letnik 14, številka 9 Podblega{kePodblega{ke november 2010 novice GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE

1 Z 22. seje občinskega sveta in 1. seje v novem sklicu Iz županovega dnevnika Več kot pol svetnikov se je • 1. september: Ob začetku šolskega leta z obema ravnateljema v novem mandatu poslovilo obiskal osnovni šoli in vse podružnične ter vsem Zaključna seja občinskega sveta pred volitvami je bila v RŽV. Svetniki so obrav- prvošolcem podaril slo­ navali deset točk dnevnega reda, in čeprav je glasovanje o sklepih minilo v glavnem vensko zastavo. • 3. september: Na brez večjih zapletov, se je vendarle čutilo nekaj napetosti pred volitvami. svečani akademiji ob Kot se je v preteklosti že nekajkrat zgodilo, so arhitekturni elementi in detajli na fasadah objek­ 300-letnici posvetitve cerkve v Javorjah in izdaji nove knjige V zavetju Sv. Tilna. se najdlje zadržali pri točki pobude, predlogi in tov, kot so arkade, večkotni in polkrožni izzidki, • 5. september: Na zaključnem delu SP v gor­ vprašanja svetnikov. Bogo Žun je izrazil naspro­ stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni skih tekih v Kamniku kot organizator prihodnje tovanje, da se je občina odločila za prekrivanje arhitekturni elementi iz drugih okolij, dovoljena mednarodne tekme 2011. streh na hiškah nekaterih avtobusnih postajališč, samo pravokotna oblika hiš.« Z obvezno razlago • 14. september: Pridobili uporabno dovoljenje čeprav so po njegovi oceni še dobro služile na­ je zdaj posebej navedeno, da se prepoved ne nanaša za vrtec na Dobravi. menu, medtem ko na nekaterih drugih postajališčih na značilne avtohtone elemente stavbne dediščine • 17. september: Na otvoritvi Oktoberfejsta v hišk sploh ni. Miha Peternel je predlagal, da bi od v kulturni krajini območja Poljanske doline, ki Gorenji vasi s tradicionalnim zabijanjem pipe v sod. maja do septembra podvojili pogostost odvozov ne predstavljajo prenesenega elementa iz drugih • 21. september: Na predstavitvi idejne zasnove projekta ureditve Poljan na svetu KS Poljane. z ekoloških otokov, saj se v teh mesecih zelo okolij, kot so denimo pravokotni izzidki. • 23. september: Recenzija projekta priključka poveča količina tam odloženih odpadkov. Ivanka Svetniki so potrdili občinski podrobni prostorski v Dobju na Direkciji RS za ceste. Občina pripomb Oblak je opozorila, da pri vkopavanju kablov za načrt (OPPN) za izgradnjo obvoznice v Gorenji ni dala, ker so bile že upoštevane. širokopasovno omrežje izvajalec včasih odstrani vasi, o čemer podrobneje pišemo na strani 8. • 25. september: Na blagoslovitvi prenovljene tudi mejnik. Občinska uprava bi se morala pri tem Boris Koprivnikar, predsednik nadzornega kapelice na Dobravšcah. vključiti, saj je mejne kamne treba ponovno položiti odbora, je predstavil poročilo o opravljenem • 27. september: Na sestanku z občinsko na pravo mesto, je dejala. Rešitev je, da občina na­ nadzoru zaključnega računa občine za leto 2009. komisijo za dom starejših občanov in pregled jame geometra na račun izvajalca. Terezija Slabe je Večjih odstopanj niso ugotovili, je povzel, in dali opravljenega dela. so pozitivno mnenje k zaključnemu računu. • 27. september: Na sestanku s starši otrok iz postavila vprašanje o možnostih subvencioniranja predšolskega varstva vrtca Agata Poljane. varstva za tiste otroke, ki ne hodijo v vrtec, a je Občinski nagrajenci so znani • 2. oktober: Na 40. srečanju gorenjskih župan dejal, da imajo vsi otroci iz naše občine turističnih delavcev v Poljanah, ki ga je orga­ možnost vključitve v vrtec. Marko Kržišnik je Svetniki so se seznanili tudi s poročilom Leo­ niziralo TD Slajka Hotavlje ob svoji 40-letnici. povedal, da so na Sovodnju sredi parkirišča narisali polda Kržišnika, predsednika komisije za priznan­ • 3. oktober: Pri sv. maši in na srečanju s označbe za avtobusno postajališče in da se s takšno ja občine Gorenja vas - Poljane, ki je obravnavala starejšimi krajani v Lučinah. ureditvijo ne more strinjati. Ponovno je spomnil prispele predloge za občinska priznanja. Dejal je, • 13. oktober: Na sestanku s projektantom da so prejeli izjemno malo predlogov, na koncu so na cesto proti Sovodnju in zastavil vprašanje o ka­ zaradi OPPN za športno dvorano v Gorenji vasi občinskemu svetu v sprejem predlagali dva nova kovosti občasno zaposlenih sodelavcev na občini. in pregled opravljenega dela. občinska nagrajenca. Plaketo občine bo posmrtno Županu je očital: »Še v nobenem mandatu se ni • 21. oktober: Srečanje s predstavniki podjetja prejel Drago Kisovec za dolgoletno uspešno delo naredilo tako malo kot v tem.« Predlagal je še, da Wismut, ki ima v Nemčiji podobno nalogo kot in dosežke na področju ljubiteljskega športa v RŽV. se občina kadrovsko okrepi na tistem področju, Poljanski dolini, občinsko priznanje pa bo šlo v • 22. oktober: Na otvoritvi in blagoslovitvi na kjer bodo imeli zaradi sprejetja občinskega pros­ roke Zofiji (Sonji) Polenšek za zasluge in socialni novo asfaltirane ceste na Slajko. torskega načrta povečan obseg dela. Bogo Žun je vzor na področju dolgoletnega rejništva. Svetniki • 23. oktober: Na 3. srečanju poljanskih ob tem pripomnil, da je lokacijska informacija, ki zdravnikov z namenom obuditi delo domačinke so predloga potrdili, na seji pa je Jure Krvina jo pripravljajo na Domplanu, po navadi prepis iz Valentine Kobe, rojene Grošelj, iz Dobja. predlagal še tretjega nagrajenca, gasilsko društvo • 23. oktober: Na redni letni občinski gasilski občinskega prostorskega načrta (OPN), namesto Gorenja vas ob 110-letnici delovanja za uspešno vaji v Javorjah, kjer so predali poročilo županu. da bi pripravljavec natančno navedel, kaj se sme delo. Svetniki so se strinjali, tako da bo društvo • 27. oktober: Podpis pogodb o sofinanciranju in kaj ne sme graditi. prejelo plaketo. Župan ima pravico podeliti tudi projekta izgradnje vodovodnega sistema Podvrh– priznanja župana. Na seji je namignil, da kandi­ Zapreval in o sofinanciranju projekta kanalizacije Kaj v resnici lahko gradimo date že ima, vendar jih ni želel razkriti. za Javorje. Svetniki so sicer sprejeli tudi tri obvezne ra­ • 28. oktober: Podpis soglasja za vodovod in ka­ zlage odloka o OPN. Izpostavljamo dva. Prvič, nalizacijo za nov bencinski servis v Gorenji vasi. Iz ustanovne seje natančneje je določeno, da je na območju razpršene Prvo sejo na novoustanovljenega občinskega • 28. oktober: Sestanek na Direkciji RS za gradnje dovoljeno graditi prostostoječe eno‑ali ceste z direktorjem Gregorjem Fickom. Pregled sveta, ki ga sestavlja deveterica na novo izvoljenih poteka vseh projektov rekonstrukcij državnih dvostanovanjske objekte ter objekte in prostore svetnikov in osem iz prejšnjega mandata, je v skladu cest. Napredek je. za potrebe nemoteče poslovne in storitvene s statutom vodil najstarejši svetnik, Jože Novak iz • 28. oktober: Ustanovna seja občinskega dejavnosti, pri čemer se morajo upoštevati vse DeSUS. Prebral je naloge občinskih svetnikov in sveta in potrditev mandatov občinskim svetnikom predpisane mejne vrednosti varstva pred hrupom in župana. Ker je Milan Čadež bil hkrati izvoljen kot in županu. onesnaženja zraka in tal. Drugič, »zaradi pomanj­ župan in kot svetnik v tretji volilni enoti, se je drugi • 30. oktober: Na komemoraciji ob spomeniku kljivega strokovnega znanja s področja arhitekture funkciji odpovedal v skladu z nezdružljivostjo padlih borcev na Hotavljah. med vrsto izdelovalcev, ki investitorjem na našem funkcij. Na njegovo mesto je občinski svet potrdil • 31. oktober: Na blagoslovitvi povečanega območju pripravljajo projektno dokumentacijo, se pokopališča v Novi Oselici. naslednjega z liste kandidatov, na kateri je bil Izbor: T. D. zmotno pojavlja prepričanje, da je z določilom, da izvoljen župan, v isti volilni enoti. so pri oblikovanju objektov prepovedani neznačilni Milka Bizovičar

PODBLEGAŠKE NOVICE (ISSN 1408 - 3086) – Glasilo občine Gorenja vas - Poljane. Naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Elektronska pošta: [email protected]. Odgovorna urednica: Milka Bizovičar. Pomočnica urednice: Tina Dolenc. Članice uredniškega odbora: Milka Burnik, Tadeja Šubic in Lidija Razložnik. Oglasno trženje: Simon Čadež ([email protected]). Lektorici: Ana Jurjevič in Polona Peternelj. Računalniški prelom in oblikovanje: 2Rdesign, Robert Resman s.p., Tisk: Tiskarna Artelj. Podblegaške novice so tiskane v 2200 izvodih in jih brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorenja vas - Poljane. Na voljo so tudi na spletnih straneh občine www.obcina-gvp.si. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in preoblikovanja člankov. Izbrane poslane fotografije objavljamo tudi na spletnih straneh občine, razen če avtor tega pri pošiljanju za objavo v časopisu ne bo izrecno prepovedal. Podblegaške novice so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, vpisane pod zaporedno številko 102. Foto na naslovnici: Slap v Lučinah.

2 Dimnikarske storitve Storitve ne smemo odkloniti Začele so veljati nove cene dimnikarske službe, natančneje je določen strošek in ga pusti v poštnem predalu, uporabnik pa je dimnikarjevega prihoda na najavljeni termin, če ga stranka odkloni ali mu dolžan plačati 6,30 evra brez DDV. onemogoči izvajanje storitev. Če s storitvijo uporabnik ni zadovoljen DDV je 25,20 evra. Uporabnik ima od izvajalca Skladno z uredbo o načinu, predmetu in dimnikarskih storitev pravico zahtevati cenik, pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske račun s specifikacijo opravljenih in obračunanih javne službe izvajanja meritev, pregledovanja storitev, kopije vseh dokumentov, ki so bili in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev zračnikov (Uradni listi 129/2004, 81/2007 in izdani za njegovo kurilno napravo in izpis iz 105/2007) se uporabnik storitev dimnikarske evidence. službe lahko v zvezi z izvajanjem storitev pritoži (priporočamo pisno pritožbo) izvajalcu Plačilo, tudi če vas ni doma storitev. Ta se mora na pritožbo pisno odzvati Izvajalec dimnikarskih storitev praviloma v 14 dneh po prejemu. Če uporabnik storitev stranki pisno najavi svoj prihod, in sicer vsaj ni zadovoljen z odzivom izvajalca storitve, se sedem dni pred načrtovano izvedbo. V najavi lahko v 30 dneh po poteku roka za odziv izva­ Cene dimnikarskih storitev so določene mora navesti čas svojega prihoda. Če čas dim­ jalca ali po prejemu odgovora izvajalca pritoži z vladnim sklepom o ceniku dimnikarskih nikarjevega prihoda za uporabnika ni primeren, na ministrstvo za okolje in prostor (01/47-87- storitev, ki velja od 16. julija letos. Cena se dogovorita za nov termin – obisk se lahko 400). posamezne storitve vključuje poleg izvedbe praviloma odloži največ za 14 dni in največ K. K. tudi pripravo nanjo, administrativne stroške in dvakrat. stroške izdelave poročil. Za enako delo mora Po opravljeni storitvi biti za vse lastnike nepremičnin enaka. Sklep mora izvajalec dimnikarske o ceniku dimnikarskih storitev je objavljen v službe dati uporabniku v Uradnem listu 57/2010, v tabeli pa so prikazane podpis delovni nalog, na nekatere najpogostejše storitve. Za primere, ko katerem morajo biti številka cena ure dimnikarske službe ni določena, se ta delovnega naloga z datu­ določi po porabljenem času in nastalih material­ mom, podatki o uporabniku nih stroških. Cena ure dimnikarske službe brez in izvajalcu, podatki o vrsti in številu opravljenih storitev ter datum in ura začetka in zaključka opravljanja sto­ ritve. Poleg izvajalčevega pod­pisa morata biti čitljivo zapisana tudi njegovo ime in priimek. Če uporabnik noče podpisati delovnega naloga, je to treba označiti na de­ lovnem nalogu. Izpolniti ga je treba tudi v primeru, če upor­ abnik ne omogoči opravljanja storitve ali ga na dogovorjeni dan ni doma. V tem primeru izvajalec na delovni nalog napiše datum, uro in razlog za neuspelo izvedbo storitve

Stik z županom Župan je še naprej dosegljiv za vaša vprašanja, predloge in mnenja vsak torek in sredo, kot je navedeno v tabeli. Če bi z njim želeli govoriti na občini, se prej najavite pri tajnici na telefonsko številko 04/51-831-00 in povejte, približno koliko časa boste potrebovali, da boste dobili termin in vam ne bo treba čakati. Lahko se zgodi, da kdaj zaradi neodložljivih obveznosti kljub napovedanim uradnim uram ne bo dosegljiv, za kar se že vnaprej opravičuje in prosi za razume- vanje. Naslednja številka Podblegaških novic bo izšla sredi Milan Čadež ima decembra. Vaše prispevke pričakujemo do tudi poslansko pisar- 1. decembra po elektronski pošti: no, kjer je dosegljiv ob [email protected] ali na naslov: ponedeljkih ves dan po Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Na ista naslova lahko pošiljate tudi telefonu, od 13. do 15. sezname prireditev, ki jih organizirate. ure pa tudi v pisarni. Prispevkov, ki jih bomo prejeli po tem datumu, M. B. ne bo mogoče objaviti!

3 Po lokalnih volitvah Predstavljamo člane novega občinskega sveta V občinskem svetu naše občine je 17 svetnikov, od njih jih v novem sklicu osem neprimerno enačenje Poljan kot enega od zastopa stranko SDS, trije so iz NSi, po dva sta iz SLS in DeSUS, po eden pa lokalnih središč npr. s Hotavljami, kot je to na­ vedeno v občinskem prostorskem načrtu. Da se iz SD in LDS. Samo štiri so predstavnice ženskega spola. Svetniki prihajajo iz razumemo: lahko se strinjam, da so Hotavlje na vseh šestih krajevnih skupnosti, po eden iz Javorij in Lučin, po dva s Trebije kakšnem področju inovativnejše, ampak ... Tudi in Sovodnja, pet iz Poljan in šest iz Gorenje vasi. Svetnike smo prosili, da na v Poljanah bi lahko zaživela tržnica kmetijskih kratko predstavijo, kaj bodo iz svojega lokalnega okolja najprej izpostavili na pridelkov ter izdelkov domače in umetnostne seji občinskega sveta in kako bodo kot svetniki pripomogli k temu, da bodo obrti. Na področju socialnega varstva bom pod­ prl pobudo za mesečno subvencijo v višini 100 njihovi kraji, krajevne skupnosti bolje zaživeli. evrov za otroke, ki niso vključeni v programe Leopold Kržišnik, delom organov občine niti krajevnih skup­ predšolskega varstva. Sicer pa se bom trudil, da nosti, zato bo moja prva naloga seznanitev z bo v občini zaživel še kakšen nov projekt. SDS delovanjem občinskih organov in občinske Najprej bi se zah­ uprave. Glede na premočno volilno zmago Tomaž Pintar, SDS valil volivcem in vo­ SDS se bojim, da se bodo najpomembnejše Najprej bi se zah­ livkam v vseh treh odločitve sprejemale znotraj zmagovite stranke. valil za zaupanje mes­ volilnih enotah, ki ste Svojo vlogo vidim v preprečevanju takšnega ta svetnika v mandatu, podprli liste SDS in dela. Kot kmet in agronom pa seveda vidim ki je pred nami. Štiri jim namenili svoj glas. prvo prioriteto svojega delovanja v kmetijstvu leta sem bil predsed­ Še posebej pa tistim in podeželju. Za dobrobit občine je seveda nik sveta KS Poljane, iz prve volilne enote Poljane - Javorje, kjer najpomembnejše gospodarstvo, ki omogoča zato kar dobro poznam sem kandidiral in bil izvoljen. V občinskem delovanje ostalim dejavnostim, ki so prav tako probleme in potrebe v svetu naše občine sem deloval že v preteklem nujne za kakovostno življenje občanov. tem delu naše občine. Glede na to, da tudi sam mandatu. V prihajajočem bom s svojim delo­ prihajam iz hribovske vasi, se bom še posebej vanjem v občinskem svetu in njegovih delovnih prizadeval za dograditev komunalne infrastruk­ telesih podpiral program stranke SDS in vse Stanko Bajt, SDS ture v teh predelih, predvsem cestne. Kar nekaj druge projekte, ki so v dobrobit vseh občanov Prihajam iz KS So­ cest je še potrebnih rekonstrukcije in asfaltacije. in občank občine Gorenja vas - Poljane. V vodenj, kjer opravljam Ravno tako velik problem pa so ceste, ki so bile lokalnem okolju se bom še naprej zavzemal tudi funkcijo predsed­ urejene že pred leti in so na nekaterih delih že za celovito ureditev Poljan, za dokončanje ka­ nika KS, drugi mandat. močno potrebne obnove. Zato bo potrebno v nalizacije, za urejanje in rekonstrukcijo cest v Prizadeval si bom za občinskem proračunu zagotoviti ali povečati KS Poljane itn. celotno obnovo ceste Trebija–Sovodenj, sredstva v ta namen. Vemo, da je pretežni del ker je resnično v zelo naše občine hribovit in da tudi velik del občanov Olga Fic, DeSUS slabem stanju. Zavzemal se bom za izgradnjo živi v teh predelih. Truditi se moramo, da si Projekti, kot so: večnamenskega športnega igrišča, ki ga v našem bodo pogoji vedno bolj podobni v dolini in poljanska obvoznica, kraju zelo pogrešamo, za ceste, ki še niso as­ v hribih – ne samo v prispevkih, ampak tudi gradnja oz. rekon­ faltirane, pa tudi za tiste, ki so po tolikih letih dejansko. strukcija ceste Trebi­ že potrebne preplastitve. V središču Sovodnja ja–Sovodenj, toplice v smo tudi brez avtobusnega postajališča, kar Marko Kržišnik, Kopačnici, Tavčarjev je zelo pereč problem. Potrebno bo pristopiti dvorec itn., ki so v SLS tudi k javni kanalizaciji, skratka, dela nam ne Prihajam iz kra­ teku, naj se izpeljejo bo zmanjkalo. Na širšem območju občine pa jevne skupnosti So­ do konca. Na lokalni ravni se bom zavze­ se bom prizadeval za izgradnjo gorenjevaške vodenj in od nastanka mala za čim prejšnji začetek gradnje doma obvoznice in doma starejših občanov. naše občine svetniške za starejše občane ter varstva na domu, za funkcije nisem oprav­ obnovo in izgradnjo lokalnih cest, za čim večjo Janez Arnolj, NSi ljal samo dobrega zaposlitev v domačem kraju, za gospodarno S p r i d o b i t v i j o pol leta. Že od vsega rabo proračunskih sredstev. Ukrepi za prijetno okrog 2,5 milijona začetka pa sem zagovornik zelo podobnih bivanje s poudarkom na urejenosti okolja, v evrov evropskih in težav, ki nas na našem koncu tarejo še danes. katerem živimo. Podprla bom kulturno in hu­ zasebnih sredstev za Regionalna cesta Trebija–Sovodenj se je v vsem manitarno dejavnost, v kar sem že vključena. gradnjo optičnega tem času več podrla, kakor na novo zgradila, Na koncu naj poudarim, da se bom trudila, da omrežja je občina kar mislim, da je že prava državna sramota, ne se nekaj zgodi z »domom pod Planino«, seveda dobila priložnost, da glede na to, da so nam v tem času obljubili že v pozitivnem smislu. občanom zagotovi vse mogoče. Na to cesto bom še zmeraj na vse najsodobnejšo infrastrukturo za dostop do načine opozarjal, pa čeprav so me nekateri že Jože Čadež, SLS svetovnega spleta in drugih širokopasovnih dolgo do kraja siti. Drugo moje stalno področje Moje dosedanje storitev. Podpiram projekt in se bom pa je zagovarjanje občanov, predvsem zunaj izkušnje z delovan­ prizadeval, da bo zainteresiranim občanom centrov, predvsem podeželja, še zlasti v drugi jem občinskega sveta omogočen priklop na optično omrežje čim volilni enoti, kjer sem tudi izvoljen. Za to se segajo v čas po rojstvu prej, saj bo zagotavljal hitrejše, zanesljivejše, volivcem ob tej priliki iz srca zahvaljujem, saj občine Gorenja vas varnejše in cenejše storitve, kot so na voljo je to potrditev mojega dela v občinskih organih, - Poljane, ko sem sedaj. Nadalje se bom prizadeval za enakom­ da sem bil že tolikokrat izvoljen. Še zmeraj bil en mandat član eren razvoj občinskih središč Gorenje vasi in sem prepričan, da smo na podeželju v neena­ nadzornega odbora Poljan. Menim, da ima občina dve središči, kar kopravnem položaju, saj se vse premnogokrat občine. Kasneje se aktivno nisem ukvarjal z je razvidno že iz imena občine, in se mi zato zdi govori o obremenitvah teh ljudi, in ne o pomoči, 4 pa tudi vse preveč razsipniško se občina obnaša rešile, sva se z županom domenila, da bomo v sodelovanju in pobratenju z občinami iz ostalih v centrih, kjer prebivalcem ni potrebno za Lučinah pripravili shod krajanov ravno zaradi držav Evropske unije. nobeno stvar nič prispevati, pa čeprav je tudi omenjenih dejstev in še ostalih zadev. Shod naj tam naš denar. Mnogokrat rad poudarim, da je bi z županom organizirala še v letošnjem letu Irena Tavčar, SDS občina ustanovljena za pomoč občanom in da in nanj bova povabila vse krajane, da tudi sami Najprej bi se zah­ smo od ljudi izvoljeni, da to zagovarjamo in podajo svoja mnenja oz. stališča. Seveda je tu valila volivcem, da sem mnogokrat kritičen do občinske uprave, še cel kup zadev, ki bi jih bilo potrebno omeniti, so mi z izvolitvijo kadar mislijo predvsem nase. Za naprej tudi ampak bom naštel samo še nekaj prioritetnih, in zaupali zahtevno in sedaj ne obljubljam ničesar, zagotavljam pa, sicer: požarna voda, turizem, nov gasilski avto, odgovorno funkcijo, da se bom boril za podobne interese kakor vse internetne storitve, čistost okolja … ki jo mislim opravljati mandate do zdaj. Še zmeraj sem s ponosom vestno in odgovorno. član SLS, tudi če nekateri nekdanji člani tega Jože Novak, Kot edina svetnica pri sebi nočejo priznati, ker nekateri v politiki iz KS Javorje, kjer opravljam tudi funkcijo iščejo samo osebne koristi. DeSUS Osnovno izhodišče tajnice, se zavedam, da bo kar nekaj energije potrebno nameniti mojemu domačemu kraju. Janez Hrovat, NSi poslanstva občinskega svetnika je po mojem Tu zaradi težav pri odkupu zemljišča še vedno Za nami so lokalne videnju upoštevanje nimamo mrliške vežice. Izpostavila bom tudi volitve in naslednje občine kot enotnega težave nekaterih občanov, ki še vedno nimajo štiri leta je potreb­ interesnega prostora. dostopa do interneta, vendar upam, da bodo te no spoštovati voljo Uspeh v katerem koli težave z začetkom delovanja širokopasovnega občanov, tako kot je. delu občine je uspeh vseh občanov. Za svetnika interneta v celoti odpravljene. Še vedno pa Naš moto je bil in os­ so me izbrali volivci, ki so volili listo DeSUS. vidim problem v okoljevarstveni osveščenosti taja Blizu ljudem. Tudi Program naše liste na prvo mesto postavlja skrb krajanov, predvsem pa obiskovalcev kraja in v luči negativne konot­ za starejše, zato bom spodbujal vsa tovrstna lastnikov počitniških hišic. Problematike drugih acije, ki jo je politika dogajanja. Reševanje in rešitev potreb posa­ delov občine ne poznam podrobno, vendar vedno bolj deležna, zastopam in vztrajam na mezne socialne skupine po mojem mnenju sem prepričana, da jo bo občinski svet skupaj liniji, ki je utemeljena na krščanskih vrednotah. pomeni korist vseh v skupnosti. V našem z županom znal in zmogel reševati v korist V teh težkih časih je še bolj potrebno vztrajati in programu imamo poudarjeno gospodarno rabo vseh občanov. s tem poudarjati vrednote družine in dostojnega proračunskih sredstev, zaposlitvene možnosti življenja tudi v dolini, kjer smo zakoreninjeni. v občini, ukrepe za prijetno bivalno okolje, Naša naloga je iskati tisto skupno dobro, ki Mirjana Možina, izgradnjo regionalnih in lokalnih prometnic. bo koristilo tudi našim otrokom. Naše delo je NSi Zaradi krepitve duha skupnosti, fizične in kul­ gledati, poslušati in se odločati dolgoročno. Ob ponovni iz­ turne kondicije in občutka za potrebe drugih Želja in idej ne primanjkuje. Izberimo torej volitvi v občinski svet bom spodbujal kulturno, športno in humani­ najboljše. se vsem, ki ste me vo­ tarno dejavnost društev in organizacij. lili, najlepše zahvalju­ Boris Jurjevič jem in obljubim, da se Žan Mahnič, SDS Janša, SDS bom trudila, da vaše Vsem volivkam in zaupanje upravičim. Kot prioritetno volivcem se najlepše nalogo sem si zadal Kot prvo se bom zavzemala za zagotavljanje zahvaljujem za iz­ enakih možnosti koriščenja storitev vsem ureditev vseh nejas­ kazano podporo. Za nosti glede pitne vode. generacijam občanov na področju otroškega kandidaturo sem se varstva, socialnega varstva, osnovnošolskega V Lučinah je pitna odločil, ker želim ak­ voda velik problem. V izobraževanja, kulture in športa. Nadalje pa tivno sodelovati in se bom zavzemala za realizacijo že sprejetih poletnih mesecih nam prispevati v dobro naše je zmanjkuje, poleg projektov na področju komunalne in cestne občine ter njenih občank in občanov, od katerih infrastrukture ter za sprejem in realizacijo raz­ tega imamo zadnja leta tudi problem s čistostjo pričakujem, da me bodo opozarjali na napake vod, se pravi, da naša voda ni pitna. Živimo v vojno naravnanih proračunov, s katerimi bomo ter dajali predloge v zvezi s svojimi lokalnimi ohranjali poseljenost, omogočali hitrejši gos­ 21. stoletju in me je sram, da ne moremo urediti okolji. Vsakega mnenja bom vesel in ga bom podarski razvoj in dvignili kakovost življenja tega problema. Pobud glede rešitve tega prob­ vzel povsem resno. V Gorenji vasi, od koder vseh prebivalcev. Obenem se zahvaljujem lema je bilo že kar precej, ampak vedno naletijo prihajam, bo v tem mandatu potrebno največji tudi vsem volivkam in volivcem za podeljeni na gluha ušesa. Vem, da smo v planu obnove poudarek dati gorenjevaški obvoznici in trem mandat v krajevni skupnosti Gorenja vas. celotnega vodovoda, vendar se še čaka na to pomembnim objektom, ki jih Gorenja vas nujno Kot podpredsednica želim, da bomo delovali potrditev, ali bomo dobili sredstva iz EU ali ne, potrebuje – dom za starejše občane, gasilski enotno in se zavzemali za enakomeren razvoj do takrat pa lahko traja tudi še pet let. Osebno dom in športna dvorana. Poleg tega bo potrebna krajevne skupnosti in tvorno ter povezovalno si ne predstavljam, da bi živel na območju s obnova cest Gorenja vas–Hotavlje in Gorenja sodelovali z občino v dobrobit vseh krajanov 150 gospodinjstvi brez pitne vode, zato bom vas–Todraž. Najprej bom izpostavil problem s in občanov. od upravljavca vodovoda (v našem primeru KS cesto, ki pelje mimo pokopališča, in problem s Lučine) zahteval, da se vse nejasnosti uredijo. parkirnimi mesti, predlagal bom obnovo ceste Urediti je potrebno obveščanje, kdaj je voda pri poslovilni vežici ter obnovo »Fortunove« Bogo Žun, LDS pitna in kdaj ne. Ni dovolj letak na kulturnem brvi. Prav tako Gorenja vas potrebuje dostojno Volivke in volivci, domu. Drugi problem je vsebnost klora v vodi. avtobusno postajališče in zamenjavo zastarele zahvaljujem se vam Mnogokrat vsebnost klora presega normalno ra­ javne razsvetljave. S pomočjo društev bo za četrto izvolitev ven in to ni več normalno. Kot tretje je potrebno potrebno oživiti družabno življenje, predvsem v občinski svet. V urediti letne prispevke za uporabo vode. Vemo, pa mora biti mladina bolj vključena in povezana novem mandatu se da nekateri plačujejo prispevke, medtem ko v družbo. Na širši občinski ravni je projekt bom tako kot do zdaj nekateri koristniki istega vodnega omrežja žal ključnega pomena zagotovo cesta Trebija–So­ zavzemal za enako­ teh prispevkov ne plačujejo. Tukaj je potrebno vodenj in pa Lučine–Suhi Dol, potem so tukaj meren razvoj občine narediti red. Ali plačujemo vsi ali pa nihče. še terme Kopačnica, dvorec Visoko, Rupnikova in enakovredno obravnavanje vseh občanov, Ker sam vem, da se zadeve ne bodo kar tako linija ... Veliko priložnost za občino vidim tudi v in sicer ne glede na to, kje živijo. Prihajam iz 5 Intervju: Milan Čadež, župan Predstavljamo člane novega občinskega sveta krajevne skupnosti Trebija, delam pa kot vodja programu, ki ga bomo sprejeli. Zavzemal se Največji poudarek v n ovem mandatu bo na ureditvi državne cestne infrastrukture krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije v bom, da bomo naredili čim več in kar bo v moji Na oktobrskih lokalnih volitvah je Poljanah. Zaradi narave dela in članstva v več moči, projekte bodo delali domači obrtniki in društvih imam dokaj jasen pregled nad dogajan­ podjetniki, saj se s tem zavarujemo, da so dela 3.048 volivcev oziroma dobrih 54 jem v občini in problemi, ki pestijo ljudi. Želim opravljena hitro in kakovostno in so na koncu odstotkov tistih z volilno pravico v si, da bi se občani s svojimi težavami, pobu­ tudi najcenejša. V okviru občinskega sveta občini povedalo, kdo naj občino vodi dami in pohvalami večkrat obrnili na svetnike. pa se mi zdi pomembno dobro sodelovanje z nadaljnja štiri leta. Z 79,26 odstotka Upam, da bo novi občinski svet pripomogel k občinsko upravo na eni strani in na drugi strani reševanju težav ter da bo z občinskimi sredstvi z vaškimi odbori oz. domačini. Najbolj si bom glasov je bil ponovno izvoljen dose- in premoženjem upravljal bolj gospodarno. prizadeval, da se bo naprej peljal projekt ceste danji župan Milan Čadež, njegovega Menim, da bi morala občinska uprava bolj s pločniki skozi Hotavlje, pod katero bo zgra­ protikandidata Janeza Pelipenka pa upoštevati in delati v korist občanov. Glede na jena kanalizacija in vsa potrebna infrastruktura je podprlo 20,74 odstotka volivcev. sestavo novega občinskega sveta si želim, da se ter prijekt večnamenskega športnega parka na Z novoizvoljenim županom smo se ne bo moje mnenje in moj glas na sejah samo obrobju Hotavelj. Podpiral bom tudi razvoj slišal, ampak tudi upošteval. turi­zma in Pavleta Logarja, ki je svoj denar pogovarjali o načrtih, ki jih namerava vložil v STC Stari vrh. Lahko nam je svetel izpeljati v še enem mandatu. Jurij Krvina, SD zgled, kajti takrat, ko bo še več domačinov Ta mandat je moj vložilo svoj kapital v to gospodarsko panogo, se Ste zmago pričakovali? Sprašujem, ker so tretji svetniški mandat. bomo zares lahko začeli ukvarjati s turizmom. kandidati po drugih občinah že precej prej V prejšnjem mandatu napovedali svoje kandidature, pri vas pa se sem sodeloval v od­ Alenka Krmelj, je kar dolgo časa ugibalo, ali boste ponovno kandidirali ali se boste raje posvetili vlogi boru za gospodarstvo, SDS kjer se najde veliko poslanca. Delo občinske svet­ Na vsake volitve se posameznik podaja zanimivih tem, ki nice opravljam dru­gi lahko zelo pomemb­ z določenimi pričakovanji. Jaz sem imel mandat, zato želim, to prednost, da so me lahko občani v prvih no vplivajo na okolje. Dejavno pa sem se da bomo občinski vključeval v razpravo na vseh sejah občinskega štirih letih dobro spoznali in sem se pokazal svetniki tudi v pri­ s svojim delom. Imel pa sem kompetentnega sveta pri mnogih točkah. Mislim, da mora hodnjem obdobju čim svetnik, če je za to funkcijo izvoljen, čim več in spoštovanja vrednega protikandidata, ki je bolj sodelovali, s čim v svojem okolju zelo razpoznaven. Na to sem pripomoči k skupnemu dobru. Vse prevečkrat manjšo mero političnega razlikovanja, tako pa se zgodi, da prevladajo osebni interesi gledal s spoštovanjem, zato sem tudi volitve kot smo sodelovali že dosedanja štiri leta. S vzel zelo resno. Rezultat volitev pa mi daje ali interesi politike. Prav tako se bom v tem svojimi idejami, znanjem, trudom, sposobnos­ mandatu še naprej trudil na različnih področjih veliko odgovornost za naprej in to funkcijo tudi tmi in z izkušnjami, pridobljenimi v prejšnjem odgovorno prevzemam. in poizkušal pripomoči k bolj preudarnim mandatu, si želim, da bi v čim večji meri odločitvam o različnih vprašanjih. Blizu so mi Kandidaturo sem vložil takrat, ko je bilo to pripomogla k uspešnemu in učinkovitemu potrebno. Nisem želel buriti nekih duhov. Sam bolj gospodarske teme in seveda gasilske teme, delu občinskega sveta oziroma k delu celotne vendar tudi do ostalih ne ostajam ravnodušen. sem že kar nekaj časa vedel, javnost pa sem o občine. Kot članica odbora za izgradnjo tem obvestil, ko je bil čas za to. Ta tekst zaključujem z željo po tvornem delu v doma starejših občanov se bom zavzemala, občini, h kateremu pripomorejo tako svetniki, da bo čim prej zgrajen. Prav tako se bom kot Je bilo po sredi mogoče usklajevanje občinska uprava, župan in nenazadnje občani, ki predstavnica nekaterih drugih delovnih teles se premalo zanimajo za družbeno stanje. poslanske in županske funkcije? občine trudila, da bomo v prihodnjem man­ Ni bilo nobene dileme. Pred štirimi leti sem datu dokončali že začete naloge ter si zastavili kot občan kandidiral za župana in bil izvoljen. in uspešno zaključili čim več novih. Želim Roman Demšar, Kot župan sem leta 2008 kandidiral za po­ si, da bi s svojimi spodbudami in trudom SDS slanca in bil izvoljen. Zdaj sem kot poslanec lahko pripomogla k hitrejši izgradnji ceste V tem mandatu kandidiral za župana in bil ponovno izvoljen. Gorenja vas–Todraž in s tem pripomogla sem drugič občinski Na to funkcijo me ni nihče postavil oziroma tudi k boljši varnosti predvsem naših otrok svetnik in prvič pred­ imenoval, ampak so me izvolili naši občani in in ostalih občanov, saj sem bila na svojem sednik krajevne sku­ to mi daje največjo možno legitimnost. p­nosti Gorenja vas. lokalnem področju izvoljena tudi kot krajevna svetnica. V okviru KS Gorenja Ali potem lahko pričakujemo, da boste vas bomo delali po Zbrala: M. B. tudi naprej tako kot doslej usklajevali obe funkciji ali boste uvedli glede tega kakšne spremembe? Sprememb ne bo, ker sem se dobro orga­ niziral in v teh letih tudi spoznal prioritetne naloge v državnem zboru in prednostne na občini. Imam pa tudi veliko razumevanja v naši poslanski skupini in odlične sodelavce na občini.

V občinski upravi se je v zadnjem času pojavilo kar nekaj novih imen. Se ta širi? Občinska uprava se ne širi. Nekaj ljudi imamo zaposlenih začasno, za čas trajanja projektov. Je pa v zadnjem času kar nekaj nadomeščanj zaradi porodniških dopustov, saj 6 Največji poudarek v n ovem mandatu bo na ureditvi državne cestne infrastrukture tudi zaposleni na občini sledijo trendu, ki velja tudi gorenjevaška obvoznica. Ta je v načrtu raz­ v občini glede naravnega prirastka. Uprava se vojnih programov državnega cestnega omrežja je mogoče povečala za enega ali dva zapos­ edina opremljena z evropskimi sredstvi, zato se lena, ampak temu primerno smo tudi povečali z izvedbo tudi zelo mudi. Prihodnje leto bi že občinski proračun s 4 milijonov evrov na 12 lahko potekali odkupi zemljišč, čemur bi sledil milijonov. Pomembno je tudi, da je občina podpis gradbene pogodbe. ob nastopu mojega prvega mandata imela za Poleg tega želim še izboljšati ločevanje dober milijon evrov kreditov, od katerega smo odpadkov, pri čemer smo sicer že zdaj zelo uspeli odplačati slabega pol milijona, dobrega uspešni. Želim slediti cilju, da dobijo vsi otroci, pol milijona pa še ostaja. To pomeni, da občine za katere starši vložijo vloge, svoje mesto v v mojem mandatu nismo dodatno zadolževali. vrtcu, želim storiti korak naprej tudi pri ureditvi Prav tako bi poudaril, da je občina Gorenja vas Poljan. Tu imam v mislih predvsem Šubičevo - Poljane po rasti uspešnosti črpanja sredstev hišo in varno pot v šolo, še posebej na delu od iz evropskih skladov v letih 2006 do 2010 na Vidma do osnovne šole. Idejni projekt smo četrtem mestu v državi. že naredili, predstavljen je bil tudi na seji KS Poljane. Naslednji korak načrtujem pri gradnji Dolenc Tina Foto: Imate v prihodnje namen tako raven doma za starejše občane in športni dvorani v Se bo v prihodnje na področju turizma v črpanja evropskih sredstev zadržati oziroma Gorenji vasi, za območje obeh gradenj je že v občini kaj spremenilo, da bi občina postala jo še povečati? izdelavi občinski podrobni prostorski načrt, v prepoznavnejša, da bi privabila več turistov? Tak rezultat bo težko ponoviti, seveda pa se katerem bo natančno določena vsa infrastruk­ Za področje turizma smo na občini zaposlili bomo trudili. Bomo pa z odločbo za kohezijska tura, da kasneje ne bo prihajalo do nejasnosti, dodatno osebo in že kandidiramo za evropska sredstva za kanalizacijo v Javorjah krepko kot na primer glede dovoznih poti, odvajanja sredstva na več projektih. Tavčarjev dvorec oplemenitili občinski proračun, saj je lastnih meteorne vode in podobno. V načrtu za nasled­ smo pripeljali do točke, da smo pridobili so­ sredstev le okoli 20 odstotkov, čakamo pa še na nja štiri leta so še športno igrišče na Sovodnju, investitorja in uredili vse potrebno z Zavodom odločbo za vodovod Četena Ravan–Zapreval. izgradnja kanalizacije v Javorjah, vodovod za varstvo kulturne dediščine. Veliko smo Četena Raven–Zapreval in toplice v Kopačnici. naredili, a fizično še nimamo česa pokazati. Kako ste sodelovali s starim občinskim Prihodnje leto predvidevamo ureditev uradnega Podobno je s projektom Kopačnica. Izdelali svetom? kopanja v bajerju in izdelavo idejnega projekta, smo testni bajer, spremljamo vrtino, smo v Sodelovanje je bilo zgledno in sem se jim za kako bi v ta prostor umestili tudi prostore za zaključni fazi pridobivanja koncesije, imamo to že nekajkrat javno zahvalil. Bilo je produk­ piknik in druge možnosti razširitve ponudbe. dobra izhodišča za naprej. Glede Rupnikove tivno, nepolitično in tudi s strani novinarjev linije smo dobili dovoljenje Ministrstva za obrambo o postopnem prenosu bunkerjev, ki sem slišal, da je bilo na sejah vedno zanimivo Je iz prejšnjega mandata ostalo kaj so v lasti države, na občino, da sploh lahko poslušati tretjo točko, torej vprašanja in pobude nedokončanega? kandidiramo za nepovratna sredstva. To so vse svetnikov. Če ni bilo nobene zahtevnejše točke Kar nekaj projektov je še v teku, za večino velike poteze, ki so zgolj na papirju, računam dnevnega reda, je bila ta točka vedno najdaljša. pa sem poskrbel, da so bili ob zaključku man­ pa, da se bodo v tem mandatu pokazale tudi Zelo pomembno se mi zdi, da vse lokalne data končani. V predvolilnem času nisem želel drugače. Pomembno je še, da smo v zaključni ideje in pobude občinski svetniki predstavijo na imeti otvoritev, zato jih bo zdaj do občinskega fazi nakupa celotne Topličarjeve kmetije, saj je občinskem svetu in jih lahko občinska uprava praznika v novembru toliko več. v zahodnem delu Slovenije to edina lokacija, ki realizira. ima termalno vrtino in zelo močne zgodovin­ Zaslediti je bilo mogoče očitke, da je ske osnove. 250 let so se v tej vodi, ki vsebuje V novoizvoljenem občinskem svetu bo bila v minulem mandatu večja pozornost žveplene soli, zdravili idrijski knapi, ki so talili osem novih obrazov. Kaj pričakujete od namenjena enemu delu občine, drugega pa živosrebrno rudo. ste malo zapostavili. Se bo to v prihodnje novega sveta? Opažamo tudi, da so manjše prireditve naših Gre za nekaj mlajših svetnikov in za dobre spremenilo? društev, ki se med seboj vse bolj povezujejo, poznavalce občinskega okolja. Takoj v začetku Te očitke zavračam, saj nimajo nobene vedno bolje obiskane. Naslednje leto bomo tudi mogoče še ne, ko se vpeljejo, pa pričakujem dokazljive osnove in ne bi rekel, da sem kateri organizator mednarodne tekme v gorskem teku, konstruktivno delo. Tudi v tem mandatu ne del favoriziral. Dokončali smo obrtno cono ki je plod sodelovanja več društev v občini, bomo politizirali, ampak je moj cilj, da sled­ Dobje in tudi Todraž, uredili panoramsko cesto finančno in medijsko pa podpiramo tudi gorsko- imo lokalnim projektom, da pripravimo prave v Poljanah, Gorenji vasi in po meji s sosednjo hitrostno dirko v Lučine. Zdaj pripravljamo odloke, ki bodo po meri lokalnega okolja in občino, odprli oddelke vrtcev po vseh večjih kolesarski krog po mejah naše občine, ki sem ga razvoja občine Gorenja vas - Poljane. krajevnih središčih, naredili smo veliko idejnih sam že nekajkrat prevozil in je dolg 101 kilome­ zasnov, ki so podlaga za konkretne projekte. ter. Delamo zloženko in še nekaj stvari, ki bodo Kakšni so vaši načrti za prihodnja štiri Na OŠ Poljane smo dokončali telovadnico, v v kratkem prišle v javnost. Tudi razpoznavnost leta? Čemu boste dali poudarek? Gorenji vasi je v pripravi potrebna dokument­ občine menim, da se je povečala. Največji poudarek – in v kar tudi sam acija. Če pogledamo finančno plat, so sredstva vlagam največ energije – bo na ureditvi enakomerno razporejena po krajevnih skup­ Bodo kakšne novosti ali spremembe glede državne cestne infrastrukture na štirih odsekih: nostih. Po najboljših močeh sem se trudil, da vodenja občine? Lučine–Suhi Dol, Gorenja vas–Todraž, Gorenja se celotna občina razvija enakomerno. Precej V načrtu imam nekaj sprememb, ki jih pa vas–Hotavlje in Trebija–Sovodenj. Vse te ceste dela je bilo vloženega v pridobivanje potreb­ še ne želim javno izpostaviti. Povem le to, da so upoštevane v državnem proračunu, imamo nih dokumentov, medtem ko občani štejejo bomo korenito spremenili komuniciranje z že idejne zasnove. Projekt Lučine–Suhi Dol je le tisto, kar se vidi. Res je tudi, da ne maram mediji, in sicer posredovanje novic v medije o že v izdelavi, avgusta smo vložili identifikacijo polovičarskih posegov in delnih projektov, zato tem, kaj smo naredili. Vsekakor bomo naredili projekta Trebija–Sovodenj, naslednje leto bomo bomo tudi za ureditev in rekonstrukcijo vseh letni povzetek našega dela. Tudi spletne strani nadaljevali z deli na tej cesti. V tem mandatu državnih cest in tudi ceste do Sovodnja izdelali občine bomo pogosteje osveževali. se morajo začeti urejati vse omenjene ceste in celovit projekt. Tina Dolenc 7 Občinski prostorski načrt (OPN) je sprejet Imamo skoraj 240 hektarov stavbnih zemljišč Sredi junija je občinski svet občine Gorenja vas - Poljane sprejel nov odlok Osnovna namenska raba se skladno o občinskem prostorskem načrtu. S tem je občini med prvimi v državi uspelo z veljavnimi predpisi in novo klasifikacijo zaključiti zapleten in dolgotrajen postopek sprejemanja tega temeljnega pros- deli na območja: torskega akta, ki ga spremlja vrsta birokratskih ovir na državnih ustanovah ter kmetijskih zemljišč (K1- najboljša in K2 druga spreminjajoče se zahteve po predlaganju vedno novih študij za utemeljevanje kmetijska zemljišča), strokovnosti predlaganih posegov v prostor. Te zahteve so pogosto utemeljene, gozdnih zemljišč, vodnih zemljišč (območja rabe voda in vodotoki), še zlasti na področju poplavne varnosti in plazovitosti zemljišč, saj je v prime­ drugih zemljišč (peskokopi, območja rudarjenja …), ru tovrstnih elementarnih nesreč prav občina tista, ki se sooča s posledicami stavbnih zemljišč, ki so zazidljiva. premalo strokovno pretehtanih posegov v prostor. OPN, ki je podlaga za Občinski prostorski načrt vsebuje tudi pripravo projektov za obsežen kartografski del. Med različnimi pridobitev gradbenega grafičnimi prikazi je najpomembnejši tisti, dovoljenja za posege ki določa osnovno oziroma podrobnejšo na­ v prostor na celotnem mensko rabo za vsa zemljišča na območju območju občine Gore­ občine. nja vas - Poljane, razen Prav širitev stavbnih zemljišč je bila ena za območja, ki se ure­ obsežnejših nalog sprejemanja prostorskega jajo z občinskimi pod­ načrta, saj je občina prejela več kot 300 pobud robnimi prostorskimi lastnikov zemljišč za spremembo namembnosti, načrti (OPPN). veliko pritožb in predlogov pa je dodatno pre­ jela še v času javne razgrnitve prostorskega Razpršene načrta. Z novim odlokom je bilo na novo zago­ tovljenih skupno 73,11 ha stavbnih zemljišč, že gradnje ni več pred tem pa je bilo na območju občine 163,29 Občinski prostorski ha nepozidanih stavbnih zemljišč. Prav to je načrt zajema obsežno bil tudi eden od razlogov, da je ministrstvo za besedilo odloka, ki se kmetijstvo zavrnilo vrsto pobud občanov za

Foto iz arhiva Domplana Foto deli na dva osnovna določitev stavbnih zemljišč, ki jih je občina Javorje: primer kakovostne ponovne rabe gradbenih elementov prejšnjih stoletij dela: strateški in izved­ prej že rešila pozitivno. beni. Strateški del ob­ Postopek sprejemanja, ki zaradi številnih sega izhodišča in cilje za zasnovo prostorskega zakonsko predpisanih korakov običajno poteka razvoja, določa usmeritve razvoja prostora in Analiza statističnih podatkov pred približno dve leti, se je tokrat še dodatno za­ infrastrukture ter razvršča naselja glede na tip začetkom priprave načrta je pokazala, vlekel zaradi radikalne spremembe področne poselitve. Novo je ločevanje razpršene poselitve da je v občini kar 12-odstotni presežek zakonodaje sredi postopka sprejemanja. Novi in razpršene gradnje, ki je skladno z zakonskimi stanovanj (toliko je nenaseljenih), odlok o prostorskem načrtu je tako nadomestil zahtevami prednostno namenjena sanaciji, zlasti zaradi večjega števila dvostanovanjskih dva osnovna prej veljavna odloka: o pros­ novega umeščanja razpršenih stavbnih zemljišč individualnih hiš, v katerih živi po eno torskem planu in o prostorskih ureditvenih pa zakonodaja ne dopušča več. To pravilo je za gospodinjstvo, in nezasedenih starih pogojih. Oba je občina doslej dvakrat spremin­ območje podeželske občine, kakršna je naša, še stanovanj. To pa je že tema za kakšen jala, vendar vedno le na osnovi sprememb starih posebej težko udejanjiti, saj želimo ohranjati nov razmislek, zlasti v luči aktualnega prostorskih aktov nekdanje skupne občine. poseljenost podeželja in s tem tudi kulturne nepremičninskega dogajanja. Tokrat pa je prvič sprejet povsem nov odlok o krajine občine. Foto iz arhiva Domplana Foto iz arhiva Domplana Foto

Vršajn: harmonija zunanjosti in uporabnost notranjosti Leskovica: ohranjena razmerja in materiali porušenega gospodarskega poslopja 8 tudi barva fasad, glede česar so graditelji na Z novim odlokom o prostorskem načrtu našem območju že so dovoljeni beli in svetli pastelni toni fasad čedalje bolj osveščeni, v naravnih barvah, strešna kritina pa je lahko s a j m o d n o m u h o opečnata ali temno siva glede na obstoječe kričečih fasad čedalje objekte v neposredni bližini. več ljudi dojema kot Na fotografijah objavljamo primere motečo, zato ta počasi kakovostnih gradenj, ki ohranjajo pojenjuje. Kot neka­ podobo kulturne krajine Poljanske doline. kovosten arhitekturni element namreč vnaša v prostor neurejenost območja zadoščal le sprejem strokovnih podlag, ni in nesonaravnost ter dobil soglasja ministrstva za okolje in prostor, saj razbija harmonične zakon takšne rešitve ne pozna. ureditve naselij. O lokacijski informaciji Foto iz arhiva Domplana Foto Kdo rabi OPPN? Vse podatke, kaj je na njihovi parceli v primeru Odlok v 26. členu gradnje potrebno upoštevati, lahko lastniki prido­ Javorje: upoštevanje arhitektovih idej in dediščine vseh 73 naselij v občini bijo s tako imenovano lokacijsko informacijo, ki jo Ohranjajo naj se in del odprtega prostora dodatno deli na tako lahko naročijo na občini. V postopku pridobivanja avtohtoni elementi gradnje imenovane enote urejanja prostora. Teh je 180 gradbenega dovoljenja je upravna enota ali katera – pomembna novost pa je, da je kar za 40 enot koli druga ustanova od stranke sicer ne sme več Stavbna zemljišča se delijo na območja urejanja prostora predpisan tudi tako imeno­ zahtevati, predstavlja pa zbirni prepis vseh pred­ podrobnejše pretežne namenske rabe – ta so v vani OPPN (občinski grafinčnem delu prostorskega načrta označena podrobni prostorski vsaka s predpisano barvo. Območja stanovanj načrt). Tega so sogla­ (štirje tipi glede na namembnost objektov in sodajalci v državnih spremljajočih dejavnosti), območja centralnih ustanovah zahtevali dejavnosti, proizvodnih dejavnosti, območja zlasti v primeru varst­ za turizem, zelene površine (parki, šport, rek­ venih območij, ki pred reacija, pokopališča), območja prometne, ener­ gradnjo zahtevajo do­ getske ali okoljske infrastrukture ter območja datne strokovne pre­ za potrebe obrambe. Od tega, v katero teh veritve, obvezen pa območij je posamezna parcela uvrščena, je je tudi v primeru strn­ odvisno, kaj je na posamezni zazidljivi parceli jene gradnje večjega možno graditi. Na pogoje gradnje pa dodatno števila objektov, kjer je vplivajo posamezna varovana območja (vo­ potrebno pred gradnjo dovarstvena, poplavna, erozijska, območja predvideti dostope in kulturne dediščine in naravnih vrednot, odmiki komunalne vode za vse od vodotokov in cest itn.) predvidene objekte. V izvedbenem delu odloka so za vsako od Obveznost priprave naštetih območij podrobnejše namenske rabe OPPN pomeni, da gra­ predpisani dopustna izraba prostora in pros­ ditelj na tem območju ne torski izvedbeni pogoji. Ti za vsako območje iz arhiva Domplana Foto more pridobiti gradben­ posebej določajo dovoljene dejavnosti, do­ ega dovoljenja, preden Hotavlje: fasadni elementi in proporci objekta tvorijo harmonično celoto voljene vrste objektov, velikosti objektov ni sprejet tudi OPPN. Tega sprejme občinski svet pisanih določil za posamezno parcelo. Če lastnika (razmerja stranic, etažnost, naklon strešin) in z odlokom, pripravi pa se v približno leto dni zanima zgolj status parcele, ali je ta zazidljiva ali njihovo oblikovanje. Prav glede zadnjega je bil trajajočem, z zakonom predpisanem postopku. ne, pa na občini lahko naroči potrdilo o namenski glede na pobude občinskega sveta in predvsem Predlog občine, da bi za določena manj obsežna rabi. V obeh primerih lahko zaprosi tudi za izsek strokovne in širše javnosti dan iz grafičnega dela prostorskega poseben poudarek ohranjanju načrta, ki se priloži izdanemu značilnih avtohtonih elemen­ potrdilu. tov profane stavbne dediščine v kulturni krajini, ki ne pred­ stavljajo prenesenega arhi­ Več informacij tekturnega elementa iz drugih v UL in na spletu okolij. V navedenem okvirju Podrobneje si je mogoče kakovostna arhitektura zna odlok o občinskem prostor­ poiskati sodobne rešitve glede skem načrtu ogledati na spletnih na potrebe današnjih gra­ straneh občine Gorenja vas diteljev. - Poljane, objavljen pa je bil v Kljub povojnemu vdoru Uradnem listu RS št. 48/2010, mestnega tipa »škatlasto« in to 14. junija 2010. Grafični del oblikovanih hiš v hitreje prostorskega načrta je občanom razvijajoča se podeželska dostopen prek spletnega pregle­ naselja namreč velja, da ima dovalnika Kaliopa, do katerega območje Poljanske doline je mogoče prosto dostopati tudi z dobro ohranjeno kulturno vstopne GIS-točke, ki jo najdete krajino, kar je kakovost, ki je na vstopni strani spletnih strani ne velja izničiti. K temu lahko iz arhiva Domplana Foto občine Gorenja vas - Poljane. na svojstven način prispeva Čuvarka naselbinske dediščine vasi Volča Elizabeta Rakovec 9 Zbiranje zamaškov Telefonija za dober namen Končno mobilni tudi v dolini Ločilnice Ste vedeli, da lahko z zbiranjem zamaškov od raznih pijač, mleka, tekočih jogurtov, olja, V septembru je bil po dolgih letih postopkov končno zgrajen Mobitelov oddajnik kisa, tekočih praškov in podobne plastične na Starem vrhu, ki končno omogoča signal in mobilno telefoniranje v dolini embalaže nekomu pomagate? V nekaterih Ločilnice z okoliškimi vasmi. Tu namreč doslej marsikje ni bilo signala, zato je osnovnih šolah in gostinskih lokalih tovrstne ta pridobitev velikega pomena za vse prebivalce tega območja. zbiralne akcije za različne namene poznajo že dalj časa. Prva dogovarjanja med občino, Mobitelom oslabljen, kje je pokrivanje odlično in seveda in Ministrstvom za obrambo RS (MORS) so tudi s tem, kje je prebivalstvo ter koliko ga je. stekla že leta 2007. MORS ima v bližini varo­ Na osnovi teh podatkov si v okviru tehničnih in van objekt, zato so bili temu primerno tudi zelo ekonomskih možnosti prizadevajo zagotavljati zahtevni pogoji in je ministrstvo sprva celo čim boljše storitve čim večjemu delu prebival­ ostro nasprotovalo umestitvi. Po pogajanjih stva. Postavitve novih baznih postaj na območju so vendarle dali soglasje in leta 2009 je sledila naše občine po sedanjih načrtih niso predvidene, priprava projektov na Mobitelu, kasneje pa kakšne bodo možnosti za to v prihodnjih fazah še javna obravnava glede izdaje gradbenega izgradnje omrežja, pa zdaj še ni znano. dovoljenja na UE. Za to je bilo pristojno mini­ strstvo za okolje in prostor, ki je gradbeno Če je šibek signal, dovoljenje izdalo proti koncu leta 2009. V prvi si lahko pomagamo sami polovici letošnjega leta je sledila gradnja stolpa, Za vse tiste, ki pa imate še vedno težave Poseben zabojnik za zamaške pa je zdaj ki je bil po odpravi zadnjih zapletov glede prik­ s signalom, na Mobitelu svetujejo dve možni postavljen tudi v zbirnem centru Todraž. Da lopa elektrike končno predan namenu. individualni rešitvi. Prva možnost je uporaba se ne bi širil neprijeten vonj, je dobro zamaške »Bazna postaja na Starem vrhu je postavljena zunanje antene, ki jo namestimo na določen pred oddajo splakniti z vodo. Trenutno poteka tako, da zagotavlja pokrivanje kar največjemu objekt, npr. na hišo, kamor seže vsaj minimalen akcija zbiranja zamaškov za 5-letno deklico Mio številu prej nepokritega ali slabšega pokritega signal GSM ali/in UMTS. Anteno obrnemo v iz Zidanega Mosta, ki je lani spomladi oslepela prebivalstva tega območja. S tega območja smo smer, iz katere dobimo največ signala. Tehnično iz neznanega vzroka. Denar, dobljen z zbranimi v preteklih letih namreč beležili večje število gledano je ta rešitev podobna oziroma enaka zamaški, bodo namenili za operacijo v tujini. vprašanj glede izboljšanja oziroma vzpostavitve rešitvi, ki jo uporabljamo v avtomobilih. Za to Ko se bo ta akcija zaključila, bo verjetno pokrivanja s signalom za mobilno telefonijo. To rešitev so ustrezni mobilni telefoni, ki imajo kdo drug potreboval pomoč, ki mu jo lahko je bilo tudi povsem pričakovano,« pojasnjuje priključek za zunanjo anteno. Teh priključkov izkažemo tudi na tak način. Anita Gregorc iz sektorja za radijsko omrežje, je pri novejših modelih mobilnih telefonov Tovrstne akcije, ki so se doslej običajno področje za tehnologijo, na Mobitelu. vse manj. Za več informacij glede reševanja končale z veliko večjim izkupičkom zbranih Na Mobitelu so zavedajo neprijetnosti, ki pokrivanja z uporabo zunanje antene se uporab­ zamaškov, kot so organizatorji sprva upali (več jih povzroča šibek signal, zato si še vedno nik lahko obrne tudi na proizvajalca anten http:// deset ton zamaškov), dajejo ljudem upanje prizadevajo pokriti čim večji del Slovenije s www.iskra-tela.si/. Zunanje antene so sicer na in jim pomenijo dodatno spodbudo, da laže čim kakovostnejšim signalom za mobilno tele­ voljo tudi v Mobitelovih centrih. dosežejo zastavljeni cilj. Konec koncev nihče fonijo. Čeprav v celoti izpolnjujejo koncesijske Če pa na nekem naslovu obstaja fiksni ne ve, kdaj bo lahko tudi sam ali kdo izmed zahteve države, v omrežje še vedno vključujejo širokopasovni dostop do interneta, je na voljo svojcev, znancev potreboval tovrstno pomoč. nove bazne postaje, upoštevajoč tehnične in tudi Mobitelova storitev Komunikator, ki T. D. ekonomske kriterije. Pokritost območja celotne omogoča brezžično rešitev. Več o tem je na države Mobitel spremlja tako s terenskimi meri­ voljo na spletnem naslovu: http://www.mobi­ Vsa škoda še ni prijavljena tvami kot tudi z računalniškimi simulacijami tel.si/storitve/komunikator.aspx, lahko pa se pokrivanja in razpolagajo s sodobnim orodjem uporabnik o tem pozanima tudi na katerem od Po podatkih, ki jih je posredovala občina GIS. Zaradi tega so natančno seznanjeni s tem, Mobitelovih centrov. glede septembrskih poplav, so krajevne sku­ kje signala ni, kje je zaradi naravnih danosti Lidija Razložnik p­nosti poslale 23 izpolnjenih obrazcev za prijavo škode na infrastrukturi. 17 popolnih vlog so že posredovali republiški komisiji za Nova predavanja o zeliščih ocenjevanje škode. V večini primerov je šlo V okviru projekta LEADER Babica pripoveduje največ ustvarja na svoji zeliščni kmetiji Hanuman. za nanos materiala z brežine na cesto, spod- o zeliščih so oktobra izvedli uvodne delavnice Kmalu se bodo začela še druga izobraževanja in jedene cestne brežine, zabite cestne prepuste Spoznavanje zelišč in druga splošna znanja o delavnice na temo zelišč, zato vabljeni vsi, ki vas in poškodovana makadamska vozišča. Ocen- zeliščih, ki so potekale po vseh štirih občinah tovrstna tematika zanima. Pišite na e-naslov zelis- jena škoda posredovanih vlog na republiško na Škofjeloškem. Predavateljica in voditeljica je [email protected] ali na LAS loškega pogorja, komisijo znaša 13.100 evrov. bila Monika Mulej, izkušena zeliščarica, ki zdaj Spodnji trg 2, 4220 Škofja Loka. T. D. Prijavljena pa še ni škoda na kmetijskih zemljiščih (šest vlog) in poljščinah (ena vloga), ker škode trenutno še ni mogoče prijaviti oz. jo vnesti v program AJDA, ki je namenjen ocenjevanju škode. Največja škoda na infrastrukturi je nastala ob Sori v Poljanah, pri odcepu za cerkev, kjer je odneslo kamnito škarpo in del ceste, ter v Javorjah, pri odcepu Murave, kjer je nastal večji cestni usad. Ta še vedno leze in odnaša cesto. Med poplavami se je sprožil večji zemeljski plaz v Gorenji Žetini ob stanovanjski hiši. L. R.

10 Stari vrh Čakajo le še sneg in smučarje, drsalce in sankače Na Starem vrhu bo v prihodnjih tednih, točen datum še ni znan, saj je pogojen smučišču Grebljica, v spodnjem delu pa po z vremenskimi razmerami, otvoritev 300 kvadratnih metrov velikega drsališča. gozdnih poteh do spodnje postaje. Prav tako bo možna izposoja sank in ostale opreme. Proga bo To je le ena od novosti v letošnji zimski sezoni. tudi osvetljena z baklami,« je na kratko pred­ stavil novo ponudbo podjetnik iz Poljan.

Odprtje konec novembra Otvoritev smučarske sezone bo predvidoma 27. novembra, če bo slabo vreme pa teden dni kasneje. V predprodaji pa so že smučarske vo­ zovnice, za katere boste do 28. novembra odšteli Foto: Iz arhiva STC Stari vrh Iz arhiva STC Foto: 20 odstotkov manj kot po tem datumu. Matej Demšar, dosedanji direktor STC Stari vrh, ki se je pred kratkim upokojil, bo še vedno sodeloval in pomagal Logarju, ki se je aktivno in finančno vključil v pripravo letošnje sezone ter ima veliko idej in načrtov za prihodnost. Na direktorski stolček bo sedel Franc Ziherl iz Škofje Loke, sicer bivši član uprave LTH, ki bo prevzel vajeti smučišča,operativno pomoč pa mu bo nudil Logar. Demšar je še povedal, da jim je smučišče v 15 letih, kolikor časa že obstaja, uspelo pripeljati in razviti tako daleč, da lahko s svojo ponudbo tekmuje z ostalimi slovenskimi smučišči. Tu gre zahvala solastnikom, družbenikom in ostalim, ki so Ob drsališču, ki bo ob tekočem traku na Gre­ ing omogočil prihod novega vlagatelja Pavleta kakor koli pomagali, da se smučišče predaja v bljici, bo možna tudi izposoja drsalne opreme. Logarja, podjetnika iz Poljan, ki na smučišče dobrem stanju oz. boljšem, kot ga je pred leti Poleg omenjenega bo po novem možno kupiti vstopa kot posojilodajalec. Logar, velik zago­ dobil Demšar. karte tudi v nočnem času, si izposoditi ali kupiti vornik Starega vrha, je povedal, da bo sklen­ Lidija Razložnik smučarsko opremo na Grebljici, poskrbljeno jeni dogovor imel pa bo tudi za otroke, saj je na smučišču otroški dolgoročen vpliv na park. Še vedno bo na voljo vsa dosedanja delovanje smučišča. ponudba: zanimive proge, nočno smučanje na Dano posojilo pa bi dva kilometra dolgi progi, tekoči trak za otroke, lahko po končani se­ organizacija smučarskih tekmovanj, tečaji zoni spremenil tudi smučanja. Bogata pa je tudi paketna ponudba, ki v lastništvo. Kakšne poleg družinskih popustov in možnosti nočitev načrte ima Logar ponuja pestro gostinsko ponudbo. in koliko denarja je Ponudba je privlačna in že sama zase govori, vložil v smučišče, da se na smučišču Stari vrh dogajajo spremem­ bo povedal šele po be. Še ne dolgo nazaj je bila prihodnost podjetja koncu sezone. STC Stari vrh, ki upravlja s smučiščem, prej »Od septembra temna kot svetla. A občini Gorenja vas - Poljane naprej je bilo sklen­ in Škofja Loka, Hypo Leasing, STC Stari vrh jenih kar nekaj dogo­ ter podjetnik Pavle Logar, ki se med drugim vorov o sodelovanju ukvarja tudi s servisom in montažo energetskih med smučiščem ter naprav, so našli skupno rešitev, da tudi letos ponudniki gostinskih omogočijo smučanje na Starem vrhu. in nastanitvenih ka­ Občini bosta poplačali zaostale vložke v pacitet iz bližnje in višini 360 tisoč evrov, s tem pa je Hypo Leas­ daljne okolice. Vse si je moč ogledati tudi na zgibanki, ki smo jo pred kratkim izdali. V sodelovanju z lastniki sankališča Mišouh pripravljamo sankaško progo od vrha šestsedežnice do spodnje postaje v dolžini 2,5 km. Sankališče bo obra­ tovalo v nočnem terminu delovanja sedežnice. Proga bo potekala deloma ob 11 Javni razpis za ohranjanje Čebelnjaki na avtobusnih postajališčih in izboljševanje dediščine V poletno-jesenskem času so potniki na avtobusnih postajališčih v Poljanah podeželja (2), v Lučinah, v Podgori in na Trebiji dobili nove hiške v obliki čebelnjaka. Obnovili so tudi hišico na Fužinah v smeri proti Žirem in v Hobovšah. Obnova Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in preh- rano (MKGP) je objavilo javni razpis za Ukrep 323 - je obsegala leseni opaž, alu kleparske zaključke in novo kritino. Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. ki se bo vklopila v naše podeželsko okolje, ki bo Predmet javnega razpisa – projekt delno narejena iz naravnega materiala (lesa), pokrita s financira EU – je med drugim tudi dodelitev staro in avtohtono kritino z modernim pridihom nepovratnih sredstev za nepremično kulturno (špičakom) ter izdelana natančno kot ogledalo pol­ dediščino na podeželju. Vlagatelji lahko pri- janskih mojstrov, ki so stoletja pridno in dovršeno dobijo sredstva za obnovo stanovanjskih hiš, obdelovali les iz naših zelenih gozdov. ki so razglašene za kulturni spomenik, in za Hišice so prvi korak v nizu projektov, namen­ obnovo ostalih objektov na podeželju, ki so jenih večji razpoznavnosti občine, nadaljevali pa vpisani v register kulturne dediščine ali ležijo bodo tudi z oglaševalskimi panoji in označevanjem­ poslovnih­ subjektov (turističnih­ kmetij, gostinskih

v območju dediščine. Več na www.mk.gov.si, Milka Burnik Foto: lokalov itn.). Hišica, ki je bila postavljena na primer v zavihku javni razpisi. Poseg je bil načrtovan glede na stanje hišic. v Poljanah, je skupaj z izvedenimi gradbenimi in Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Prednostno so gradili tam, kjer so bile obnove zaključnimi deli stala 5.500 evrov in jo je v celoti območna enota Kranj, v okviru informacijske oz. nove postavitve najbolj potrebne. Na občini financirala občina, prav tako druge. Zemeljska dela pisarne projekta Brezmejna doživetja kulturne pravijo, da bodo z gradnjo nadaljevali tudi v pri­ in izdelavo temeljev je izvajal Topos Hotavlje, dediščine avstrijska Koroška – Gorenjska lastnikom hodnjem in naslednjih letih, ko načrtujejo, da bodo strešno konstrukcijo, opaž, slikopleskarska in dediščine pomagamo pri prijavi na Ukrep 323. v celoti zamenjali stare in delno dotrajane hišice kleparska dela ter pokrivanje je opravil Božičnik, Za informacije lahko pokličite Tjašo Rotar na in zgradili tudi nove na lokacijah, kjer so hišice strešno kritino so naredili pri Cementnih izdelkih telefonsko številko: 04/28-07-332 ali pišete po potrebne. V mislih imajo primestni promet in tudi Jezeršek. Garancija za kakovostno izvedbo so elektronski pošti na naslov: [email protected]. šolske prevoze, ki potekajo znotraj občine. domači izvajalci, ki so natančni in zanesljivi. Ideja je bila oblikovati okolju prijazno hišico, Milka Burnik Obvoznica Gorenja vas Na gradbeno dovoljenje upajo v februarju 2012 Septembra je bil sprejet občinski podrobni prostor­ in sprejet v manj kot dveh letih. S tem je bil storjen leta 2011. Tudi odkup zemljišč in ostalih nepremičnin ski načrt (OPPN) za izgradnjo obvoznice Gorenja vas. prvi korak do izgradnje obvoznice, ki bo potekala bodo verjetno izvedli do konca prihodnjega leta, Odlok med drugim določa rešitve prostorske ureditve, ob Poljanski Sori od krožišča v Gorenji vasi proti medtem ko sta izdelava investicijske dokumentacije načrt parcelacije, rešitve za varstvo okolja, kulturno Hotavljam. Zdaj je treba izdelati še projekt gradbenih in pridobitev gradbenega dovoljenja predvideni do dediščino ter rešitve za varstvo pred naravnimi in del in projekt za izvedbo, ki ju bodo po predvidevanjih februarja 2012. Ocena investicije je bila izdelana na drugimi nesrečami. Postopek sprejemanja odloka je Irene Zore Willenpar, ki na Direkciji RS za ceste vodi podlagi idejne zasnove in znaša s petdesetodstotno potekal bolj ali manj brez zapletov ter je bil izdelan projekt gorenjevaške obvoznice, pridobili do konca natančnostjo pet milijonov evrov. T. D.

Umestitev obvoznice v okolje

12 Ekologija Bioenergetika pričela s poskusnim obratovanjem Bioenergetika Todraž je konec oktobra pričela s poskusnim obratovanjem proiz- Odkup lesa vodnje toplote iz lesne biomase. Solastnik družbe, ki na območju gospodarske Bioenergetika tudi odkupuje les: cone Todraž kot koncesionar izvaja občinsko gospodarsko javno službo oskrbe - droben les kot posledica redčenja gozdov, veje, krošnje; s toploto, je občine Gorenja vas - Poljane. - okrogel les iz gozdov, celuloza; - stranske proizvode žag (žamanje ...) in ostali odslužen les. Tehnološkega lesa ne odkupujejo! Cena za kubični meter celuloze je 33 evrov, cena za kubični meter žamanja pa 28 evrov. Cene veljajo za dostavo lesa v Todraž, sicer lahko les odpelje tudi Bioenergetika. Za dodatna vprašanja je na voljo Marjan Šinkovec (041/875-168). Foto: Lidija Razložnik Foto:

pričakovati oblikovanje ugodnejših cenovnih pogojev za porabnike, ki bodo toploto odjemali skozi vse leto (pasovni odjem). Skladišče, ki je v prihodnosti predvideno kot distribucijsko-oskrbovalni center z lesno biomaso tudi za ostale porabnike na območju občine, je možno povečati še za slabo polovico. Glede na to, da Bioenergetika Todraž že odku­ Nekaj lesa je že pripeljanega. puje les in ga predeluje v lesne sekance, ji bo ugodnih pogojev skladiščenja mogoče kupiti že Ogrevanje z lesno biomaso pomeni, da lahko evrov. Novi strošek ogrevanja še ni znan, v tej kurilni sezoni. kurilno olje, plin in druge fosilne energente za­ pripravlja pa se tarifni pravilnik. Pričakovati Lidija Razložnik menjamo z obnovljivim virom energije, bodisi je, da bo cena 1 MWh nižja za okoli 10 do s lesnimi sekanci bodisi peleti ali briketi. Poleg 15 odstotkov v primerjavi z dosedanjo ceno tega je ogrevanje z lesno biomaso tudi s stališča ogrevanja z uporabo lahkega kurilnega olja. Ob Poslovna darila lokalne ekologije zelo priporočljivo. Lesa imamo v upoštevanju izkušenj, ki jih imajo z ogrevanjem blagovne znamke občini veliko in neprekinjeno raste že stoletja. z lesno biomaso drugod po Sloveniji, je tudi Les izgoreva brez ostankov žvepla in za razliko Prihaja čas obdarovanj poslovnih partnerjev in sodelavcev. Če bi radi letos podarili nekaj iz- od fosilnih goriv je pri gorenju nastajajoči CO2 del naravnega ogljikovega krogotoka. Tako virnega, domačega, ročno izdelanega, s pridihom se pri izgorevanju biomase v ozračje sprosti tradicionalnosti, iz surovin lokalnega okolja in brez umetnih konzervansov ter drugih dodatkov, so v samo tolikšna količina CO2, kot ga nastaja pri trohnjenju v gozdu. Ogrevanje z lesom tako ne Razvojni agenciji Sora pripravili poslovna darila povzroča učinka tople grede. blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca – Celotna investicija, ki je obsegala postavitev Naravni izdelki iz škofjeloških hribov. novih peči (kotlov) s spremljajočo strojno in Blagovno znamko sestavljajo izdelki, ki elektroinštalacijo ter zunanje pokrito skladišče nastajajo na Škofjeloškem in v okviru katere se za lesne sekance z zmogljivostjo okoli 2.500 predstavlja 52 ponudnikov s skupaj 392 izdelki. kubičnih metrov, je znašala okoli 570.000 Deponija za lesne sekance Od teh ponudnikov jih 17 prihaja iz občine Gorenja vas - Poljane. V ponudbo poslovnih Črne pike daril so vključili nekaj izbranih izdelkov, katerim so izdelali tudi lične darilne embalaže. Tone More ml. nas je julija opozoril na vka v zadnji številki Podblegaških novic nismo V sklopu pekovskih izdelkov in drugih izdelkov pogorišče na začetku vasi Sovodenj, ki že nekaj objavili. More nas je med tem obvestil, da bo iz moke ponujajo božične, srednjeveške piškote, časa sameva. Sprašuje se, kaj si mislijo ljudje, konec oktobra sporno pot, ki je bila včasih medenjake ter potice treh okusov, sadni kruh in predvsem tujci, ki se vozijo mimo. Razmišlja, glavna cesta do Nove Oselice, zaprl. Dodal domače jušne rezance. Med domačimi alkoholnimi da na take prizore naletiš le kje na Balkanu, je, da jo uporabniki – to so predvsem otroci pijačami in drugimi sadnimi izdelki je mogoče izbi- kjer je divjala vojna. Apelira na vse odgov­ – uporabljajo na lastno odgovornost oziroma rati med žganji in likerji različnih okusov, medenim orne, da se potrudijo za ureditev ali odstranitev odgovornost staršev. Na cesti zdaj res stoji znak vinom oziroma medico, suhim sadjem in slivovo pogorišča. za prepovedan promet v obeh smereh. marmelado. V sklopu medu in izdelkov iz medu je Komentiral je tudi šol­sko pot mimo domače M. Bu., M. B. možno izbirati med različnimi okusi in dražgoškimi hiše in njeno zimsko kruhki, v sklopu mlečnih izdelkov ponujajo domač pluženje. Tega bo, če bo poltrdi sir Tinček in v sklopu zeliščnih izdelkov treba, tudi preprečil, dokler zeliščne čaje in zeliščni mošnjiček. Med izdelki se ne uredijo neporavnane domače in umetnostne obrti so na voljo ročno obveznosti do njega in pleteni izdelki iz domače volne, ročno klekljana tovarne v zvezi z že zg­ čipka in aplikacije s čipko ter lesenimi izdelki. rajenim opornim zidom Več informacij o ponudbi blagovne znamke, na tej trasi, je zapisal v Milka Burnik Foto: ponudnikih in možnostih naročanja poslovnih daril sporočilu, ki ga je na naše je na spletni strani http://babicadedek.ra-sora.si/, uredništvo poslal konec lahko pa tudi na Razvojni agenciji Sora, Spodnji trg julija. 2, 4220 Škofja Loka, na telefonski številki 04/50-60- 225 ali na e-naslovu [email protected]. Zaradi pomanjkanja K. M. prostora zgornjega prispe­ Le toliko je še ostalo od Žagarčkove domačije. 13 Zdravnik svetuje Šolska zobozdravstvena ambulanta spet redno deluje Nova šolska zobozdravnica Juta Simona Pisk od oktobra skrbi za zobozdravst- veno varstvo otrok v občini. Najboljša preventiva pa ostaja skrb za pravilno in redno čiščenje zob ter zdrava in prava prehrana. Od 1. oktobra dalje v Zdravstvenem domu Preventiva Gorenja vas ponovno redno deluje šolska Da bo obiskov – razen obveznih preven­ zobna ambulanta z zobozdravnico Juto Simono tivnih pregledov – pri zobozdravnikih čim manj, Pisk. To je precejšnja pridobitev, saj so si leto lahko starši veliko storijo že v prvih otrokovih dni zaradi porodniških odsotnosti več šolskih letih s pravo in zdravo prehrano, pravilno ustno zobozdravnic na škofjeloškem dežurstva higieno in uporabo zobne paste, ki vsebuje podajali različni zobozdravniki, da so vsaj fluoride. Tako so dorekli tudi strokovnjaki na dvakrat tedensko zagotovili delovanje ambu­ nedavnih 9. slovenskih pedontoloških dnevih. V lante. Pomanjkanje zobozdravnikov je namreč Sloveniji ima namreč kar 72,5 odstotka petlet­ precejšnje, saj je med zobozdravniki – kot je nikov karies, kar je skrb vzbujajoč podatek, pred časom dejala vodja zobozdravstva v ZD sploh, če vemo, da na Škotskem, kjer ima kar­ Škofja Loka (kamor spada tudi ZD Gorenja ies »le« 55 odstotkov petletnikov, razmere že Foto: Tina Dolenc Tina Foto: vas) Karlina Hribar – malo zanimanja za delo v ocenjujejo kot alarmantne. tovrstnih ordinacijah. Raje se namreč odločajo Zato je pomembno, da starši začnejo svojim Tu se sicer pojavljajo pomisleki, saj mlajši za delo pri zasebnikih. otrokom umivati zobe takoj, ko ti izrastejo. otroci še ne znajo izpljuniti zobne paste, pre­ Sprva je dovolj umivanje s čisto gazo, ovito velika količina zaužitih fluoridov pa lahko Delovni čas okoli prsta, kasneje, ko je v ustih več zob, pa sčasoma povzroči nastanek fluoroze – pegaste obarvanosti zob. Zato je toliko pomembneje, Zdaj je ordinacija odprta vsak dan, delovni je nujno umivanje z otroško zobno ščetko. Ta da starši vedo, koliko zobne paste naj otroku čas zobozdravnice Jute Simone Pisk pa je: naj bo mehka in primerne velikosti. Priporočajo nanesejo na zobno ščetko. Priporočila o uporabi ob ponedeljkih od 12.30 do 19.30, ob torkih, tudi uporabo zobne paste s fluoridi za zaščito zobne paste navajajo, da je za otroka primerna sredah, četrtkih in petkih pa od 6.45 do 13.45. pred kariesom. Z rednim čiščenjem se bo pri količina primerljiva z velikostjo grahovega zrna Otroke lahko starši naročijo na telefonski otroku postopno oblikovala navada jutranjega in ali količina, ki jo na ščetko nanesemo s prečnim številki 04/51-81-190. Ob petkih popoldan in večernega ščetkanja ter zavedanje o ustni higieni. nanosom (po širini in ne dolžini glave zobne sobotah dopoldan nudi zobozdravstveno pomoč Obstajajo namreč pozitivni rezultati raziskav pri ščetke). Prav tako je treba otroku kupiti zobno Zobna poliklinika Kranj (telefonska številka: otrocih, ki so ščetko in zobno pasto s fluoridi pasto, ki je primerna njegovi starosti. Zobne 04/20-82-418). začeli uporabljati pred prvim letom starosti. paste za otroke do šestega leta starosti namreč vsebujejo manjšo količino fluorida (500 ppm F) kot tiste, ki so namenjene starejšim od šest let (1450 ppm F).

Pravilno ščetkanje Tudi pravilno ščetkanje je pomembno za ohranjanje zdravja zob. Primerni so potegi z dlesni na zob in naprej-nazaj po ploskvi zoba. Poleg tega naj otroci po večernem čiščenju zob ne uživajo več sladkih napitkov in hrane, pa tudi ponoči je bolj primerno žejo gasiti zgolj z vodo ali nesladkanim čajem. Za dobro zdravje zob se je tudi sicer dobro izogibati sladkarijam in lepljivi hrani, kot so otroške kašice, bonboni in smokiji. Otroci naj uživajo veliko mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave. Tina Dolenc

14 Novosti Osebni dokumenti Tudi otroci v Poljanah Preverite, do kdaj lahko uživajo na igralih vam še velja osebna izkaznica Poljanski otroci so na Iz upravne enote v Škofji Loki sporočajo, da bo v letošnjem zelenici v središču kraja, med kulturnim domom in letu prenehala veljavnost veliki količini osebnih dokumentov Mercatorjem, dobili več­ (osebna izkaznica, vozniško in prometno dovoljenje, potni namensko pisano pobar­ list), zaradi varčevalnih ukrepov pa prebivalcem obvestil vano leseno igralo s tobo­ o tem ne bodo več pošiljali. ganom in gugalnicama ter gugali na vzmet. Predvsem Na območju UE Škofja Loka bo v letošnjem letu prenehalo veljati popoldne se tu sliši smeh kar 7.454 osebnih izkaznic. Preverite, ali je med njimi tudi vaša. Če je, in vrišč otrok, ki uživajo na čim prej oddajte vlogo za izdajo novega dokumenta, svetujejo na UE. njih. Običajno jih spremlja Časovne omejitve za podajo vloge pred potekom osebnega dokumenta eden od staršev. Šubic Tadeja Foto: ni, dodajajo in poudarjajo, da se s tem lahko izognete gneči, pripomorete Pobudo za igrala so dali krajani sami. Zemljišče je v cerkveni lasti, k zagotavljanju normalnega dobavnega roka nove osebne izkaznice, k zato jih je občina postavila v dogovoru z domačim župnikom Jožetom lažji lažje organizaciji dela na UE in ne nazadnje tudi v podjetju Cetis iz Stržajem. Izdelalo jih je podjetje iz Celja, strošek skupaj s postavitvijo Celja, ki je pooblaščena organizacija za izdelavo osebnih dokumentov. pa je bil približno 7.300 evrov. Za središče Poljan je predvidena celovita Za osebni dokument potrebujete fotografijo, ki jo morate fizično prin­ prenova, zato so igrala začasna ureditev. esti na UE za vsak dokument Po obisku sodeč so bila igrala res potrebna, saj je bila zelenica vedno posebej. Če za fotografiranje kraj za druženje otrok, mamic in starejših, klopce in trava pa so za razpo­ uporabite sistem e-fotograf, sajeno mladež premalo. Paziti je treba le, da so poleg najmlajših starši ali se temu lahko izognete, saj se kdo od starejših, ki lahko pomaga, če se kateri izmed otrok poškoduje. fotografija od fotografa pre­ Kot so povedale nekatere mamice, ki redno prihajajo z otroki, so igrala nese neposredno na strežnik odlična in je bil že skrajni čas, da so jih dobili. Potarnale so le, da prihaja ministrstva. V naši občini tudi mladina, ki pušča za sabo smeti. Nekaj časa so jih pospravljale, a se takšno storitev nudi Denis jim zdi, da bi na red in čistočo morali paziti vsi. Bozovičar. Po uspešno oprav­ Morda bi v prihodnje postavili še kako napravo za vadbo starejših na ljenem postopku bo fotograf prostem. stranki predal serijsko številko, Tadeja Šubic s katero se bo oglasila na UE. Fotografijo je mogoče uporabiti pri izdelavi potnega lista in osebne Promet izkaznice, kasneje pa bo na voljo tudi za potrebe vozniškega dovoljenja in dovoljenj za prebivanje. Sovodenjski pešci so varnejši Omenimo še, da za izdajo nove osebne izkaznice in tudi vozniškega dovoljenja ni krajevne pristojnosti, kar pomeni, da lahko občani podajo Z narisanim novim prehodom za pešce, nekaj obrobnimi črtami ob vlogo za njeno izdajo na kateri koli od 58 UE v Sloveniji. cesti in obnovljenim prvim prehodom je bilo poskrbljeno, da bo pot v Prebivalci, imetniki spletnega digitalnega potrdila, si lahko na splet­ šolo in iz nje varnejša za učence – pešce. Še prej so obnovili dva napisa nem naslovu: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/opomnik uredijo spletni 'šola' in dva znaka 'otroci na cesti' na cestišču v bližini šole. Tudi stoječa opomnik, ki jim bo omogočal, da na svoj elektronski naslov prejmejo prometna znaka za omejitev hitrosti na 30 km in 'otroci na cesti' sta obvestilo o poteku veljavnosti osebnih dokumentov. končno pravilno obrnjena in opozarjata voznike, ki pripeljejo po klancu Za podrobnosti lahko pokličete UE Škofja Loka v času uradnih ur na navzdol, na vključevanje otrok z bližnjice na cesto pri Podganu. telefonsko številko: 04/51-12-424 ali 51-12-428. Na parkirišču sredi vasi je vrisano tudi novo avtobusno postajališče, kjer L. R. naj bi učenci predmetne stopnje varneje vstopali v in izstopali iz avtobusa. V mesecu oktobru pa so v središču vasi za zadružnim domom, pred mostom K vlogi za pridobitev nove osebne izkaznice je treba priložiti staro osebno izkaznico na vpadnici iz Javorske grape ter med novim prehodom za pešce in mostom in fotografijo, če ne uporabite e-fotografa. Strošek izdaje izkaznice na UE je za otroke v smeri parkirišč vgradili še talne cestne ovire. Te bodo prehitre voznike in mlade do 18. leta starosti 13,16 evra, za starejše pa 16,70 evra. Kadar je potrebna zagotovo streznile, sicer pa je možno ovire s primerno vožnjo lepo prevoziti. prioritetna izdaja, je cena 15,12 oz. 20,43 evra. Za varnost malih in velikih pešcev je to še ena od pozitivnih pridobitev. Vloge lahko podate na UE Škofja Loka ob ponedeljkih, torkih, petkih od 7.30 do 15. Milka Burnik ure, ob sredah od 7. do 17. ure ter vsako prvo soboto od 8. do 12. ure, na krajevnem uradu Gorenja vas pa vsak torek od 9. do 15. ure. Foto: Milka Burnik Foto: Novi prehod za pešce 15 Prejeli smo Obnova ceste med Hotovljo in poljansko cerkvijo izven vozišča – cestišča. Zato bi moral biti zg­ rajen pločnik ali pa vzporedna pešpot, mogoče tudi kolesarska pot. Cesta od mostu čez Soro v Predmost Ta cesta poteka ob potoku, ki na nekaj mestih vztrajno spodjeda cesto. Ker je na določenih mestih med cesto in potokom kar nekaj prosto­ ra, bi bilo ob obnovi smiselno razširiti cesto ter jo del spremeniti in nameniti pešcem. Ob tem pa obvezno utrditi brežino in urediti strugo potoka. Tako bi bila odpravljena potreba po občasnem popravljanju in utrjevanju brežine. Cesta od mostu Predmost s cesto po Polah od cerkve do Kočarja v Hotovlji čez Soro do poljanske cerkve Cesta služi predvsem domačijam v tem O nameravani obnovi cest in s tem povezani Postopek je potekal in še poteka na običajen način delu Predmosta in obiskovalcem farne cerkve novogradnji pločnikov in razsvetljave v Pred­ (pobuda, vaški odbor, krajevna skupnost, občina, v Poljanah. Ni v prav dobrem stanju in deluje mostu in po Polah je bilo že kar nekaj napisanega načrti, javna obravnava, načrti, izvedba). Trenutno nekoliko neugledno. Mislim, da si cerkev, zg­ v krajevnem in občinskem glasilu. V mislih imam so v pripravi načrti za predvidena dela do takšne rajena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kot cesto po Polah od poljanske cerkve do Kočarja v faze, da bo možna javna obravnava. Napisal bom nadomestna cerkev za po vojni porušeno baročno Hotovlji in cesto od mostu čez Soro in ob potoku nekaj o posameznih odsekih, na katerih se načrtuje lepotico v Poljanah, zasluži boljšo cesto in tudi v Predmost. Ob urejanju kanalizacije, odvajanja obnova in s tem povezana novogradnja. nekaj prostora za tiste, ki se vanjo ali samo do nje meteornih vod in drugega je bila obnovljena tudi napotijo peš. Predvsem pešci marsikdaj nimajo cesta v Predmostu. Takrat je bil v občinskem Cesta po Polah od mostu ob sočasni vožnji avtomobilov po ozki cesti glasilu objavljen krajši prispevek o omenjenih čez Soro do Kočarja v Hotovlji skoraj druge izbire, kot da že oškropljeni stopijo delih. Ta dela so povzročila veliko razburjenje pri Omenjena cesta je povezovalna in jo poleg še v kakšno lužo ali na kakšen pasji kakec. enem od krajanov zaradi položenih cevi, v katere krajanov Hotovlje in Predmosta uporabljajo Ob cesti proti cerkvi je potreben pločnik z bi bilo možno po potrebi kasneje položiti tudi še mnogi drugi. Po njej vsak dan poteka poleg nekaj razsvetljave. Pokojni župnik Miro Bonča električne kable. Po končanih delih lansko jesen osebnega še precej tovornega prometa. Upora­ (in mnogi drugi) ob gradnji cerkve v šestdesetih in informaciji o nameravani obnovi drugih zgoraj bljajo jo tudi pešci in kolesarji. Cesta je preozka letih prejšnjega stoletja in gradnji novega omenjenih cest v Predmostu je bilo v glasilih ob­ in ni v prav dobrem stanju. Bankine so kljub zvonika gotovo ni razmišljal, ali se takšno delo javljenih nekaj drugačnih, bolj osebnih pogledov občasnemu zasipanju velikokrat luknjaste in izplača za dve nedeljski maši in še kaj malega in nasprotovanj na predvideno obnovo. vse širše. Pešci in občasno tudi večje skupine med tednom. Poljanska cerkev si zasluži kul­ Namen mojega pisanja ni polemika z nasprot­ otrok iz vrtca se morajo osebnim, predvsem pa turen dostop z avtomobilom in peš. niki predvidene obnove, temveč poudariti pomen tovornim vozilom umikati s ceste. Na tej cesti Poplave leta 1990 in tudi letošnje so na delu in potrebo po obnovi in s tem povezanih no­ je že bila smrtna žrtev med pešci. ceste proti cerkvi povzročile kar nekaj škode. vogradnjah na omenjenih cestah. Bil sem eden Cesta po Polah mora biti po obnovi dovolj Obakrat je voda na istem mestu odnesla del od pobudnikov omenjenih obnov in novogradenj. široka. Pešcem mora biti zagotovljena varnost ceste. Če bi bili cesta in brežina dobro urejeni, se to verjetno ne bi zgodilo. Javna razsvetljava O njej namenoma nisem kaj več zapisal, ker tudi predlagatelji obnove omenjenih cest in s tem povezanih novogradenj o tem natančneje nismo govorili. Nikoli ni bilo govora: kolikšno bo število svetilk javne razsvetljave, kakšna bo njihova jakost, kakšna bo njihova oblika, kje bodo postavljene, kako dolgo v noč bodo svetile itn. O številu svetilk, porabi električne energije, stroških za električno energijo in še o drugem so pisali tisti, ki imajo drugačen, precej oseben pogled na večji del omenjenih obnov in novogradenj. Mislim, da je razsvetljavo treba urediti tako, da zadosti predpisom in da za varno hojo v temi ne rabimo čelnih ali kakšnih drugih svetilk. Osnovni namen predlaganih obnov in no­ vogradenj je bil povečati varnost udeležencev v prometu in na javnih poteh. Pešci in vozniki se mnogo bolje in varneje počutimo, če v prometu in na javnih poteh uporabljamo vsak svoje površine. Prav tako smo predlagatelji ob danih pobudah imeli v mislih tudi nekaj čisto praktičnih in drugih razl­ ogov, npr. skrb za primerno urejenost kraja itn. Leopold Kržišnik 16 Prejeli smo Cestna agonija brez primere Republiška cesta, ki se na Jeprci usmeri proti navzočnost potrdil tako, da je na tem odseku zgradil pol kilometra. Stanje je ob prelomu tisočletja Škofji Loki ter nadaljuje po Poljanski dolini in skozi dva kakovostna podporna zidova, označena s klju- postalo nevzdržno. Stroka je šele takrat spoznala, Cerkno proti severni Primorski in Italiji ima samo kastim križem. Leta 1952 je SFRJ zakoličila cesto da z majhnimi sanacijami samo meče denar v vodo. na območju naše upravne enote kar tri prometne Sovodenj–Vrščeva v dolino Idrijce. Če bi prišlo Odločili so se za večje rekonstrukcije na najbolj zamaške: škofjeloškega, gorenjevaškega in tretjega do realizacije, bi bil to na Gorenjskem najnižji kritičnih točkah. Prepričan sem, da bi z denarjem, na odseku Trebija–Sovodenj. Škofjeloška obvoznica prelaz. Najbolj pa sem razočaran nad samostojno ki je bil doslej vložen v sanacije in rekonstrukcije, in vpadnica za Todraž bi morali biti zgrajeni Slovenijo. Kljub temu, da je bilo v parlamentu do lahko zgradili vsaj tretjino sodobne ceste. sočasno s t. i. uransko cesto. Zakaj se to ni zgodilo, zadnjega mandata poleg voljenih poslancev še Že šesta generacija naseda obljubam in malo starejši občani še kako dobro vemo. Odsek lepo število poslancev, živečih na škofjeloškem in načrtovanju držav, najprej železniške, deset let Trebija–Sovodenj je bil asfaltiran 1976. Kra- cerkljanskem območju, je bilo za rešitev navedenih kasneje tudi cestne povezave z zunanjim svetom. jevni skupnosti Sovodenj so pred tem dali možnost cestnih problemov mnogo premalo storjenega. O železniški povezavi so upi ugasnili že po prvi odločitve: ali asfalt po obstoječi trasi ali počakati Po logiki kmečke pameti bi rad vsaj približno vojni. Aktualna je ostala cestna povezava, čeprav nekaj let na temeljito rekonstrukcijo. Že po nekaj predstavil vzdrževanje, sanacije in večje rekon- po več kot poldrugem stoletju še vedno ne ustreza letih smo uvideli, da je bila odločitev napačna, kajti strukcije po drugi vojni. Dravska banovina je leta prometnim razmeram. Tudi ideja o gradnji četrte oporni zidovi, grajeni za nekdanja vprežna vozila, 1928 za cestarja nastavila Franca Pagona, ki je razvojne osi, ki naj bi potekala čez Sovodenj, je hitro rastočega in čedalje težjega prometa niso več ta poklic opravljal z dušo in srcem do upokojitve dela na obstoječi cesti zagotovo upočasnila. Zadnja vzdržali. Pričela se je prava agonija, ki ji še ni videti 1963. Od nadrejenih je nenehno zahteval sredstva leta pa smo se znašli še v krizi. Zdaj je predvideno, konca. Nedvomno je k temu stanju pripomoglo tudi za izboljšavo ceste, še posebej po vojni. Tako je z da bo četrta razvojna os naš kraj obšla in s cesto dejstvo, da je Hobovščica v pol stoletja odplavila najetimi delavci poceni gradil podporne zidove in se bomo znašli v slepem črevesju. V pogajanjih bi vseh enajst jezov opuščenih žag in mlinov. širil cestišče. Tudi oba lesena mostova sta v tem morala biti občina trmasto odločena in postaviti V preteklem stoletju smo bili Slovenci pod času dobila betonsko konstrukcijo. Njegove so brezkompromisni pogoj: najprej zgradite sodobno oblastjo petih različnih držav. Vse po vrsti pa so im- zasluge za izboljšave in skrbno vzdrževanje ceste. cesto do Sovodnja, potem dobite soglasje. ele do cestnih povezav v odročne kraje mačehovski Sredstva, porabljena v ta namen, so v primerjavi z Janez Treven odnos. Avstro-Ogrska je pred prvo svetovno vojno drugimi zanemarljiva. načrtovala cestno povezavo z Idrijo, kar bi gotovo Že pred asfaltom so se pojavili posamezni udori pozitivno vplivalo na uvodoma imenovano cesto. podpornih zidov in z leti postali čedalje številčnejši. Tečaj prve pomoči Do realizacije ni prišlo. Ko je 1926 poplava zrušila Sledile so zapore in enosmerni promet. Le maloka- približno 800 m ceste Trebija–Fužine, Kraljevina teri udor je bil odpravljen prej kot v treh, štirih za kmetovalce Jugoslavija kar štiri leta ni našla denarja za grad- letih, rekord pa ima zapora pri Bucku, ki je promet Območno združenje Rdečega Križa Škofja njo, zato je moral promet potekati po kolovozni poti ovirala kar 12 let. Število zapor je občasno tako Loka in KORK Gorenja vas vabita na tečaj prve skozi Staro Oselico. Okupator je svojo štiriletno naraslo, da si nanjo naletel v poprečju na vsakega pomoči vse prebivalce občine Gorenja vas - Pol- jane, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Usposabljanje traja osem ur – dve srečanji Ceste po štiri pedagoške ure. Prvi, teoretični del bo v obliki predavanja, drugi del pa vsebuje Na Slajko zdaj po asfaltu praktične vaje za razvijanje sposobnosti in spretnosti nudenja prve pomoči z uporabo Zdaj se vso pot do Slajke lahko pripeljemo po asfaltirani cesti, saj so asfaltirali sodobnih didaktičnih pripomočkov. Po us- še odsek od Stranarja do Urajnška v dolžini 1570 m. posabljanju in uspešno opravljenem preizkusu znanja v obliki pisnega testa in na osnovi prisot- Izkop in pripravo ceste do asfaltiranja je titvi imeli priložnost zapeljati tudi po na novo nosti bo OZRK udeležencem izdal potrdila. opravilo podjetje Topos Hotavlje, asfaltiralo pa asfaltiranem odcepu. Vsi govorniki, zdaj že bivši Tečaj bo temeljil na primeru poškodb, ki Primorje. Celoten projekt, vreden 145.000 ev­ predsednik KS Gorenja vas Mihael Bizjak ter lahko kmetovalce doletijo pri delu na kmetiji: rov, so izvedli v KS Gorenja vas, veliko zaslug župan Milan Čadež in Roman Demšar, so zaželeli nesreče pri delu s kmetijsko mehanizacijo, pa ima tudi Roman Demšar, občinski svetnik domačinom srečno vožnjo. Podjetje Topos Hotavlje nesreče, ki so povezane z delom v gozdu, s Hotavelj. 30.000 evrov so prispevali sami je vaščanom podarilo tudi prometni znak stop. nesreče v hlevu, nesreče pri vsakodnevnih domačini – domačija Homovc, domačija Slajka, Ciril Buh: »Vsem, ki so kakor koli pripo­ opravilih, druge poškodbe. Udeleženci se Urajnšk, Likar, Dom na Slajki (TD Slajka). mogli, da se vaščani in obiskovalci Slajke zdaj bodo naučili, kako uporabljati obvezilni mate- Asfaltirana cesta je velika pridobitev za vse lahko pripeljemo po asfaltirani cesti, se lepo rial, temeljne postopke oživljanja na modelu prebivajoče na Slajki in ostale obiskovalce, saj bo zahvaljujem.« ter temeljne postopke oživljanja z aparatom vožnja varnejša tudi pozimi. Ciril Buh z domačije Lidija Razložnik za oživljanje (defibrilatorjem). Slajka je povedal, da Izvajalci usposabljanja so predavatelji in dem- so prej porabili veliko onstratorji prve pomoči z licenco Strokovnega časa, energije in denarja centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije. ob vsakem močnejšem Redna cena usposabljanja je 55 evrov na nalivu, saj je bilo treba kandidata. KORK Gorenja vas za vsakega cesto vsakič urejati. Zdaj udeleženca prispeva 10 evrov, OZRK pa na že tega ne bo več, želijo pa znižano ceno nudi še 10 odstotkov popusta. si, da bi v prihodnosti na Tako je končna cena tečaja 39 evrov. Tečaj se nevarnih odsekih post­ bo pričel 29. novembra ob 17. uri v OŠ Ivana avili tudi ograjo. Tavčarja Gorenja vas. Uradna otvoritev ceste Za dodatne informacije in prijavo pokličite na je bila pri Urajnšku in OZRK Škofja Loka, Mestni trg 35, na telefonsko je privabila lepo število številko: 04/51-70-650. Prijave zbirajo do 24. ljudi, ki so se ob krajšem novembra. kulturnem programu, bla­

www.fotografiranje.si/Denis Bozovičar www.fotografiranje.si/Denis L. R. goslovu ceste ter pogos­ 17 Investicije V Todražu uredili uvoz v gospodarsko cono Pokopališče v Novi Oselici V okviru urejanja Gospodarske cone Todraž so se oktobra lotili tudi ureditve (rekonstrukcije) trokrakega križišča z državne ceste Gorenja vas–Lučine v cono. Dela, ki jih izvaja Topos, bodo predvidoma zaključili dokončno urejeno do konca novembra, obsegajo pa širitev vozišča za potrebe izgradnje pasu za leve zavijalce v cono. Z dodatnim prometnim pasom se bo Pred štirimi leti so se v KS Sovodenj odločili, da projekt povečala prometna varnost v območju križišča. Poleg tega so na obeh preureditve pokopališča izpeljejo sami, letos sprejeti straneh zgradili še avtobusni postajališči in ob potoku tudi kamniti pod- občinski prostorski načrt pa je omogočil odkup zemljišča porni zid. Če se bo pokazala potreba, bodo postajališča opremili tudi z in vpis v zemljiško knjigo. nadstrešnicami. Kasneje bodo dokončno uredili tudi javno razsvetljavo Ob prisotnosti krajanov, župana Milana Čadeža, nekaj občinskih v križišču – zdaj so namreč le položili kanalizacijo za javno razsvetljavo svetnikov in članov občinske uprave, izvajalcev del in predstavnikov in potrebno kanalizacijo za komunalne vode, cevi za telekomunikacijski sosednjih občin je novo pridobitev blagoslovil župnik Janez Mesec, kabel in optični kabel, uredili pa so tudi meteorno kanalizacijo. zbrane je nagovoril predsednik sveta KS Sovodenj Stanko Bajt, s pesmimi Vrednost del je po pogodbi ocenjena na 95.185 evrov z vključenim pa obogatil cerkveni pevski zbor. DDV-jem, dokončnih poročil izvedenih del pa v času nastajanja članka še Na starem delu pokopališča je bilo le še eno prosto grobno polje za niso imeli. Investicijo v celoti financira RŽV. S tem pa dela v Gospodarski zakup. Konec leta 2007 so izdelali idejni projekt, na javnem razpisu izbrani coni Todraž še niso zaključena, ampak bo v prihodnosti sledila še ureditev izvajalec gradbenih del je oktobra 2008 že pričel z aktivnostmi. Porušili so lokalne ceste mimo cone. T. D. del starega zidu, naredili temelje na novem delu, prestavili elektroomarico na vežici, nasuli in izravnali ter naredili povezavo med starim in novim delom pokopališča. Kupili so nov zaboj za izkop zemlje, naredili podeste in postavili nove vodne cisterne pri vežici. V njej so zamenjali dotrajano kuhinjo in štedilnik. Posodobili so ozvočenje. Leta 2009 so montirali kovin­ sko ograjo, obnovili kovinska vrata na novem in starem delu pokopališča, obdelali žarne bokse z napisnimi tablami in uredili tlak, postavili robnike in uredili zelenico za raztros pepela. Pod novim delom so postavili plato za kompostnik in kovinske stopnice do njega. V letošnjem letu so kupili kompostnik, uredili razparcelacijo, odmero in odkup stavbnega zemljišča ter postavili mejnike. Pod dovozom k vežici stoji nov oporni zid. Za asfaltacijo parkirnega prostora pri vežici računajo na finančna sredstva v letu 2011 in na podporo občin Žiri in Cerkno, saj

Foto: Tina Dolenc Tina Foto: imajo nekatera gospodinjstva iz teh občin zakupljena grobna polja. Investicija je stala 77.600 evrov. KS Sovodenj je tako pridobila 20 klasičnih grobov, 36 žarnih grobov za štiri žare in 56 pozicij za raztros pepela. Milka Burnik Foto: Silvo Peternelj Foto: Slovesnost v Novi Oselici

18 Prenova kapelice Napovedujemo: Domačije na Lučinskem Vaščani so udarniško naredili 450 ur Konec novembra bo v Lučinah predstavitev nove knjige izpod peresa Na Dobravšcah so konec septembra slovesno blagoslovili Antona Koširja. Avtor se v delu vrača v kraje svoje mladosti, kajti v knjigi so opisani nastanki vseh domačij na Lučinskem skozi 700 let. Poleg tega prenovljeno kapelico, ki v središču vasi stoji že vse od leta je knjiga rodoslovno obogatena s podatki o prebivalcih, ki so dajali utrip 1909. Da so jo obvarovali pred nadaljnjim propadanjem, so posameznim domačijam. občani poleg občinskega denarja vložili tudi veliko lastnih Delo na poseben način zaznamujejo značilnosti in posebnosti ljudi tega sredstev, še več pa prostovoljnih delovnih ur. območja. Poleg tega bo bralec lahko spoznal poselitveni vzorec, dejavnosti in način življenja v preteklosti. Posebno mesto v knjigi zavzemajo tudi: Prva pobuda za prenovo kapelice nastanek župnije in cerkve sv. Vida, razvoj šolstva in znameniti rojaki, ki so je padla že leta 2008, a je po izdelavi s svojim delom in znanjem ponesli ime Lučin v svet. Knjiga je obogatena s predračuna za leto dni zamrla, saj se številnimi fotografijami, mnoge izmed njih bodo objavljene prvič. je izkazalo, da vrednost precej pre­ Prebivalci naj o izidu knjige obvestijo sorodnike, ki živijo v drugih krajih sega razpoložljiva občinska sredstva. Slovenije in izven nje, saj bodo Lučine z okolico po 95 letih, ko je Anton Do septembra 2009, ko so zabrneli Dolinar popisal Kratko zgodovino župnije sv. Vida, pridobile svoje drugo prvi stroji za izkop drenaže in uredi­ temeljno zgodovinsko delo. tev temeljev, so uspeli najti rešitev. Peter Dolinar Veliko dela so vaščani opravili sami, Obnovljena kapelica na Dobravšcah v določenih primerih so sami prispe­ Avtor bo knjigo predstavil v nedeljo, 28. novembra 2010, bo laže kljubovala času. vali material in po gospodinjstvih ob 15. uri v kulturnem domu Lučine. zbirali prispevke. Tako jim je uspela obnova celotne kapelice – položili so drenažne cevi in uredili odtok, izolirali temelje in uredili vsa potrebna zemeljska dela. Zamenjali so dotrajano ostrešje in streho, okna in vrata. Bakrena streha bo kapelico varovala pred vremenskimi nevšečnostmi. Umetnica Maša Mašuk Bršan je obnovila kip srca Jezusovega in poskrbela za obnovo fresk v notranjosti kapelice, ki upodabljajo sv. Medarda in sv. Frančiška Asiškega. Na zunanji strani je na predlog župnika Franca Šuštarja narisala Jezusov krst v Jordanu, sv. Jožefa in Devico Marijo. V notranjosti kapelice so postavili marmornato oltarno mizo, iz mar­ morja je tudi tlak v kapelici in pred njo. Zgledno so uredili tudi vse detajle po vogalčkih in robovih ter izdelali napušč. Na koncu so uredili tudi okolico kapelice, ki je zdaj ponos celotne vasi in je lep dokaz, kaj vse je možno storiti, če so vaščani enotni in trdno odločeni, da dosežejo zastavljeni cilj. V obnovo, ki jo je vodil Franci Miklavčič, so namreč vložili več kot 450 prostovoljnih delovnih ur. Brez upoštevanja omenjenih prostovoljnih ur je bila obnova vredna 18.000 evrov, od katerih je del prispevala občina. Lučine so bile včasih Luzhna. T. D.

Domača lekarna Vitaminska bomba, ki prežene gripo in utrujenost V lepem sončnem vremenu me nekdo naheca, da ga odpeljem v Osp na plezanje. To pa pomeni pet do sedem ur čakanja. Naj grem do Kopra, ne ljubi se mi. Sonce me povabi na sprehod med oljčne nasade, skozi gozd, pod viaduktom in med vinogradi nazaj. Kako čudovita narava, vse potiho kliče, da opazuješ, nabiraš ali fotografiraš. Med drugim se je ponujal tudi sočen rdeč šipek. Ga bom nabrala za čaj ali za ikebano. No, odločila sem se za prvo. O tej zdravilni zato nisem poskusila. Za čaj sem nabrala lepe rastlini sem vedela že kar precej, a prijateljice so trde plodove in jih na multipraktiku drobno mi dale še nove informacije, prav tako se veliko zmlela ter posušila. Šipek sicer ni plod, temveč izve v knjigah in na internetu. Ko sem gospo podobno kot jagoda, malina, figa, robidnica. V na sprehodu vprašala, kako ga ona pripravlja, je rdečem ovoju je mnogo majhnih plodov ovitih odvrnila, da prav nikakor, ker ga v družini nihče z drobnimi dlačicami, ki pa za čaj niso prav ne mara, saj je močno odvajalo. Šipek je so­ koristne in je potrebno cediti skozi zelo gosto rodna vrsta vrtnici, zato se imenuje divja vrtnica cedilo ali celo gazo. ali pasja roža, ker so včasih zdravili steklino V šipku je veliko vitamina C in ga kljub s korenino šipka. Veliko šipka sem opazila v njegovi neobstojnosti ostane veliko tudi, ko ga revmatičnih obolenjih. Vitamin C je v čaju ob­ dolini Bavšice nad Bovcem, prav toliko ga je posušimo. V svežih plodovih ga je največ, po stojen nekaj ur, ne sme pa priti v stik s kovino. na Primorskem pod obronkom Črnega Kala, letu dni pa v njem ostane le še četrtina prvotne Ta čaj naj bi imel vonj po vaniliji, ker je v na Krasu ga najdemo po posekah, na skalnatih vrednosti vitamina C. Deset dekagramov šipka semenih vanilin, a smo doma ugotovili, da diši pobočjih, med živo mejo in na obrobju gozdov vsebuje toliko vitamina C kot kilogram limon. po krompirju. Pa kaj, samo, da je zdravo in v podrasti. Nabiramo ga konec oktobra in v Čaj iz plodov rahlo kuhamo nekaj minut, nato domače. Čaj iz cvetnih listov in popkov pa zdravi začetku novembra. pustimo kakšno uro stati in ga uporabljamo proti visok srčni utrip, živčnost in tesnobo. Iz šipkovih Mnenja so različna, a nekateri trdijo, da ga pomladanski utrujenosti, pri gripah, krvavitvah plodov potrpežljivi izdelajo liker, marmelado, mora enkrat dobiti slana, kajti iz takih plodov iz dlesni, koristi doječim mamicam, preprečuje šipkovo mezgo, sirup, a za vse to je potrebno laže spravimo dlačice in semena, če hočemo nastajanje ledvičnih kamnov, znižuje telesno plodove izprazniti drobnih semen in dlačic. Tega pripraviti marmelado, ki je prava vitaminska temperaturo, pospešuje izločanje seča, pospeši še nisem poskusila, pa poskusite vi. bomba za zimske dni. S tem je veliko dela, celjenje ran, je proti želodčni kislini, pomaga pri Jana Rojc 19 Predstavljamo uspešne podjetnike v občini Oči kupijo le enkrat, za ponoven nakup mora prepričati tudi okus Uvajamo rubriko, v kateri bomo predstavljali HASAP je denimo eden od predpisov, ki se mi uspešne podjetnike iz naše občine, saj menimo, zdi v mojem primeru odveč, ker sama pečem in da bi bile njihove izkušnje ali nasveti lahko v sama za vse odgovarjam. To je bolj primerno za pomoč marsikomu, ki se prav tako odloča za tiste, ki imajo več zaposlenih. Bolj pomembno samostojno pot. Prva v nizu predstavitev je se mi zdi, da je vsak posameznik tako odgovo­ Stanka Homec iz Studorja, ki jo večina pozna po ren, da bo skrbel za čistočo, uporabljal pregle­ okusnih pecivih in piškotih, ki jih je moč okusiti dane in dobre sestavine, sicer ti ne koristi noben na marsikateri poroki, osebnih praznovanjih predpis. Iz slabih surovin ne moreš narediti ali na javni prireditvi v občini, na različnih dobrega peciva in piškotov. banketih in podobno. Njenih dobrot ni mogoče Se vam zdi, da bi katere od institucij, orga- kupiti na tržnicah ali pri posrednikih, dela jih le nizacij lahko bolj priskočile na pomoč posa­ po naročilu. Vse pecivo speče sama, saj pravi, da le tako lahko jamči za kakovost. Dopolnilno meznikom, ki se odločajo za samostojno pot? dejavnost na kmetiji – peko kruha in peciva je Pomagata nam Razvojna agencija Sora in Dolenc Tina Foto: registrirala pred enajstimi leti, pred tem pa je Kmetijsko-svetovalna služba. Meni je najbolj Stanki Homec največ pomeni, da so stranke z že deset let neuradno preizkušala trg. pomagala in mi dala prave nasvete Vanja Bajt njenim pecivom zadovoljne, saj to pomeni, da Frelih, ki na Kmetijsko-svetovalni službi pokri­ se bodo še vračale. Je povpraševanja po vaših izdelkih dovolj? va področje dopolnilne dejavnosti in kmečke prodajal malo dražje od tistega v trgovini, bo pa Več kot polovico naročil zvozim v Ljubljano družine. Tudi kasneje sem se vedno, kadar sem za večino ljudi že povsem predrago. Predstava, ali Kranj in druge kraje po Sloveniji, predvsem imela kakšna vprašanja ali dvome, obrnila nan­ da bi lahko z butično peko doma delal ceneje za večje dogodke, kot so poroke, osebna slavja, jo. Vsem kmečkim ženskam bi svetovala, naj kot industrija, je povsem zgrešena. poslovna srečanja. Dogovorimo se, kaj iz moje se čim več udeležujejo tečajev, izobraževanj, ponudbe stranka želi in kako naj ji to dostavimo. predavanj, ki jih organizira Društvo podeželskih S čim ste vi dosegli svojo prepoznavnost? Večina jih želi, da je vse vnaprej pripravljeno, žena Blegoš v sodelovanju s to službo. Tako Jaz sem prepoznavnost dosegla s sodelovan­ naloženo na pladnje, v košare ali darilne embalaže, bodo dobile veliko novega znanja, spoznale jem z različnimi gostinci, predvsem Janijem če gre za poslovna darila. Več povpraševanja je v ljudi iz različnih področij in na koga se lahko Bogatajem in Galerijo Krvina iz Gorenje vasi, mestih, kjer ljudje sami nič več ne pečejo. obrnejo, ko imajo določene probleme. kjer je bilo veliko pomembnih srečanj, ljudje so prihajali iz drugih mest, podjetij. To je bila zame Kako ste začeli? Zakaj? Kaj bi svetovali tistim, ki se odločajo za odskočna deska. Tam so me spoznali, bili so Službo kuharice sem pustila zaradi bolezni samostojno pot? zadovoljni s pecivom, prosili so me za številko stare mame in očeta, skrbeti je bilo treba tudi za Pot je na začetku zelo težka, veliko je in začeli naročati na različne konce Slovenije. kmetijo in dva majhna otroka. Ker smo takrat odrekanja, ogromno prilagajanja, potreben je Tržnice so primerne za začetno prepoznavnost, tudi zidali gospodarsko poslopje in obnavljali precejšen vložek, preden sploh lahko začneš kasneje pa si je treba poiskati nekaj večjega. hišo, nam je prišel prav vsak prihodek. Delala z delom. Zato bi svetovala, naj vsak pred Tam prodaš pol kile ali kilo piškotov, tu stranke sem tisto, kar sem znala, torej pekla za prijatelje, dokončno odločitvijo preveri trg, ali obstaja naročajo 10, 20 ali več kilogramov. To je zame znance, za poroke … in tako se je začelo. Vedno povpraševanje po njegovi storitvi ali izdelkih. veliko bolje tudi zato, ker sem precej oddaljena pa sem upala, da se bom kasneje še vrnila v Jaz sem deset let delala doma in stranke so se in že za vožnjo porabim veliko časa. Enkrat se službo. Potem so se stranke začele vračati, dela je vračale. Iz tega sem videla, da interes obstaja. mi je celo zgodilo, da je na neki pogostitvi prišla bilo čedalje več. V tistih letih sem prodajala tudi Položnice so namreč prva star, ki začne redno do mene uglajena starejša gospa. Iz denarnice domača jajca, nabirala in prodajala gobe ter tako prihajati, ko nekdo krene na pot samostojnega je potegnila staro, oguljeno deklaracijo s škatle počasi opustila misel, da bi se vrnila v službo. podjetnika ali registrira dopolnilno dejavnost. mojih piškotov, ki jih je že pred leti dobila v dar. Ste na vaši samostojni poti naleteli na Te pridejo ne glede na to, ali je v tem času kaj Toliko časa jo je hranila, da bi me lahko pokli­ kakšne težave, ovire? ustvaril ali ne. Šele tisto, kar ostane po plačilu cala in naročila pecivo za hčerkino poroko. Ogromno je birokracije in vseh drugih stvari, položnic in surovin, gre v denarnico. Pomemb­ Imate kakšen nasvet, kako doseči pre- ki jih mora obvladati posameznik, ki začenja na no se je tudi vprašati, ali se je posameznik pri­ poznavnost? svoje. Slediti mora predpisom, ki se pogosto pravljen odreči prostemu času, po potrebi tudi Predvsem moraš delati pošteno, spoštovati spreminjajo, se prilagajati, izobraževati, vikendom in praznikom, ali ne. To delo mora dogovore s strankami glede izbire peciva, usposabljati, najpomembneje pa je poslušati imeti rad, sicer ga bo težko opravljal, ob strani aranžmaja, dogovorjenih ur dostave, cene in stranke. Te povedo, kaj je dobro, česa si bolj pa mu mora stati tudi družina. Pomembno je podobno. Potem ti stranke vedno pripeljejo še želijo, s čim so najbolj zadovoljne, v katero tudi zdravje posameznika, saj kot samozaposlen nove stranke. Zadovoljna stranka je najboljša smer naj gre tvoja poslovna pot. Sprva sem teže odideš na bolniško in ti šele po mesecu in promocija, plačan oglas ni nikoli vreden toliko. se udeleževala prodajnih tržnic po občinskih pol pripada nadomestilo. Mogoče je to potrebno na začetku, da te ljudje krajih, a zdaj že osem let ne več. Nikjer tudi ne So bili vaši začetki težji v primerjavi s spoznajo. Pri mojih izdelkih se mora videti, ponujam svojih izdelkov, ker jih velikokrat ne tistimi, ki začenjajo danes? da so narejeni ročno, da so okusi drugačni, da morem toliko narediti, kot bi jih lahko prodala. Ko sem jaz začenjala, so bili začetki lažji, Niti ne prodajam prek posrednikov, saj želim ne uporabljam konzervansov, niti dodatkov, le saj na trgu ni bilo toliko ponudbe domačega imeti stik s strankami, da obljubim tisto, za domače maslo, jajca, orehe, pehtran, borovnice, peciva kot zdaj. Poleg tega se je zdaj zmanjšala kar vem, da bom zmogla narediti v rokih in se suho sadje, drobnjak – čim več domačih sesta­ kupna moč ljudi. Za tiste, ki danes razmišljajo potem dogovora tudi dosledno držim. vin, ki imajo polnejši okus. Najpomembnejši o registraciji tovrstnega posla, pa je laže dobiti je tisti prvi stik s pecivom, da je lepo, pisano Bi se dalo kje zmanjšati birokracijo, kaj prave informacije kot takrat. Računati je tudi in dobro. Piškote najprej vidijo oči, šele nato narediti na podjetnikom bolj prijazen način? treba, da se vse dela ročno, da se uporablja pride na vrsto okus. A oči kupijo le enkrat, okus Opažam, da so že marsikateri predpis omilili dražje sestavine, kot so maslo, orehi in ne je tisti, ki pripelje stranko nazaj. glede na to, kako je bilo sprva zastavljeno. drobtine, zato so že vstopni stroški višji. Če boš Tina Dolenc 20 Promocija Na sejmu Narava-zdravje 2010 tudi kmetije iz naše občine Društvo za razvoj podeželja Resje se je prvič po desetih letih delovanja predstavilo na sejmu Narava-zdravje 2010, na katerem so predstavili kakovostne, inovativne in hkrati tradicionalne izdelke, ki nastajajo na širšem škofjeloškem območju. Društvo za razvoj podeželja Resje večinoma nudnikov predstavilo samostojno, vsak dan združuje nosilce dodatnih dejavnosti na kmeti­ po dva, vse štiri dni pa smo imeli razstavljene jah, ponudnike visokokakovostnih izdelkov izdelke in promocijska gradiva vseh članov blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca, društva, ki so želeli prispevati svoje izdelke na naravni izdelki iz škofjeloških hribov. Združuje razstavi. Iz občine Gorenja vas - Poljane sta tiste, ki se s svojimi izdelki želijo vključiti v sodelovali dve kmetiji. Kmetija Pr' Dimšarji iz blagovno znamko ali šele pripravljajo regis­ Krnic pri Novakih, ki jo je predstavila Nežka tracijo dodatne dejavnosti na kmetiji. Možnost Demšar, nosilka dodatne dejavnosti na kmetiji včlanitve imajo tudi vsi tisti, ki jim delo in Peka kruha in peciva, ter Zamudova kmetija iz aktivnosti na področju zagotavljanja razvoja Dolenčic, ki jo je predstavila Majda Možina, podeželja, hribovskega kmetijstva, dodatnih de­ nosilka dodatnih dejavnosti na kmetiji Peka lep in unikaten izgled, saj je dnevna ponudba javnosti, podeželske infrastrukture in podobno kruha in peciva ter predelave sadja. vsak dan pošla že mnogo pred koncem sejma. predstavlja profesionalno aktivnost v službi Tako sodelujoči člani društva kot obisko­ Kot koordinator vseh potrebnih aktivnosti ali na teh programih sodelujejo le ljubiteljsko, valci smo bili navdušeni nad našim sejemskim bi se rad zahvalil za pomoč tudi predsed­ prostovoljno. prostorom, ki mu je s posebnim občutkom za nici društva Ljubici Stanonik in tajnici društva Društvo združuje člane iz vseh štirih občin na tradicijo in podeželje okvirno podobo vtisnil Kristini Miklavčič, ki mi je pomagala pri širšem škofjeloškem območju. Prvič v desetlet­ oblikovalec Ciril Eniko iz Žirov. Posebnost sami izvedbi dogodka. Posebno dimenzijo je nem delovanju društva smo se člani odločili, da našega sejemskega prostora pa je bila tudi vsak dogodku dodal že omenjeni oblikovalec Ciril se udeležimo sejma Narava-zdravje. Na njem dan nova postavitev razstavnih artiklov ter vsak Eniko, društvo pa se na sejmu ne bi predstavilo smo predstavili visokokakovostne, inovativne dan drugačna ponudba za obiskovalce. Rdeča brez članic in članov društva, tako tistih, ki so in hkrati tradicionalne izdelke, ki po starih re­ nit vseh štirih dni je bila ponudba domačih se sami predstavili na sejmu, kot tudi tistih, ki ceptih, s tradicionalno tehnologijo iz avtohtonih pekarskih izdelkov kmečkih gospodinj, ki po so le posodili svoje izdelke za razstavo. Vsem naravnih materialov, ob upoštevanju sodobnih preizkušenih receptih svoje dobrote še vedno naštetim se ob tej priliki zahvaljujem za vložen standardov, ob posebni pozornosti, s srčnostjo pečejo v pravi kmečki peči. Tudi obiskovalci so trud in želim čim več uspehov in zadovoljstva in tudi trmo nastajajo na širšem škofjeloškem prepoznali drugačnost ročno oblikovanih pekar­ pri njihovem delu tudi vnaprej. območju. V štirih dneh sejma se je osem po­ skih izdelkov, njihov pristen okus, obstojnost, Zvone Možina Center za socialno delo (CSD) Druženje starejših z Pomoč na domu koristi sedem uporabnikov veseljem do ročnih del Društvo upokojencev za Poljansko dolino Pomoč na domu je namenjena starejšim lju­ Trenutno je za potrebe občanov naše občine vabi vse, ki se radi družijo, poklepetajo v prijetni dem, invalidnim osebam, poslužujemo pa se je zaposlena ena socialna oskrbovalka od skupno družbi, poprimejo za ročna dela in se od tem tudi v primerih, ko socialna oskrba na domu lahko devetih, ki pokrivajo še občine Škofja Loka, naučijo česa novega, na Vesele urice druženja nadomesti institucionalno varstvo. Storitev, ki jo Žiri in Železniki. Storitev v naši občini koristi in ročnih del. financira tudi občina, je plačljiva in stane 5,42 evra sedem uporabnikov. Informativni sestanek bo v ponedeljek, na uro. Poteka od ponedeljka do petka od 7. do 15. Za vsa dodatna vprašanja in informacije 22. novembra, ob 16. uri v prostoru društva ure. V določenih primerih je mogoče uveljavljati lahko pokličete Gordano Kvar, koordinatorko upokojencev v občinskem domu v Gorenji znižanje ali oprostitev plačila. pomoči na domu, s CSD Škofja Loka. Doseglji­ vasi (vhod z nekdanjega balinišča). Na prvem CSD Škofja Loka pomoč prilagaja potrebam va je na telefonski številki: 04/51-70-114. sestanku se bodo dogovorili o vseh podrob- posameznika in lahko obsega: gospodinjsko Lidija Razložnik nostih, udeleženci pa bodo lahko izrazili tudi pomoč, pomoč pri vzdrževanju svoje želje, kaj vse bi radi počeli. Za dodatne osebne higiene in pomoč pri informacije se lahko zainteresirani obrnejo tudi ohranjanju socialnih stikov. na Andrejo, ki je dosegljiva na 05/99-34-761 ali Uporabnika obiščejo na domu 031/875-339. T. D. ter se skupaj s socialno os­ krbovalko in svojci dogovorijo o vrsti in obsegu pomoči. Vabilo na tečaj zdravega kuhanja

Pomoč na domu izvajajo Iz arhiva CSD Škofja Loka Foto: KORK Gorenja vas vabi na kuharski tečaj socialne oskrbovalke, ki so z naslovom Gurmanstvo brez holesterola. usposobljene za to po veri­ Tečaj, ki bo 22. novembra med 17. in 21. uro ficiranem programu usposa­ v gospodinjski učilnici v OŠ Ivana Tavčarja, bo bljanja oz. imajo pridoblje­ vodila Sanja Lončar, priznana strokovnjakinja za no srednješolsko izobrazbo zdravje človeka in narave. zdravstvene smeri. Poklicno Tečaj za člane RK stane 15 evrov, za nečlane kvalifikacijo za socialno os­ pa 20 evrov. Prijave na telefonsko številko: krbovalko izvaja tudi Ljudska 041/928-882. L. R. univerza Škofja Loka. Uporabnika pomoči na domu sta tudi Burnikova iz Stare Oselice. 21 Branje Gorenjevaška knjižnica zdaj odprta tudi ob torkih Poletje in dopusti so mimo, prav tako prve šolske počitnice, prišla je jesen, z njo Obisk se povečuje pa tudi spremembe v krajevni knjižnici v Gorenji vasi. Knjižnica, ki že od leta 1984 Dodatni dan odprtosti je v prvi vrsti rezultat deluje v Sestranski vasi 14, v pritličju, od novembra obratuje po novem urniku. čedalje večjega obiska knjižnice (v primerjavi z lanskim letom se je obisk v letošnjem prvem polletju povečal za 14 odstotkov) in velike želje ljudi, da bi knjižnico imeli možnost obiskati čim večkrat na teden. Seveda pa je največja želja vseh obiskovalcev in zaposlenih, da bi občina Gorenja vas - Poljane našla nove, ustrezne prostore, kjer bi knjižnična dejavnost lahko še bolj zaživela. V občini Gorenja vas - Poljane pa ne deluje samo krajevna knjižnica Gorenja vas, ampak še dve: krajevna knjižnica Poljane in izposojevalna enota Sovodenj. Prva je odprta dvakrat na teden, Foto iz arhiva knjižnice Foto in sicer ob sredah od 13. do 19. ure in ob petkih od 10. do 15. Tudi enota Sovodenj je odprta dvakrat na teden: ob sredah med 14.15 in 15.15 in petkih med 19. in 20. uro. Vse tri knjižnice so enote Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka. Po knjigah posega čedalje več ljudi. Za več informacij o urnikih, lokacijah, Zveste obiskovalce in vse tiste, ki to še knjižnica, prebirajo številne revije in časopise ali kontaktnih podatkih vseh enot Knjižnice Ivana boste, obveščamo, da je knjižnica, ki je bila pa brezplačno uporabljajo računalnik – na voljo sta Tavčarja Škofja Loka lahko obiščete tudi splet­ doslej odprta ob ponedeljkih od 11. do 17. ure dva –, bodisi za brskanje po medmrežju, igranje no stran v nastajanju: knjiznica-skofjaloka.si. in četrtkih od 13. do 19. ure, zdaj odprta tudi igric ali pa za pisanje raznih nalog. Lepo povabljeni, da nas obiščete v kateri ob torkih od 13. do 19. ure. Od oktobra so otroci, stari od 4 do 10 let, koli izmed naših enot. Z veseljem vam bomo Obiskovalci tako lahko po novem trikrat prijazno vabljeni, da obiščejo naše urice pravljic svetovali in pomagali pri izboru literature, ki tedensko izbirajo med približno 15.000 naslovi (vsak prvi ponedeljek ob 17. uri) ali ustvarjalne si jo želite. knjižničnega gradiva, kolikor ga hrani gorenjevaška delavnice (vsak tretji ponedeljek ob 17. uri). Bernarda Buh, knjižničarka

www.starivrh.si

OGREVANA 6 SEDEŽNICA ◆ NOČNA SMUKA V DOLŽINI 2 KM ZELO UGODNI VIKEND in DRUŽINSKI PAKETI! 30% POPUSTI pri nakupu sezonske S POPUSTI DO ZABAVE ZA CELO DRUŽINO smučarske vozovnice Tudi v letošnji sezoni imajo Na smučišču Stari vrh v zimski sezoni 2010/11 predstavljamo številne popuste in občani občine Gorenja vas- novosti za noro zimsko zabavo. poljane možnost kupiti sezonske poleg adrenalinskega dnevnega in atraktivnega nočnega smučanja smo letos zlasti veliko smučarske vozovnice po posebej ugodni, 30% nižji ceni. pozornosti namenili družinam in našim najmlajšim obiskovalcem. Za male smučarje smo pripravili Novo, veliko odprto drSališče ob otroškem smučišču na Grebljici. Bolj odraSli: 287 EUR informacije: drznim pa bo dih jemala Nova SaNkaška proga speljana ob celotnem smučišču v dolžini otroci: 184 EUR MladiNa iN SeNiorJi: 235 EUR 04/51 89 007 2,5 km - za romantike tudi z možnostjo nočnega sankanja ob soju bakel. Za izposojo drsalk, predprodaja vozovnic: sank in smuči bo poskrbljeno. več o nakupnih mestih na: www.starivrh.si 031/66 32 35 poleg različnih predsezonskih popustov za posameznike, organizirane skupine in družine, v prihajajoči sezoni predstavljamo tudi ceNovNo zelo privlačNe »vikeNd« iN »3-dNevNe spletna stran: pakete« z možnostjo smučanja in prenočevanja v vasicah na Starem vrhu in okolici. www.starivrh.si več o bogati ponudbi, paketih in popustih na: STC STARI VRH d.o.o. ZApReVAl 4223 poljAne nAd škofjo loko Smučarske vozovnice s popustom do 20% so že v predprodaji!

22 Obujanje starih običajev

Kam novembra in decembra? Pr’ Pêtâr se maj tuoršca • 16. november ob 17. uri: Delavnica za spretne prste – Pajkova Na Dobravšcah pr' Pêtar je potekalo ličkanje koruze ali po poljansko mreža. Delavnica za otroke od 4. do 10. leta starosti v knjižnici Poljane. majejne tuoršce, ki jo organizira Etno sekcija KŠPD. Obujanje starih Vodi Saša Bogataj Ambrožič. običajev in njihovo prenašanje tudi na mlade je glavni namen sekcije, ki • 19. november ob 18. uri: Delavnica za spretne prste – Mali združuje kar nekaj dijakov in študentov kot tudi simpatizerjev. čevljarček. Delavnica za otroke od 4. do 10. leta starosti v knjižnici Nad idejo, ki so jo pred šestimi leti predlagali člani Etno sekcije, so Sovodenj. Vodi Tatjana Šifrar. bili navdušeni tudi Petrovi z Dobravšc, ki so željne ličkanja koruze in • 19. november: Predstavitev pesniške zbirke Lidije Debeljak in obujanja običajev povabili na svojo kmetijo in tako skupaj z njimi pričeli Marije M. Likar v Gorenji vasi. Organizira KUD Trata - Gorenja vas, z akcijo, ki je že skoraj prešla v tradicijo. Akcije se ne udeležujejo le skupina Poljanski v-eter. dijaki in študentje, temveč tudi starejši, ki na tak način obudijo spomine • 19. november ob 20. uri: Potopisno predavanje o Korziki v pros­ torih KŠPD. Organizira KŠPD. na svojo mladost, ko je bil ta običaj še bolj živ. • 20. november ob 12. uri: razstava otroških del na temo Otroci Ličkanje koruze poteka vsako leto enako, med opravilom se poje, pomagamo otrokom v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. predvsem domače pesmi, letos je bilo slišati tudi pesmi poljanskih • 20. november od 21.30 ure: Žur s skupino Mambo Kings v kulturni Štedientov. Gospodar Pavel poskrbi, da ličkarji niso žejni, gospodinja Ana dvorani Gorenja vas. Organizira PGD Hotavlje. pa, da niso lačni. Po mnenju udeležencev je jedača in pijača odlična, saj • 21. november: Pohod po Vertovčevih poteh. Odhod izpred avto­ je domača. Letos so sodelujoči poskrbeli za obilo petja, smeha in dobre busne postaje v Gorenji vasi. Organizira PG Gorenja vas. volje ter hitro ličkanje koruze. L. R. • 22. november od 17. do 21. ure: Kuharski tečaj Gurmanstvo brez holesterola v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Tečaj vodi Sanja Lončar, organizira KORK Gorenja vas. • 28. november ob 15. uri: Predstavitev knjige Antona Koširja Domačije na Lučinskem v kulturnem domu Lučine. • 29. november ob 17. uri: Tečaj prve pomoči za kmetovalce v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Organizira Območno združenje Rdečega Križa Škofja Loka in KORK Gorenja vas. Prijave na tečaj se zbirajo do 24. novembra na 04/51-70-650. • 4. december: Decembrski gala ples v kulturni dvorani v Gorenji vasi. Organizira KŠPD. • 11. december od 8. do 12. ure: Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov na vaškem trgu v Gorenji vasi. Organizira RAS. • 17. december ob 17. uri: Prednovoletno srečanje za vse starejše nad 60 let v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Organizira KORK Gorenja vas. • 19. december: Jerbas domačih v telovadnici OŠ Poljane. Orga­ nizirata Agencija Media butik in občina Gorenja vas - Poljane. Foto: Peter Selak Peter Foto: Ličkarji koruze z gospodinjo in gospodarjem

na Gorejnskn unikum. Narbel poduobna verzija zasledema na Goriškn (fəžu) in tešk, če ni naš Leguojma po polansk fòžu, ke ga mama usi tekuoj radi, paršu prou ot Dopust je cajt, ke člouk prou rad pozab na suoj domač krej, pa grie za tiedn, tam. Garška besieda sa zagrabil tut Turki (fasu- dva kam dargam, šnuofa drug luft, jie druga hrana, špiega tuje ledi in če na grie lye), ot te pa pride ta prau slovejnsk brešt pasulj. Fožu pa pasulj sta tamala bratranca, pazi. dargač, touče tuja špraha. Tut naša rubrika se j u teh ne preveč gorkih dnieh čist otklopila od diela, zatu sma nucal kar preci moči, de sma spiet nabrušeni fruodl za diel. Sploh če mama za obdielat puštabe E pa F… Če varjamete al ne, glih »Listnata veja kot krma za govedo«. Be­ de ne use naše besiede na E pa F sma duobl na puosada z drugih šprah. siede še niesn slišu, zapisu ja j pa leta 1894 Maks Pleteršnik ket autohtuona polanska. Marbet ja E omejnu. Sojn feudaln gospodarjam, targoucam, kešn starej člouk še pozna. Poduobn ket prejšna Če varjamete al ne, je gvišn edina ta prava obartnikam in usem drujgn tujcam se mama za tut ta parhaja som z Italije: ital. Fronde pomien slovejnska besieda na e številka ena pa usi nieni zahvalt (dobar, pa domačn pohotnežam), de nam »list«, končnica –dl nam pa nakazuje, de sa ja derivati (eden, enkrat itn.). Use ta druge besiede, niesa F-ja enostaun uziel in be bla naša abecieda pred nam nucal že Bavarci/Austrici (maj še dons ke sa u SSKJ zapisane pod čarka e, sa nam dal še brez ta druzga puštaba. Use (razn ene…) radi končnica –l). Be biu hod vesieu, če b marva tujci na puosada (opounte me, če sn kešna spreg­ polanske besiede na f sa na puosada, tut tajke, poprašal par ta starej ledieh, pa mi sporuočl, če liedu). Grie za same ušajt beside, ke se nucaj u za kiere človiek na krej pamet na pade, de b ketier ta besieda še pozna. miestah, Polanci sma ih jemal u šuolah, vondar pomisnu, de sa od dargli. Ih je ogromn, obdielal hitar pozabil. Zdej pa kar je narbel hecn: še ta boma tri, ke se men zdeja še kar zanemive. fuogluš buoga ena ta pravi Polanci zgovarjama na a-: »Ptičja kletka«. Besieda j h nam paršla u ana, adn, ankat… Se prau, če ute kedi kešnmu fožu srejdn vieku ket vogelhus, modern niemšk Nepolancu opieval lepota soje šprahe, mu lohk Ta besieda ma za sebuoj hod zanemiva puot. Vogelhaus »ptičja hiška«. Nuca se lohk tut u povieste, de naša abecieda niema E-ja. Na sviet je paršla u star Garči (phasulion, phase- prenesen pomienu, men je ata rečima doskat los), hmal sa ja za soja uziel Remlani (faseolus), z djau, nej pospraum tist suoj fuogluš (mejhn F Rimlanu sa ratal Taljani (faggiolo), te sa radi van­ cimar). Na poduobna viža sa grajene besiede Našn slovejnskn prednikam se j, na viem dral po niemških krajah (Fisole, starinsk niemšk faruš (Pfarrhaus), rotovž (Rathaus), mostovž zakej, tut f tekuoj zamieru, de niesa sami Fasol), nakar je besieda u useh muožnih oblikah (slov. most + nem. Haus = »pokrit muost«). pogruntal skor bene besiede na ta čarka, razn paršla u naše kraje (knižn fižol, nariečn fažol, fržol, Martin Oblak, ane, ke ni čist neč karšanska in ja to nabom bažol, fežou itn.). Par nam se j uvelavu fòžu, kar je [email protected]

23 Kulturno popoldne v Podobenu Največkrat je zapela harmonika Že tretje leto zapored je bila brunarica v naši prireditve tudi nastopili in prejeli zasluženo Posebej pa moramo pohvaliti lastnika brunarice, vasi prizorišče prijetnega kulturnega popold­ nagrado. Še dolgo v večer so po vasi odmevali ki je vse nastopajoče in obiskovalce pogostil z okus­ neva. Vreme nam je malo ponagajalo, saj smo zvoki frajtonarice in vabili na srečanje prihod­ nim bogračem iz lonca Kovšakovega Lojzeta. letos načrtovali, da se bomo zbrali na prostem. nje leto, mogoče kar pod kozolcem. Jože Dolenec Tako pa je bila brunarica kar premajhna, da bi sprejela vse nastopajoče in obiskovalce. Nastopili so od najmlajšega Jerneja pa do starejših s sedmimi križi. Povabilu so se odz­ vali tudi gostje iz sosednjih vasi: Loma, Volče, Loga, Delnic in Zakobiljka. Največkrat je zapela diatonična harmonika. Prvič se je s svojo pesmijo o varstvu okolja predstavil šestošolec Primož. Zanimiva je bila pesem Mrakov kozo­ lec, ki je največji v Sloveniji. Avtor Mostarjev Francelj je sodeloval že tretjič in povedal, da ima že pripravljeno pesem za naslednje leto. Flavta, ustna harmonika, klarinet, bariton, citre, vsi ti instrumenti so nam popestrili nedeljsko popoldne. Program sta zelo uspešno povezovali osnovnošolki Tjaša in Ajda. Obe sta ob koncu

Občinska volilna komisija III. Občine Gorenja vas - Poljane Na podlagi 15. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. Poljanska cesta 87 4224 Gorenja vas 94/07 – UPB3 in 45/08) je bilo listam v vseh volilnih enotah podeljenih 7 direktnih mandatov. Številka: 041-002/2010 Glede na dobljeno število glasov in izračunan volilni količnik po Gorenja vas, dne 12. oktobra 2010 posameznih volilnih enotah so bili mandati dodeljeni naslednjim listam kandidatov: POROČILO Volilna enota 1 o izidu volitev članov občinskega sveta število mandatov v volilni enoti: 6 količnik: 180.00 Občine Gorenja vas - Poljane glasov % glasov mandati % ostanka st. ime liste 124 11,48 0 68,89 1 DeSUS I. 85 7,87 0 47,22 2 SLS Občinska volilna komisija Občine Gorenja vas - Poljane je na seji 48 4,44 0 26,67 3 LDS dne 12. 10. 2010 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri 228 21,11 1 26,67 4 NSi ugotavljanju izidov glasovanja za volitve članov občinskega sveta Občine 52 4,81 0 28,89 5 SD Gorenja vas - Poljane na volitvah dne 10. 10. 2010 ugotovila: 140 12,96 0 77,78 6 Brigita Šubic in 1. na rednih volitvah v občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane dne skupina volivcev 10. 10. 2010 je imelo pravico voliti skupaj 5.570 volivcev 403 37,31 2 23,89 7 SDS 2. glasovalo je skupaj 3.048 volivcev, oziroma 54,72 % 3. s potrdilom ni glasoval nihče Izvoljeni kandidati v 1. volilni enoti 4. vseh oddanih glasovnic je bilo 3.048 ime liste izvoljen je: 5. ker so bile prazne oziroma so bile neveljavne iz drugih razlogov NSi Janez Arnolj, roj. 27. 3. 1980, Volča 11, Poljane nad Škofjo Loko oziroma ni bilo moč ugotoviti volje volivca, je bilo skupaj neveljavnih SDS Tomaž Pintar, roj. 5. 3. 1971, Gorenje Brdo 4, Poljane nad Škofjo Loko 140 glasovnic SDS Irena Tavčar, roj. 30. 12. 1955, Javorje 14, Poljane nad Škofjo Loko 6. veljavnih glasovnic je bilo 2.908. II. Volilna enota 2 Posamezne liste kandidatov so v skupnem seštevku prejele naslednje število mandatov v volilni enoti: 5 količnik: 176.40 število glasov: glasov % glasov mandati % ostanka st. ime liste zap. 123 13,95 0 69,73 1 DeSUS št. ime liste glasov % glasov 122 13,83 0 69,16 2 SLS 1. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 377 12,96 86 9,75 0 48,75 3 LDS 2. SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 301 10,35 111 12,59 0 62,93 4 NSi 3. LDS – LIBERALNA DEMOKRACIJA 85 9,64 0 48,19 5 SDI SLOVENIJE 195 6,71 355 40,25 2 1,25 7 SDS 4. NSi – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 492 16,92 5. SD – SOCIALNI DEMOKRATI 263 9,04 Izvoljeni kandidati v 2. volilni enoti 6. Brigita Šubic in skupina volivcev 140 4,81 ime liste izvoljen je: 7. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA SDS Roman Demšar, roj. 12. 2. 1963, Hotavlje 6a, Gorenja vas STRANKA 1140 39,20 SDS Stanko Bajt, roj. 28. 4. 1961, Podjelovo Brdo 18a, Sovodenj skupaj vseh oddanih glasov 2908 100

24 Obujamo spomine Petdeset let po zaključku osnovne šole Sovodenj Učenci in učenke so pred petdesetimi leti še lahko v celoti zaključili osnovnošolsko Rink, Martin Rupnik, Franci Zajc, Milena izobraževanje v šoli na Sovodnju. Vsa povojna leta je bila sicer nepopolna os- Špiček (Godec), Anica Bogataj (Jezeršek), Marija Gantar (Potočnik), Zinka Kavčič emletka z razrednim in predmetnim poukom, ki je imela vse razrede, a od dva do (Rupnik) in Jaka More (tokrat odsoten) so si sedem oddelkov. Septembra 1964 pa so višje razrede prešolali v Gorenjo vas. obljubili, da se bodo poslej pogosteje srečevali Generacija, ki je letos poleti praznovala Mezek (Bevk), Maro Potokar (Hartman) in Ka­ ali obiskovali. petdesetletnico prenehanja obiskovanja OŠ tarino Justin (Buh) je bila to prva služba. Vse so Milka Burnik Sovodenj, je še lahko obujala spomine na v tistem času spoznale šolanje v enem kraju. Kot je zapisano v kroniki, svoje življenjske so­ je v njihovem zadnjem letniku pouk potekal v potnike in z njimi treh izmenah. Večino leta so bili prisotni štirje zgradile tople domove. učitelji oziroma učiteljice za sedem oddelkov. Franc Jereb razmišlja: »Ob pripovedovanju Letos je bilo njihovo drugo srečanje, prvega smo učenci morda šele so imeli ob 30-letnici. Zbrali so se na Hlavčih sedaj občutili njihovo Njivah. Vsak je povedal nekaj zanimivosti iz toplino, duhovno bo­ svojega življenja in kakšen dogodek iz šolskih gastvo, materialno po­ dni. Lepo je bilo slišati, da so vsi dokaj zdravi manjkanje in težave, s in imajo prijetne družine. Zelo zanimivo jim je katerimi so se srečevale bilo poslušati učiteljice in njihova doživetja, v takratnem času.« ko so pripovedovale, kaj jih je pripeljalo na Mira Grašič (Jezer­ Sovodenj. Za Ivanko Bobnar (Brglez), Matildo šek), Franc Jereb, Janez Marinka Jereb Foto:

Volilna enota 3 Istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni občine Gorenja število mandatov v volilni enoti: 6 količnik: 157.67 vas - Poljane dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom glasov % glasov mandati % ostanka st. ime liste mandatov, izračunanih po d’Hondtovem sistemu, in številom mandatov, 130 13,74 0 82,45 1 DeSUS ki so jih istoimenske liste že dobile v volilnih enotah. 94 9,94 0 59,62 2 SLS Ti mandati se v skladu s 17. členom zakona o lokalnih volitvah 61 6,45 0 38,69 3 LDS dodelijo listam kandidatov v tistih volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Na ta način so po 153 16,17 0 97,04 4 NSi posameznih volilnih enotah mandate prejele naslednje liste kandidatov 126 13,32 0 79,92 5 SD in bili izvoljeni naslednji kandidati: 382 40,38 2 42,28 7 SDS ime volilna liste enota izvoljen-a je: Izvoljeni kandidati v 3. volilni enoti SLS 1 Jože Čadež, roj. 28. 8. 1955, Srednja vas 1, Poljane nad Škofjo Loko ime liste izvoljen-a je: NSi 1 Janez Hrovat, roj. 15. 4. 1960, Žabja vas 6, Poljane nad Škofjo Loko SDS Milan Janez Čadež, roj. 11. 5. 1966, Gorenja Dobrava 36, Gorenja vas SDS 1 Leopold Kržišnik, roj. 9. 3. 1953, Predmost 32, Poljane nad Škofjo Loko DeSUS 2 Olga Fic, roj. 28. 4. 1949, Trebija 22, Gorenja vas SDS Alenka Krmelj, roj.15. 8. 1971, Gorenja Dobrava 7, Gorenja vas SLS 2 Marko Kržišnik, roj. 26. 4. 1954, Sovodenj 7, Sovodenj IV. LDS 2 Bogo Žun, roj. 7. 10. 1962, Fužine 5, Gorenja vas V skladu s 16. členom zakona o lokalnih volitvah se preostalih 7 DeSUS 3 Jože Novak, roj. 16. 2. 1942, Poljanska cesta 81, Gorenja vas mandatov, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, razdeli na ravni NSi 3 Mirjana Možina, roj. 19. 6. 1959, Dolenja Dobrava 37, Gorenja vas občine na podlagi seštevka glasov, oddanih za istoimenske liste v vseh SD 3 Jurij Krvina, roj. 3. 6. 1974, Poljanska cesta 7, Gorenja vas treh volilnih enotah. SDS 3 Boris Jurjevič Janša, roj. 2. 5. 1979, Dolge Njive 12, Gorenja vas Izhajajoč iz seštevkov glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh V. treh volilnih enotah, deljenih s števili od 1 do 17 (d’Hondt), je zaporedje Člani Občinskega sveta Občine Gorenja vas - Poljane, izvoljeni najvišjih 17 količnikov naslednje: na volitvah 10. oktobra 2010, so: Prvih 17 količnikov po d’Hondtu na glasovih list volilna enota ime in priimek ime liste Število mandatov v občini: 17 1. Jožef Čadež SLS zap. št. količnik Ime liste 1. Janez Arnolj NSi 1 1140.00 SDS 1. Janez Hrovat NSi 2 570.00 SDS 1. Tomaž Pintar SDS 3 492.00 NSi 1. Irena Tavčar SDS 4 380.00 SDS 1. Leopold Kržišnik SDS 5 377.00 DeSUS 2. Olga Fic DeSUS 6 301.00 SLS 2. Marko Kržišnik SLS 7 285.00 SDS 2. Bogo Žun LDS 2. Roman Demšar SDS 8 263.00 SD 2. Stanko Bajt SDS 9 246.00 NSi 3. Jože Novak DeSUS 10 228.00 SDS 3. Mirjana Možina NSi 11 195.00 LDS 3. Jurij Krvina SD 12 190.00 SDS 3. Milan Janez Čadež SDS 13 188.50 DeSUS 3. Alenka Krmelj SDS 14 164.00 NSi 3. Boris Jurjevič Janša SDS 15 162.86 SDS 16 150.50 SLS Predsednik občinske volilne komisije 17 142.50 SDS mag. Tomaž Pisk 25 Prostovoljci Indija – kulturni šok in množica revnih otrok Vsako leto se več skupin mladih odpravi na pros­ in zelenih hribih spominjala na Slovenijo. Sicer pa domu za sirote in revne za dvesto otrok skrbijo tri tovoljno delo v različne države. Letos so jih povabili so prišli v deželo duhovnih poklicev, kraljevskega vzgojiteljice. V šoli s štiristo učenci, kjer zelo spod­ v Peru, Indijo, na Madagaskar, v Vietnam, Brazilijo, čilija, riževih polj, zelo sladkega ananasa, umazanih bujajo narodno zavest, je v razredih do šestdeset Albanijo, Ukrajino in tudi med Rome v Sloveniji. ulic, blatnih cest z zanimivimi napisi ob njih (vozi otrok, ki veliko in zelo lepo pojejo ter jih dobijo s Program POTA je program mednarodnega počasi, ne uriniraj), kjer umrle pokopavajo kar na šibo po roki, če zamudijo k pouku. Konec ure jim skupinskega prostovoljnega dela. Deluje v okviru vrtovih in le bogatim postavijo nagrobni spomenik, naznani udarec s kovinsko palico po kosu obešene Mladinsko informacijskega centra v Ljubljani. kjer pojedo vse, kar leze in gre, tudi pse. pločevine. S prostovoljci so izdelovali cofke in Trajanje prostovoljnega dela se prilagodi potrebam V Dimapurju so jih pričakali vročina (35 stopinj) torbice, se naučili pesem Mi se imamo radi in jedli gostiteljev, večinoma pa je to mesec dni. Vsaka in 90-odstotna vlažnost, barvito oblečeni ljudje, redki beli zdrob ter puding, prinesen iz Slovenije. skupina ima koordinatorja, ki je zadolžen, da se tricikli kot prevozno sredstvo in predvsem veliko V vasi Zhadima so se najprej ustavili pri cerkvi, prostovoljci pred odhodom dobro pripravijo. Precej smeti, saj na tla odvržejo vse, česar ne potrebujejo. njeni glavni znamenitosti. Revnost in preprostost aktivnosti je namenjenih spoznavanju skupine. Cilj prostovoljk je bila sirotišnica s 36 otroki, ki jo domačini nadgrajujejo s petjem in plesom, za kar ne Medsebojna povezanost in zaupanje sta bistvenega ob pomoči treh nun vodi katoliški duhovnik, oče potrebujejo denar. V revni, glasni in smrdeči Kalkuti, pomena pri takšnih projektih. Bivši prostovoljci, Abraham. Otroci so zelo verni in dan začnejo z kjer sta na ulici skupaj mesnica in umivalnica, so njihove predstavitve in pozitivne izkušnje ter želja mašo. Čez dan poskrbijo tudi za zajce, prašiče, kure, delali v bolnišnici oz. hiši umirajočih v Centru matere po spoznavanju novih kultur prepričajo študente, račke. Oblačila si perejo sami. V bližini stoji tudi Terezije. Tam so bili ravno v času praznovanja stolet­ da se odpravijo v daljne dežele. Vsak prostovoljec šola za štiristo otrok. Obiskujejo jo otroci iz različno nice rojstva matere Terezije, 26. avgusta. V kraju Piali si stroške potovanja krije sam. govorečih plemen z okoliških hribov, v šoli pa govo­ so obiskali šolo Mojca, kjer ima vsak otrok botra iz Letos poleti je bila med prostovoljci tudi lan­ rijo angleško. Oblečeni so v uniforme, dečki nosijo bogatejšega sveta, ki zanj plačuje šolnino. skoletna zlata maturantka Anica Podobnik. Skupaj celo kravate. Almi in Petri so se zdeli otroci neverjetno Za prostovoljce je bila to izredna življenjska s Klemnom, Andrejem, Petro, Almo in Eriko so po­ pridni in njuna prisotnost je bil zanje velik dogodek. izkušnja, pravi kulturni šok, spoznanje, kako ljudje tovali v indijsko zvezno državo Nagaland, kamor so Drugi par prostovoljcev je deloval v gorski preživijo tudi z zares minimalnimi dobrinami, za prispeli po tridesetih urah, ko so zamenjali štiri le­ vasici Khuzama s 3500 prebivalci, ki živijo v hišah katere znajo biti globoko hvaležni. tala. Pokrajina jih je po velikosti, številu prebivalcev iz bambusa, pločevine in lesa, ali pa so zidane. V Milka Burnik

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KS JAVORJE OBČINE GORENJA VAS - POLJANE Poljanska cesta 87 1. Volilna enota št. glasov 1. CIRIL ALIČ, roj. 23. 07. 1955, Murave 16 79 4224 Gorenja vas predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 2. MARIJAN MOŽINA, roj. 13. 06. 1960, Dolenčice 4 78 POROČILO predlagatelj: OO SLS Gorenja vas - Poljane 3. JAKA JERAŠA, roj. 17. 05. 1972, Javorje 19 47 o izidu volitev članov svetov krajevnih skupnosti predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane

v občini Gorenja vas - Poljane 2. Volilna enota št. glasov 1. MARJETA KOKELJ, roj. 19. 07. 1956, Mlaka nad Lušo 4 35 Na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov je občinska volilna predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane komisija na svoji seji dne 12. oktobra 2010 ugotovila, da so bili na lokal­ 2. FRANC DOLENC, roj. 08. 01. 1958, Četena Ravan 7 32 nih volitvah 10. oktobra 2010 v svete krajevnih skupnosti po posameznih predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane krajevnih skupnosti izvoljeni naslednji kandidati: 3. Volilna enota št. glasov 1. PETER PETERNEL, roj. 29. 06. 1981, Gorenja Žetina 1 38 KS GORENJA VAS predlagatelj: OO SLS Gorenja vas - Poljane 1. Volilna enota št. glasov 2. JANEZ BOGATAJ, roj. 12. 08. 1972, Dolenja Žetina 4 21 1. ALENKA KRMELJ, roj. 15. 08. 1971, Gor. Dobrava 7 71 predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 2. VLADIMIR KAVČIČ, roj. 29. 11. 1968, Gor. Dobrava 11 66 KS LUČINE predlagatelj: OO SLS Gorenja vas - Poljane 1. Volilna enota št. glasov 2. Volilna enota št. glasov 1. DOMINIK OSREDKAR, roj. 10. 07. 1963, Lučine 5 47 1. MIRJANA MOŽINA, roj. 19 .06. 1959, Dol. Dobrava 37 135 predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane 2. VIDA OBLAK, roj. 07. 06 .1964, Lučine 52 32 2. STANISLAV HOMEC, roj. 15. 12. 1962, Dol. Dobrava 26 127 predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane predlagatelj: OO SLS Gorenja vas - Poljane 3. DOMINIKA JEREB, roj. 18. 05. 1965, Lučine 45 25 3. BARBARA RADIČ, roj. 25. 05. 1964, Sestranska vas 14 118 predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane predlagatelj: OO SD Gorenja vas - Poljane 2. Volilna enota št. glasov 3. Volilna enota št. glasov 1. MATEJ OBLAK, roj. 02. 07. 1980, Goli Vrh 2 24 1. MATJAŽ ŠIFRAR, roj. 17. 01. 1968, Poljanska cesta 29 149 predlagatelj: Blažka Raztresen in skupina volivcev predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 2. JANEZ KOŠIR, roj. 26. 01. 1967, Dolge Njive 11 20 2. HELENA GORJAN, roj. 14. 09. 1964, Vršajn 10 116 predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane predlagatelj: OO SD Gorenja vas - Poljane 4. Volilna enota št. glasov 3. Volilna enota št. glasov 1. ROMAN DEMŠAR, roj. 12. 02. 1963, Hotavlje 6a 194 1. STANISLAV BIZOVIČAR, roj. 20. 11. 1959, Zadobje 13 41 predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane 2. MARIJAN ŠTREMFELJ, roj. 09.09.1952, Volaka 24 188 2. FRANC MARTINČIČ, roj. 28. 12. 1957, Zadobje 4 20 predlagatelj: OO SLS Gorenja vas - Poljane predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane 5. Volilna enota št. glasov 4. Volilna enota št. glasov 1. JANEZ MEZEG, roj. 19. 10. 1968, Debeni 4 106 1. VILJEM POTOČNIK, roj. 17. 01. 1970, Brebovnica 14 22 predlagatelj: OO SLS Gorenja vas - Poljane predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane 2. DARJA PRELOG, roj. 06. 03. 1963, Kopačnica 3 46 2. JERICA OBLAK, roj. 26. 03. 1968, Brebovnica 10b 19 predlagatelj: Branko Prelog in skupina volivcev predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane

26 Kultura Ponovno domača gledališka igra na poljanskem odru Po precej dolgem zatišju je letos na poljanskem odru zagledala luč nova igra, komedija Duohtar kar tok. Po zelo znani Molierovi komediji Zdravnik jih je, kot se je izkazalo, odlično izbral med pri­ po sili jo je režiral in v zveneče poljansko narečje jatelji in sorodniki, poklonil krasno predstavo. Ta prepisal domačin, zdaj v Škofji Loki živeči je polna značilnih Molierovih dovtipov, izraženih zdravnik, specialist splošne medicine, Andrej v značilnem pojočem poljanskem narečju, ki ga z Šubic. Kot je napisano v vabilu, mu je »z nasv­ igro ponovno oživlja in z njim seznanja gledalce jetam pomagu Zvone Šedlbauer«. Andrej igra tudi od vsepovsod. V igri poleg duhovitega Andreja v glavno vlogo zdravnika Sganarela in prav zanimivo liku Sganarela nastopajo še odlična Jerneja Bonča je opazovati pravega zdravnika, ki doživeto in (njegova žena Martina), Mira Eržen (dojilja pri temperamentno igra v gledališki igri lik človeka Gerontu) ter Bojan Trampuž (Leander), ki igra tudi svojega poklica. Kdor si je že ogledal predstavo, v Loškem gledališču. K humornosti predstave, ki lahko reče tudi, da je »čist not padu«. Andrej je sicer niti za minuto ni dolgočasna in gledalca ves čas že kot osnovnošolec veliko nastopal na šolskem drži v »napetosti«, pa prispevajo vsak svoj del še odru v Poljanah in Gorenji vasi, nato na odru ostali igralci – Franc Rebec, Miha Tušek, Janez kulturnega doma v Poljanah in v Šentjakobskem Dolenc, Milan Benedičič, Roman Demšar ter Neža Šubic Tine Foto: gledališču. V mladih letih pa je v Poljanah režiral in Tine Šubic. Za scenografijo je poskrbela Tina Andrej je prve uprizoritve namenil prijateljem, igre za otroke. Morda se kdo še spomni Malega Dobrajc, sceno je izdelal Jaka Šubic, rekvizite Janez sorodnikom, stanovskim kolegom, dobrodelnosti princa in Čarobne košare. Nedavno je izdal tudi Kloboves, osvetlitev Janez Lavtar, šepetalka, brez za nečaka Jaka in za izven. Ob navdušenju publike svojo dramatizacijo Šarovčeve slive, o kateri smo katere tudi ne gre, pa je izkušena Marina Krek. pa se je že razširil glas o odlični predstavi, ki bi si na straneh Podblegaških novic že pisali. V poljanskem kulturnem domu so predstavo, ki zaslužila tudi kak večji oder. Sicer pa že načrtujejo Ob svoji petdesetletnici se je Andrej ponovno traja skoraj eno uro, zaigrali že večkrat in dvorana njene nove ponovitve. pridružil gledališču. Publiki je skupaj z igralci, ki je bila vsakič napolnjena do zadnjega kotička. Tadeja Šubic

KS POLJANE 3. Volilna enota št. glasov 1. Volilna enota št. glasov 1. FRANC TROHA, roj. 21. 12. 1946, Stara Oselica 12A 25 1. ALEŠ ŠUBIC, roj. 06. 06. 1972, Hotovlja 90 158 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev predlagatelj: brigita šubic in skupina volivcev 2. HELENA ŽIVKOVIČ, roj. 18. 08. 1950, Hobovše pri Stari Oselici 17 11 2. MIRKO DOLENC, roj. 22. 09. 1968, Kremenik 6 90 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 3. IVAN KAVČIČ, roj. 04. 10. 1953, Bukov vrh 5 86 4. Volilna enota št. glasov predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane 1. NATAŠA JEZERŠEK, roj. 14. 03. 1971, Nova Oselica 5 22 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev 2. Volilna enota št. glasov 2. BLAŽ TREVEN, roj. 06. 01. 1989, Laniše 4 17 1. ANTON DEBELJAK, roj. 29. 04. 1956,Poljane 135 155 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 3. VIKTOR KAVČIČ, roj. 14. 01. 1954, Javorjev Dol 5 15 2. IGOR BOGATAJ, roj. 03. 10. 1968, Srednja vas 10 139 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev predlagatelj: OO SLS Gorenja vas - Poljane 3. ANDREJ KLINEC, roj. 11. 03. 1960, Poljane 56 123 predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane KS TREBIJA 1. Volilna enota št. glasov 3. Volilna enota št. glasov 1. PETRA GRAH, roj. 25. 09. 1984, Trebija 52 43 1. JANEZ ARNOLJ, roj. 27. 03. 1980, Volča 11 92 predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev predlagatelj: OO N.Si Gorenja vas - Poljane 2. BOGDAN PRIMOŽIČ, roj. 09. 11. 1963, Trebija 52 34 2. BLAŽ DOLENEC, roj. 25. 04. 1971, Delnice 15 86 predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 3. BARBARA DOLENEC, roj. 06. 08. 1987, Podobeno 2 66 2. Volilna enota št. glasov predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 1. PETER LAMPREHT, roj. 22. 08. 1973, Podgora 13 40 predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 4. Volilna enota št. glasov 2. VALENTIN FRELIH, roj. 06. 02. 1970, Podgora 23 25 1. TOMAŽ PINTAR, roj. 05. 03. 1971, Gorenje Brdo 4 66 predlagatelj: OO SLS Gorenja vas - Poljane predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 2. MITJA GANTAR, roj. 12. 07. 1978, Malenski Vrh 8 48 3. Volilna enota št. glasov predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 1. MIRAN RIHTARŠIČ, roj. 20. 04. 1964, Fužine 23 27 predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev KS SOVODENJ 2. IRENA BOGATAJ, roj. 31. 12. 1972, Fužine 10 20 1. Volilna enota št. glasov predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev 1. TOMO PETERNELJ, roj. 04. 03. 1975, Sovodenj 56 45 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev 4. Volilna enota št. glasov 2. JOŽICA PAVŠIČ, roj. 08. 03. 1961, Sovodenj 53 42 1. IVAN FILIPIČ, roj. 25. 12. 1962, Stara Oselica 34 31 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev 3. METOD AMBROŽIČ, roj. 05. 06. 1969, Sovodenj 41 26 2. BRANKO KLEMENČIČ, roj. 11. 07 .1969, Stara Oselica 51 29 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev

2. Volilna enota št. glasov 5. Volilna enota št. glasov 1. STANKO BAJT, roj. 28. 04. 1961, Podjelovo Brdo 18A 57 1. BETI MIKLAVČIČ, roj. 12. 10. 1966, Kladje 1 25 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane 2. CIRIL RUPNIK, roj. 11. 08. 1976, Podjelovo Brdo 14 50 predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev 3. KLEMEN ŠTURM, roj. 29. 07. 1982, Stara Oselica 66 38 predsednik občinske volilne komisije predlagatelj: OO SDS Gorenja vas - Poljane mag. Tomaž Pisk

27 Zlata maturantka Rebeka Reven Želi si in verjame v pravico na svetu Že v osnovni šoli v Gorenji vasi je bila zelo pridna učenka, ki je rada govorila in spraševala, se ukvarjala s športom in hodila na tekmovanja v badmintonu, ping-pongu, atletiki ter tenisu. Zdrav duh v zdravem telesu jo je usmeril na škofjeloško naravoslovno gimnazijo. Šolo sta obiskovala že njena starša, vendar je sama šla tja z védenjem, da so ji tako odprte vse poti na univerzo in v svet. Dnevno si bila vezana na prevoz, sprva z dila brez težav. Pozorno sem poslušala razlage avtobusom. Si med jutranjo vožnjo ponav- profesorjev, vendar je bilo treba veliko snovi ljala snov ali si čas porabila za pogovor z predelati tudi doma. Nekaterim predmetom sem znanci, prijatelji? morala nameniti precej časa, a mi ni žal nobene Sprva se na avtobusu nisem učila, ker nisem porabljene sekunde, ker se je vse obrestovalo. bila vajena tako zgodaj vstajati in biti takoj ak­ Najljubša predmeta sta mi bila slovenščina tivna. V višjih letnikih pa mi je prišlo v navado in zgodovina, saj menim, da sodita v splošno dvajset minutno ponavljanje še na avtobusu. izobrazbo vsakega človeka. Obožujem branje, Tam je bila tudi prijateljica, s katero sva lahko npr. Cankarja, ker me njegovo pisanje zelo gane zadnji trenutek utrdili znanje. V četrtem letniku ter pripravi k razmišljanju. Zgodovina pa zato, je že veliko sošolcev iz Gorenje vasi imelo izpit ker je to veda, ki je temeljna za razumevanje in avto. Luka, Matija, Matevž ali Žan so me sedanjosti, najrajši pa imam obdobja prvih civi­ prevažali zastonj, za kar se jim zelo hvaležna. lizacij ter obeh svetovnih vojn. Štiri srednješolska leta so za teboj. So bila Si se vključevala tudi v posebne šolske zate v kakšni stvari še prav posebna? dejavnosti in projekte? Ta štiri leta so minila najhitreje v mojem Zelo rada potujem, zato sem izkoristila Zlata maturantka Rebeka Reven življenju. V prvih dveh letnikih sem se priva­ priložnost in obiskala Benetke, Dunaj, London in nost in moja pritožba sta mi na koncu prinesli jala na nov sistem, nove ljudi in se še malo Turčijo. Udeležila sem se tudi dveh izmenjav, v 30 točk. Zelo sem hvaležna profesorici, saj bi iskala. Tretje leto sem že vse poznala, četrto drugem letniku z gimnazijo Roskilde na Danskem, sicer verjetno še celo življenje razmišljala, kaj pa je minilo izjemno hitro, saj smo se vseskozi v tretjem pa z gimnazijo Freising iz Nemčije. tako zelo neumnega sem pisala v eseju. pripravljali na maturo. Preden sem šla na gim­ Spoznala sem in se družila z veliko novimi ljudmi. Matura je po mojem mnenju nekaj nepotreb­ nazijo, so me strašili, da je to nekaj težkega, Udeleženci izmenjav smo ugotovili, da se Slovenci nega, ker je to neko prisiljeno ponavljanje na zato sem jo vzela zares, se učila in vse nare­ še vedno učimo največ in da od nas zahtevajo več koncu štirih let in ni merilo za znanje. Vse je znanja kot na Danskem in v Nemčiji. odvisno od tega, kakšna vprašanja dobiš in kako se tisti dan počutiš. Nekdo je lahko dosegel 27 Kako si se pripravljala na maturo? TD Slajka Hotavlje gostilo točk in znal veliko več kot jaz, le da sem sama Nanjo se pripravljaš celo leto že v šoli, s pro­ imela srečo in se učila ravno maturitetno snov. srečanje turističnih delavcev fesorji, zato lahko izjemno veliko odneseš že od TD Slajka Hotavlje, ki letos praznuje pouka, če vsaj malo poslušaš. Večinoma smo delali S čim si si bogatila prosti čas med 40-letnico delovanja, je imelo priložnost gostiti vaje, ki se pojavljajo na maturi, pri slovenščini smo srednješolskim izobraževanjem? 40. srečanje turističnih delavcev Gorenjske. obravnavali knjigi za esej, pri angleščini poslušali V času gimnazije sem trikrat na teden Srečanja, ki ga je zaznamovalo ogledovanje slušno razumevanje. Imeli smo tudi dodatne vaje trenirala tenis v Teniškem klubu Partizan Med­ Poljanske doline in okušanje njenih dobrot, za višji nivo. Kdor je imel željo, je lahko veliko vode, občasno sem igrala badminton in tekla. se je udeležilo 21 društev. Med njimi tudi TD naredil že v šoli. Ponavljala sem tudi sama doma, Eno leto sem delala kot prostovoljka v vrtcu Žirovski Vrh in TD Javorje. saj potrebujem mir, da se lahko zberem. Poleg Zala v Gorenji vasi. Prosti čas sem porabila tudi Z ogledom Rupnikove linije se je srečanje obveznih predmetov sem opravljala maturo še iz za druženje z ljudmi, ki jih imam rada. Kajti če začelo, nadaljevalo pa na kmetijah Pustotnik zgodovine, ker me res zanima, in iz kemije, ker si organiziran, ti gimnazija ne predstavlja ovir in Matic, kjer so lahko vsi udeleženci poskusili profesorica dijake res dobro pripravi in so na maturi za uživanje družabnega življenja. Želela sem se domače dobrote. Sledil je še obisk in krajši večinoma odlični rezultati. učiti italijanščino, vendar mi ni uspelo uskladiti ogled podjetja Marmor Hotavlje, kjer je zapel terminov s treningi tenisa. Gimnazijska leta S prvim točkovanjem na maturi se nisi so leta največjih sprememb, odraščanja, prvih tudi ansambel Igor in zlati zvoki. V športni strinjala in si podala ugovor. Kaj je bilo tisto, dvorani v Poljanah je nato potekal kulturni ljubezni, žurk in maturantskega izleta, zato ti kar te je najbolj zmotilo pri oceni? pustijo nekakšen pečat za vse življenje. program s podelitvijo priznanj za Gorenjsko Izvedela sem, da sem dosegla 29 točk in regijo v okviru akcije Moja dežela – lepa in bila izjemno presenečena, ker tega uspeha niti Kam te je pot zanesla oktobra? V katerem gostoljubna 2010. TD Slajka Hotavlje je za nisem pričakovala. Vse predmete, pri katerih poklicu se vidiš v življenju? svoje delo iz rok predsednika Turistične zveze sem imela zelo slab občutek, sem pisala veliko Odločila sem se za študij na Pravni fakulteti v Slovenije Dominika S. Černjaka prejelo sre- nad pričakovanjem. Edino za slovenščino, moj Ljubljani, ker si želim pravico na svetu, v katero brni znak. Kulturni program so popestrili še najljubši predmet, sem bila prepričana, da bom verjamem in jo bom iskala celo življenje. V prihod­ Gorenjevaški oktet, Janez Ramovš ter ansam- pisala odlično, a ni bilo tako. Do višje ocene mi nosti bi rada delala na sodišču kot odlična pravnica. bel Igor in zlati zvoki. je zmanjkalo 1,5 odstotka, zato je profesorica Tako razmišljam na začetku prvega letnika. Udeleženci so bili enotni, da je bilo to srečanje zgodovine vztrajala, naj poskusim s pritožbo, najboljše do zdaj tako po organizaciji kot tudi Še misel za bodoče gimnazijske mat- ker se ocenjevalci velikokrat zmotijo. Skupaj gostoljubnosti. TD Slajka Hotavlje se zahvaljuje urante? s profesorico slovenščine sem šla na vpogled. Gostilni Lipan, kmetijama Matic in Pustotnik, »Ko si prišel tako daleč, da ne zmoreš Ugotovila je, da so mi esej ocenili katastro­ podjetju Marmor Hotavlje, občini Gorenja vas - niti koraka več, si šele na pol poti, ki si je falno, zato sva dali ugovor na oceno. Čez en Poljane, Matjažu Šifrarju in vsem, ki so kakor koli zmožen.« mesec sem dobila odgovor, da so se zmotili za pripomogli k organizaciji prireditve. (Gvatelmaski pregovor) 7 odstotkov, kar me je zelo presenetilo, bila pa L. R. sem tudi neizmerno vesela. Profesoričina vztraj­ Milka Burnik 28 Novice iz OŠ Ivana Tavčarja Uspešne evakuacije v šolah in vrtcih Jesenski prihod v gorenjevaško šolo je učence razveselil s prenovljeno računalniško učilnico, nekaterimi novimi vrati v razrede, čez poletje pa je bilo zamenjanih tudi nekaj oken. Jesen je zadnji triadi prinesla ekskurzije, večini učencev pa prve športne dneve. Šestošolci so se z avtobusom odpeljali do Anja Koračin je na dnevih narodnih noš v Žirov. Od gostilne pri Županu so se podali po Kamniku postala absolutna prvakinja, na Veseli trim stezi proti Javorču. Na cilju so se okrepčali z harmoniki Senice je prejela zlato plaketo, še prej okusno malico iz nahrbtnika, potem je bil še čas za v avgustu pa zlato plaketo na državnem prvenstvu igro s storži. Na travniku pod Javorčem so tekali, za dekleta na gradu Rajhenburg in srebrno plaketo se lovili, nekateri kljub prepovedi tudi kotalili. na Zlati harmoniki Ljubečne. Vmes so nabirali gobe, kostanja pa ni bilo več. Šolska skupnost in učenci 9. razredov so Mimo Kozinove kmetije so šli proti Dobravšcam sodelovali v zbiralni akciji papirja. in skozi Mihevk do šole. Sedmošolci so se podali Učenci 7., 8. in 9. razredov se odločajo za sode­ skozi Mihevk, na Dobravo, mimo sv. Urbana v lovanje v raziskovalnih nalogah gibanja Mladi Reševalna vaja na OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Vinharje in se po čebelarski poti vračali v Žabjo raziskovalci za razvoj Poljanske doline. in učinkovito. Prav tako je potekala vaja evakuacije vas, za reko Soro na Dobravo ter skozi Mihevk do Šole letos drugo leto vstopamo v projekt tudi v vrtcu na Dobravi. Z enakim vzrokom smo šole. Na pohodih so bili tudi mlajši učenci. ekošol, vrtci pa prvo leto v ekovrtce. šoli in vrtca izpraznili tudi v Lučinah in na Sovodn­ Učenci izbirnega predmeta Šport za sprostitev Na matični šoli, obeh podružnicah ter vrtcih so ju. V obeh primerih so hitro in uspešno posredovali so se odpravili v visokogorje. Povzpeli so se na oktobra v mesecu požarne varnosti potekale tudi gasilci iz Lučin oziroma Sovodnja. Otrokom so 2014 m visoko Debelo peč, skupina najbolj za­ evakuacije. Prvi namišljen požar je v času glavnega pokazali še različno opremo, pripomočke in način gretih pa še na sosednji vrh Brdo (2009 m), kjer so odmora izbruhnil v šolski kuhinji. Ob izpraznitvi uporabe. Najbolj zanimivo za lučinske učence pa se preizkusili tudi v manj zahtevnem plezanju. šolskih prostorov so na zbirnem mestu na športnem je bilo, ko so se preizkusili v špricanju z vedrovko Na Gorenjskem ekipnem prvenstvu OŠ v atletiki, igrišču pri šoli pogrešali tri učence. Po telefonskem ali visokotlačno črpalko. ki je potekalo v Kranju, je ekipa starejših dečkov os­ klicu na številko 112 so se izjemno hitro odzvali Jesenske počitnice so učencem od 1. do 5. vojila prvo, ekipa starejših deklic pa drugo mesto. člani PGD Gorenja vas, Poljane in Trebija. Rešili razreda na matični šoli prinesle različne dejavnosti V tednu otroka so se učenci v popoldanskem so vse tri učence 7. a oddelka in pogasili požar v v glasbeni ter lutkovni delavnici, na pravljičnem času na šoli lahko zaposlili z gubanjem papirja, kuhinji. Vaja evakuacije je v celoti uspela, saj so dopoldnevu, ob ustvarjalnem gibu, ob športnih poslušali pravljice in zraven prepevali, pekli učenci in vsi zaposleni hitro zapustili šolske pros­ aktivnostih in ob peki piškotov. piškote ali se odpravili na pohod. tore, gasilske enote pa so delovale zelo usklajeno Milka Burnik Novice iz OŠ Poljane Pestri in aktivni prva meseca šole Čeprav se je septembra še čutilo počitniško vzdušje, ki nam ni dalo preveč misliti nam tudi štor, na katerem so vidne letnice, ki na pouk, smo poljanski učenci že do vratu v delu. Prek ekskurzij, dni dejavnosti, nam povedo, koliko je drevo staro. Opisala sta tudi, kako poteka fotosinteza. dogajanja ob tednu otroka in drugih zanimivih dogodkov smo hitro preživeli »Učenci! Sporočam vam, da je zagorelo v prva dva meseca pouka in dočakali oddih. učilnici kemije. Takoj zapustite šolo in se zberite V tednu otroka so si učenci prve triade pravljice, ki so jih učenci zbrali po razredih. na zbirnem mestu!« Tako se je glasilo sporočilo ogledali sinhronizirano risanko Svet igrač, v Učenke osmega razreda so pravljice brale po šolskem zvočniku 15. oktobra med 4. uro in popoldanskem času pa so se lahko udeležili drugošolcem, ki so bili nad popestritvijo pouka vsi učenci smo odšli na igrišče. Malo za tem so k dveh dejavnosti. V ponedeljek so tako poslušali navdušeni. Razstava poteka v okviru šolske šoli s sireno pripeljali gasilci PGD Poljane, Goren­ potopisno predavanje o Islandiji in Avstraliji, skupnosti, ki letos poteka pod geslom Mediji ja vas in Škofja Loka. Ko so pogasili namišljen kjer sta se potepala naša učenca Natea in Aljaž za bogatejše otroštvo. Šolska skupnost je tudi požar, smo se učenci razdelili v skupine in šli Novak. Sredino popoldne pa smo si krajšali sicer zelo aktivna, sploh na področju zbiranja po delavnicah. Predstavili so se nam reševalci z igranjem družabnih iger. Tako smo se še različnih materialov. Letos zbiramo plastične iz Zdravstvenega doma Škofja Loka, gorska bolje spoznali in okrepili prijateljske odnose. zamaške za deklico, ki potrebuje protezo za reševalna služba in seveda gasilci, ki so nam Ugotovili smo, da so družabne igre odličen nogo, ter kartuše in tonerje za Rdeče noske, ki razkazali vso opremo in tudi prikazali pravilno nadomestek za računalnik in televizijo. v pediatrični kliniki delajo z bolnimi otroki. in nepravilno gašenje požara v kuhinji. Teden otroka je tudi v Javorjah pustil svoje V Poljanah smo bili dejavni tudi na drugih Veliko se je dogajalo tudi v vrtcu. Potekal sledi. Tako kot učenci na matični šoli smo si področjih. V poljanski farni cerkvi smo je že tradicionalni kostanjev piknik v Polja­ ogledali risanko, poslušali deški zbor, pri Sa­ osnovnošolci in učitelji poslušali koncert nah, dan kasneje pa sta ga organizirala vrtec binini babici Ljubi smo si ogledali sobo starih pevskega zbora Trnovskih dečkov s Poljske. in podružnična šola v Javorjah, kjer je bilo predmetov, eno dopoldne pa smo preživeli Predstavila se je še poljska solo pevka in zelo še posebno zanimivo. Druženje malčkov ter v družbi javorskih gasilcev. Prijazno so nas talentiran orglar. učencev skupaj s starši se je začelo v družbi sprejeli v goste in nam razkazali vse, kar nas Šesti razredi smo se oktobra odpravili po Joleta Coleta. Čarodej nas je popeljal v svet Eko je zanimalo v zvezi z gasilstvom. Brizgali smo poti proti dvorcu Visoko, kjer sta nas čakala fac, kjer smo skupaj na zabaven način ločevali vodo, se oblekli v gasilska oblačila, si nataknili gozdarja Primož in Janez. Pokazala sta nam odpadke. Po predstavi smo na zunanjem igrišču čelade in sedli v gasilski tovornjak. Izvedeli macesen, bukev, gaber, javor, lipo, smreko, bor, igrali nogomet in živi Človek ne jezi se. smo tudi veliko uporabnih informacij, za kar hrast, jesen … Povedala sta, za kaj se uporablja Tudi letos bomo člani medijskega krožka z se Cirilu in Ivanu Aliču ter celotnemu PGD posamezna vrsta lesa, kakšne barve lesa obsta­ mentoricama Matejo Tušek in Ano Jurjevič vse Javorje lepo zahvaljujemo. jajo, opisala njihove lastnosti, vidnost branik, leto skrbeli za obveščanje o vsem, kar se dogaja Oktobra so bile v preddverju šole razstav­ vidnost strženovih žarkov, ali je les smolnat ter na OŠ Poljane in podružnici Javorje. ljene najlepše in najbolj brane slikanice in razliko med iglavci ali listavci. Pokazala sta Medijke 29 Reportaža Poljanci s kolesi v Rimu Ali je bila najdba temeljnega kamna stare baročne poljanske cerkve sv. Mar- tina čista sreča ali pa je pomagal blagoslov od zgoraj, ne vemo niti danes, a takrat je padla odločitev. Ob 300-letnici blagoslova temeljnega kamna gremo na romanje s kolesi v Rim. Kosilo iz prikolice, kopanje v morju ter nato »štrikanje« do Riminija. Prenočevali smo v župnijski dvorani, nekateri pa smo si postavili šotore ob igrišču – bilo je res vražje vroče in hrupno, celo ponoči. Naslednji dan smo se vzpeli proti žepni državici San Marinu. Kdo bi si mislil, da je to skoraj kot vzpon na Vršič. Vročina ne pojenja in prva okvara zračnice nam na klancu pred mestom pride prav, da se odpočijemo in odžejamo s pijačo iz našega spremljevalnega kombija. Kratek ogled mesta, V San Marinu obvezno slikanje – celo dva Zagrebčana sta Mesto smo si ogledali po programu našega nam prišla na pomoč – ter nato krasen spust vodiča Simona iz Polhovega Gradca. Ogledi nazaj v dolino. Kosilo v obcestni restavraciji, vseh zanimivosti v Rimu so bili najmanj toliko počitek ter nato vzpon do našega agriturisma naporni kot kolesarjenje. V torek popoldne smo na višini 780 m. Dobro smo spali na tej višini, odnesli kopijo medaljona iz temeljnega kamna Pred odhodom se okopali ter najedli. poljanske cerkve kardinalu Rodetu, ki nas je Zmenjeno. Skupina, ki že več let skupaj kolesari Zgodaj zjutraj smo že bili pokonci. Vzpeli smo sprejel na dvorišču svoje rezidence. do vseh večjih romarskih krajev, kot so Lurd, San­ se do skoraj 1000 m nadmorske višine, nato je sledil Domov smo se s kombijem vračali ponoči. tiago di Compostela, Fatima, je bila jedro, pridružili prekrasen spust v dolino do Assisija. Tam smo ostali Skupaj smo s kolesi prevozili 915 km v 52 pa so se nam tudi nekateri drugi, ki jih je ta pot ves naslednji dan in si ogledali mesto sv. Frančiška. urah čiste vožnje, s povprečjem skoraj 19 km/h. zanimala. Brez velikih težav se nas je zbralo 12 Naslednja etapa je obetala razgibano vožnjo gor Povprečna temperatura na poti pa je bila zagotovo kolesarjev. Štirje zakonski pari, trije posamezniki, in dol. Naša zdravnica Tadeja nam je svetovala več kot 35 stopinj Celzija. Edini smo si bili, da poljanski župnik Jože Stržaj ter seveda nepogrešljivi veliko pitja in sploh se nismo branili. Zaloga piva smo na dostojen način dodali tudi naš kamenček voznik kombija in naš fotograf Izidor. in Maticevega soka je že pošla, zato smo pili vodo k mozaiku praznovanja ob tristoletnici temeljnega Naši mesečni sestanki so bili vedno veseli in in druge kolesarske napitke. Naš zadnji agriturismo kamna baročne cerkve sv. Martina v Poljanah. polni pričakovanj. 900 km poti smo razdelili v je bil precej daleč od mesta, kjer smo računali, da Anton Krek osem etap, določili mesta, kjer bi prenočevali, bo. Velika hacienda, celo s svojo župnik pa naj bi tam s svojimi poznanstvi poiskal kapelo. prenočišča v župniščih. Res smo jih dobili, razen Vstali smo zgodaj – to je bil v dveh krajih, kjer pa smo potem po internetu zadnji dan kolesarjenja. Kljub rezervirali prenočevanje na »agriturismo«, kot groznemu prometu v mestu smo Italijani imenujejo turistične kmetije. Načrtovano bili točno ob 12. uri na trgu sv. Pe­ pa je bilo tudi, da se na dan, ko prispemo v Rim, tra. Veseli. Kaj veseli – presrečni. dobimo z drugimi romarji, ki so prišli z avtobu­ Sledilo je obvezno slikanje, nato som. Imeli smo še kar nekaj dela s prtljažniki smo z našo »Francko« GPS našli za kolesa na kombiju, pa z nabavo vse hrane in naš hotel in se nastanili. Kar v kotu nenazadnje tudi z oblikovanjem naših kolesar­ dvorišča smo si skuhali kosilo in na skih dresov, ki so nam jih sešili v Volčji Dragi. obedu so nas presenetili motoristi, Nedelja, 11. julija, se je naenkrat približala. ki so prišli za nami v Rim. Zvečer Po jutranji maši smo se odpeljali čez Sovodenj, pa še poln avtobus Poljancev. Na cilju pred stolnico sv. Petra v Vatikanu Most na Soči do Solkana, kjer smo si privoščili kosilo in malo daljši počitek, saj je do Dober­ Srečanje petih podružničnih šol doba, kjer smo nameravali prenočiti, samo še 18 km. Župnik Ambrož Kodelja nas je pričakal s ohlajeno pijačo in nam nudil gostoljubje – celo Rovi Rupnikove linije so bili za otroke vrhunec finale v nogometu smo gledali pri njem. Naj se Jesenska srečanja podružničnih šol s pohodi da so bile povod za bujno domišljijo še nekaj na­ mu na tem mestu iz srca zahvalim. Naslednji so se začela leta 1990, ko je OŠ Ivana Tavčarja daljnjih dni. 163 učenk in učencev ter 18 učiteljic dan smo kolesarili po ravnini proti Benetkam in Gorenja vas še imela štiri podružnične šole: iz Lučin, Sovodnja, Javorij, Šentjošta in Črnega na polotoku nasproti mesta prenočili v kampu. Sovodenj, Lučine, Javorje in Leskovico. Vsako Vrha nad Polhovim Gradcem je opravilo pohod Že naslednji dan pa se je zapletlo, ker s kolesi leto smo obiskali drugo podružnico in v štirih za športno značko Zlati sonček ali Krpan. Učenci nismo mogli na čoln, ki nas bi prepeljal na letih smo z generacijo učencev obiskali vse kra­ so se spoznavali med seboj, uživali v jesenski otok Lido in nato naprej na naslednji otok vse je. Kasneje so šolo v Leskovici zaprli, javorska naravi, razgledih po okolici in z užitkom trgali do Chiogllia na celini. Pa smo morali naokoli pa je postala podružnica poljanske. S srečanji jurčke ob poti. Ob prvem postanku in malici sta malo s kolesi in malo s kombijem, a smo vseeno smo nadaljevali na Sovodnju in v Lučinah. nas obiskala in pozdravila ravnatelj Izidor Selak tisti dan prevozili več kot 100 km. Prenočevali Letos smo se zbrali v Lučinah in se po novem in pomočnica Jana Rojc. smo v mestu Comacchio – lepo mesto, vendar v razširjeni sestavi peš odpravili proti Golemu Učiteljice se sicer večkrat srečujemo na polno komarjev. Naslednji dan vožnja do Rav­ vrhu (962 m), kjer smo se v spremstvu lokalnega različnih izobraževanjih. Taka srečanja v naravi ene, ogled prekrasnih mozaikov v tamkajšnji vodiča Petra Oblaka sprehodili po delu Rupnik­ pa nam pomenijo še več in nas bogatijo. Ob pod­ baziliki, Dantejev grob ter nato nora vožnja ob ove linije in si z zanimanjem ogledovali bun­ pori vodstev šol jih bomo negovali še naprej. tovornjakih, dokler nismo prispeli do morja. kerje. Mnoge so te stare utrdbe tako navdušile, Milka Burnik 30 Gasilci Športno aktivni Gregor Stanonik postal S kolesi na Blegoš, na Goro peš zmagovalec FCC Radovljica Dvanajstega vzpona z gorskimi kolesi na Blegoš, ki šteje za veliko nagrado Krasa Sežana in za občinsko prvenstvo občine Zmaga na enem izmed najtežjih tekmovanj za gasilce Gorenja vas - Poljane, se je letos udeležilo manj tekmovalcev Firefighter Combat Challenge (FCC), ki je lani prvič kot pretekla leta. Približno 13 km dolgo progo je za svoj izziv potekalo v Evropi, letos pa prvič v Sloveniji, je pripadla vzelo le 58 kolesarjev. Kljub maloštevilni udeležbi in slabemu Gorenjevaščanu Gregorju Stanoniku. vremenu pa je tradicionalna športna prireditev uspela. Firefighter Combat Challenge (FCC), ki velja za eno najtežjih tek­ Rekorda proge zaradi vremena in zato nekoliko slabšega stanja ceste ni bilo movanj za gasilce, je leta 1975 razvil ameriški univerzitetni profesor moč pričakovati, tako da sta oba rekorda proge ostala v lasti Roberta Vrečerja Paul O. Davidson. Ukvarjal se je s fizično pripravo posameznikov in Lucije Ankon. Prvič je naziv absolutnega zmagovalca osvojil Marjan Jauk, za najtežje preizkušnje. Tako je za testiranja ameriških profesionalnih član Ganesha Team, s časom 46:38. Jauk je sicer v svoji kategoriji že večkratni gasilcev razvil poseben poligon, ki je bil sprva namenjen preverjanju, zmagovalec. Med dekleti pa je s časom 55:23 že šestič zmagala Tanja Žakelj, nato pa se je spremenilo v izjemno zanimivo tekmovanje, na katerem so članica MBK Orbea. Absolutna zmagovalca Blegoša sta prejela tudi vsak svoj po ZDA merili moči tako profesionalni kot prostovoljni gasilci. prehodni pokal, na katerem so zapisani vsi dosedanji zmagovalci. Lani je Firefighter Combat Challenge prvič potekal v Evropi, v Ber­ V konkurenci za občinsko prvenstvo je med ženskami slavila Nina Špik, linu. Delegacija PGD Radovljica pa je že leto prej v Bostonu navezala klub Gorenja Žetina, Lojze Oblak, ŠDMH, pa je bil prvi v kategoriji moških stik s snovalcem tega tekmovanja in tako pridobila licenco za organizacijo nad 45 let. V kategoriji moških 30–45 let je bil najboljši Simon Alič, KD letošnjega FCC, ki je septembra potekal v Radovljici. Udeležilo se ga je Brda–Dobrova, Lenart Oblak, ŠD Poljane, pa v kategoriji do 30 let. Zmagov­ okoli 100 gasilk in gasilcev iz Slovenije in tujine. alci po kategorijah so dobili nagrado glavnega pokrovitelja vzpona – pršut. Na postavljenem poligonu so morali tekmovalci najprej odnesti zvito Nagrade in medalje so bile podeljene tudi ostalim na stopničkah. cev v peto nadstropje (skupaj 19 kilogramov), potem nanj potegniti težko Stehtali so še najtežjega udeleženca – tehtnica mu je pokazala 108 breme (19 kilogramov težak zvitek cevi), se spustiti na tla, zbiti klado (s kg –, na stopničke povabili najstarejšega oz. najstarejšo in najmlajšega štirikilogramskim plastičnim kladivom so udarjali sani, težke 72,5 kilogra­ ter določili tekmovalca, ki se je najbolj približal povprečnemu času, in ma, v dolžini 1,5 metra), preteči 40 metrov mimo ovir, potegniti napolnjeno tudi njim podelili praktične nagrade. Vsi tekmovalci, med katerimi je bil cev, zadeti tarčo in na koncu potegniti do cilja 80-kilogramsko lutko. tudi župan Milan Čadež, so prejeli praktične nagrade. Iz občine Gorenja vas - Poljane se je omenjenega tekmovanja udeležila Pred razglasitvijo rezultatov so se navzoči z minuto molka spomnili Jureta trojica iz PGD Gorenja vas: Cene Črešnovar, Gregor Stanonik in Uroš Robiča, ki je dan pred usodno nesrečo organizatorju, ŠDMH, potrdil udeležbo Stanonik. Fantje so se na tekmovanje intenzivno pripravljali že en mesec na Blegošu. Spomnimo, da je pred leti na Blegošu že sodeloval, s takrat kar prej, trenirali pa so tudi na pokalnih tekmovanjih Fire Comabat Slovenije, zavidljivim rezultatom. Kljub slabi vremenski napovedi je računal na udeležbo, ki so se jih udeleževali od maja dalje. Gregorju Stanoniku je v času 2:18:60 kar kaže na to, da trening ekstremnega kolesarja ne pozna izgovorov. uspelo opraviti celotno nalogo brez napak in tako osvojiti drugo mesto v posamični kategoriji in prvo mesto v kategoriji do 40 let. S tem je postal tudi najboljši Slovenec v omenjeni kategoriji. Stanonik je po vrnitvi pov­ edal: »Težko bi odgovoril, kateri del tekmovanja mi je bil najtežji, saj je v celoti zelo naporno in se ne imenujeta zastonj najtežji dve minuti v športu. Mogoče bi izpostavil ravno zadnji del proge, ko si že popolnoma izčrpan, pa moraš še potegniti 80-kilogramsko lutko 30,5 metra daleč. Ravno v tem delu veliko tekmovalcev pade na hrbet, kar se je 3 metre pred ciljem zgodilo tudi meni. Prav tam sem izgubil toliko sekund, da sem zgrešil letalsko karto za Ameriko, nagrado absolutnega zmagovalca. Nekako sem bil prepričan sam vase, da mi bo progo uspelo premagati,vendar sem si pred tekmo rekel, da če bom zahtevano nalogo opravil pod 2:30, bo to Foto iz arhiva ŠDMH Foto zame že velik uspeh. Tako pa mi je uspelo veliko prej in sem za 20 stotink premagal Sebastjana Čuka iz Nove Gorice ter za 30 stotink Anžeta Habjana iz Radovljice. Sicer sem se na tekmovanju zelo zabaval, saj se je bilo lepo Absolutna zmagovalca vzpona na Blegoš s prehodnima pokaloma ponovno srečati z vsemi prijatelji gasilci iz cele Slovenije. Pohvaliti je treba Urekov pohod tudi organizatorja tekmovanja – PGD Radovljica.« Več sreče z vremenom pa so imeli organizatorji in udeleženci že 16. Gregor Stanonik je v absolutni razvrstitvi za poklicnim gasilcem iz Urekovega pohoda na Goro. Olimpijski komite Slovenije, RTV Slovenija, Francije zaostal 10 sekund, kolikor je izgubil s padcem. Priznanje mu Občina Gorenja vas - Poljane in ŠDMH organizirajo pohod v spomin na pomeni nagrado za njegovo dosedanje delo v gasilstvu in upa, da bo tudi to športnega novinarja Staneta Ureka, ki je svoj čas na Radiu Slovenija vodil kaj pripomoglo k čim oddajo Jutranja telovadba s telovadcem Tomažem. Poleg kulise, ki jo prejšnji izgradnji gasil­ lahko nudi le narava, so dan za spomine pomagali ustvarjati Gorenjevaški skega doma, saj zdaj oktet ter Neža Hrovat in Miha Lavtar iz KŠPD, ki sta predstavila odlomek trenirajo v nemogočih iz Tavčarjeve povesti Med gorami. Največji aplavz je požel Polde Bibič, prostorih. »Rad bi se poznan kot največji ambasador Ivana Tavčarja oz. njegovega dela Cvetje tudi opravičil vsem v jeseni. Pohod brez jutranje telovadbe, telovadca Tomaža in domače stanovalcem, ki živijo ocvirkovce pa seveda ne bi bil pravi Urekov pohod. v okolici gasilskih pro­ Lidija Razložnik storov, za ves nastali hrup in upam, da bodo zdaj vsi vedeli, kaj Organizirali bomo tekmo v gorskem teku se vsak dan dogaja v Občina Gorenja vas - Poljane je pri svetovni zvezi za gorske teke našem društvu,« je še WMRA uspešno kandidirala za organizacijo mednarodne tekme v gor- zaključil Stanonik, ki je skem teku. Kot so sporočili z občine, bodo tekmo, na kateri pričakujejo gasilstvu predan že od tekmovalce tako iz Evrope kot drugih celin, organizirali naslednje leto na Foto: Jure Trlep Foto: svojega šestega leta. dan državnosti, torej 25. junija. J. B. Gregor v akciji Lidija Razložnik 31 www. marmor-hotavlje.si 04 507 00 31 | 40 | 43 [email protected]

32

p�o�d�b�l�e�g�a�s�k�e�-�n�o�v�-�2�0�1�0 2�8�.� �o�k�t�o�b�e�r� �2�0�1�0� �2�1�:�5�1�:�0�8