.
Poveljnik GZ LD in poveljnik CZ LD sta bila na Re-CO Po. Zahtevala sta dodatne agregate, mobilni repetitor za vzpostavitev telefonskega signala, saj je bila komunikacija onemogočena in druge nujno potrebne potrebščine.
Na večernem sestanku je vodja intervencije vse prisotne obvestil, da je štab Iga vas razpuščen, v prostorih PGD Stari trg pa bo do nadaljnjega deloval štab CZ Loška dolina. O tem so bili obveščeni tudi vsi predsedniki vaških skupnosti. Člani štaba so se dogovorili, da je med 22.00 in 9.00 vzpostavljeno nočno dežurstvo v katerem so vodja štaba, 2 gasilca operativca in gasilec operativec, ki ima vozniški izpit C- kategorije, da v nočnem času opravlja obhode z gasilskimi vozili. V nočnem času je zdravniška pomoč organizirana na kanalu 42. V popoldanskem času sta prispela 2 večja agregata. En je bil predviden za Zdravstveni dom Stari trg in okoliške bloke, drugi pa za vas Babno Polje. Ostale pridobljene agregate so gasilci selili od vasi do vasi, od hiše do hiše, da so si ljudje hladili zamrzovalne skrinje. Te agregate so tudi redno oskrbovali z gorivom.
Črpalke na vrtini v Kozariščah delujejo 24 ur na dan, priklopljene so na agregate Komunale Cerknica.
7.1.3 Ponedeljek, 3. 2. 2014 Prispeli so še 3 veliki agregati, pridobilo se je tudi 7.5 kW in 1.5 kW agregata. Na Re- Co Po je štab poslal zahtevo po več 10kW trifaznih agregatih za priključitev blokov, na Elektro Ljubljana pa je poslal zahtevo za dovoljenje, da lahko usposobljeni električarji odpirajo električne omarice in priključujejo agregate. Na zahtevo poveljnika CZ LD so bili aktivirani zaposleni na občini in sicer dva v dopoldanskem času in en v popoldanskem. Ti so morali biti s svojo pisarniško opremo na razpolago za vse potrebe štaba CZ LD. Za sodelovanje je štab zaprosil tudi vodjo policijskega okoliša Loška dolina, ki je bil dosegljiv na kanalu 44, policijo pa je zaprosil za bolj pogoste obhode okoli bank, pošte in trgovin, saj ni bilo vzpostavljenega varovanja. Dr. Dušan Baraga je bil do 21.00 dosegljiv preko postaje, kasneje pa je bil za nujne primere preko štaba Cerknica dosegljiv Zdravstveni dom Cerknica. Podpredsednik GZ LD, zaposlen na Telekomu Slovenije, je vzpostavil stik s Telekomom in izvedel, da priključitev na bazno postajo ni mogoča, saj v Loški dolini ni fizičnega omrežja zaradi
23
poškodb le tega. Poveljnik CZ LD je po pogovoru z ministrom za obrambo dobil še en agregat.
Poslovodja na OMV Stari trg je z agregatom uspešno zagnal črpalki za nafto in bencin. V štab je sporočil, da bo bencinski servis obratoval vsak dan do porabe goriva, zaprosil pa je za varovanje bencinskega servisa z ekipo gasilcev. Trgovine KGZ Stari trg, KGZ Iga vas in Mercator Stari trg so štab obvestile, da bodo v prihodnjih dneh obratovale po skrajšanem urniku. Blago bodo izdajale tudi v primeru, da stranka nima gotovine, saj so se dogovorili za zapisovanje.
Ceste do večine vasi so očiščene, neprevozne so le še ceste na Dolenje in Gornje Poljane ter cesta v Leskovo dolino.
V nočnih urah sta prišla dva velika agregata 150 kW iz avstrijskega konvoja mednarodne pomoči. Na enega se je priklopilo črpališče vode Babno polje, na drugega vas Pudob. Za priklop so poskrbeli avstrijski gasilci in električarji Elektra Ljubljana. Prenočišče za gasilce iz Avstrije je bilo urejeno v štabu Cerknica, med delom pri agregatih pa jih je spremljala oseba z dobrim znanjem nemščine.
Čez cel dan se je agregate selilo od hiše do hiše in iz vasi v vas. Na določeno število ur, so bili agregati tudi servisirani. Vse agregate se je označilo z določenimi oznakami, lokacije agregatov pa se je beležilo v štabu.
7.1.4 Torek, 4.2.2014 Vasi Dolenje Poljane in Leskova dolina sta bili že 5 dan odrezani od sveta. S prebivalko na Dolenjih Poljanah je štab v dopoldanskem času vzpostavil stik. Sporočila je, da so vsi prebivalci zdravi, imajo agregat, primanjkuje jim je le goriva. Aktiviran je bil tudi helikopter s spremstvom policista za ogled stanja v Leskovi dolini in za morebitno reševanje edinega prebivalca. Helikopter ni poletel zaradi slabih vremenskih razmer. Gospod iz Leskove doline je čez dan dobil povezavo s štabom Cerknica in sporočil, da je pripravljen na zimske razmere in nima nobenih težav. Zahtevo po mobilnem repetitorju je Ministrstvo za obrambo zavrnilo z razlago, da se repetitorji uporabljajo le v vojaške namene.
Delavec Komunale Cerknica je odklenil čistilne naprave, da so iz njih z agregatom lahko črpali fekalije. Čistilne naprave so bile polne, fekalije so že zalile tudi nekaj hiš.
24
V zdravstvenem domu sta obratovali ambulanti dr. Baraga in dr. Kordiševe, v nočnem času je dežurstvo prevzela dr. Kordiševa. Lekarna je obratovala od 8.00 do 17.00.
Preko štaba Cerknica je štab LD na Center za socialno delo v Cerknici posredoval zahtevo, da socialna delavka obišče starejše v Loški dolini. To je bilo s strani Centra za socialno delo tudi potrjeno.
V dopoldanskem času je v Loško dolino prišla ekipa iz RTV Slovenija, saj so želeli posneti in poročati o razmerah v dolini, saj do tedaj javnost sploh ni vedela kakšne so razmere v Loški dolini.
Iz Re-CO Po je prišlo 11 novih agregatov (7 na dizelsko gorivo in 4 na bencin). Pred uporabo so bili pregledani in servisirani. Popoldne so prispeli vojaki iz vojašnice Postojna, ekipi podjetja Samprt d.o.o. pa se je uspelo prebiti do vasi Dolenje Poljane. Vojaki so vaščanom dostavili močnejši agregat, živila in vodo, gorivo pa jim je dostavilo podjetje Samprt d.o.o. Na OMV Stari trg so pripeljali jeklenke s plinom (naročenih od 100 do 150 jeklenk), prispela je tudi cisterna z bencinom, saj je bila poraba bencina enormna. Tako porabo je bilo težko razložiti vodilnim na OMV-ju v Kopru, zato je bilo kar nekaj težav pri naročilu takih količin goriva v tako kratkem času. Iz regijskega štaba so sporočili, da bo sanacija za zasilno vzpostavitev električnega omrežja trajala vsaj še 3 tedne, zato so štabu Loška dolina naročili naj skrbi za prevoznost cest ter za dostavo goriva in hrane. Iz Telekoma Slovenije je tekom dneva prišel satelitski telefon, ki pa zaradi odsotnosti telefonskega omrežja ni deloval.
Zaradi velike porabe goriva se je štab odločil, da z gorivom oskrbuje le agregate CZ in agregate, na katere so priklopljene vsaj 3 hiše. Ostali občani naj bi dobili 10l goriva na teden, ostalo gorivo si priskrbijo sami. Poveljniki so bili zadolženi, da se delitev izvaja pravično. Za pomoč pri prestavljanju agregatov in polnjenje z gorivom, se je zadolžilo vaške odbore. Tam, kjer so se pojavile težave, so posredovali policisti.
7.1.5 Sreda, 5. 2. 2014 Na zahtevo štaba je Center za socialno delo Cerknica začel z obiskovanjem ostarelih. Telekom Slovenije je zaprosil štab za pregled zračne linije do Križne gore kjer je njihov oddajnik. Če bi bila linija nepoškodovana, bi se lahko preko napajanja iz agregatov vzpostavilo signal za mobitel. Gasilci so linijo pregledali in ugotovili, da je linija nepoškodovana, na kablih so naslonjene le nekatere veje.
25
Ker je ljudem primanjkovalo gotovine za nakupe nujnih življenjskih potrebščin, je štab LD vprašal štab Cerknico po delujočih bankomatih na njihovem območju in dobil odgovor, da so najbližji delujoči bankomati v Cerknici na Petrolu in pri Mercator centru.
V popoldanskem času je v štab Loška dolina prišel predsednik države Borut Pahor, da bi si ogledal stanje v Loški dolini. Vodja intervencija ga je obvestil o situaciji, številu in vzdržljivosti gasilcev, neodzivnosti javnih služb,1 o neobratovanju podjetij, o gospodarski škodi, obvestil ga je tudi o zaprti šoli in vrtcu ter o odrezanosti ene osebe. Predsednik je pohvalil trud gasilcev in civilne zaščite, očiščenost cest in organiziranost. Štab sta obiskala tudi regijski poveljnik in poveljnik GZS.
Telekomu Slovenije je uspelo zagnati oddajnik na Križni gori. Vsi njihovi uporabniki mobilne telefonije so dobili signal in s tem možnost komuniciranja s preostalim svetom. Komunikacija z ostalimi štabi in službami je bila precej lažja. V štabu sta se na dolžnosti javila 2 vojaka z dvema voziloma (8+1), na razpolago pa sta bila 3 dni. V večernih urah je prispel 30kW agregat, na poti iz Cerknice pa je tudi 250kW agregat z dvema delavcema Elektro Ljubljana, nameščen naj bi bil v Starem trgu za potrebe zdravstvenega doma, šole in blokov. Iz Leskove doline se je javil še zadnji občan s katerim ni bilo vzpostavljenega stika. S prijateljem, ki je prišel do njega, sta se peš odpravila proti Loški dolini.
Čez dan se je tako kot ostale dni premikalo in polnilo agregate, posipalo in čistilo ceste, skrbelo za delovanje čistilne naprave Stari trg in praznitev ostalih čistilnih naprav. Policisti so redno izvajali obhode, za zdravstvo je skrbela dr. Kordiševa.
7.1.6 Četrtek, 6. 2. 2014 Na jutranjem sestanku so člani sklenili, da se mora v štabu zagotoviti normalno življenje in električno energijo 24 ur na dan. Z ureditvijo tega bi lahko dostopali do internetne povezave in lažje komunikacije z uradi, mediji, drugimi štabi ter z oddaljenimi prijatelji in sorodniki, ki jih skrbi predvsem za starejše občane.
Šola in vrtec še vedno nista obratovala, NLB je obratoval po normalnem urniku, KGZ Stari trg in Mercator Stari trg sta obratovala po skrajšanem delovnem času, Lekarna Ljubljana od 8.00 do 17.00, pošta je delala samo dostave, v zdravstvenem domu je
1 Nekatere javne službe (npr. Komunala Cerknica, banke, Elektro Ljubljana) se na zahteve štaba niso odzivale. Deželna banka Slovenije v teh dneh sploh ni obratovala, urejenega ni imela niti varovanja. NLB ni zagotovila delovanja bankomatov, zato so bili ljudje brez gotovine. Elektro Ljubljana je imel na terenu premalo delavcev, ki med seboj niso komunicirali dovolj in dovolj natančno. 26
bila od 7.00 do 14. 00 prisotna dr. Kordiševa, od 13.00 do 20.00 pa je bil prisoten dr. Baraga.
Štab je na ReCo Postojna preklical zahteve za helikopter, saj je občan iz Leskove doline prišel v Stari trg, kjer bo ostal do izboljšanja razmer.
Vodja intervencije, ravnateljica šole in župan so se dogovorili, da se šola in vrtec odpreta 7. 2. 2014. Oddelki iz Iga vasi se bodo preselili v Stari trg. O odprtju šole je štab obvestil ReCo Postojna ter Radio 1, Radio 94 in RTV, saj so občani največ novic prejeli preko radijskih sprejemnikov. Za obveščanje po vaseh so poskrbeli gasilci, za organizacijo prevoza otrok pa ravnateljica. Z ravnateljico osnovne šole se je štab dogovoril tudi za prehrano za potrebe štaba ter gasilcev in vojakov na terenu.
Štab je ponovno obiskal regijski poveljnik in prisotne opomnil, da so enakopravni ostalim štabom in naj se za vse potrebno obračajo samo na regijski štab in ne na štab Cerknica. Obvestil jih je, da lahko zahtevajo dodatno pomoč Slovenske vojske, saj je prožen državni načrt za zaščito in reševanje in da med vikendom na pomoč prihajajo gasilci iz neprizadetih območji. Za izpeljavo akcije je potreboval tudi popis bagrov, traktorjev in ostalih potrebščin, ki bi lahko bili uporabljeni v akciji. Štab LD je v uporabo prejel satelitski telefon, vendar si z njim zaradi slabega signala ni mogel pomagati. Dopoldne sta prišla še dva vojaka z enim vozilom. Vsem vojakom je bilo podaljšano bivanje v Loški dolini. Prispel je tudi 250 kW agregat, ki naj bi se ga priklopilo zjutraj. Čez cel dan je bilo za polnjenje agregatov porabljenih 2900 litrov goriva.
7.1.7 Petek, 7. 2. 2014 Na jutranjem sestanku sta bila izpostavljena 2 problema. Agregate, na katere so priklopljeni bloki, bi morali z gorivom oskrbovati skrbniki blokov, ker so za to plačani. Prisotni na sestanku se dogovorijo, da se na sestanek skliče upravnike blokov, da bi se jim razložilo vse potrebno. Drugi problem so bile transformatorske postaje na katere so bile priklopljene cele vasi. Uporabnikom električne energije so se ob porabi elektrike vrteli števci za elektriko in bi morali te električne ure plačati, čeprav so bili napajani iz agregata. Za te agregate je gorivo priskrbel štab na stroške občine. V tem primeru je prihajalo do podvajanja stroškov električne energije, zato so se v štabu odločili, da se poišče skrbnike agregatov , ki bi skrbeli zanje ali pa se to zahteva od Civilne zaščite.
Zaradi večdnevnega pomanjkanja električne energije, se je ljudem nabralo veliko umazanih oblačil. Na ReCo Postojna je štab poslal zahtevek po vojaški premični 27
pralnici. Pri pregledu 250 kW agregata, ki je prišel prejšnji dan, so električarji ugotovili, da ni brezhiben in ga ne upajo priklopiti na električno omrežje. Ravnateljica je štab obvestila, da pouk poteka normalno, manjkala sta samo 2 učenca. V šoli se lahko v soboto in nedeljo dvakrat dnevno pripravi obroke za potrebe štaba in vojske. Na pomoč je prispel še en vojak z vozilom PUH. Od podjetja BTS Ljubljana so v štab prispeli 4 podarjeni 3.1 kW agregati.
Ker so bile v Loški dolini od 19. 1. 2014 do 29. 1. 2014 poplave, je v Loško dolino prišel hidroenergetik Igor Lampič, da je pregledal požiralnike na Babnem polju in v Danah. Ocenil je, da je struga lepo očiščena, očiščeni so tudi požiralniki in lepo požirajo. Novih nevarnosti za poplavljanje hiš naj ne bi bilo.
Iz Postojne je prispelo še 5 agregatov. Vsi vojaki so dobili podaljšano bivanje do nedelje, 9. 2. 2014. Iz Rdečega križa Cerknica je štab LD prejel pakete hrane in pijače, ki jih je štab namenil za potrebe štaba, gasilcev iz drugih regij, gasilcev iz mednarodne pomoči in vojakov Slovenske vojske.
Policijska postaja Nova Gorica je ponudila 100kW agregat. V štabu se odločijo, da se ga bo uporabilo za namene vojaške premične pralnice, ki bo prišla v soboto, 8. 2. 2014 zjutraj. Nad agregatom je bilo pred prihodom pralnice potrebno postaviti improvizirano streho in izprazniti parkirišče na katerem bosta agregat in pralnica postavljena. Obvestilo o pralnici so gasilci razdelili po vaseh, o pralnici je štab obvestil tudi Radio 94, Val 202 in Slo 1. Iz Maribora sta prispela 2 romunska 250 kW agregata, ki se ju je priključilo na transformatorske postaje. Z agregati je v štab LD prispel tudi romunski ambasador, ki je daroval agregate. Vodja intervencije mu je poročal o situaciji in o delovanju štaba, sprejel ga je tudi župan občine Loška dolina.
Štab LD so obiskali novinarji iz Žurnala 24, župan je govoril tudi z novinarji 24ur, saj se je o Loški dolini poročalo zelo malo, čeprav je bilo stanje v Loški dolini enako kritično kot drugod.
Iz štaba je bil v popoldanskih urah opažen dimniški požar. Posredoval je PGD Stari trg z GVC 16/25 in 4 operativci. Požar je bil hitro pogašen, posredovanje je vodja te intervencije javil na ReCo Postojna. Štab LD je ReCo Postojna zaprosil za test pozivnikov, da bi ugotovil delovanje le teh. Test so potrdili PIGD Kovinoplastika Lož, PGD Stari trg in PGD Iga vas, PGD Babno polje testa ni potrdi, kasneje pa so v štab sporočili, da so test pozivnikov prejeli.
28
V štabu je bila organizirana ekipa za servis agregatov CZ pa tudi agregatov občanov. Agregati so se kvarili zaradi daljšega neprekinjenega delovanja, večkrat je bilo potrebno zamenjati olje.
Na večernem sestanku so se gasilci pritoževali, da jih občani izkoriščajo glede količine goriva, ki jim pripada. Občani, ki so imeli svoje agregate, so bili upravičeni do 10 litrov goriva tedensko, agregate, na katere je bilo priklopljenih več hiš ali pa so bili last CZ, pa so polnili gasilci z dnevno potrebno količino goriva. Nekateri občani so zahtevali večjo količino goriva kot jim je pripadala, gasilce so tudi goljufali. Zaradi tega so se župan, CZ in gasilci odločili, da gasilci v soboto, 8. 2. 2014 z gorivom polnijo le agregate CZ, občani pa niso več upravičeni do 10 litrov goriva na teden. V nedeljo, 9. 2. 2014 se prekine polnjenje vseh agregatov, za njihovo polnjenje je štab zadolžil vaške odbore. Izjema je le vas Babno polje, saj bo električno energijo dobila najpozneje. Za soboto, 8. 2. 2014 ob 9.00 je bil sklican sestanek predstavnikov vaških odborov, da bi se jim razložila situacija. Po večernem sestanku štaba LD je vodja intervencije s terena odpoklical vse enote, v štab so morali pripeljati tudi vse gorivo, ki so ga še imeli.
7.1.8 Sobota, 8. 2. 2014 Zjutraj so gasilci in vojaki začeli z izvajanjem sklepa, ki je bil sprejet na večernem sestanku.
Štab je bil s strani regijskega štaba obveščen, da je na poti 10 ekip gasilcev, ki so poslane iz GZS, vendar to ni bilo vnaprej dogovorjeno. Enote naj bi pomagale čistiti linije za elektriko in telekomunikacijo. Štab, delavci Elektro Ljubljana, gozdarji Gozdnega gospodarstva Postojna in župan so se dogovorili, da bi se čistilo dva elektro kraka in sicer krak od Starega trga, preko Podcerkve, Dan do Klanc (lahko tudi naprej na območje občine Cerknica) in krak proti Babnemu polju. En krak naj bi se čistilo takoj, drugi krak naslednji dan. Krak čez Sveto Ano so čistili delavci Elektra Ljubljana. Da bi lahko zagotovili električno energijo za civilno prebivalstvo in za industrijo sta morala biti očiščena oba kraka Klance – Stari trg in Sveta Ana – Stari trg. V štab LD je prispelo 9 enot (39 gasilcev), vsaka enota je imela s seboj svoj agregat. Vsi gasilci so morali imeti motorne žage in izpit za sekača. Razdeljeni so bili na 2 sektorja, vsak sektor je spremljal gozdar, ki je dobro poznal traso. Ker je bila med akcijo večja možnost poškodb, je bilo med domačimi gasilci v pripravljenosti več bolničarjev, ki bi lahko nudili prvo pomoč v primeru poškodbe. Po končanem delu so gozdarji in vodje enot poročali o uspešnosti in opravljenem delu. V celoti so očistili traso od Starega trga do Klanc, nadaljevali so na področje občine Cerknica do 29
vasi Goričice. Pri popisu škode so ugotovili, da je poškodovanih 12 drogov, izpuljen je A drog, kabel pa je pretrgan na veliko mestih. Poročilo o poškodbah daljnovoda je štab poslal tudi regijskemu poveljniku. V poznih popoldanskih urah so se ekipe vračale domov. Za nedeljo, 9. 2. 2014 je štab zaprosil za enako število ljudi, potrebovali bi le kakšnega sekača več, za ponedeljek, 10. 2. 2014 pa je odpovedal vse zunanje gasilce.
Ob težavah pri priključevanju agregatov večjih na transformatorske postaje se je pokazal problem, da je imel Elektro Ljubljana premalo ljudi, ki med seboj niso komunicirali dovolj in dovolj dobro. Zaradi tega je prihajalo do raznih nesoglasji in problemov.
Do težav je prihajalo tudi pri komunikaciji s člani romunske delegacije. Za prevajanje se je štab LD dogovoril z uradno prevajalko iz romunščine z romunske ambasade, ki je bila po telefonu dosegljiva ves čas bivanja romunskih delavcev v Loški dolini. Takih težav ni bilo z avstrijsko delegacijo, saj je bilo v gasilskih vrstah dovolj ljudi, ki obvladajo nemški jezik.
Ob 10.40 so se v štabu javili 3 vojaki s premično pralnico. Napoteni so bili na pripravljen prostor, kjer je že stal agregat. Ob 13.00 je pralnica začela z delovanjem. Naenkrat se je lahko opralo do 25 kg perila, ciklus pranja pa je trajal 90 minut. Predstavnik štaba in predstavnik Slovenske vojske sta se dogovorila, da se perilo samo opere, sušilnega stroja se ne uporablja. Perilo je bilo med pranjem v vrečah za pranje, ki so bile označene s številkami, vodilo pa se je poimenski seznam ljudi s številkami vreč. Za lažje delo z domačini je bil pri pralnici vedno prisoten domač gasilec, saj je ljudi poznal in z njimi lažje komuniciral. Od 13.00 do 20.00, ko je pralnica obratovala, se je opralo okoli 350 kg perila. Zaradi najverjetneje okvare pralnega stroja, je štab LD v vojašnico Slovenska Bistrica naročil dodatno pralnico, ki je prispela v večernih urah. Električar jo je takoj povezal z agregatom, da je zjutraj začela z obratovanjem.
Za vojake, delegacije iz Avstrije, Poljske in Romunije, so gasilci v prostorih občine Loška dolina postavili postelje, ki so jih pripeljali iz vojašnice Postojna, tuširanje, pranje oblačil in prehrano pa jim je zagotovila v osnovna šola v Starem trgu.
Na Radio 94, Val 202, Radio 1, Slo 1, Facebook in Twiter je župan občine poslal dopis o pomoči občini Loška dolina, ki jo je prizadela ujma, da bi s pomočjo pokrili del občinskih sredstev, ki so bila namenjena za gorivo, ki je bilo potrebno za agregate. Pristojnim osebam na Uradu za zaščito in reševanje je štab LD poslal zahtevek za 4 30
agregate večjih zmogljivost (od 100 kW do 250 kW), da bi nanje priklopili še kakšno vas in jo zasilno pokrili z električno energijo.
Telekom Slovenije je v popoldanskem času uspel popraviti linijo do Babnega Polja in prebivalcem vzpostavil omrežje Mobitel. S tem je bila omogočena komunikacija z gasilci iz Babnega Polja, saj povezava preko postaj velikokrat ni delovala ali pa je bila slišnost nična.
Do večera je bilo že veliko vasi oziroma delov vasi pokritih z večjimi agregati, zato se je manjše agregate, ki niso bili v uporabi pobralo in prerazporedilo na druge lokacije. Ker je bilo območje PGD Iga vas že pokrito, je njihov poveljnik zaprosil za razpustitev sektorja PGD Iga vas, še vedno pa lahko nudijo pomoč PGD Stari trg. Tudi moštvo PGD Babno Polje se je skrčilo, za nadzor agregatov med tednom pa so se javili upokojenci, saj je Kovinoplastika Lož za ponedeljek, 10. 2. 2014 načrtovala zagon proizvodnje.
Zaradi velikega števila agregatov in zaradi vojaške pralnice je dežurna ekipa ponoči naredila več obhodov kot po navadi, obhode je opravljala tudi policija, saj je bil štab LD obveščen o krajah agregatov in goriva v drugih občinah.
7.1.9 Nedelja, 9. 2. 2014 Vojaška pralnica je začela z delovanjem ob 7.00 in je delovala do 20.00. Pri pralnici je bila prisotna tudi gasilka PGD Stari trg. Zaradi ponovne okvare stroja, je štab še enkrat zaprosil za nadomestno pralnico. Ob vračanju v vojašnico v Slovensko Bistrico pa so odpeljali pralnico, ki je prišla v soboto zvečer. Tako so čez cel dan obratovali obe pralnici. Na ogled pralnice sta prišla polkovnik Kravanja in poveljnik CZ Notranjske Štefan Majcen, saj vojaška pralnica še ni bila uporabljena za civilne namene. V celem dnevu se je opralo približno 1000 kg perila.
Kot je bilo dogovorjeno je zjutraj prišlo več ekip gasilcev iz gorenjske in ljubljanske regije. Skupaj je bilo 56 zunanjih gasilcev, razporejeni so bili na čiščenje trase proti Babnemu Polju. Po prošnji dežurnega električarja sta bili 2 ekipi in gozdar poslani na pomoč električarjem na trasi Križna gora – Lož, zaradi velikega števila gasilcev pa je nekaj ekip čistilo tudi druge linije. Gasilca, ki se je poškodoval med akcijo, je oskrbela bolničarka, nato so ga domači gasilci prepeljali v Zdravstveni dom Cerknica na šivanje. Gasilci prvega sektorja so očistili daljnovod in telefonsko linijo Lož – Podlož – Sveta Ana in daljnovod Sveta Ana – Križna gora. Popisali so tudi poškodbe na trasi. Očistili so pot Sveta Ana – Križna gora, da bi se na Križni gori lahko vzpostavilo repetitorje in antene. Drugi sektor je čistil daljnovod do Babnega Polja in do Babne 31
Police, cesto do Gornjih Poljan in dostop do vodnega zajetja Babno Polje. Razširili in obsekali so tudi vse ceste do Babnega Polja, da bodo prevozne z tovornjaki in z avtobusi. Tretji sektor je očistil in popisal daljnovod od Iga vasi do Dolenjih Poljan in daljnovod od vasi Vrh do Babnega Polja.
Ob 9.00 je bil v jedilnici osnovne šole v Starem trgu sestanek vaških odborov. Na sestanku sta župan in vodja intervencije predstavnikom razložila vse o redukciji goriva, saj je v preteklih dneh prišlo do izkoriščanja in goljufanja pri pridobivanju goriva s strani nekaterih posameznikov.
Tako kot ostale dni, so gasilci tudi ta dan selili agregate od hiše do hiše in izvajali servise le teh, pristojne službe so čistile in posipale ceste ter preverjale vodohrane po Loški dolini.
7.1.10 Ponedeljek, 10. 2. 2014 Ker so z obratovanjem začela podjetja v Loški dolini, je moralo veliko gasilcev in prostovoljcev v službe. Na pomoč so priskočili starejši gasilci, ekipe pa so se številčno zmanjšale. Razmere so se začele normalizirati, s strani Elektra Ljubljana pa je bilo potrjeno, da bo električno omrežje za silo popravljeno 11. 2. 2014. Vojaki so začeli odhajati z dolžnosti, odpeljali so nadomestno vojaško pralnico, glavna pralnica pa je ostala.
7.1.11 Torek, 11. 2. 2014 Zaradi novih padavin in nedavnih poplav v Loški dolini so gasilci zjutraj najprej preverili vodotoke in vodostaje in ugotovilo, da vodostaj še ni kritičen. Vojaki in domači gasilci so se lotili pregleda in popisa električnih kablov po vaseh, da bi lahko Elektro Ljubljana in Telekom Slovenija hitreje odpravila škodo na napeljavah. Prispela sta še 2 avstrijska agregata, napotena sta bila na Babno Polje, saj je bilo s strani Elektra Ljubljana predvideno, da tam še kar nekaj časa ne bo električne energije.
Ker je voda v vasi Šmarata hitro naraščala in grozila s prelitjem ceste, je CZ Kranj Štabu LD ponudila pomoč (čoln in 4 ljudi) pri prevozu občanov, saj so domači gasilci zaposleni z drugimi problemi in že močno izčrpani. Za prvo posredovanje pri morebitnih poplavah so bili s čolnom v pripravljenosti gasilci PGD Iga vas.
7.1.12 Sreda, 12. 2. 2014 Na obhodu ob 6.00 je bila cesta pred Šmarato rahlo prelita, zato so jo pristojne službe zaprle. Na CZ Notranjska je štab LD poslal zahtevek za čoln z moštvom. Ob 32
11.00 se je v štabu že javila ekipa CZ Kranj s čolnom, ki je bila napotena v Šmarato. Čez dan so naredili 40 prevozov in prepeljali cca. 160 oseb.
Zjutraj so vasi na začetku Loške doline že dobile električno energijo. Do večera so električarji priklopili tudi Stari trg. Tako se je število 1555 gospodinjstev brez elektrike zmanjšalo na 308.
Čez dan so v Loški dolini električarji odklapljali vse agregate iz Poljske, Avstrije in Romunije. Spremljevalne ekipe so jih odpeljale nazaj v Logatec, kjer so čakali na prerazporeditev. Ostali so le agregati na Babnem Polju.
7.1.13 Četrtek, 13. 2. 2014 Električna energija je prišla že skoraj do vseh vasi. Domači gasilci so dobili nalogo, da začnejo pobirati agregate tam, kjer se jih ne potrebuje več.
Na poti je bilo 15 vojakov iz Maribora z nalogo čiščenja okolice gradu Snežnik in parka ob njem.
Ob 17.30 je 10 gasilcev odšlo na intervencijo v Babno Polje, saj so potrebovali pomoč pri prenosu ponesrečenca iz gozda. Poškodoval se je poveljnik PGD Babno Polje.
CZ Kranj je v Šmarati opravila 39 prevozov in prepeljala 116 oseb.
7.1.14 Petek, 14. 2. 2014 Zjutraj ponovno prispe 15 vojakov z 2 kamioni. Štab jih zadolži za čiščenje lovskega rajona Jelen. Ker ni bilo več potrebe po mobilni pralnici, je poveljnik CZ Loška dolina obvesti vojašnico Slovenska Bistrica, CZ Postojna in dežurnega v vojski za odpoklic mobilne pralnice. Ko so vojaki odpeljali mobilno pralnico, je podjetje Samprt d.o.o. odpeljalo tudi agregat na Policijsko postajo Nova Gorica.
S tem dnem se je prenehalo s pisanjem zapisnika, razpustilo se je tudi štab. Brez električne energije je bilo še vedno 258 gospodinjstev.
8 Analiza intervencije
Pri analizi intervencije bomo analizirali število domačih gasilcev, gasilcev iz drugih društev, pripadnike civilne zaščite, Rdečega križa, Slovenske vojske, pripadnikov mednarodne pomoči in drugih sil, ki so sodelovale med samo intervencijo. Naredili bomo tudi analizo porabljenega goriva, analizo števila agregatov in vozil uporabljenih med intervencijo. Analizirali bomo škodo, povzročeno na omrežju Telekoma Slovenije
33
in Elektra Ljubljana. Za konec bomo napravili analizo o poškodovanosti gozdov in predstavili načrt sanacije le teh.
8.1 Gasilci, Civilna zaščita, Rdeči križ, Slovenska vojska in druge sile Gasilci so bili najpomembnejša sila pri odpravljanju posledic žledoloma. V tabeli 2 je prikazano sodelovanje gasilcev posameznih gasilskih društev v Loški dolini vse dni trajanja intervencije od 1. 2. 2014 do 25. 2. 2014, število ur, ki so jih opravili in obračun le teh po veljavnem gasilskem ceniku.
Tabela 2: Število gasilcev GZ Loška dolina po društvih, po dnevih in število opravljenih ur (Vir: Gasilska zveza Loška dolina, 2014)
PGD PGD PIGD PGD Skupaj Ure Obračun ur Stari Iga vas KPL Babno (v €) trg polje 1. 2. 5 14 0 8 27 668,79 10.700,64 2. 2. 19 15 4 12 50 1.238,50 19.816,00 3. 2. 19 23 5 16 63 937,44 14.999,04 4. 2. 20 22 4 16 62 922,56 14.760,96 5. 2. 24 17 4 12 57 848,16 13.570,56 6. 2. 15 18 2 10 45 669,6 10.713,60 7. 2. 17 18 13 12 60 892,8 14.284,80 8. 2. 20 21 13 7 61 1.510,97 22.664,55 9. 2. 15 15 13 30 73 1.808,21 27.123,15 10. 2. 15 4 13 2 34 505,92 7.588,80 11. 2. 12 7 13 2 34 505,92 7.588,80 12. 2. 11 6 0 0 17 252,96 3.794,40 13. 2. 10 3 0 0 13 193,44 2.901,60 14. 2. 10 4 0 0 14 208,32 1.041,60 15. 2. 0 0 0 0 0 0 0 16. 2. 0 0 0 0 0 0 0 17. 2. 0 0 0 0 0 0 0 18. 2. 0 0 0 0 0 0 0 19. 2. 0 0 0 0 0 0 0 20. 2. 0 0 0 0 0 0 0 21. 2. 0 0 0 0 0 0 0 22. 2. 0 0 0 0 0 0 0
34
23. 2. 0 0 0 0 0 0 0 24. 2. 0 0 0 0 0 0 0 25. 2. 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 212 187 84 127 610 11.163,59 171.548,50
Število gasilcev je bilo čez celo intervencijo visoko, nihanja med dnevi so majhna. V soboto, 9. 2. 2014 je opazno visoko število gasilcev iz Babnega Polja, saj so na lastno odgovornost organizirali čiščenje cest v okolici Babnega Polja. Število gasilcev se začne zmanjševati v nedeljo, 9. 2. 2014, saj prejšnji dan na večernem sestanku razpustijo sektor PGD Iga vas. Za to potezo so se odločili, ker je bila večina vasi na njihovem območju pokrita z večjimi agregati, z njimi pa so upravljali bodisi pripadniki mednarodne pomoči, bodisi delavci Elesa. Moštvo se močno zmanjša ponedeljek, 10. 2. 2014, saj je moralo veliko gasilcev v službo. Število se zmanjšuje vse do petka, 14. 2. 2014, ko je razpuščen štab, gasilci pa so razrešeni svojih dolžnosti. V naslednjih dneh so gasilci pobrali še zadnje agregate in jih vrnili lastnikom. Pospravili so tudi prostore štaba, orodišča, opremo in očistili vozila. Seznam teh gasilcev ni zabeležen, zato ni podatka o številu. Tudi uradna statistika se lahko razlikuje od dejanskega števila gasilcev in opravljenih ur, saj vseh prihodov in odhodov ni bilo zabeleženih. Po predvidevanjih bi lahko bile uradne številke višje.
V tabeli 3 je prikazano, katere enote in s kolikšnim moštvom so prišle na pomoč pri čiščenju daljnovodov v soboto, 8. 2. 2014 in nedeljo, 9. 2. 2014. Skupaj jih je bilo 95, opravili so 838,51 ur in očistili traso od Goričic so Starega trga in traso od Podgore do Babnega Polja. Pomagali so tudi pri čiščenju cest v okolici Babnega Polja. Poveljnik GZ Loška dolina je njihovo delo opisal kot izredno hitro in učinkovito. Upa si trditi, da bi brez njihove pomoči električna energija v Loško dolino prišla kakšen dan pozneje, Babno Polje pa bi bilo brez električne energije še vsaj en teden, saj je Elektru Ljubljani primanjkovalo delavcev kljub velikemu trudu.
Tabela 3: Število gasilcev drugih gasilskih društev po dnevih in opravljene ure (Vir: Gasilska zveza Loška dolina, 2014)
Prisotnost v Št. opravljenih PGD Št. gasilcev Št. vozil urah ur
Sobota 8.2.2014 Gars 2 1 8:18:00 16:36
35
Blejska dobrava 4 1 8:13:00 32:52:00
Javorniški rovt 3 1 8:13:00 24:39:00
Hrušica 3 1 8:08:00 24:24:00
Tržič 4 1 8:05:00 32:20:00
Kvor 3 1 8:00:00 24:00:00
Dol pri Ljubljani 3 1 8:15:00 24:45:00
Ig 3 1 8:30:00 25:30:00
Steklarna Rogaška 3 1 8:20:00 25:00:00
Loče 8 1 8:15:00 66:00:00
IC Konus 3 1 8:15:00 24:45:00
Skupaj 39 11 90:32:00 320:51:00
Nedelja 9.2.2014 Naklo 5 1 9:15:00 46:15:00
Duplje 5 1 9:15:00 46:15:00
Predoslje 4 1 9:15:00 37:00:00
Britof 4 1 9:15:00 37:00:00
Podblica 5 1 9:15:00 46:15:00
Mavčiče 6 1 9:15:00 55:30:00
Ig 5 1 9:15:00 46:15:00
Škrilje 4 1 9:15:00 37:00:00
Steklarna Rogaška 3 1 9:15:00 27:45:00
Zibika 3 1 9:15:00 27:45:00
Šmarje pri Jelšah 4 1 9:15:00 37:00:00
Sladka gora 3 1 9:15:00 27:45:00
Mestinje 3 1 9:15:00 27:45:00
36
Šmarje pri Jelšah 2 1 9:15:00 18:30
Skupaj 56 14 129:30:00 518:00:00
Skupaj S+N 95 25 220:02:00 838:51:00
Med odpravljanjem posledic žledoloma se je v občini Loška dolina zvrstilo kar nekaj vojakov, ki so prihajali iz 670. logističnega polka iz Slovenske Bistrice, iz 157. logističnega polka Šentvid (Ljubljana) in iz vojašnice v Postojni. Pri prevozu goriva in agregatov je z vozili pomagalo 5 vojakov iz 157. logističnega polka iz Šentvida, ki so se v času intervencije zamenjali trikrat. V zadnjih dneh intervencije so te vojake nadomestili 3 vojaki iz vojašnice Postojna. V premični vojaški pralnici je sodelovalo 6 vojakov in vojakinj iz 670. logističnega polka iz Slovenske Bistrice. Vmes so se enkrat zamenjali. 13. in 14. februarja so na pomoč pri čiščenju okolice gradu Snežnik prišli vojaki iz vojašnice v Mariboru. Vsak dan je tako prišlo 15 vojakov. Skupno je pri odpravljanju posledic žledoloma v Loški dolini sodelovalo 45 vojakov Slovenske vojske. Opravili so pomembno vlogo pri vzpostavljanju boljših življenjskih pogojev v teh dneh. Brez njih in njihovih vozil bi bilo prevažanje agregatov in goriva večji problem saj gasilci v Loški dolini nimajo zadostnega števila vozil za toliko agregatov. Pomembno vlogo je imelo tudi moštvo v vojaški pralnici. Ker si ljudje toliko časa niso mogli oprati perila, so pralnico z veseljem sprejeli. Skupno se je opralo 2,1 tone perila, porabilo 30 kg praška in 25 l mehčalca.
S strani Civilne zaščite je bil vse dni intervencije tudi po 20 ur na dan prisoten poveljnik CZ Loška dolina. Ta je za potrebe odpravljanja posledic žledoloma izdajal zahteve za agregate, za opremo, za vojake in gasilce, vpoklical je vse električarje v Loški dolini, aktiviral je delavce Komunale Cerknica za področja fekalij, vode in cest, aktiviral je gradbena podjetja, da so pomagala s svojimi stroji, prevoznike, center za socialno delo Cerknica, upravitelje blokov, trgovine, zdravnike, policijo, gozdarje, novinarje, hidrologa in druge, ki so bili potrebni. Deloval je tako v štabu, kot na terenu in si močno prizadeval za čimprejšnjo vzpostavitev normalnega stanja.
Ker so bila tla zelo namočena, vreme pa se je poslabšalo, je potok Obrh ponovno začel popravljati. V sredo, 12. 2. 2014, se je aktiviralo 4 člane CZ Kranj, ki so ponudili svojo pomoč, saj je bilo moštvo GZ Loška dolina že zelo utrujeno. V nekaj urah po aktiviranju so že bili s 4 člani s čolnom na delovnem mestu in opravljali prevoze ljudi iz Šmarate, kasneje tudi vaščane Kozarišč do Iga vasi.
37
Tako kot poveljnik CZ Loška dolina je bil v štabu in na terenu po 20 ur na dan prisoten župan občine Loška dolina. Za odpravljanje posledic in za blažitev razmer je odobril koriščenje občinskega denarja za gorivo, ki je bilo potrebno za agregate vse do uvedbe redukcije. S pridom je uporabljal vse svoje zveze in poznanstva, komuniciral je z ministrstvi in z mediji, da so poročali o stanju v Loški dolini. Za administrativno pomoč v štabu je aktiviral zaposlene na občini. 2 zaposlena sta bila dežurna dopoldne,1 zaposlen pa je dežural popoldne.
Ves čas je bila zagotovljena tudi zdravniška oskrba. Dr. Baraga in Dr. Kordiš sta se izmenjevala v zdravstvenem domu tako kot je zapisano v analizi zapisnika. Dosegljiva sta bila preko gasilske postaje, delovala pa sta na kanalu, ki jima je bil določen. Dežurni zdravnik je bil tudi v zdravstvenem domu v Cerknici. Lekarna je po priklopu na agregat delovala po že napisanem urniku, odprti pa sta bili tudi lekarni v Cerknici in Postojni, če bi prišlo do nujnih primerov. V nujnih primerih bi lahko pomagali tudi pripadniki Rdečega križa Cerknica s katerimi je bil štab na vezi, eden izmed njihovih članov pa je bil večino časa v štabu ali na terenu, kjer je pomagal ljudem.
Med odpravljanjem posledic žledoloma je CZ Loška dolina vpoklicala vse električarje, ki živijo v Loški dolini, da so pomagali pri vezanju agregatov na električno omrežje. Zaprosili so Elektro Ljubljano, da so nekaterim električarjem dovolili posegati v zaplombirane električne omarice. Prav tako je CZ Loška dolina vpoklicala podjetji Samprt d. o. o. in Gredin d. o. o., da sta s svojimi zaposlenimi in s svojo mehanizacijo čistila ceste, posipala ceste, pripravljala teren za agregate in nudila drugo pomoč.
Preko mednarodne pomoči so bili v Loški dolini 4 elektro delavci iz Romunije, 3 gasilci iz Poljske in 4 gasilci iz Avstrije (Gasilska zveza Loška dolina, 2014).
8.2 Vozila V času žledoloma so bila na terenu vsa vozila GZ Loška dolina. Iz PGD Stari trg se je uporabljalo GVM-1, GVC 16/25 in AC 16/60, iz PGD Iga vas se je uporabljalo GVV-1 in čoln, iz PGD Babno Polje se je uporabljalo GVGP-1, iz PIGD Kovinoplastika Lož se je uporabljalo GVC 16/15 in iz GZ Loška dolina GVM-1.
Slovenska vojska je razpolagala z vozili Puch in kombiji Renault Master. Njihovo število je bilo odvisno od števila prisotnih vojakov v Loški dolini, najpogosteje pa sta bila prisotna eno vozilo Puch in en kombi Renault Master. Po zahtevku za mobilno vojaško pralnico, je prišla vojska z tovornjakom znamke Mercedes.
38
Delavci elektro podjetja iz Romunije so prišli z voziloma Mitsubishi L200 Pick-up truck in Man TGA, na katerega je bila pripeta prikolica.
Domači gasilci so za veliko prevozov uporabljali osebne avtomobile in traktorje, saj je na ta način potekala tudi komunikacija.
Aktiviran je bil tudi helikopter, ki pa zaradi preslabih vremenskih razmer ni poletel. Oseba, ki je bila odrezana od sveta, se je po nekaj dneh javila, zato je bila zahteva po helikopterju preklicana (Gasilska zveza Loška dolina, 2014).
8.3 Agregati V Loški dolini je bilo med intervencijo v uporabi 49 agregatov CZ, mednarodne pomoči, izposojenih in podarjenih. V okviru mednarodne pomoči so prišli agregati iz Avstrije, Poljske in Romunije. Vsem agregatom se je določilo oznako pod katero je bil agregat voden, seznam agregatov pa je bil voden v štabu. Ta seznam se je osveževal vedno, ko je agregat spremenil lokacijo. Oznake agregatov so bile sestavljene iz črke A in številke agregata (npr. A1, A2), nekateri agregati so imeli črko A in dodano malo črko po abecednem vrstnem redu (npr. Aa, Ab), nekateri so imeli črko A in dodani črki D ali B in poleg še številko (npr. AD1, AB1), močnejši agregati pa so imeli oznako sestavljeno iz črke A z dodano veliko črko A in številko (npr. AA1, AA2). Pojavljale pa so se še nekatere druge specifične oznake. S temi oznakami so gasilci ločevali agregate po vrsti goriva in po moči agregatov. Oznake so tudi olajšale komunikacijo med gasilci na terenu in gasilci v štabu, hkrati pa se je zaradi oznak lahko vodilo seznam agregatov. Lokacije agregatov so se spreminjale iz ure v uro, saj so jih gasilci selili od hiše do hiše na določene časovne intervale. S tem so gasilci in pripadniki CZ zagotovili minimalno električno energijo vsem občanom, ki niso imeli svojih agregatov, da so si ohladili zamrzovalne skrinje in hladilnike ter zagnali peči za minimalno ogrevanje. Iz dneva v dan se je spreminjalo tudi število agregatov, saj so prihajali iz krajev, kjer so jih že odrabili. Zadnji popis agregatov je bil izveden v sredo, 12. 2. 2014, saj so ta dan električarji Elektra Ljubljana začeli priklapljati prve vasi na električno omrežje.
Po zadnjem popisu je bilo stanje agregatov sledeče: 5 agregatov z močjo 7,5 kW 8 agregatov z močjo 2,5 kW 3 agregati z močjo 15 kW 3 agregati z močjo 150 kW 1 agregat 110 kW 39
7 agregatov 4,5 kW 1 agregat 0,7 kW 3 agregati 1,5 kW 3 agregati 5,5 kW 13 agregatov katerih moč ni bila zabeležena 2 agregata na vozilih GVC 16/25 (PGD Stari trg) in GVC 16/15 (PIGD Kovinoplastika Lož)
Zaradi površnega beleženja agregatov, sedaj za nekatere agregate ni znana moč, ni tudi natančnega seznama po vrsti goriva.
Veliko ljudi je imelo lastne agregate. Po pregledu spiskov agregatov po vaseh naj bi bilo okrog 380 privatnih agregatov. Ta številka se lahko razlikuje od dejanskega stanja, saj se je število agregatov nenehno spreminjalo, najverjetneje pa niso bili popisani vsi agregati (Gasilska zveza Loška dolina, 2014).
8.4 Gorivo V tabeli 4 je prikazana količina goriva, ki je bila porabljena za polnjenje agregatov, ki so prišli kot pomoč civilne zaščite in agregatov v lasti občanov Loške doline do uvedbe redukcije goriva. Na začetku intervencije je bilo v štabu dogovorjeno in s strani župana potrjeno, da gasilci z gorivom oskrbujejo vse agregate CZ in privatne agregate, ki so z električno energijo oskrbovali vsaj 3 hiše. Občanom, ki so imeli lastne agregate je na teden pripadalo 10l goriva.
Tabela 4: Količina iztočenega goriva in cena po dnevih in vrsti goriva (Vir: Gasilska zveza Loška dolina, 2014)
95 100 DIZEL KURILNO OLJE
KOLIČINA KOLIČINA KOLIČINA KOLIČINA (l) € (l) € (l) € (l) €
Nedelja 2.2.2014 1051,34 1507,62 0 0 336,25 457 0 0
Ponedeljek 3.2.2014 419,10 601 322,06 468,63 276,77 376,15 44,30 44,48
Torek 4.2.2013 599,64 851,84 61,25 89,56 494,27 702,07 416,30 420
40
Sreda 5.2.2014 964,90 1389,57 0 0 284,65 387,70 0 0
Četrtek 6.2.2014 2621,53 3775,15 171,17 250,25 688,97 913,75 0 0
Petek 7.2.2014 2087,49 3006,09 0 0 256,69 340,45 0 0
Sobota 8.2.2014 303,3 436,79 0 0 75,07 99,55 0 0
Nedelja 9.2.2014 150,73 217,06 75 109,65 25,36 34 25,71 25,94
Ponedeljek 10.2.2014 60,95 87,78 0 0 167,38 221,95 0 0
Torek 11.2.2014 99,70 143,57 0 0 0 0 0 0
SKUPAJ 8358,68 12016,47 629,48 918,09 2605,41 3532,62 486,31 490,42
SKUPAJ KOLIČINA GORIVA (l) 12079,88
SKUPAJ € 16957,60
Po količini goriva je razvidno, kako je poraba goriva naraščala s prihajanjem novih in novih agregatov. V nedeljo, 2. 2. 2014 so bili v uporabi samo privatni agregati in agregati gasilskih društev v Loški dolini. Že zvečer je prišla prva pošiljka agregatov CZ iz Postojne. Poraba goriva je začela naraščati z vedno večjim številom agregatov, ki so bili tudi večjih zmogljivosti. Ti agregati za svoje delovanje porabijo tudi veliko več goriva. Največja poraba je bila v četrtek, 6. 2. 2014 in petek, 7. 2. 2014, nato pa je začela z vpeljavo redukcije močno padati. Po redukciji so gasilci polnili le agregate CZ in vse agregate na Babnem Polju, saj bo le to najdlje brez električne energije. Z vpeljavo še ostrejše redukcije pa so gasilci polnili le še agregate na Babnem Polju. Poraba goriva je začela padati tudi po dogovoru z Elesom in Elektro Ljubljana, da agregate, ki so vezani na transformatorske postaje polnijo sami in se tako izognejo problemu dvojnega plačevanja električne energije.
41
Vse stroške goriva porabljenega za agregate in prevozna sredstva gasilcev ter vojakov je pokrila občina Loška dolina in na ta način pomagala občanom pri visokih stroških goriva za agregate. Iz tabele je razvidno, da se je v času, ko smo bili brez električne energije porabilo 12079,88 litrov goriva, ki je stalo 16957,60 € (Gasilska zveza Loška dolina, 2014).
8.5 Poškodbe na omrežju Elektra Ljubljana Žledolom je močno poškodoval omrežje Elektra Ljubljana. Da je električna energija ponovno prišla do Loške doline, so električarji postavljali nove drogove in menjavali potrgane kable kar 12 dni. Podatka o škodi s strani Elektra Ljubljana ni mogoče dobiti, zato bomo popisali škodo na elektro trasi, ki so jo popisali gasilci med čiščenjem trase. Za popis škode so v štabu pripravili obrazce na katerih je bila napisana trasa, številka električnega droga in poškodba le tega. Ta popis se je predalo pristojnim električarjem za informacijo o poškodbah omrežja in lažjo koordinacijo popravil.
V kraju Kozarišče so bili podrti štirje drogovi, dva sta bila nagnjena. Na več krajih je ležal električen kabel na tleh, na enem mestu je bila na kablu večja veja. V Starem trgu je bila pretrgana žiga na enem kraju, en drog je visel postrani, na več mestih so viseli kabli . Med Markovcem in Knežjo njivo je bila med drogovoma 5 in 6 na kablu večja veja. V Markovcu je bil podrt en drog, kabel je visel na več mestih, na enem mestu so se kabli stikali. V Ložu je bil na dveh krajih električni kabel pretrgan, na 3 krajih pa je nevarno visel z drogov. Med Podložem in Križno goro je bil na enem mestu pretrgan kabel, podrt je bil A drog, na več krajih pa je kabel visel do tal, trasa je očiščena. Med Ložem in Podložem je bila pri vasi Podlož utrgana žica. Med Iga vasjo in Dolenjimi Poljanami je električni vod čiščen, kabel je pretrgan na 2 mestih, poškodovani so 3 drogovi. Na trasi med vasjo Vrh in Babno Polico je kabel pretrgan na 2 mestih, zlomljeni so 3 drogovi, na 8 drogovih so poškodovani izolatorji, nagnjeni so 4 drogovi. Med vasema Podgora in Vrh je eden izmed drogov nevarno nagnjen nad cesto in ovira promet. Med Babno Polico in Babnim poljem je bil zlomljen en drog, trije drogovi so bili podrti, en pa je bil nagnjen. V vasi Babno Polje je bilo poškodovanih ali podrtih več drogov, na več mestih je bil pretrgan tudi kabel. Podrta je bila cela linija od enega dela vasi do drugega. Očistili so tudi traso od vasi Podcerkev do Goričic. Poškodovanih je bilo 12 drogov in 1 A drog. Kabel je bil pretrgan na 2 mestih.
42
Če povzamemo poškodbe na omrežju Elektra Ljubljana ugotovimo, da je bilo največ poškodb na odsekih z gozdovi, saj so padajoče veje in padajoča drevesa trgala kable in prevračala drogove. Takih poškodb ni bilo na odsekih kjer ni drevja. Je pa tudi pri podiranju stebrov prišlo do domino efekta, saj je en podrt steber za seboj potegnil naslednjega, ta pa je podrl naslednjega (Gasilska zveza Loška dolina, 2014).
8.6 Poškodbe na omrežju Telekoma Slovenije Tudi za poškodbe na omrežju Telekoma Slovenije ni mogoče dobiti podatkov o poškodovanosti omrežja med februarskim žledolomom. Pregledali bomo le tiste poškodbe, ki so jih zabeležili gasilci ob čiščenju trase in popisovanju škode. Te popise se je posredovalo Telekomu Slovenije, da so lažje koordinirali popravila na omrežju, si zagotovili dovolj delavcev in dovolj materiala.
V vasi Lož je zaradi žledu kabel visel na 2 mestih. V Markovcu je en telefonski drog podrt, kabel pa visi na dveh mestih. Med vasema Podlož in Sveta Ana je telefonska linija očiščena, ves kabel leži po tleh. Na trasi od Podcerkve do Goričic je bila telefonska trasa očiščena, morebitne poškodbe niso zabeležene. Med vasema Markovec in Knežja njiva pri podrtem električnem drogu na tleh leži tudi telefonski kabel. V vasi Vrh je telefonski kabel pretrgan na 3 mestih, eden izmed stebrov je nagnjen. Na Babni Polici je kabel enkrat pretrgan, trikrat je snet z drogov, na enem mestu pa le veja čez kabel. V Starem trgu je porušen A steber, kabel posledično leži po tleh. V Danah je podrt en steber, okrog njega po tleh ležijo kabli, na enem mestu pa je veja na kablu.
Več poškodb na omrežju Telekoma Slovenije je na relaciji Podgora – Babno polje. Ob cesti je podrtih več drogov, kabel leži po tleh. V vasi Babno polje je kabel pretrgan kar na 22 mestih, na 3 mestih je kabel smet iz drogov (Gasilska zveza Loška dolina, 2014).
8.7 Poškodbe in sanacija gozdov Žledolom je povzročil veliko škodo tudi v gozdovih. Občina Loška dolina spada v gozdnogospodarsko območje Postojna, v katerem je potrebno posekati kar 22% vseh dreves, ki so na prizadetih območjih predvidene za posek po žledolomu. Iz tega je razvidno, da občina spada med občine, ki imajo najbolj poškodovane gozdove. (Zavod za gozdove Slovenije, 2014) Po ocenah gozdarjev je v 167 km2 veliki občini Loška dolina poškodovanih 13.861 ha gozdov (Zavod za gozdove Slovenije – krajevna enota Stari trg, 2014). Poškodbe drevja so raznovrstne, od polomljenih posameznih vej, poškodovanih ali povitih krošenj, prelomljenih in odlomljenih debel do izruvanih 43
dreves. Največ je bilo dreves s poškodovanimi krošnjami, veliko je tudi izruvanih dreves. Na nekaterih območjih je zaradi plitvih tal in strmih pobočij prišlo do verižnega podiranja dreves v pasovih, kar imenujemo domino efekt (ZGS, 2014).
Načrt sanacije gozdov predvideva količino dreves v gozdu, ki jih je zaradi poškodb potrebno posekati. Za posek so predvidena izruvana, odlomljena, prelomljena, močno nagnjena drevesa, iglavci s polomljeno več kot 1/3 krošnje in listavci, ki imajo polomljene več kot 60% krošnje. Najbolj poškodovani so enomerni sestoji gozdov, zlasti sestoji v fazi debeljaka in drogovnjaka. Med drevesnimi vrstami so najbolj prizadeti smreka, bukev in bor. Iglavci so najbolj poškodovani v razredih, ki imajo povprečni prsni premer od 30 cm navzgor, listavci pa so najbolj poškodovani v razredih, ki imajo povprečni prsni premer med 20 in 40 cm. Glede na lastništvo je največ poškodovanih gozdov v zasebni lasti, sledijo državni gozdovi, najmanj pa je občinskih gozdov (ZGS, 2014). V Loški dolini je poškodovanih 259.394 m3 iglavcev in 187.421 m3 listavcev, kar skupaj znaša 446.815 m3 dreves (ZGS – KE ST, 2014).
Žledolom je poškodoval tudi veliko gozdnih cest. Ocenjujejo, da je bilo v Sloveniji poškodovanih okoli 3.800 km gozdnih cest in skoraj 11.000 km gozdnih vlak. Za njihovo sanacijo naj bi bilo potrebnih okoli 2,4 milijona € (ZGS, 2014). V Loški dolini je bilo potrebno očistiti 196,3 km gozdnih cest in 1447,55 km gozdnih vlak. Za lažje izvajanje sanacije v gozdu je bilo potrebno zgraditi 17,4 km novih gozdnih vlak in 1600 metrov nove gozdne ceste (ZGS – KE ST, 2014).
Zaradi močne poškodovanosti gozdov je bilo potrebno s sanacijo začeti takoj. Zavod za gozdove Slovenije (kasneje ZGS) je izdelal oceno obsega poškodovanosti gozdov. Zagotoviti je moral prevoznost gozdnih cest, da so lastniki in gozdarji lahko dostopali do gozdov, določiti formalna pravila in roke za izvedbo sanacije, nujno pa je moral opozoriti lastnike gozdov o nevarnostih pri gibanju in delu v poškodovanih gozdovih. Zaradi velike nevarnosti v teh poškodovanih gozdovih je bilo potrebno ljudi izobraziti za pravilno delo, saj so take razmere smrtno nevarne. ZGS je v sodelovanju z Gozdarsko in lesarsko šolo Postojna pripravil več tečajev varnega dela v gozdu za lastnike gozdov s poudarkom na delu v poškodovanih gozdovih (ZGS, 2014).
Za območja, ki so bila močno poškodovana, je ZGS izdal 142 generalnih odločb za posek 6 milijonov m3 lesa. Na manj poškodovanih območjih je izdal individualne odločbe za posek 894.000 m3 lesa. Skupaj je bilo na območju Slovenije za posek predvidenih za skoraj 7 milijonov m3 lesne mase, od tega 32% iglavcev in 68% listavcev. Prednostno se je odstranjevalo drevje, ki je oviralo prehodnost gozdnih
44
cest in vlak. Prioriteta za sečnjo in spravilo so bili tudi iglavci, saj je obstaja nevarnost razširitve podlubnikov. Prvi rok za sanacijo iglavcev je bil 15. 5. 2014, vendar so ga zaradi obsežnosti poškodovanih iglastih gozdov podaljšali tistim, ki so za podaljšanje zaprosili. Med prioritetnim spravilom lesa je tudi les, ki je oviral vodotoke in območja kjer lahko prihaja do hudournikov (ZGS, 2014). Kot smo že zapisali je bilo na območju Loške doline za posek predvidenih 259.394 m3 iglavcev in 187.421 m3 listavcev. Ocenjeno je bilo, da bo od te količine 76.324 m3 lesa pri katerem bodo povečani stroški poseka (ZGS – KE ST, 2014).
Za dokončanje sanacije bo potrebno na novo zasaditi območja, ki so bila v žledolomu najbolj poškodovana. Na teh območjih je prišlo bodisi do domino efekta, bodisi so drevesa tako poškodovana, da je potrebno posekati vse. V občini Loška dolina je za zasaditev predvidenih 7,75 ha gozdov. Za zasaditev je potrebnih 625 sadik bukve in 26.875 sadik smreke. Za zaščito sadik bo na 3 ha potrebna ograja, na 7,5 ha pa bo potrebno premazati smrekove vršičke (ZGS – KE ST, 2014).
Velik problem pri tako obsežni poškodovanosti gozdov je količina lesa, ki se je pojavila na trgu. Skladišča lesa so se napolnila, cene lesa do močno padle, odkup je počasen. Ljudje, ki prodajo svoj les zanj dobijo zelo malo. Spodnja tabela prikazuje cene lesa v € za m3 od avgusta 2013 do avgusta 2014. Cene so najbolj padle manj vrednemu lesu. Če je bila cena za m3 iglavcev za plošče in celulozo avgusta 2013 31,56€, je bila avgusta 2014 21,03€. Cena za m3 listavcev za plošče in celulozo avgusta 2013 41,65€ je bila avgusta 2014 29,28€. Očitno je padla tudi cena hlodovini iglavcev. Avgusta 2013 je bila cena za m3 72,80€, avgusta 2014 pa je bila cena 59,39€. Zanimivo je, da je cena hlodovine drugih listavcev narastla. Avgusta 2013 je bila cena m3 69,04€, julija in avgusta 2014 pa je presegla 80€/m3 (Gozd in gozdarstvo, 2014). Ker ljudje lesa ne morejo prodati, delajo iz njega drva. Veliko lesa bo zgnilo v gozdu saj ljudje ne zmorejo tako hitro čistiti gozdov, kakor hitro propada les v njem.
45
Tabela 5: Cena m3 lesa po vrsti na določen mesec (Vir: Cene lesa, 2014)
Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. 2013 2013 2013 2013 2013 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 Iglavci - hlodi 72,80 71,17 73,54 74,10 72,86 67,66 71,48 68,62 63,68 62,18 60,11 62,46 59,39 Hrast - hlodi 84,13 80,53 83,33 88,29 91,37 93,32 90,09 92,80 93,60 68,74 80,35 86,30 89,25 Bukev - hlodi 57,36 57,34 60,70 60,35 60,05 61,40 57,35 57,57 59,33 56,96 56,53 56,45 57,50 Drugi listavci - 69,04 61,65 64,26 65,78 68,09 75,70 66,67 72,29 76,84 76,51 51,07 84,38 80,13 hlodi Iglavci – 31,56 28,40 29,41 29,99 29,32 31,19 31,19 30,96 26,15 25,51 21,85 21,93 21,03 celuloza, plošče Listavci – 41,65 41,13 45,43 46,79 39,60 39,49 38,64 39,67 36,44 30,74 28,68 25,89 29,28 celuloza, plošče Okrogel ind. 45,17 48,78 41,20 50,63 48,82 56,47 51,57 45,58 42,22 45,13 40,27 35,25 43,10 les - listavci Okrogel ind. 33,35 34,05 33,83 34,81 34,94 35,62 37,65 35,35 32,07 29,49 30,23 29,10 27,51 les - iglavci Les za kurjavo 37,67 37,70 37,04 39,28 39,53 45,39 45,29 39,05 31,15 30,71 26,31 30,50 33,53
46
9 Zaključek
9.1 Verifikacija tez Uvodoma smo zastavili 2 tezi. Teza 1 se je glasila »Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v občini Loška dolina učinkovit«.
Po preučitvi zapisnika štaba LD smo ugotovili, da so se pristojne službe hitro odzvale na takratne razmere in ukrepale. Gasilci so se samoiniciativno zbirali v gasilnih domovih in začeli s čiščenjem cest. Ko so ugotovili, da gre za dolgotrajnejšo intervencijo, so se sestali poveljniki društev in gasilske zveze LD ter župan in se odločili za vzpostavitev štaba in izvajanje štabnega vodenja. Predstavniki štaba so se takoj povezali z ReCO PO in začeli pridobivati vse stvari, ki bi v tej situaciji kakorkoli pomagale. Najprej je bilo potrebno zagotoviti neprekinjeno oskrbo z vodo, saj je voda veliko bolj pomembna dobrina kot je elektrika, je osnovna dobrina za življenje. S pridobivanjem agregatov so želeli ljudem pomagati vsaj toliko, da so si lahko zasilno ohladili zamrzovalne skrinje in hladilnike ter se za silo pogreli. Na katastrofalne razmere se je odzvala tudi občina in ljudem pomagala pri stroških goriva za agregate. Ta ukrep je občina kasneje preklicala, saj je prihajalo do zlorab pri pridobivanju goriva, prihajalo je tudi do konfliktov, kjer je morala posredovati policija.
Štab LD je deloval neprekinjeno in sproti izdajal zahteve po stvareh, ki se jih je potrebovalo. Zaradi dolgotrajnega izpada električne energije se je obrnil tudi na Slovensko vojsko in zahteval pomoč v moštvu, prevoznih sredstvih in mobilni pralnici. Vojska ni odobrila je prenosnega repetitorja, pri ostalih stvareh pa je pomagala z vsem kar je štab LD zahteval.
Ker je bil sprožen državni načrt ob velikih naravnih nesrečah, je štab LD lahko zahteval meddržavno pomoč in na ta način dobil nekaj velikih agregatov, na katere se je lahko priklopilo dele vasi ali pa celo cele vasi.
Ob nevarnosti ponovnih poplav je štab LD zahteval tudi hidrologa, da oceni stanje strug, požiralnikov in morebitnost novih poplav. Struge in požiralniki so bili zaradi podrtega in poškodovanega drevja zamašeni, kar bi lahko ob novih padavinah pripeljalo do ponovitve januarskih poplav.
Prvič v zgodovini GZ Loška dolina je bilo izvedeno štabno vodenje, ki se je izkazalo za učinkovito kljub temu, da je bilo za vse sodelujoče nekaj novega. Aktivirani so bili 47
Štab LD, vsa gasilska društva, pripadniki Civilne zaščite, župan, vaške skupnosti, električarji, mehaniki, gradbena podjetja, lovci, osnovna šola, veliko je bilo tudi prostovoljcev. Štab je bil soočen z neko novo situacijo, za katero ni imel izdelanih nobenih načrtov po katerih bi se ravnal. Vse ukaze je štab izdajal na podlagi trenutne situacije in razvoja dogodkov, v pomoč sta mu bila ReCo PO in regijski štab. Po pregledu zapisnika in vseh podatkov, ki so bili zbrani med intervencijo smo ugotovili, da so sile za zaščito, reševanje in pomoč v Loški dolini v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami dobro organizirane, številčne in izurjene, vendar načrta za tako obsežne intervencije ni. Kljub temu lahko potrdimo tezo, da je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Loški dolini učinkovit.
Teza 2 se je glasila »Prostovoljstvo še vedno zelo močno in predstavlja temelj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
Šele ob naravnih nesrečah večjih razsežnosti se ljudje zavemo moči narave in vloge prostovoljnih gasilcev ter ostalih prostovoljcev pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. V Sloveniji je bilo konec leta 2012 1348 prostovoljnih gasilskih društev, 151.156 prostovoljnih gasilcev, gasilstvo pa je bilo razvito že skoraj 150 let (XVI. Kongres Gasilske zveze Slovenije, 2013).
To nam govori o močni zakoreninjenosti prostovoljstva v Sloveniji, naj gre za gasilce, pripadnike Rdečega križa, pripadnike CZ in druge prostovoljce. Ko pride do naravne nesreče so prvi na prizorišču gasilci in ostanejo na prizorišču dokler razmere niso pod nadzorom oziroma posledice niso odpravljene. Gasilci pomagajo ljudem kljub neodobravanju delodajalcev in za odhod na intervencijo koristijo svoj dopust. Dogaja se, da za udeležbo na intervenciji ne dobijo refundacije, ki bi jo občina (lahko tudi država) morala nakazati delodajalcu. Velikokrat gredo na pomoč drugim čeprav imajo tudi doma poplavljene, ogrožene ali poškodovane hiše. Za pomoč drugim, vaje in razna izobraževanja gasilci namenijo svoj prosti čas, čeprav bi ga lahko porabili za druženje z družinami, prijatelji ali za druge hobije.
To se je pokazalo tudi v zadnjih večjih naravnih nesrečah, pa tudi v času žledoloma. Brez prostovoljnih gasilcev, CZ, pripadnikov Rdečega križa in drugih prostovoljcev razmere v Loški dolini ne bi bile tako hitro sanirane kot so bile. V občini ni organizirane nobene poklicne ali profesionalne enote, ki bi posredovala ob naravnih in drugih nesrečah. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Loški dolini temelji na bazi prostovoljstva. Vsa 4 gasilska društva so prostovoljna gasilska društva, pri CZ delujejo prostovoljci, pa tudi Rdeči križ je prostovoljna organizacija. Šele ob
48
nemoči domačih prostovoljcev se lahko za pomoč zaprosi poklicne enote kot so Slovenska vojska, CZ, NMP, javna veterinarska služba in druge enote ter službe javnega pomena. Gasilci so bili na terenu prisotni 24 ur na dan do ponovne vzpostavitve električne energije. V Loški dolini je bilo v vseh dneh intervencije 610 domačih gasilcev, ki so opravili 11.163,59 ur dela, kar bi po veljavnem ceniku Gasilske zveze Slovenije stalo 171.548,50€. Med odpravljanjem posledic je bilo na območju Loške doline tudi 95 gasilcev iz drugih regij, ki so opravili 838,51 ur dela.
Gasilci so v tem času dobesedno živeli v gasilskem domu, družin niso videli tudi po več dni. Družine morajo biti pripravljene na odsotnost njihovih gasilcev za vse ure prebite na intervencijah, vajah in izobraževanjih. Gasilec namreč ne more biti vsak, biti more srčen in pripravljen pomagati drugim v vseh situacijah.
Glede na število vseh slovenskih gasilskih društev in gasilcev, katerih število še vedno narašča, glede na število pripadnikov CZ, Rdečega križa, kinologov, raznih reševalnih služb ter drugih prostovoljcev, ki sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko potrdimo tezo, da je prostovoljstvo še vedno zelo močno in predstavlja temelj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
9.2 Povzetek glavnih ugotovitev Kot smo videli je žledolom povzročil katastrofo v Sloveniji. Več tisoč gospodinjstev je bilo brez elektrike in posledično tudi brez vode. Da bi se čim hitreje vzpostavilo normalne razmere so morale pristojne službe na različnih ravneh hitro ukrepati. Na lokalni ravni so se organizirali občinski štabi civilne zaščite v katerih so bili vključeni pripadniki Civilne zaščite, gasilci, občinski delavci, pripadniki Rdečega križa, razna gradbena podjetja in prevozniki, komunalne službe, gozdarji, policija, po uvedbi državnega načrta pa tudi Slovenska vojska in pripadniki mednarodne pomoči. Pri odpravljanju posledic žledoloma so na lokalni ravni sodelovale tudi druge službe in posamezniki kot so zdravstveni domovi, lekarne, šole, črpalke, trgovine, banke in razna društva. Na regijski ravni so se vzpostavili regijski štabi Civilne zaščite, ki so sprejemali zahteve iz občinski štabov Civilne zaščite in jim posredovali ukaze iz državnega nivoja. Ti štabi so tudi nadzirali delo občinskih štabov Civilne zaščite in jim pomagali z nasveti. Na državnem nivoju so sprožili državni načrt v primeru naravnih nesreč večjih razsežnosti, kar je pomenilo, da so lahko občinski štabi izdali zahteve za pomoč vojske v obliki moštva, vozil in premične vojaške pralnice ter za mednarodno pomoč v obliki večjih agregatov. Ker je bil sprožen državni načrt, so tudi delodajalci gasilcev, ki so pomagali pri odpravljanju posledic žledoloma, dobili
49
refundacijo od države. Država je pokrila tudi nekaj stroškov, ki so jih imela gasilska društva z okvarami in poškodbami opreme. Zaradi naravne nesreče večjih razsežnosti in državnega načrta, so na prizadeta območja odšli tudi gasilci iz neprizadetih območji, ki so bili ravno tako refundirani iz državnega proračuna.
Ključno vlogo pri odpravljanju posledic žledoloma v Loški dolini so odigrali gasilci GZ Loška dolina, ki so skupaj s CZ, županom občine, drugimi prostovoljci, javnimi in komunalnimi službami, vaškimi odbori ter drugimi prostovoljci delovali pod okriljem štaba CZ LD. Kljub pomanjkanju prakse pri štabnem vodenju in delovanju pri tako obsežnih intervencijah ter onemogočeni oziroma kasneje oteženi komunikaciji, je štab deloval zgledno in učinkovito. Ljudem so nudili pomoč in osnovne življenjske dobrine po najboljših močeh, ko je bil sprožen državni načrt v primeru intervencij večjih razsežnosti, pa so to pomoč še okrepili, pospešili in razširili na druga področja. Slovenska vojska je pomagala s premično vojaško pralnico in jo tako prvič uporabila v civilne namene, mednarodna pomoč je zagotovila večje agregate, ki so zadostovali za cele vasi, gasilci iz drugih območji pa so pomagali pri čiščenju daljnovodov in cest.
S to intervencijo sta tako Gasilska zveza Loška dolina kot občina Loška dolina pridobili veliko novega, uporabnega znanja pa tudi poznanstev, ki bodo koristila v naslednji večji intervenciji, pri kateri bi bilo potrebno štabno vodenje in sodelovanje različni služb sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
10 Uporabljeni viri
Agencija Republike Slovenije za okolje. (2014). Sneg, žled, padavine med 30. 1. 2014 in 3. 2. 2014. Pridobljeno na http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_ev ents/sneg-zled-padavine_30jan-3feb2014.pdf
Agencija Republike Slovenije za okolje. (2006). Naravne nesreče. Pridobljeno na http://www.arso.gov.si/vreme/poro%C4%8Dila%20in%20projekti/NARAVNE_NE SRECE.pdf
Cene lesa. (14. 8. 2014). Gozd-les.com. Pridobljeno na Pridobljeno na http://www.gozd-les.com/upravljanje-gozdov/cene-lesa
Elektro Ljubljana. (31. 1. 2014). 12:00 – Motena oskrba z električno energijo zaradi vremenskih razmer. Elektro-ljubljana.si. Pridobljeno na http://www.elektro- ljubljana.si/2/Za-medije/Vse- 50
novice/Novica/articleType/ArticleView/articleId/304/1200--Motena-oskrba-z- elektricno-energijo-zaradi-vremenskih-razmer.aspx
Gasilska zveza Loška dolina. (2014). Zapisnik Intervencija žled 2014 [neobjavljeno gradivo]. Stari trg pri Ložu: Gasilska zveza Loška dolina
Gasilska zveza Slovenije. (2014). Podatki o gasilskih društvih pridobljeni iz programa Vulkan [neobjavljeno gradivo]. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije
Geografske značilnosti. (22. 7. 2014). Loska-dolina.net. Pridobljeno na http://www.loska-dolina.net/content/view/52/72/
IGD Kovinoplastika Lož d.d. (14. 8. 2014). Loska-dolina.net. Pridobljeno na http://www.loska-dolina.net/content/view/227/186/
Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. (2002). Uradni list RS, (44/02).
Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015. (2009). Uradni list RS, (57/09).
Statistični urad Republike Slovenije. (2012). Loška dolina. Pridobljeno na http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2014&id=87
Svete, U. in Malešič, M. (ur). (2014). Slovenija v ledenih okovih 2014 – odzivi in izzivi: znanstveni in strokovni posvet. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno na http://www.fdv.uni-lj.si/docs/default- source/zalozba/slovenija-v-ledenih-okovih-2014-pdf.pdf?sfvrsn=2
Uprava RS za zaščito in reševanje. (2011a). Sile za zaščito, reševanje in pomoč. Pridobljeno na http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sz1.htm
Uprava RS za zaščito in reševanje. (2011b). Sile za zaščito, reševanje in pomoč. Pridobljeno na http://www.sos112.si/slo/page.php?src=szr1.htm
Uprava RS za zaščito in reševanje. (2011c). Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pridobljeno na http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv1.htm
Ušeničnik, B., Trontelj, M., Jurkovšek, B., Polič, M., Anžič, A., Hartman, R. et al. (2002). Nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana: Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo.
51
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. (2010). Uradni list RS, (97/2010).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. (2006, 2010). Uradni list RS, (51/06, 97/2010).
Zavod za gozdove Slovenije. (2014). Načrt sanacije gozdov poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014. Pridobljeno na http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/varstvo/2014Ujma/Nacrt__sa nacije_zled_2014.pdf
Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Stari trg. (2014). Stroškovnik sanacije – Loška dolina [neobjavljeno gradivo]. Stari trg pri Ložu.
XVI. Kongres Gasilske zveze Slovenije. (2013). Poročilo Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije XVI. Kongresu Gasilske zveze Slovenije. Pridobljeno na http://www.gasilec.net/uploads/datoteke/Adriana/Kongres/POROCILO%20UO %20Kongresu_16_05_2013_koncno%20koncno.pdf
52