Želimo vam sončno in prijetno poletje! Stran 2 Odličnjaki in uspešni učenci na sprejemu pri županu

Župan Friderik Bračič je sprejel učence z najboljšim učnim uspehom in učence s posebnimi dosežki. Sprejema se je udeležila tudi v. d. ravnateljice Helena Šegula. Letos je bilo odličnjakov kar trinajst, županove petice in knjižno darilo pa so prejeli:

1. ŽIGA MEDVED 6. EVA SEDLAŠEK 11. JANA PUKŠIČ 2. ANDREJA MURKO 7. TIMI KMETEC 12. JULIJA VILIČNJAK 3. JAKOB MURKO 8. KATJA ŽUNKOVIČ 13. BLAŽ ZEMLJAK 4. URŠKA OSTROŠKO 9. LAURA KOVAČEC 5. BARBARA RODOŠEK 10. ALEN KRAJNC Priznanja za posebne dosež- festivalu gledaliških sanj v Ljubljani na državnem tekmovanju v štafeti 4 x ke so prejeli: – mentorica Biserka Selak 100 m 1. DEJAN WEINGARTNER 5. ROK FORSTNERIČ 8. ALEKSANDER TREP - zlato priznanje na tekmovanju iz - po mnenju žirije izbran med deset -1. mesto na področnem in 3. mesto nemščine – mentor Iztok Roškar obetavnih mladih igralcev na 7. Otro- na državnem tekmovanju v štafeti 4 x 2. JAKOB MURKO škem festivalu gledaliških sanj v Ljub- 100 m ter 1. mesto na področnem in - zlato priznanje na tekmovanju iz fizi- ljani – mentorica Biserka Selak 10. mesto na državnem tekmovanju v ke – mentor Robert Murko 6. TIMI KMETEC teku na 300 m 3. NOGOMETNA EKIPA - 2. mesto na področnem in 3. mesto 9. ALJAŽ BRLEK - 5.–8. mesto na državnem prvenstvu v na državnem tekmovanju v skoku v - 1. mesto na področnem in 3. mesto nogometu – mentorja Gorazd Černila višino ter 1. mesto na področnem in na državnem tekmovanju v štafeti 4 x in Jože Šoštar 3. mesto na državnem tekmovanju v 100 m ter 1. mesto na področnem in 6. 4 . G L E D A L I Š K A S K U P I N A štafeti 4 x 100 m mesto na državnem tekmovanju v teku VIDEM 7. TOMI PETEK na 60 m. - 3. najboljša predstava na 7. Otroškem - 1. mesto na področnem in 3. mesto Vsem iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v novem šolskem letu. TM

NA[NA[ GLASGLAS -- OB^INAOB^INA VIDEMVIDEM -- JUNIJJUNIJ 20092009 Stran 3 Župan Bračič novinarjem predstavil letošnje investicije

Župan Friderik Bračič je 9. junija, le nekaj dni pred praz- nikom občine in fare sv. Vida, na novinarski konferenci v občinski hiši zelo natančno predstavil pregled investicij za letošnje leto, ob tem pa predstavil tudi naložbe za prihodnost. Poudaril je trenuten izjemen razvoj na domala vseh koncih občine, saj vlagajo v vseh KS, izpostavil nekatere večje nalož- be v komunalni infrastrukturi ter še mnoge druge pomembne naloge, s katerimi se trenutno ukvarja videmska občinska eki- pa. Občina naj bi se v tem obdobju morala zadolžiti za okrog 700.000 evrov, potem ko je skupna vrednost vseh za letos pla- niranih investicij ocenjena na okrog 4.800.000 evrov.

Župan Bračič pa je kljub vsem mi in nasploh občani. Sicer Župan Friderik Bračič je na novinarski konferenci predstavil težavam, ki jih prinaša čas kri- pa v videmski občini v tem pomembnejše letošnje investicije videmske občine. ze in recesije, zadovoljen, saj času zaključujejo z razpisi na je občina za izvedbo naložb področju gospodarstva, kme- no cono, in sklep za gradnjo ša 1.400.299,62 €, vrednost že uspela pridobiti pomem- tijstva in turizma, zaključuje doma starejših v Vidmu. nadzora bo po prvih izraču- ben delež evropskih sredstev. se tudi razpis za izbiro naj- DO JESENI nih 33.884 €, za obveščanje Pravi, da pa bo najbolj zado- ugodnejšega ponudnika šol- 2010 PRIMARNI in informiranje javnosti pa voljen, ko bodo načrtovane skih prevozov, pri koncu pa VODOVOD IN bodo potrebovali 10.886 €. investicije ob koncu leta tudi sta tudi razpisa za delovanje PRIKLJUČKI V 130 Župan Bračič je napovedal, uspešno zaključene, hkrati kulturnih in športnih dru- da bodo z izgradnjo primar- GOSPODINJSTEV pa je pohvalil tudi sodelav- štev. Iz ministrstva za okolje nega vodovoda začeli jeseni, z Izgradnja vodovodnega siste- ce v občinski upravi, dobro in prostor med drugim priča- deli pa naj bi zaključili v letu ma, še zadnjega na območ- sodelovanje z občinskim sve- kujejo tudi sklep za parcelo, 2010, medtem ko so sekun- ju občine Videm, je ena tom, krajevnimi skupnost- kjer bo občina uredila obrt- darni vodovod, dela so velja- od pomembnejših in pred- la 1.200.000 €, že izgradili v nostnih investicijskih nalog preteklem letu. Postopek za občine Videm, je že uvodo- ma poudaril župan Bračič, k izbiro izvajalca je že oprav- temu pa dodal, da je to druga ljen, v zadnjem delu so tudi faza projekta, ko bodo izgra- postopki v občini Majšperk, dili 12.866 metrov primar- s katero »peljejo« projekt nega vodovodnega sistema, vodooskrbe. lokalno prečrpalno postajo, S to zadnjo naložbo na podro- vodohran Velika Varnica in čju vodooskrbe bo vodovod- prečrpalnico v Mali Varni- ni sistem speljan po celotni ci. Projekt je sofinanciran iz videmski občini, je poudaril sredstev EU, t. i. kohezijske- Bračič, v tej zadnji fazi pa ga sklada, občina pa mora pri bo vodo iz javnega vodovoda V naselju Pobrežje poteka izgradnja sekundarnega kanalizacijske- projektu zagotoviti 30 odstot- pridobilo še vsaj 130 gospo- ga sistema Videm faza I, z gradbenimi deli na tej trasi pa naj bi kov svojih sredstev. Vrednost dinjstev, ki pa morajo k težko zaključili do letošnjega novembra. gradbenih del po razpisu zna- pričakovani pridobitvi sama

Glasilo izdaja ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-po{ta: [email protected]. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. ^lani uredni{tva: Petra Krajnc, Jo`e Junger, Nata{a Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado [krjanec s. p., Ul. Lackove ~ete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Ra~e. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5 % davek. Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno {tevilko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 356. Glasilo je brezpla~no in ga prejmejo gospodinjstva v ob~ini Videm. Naklada 1900 kosov.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 4 po odloku prispevati tisoč rekonstrukcija in prezidava evrov, kar pa je le manjši delež, podružnične šole Sela, kjer ki ga k investiciji morajo dati dela že potekajo nekaj časa, občini. Vodovod v Halozah je šola pa bo s prenovo prido- namreč precej draga naložba, bila še oddelek vrtca. Pogod- je razložil župan Bračič. bena vrednost gradbenih del OBČINA TRENUTNO znaša 821.272,96 €, oprema VLAGA V za šolo bo stala 50.000 €, za ostale stroške, kot sta doku- SEKUNDARNI mentacija in nadzor, pa bomo KANALIZACIJSKI potrebovali dodatnih 58.72- SISTEM NA 7,04 €, tako da končna vred- OBMOČJU nost investicije znaša dobrih POBREŽJA, NA 930.000 €. Do začetka novega Župan Friderik Bračič je v aprilu podpisal nove pogodbe z izvajal- SELIH POTEKA šolskega leta želimo z deli tudi ci - podjetjem Nizke gradnje Ptuj in podjetjem GP Project ing. PRENOVA zaključiti, želim pa poudariti, PODRUŽNIČNE da je to investicija, ki jo v tem ŠOLSKE ZGRADBE trenutku v celoti mora pokriti »Naslednja, zelo pomembna občina, saj na zadnjih razpisih investicija za našo občino je nismo bili uspešni, predvsem izgradnja sekundarnega kana- je bila težava premajhno šte- lizacijskega sistema v Vidmu vilo otrok, a kljub vsemu smo v I. fazi. Investicijo sofinanci- se odločili, da šolo ohranimo ra evropski sklad za regionalni in jo v celoti obnovimo. Pred razvoj v višini 85 % upravi- časom smo že obnovili ostreš- čenih stroškov. Sofinanciranje je in zamenjali stavbno pohi- investicije je razdeljeno na štvo, takrat smo uspeli prido- dve leti, dela pa bodo zaklju- biti 60.000 € investicijskih čena predvidoma novembra sredstev iz države, seveda pa letos. Pogodbena vrednost je se bomo v občini tudi v pri- Prenovljena, preko 50 let stara šolska zgradba na Selih bo jeseni, ob pričetku novega šolskega leta, že sprejela učence in prvič tudi 1.024.548,83 €, izgrajene pa hodnje prijavili na razpise in malčke v oddelek vrtca. bo 3,3 kilometra sekundarne poskušali iz državne blagajne kanalizacije in 4 črpališča. pridobiti sofinancerski delež. Ta investicija se je začela v Predvsem računamo na ta SONČEK BO IMEL PO ŠPORTNI PARK Pobrežju in se sistem priključi sredstva tudi zato, ker bomo NOVEM 5 ODDELKOV PRIDOBIL IGRIŠČE na ta videmski del kanalizaci- v okviru šole odprli še odde- V vrtcu Sonček v Vidmu Z UMETNO TRAVO, je pri Borštu. lek vrtca, kar naj bi nam po bomo septembra odprli še V NAČRTU TUDI naših predvidevanjih prineslo Med zelo pomembnimi letoš- en oddelek vrtca, saj bomo ATLETSKA STEZA predvsem dodatne točke. njimi investicijami je tudi s spremembo v sami zgradbi Omenil bi tudi investicijo naložba v šolstvu, in sicer VIDEMSKI VRTEC pridobili še en prostor in tako na velikem igrišču v Vid- jeseni začeli s petimi oddelki. mu, kjer smo že zaključili z V vseh sedem oddelkov vrtca, deli in tako pridobili igrišče poleg Vidma zraven štejemo z umetno travo. Pogodbena še po en oddelek v Leskovcu vrednost del znaša 65.710,97 in po novem na Selih, pa bo €, del investicije pa sofinan- 1. septembra vpisanih kar 127 cira Ministrstvo za šolstvo otrok. Prepričan sem, da bo s in šport v višini 23.000 €. Ureditev spodnjega ustroja je tem na nek način zapolnjena izvedlo gradbeno podjetje GP potreba po številu mest v vrt- Project Ing, postavitev igrišča cu v naši občini, kajti interes pa Šport projekt, d. o. o., iz je izredno velik, zato vrtec v Celja. Za zunanjo ureditev pa okviru sedanje zgradbe tudi so poskrbeli delavci iz naše- Nekdaj zelo nevarno križišče na Selih bo po novem krožišče, ureje- širimo. ga režijskega obrata. Želel bi no z javno razsvetljavo. Kužno znamenje ostaja v krožišču … VIDEMSKI BODOČI omeniti, da imamo v načrtu

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 5

Cesta skozi Šturmovce bo do markovškega jezu širša in predvsem Igrišče z umetno travo v Vidmu je velika pridobitev za bodoči šport- bolj varna za kolesarje in pešce. ni park.

še ureditev sodobne atletske teh sredstev dobrih 339.000 sklad za regionalni razvoj v 1,6 mio €, sofinancerski delež steze, potem pa bomo lahko €. Občina Videm mora pri višini 85 % upravičenih stro- občine pri tej naložbi znaša dejali, da smo investicijo na tem zagotoviti še svoj lasten škov. Investicija je v celoti 180.000 €, z modernizacijo tem področju zaključili. delež v 20 odstotkih. vredna 720.000 €. ceste v II. fazi pa naj bi zaklju- NAJBOGATEJŠI MODERNIZACIJA Omenil bi tudi modernizacijo čili v prihodnjem letu. in rekonstrukcijo ceste Mala Občina Videm pa že dve leti CESTNI PROGRAM, CESTE PTUJ– Varnica–Gasilska trojka–Zg. dela tudi na področju koma- ZA IZVEDBO CESTNE MARINJA VAS SE Gruškovje v dolžini 2.650 sacij, letos z deli nadaljujemo INFRASTRUKTURE NADALJUJE metrov. Tudi to naložbo tudi v Lancovi vasi, prejeli NA 16,3 KM BO Iz leta 2008 nadaljujemo z sofinancira evropski sklad za smo tudi že odločbo Ministr- POTREBNIH OKROG investicijo modernizacije in regionalni razvoj, pogodbena stva za kmetijstvo, gozdarstvo 2.000.000 € rekonstrukcije lokalne ceste vrednost znaša 329.000 €. in prehrano, letošnji znesek, V občini Videm pa je zelo Ptuj–Marinja vas. V letošnjem Dela izvaja podjetje Gradnje namenjen komasacijam, pa bogat cestni program, vanj letu je predvideno dokončanje Žveplan, d. o. o., iz Celja. V znaša 288.000 €. Na področju pa so vključene mnoge cest- vseh del, vključno z izgradnjo letošnjem letu so v naši občini požarne varnosti pa je glavna ne investicije. Občina Videm krožišča na Selih in prepla- predvidena modernizacijska investicija nabava kombini- je v letošnjem letu prijavila 4 stitev v dolžini 2.000 metrov dela še nekaterih drugih odse- ranega gasilskega vozila za projekte, uspešni pa smo bili skozi hrib. Izvedena je že pre- kov po krajevnih skupnostih v PGD Videm,« je na tiskov- na razpisih iz t. i. 23. člena stavitev glavnega vodovoda višini 80.000 €, skupaj plani- ni konferenci o investicijskih Zakona o financiranju občin na Selih ob krožišču, kjer je ranih cestnih del znaša okrog podrobnostih povedal župan (ZFO), saj smo uspeli pri- predvidena tudi izgradnja 2.000.000 €, delež občine je Friderik Bračič. dobiti 271.238 €. DDV, ki javne razsvetljave, prestavljen blizu 500.000 €. je neupravičen strošek, pa pa je tudi spomenik kužnega Predvidena je tudi prenova TM je zagotovila občina Videm, znamenja. Rad bi poudaril, da regionalne ceste Videm–varej- Foto: RŠ in TM kar pa skupaj za letos znaša investicijo sofinancira Evrop- ski breg v skupni dolžini 2,6 325.485 €, za leto 2010 pa je ska unija, in sicer evropski kilometra. Naložba je vredna

Letos bomo pričeli z deli na naslednjih odsekih: Videm–Markovci, do jeza v dolžini 1.125 metrov. Cesto bomo razši- rili, uredili bomo tudi kolesarsko stezo in pešpot, bo pa to nadaljevanje dosedanjih del na tej cesti. Nadaljevali bomo z modernizacijo ceste Žerak v Vareji v dolžini 750 metrov, ceste v Tržcu v smeri Skrbinška v dolžini 600 metrov in še ceste Lancova vas–Rajh v dolžini 1.182 metrov. Na vseh odsekih cest je predvideno financiranje še v letu 2010, razen na cesti Lancova vas–Rajh, kjer je financiranje predvideno še v letu 2011. Tudi to cesto želimo razširiti in ob njej pridobiti kole- sarsko stezo. Lahko tudi napovem, da bomo v prihodnjem letu iz naslova sredstev 23. člena iz ZFO pričeli izvajati še modernizacijo ceste Belavšek–Kačekov breg in cesto v Pobrežju, oba odseka pa sta za sofinanciranje predvidena še v letu 2011. Poudaril bi še, da bomo s sredstvi iz tega naslova, torej 23. člena, izgradili 3,7 km cest.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 6 Avtocesto do meje v Gruškovju želijo čim prej

V občini Podlehnik sta tamkajšnji župan Marko Maučič in kmalu po odprtju avtocestne- načrta, kjer se bomo o vsem župan sosednje občine Videm Friderik Bračič 20. maja sklicala ga odseka do Dražencev. tem lahko še bolje prepričali, skupno novinarsko konferenco, na kateri sta skupaj s civilno ŽUPANI OB TRASI zadovoljen pa sem, da smo v iniciativo javnosti želela sporočiti, da si občine ob bodoči trasi AC DO GRUŠKOVJA občini Videm uspeli z našimi AC od Dražencev do mednarodnega mejnega prehoda Gru- ŽE SEZNANJENI, predlogi in zahtevami. Oblju- škovje želijo, da je državni lokacijski načrt s popravki sprejet bili so nam, da bo vzporedna KOLIKO NJIHOVIH do konca letošnjega leta. Čeprav je bil v Podlehniku še pred cesta od Suhe veje do Tržca tiskovno konferenco načrtovani posvet, žal v Podlehnik ni bilo PREDLOGOV pridobila vso potrebno infra- mnogih povabljenih; prometnega ministra dr. Patricka Vlači- IN ZAHTEV JE strukturo, pri Majolki je načr- ča, okoljskega Karla Erjavca in prometne ministrice Katari- UPOŠTEVANIH tovano krožišče, od tam pa ne Kresal, odzvala sta se le mag. Tomislav Nemec, predsednik Kmalu po posvetu v Pod- naj bi se vzporedna cesta en uprave Darsa, in dr. Peter Gašperšič, državni sekretar iz pro- lehniku so bili župani občin del nadaljevala ob avtocesti, metnega ministrstva. ob načrtovani trasi AC do tak je bil tudi naš predlog.

Župan Maučič je znova pou- za, resen problem, predvsem daril, da vztrajajo pri zahtevi, na že tako nevarnih prečka- da se v državni lokacijski načrt njih čez magistralko. Varnost vključi tudi vzporedna cesta, občanov se bo še poslabšala, predvsem pa, da se gradnja sta prepričana Maučič in Bra- na trasi do meje s Hrvaško čič, ampak v tej državi jim po prične čim prej. Sicer pa bo vseh teh letih morajo vendar- po julijskem odprtju avto- le prisluhniti, tako v Vidmu cestnega odseka Pyhrnskega kot tudi v Podlehniku pa so koridorja med Slivnico in odločeni, da jim je zgolj čaka- Draženci (otvoritev je napo- nja dovolj in kmalu bodo vedana za 15. julij), predvsem tudi ukrepali. V Podlehniku Videmski, podlehniški in hajdinski župan v pogovoru z mag. pa na koncu avtoceste pri- med drugim zahtevajo, da se Tomislavom Nemec, predsednikom uprave Darsa (Foto: Slavko čakovati prometni zamašek, vzporedna magistralka izogne Podbrežnik, Večer) kar pa predstavlja za ljudi ob središču Podlehnika, zato že tako zastareli, obremenje- izgradnjo obvoznice zahtevajo Gruškovja povabljeni v Ljub- Seveda pa se v naši občini ni, zelo prometni in nevarni še pred začetkom del na avto- ljano, na sestanek z vsemi bojimo zastojev in povečanja magistralki, preko katere so cesti. Če jim ne bodo prisluh- sodelujočimi pri načrtovanju. prometa na magistralki tudi v dobrih 40 letih, odkar je nili so pripravljeni sedanjo O tem, kaj so se uspeli dogo- v času letošnje poletne turi- odprta, izgradili le dva nadvo- magistralko tudi zapreti in to voriti, pa je župan Friderik stične sezone. Občanom bi Bračič pojasnil: »Znano je že, predlagal, da so v tem času še da smo se v občinah Videm, bolj pozorni in strpni, pred- Podlehnik in Žetale zavzeli vsem pa previdni ob prečka- za ureditve vzporedne ceste. nju ceste, da ne bi prihajalo V drugi razgrnitvi dopolnje- do novih prometnih nesreč.« nega državnega lokacijskega načrta so bile naše pripombe TM in pobude manj upoštevane, po zadnjem sestanku z odgo- vornimi pa lahko povem, da so upoštevali skoraj vse naše pripombe, ki smo jih vložili. Po vsem tem v občinah ob načrtovani trasi AC pričaku- Sedanja magistralka je vzela preveč življenj, v Jurovcih sta pred jemo skorajšnjo novo razgr- kratkim v prometni nesreči umrla domačina, zakonca iz Lancove nitev znova dopolnjenega in vasi. popravljenega prostorskega

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 7 Občina s kakovostjo storitev še bliže občanom

Občina Videm si je v slovenskem merilu med lokalnimi skup- nostmi pridobila hvalevredno in kar pomembno priznanje – nagrado za odličnost v komuniciranju. Da je šla nagrada v prave roke, je seveda morala odločiti komisija, ki je naredila ožji izbor med občinami kandidatkami. Visoke nagrade, za katero so se morali zelo potruditi, pa so bili v vodstvu občine seveda zelo veseli in jo želijo v prihodnje pri svojem delu kar najbolj koristno uporabiti in nadgraditi.

Mag. Darinka Ratajc: »Bila dostopne našim občanom in sem izredno presenečena in da bi napredek na tem podro- vesela, ko je naša občina dobi- čju šel še višje, da bi imeli e- la to priznanje. V njem je vlo- politični sistem, e-občino in Mag. Darinka Ratajc, direktorica Občinske uprave Videm, je ženega veliko truda občinske pa e-občane. Želimo si, da ponosna na vse svoje sodelavce, ki so veliko naredili za to izjemno uprave, na nek način pa je bi naši občani v prihodnje slovensko priznanje. to nagrada za vso opravljeno lahko čim bolje participirali standardi, kajti preverjali so čemu bolj približati? delo, za vse, kar smo skupaj s svoje ideje, storitve, zato da bi nas tudi na področju upra- Mag. Darinka Ratajc: »Načr- sodelavci delali in se v zadnjih občinska uprava lahko na tem vnih postopkov, komunici- ti so že zastavljeni, delamo pa letih tudi zelo trudili. Izred- področju boljše in kakovost- ranja, organizacije prireditev, tudi že v tej smeri, da se pri- no vesela sem, da so potrditev nejše tudi delala.« udejstvovanja z občani … javimo za leto 2010, delamo dobili tudi moji sodelavci in Kaj vse pa je bilo potrebno v Medijska hiša, ki nas je oce- na multipoint spletni pred- župan, kajti vedela sem, da občinski upravi postoriti, še njevala, je na koncu odloči- stavitvi občine Videm. To je občina Videm na področju preden ste dobili ta laskavi la, da si naša občina zasluži projekt, ki je bil sofinanciran produciranja kakovosti svojih naslov? mesto med tremi najboljšimi, iz Leader programa, tako da storitev izredno napreduje. Mag. Darinka Ratajc: »Na kar nam v tem trenutku veli- se resnično trudimo, da uspe- To priznanje pa je zdaj samo razpis se je bilo treba najprej ko pomeni. Postali smo obči- mo ta projekt izpeljati tako, še potrditev našega dela, dela seveda prijaviti, potekal je taj- na z najboljšim Q-komunici- da bo nagrajen tudi v okviru občinske uprave in seveda no in nismo bili sploh sezna- ranjem.« Slovenije.« župana. Mi se sistematično njeni s tem, kdaj in kako nas Kako pa se boste na tej poti trudimo, da bi naše storitve kdo kontrolira. Ta razpis bi še razvijali, kaj želi občina Besedilo in foto: TM izboljšali, da bi bile čim bolj lahko primerjali tudi z ISO Videm denimo še doseči in

Spoštovane občanke in občani!

Verjamem, da mnogi že bi preveč obremenjeval s poli- komaj čakate tistih nekaj dni tiko. Žal pa ne bo šlo brez dopusta, da si boste odpočili politike, če pa je toliko stva- ali vsaj za nekaj dni spreme- ri odvisnih od nje. V sedanji nili svoje delovno okolje. Žal vladi nimamo naših predstav- so mnogi ostali brez zaposlit- nikov, nobenega vidnejšega ve. Brezposelnost se iz dneva vladnega predstavnika nima- v dan povečuje. Protikrizni mo iz naših krajev. Večina jih ukrepi Pahorjeve vlade pa »ne je iz Ljubljane ali iz obale, primejo«, čeprav je to že tretji bolj natančno iz Ljubljanske paket protikriznih ukrepov. univerze in Univerze na Pri- Katera dva sta sploh bila prvi morskem. Škoda. To ni nepo- in drugi? membno – še dobro, da smo Saj sem razmišljal, da vas ne si bili enotni pri nedavnih

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 8 volitvah v Evropski parlament, kjer smo Dravskega polja, kjer se stvari, vsaj navi- v občinah Žetale, Podlehnik in Videm, od skupnega števila glasov za SDS, ki dezno, zapletajo glede zagotavljanja EU so prebivalci ob bodoči AC podali svo- znaša 122.251, kar 69.525 glasov name- sredstev. je pripombe in predloge, ki jih mora nili našemu rojaku, nosilcu liste, dr. Največji projekt, ki zadeva naše območ- država brezpogojno upoštevati. Najpo- Milanu Zveru. je, je zagotovo izgradnja AC Slivni- membnejše pri tej gradnji odseka AC Kaj se dogaja v naših občinah, predvsem ca–Draženci, katere otvoritev lahko pri- Draženci–Gruškovje je izgradnja vzpo- tistih, kjer sem kot poslanec kandidi- čakujemo sredi poletja 2009. Vprašanje redne ceste Ptuj–Žetale in upoštevanje ral in s prepričljivo večino tudi zmagal pa je, ali bomo za nadaljevanje izgradnje vseh elementov varnosti (pločniki, javna na državnozborskih volitvah septembra Pyrnske AC od Dražencev do Gruškovja razsvetljava, avtobusna postajališča, kole- 2008? Za zaupanje se vam še enkrat morali čakati do leta 2011. Ob dejstvu, sarske poti ...). zahvaljujem. Večina haloških občin, da bo sredi poletja odprt odsek AC Sliv- Ves interes občanov morajo predstavniki Zavrč, Cirkulane, Videm, Žetale, Pod- nica–Draženci, je zaskrbljujoče dejstvo občin zagovarjati pred vsemi državnimi lehnik in Majšperk, se bo ob zakonskih statističnih podatkov še neizgrajenega inštitucijami, tako v fazi načrtovanja kot pooblastilih države ukvarjala z zagotav- odseka, kjer je v teh letih umrlo 35 naših v fazi izgradnje. Tudi sam sem pri tem ljanjem izgradnje osnovne infrastrukture ljudi. Žal je med žrtvami teh nesreč, v že do sedaj aktivno sodeloval, kar bom (gradnjo cest, kanalizacije, javnega vodo- Jurovcih, umrl tudi moj brat. Tej moriji počel tudi v prihodnje. voda). Najmlajšim izboljšati pogoje v vrt- je potrebno narediti konec in nivojska cih in OŠ. Uresničujejo se torej projekti, prečkanja urediti z nadvozi ali podvozi, Preživite poletje kar se da dobro. Čaka nas ki so bili začeti in se nadaljujejo še iz časa ljudem ob AC pa zagotoviti sredstva za vroča »politična« jesen. Janševe vlade. V občini Kidričevo, ki je nadomestno gradnjo in postavitev pro- ravninska občina, se prav tako uresničuje tihrupnih ograj. Na javnih razgrnitvah, Branko Marinič, projekt Zaščite podtalnice Ptujskega in ki so jih predstavniki ministrstev opravili Vaš poslanec DZ RS

Venčeslav Trafela na čelu videmskega DeSUS-a

Na letni konferenci stranke DeSUS, občinski Odbor Videm, ki je bila 13. marca v gostišču Pal v Vidmu, je stranka dobila novo vodstvo. Od dosedanjega nadvse uspešnega predsednika stranke Franca Kirbiša je krmilo prevzel Venčeslav Trafela. Za sekretarja in blagajnika je bil izvoljen Franci Hliš, za pred- sednika nadzornega odbora pa Milorad Pavlovič. Franc Kirbiš je bil na letni konferenci potrjen kot častni predsednik naše stranke.

NA 7. KONGRESU Na sejo so bili vabljeni člani STRANKE DeSUS V Pokrajinskega odbora, delega- LJUBLJANI ti za kongres z volilno pravi- »Videmski DeSUS« v družbi predsednika stranke Karla Erjavca Tudi pod novim vodstvom je co in gosti kongresa. Stranka stranka zelo aktivna in delo- DeSUS, OO Videm, je na vna. Imela je dve redni seji, kongres poslala dva kandida- sa ni mogel udeležiti. pravico, je bil namreč s 104 bila pa je gostitelj razširje- ta z volilno pravico, in sicer Na naši razširjeni seji smo glasovi izvoljen Karel Erjavec. ne seje, ki je bila v prostorih Francija Hliš, sekretarja stran- soglasno podprli dosedanje- Njegov edini protikandidat je male dvorane občine Videm s ke DeSUS, OO Videm, in ga predsednika stranke Karla bil Franc Žnidarič, ki je dobil poudarkom na pripravo na 7. Friderika Šimenka, podpred- Erjavca, za podpredsednico 70 glasov. Za podpredsednike kongres stranke DeSUS, ki je sednika stranke DeSUS, OO pa Marijo Gjerkeš. Pooblasti- stranke so bili izvoljeni Mari- bil 15. maja v Smelt palači v Videm. Šimenko je bil zame- li smo 3 kandidate, ki so na ja Gjerkeš, Ana Roza Hribar Ljubljani. njava za Venčeslava Trafelo, kongresu podali naša mne- in Valter Drozg. Sklicatelj razširjene seje je ki je bil upravičeno odsoten. nja in tudi naše pripombe. Izvoljen je bil 40-članski svet bil predsednik Pokrajinskega Kot gost kongresa je bil vab- Naša podpora se je izkazala stranke, 10-članski izvršilni odbora Spodnje Podravje Ptuj ljen Franc Kirbiš, vendar se iz tudi na 7. kongresu, od 174 odbor in 5-članski nadzorni - Ormož, Gorazd Žmavc. upravičenih razlogov kongre- delegatov, ki so imeli volilno svet.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 9

Med gosti, ki so prinesli pozdrave 7. »Pred štirimi leti so se eni nasmihali in tudi mladim, saj je njihova prihodnost kongresu, so bili tudi Zoran Jankovič, upali, da stranke kmalu ne bo več. Danes negotova. DeSUS je torej stranka za vse župan MO Ljubljana, dr. Janez Stanov- smo na 4. mestu politične sile v državi. generacije.« nik, predsednik Zveze združenj borcev Stranka ima 13.650 članic in članov, v Novi predsednik Karl Erjavec in proti- za vrednote NOB in še drugi, tudi iz letu 2008 je na volitvah v Državni zbor kandidat ter poslanec Franc Žnidarič pa sosednjih držav. Vsi so staremu – nove- RS dobila 78.353 glasov (7,45 %) in 7 sta si ob koncu podala roke, ob tem pa mu predsedniku Karlu Erjavcu čestitali poslanskih mest. Stranka se letos prvič sta si verjetno mislila: »Dela bo dovolj z željo, da bi sklepi, ki so bili sprejeti na samostojno predstavlja na Evropskih za oba.« Mi pa to od njiju tudi priča- tem kongresu, postali tudi resničnost. volitvah. Smo upokojenska stranka, bra- kujemo. Stari in tudi novi predsednik Karel Erja- nili bomo pridobljene pravice upokojen- vec se je zahvalil delegatom in vabljenim cev, zavzemali se bomo za bolne in inva- Besedilo in foto: Franci Hliš, gostom za zaupanje, ob tem pa omenil: lide, posebno skrb pa moramo nameniti sekretar DeSUS, OO Videm

Intervju z dr. Milanom Zverom, novoizvoljenim evropskim poslancem

7. junija smo Slovenke in Slovenci volili svoje predstavnike v Evropski parlament. Nosilec na listi Slovenske demokratske stranke je bil nekdanji minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Skupaj s strankarsko kolegico ter dosedanjo evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj sta bila na volitvah tudi izvoljena. Pa pobližje spoznajmo dr. Milana Zvera, ki se je rodil leta 1962 v Ljubljani, doktoriral je s področja obče poli- tologije in je navdušen nogometaš in tenisač.

Kako bi se našim bralcem na deželi, na mali kmetiji, oče kratko predstavili, kdo je dr. je bil redno zaposlen, mami Milan Zver? sezonsko. Tako da nismo Dr. Zver: »Leta 1963 smo se imeli visokega standarda. A je že preselili na Destrnik, kjer bilo vseeno lepo. Ni boljšega, Dr. Milan Zver sem odraščal in preživel svoje kot prosto tekati po sadovnja- otroštvo. Tam sem obisko- ku, plezati po drevesih itd. Bil evropsko politiko, lani smo da sem zelo dobro seznanjen val osnovno šolo in kasneje sem zvedav in živahen otrok, namreč vodili Svet Evropske tudi z delovanjem in funkcijo gimnazijo na Ptuju. To so a imel sem kar strogo vzgojo. unije, kjer sem vodil forma- Evropskega parlamenta.« bili najlepši časi mojega živ- Ko prideš iz dežele v mesto, cijo Sveta za izobraževanje, Volivke in volivci so vam v ljenja … najstniški časi. Kas- doživiš kulturni šok. Tudi jaz tj. šolstvo, mladino in šport. nedeljo, 7. junija, dali svoj neje sem šel v Ljubljano, kjer sem ga. Pogrešaš vse, kar ti je Menim, da smo v Evropi glas in vam tako izkazali sem na Fakulteti za družbene domače. No, potem se stvari pustili dober vtis in da so bili zaupanje. Kako boste njihov vede doštudiral politologi- postavijo na svoje mesto in rezultati Slovenije in našega glas upravičili v Bruslju in jo in sociologijo. Vmes, že v domače ti postane kaj druge- predsedovanja več kot odlič- pa, ali menite, da ste ponu- času študija, sem se poročil in ga.« ni. Te izkušnje bi rad prenesel dili dobro listo? postal oče dveh hčera, Mance Kakšne so vaše politične tudi v delovanje Evropskega Dr. Zver: »SDS je za evrop- in Urške, danes sem ponosen izkušnje in kako vam bodo parlamenta, ki pa sem ga kar ske volitve oblikovala močno dedek vnukinje Tarje in vnu- prišle prav kot evropskemu dobro spoznal. Že predlani listo kandidatk in kandidatov, ka Tristana.« poslancu? sem kot bodoči predsedujoči ki so se uveljavili doma in v Kaj je tisto, kar vam je iz Dr. Zver: »Politične izkušnje povabil vse člane Odbora za Evropi na različnih področjih odraščanja na Destrniku zagotovo imam. Kandidiral šolstvo v Evropskem parla- – v gospodarstvu, zdravstvu, ostalo v najlepšem spominu sem že na različnih volit- mentu na spoznavni večer, šolstvu, varnosti, okolju, zna- in kaj ste kasneje v Ljublja- vah, tokrat pa prvič nepo- kjer smo se seznanili z vsemi nosti, na področju mladih in ni najbolj pogrešali? sredno za evropske volitve. dosjeji in skupnimi nalogami. športa. Posebno pomembno Dr. Zver: »Odraščal sem na Prav tako imam izkušnje z Od takrat naprej lahko rečem, se mi zdi tudi to, da je Slo-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 10 venija imela dobre kandidate Slovenijo in Evropsko unijo sedaj, v času, ko se cela Evro- ter dokazali, da znamo. In ni pa, ne le Slovenija, ukvarja z razloga, da bi dvomili v svoje izhodom iz krize. Zato smo, sposobnosti tudi sedaj.« kljub temu da trenutno ne Kaj bi želeli sporočiti našim nosimo odgovornosti za vode- bralkam in bralcem, preden nje države, pripravili obsežen odidete v Bruselj in sedete nabor ukrepov, ki bi olajša- na stol Evropskega parla- li posledice krize in obrnili menta? Kako boste ohranili gospodarske trende navzgor. stik z našimi državljani in V SDS si želimo tudi korek- prenesli njihove želje, pobu- tnih odnosov s sosedi, zlasti s de v Bruselj? Hrvaško. Dejstvo pa je tudi, Dr. Zver: »Preko poslanske da bi morali aktivno član- pisarne bom imel redne sti- Iz javne tribune na Ptuju, kjer so bili gostje dr. Milan Zver, Dragutin stvo v evropski instituciji, ne ke z volilnim telesom. Bomo Mate in mag. Anže Logar. samo v evropskem parlamen- videli, kako bo. Ta hip še tu, izkoristiti za trajno uredi- nimam natančnega načrta, Ob dr. Milanu Zveru bo iz iz Slovenije zasedla še Zofija tev nekaterih odprtih vpra- kje bo pisarna. Nekaj pa lah- vrst Slovenske demokratske Mazej Kukovič. šanj. Nekoč smo se odločno ko obljubim – da bom storil stranke v Bruselj odšla še dr. postavili za demokracijo, za vse, kar bo v moji moči, da Romana Jordan Cizelj, če bo Stanka Letonja samostojno slovensko državo. bodo stiki pogosti, pristni in v veljavo stopila Lizbonska Foto: Stanka Letonja Nato smo preudarno vodili učinkoviti.« pogodba, pa bi tretje mesto in fotoarhiv stranke SDS

Volitve v Evropski parlament

Prvič smo poslanke in poslance za evrop- sedem kandidatk in kandidatov, med- erle iz N.Si in Jelko Kacin iz LDS, med- ski parlament volili leta 2004. V petlet- tem ko je imela Lista za pravice bolni- tem ko so novoizvoljeni evropski poslan- nem mandatu so nas v Bruslju zastopali kov skupno štiri kandidatke in kandida- ci Milan Zver iz SDS, Zoran Thaler in dr. Miha Brejc, Mojca Drčar Murko, dr. te. Zastopanost glede na spol je bila 52 Tanja Fajon iz SD in Ivo Vajgl iz Zares. Romana Jordan Cizelj, Aurelio Juri, ki % : 48 %, saj je bilo od 81 kandidatov Novoizvoljeni evropski poslanci se bodo je nasledil Boruta Pahorja, Jelko Kacin, 42 moških predstavnikov, 39 pa žensk. na svoji prvi seji sestali sredi julija v Stras- Ljudmila Novak in Lojze Peterle. Razdelitev poslanskih mest je tudi po bourgu, v poslanske klopi pa bo sedlo Na letošnjih volitvah v Evropski parla- glasovnicah, prispelih iz tujine, nespre- 736 poslancev – če bo v veljavo stopila ment so kandidirale politične stranke menjena, in sicer imata SDS in SD po Lizbonska pogodba, se bo njihovo števi- SD, SDS, Zares, DeSUS, LDS, SLS, dva evropska poslanca, po enega pa N.Si, lo povečalo na 754. SNS, N.Si, SMS, KSS, Združeni zeleni. LDS in Zares. Ponovni mandat so dobili Te stranke so imele na listi po skupno Romana Jordan Cizelj iz SDS, Lojze Pet- Stanka Letonja Zadnji podatki Državne volilne komisije (Vir: DVK) 1. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS 122.251 26,89 % 2. SOCIALNI DEMOKRATI 84.013 18,48 % 3. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 74.306 16,34 % 4. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 52.364 11,52 % 5. ZARES – nova politika 44.627 9,81 % 6. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 32.686 7,19 % 7. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 16.361 3,60 % 8. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA – SNS 13.088 2,88 % 9. SMS – STRANKA MLADIH SLOVENIJE 8.637 1,90 % 10. ZDRUŽENI ZELENI 2.936 0,65 % 11. NEODVISNA LISTA ZA PRAVICE BOLNIKOV 1.980 0,44 % 12. KRŠČANSKI SOCIALISTI SLOVENIJE 1.465 0,32 %

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 11 Javni poziv vsem vpletenim v primeru prisilne izselitve družine Duh iz Dravinjskega Vrha

Že nekaj časa spremljamo kalvarijo pet- znašla družina in o katerih sta me sicer Vse vpletene zato pozivam, da odstopijo članske družine Duh iz Dravinjskega prvič obvestila že pred dvema letoma. od prisilne izselitve petčlanske družine, Vrha, ki živi v občini Videm pri Ptuju. Po mojih ugotovitvah v omenjenem pri- ki bi v nasprotnem primeru lahko ostala Družini grozi prisilna izselitev, ki jim je meru ne gre za pravno sporne postopke. pod milim nebom. Z družino Duh pa bila že večkrat napovedana, med drugim Zagotovo pa lahko govorimo o moral- naj dosežejo njihovo strinjanje z mož- tudi za torek, 9. junija 2009, a je bila nem in materialnem oškodovanju dru- nostjo preselitve. Kot možno rešitev potem prestavljena. Dan pred tem sem žine, ki je navedeno domačijo ohranila vidim v nadomestni stanovanjski hiši, družino obiskal na njihovem domu in se pred propadom. Podobne stanovanjske ki je le nekaj sto metrov oddaljena od z zakoncema Julčko in Francem Duhom hiše v Halozah, ki so bile nenaseljene in sedanje hiše. Verjamem pa tudi, da bi pogovarjal o napovedani prisilni izselitvi. za katere nihče ni skrbel, so propadle, se bila družina, za primerno materialno Zakonca Duh sta me seznanila z vsemi ruševine pa so nato porasle z grmičevjem odškodnino, pripravljena izseliti. dejstvi in okoliščinami, v katerih se je ali pa so jih zasuli in zravnali z zemljo. Branko Marinič, poslanec SDS

Videmski župan Friderik Bračič o primeru družine Duh »Denacionalizacija vsekakor prizadene pri rešitvi problema izselitve iz doseda- končan. Verjamem, da bomo s skupnim ljudi, ki se najdejo v podobnem prime- nje hiše. S postopkom denacionalizacije pristopom uspeli najti ugodno rešitev,« ru, kot sta se našla naša občana, zakonca me zakonca Duh nista obveščala, kar se je zapisal župan Občine Videm Friderik Duh iz Dravinjskega Vrha. Kot župan mi zdi škoda, saj bi se med tem časom Bračič. Občine Videm bom naredil vse, kar je lahko našle boljše rešitve v prid zakon- mogoče, da zakoncema Duh pomagam cema Duh, kot pa sedaj, ko je postopek

CaTV Videm – posodobitve so realnost

Čeprav smo uspeli rešiti naj- ki govori o človeški morali večjo nalogo, tj. stanje siste- in še čem, kajti če bi bili vsi Občani, ki bi želeli digitalno TV, internet in telefonijo, se ma in mu omogočili razvoj, takšni, kot so posamezniki, naj obrnejo na telefonske številke UPC, kjer bodo naročili se naše potrebe na tej točki ne ki nekaj travnika ali njive ne pripravo pogodbe. Na UPC Telemach bodo lahko tudi izve- morejo ustaviti. Ker pa sistem dajo za dobro drugih, kabel- deli odgovore na vsa vprašanja, povezana z vrsto paketa in še ni dokončno zgrajen, pred skega sistema ne bi bilo. Pa njegovo ceno. nami pa so že potrebe po še več, kabelsko si celo želijo Ti številki sta: 02 537 10 70 in 080 22 88. širitvi in razvoju, imata tudi nekateri tisti, ki jo onemo- V kolikor je slaba slika (slabša od drugih programov ali so komisija in UPC Telemach gočajo drugim. Ko bi le bilo slabi drugi programi), pokličite operativo Telemach na šte- svoj plan. kaj dobre volje in socialnega vilko 041 626 689. Plan je bil, da se v maju izve- čuta. Nikoli namreč ne vemo, de tehnični del povezave II. kdaj bomo to potrebovali mi. posodobitev primara v opre- UPC Telemach je v zadnjem Faze, tj. področje od Tržca Morda pa le ni vse v denarju deljeni smeri. času zraven posodobitev na do Sel, ki še ni bilo posodo- in človeških normah, čas je, Vsi uporabniki v II. Fazi, terenu opravil tudi vrsto dru- bljeno. Zaradi težav s soglasji da se zamislimo, ker nismo tj. od Tržca do Sel, se lahko gih sprememb. Spreminjala se lastnikov zemljišč je prišlo do sami na tem svetu, ampak si priključujejo na vse ponud- je tudi programska shema, pa preprojektiranja in s tem tudi vse delimo z drugimi. Kljub be UPC Telemach. Torej je tudi cena za analogne progra- kasni tehnični del povezave. temu da še ta povezava ni rea- celotno obstoječe omrežje v me, kar je razburilo nekatere Naj k temu podamo misel, lizirana, pa je v večini urejena tem trenutku funkcionalno. uporabnike. UPC Telemach

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 12 je s tem prešel na enotno ceno sredstev, vendar komisija ape- priložnosti pozivamo zainter- odveč ugotovitev, da je za širi- v Sloveniji. Žal je usoda ana- lira na predstavnika UPC (ne esirane uporabnike iz možnih tev omrežja potrebna priprav- lognih programov takšna, da glede na zaključene roke), da novih smeri, da svoj interes ljenost novih uporabnikov. jih bo vedno manj, cena bo damo občanom še en in to posredujejo članom komisije Tam, kjer ni interesa, se ne bo pa poslej nespremenjena. zadnji rok. iz svoje KS. S tem se bo testi- zgodilo nič, tam, kjer je inter- Občanom, ki ne želijo spre- Aktivnosti v III. fazi so pove- rala volja občanov, nato pa se es močnejši, pa se bo zgodilo memb in ostanejo na ana- zane z možnostmi širitve lahko prične oblikovanje pri- prej. Torej je gonilo napredka lognem TV-programu, ni sistema v področja, kjer tega oritet. v volji novih možnih uporab- potrebno storiti nič. Velja pa še ni. Sedaj imamo eviden- Kar nekaj razprave na zadnji nikov. Ker je to gonilo razvo- ugotovitev, da za analogni tiranih nekaj možnih smeri. seji komisije je bilo v zvezi z ja in ne samo kritika drugih, program plačajo 14,90 €, za Ugotoviti bo potrebno, kakš- ceno priključnine tam, kjer brez lastnih pozitivnih potez, digitalni program v osnovnem na bo vrednost investicije po bo novo omrežje. Posebej je naj ugotovimo, da bo komisi- paketu pa 18,00 €, kar pome- uporabniku, in se opredelili izpostavljena možnost sode- ja tudi naprej delala zavzeto, ni, da se v tem primeru bolj do možnosti širitve. Možnost lovanja občanov – občine v vsekakor pa nas spodbuja tudi splača imeti digitalni paket, širitve omrežja se predvideva gradbenem delu in 60-odstot- volja uporabnikov. S skupni- saj s tem dobijo dodatnih 25 v letu 2010 oz. v naslednjih ni komercialni popust za t. i. mi potezami med Občino programov. letih, odvisno od cene in trojček. Kar pomeni, da bi Videm, UPC Telemach in Občani, ki še niso posredova- interesa. naročniki trojčka v marsikate- naročniki ter dobrim sodelo- li pogodb o prenosu svojega Do septembra bodo člani rem okolju lahko imeli kabel- vanjem pa pridobijo največ deleža lastnine na UPC, lah- komisije pripravili seznam sko tudi po ceni med 150 € slednji. ko to storijo do konca juni- potreb za razširitev omrežja v in 200 €. Mag. Janez Merc, ja. UPC še za vračilo nima okolja, kjer tega še ni. Ob tej Kljub temu pa naj ne bo predsednik Komisije CaTV

V spomin – p. Martin Vidovič

Pater Martin Vidovič se je jo rojstno vas, na njemu tako rodil 20. aprila 1929 v krščan- ljubo faro sv. Vida, in nena- ski družini v Lancovi vasi. zadnje, bil je ponosen Lanco- Osnovno šolo je obiskoval na vovaščan. Selih, gimnazijo pa je obis- Vedno se je namreč rad vra- koval v času druge svetovne čal nazaj domov, tudi v času vojne na Ptuju. Že v gimna- službovanja v Gradcu. Ko se zijskih letih je v njem dozorel je vračal v rojstno vas, je rad klic po služenju Bogu, zato poklepetal s sovaščani, rekel je kmalu vstopil v semenišče. kakšno spodbudno besedo. Noviciat in teologijo je kon- Prav gotovo ni bilo v Lanco- čal v Zagrebu, za duhovnika vi vasi družabnega srečanja pa je bil posvečen 28. junija ali dogodka, da ne bi nanj s 1953. ponosom povabili tudi našega Služboval je v različnih mino- rojaka. P. Martin se je našim Pater Martin se je vedno rad vračal v rojstno vas, z veseljem se je ritskih samostanih po Slo- povabilom vedno z vese- lani odzval povabilu ob prvem srečanju krajanov v Lancovi vasi. veniji, bil je tudi prvi pro- ljem odzval, skupaj z nami vincial Slovenske minoritske se je iskreno veselil razvoja Duhovniška pot ga je naza- Ponosni na njegovo bogato province, kar 28 let pa je bil in napredka vasi, še posebej, dnje pripeljala nazaj na Ptuj, življenjsko pot. Ponosni na gvardijan in župnik v župniji ko smo pred leti blagoslovili v samostan sv. Petra in Pavla, ljubezen, ki jo je izkazoval Marija pomagaj v avstrijskem obnovljeno Čohovo kapelo. kjer se je 20. februarja 2009 svoji vasi. Predvsem pa hva- Gradcu. Nazadnje nas je s svojim obis- zaključila njegova »tuzemska« ležni za njegovo vdano služe- Vsi, ki smo p. Martina pozna- kom razveselil junija lani, ko življenjska pot. nje Bogu. li, vemo, da je bil zelo pono- smo v Lancovi vasi organizi- Ponosni smo na našega roja- PK sen na svoje korenine, na svo- rali prvo srečanje krajanov. ka, domačina iz Lancove vasi.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 13 Slavnostna otvoritev društvenih prostorov in igrišča

Ob vsakem začetku gradnje ali obnove vsakdo pomisli na to, kdaj bo končano in bo pričelo služiti svojemu namenu. Na Poslančecevi domačiji v Varejah so Športno društvo »AS« in Koranti Demoni 16. maja kronali delo pridnih rok z otvorit- vijo društvenih prostorov in igrišča za mali nogomet. Čast pre- reza vrvice je pripadla obema predsednikoma društev Bojanu Mercu in Mirku Slatiču, donedavnemu predsedniku Demonov Janku Bedraču, županu videmske občine Frideriku Bračiču, poslancu v državnem zboru Branku Mariniču in predsedniku Krajevne skupnosti Soviče-Vareja-Dravci Marjanu Jelnu.

Kratko, a pestro zgodovino dobro sodelovanje z občino obeh društev sta predstavila Videm. Zbrane je nagovo- Častni prerez vrvice na otvoritvi društvenih prostorov in igrišča predsednika društev in pou- ril tudi poslanec v državnem darila, da imajo še veliko idej zboru Branko Marinič, ki je in KS Soviče-Vareja-Dravci Demoni, ki so s plesom in in želja, kaj vse bi še lahko pohvalil delovanje društev in in priznanja najzaslužnejšim zvonjenjem obudili pustni postorili. »V društvih sodelu- dodal, da rek »v slogi je moč« za to otvoritev. Priznanja so čas, pevski zbor iz Tepanj, je veliko istih članov, kar je bil pri obeh društvih še kako drži. prejeli: Milica Merc, Janko plesalci folklornega društva »glavni razlog, da so združili Predsednik Krajevne skupno- Bedrač, Mirko Slatič in Bojan Vinko Korže iz Cirkovc in moči in vložili veliko prosto- sti Soviče-Vareja-Dravci Mar- Merc. upokojenski pevski zbor iz voljnih ur dela«, je med dru- jan Jelen pa je izrazil željo, Slavnostno otvoritev, ki jo je Turnišč. Sledila je veselica z gim v svojem govoru povedal da društvi tudi v prihodnje povezovala Mateja Tomašič, je ansamblom Štrk in bogatim Janko Bedrač. Župan Friderik dobro sodelujeta s krajevno spremljal bogat kulturni pro- srečelovom. Bračič je zaželel, da bi prosto- skupnostjo. gram, v katerem so nastopili Besedilo in foto: ri služili športnim in kultur- Po slavnostnih nagovorih so Veseli Jožeki, princ karnevala Jože Kmetec nim prireditvam ter poudaril podelili zahvali občini Videm 2009 Vegan Turnški, koranti

Delovna akcija v Trdobojcih kot neobičajna potreba

Z razvojem družbe se spreminjajo nekatere temeljne oblike dela in življenja. Povezano s tem se spreminjajo tudi potrebe. Nekatere gredo v pozabo, spet druge predstavljajo odsev novega časa. Potrebe po ustreznih komunikacijah so neobhodne, spre- menil pa se je odnos do njih. Nekoč so bile krajevne ceste, sedaj javne poti, povsem odvisne od vzdrževanja uporabnikov, danes je večini do ceste malo mar, mnogi kar kličejo občino in njene službe. Še več, nekaterih niti ne moti, če na občinski cesti tudi pred domačo hišo najdeš veliko lužo, kamenje ali kakšno drugo oviro.

Naselje Trdobojci je eno šte- druženja v Trdobojcih traja že vilnih naselij v KS Leskovec, vrsto let. Delovna akcija na cesti v Trdobojcih je bila priložnost za druženje niso pa tako številni primeri, Letošnja delovna akcija je bila krajanov. ko bi se večji del krajanov v soboto, 16. 5. 2009. Pri- ni cilj akcije je bila ureditev čiščenja, vendar je prav, da in vikendašev iz dela nase- jetno, ne preveč vroče vreme ceste. Ta doživi v tistem delu, se vsaj enkrat na leto dobro lja zbral na delovni akciji, ki je v tokratno akcijo pritegni- ki je predmet akcije, pravo uredijo tudi okolica ceste, smo ji nekoč po domače rekli lo kar 25 krajanov in drugih generalko. Naj navedemo, da mulde, kanali in vse, kar vpli- kulok. Takšen način dela in uporabnikov ceste. Pomemb- sicer režijski obrat opravi del va na prevoznost. Če k temu

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 14 dodamo odstranitev ostankov ni ali pa tudi v bližjih kleteh zimskega vzdrževanja in tiste- in s tem krepimo tisto, česar ga, kar s seboj prinesejo neu- nam v sodobnem času vedno rja in prispeva okolica, velja bolj primanjkuje. Krepitev ugotovitev, da dela kar noče nekaterih skupnih vrednot zmanjkati. S takšnimi akcija- pa je tisto, kar je vedno bolj mi vidno prispevamo k traj- zaskrbljujoče, saj je druženj nosti in uporabnosti ceste, pri krajanov vse manj, odnosi pa čemer pa so tudi pričakovanja so vse bolj prazni. krajanov, da se uredijo tudi Letošnja akcija na cesti je tiste zadeve, ki so povezane z uspela in že so ideje in želje, vzdrževanjem in popravilom kako naj bo v naslednjih asfalta. letih. Velja pa zahvala vsem, ki so ŽELJA PO DELOVNI Trdobojčani vsako leto znova poskrbijo, da bodo ceste še bolje s svojo pripravljenostjo in prevozne in urejene. AKCIJI IN DRUŽENJU dobro voljo prispevali k jav- TUDI V PRIHODNJE nemu dobru in prijetni druž- tak način, ga tudi vzamejo za manjka, pa naj velja, da nikjer Iz nekdanje samo delovne bi. Za tiste, ki pa se sramež- svojega. Beg od takšnih vred- na naših cestah in v okolju ne akcije pa se je sčasoma pove- ljivo izmaknejo, pa povabilo not pomeni beg od ljudi, beg manjka dela, v človeški duši čevala želja po druženju, ki k spremembam, kajti naše vase. Glede na število sodelu- pa ne manjka potreb. se nadaljuje po vsaki končani početje je koristno za kraj jočih se za delo in vrednote, delovni akciji. Tako se vsako in posameznika. Tisti, ki to vsaj za prisotne, ni potrebno Mag. Janez Merc leto dobimo pri drugi druži- zmorejo in znajo doživeti bati. Tistim, ki pa jim tega Foto: Merc

Djočanova kmetija dobiva še novi gospodarski del

Obnova na Djočanovi kmetiji v Tržcu se uspešno nadaljuje in potem ko je stanovanjski del zaključen, so v Etnografskem društvu Tržec ob pomoči uspešno začeli z drugo fazo obnove. Staro gospodarsko poslopje so že porušili in na tem mestu pri- čeli z izgradnjo povsem nove zgradbe, v sklopu katere bo tudi skedenj. V začetku junija, ko so na kmetiji že delali s polno paro, so si po koncu napornega temeljenja privoščili še društve- ni piknik. Do 5. oktobra načrtujejo dokončanje del, takrat pa je napovedana tudi slavnostna otvoritev.

Mag. Ivan Božičko, predsed- njem pa še suho stranišče, kar nik ED Tržec, je ob pričetku je tudi ena od posebnosti. II. faze obnove na Djočano- Že lani smo sodelovali na raz- vi kmetiji povedal: »Že ves ličnih razpisih, tudi letos, ko maj smo se pripravljali na to smo uspeli s kandidaturo na akcijo, v okviru katere želimo evropskem skladu za razvoj dokončati še drugo fazo obno- podeželja, smer Leader, dobili ve. Temelje za skedenj smo v smo dobrih 9.600 evrov. To prvih junijskih dneh že nare- imamo na razpolago za nada- dili, kmetija bo s tem dobila ljevanje del, naredili smo tudi Djočanova kmetija bo dobila še urejeno gospodarsko poslopje. novo kolarnico z napuščem, druge razpise, predvsem zato, Domačini, predvsem pa pridni člani ED Tržec so že zavihali rokave. uredili bomo gnojišče, ob da lahko zakonito uporabimo

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 15 ta sredstva. Dela so namreč pohvaliti. Zavedamo pa se, da zelo draga, zato smo se v dru- vsak pomaga po svojih močeh, štvu odločili, da ta projekt čim vsaka pomoč krajanov, prija- prej zaključimo. Zemeljska teljev pa je zelo dobrodošla, in betonska dela bomo izve- veseli pa smo, da nam stojita dli sami člani društva, ostalo ob strani in pomagata tudi mojstri, predvidevamo pa, občina Videm in KS Tržec. da bomo morali sami izvesti Vsi živimo za ta projekt, kjer pokrivanje strehe, pa verjetno bomo lahko ob koncu obnove še kaka druga dela. Dela nam pokazali, da smo uspeli ohra- vsekakor ne bo zmanjkalo, niti tradicionalno hišo, ki je tako da so vsi člani dobro- bila nekoč značilna za ta pre- došli, da se nam še pridružijo, del občine.« vse, ki so se doslej že vključi- Besedilo in foto: TM Dela na Djočanovi kmetiji bodo potekala vse do jeseni … li v obnovo, pa moram zelo

Šturmovčani so se srečali četrtič

Kot smo obljubili na prvem srečanju Šturmovčanov, je naše vsakoletno druženje prvo soboto v juniju postalo tradicional- no. S ponosom lahko povemo, da je to letos potekalo že četrtič.

Srečanja se je udeležilo veli- vabila, ki so bila izdelana zelo ko vaščanov in ostalih gostov, osebno. katerim bo pot do Petrove Pred kratkim smo v naši vasi domačije odslej lažja, saj je ustanovili Turistično društvo bila izvedena preplastitev dela Šturmača. To društvo bo že dotrajane ceste. Pridružila nadalje skrbelo za organizaci- sta se nam tudi poslanec DZ jo prireditev in ostalih dru- RS Branko Marinič in župan žabnih dejavnosti v naši vasi. občine Videm Friderik Bračič. Predsednico društva Sonjo Šturmovčani so se srečali na svoji domačiji. Gospod Marinič se je zahvalil Predikaka smo presenetili s za vabilo in povedal, da se rad petrolejko oz. šturmačo, kot štva. Društvo je izrednega tegnila. V enem krogu so tek- udeležuje naših prireditev. smo tej svetilki rekli v starih pomena, saj se je že ob tem movale tudi ženske, ki so se Hkrati pa je pohvalil sama časih, in je tudi simbol dru- srečanju pokazalo, da je orga- v finalu zelo dobro odrezale. nizacija dela potrebna. Sonja, Zmagovalec je bil Jože Milo- Junita in Lizika, ki so usta- šič, ki je svoje žeblje zabijal novne članice tega društva, kot Martin Krpan. Vendar pa so izredno dobro poskrbele za moramo reči, da so bili vsi, ki postrežbo in dobro voljo. Ob so se udeležili te igre, izredno tej priložnosti se zahvaljujemo težka konkurenca. Zmagova- vsem gospodinjam, ki so prinesle pecivo, saj ga je bilo v izobilju, prav tako češenj. Na letošnjem srečanju smo prvič organizirali igre, in sicer tekmova- nje v zabijanju žebljev. Jože Milošič (na desni) je bil zmagovalec v zabijanju žebljev. Ob Igra je bila zelo zani- njem sta Andrej Rožman, predsednik KS Videm, in domačin Dušan miva in je udeležence Predsednico novega TD Šturmača so pre- Hrga. srečanja tudi zelo pri- senetili s petrolejko oz. šturmačo.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 16 lec te igre pa je tudi član skupine Veseli Nestrpno že čakamo naše naslednje, tako tudi v društvu razmišljamo o tem, Jožeki, ki je skrbela za dobro glasbo in 5. srečanje. Čeprav verjamemo, da se da bi se organizirale kmečke igre pa tudi prijetno vzdušje. Tega smo zelo veseli, bomo vaščani na Petrovem srečevali še kakšen izlet v sklopu srečanja Šturmov- saj so že več let naši stalni muzikantje. bolj pogosto, kot smo se do sedaj, saj čanov. Hkrati gre zahvala tudi Jožetu Topolovcu bo tu tudi sedež našega društva. Vedno Laura Rožman za glasbo do jutranjih ur. je potrebno razmišljati o prihodnosti,

V Borštu drugič postavili svoje prvomajsko drevo

1. maj, ki je označen kot dan, ko se pri- Po starih običajih so najprej podrli dre- pijačo. Zbrani so se okrepčali s slastni- čne prebujati narava, ima za najpomemb- vo, izkopali jamo, drevo okitili z vencem, mi jedmi iz kotla, pecivom. Manjkala pa nejše opravilo v čast temu dnevu postav- na vrh pripeli slovensko zastavo in nekaj ni niti žlahtna kapljica. Tudi letos jim je ljanje prvomajskega drevesa, t. i. mlaja. steklenic buteljčnega vina, nato pa ga malce ponagajalo vreme, a vendar dobre Krajani Boršta so se tudi letos odločili, previdno postavili v zrak. Gospodinje so volje ni moglo ustaviti. Naslednje leto da bodo ohranjali tradicijo postavljanja nadebudno spremljale delo svojih bolj- torej tretjič? prvomajskega drevesa in ponovno posta- ših polovic, zraven pa skrbele, da je bilo Besedilo in foto: vili svoje drevo. njihovo delo nagrajeno z dobro jedačo in Stanka Letonja

V Borštu ohranjajo tradicijo postavljanja prvomajskega drevesa. Krajani Boršta zbrani pri majskem drevesu

20. razstava Dobrote slovenskih kmetij

V minoritskem samostanu na Ptuju je bila v maju na ogled že tradicionalna, letos jubilejna 20. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Na ogled je bilo blizu 1.000 dobrot, dvorišče samostana je ponudilo bogato ponudbo in pristne kulinarične užitke vsem obiskovalcem, ki so v dneh od 22. do 25. maja obiskali to enkratno razstavo in Ptuj, ki se vsako leto znova omenja tudi kot mesto stoterih dobrot. Razstavo in praznik kulinarike na Ptuju je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, ki je v svojem nagovoru poudaril velik pomen bogate dediščine kulinarične kulture na Slovenskem. »S svojim delom sloven- ski gospodarji in gospodinje dvigujejo gospodarsko moč kmetij in kakovost življenja ter hkrati nedvomno večajo prepoznav- nost slovenskega podeželja, tako doma kot v tujini,« je še dejal minister. Razstava je vsako leto znova pravi kulinarični praznik …

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 17

Posebne komisije so letos oce- zavod Ptuj in ptujska sveto- nile 1.078 izdelkov iz vseh slo- valna služba s partnerji – letos venskih regij, tudi iz avstrijske podelili 871 priznanj, od tega Koroške, osrednje mesto na kar 56 znakov kakovosti, med razstavi pa je imela Savinjska nagrajenci pa so tudi nekateri s Koroško. Na razstavi, ki jo je naši občani. Za uspeh vsem spremljal tudi bogat kulturni iskrena čestitka in naj ga tudi program, pa so organizatorji – dobro unovčijo. tudi letos je bila to Kmetijsko TM gozdarska zbornica Slovenije, Foto: RŠ

Veliko zlatih priznanj je bilo podeljenih za izdelke iz žit, med naj- višje ocenjenimi so tudi izdelki nekaterih naših občank.

NAŠI NAGRAJENCI Marjan Kramer, vinar iz Lancove vasi, dobitnik znaka kakovosti za vino laški rizling – izbor. Kmetija Zavec iz Lancove vasi – zlato priznanje za vino rumeni muškat, srebrno priznanje za vino chardonnay, zlato priznanje za domači mešani kruh in zlato priznanje za sadni kruh z manj kot 50 % sadja. Edi Kozel, vinogradnik iz Majskega Vrha – zlato prizna- nje za laški rizling – pozna trgatev. Štefanija Vidovič iz Sp. Leskovca – bronasto priznanje za domači kruh. Marija Korpič iz Dravcev – zlato priznanje za mešani domači kruh. Med letošnjimi dobitniki znaka kakovosti je tudi uspešen, večkrat nagrajeni vinar Marjan Kramer. Znak kakovosti je prejel za 3-krat Jerica Žunkovič – kmetija Žunkovič iz Lancove vasi – osvojeno zlato priznanje za laški rizling – izbor. bronasto priznanje za mešani domači kruh.

V Dravcih posadili prinčevo lipo

Na Korpičevi domačiji v Dravcih, pri etnografskem muzeju, so že posadili lipo, ki jo je KTD Soviče-Dravci v znak zahva- le podaril aktualni princ ptujskega karnevala Stanko Vegan. Pri tem dejanju so bili zraven predstavniki društev, tudi TeDe Korant kluba Turnišče-Draženci in Športnega društva AS, pa tudi videmski podžupan Bojan Merc, predsednik KS Soviče- Vareja-Dravci Marjan Jelen, princ Gašper, princ Urih s svojo godbo in še mnogi domačini.

In še preden je lipa pristala v da bo novim rodovom dajala zemlji, so govorniki o njej in pravšnjo senco. Ko pa je lipa njenem namenu povedali vse že bila v zemlji, je Zvonko najlepše, predvsem pa pou- Korpič povedal, da so na nje- Kako so sadili prinčevo lipo … darili, da jih bo lipa – sim- govi domačiji še toliko bolj bol Slovenstva – zdaj še bolj veseli, da so po 53 letih spet li. Druženje pri Korpičevih je pogostitev in ponudili mnoge zbližala, da bodo pri njej pri- posadili mlado lipo, in oblju- bilo prijetno, veselo, gostite- domače dobrote. pravljali srečanja in poskrbeli, bil, da bodo zanjo lepo skrbe- lji pa so poskrbeli za bogato Besedilo in foto: TM

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 18 »Prav lepa je Šentviška fara«

Morda res premalo poznamo zgodovino svojega kraja, tudi župnije. Zato dovolite, da ob občinskem in župnijskem praz- niku strnem le nekaj utrinkov iz kronike naše župnije.

Utrinki iz zgodovine pri omenjeni cerkvi sv. Juri- vidovske župnije ja, 28 v Žetalah, 3 pa pri sv. Kakor drugod po Štajerskem Vidu. V župnijski knjigi sv. je leta 1645 tudi pri sv. Vidu Vida so zapisana imena vseh hudo razsajala in morila kuga. pokojnih. Polovica hiš je bila okuženih, Na reliefni podobi glavnih zaprtih in z velikim belim cerkvenih vrat cerkve sv. Vida križem zaznamovanih. Jedi, bo upodobljen ta dogodek pijačo in zdravila so jim dajali v spomin na hudo naravno skozi okno. Če je kdo umrl, nesrečo. Tudi nekoč so torej so ga domači na tihem navad- bile hude naravne nesreče. Leta 1914 je bil po nedolžnem no ponoči za hišo pokopali. preganjan p. Peter Žirovnik, Kuga je razsajala tudi v letih kakor tudi mnogo drugih poš- 1672, 1680 in 1682. Tega leta tenih Slovencev. Nemškutarji so Vidovčani z velikim zaupa- in zagrizeni Nemci so uprizo- njem do sv. Roka postavili rili proti njemu strašno gonjo. njemu v čast precej prostrano na sprejem orgel, ki bodo - zlata piščal – pridobi jo, Samo srečnemu slučaju se je kapelo tik ob farni cerkvi, ki postavljene morda že do boži- kdor daruje 1.000,00 EUR, zahvaliti, da je ostal takrat pri - srebrna piščal pa jo je dal Jožef II. leta 1786 ča. Tudi to so letnice, ki bodo – vredna je življenju. Kaj je zakrivil? Nič spremeniti v šolo. zapisane v kroniki naše župni- 750.00 EUR, drugega kot to, da je bil zvest je. Zapisana pa so tudi imena - bronasta piščal – vredna je V tem času so postavljali sin svojega naroda in vzoren vseh, ki ste že prispevali svoj 500,00 EUR. tudi kužna znamenja, kot je katoliški duhovnik in kot tak dar za cerkev in orgle. Tudi Seveda lahko botri svoj dar pri nas v križišču na Selih. trn v peti ptujskim in okoli- podaljšanje cerkve gre pod prinesejo v več obrokih. Bila so opozorilo, do kod se škim verskim in narodnim projekt orgle, saj smo cerkev Poleg piščali bodo dobili tudi smejo ljudje svobodno giba- odpadnikom. Vklenjenega so podaljšali zaradi njih. zahvalno plaketo. ti, opozorilo, da so stopili na ga odpeljali na Ptuj. Bil je že V zlati knjigi »ORGLE« so »kontaminirano« področje. prej na Ptuju pobudnik prve- vpisana imena vseh daroval- Krizni časi. To je beseda, ki jo To znamenje je bilo pred leti ga narodnega odpora proti cev. Mnogih pa še ni, ker so največkrat slišimo, ki je upra- porušeno ob prometni nesre- Nemcem. Med potjo so ga darovali samo obljube. Vendar vičena za nekatere, za druge či. Zdaj je spet porušeno zara- bili po glavi, tepli in zasramo- računamo tudi na njih, saj smo pa ne. Če pogledamo malo v di ureditve cestnega krožišča. vali s slovenskim psom ipd. prepričani, da se bodo omeh- preteklost, so že bili mnogo bolj Obljubljeno je, da bodo zna- Nato je bil odveden v graške čali. Orgle so namreč nekaj, krizni časi. Nekateri smo jih menje postavili nazaj. Tako je zapore. Za posledicami muče- kar spada med velike kultur- preživeli. Vedno je bilo tako, da tudi prav, saj je to znamenje, nja je mlad umrl pri sv. Trojici ne pridobitve v našem kraju. se je kriza stopnjevala, ko ljudje ki bo spomin tudi poznejšim v Halozah, kjer je pokopan. Če bi se vsi naši krajani dovolj z ničemer niso bili zadovoljni. rodovom na težke čase našega Kaj se dogaja danes zavedali, da je v slogi moč, bi Pot iz krize nas vodi k spošto- kraja. v naši župniji? naše orgle kmalu zapele. Vse vanju matere zemlje, ki nam ljudi dobre volje prosimo, da daje dobre sadove, če jo pridno Važnejši dogodki in Na Vidovo nedeljo smo v se po svojih močeh vključijo v obdelamo, spoštovanja vsakega osebnosti iz vidovske naši župnijski cerkvi blago- ta naš skupni projekt. dela, najbolj pa so pomembni župnije slovili prizidek cerkve in pev- spoštljivi medčloveški odnosi. Leta 1741, 6. avgusta, na ski kor. Pročelje cerkve pa bo Posebna akcija za Vsega tega želim vsem občanom predvečer sv. Donata, je bilo odslej krasil reliefni medaljon orgle in župljanom ob občinskem in pri cerkvi sv. Jurija pod Dona- sv. Vida, ki ga bo blagoslo- Navada je, da je pri orglah župnijskem prazniku. čko goro od strele ubitih 59 vil minoritski provincial p. tudi botrstvo. Vsi botri bodo romarjev iz sv. Vida. Od teh Milan Kos. dobili spominske piščali p. Tarzicij Kolenko, žpk. je bilo 28 trupel pokopanih Tako bo cerkev pripravljena orgel:

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 19 Blaževa kapela vidna tudi ponoči

V Skorišnjaku so 23. maja na slovesnosti uradno predali svoje- mu namenu zunanjo razsvetljavo kapele sv. Urbana oz. Bla- ževe kapele, kot jo mnogi imenujejo. Program je vodil Brane Orlač, blagoslov s sveto mašo pa je opravil farni župnik Edi Vajda. Najbolj zaslužnim za izvedbo razsvetljave je Društvo za napredek in razvoj Kocil podelilo zahvale. Prireditve se je udeležilo veliko število ljudi, ki so se skupaj z domačini veselili nove pridobitve.

Tako so v soboto slavili god do uspelo uresničiti željo po tamkajšnjega zavetnika sv. zunanji razsvetljavi kapele, ki Urbana in hkrati uradno pre- jo je v nadaljevanju blagoslovil dali svojemu namenu zuna- farni župnik Edi Vajda. Nato Župan Friderik Bračič, krajevni svetnik Janez Belšak in najmlajši pre- bivalec Skorišnjaka Alen Orlač so slavnostno prerezali vrvico. njo razsvetljavo kapele. V ta so župan občine Videm Fri- namen so pripravili program, derik Bračič, krajevni svetnik pomagali pa so si tudi z volov- obnovili zunanji in notranji ki so ga s pesmijo pričeli ljud- iz Skorišnjaka Janez Belšak sko vprego. Ker je Skorišnjak del kapele, kasneje streho in ski pevci Mejaši iz Repišč, ki in najmlajši prebivalec Sko- posejan z vinogradi, je tako zvonik nato še okna in vrata, so s svojim petjem popestrili rišnjaka Alen Orlač prerezali kapela dobila zavetnika vino- sledila so temeljita pleskarska samo prireditev. Vse zbra- vrvico in tako uradno predali gradov in vinogradnikov in se dela. Večino dela so opravili ne, še posebej pa goste, je v razsvetljavo svojemu namenu. od takrat imenuje kapela sv. domači mojstri in točno pred nadaljevanju pozdravil Brane Sledila je sveta maša. Urbana. Skozi desetletja svo- štirimi leti so v Skorišnjaku Orlač in predstavil pot od jega obstoja je kapela kljubo- ZGODOVINA KAPELE slavili 300-letnico Blaževe želje po zunanji razsvetljavi vala številnim neprijetnostim, kapele v popolnoma prenov- SEGA V DALJNO do same izvedbe le-te. Pouda- kot so vremenske neprilike, ljeni podobi. S tem pa se dela ril je, da je za izvedbo zuna- LETO 1705 preživela pa je tudi dve sveto- niso končala, saj so že takrat nje razsvetljave kapele bilo Brane Orlač je v nadaljevanju vni vojni. Pri kapeli je pred imeli zastavljen nov projekt, leti potekal tudi blagoslov in sicer ureditev zunanje raz- velikonočnih jedi, kar je sča- svetljave kapele. S skupnimi soma izumrlo. Leta 2001 pa močmi jim je uspelo in danes so to lepo navado v Skorišnja- se ponosno ozirajo na kapelo, ku ponovno obudili. ki sije v vsej svoji lepoti sedaj Skozi stoletja so se menjavali tudi ponoči. Za domačine različni skrbniki kapele, zadnji pa kapela ni le kulturni spo- znani je, danes žal že pokoj- menik, ampak del njihovega ni, Jakob Emeršič, ki je svoje načina življenja, je zaključil poslanstvo opravljal vzorno Orlač. vse do svoje smrti. Danes nje- govo delo skrbno nadaljuje ZAHVALE NAJBOLJ njegov sin Jože. Kapela je tudi ZASLUŽNIM ZA registrirana v zavodu za spo- PRIDOBITEV Kapela v Skorišnjaku je zdaj tudi osvetljena. meniško varstvo Maribor, kjer Ob koncu uradnega dela je evidentirana kot kulturni predaje zunanje razsvetljave potrebno veliko dobre volje, predstavil zgodovino kapele, spomenik z nazivom Blaževa kapele svojemu namenu so požrtvovalnosti in nenaza- ki se je začela že daljnega leta kapela. Čas je mineval, kar podelili zahvale ljudem, ki so dnje tudi odrekanja tistih, ki 1705, ko so prebivalci naselja se je začelo poznati tudi na še posebej pripomogli k reali- so pripomogli k uresničitvi Skorišnjak začutili potrebo po kapeli. Omet je začel odpa- zaciji projekta. Tako so pode- želje po zunanji razsvetljavi. kapeli. V manj kot pol leta so dati, okna so strohnela, stre- lili zahvalo Občini Videm za Čeprav je bilo potrebno kar na eni najlepših točk v Skoriš- ha je začela puščati. Na srečo finančno pomoč pri izgradnji nekaj časa, iskanja kompro- njaku zgradili kapelo iz kam- je to opazil Franc Emeršič in razsvetljave Blaževe kapele, misov in pogajanj, jim je z na in ilovice. V tistih časih so leta 2000 je stekla temeljita sprejel jo je župan občine dobro voljo in prijazno bese- material nosili na ramenih, prenova kapele. Temeljito so Videm Friderik Bračič, Anto-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 20 nu Milošič za izvedbo elektroinstalacije, svetljave Blaževe kapele. Zahvalili pa so sikaj mogoče. Želijo si, da bi jim kapela Branku Krajncu za pomoč pri izvedbi se tudi vsem, ki so na kakršen koli način bila dolgo v ponos ter da bi tudi naslednji ter Iztoku Knapiču za izvedbo elektro- pomagali pri sami izvedbi razsvetljave. rodovi znali ohranjati ta biser. instalacije. Prav tako je zahvalo prejel Brane Orlač, in sicer za požrtvovalnost V Skorišnjaku so dokazali, da je z vztraj- Melita Turk in vso organizacijo izvedbe zunanje raz- nostjo, požrtvovalnostjo in složnostjo mar- Foto: Brane Orlač

Na Selih dežni blagoslov traktorjev

V organizaciji Strojnega krožka Posestnik je v nedeljo, 6. juni- Stopajnik. V strojnem krožku pa so že ja, pri podružnični cerkvi sv. Družine na Selih potekal slovesen Anton Zemljak, predsednik izrazili željo, da bi blagoslov blagoslov traktorjev in kmetijskih strojev, malo pred koncem pa SK Posestnik, je na slavju v prihodnje postal vsakolet- je slovesnost zmotil močan dežni naliv. A vseeno se je na koncu povedal, da je bila to pobuda ni tradicionalni dogodek za vse srečno zaključilo. članov in patra Slavka Sterm- lastnike traktorjev in drugih ška, predvsem pa želijo s tem kmetijskih strojev, predvsem povedati, kako močna je želja, pa priložnost za skupna sreča- Slovesno mašo in blagoslov je tijskih strojev, pa sta se slo- da bi jim »sodobni konji« slu- nja in izmenjavo izkušenj. opravil župnik Janko Frangež vesnosti udeležila tudi župan žili pri vseh kmetijskih delih, TM iz Majšperka, poleg mnogih Friderik Bračič in predsednik da bi bilo delo z njimi čim Foto: TM, Anton Horvat domačinov, lastnikov kme- odbora za gospodarstvo Franc bolj varno in brez nesreč.

Traktorji še v sončnem vremenu pred selsko cerkvijo … … blagoslov pa je nato potekal kar v dežju. Opravil ga je majšper- ški župnik Janko Frangež.

Blagoslovljen obnovljeni križ v Tržcu

V nedeljo, 4. maja, je bil v Tržcu blagoslov obnovljenega križa. Bili so zelo verna in poštena Josef je tako dal postaviti na Blagoslov sta opravila p. Tarzicij Kolenko in brat Franc Svetli- družina. Vsakemu so radi pri- koncu svojega posestva križ čič. Zapeli so ljudski pevci iz Lancove vasi. Nato je spregovoril skočili na pomoč. Vsak, ki je za zahvalo in Bogu v čast. V tudi župan Friderik Bračič, pohvalil zavzetost, da križ obna- pri hiši zaprosil za hrano, jo zakonu sta se mu rodila dva vljajo, saj ima ta poleg globoke vere tudi kulturno vrednost. je tudi dobil, saj je bil kruh otroka. Nato je moral v voj- vedno pri hiši. Takrat ni bilo sko, od koder se ni nikoli pri vsaki hiši vsak dan kruha. vrnil. Zapustil je ženo Tere- Križ stoji ob cesti v bližini kri- la veliko kmetijo, prav tako Sinova sta podedovala vsak zijo in dva majhna otroka. žišča že več kot dvesto let in so imeli tudi mlin in žago. polovico posestva. Sin Josef Vnukinja Micika Vaupotič, je bil postavljen v 18. stolet- V družini se je rodilo sedem v vasi Tržec in sin Videk v rojena Koletnik, še danda- ju. Družina Burgovih je ime- otrok, dva sinova in pet hčera. vasi Jurovci, bil je tudi župan. nes lepo skrbi za križ. Letos

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 21 je praznovala 85. rojstni dan in še sama potrebe križa. V nedeljo popoldan se je mogli s pogostitvijo, iskrena hvala, saj so dela na vrtu ter skrbi za okolico hiše. Po zbralo veliko število krajanov ob blago- tako dokazali, da spoštujejo znamenja v njeni smrti bo za križ skrbel Franček, ki slovu križa. Ob koncu so se zadržali na svojem kraju. ji že sedaj pomaga pri sofinanciranju za družabnem srečanju. Vsem, ki so pripo- Besedilo in foto: Zdenka Golub

Slovesnega blagoslova se je udeležil tudi župan Friderik Bračič. Krajani so se po blagoslovu zbrali na veselem druženju.

Zlata poroka Stanislava in Katarine Mlakar iz Tržca

V soboto, 18. aprila, sta praznovala zlato poroko zakonca Sta- nislav (rojen leta 1933) in Katarina (rojena leta 1937) Mlakar iz Tržca. Sorodniki in prijatelji zlatoporočencev so se najprej zbrali v poročni dvorani v Vidmu, kjer ju je ponovno poročil župan Friderik Bračič, nato pa so se napotili v župnijsko cer- kev, kjer je sveto mašo daroval župnik p. Tarzicij Kolenko ter opravil obred ponovnih zaobljub.

Blagoslovil je svečo in jan- domače izdelke ponudi na ževec, v steklenici, ki sta jo tržnici in tako še danes rada zakonca prejela pred petde- odnese pridelke na tržnico. setimi leti v poročni dar. Ob V zakonu sta se jima rodila lepih in vzpodbudnih bese- dva otroka, sin Slavko in hči dah domačega duhovnika sta Zdenka. Razveseljujejo ju tri- Zlatoporočenca Mlakar iz Tržca v cerkvi obred ovekovečila je vnuki Aleš, Anja in Dami- glasbenika Zavec in citrarka jan. Njuna velika ljubezen je Petra Gabrovec. morje, kamor rada hodita, če zdravja in naj ju spremlja ke TD Podlehnik, citrarka in Oba vajena trdega kmečkega jima le dopušča zdravje. Čas milostno nebo. Oba sta se ljudski godci Haloški veselja- življenja sta ostala na kmetiji si krajšata vsak po svoje: z bogu zahvalila za vse lepo na ki TD Podlehnik ter mladi moževih staršev in nadaljeva- delom na vrtu, v delavnici, z skupni poti, bilo je tudi težko harmonikarji. Celoten dan pa la delo. Stanislav, ki je izučen urejanjem okolice hiše, rada in hudo, vendar sta vse to že je popestril muzikant Dejan, kolar, je delo nadaljeval doma, bereta in gledata televizijo. pozabila. Tistega davnega leta saj so vsi zaplesali, tudi zlato- nato se je tudi zaposlil, da je Rada pa hodita k maši in na 1959 ju je poročil zlatoporo- poročenca. družini priskrbel lepše življe- obiske k sorodnikom. čenkin brat, duhovnik Franc nje. Katarina je doma gospo- V krogu domače družine, Tement. Na isti dan so se Zlatemu paru iskrene čestitke dinjila, skrbela za družino sorodnikov in prijateljev sta poročili še štirje pari in vsi so tudi iz našega uredništva. ter delala na polju. Pridelala prejela veliko lepih in ple- te dni slavili zlato poroko. je veliko pridelkov, zato se je menitih voščil, predvsem pa Dan so ovekovečili še ljudski Besedilo in foto: na pobudo snahe odločila, da so jima vsi zaželeli trdnega pevci iz Dolene, ljudske pev- Zdenka Golub

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 22 Zlato poročno slavje Julijane in Martina Zajška

V krogu svoje družine in prijateljev sta zlati poročni jubilej proslavila Julijana in Martin Zajšek iz Tržca. Poročno slavje je bilo 4. aprila v občini Videm, tako kot pred natanko pet- desetimi leti, ko sta se vsa mlada in polna življenjske energije poročila in začela novo obdobje v življenju. V videmski poročni dvorani je zlati par poročil župan Friderik Bračič in jima ob tej priložnosti izročil tudi posebno darilo občine, v cerkvi sv. Vida pa je zlati poročni obred vodil p. Cristian Balint.

Zlati ženin Martin Zajšek se je nostjo in pridnostjo sta Zaj- rodil 26. oktobra 1932 v Haj- škova veliko ustvarila, na kar došah, zlata nevesta Julijana, sta danes tudi zelo ponosna, z dekliškim priimkom Purg, predvsem pa sta ponosna na Zlatoporočenca Julijana in Martin Zajšek v domači župnijski cerkvi pa je bila rojena 27. decem- svojo družino, s katero sta tes- v Vidmu v družbi sina in hčerke bra 1938 v Jurovcih. Skupen no povezana. V zakonu sta se in igral na ljudske inštrumen- obdobje hitro minilo in zdaj dom sta si Zajškova kmalu po jima rodila hčerka Sonja in sin te. se veselita vsakega novega poroki uredila v Tržcu, tik ob Milan, ponosna pa sta tudi na Vesele trenutke skupnega živ- dne, ki ga preživita skupaj. domačiji Zajškove družine, svoji dve vnukinji in vnuka, ljenja se Zajškova danes zelo Ob praznovanju zlate poroke tukaj pa jesen življenja pre- pravnuke pa, kot pravita, še z rada spominjata in pravita, da sta prejela mnogo dobrih želja življata še danes. V službo je veseljem pričakujeta. Kadar je kakšnega posebnega recepta in čestitk, a so bile v ospredju hodil le Martin, v mariborski bilo še kaj prostega časa, sta se za tako dolgo življenje v zako- želje po zdravju in sreči. Koteks, kjer je dočakal tudi posvetila svojim interesom, še nu nimata. Dolgih petdeset Zlatemu paru iskrene čestitke upokojitev, žena Julijana pa posebej Martin, ki je bil dolga let po njunem prinese veliko tudi iz našega uredništva. je bila doma, gospodinjila in leta član folklornega društva v lepega, kdaj tudi kaj slabe- TM skrbela za družino. S skrom- Lancovi vasi, kjer je prepeval ga, predvsem pa je njima to Foto: Langerholc

Zlata poroka zakoncev Topolovec iz Velike Varnice

V mesecu ljubezni sta se pred 50 leti v Varaždinu poročila Janez in Marija Topolovec. 30. maja sta v videmski poročni dvorani zakonsko obljubo ob navzočnosti svatov samo potrdila, za zla- toporočenca pa ju je razglasil župan Friderik Bračič. Cerkveni del zlate poroke pa je bil v župnijski cerkvi v Leskovcu.

Zlati ženin Janez Topolo- dela, delala na domači kme- vec se je rodil 22. decembra tiji in v vinogradu, ko pa se 1933 v Veliki Varnici, zlata je le ponudila priložnost, sta nevesta Marija pa je bila roje- dodaten vir zaslužka poiskala na 6. aprila 1934, prav tako v deželi hmelja, kamor so se v Veliki Varnici. V rojstni pred leti iz leskovškega konca Zlatoporočenca Topolovec s svojima pričama haloški vasici sta si zakon- pogosto podajali domačini za ca tudi uredila skupen dom, zaslužkom. ka, ki dedka in babico pogo- Zlatoporočencema tudi naše kjer zdaj preživljata skupna V zakonu imata Topolovčeva sto obiščejo. Z njima pa so se iskrene čestitke in dobre želje. leta na jesen življenja. Zapo- tri sinove: Alojza, Antona in vsi zelo veseli na zlati poroki, slena nista bila, ponavadi Ignaca. Ponosna sta na svojih ki bo marsikomu prav gotovo TM sta opravljala le priložnostna pet vnukov in že na pravnu- ostala v lepem spominu. Foto: iz družinskega albuma

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 23 Šopek vrtnic za 80 let

Štiri sestre, dva brata, tri svakinje, trije svaki, šest nečakinj in sedem nečakov poklanjamo naši Ivanki osem vrtnic za njenih vedrih osemdeset. Čestitamo! Vsaka vrtnica simbolizira njenih deset let.

PRVA VRTNICA za tvojih ni Veterinarski fakulteti Uni- deset let, ko si se rodila v verze v Ljubljani. Doživljala župniji sv. Vida, preživela kot si notranje boje, doživetja in drobna in marljiva deklica pri življenjske odločitve. mami Nežki in očetu Ivanu, ČETRTA VRTNICA od 1959 začela si hoditi v domačo do 1969 za četrto desetletje osnovno šolo. pomeni tvojo gospodarsko in Ivanka med svojimi najdražjimi DRUGA VRTNICA za tvojih osebno osamosvojitev. Z mar- drugih deset let, ko si doži- ljivim znanstvenim delom si vela strahoto druge svetovne dosegla najvišji akademski svojitev. Izgubila si brata Mar- Osem vrtnic je skromen vojne, bila s starši, brati in naslov – doktorat. jana. šopek, kot si bila skromna ti. Pomeni naj naš iskren poklon sestrami izgnana iz domovi- PETA VRTNICA pomeni bli- OSMA VRTNICA te popelje tvojemu delu in tvoji življenj- ne v tujo neodvisno državo žanje k abrahamu in trdo delo v današnji čas, ko si se poslo- ski vztrajnosti ter našo zahva- Hrvaško, bila učenka v Dolja- pri pedagoškem delu in vzgoji vila od profesure na veterini, lo za tvojo dobroto. nah, gimnazijka v Slavon- veterinarskih kadrov. postala častna občanka občine Videm. Končuješ in še vedno Želimo ti še mnogo zdravih skem Daruvaru in po vrnitvi ŠESTA VRTNICA te spet pridno delaš na obsežnem let. na Ptuju. Začela si študij na tesneje povezuje z rojstnim akademskem področju. Ob Veterinarski fakulteti v Zagre- Vidmom, izgubila si starša, izidu terminološkega slovar- bu. Med tem so se v Brglezovi s sestro Darinko in svakom ja boš še letos doživela svojo Foto: Iz družinskega albuma družini rodile še štiri sestre in Francijem si začela ustvarjati osebno srečo. dva brata. novi skupni dom, moralno in TRETJA VRTNICA v obdo- finančno si pomagala doma- Gospe Ivanki Brglez, naši častni občanki, je ob njenem 80. bju 1949–1959 za tvoje tret- čim in nekaterim župnijam. rojstnem dnevu posebej čestital tudi župan Friderik Bračič. je desetletje, ko si doživela SEDMA VRTNICA za čas Vsem dobrim željam ob častitljivem jubileju se pridružuje- kulminacijo življenjske ener- 1989–1999, tik pred tretjim mo tudi v uredništvu Naš glas. gije in diplomirala ter se po tisočletjem, ko si doživela naj- Gospa Ivanka, od srca vam želimo še mnogo zdravih in negotovo prihodnost vključi- večjo zgodovinsko spremem- ustvarjalnih let. la v delo na novoustanovlje- bo Slovenije – njeno osamo-

90 let Antonije Vaupotič

Antonija Vaupotič, z dekliškim pri- Rodila je pet otrok, danes pa jo razvese- ske zgodbe. imkom Kozel, je bila rojena 26. aprila ljuje tudi 10 vnukov in 13 pravnukov. 1919 v Tržcu, danes živi v Doleni, je svoj Zelo je bila vesela obiska hčerke, ki sicer Slavljenki želimo veliko trdnega zdravja in 90. rojstni dan praznovala med svojimi živi v tujini, in ostalih otrok, snah, vnu- vedrega nasmeha na njenih licih. najdražjimi. Ob tem visokem jubileju kov, pravnukov. Vdova je postala 1963. so jo obiskali in ji čestitali njeni otroci leta. Od takrat sama živi v Doleni in še Bernarda Galun ter župan Friderik Bračič in Bernarda vedno obdeluje zemljo ter skrbi za doma- Galun. Še posebej se je razveselila župa- če živali. Kar lep čas smo se zadržali v novega obiska, saj se je z njim prvič sre- prijetnem pogovoru, saj gospa Antonija čala osebno. še vedno rada pripoveduje svoje življenj-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 24 Letošnje obhajilo in birma

V župniji sv. Vida je bila 24. maja slovesnost prvega sveta obhaji- Slovesno je bilo tudi v župniji sv. Andraža v Leskovcu, kjer so imeli la. Prvič so bili skupaj prvoobhajanci iz Vidma in podružnice Sela. letos 13 prvoobhajncev. Slovesno mašo je vodil domači župnik Edi Prvo sveto obhajilo je sprejelo 27 prvoobhajancev. Slovesno mašo Vajda. je vodil farni župnik p. Tarzicij Kolenko. Fotografije: Foto Tone in Langerholc

10. maja je bila v župniji sv. Vid še slovesnost svete birme. Zakrament je 84. birmancem podelil pomožni mariborski škof dr. Peter Štumf.

4 leta mladi Ostijarejevci

Ob koncu aprila se je v telovadnici osnovne šole Videm odvijal Primus na Ptuju. V drugem mlade pevke, ki izvajajo raz- koncert »4 leta mladi«, ki ga je pripravil Mešani mladinski delu, kjer jih je na klavirju nolik program ter jih prav pevski zbor Osti jarej ob svoji 4. obletnici delovanja. spremljala Lidija Žgeč, pa tako druži ljubezen do petja so se predstavili z zabavnimi in glasbe, vodi pa jih Tjaša skladbami, ki jih pripravljajo Žalik, študentka Akademije Mlade pevke in pevci Meša- so sestavljale program pro- za projekt »Thank you for the za glasbo v Ljubljani. nega mladinskega pevskega jekta Glasbene razglednice, s Music«. Ostijarejevci so se na koncer- zbora Osti jarej (MeMPZ katerim se je MeMPZ Osti V goste so tokrat povabili tu ob svoji 4. obletnici delo- Osti jarej) so obiskovalcem jarej predstavil 8. novembra zanimivo žensko vokalno sku- vanja spomnili tudi svojih koncerta postregli s pestrim 2008 v Slavnostni dvorani na pino Evterpe iz Žižkov, ki so začetkov. Prva pevska vaja programom. V prvem delu ptujskem gradu, nato pa še v v marsičem podobne Ostija- MeMPZ Osti jarej je namreč so izvedli nekaj priredb slo- Žižkih v Prekmurju in febru- rejevcem. Evterpe, kar pome- pred štirimi leti potekala prav venskih ljudskih pesmi, ki arja letos tudi v Grand hotelu ni glasbene muze, sestavljajo v osnovni šoli v Vidmu. V

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 25

MeMPZ Osti jarej je zelo prepoznaven tudi po svojih zanimivih oblekah, ki jih je kreirala priznana ptujska umetnica in koreografi- nja Stanislava Vauda Benčevič.

času svojega delovanja se je sikaj zanimivega. Na vajah, ki zbor, ki je začel delovati zaradi potekajo predvsem ob koncu želje peščice mladih iz Vidma tedna, je vedno sproščeno in po druženju ob skupnem pet- dobro vzdušje, pohvalijo se ju, tudi močno povečal, saj se lahko tudi z dobrodelnostjo, je število njegovih članov od saj so v tem času izvedli dva prvega koncerta, ko je štel 18 dobrodelna koncerta, posebej članov, po štirih letih delova- ponosni pa so še na nastopa nja podvojilo. Tako sedaj zbor v Veliki dvorani Slovenske sestavlja 36 mladih pevk in filharmonije, kamor so bili pevcev, katerih povprečna sta- povabljeni na Revijo študent- rost je 22 let. Pri delu jih bolj skih pevskih zborov, in na kar kot tekmovalnost vodi želja, nekaj uspešnih koncertov. da svojim poslušalcem pri- Ostijarejevci pa seveda nika- bližajo tako slovenske ljudske kor ne mislijo počivati, saj že in umetne pesmi kot tudi tuje pripravljajo projekt »Thank pesmi ter pesmi iz sveta zabav- you for the Music«, ki ga ne glasbe. Vse od začetka je bodo premierno izvedli 11. njihov vodja Dejan Rihtarič, julija v Amfiteatru ptujskih študent Akademije za glasbo v Term, ko bodo obiskovalcem Ljubljani. Njihovo nemoteno postregli z glasbeno poslasti- delovanje je ves ta čas omogo- co zabavnih skladb različnih čala Občina Videm. MeMPZ glasbenih stilov ob spremljavi Osti jarej najdete tudi na sple- projektnega orkestra, skratka, tu, in sicer na naslovu www. to bo dogodek, ki ga ne smete ostijarej.com. zamuditi. Ostijarejevci so ponosno zarezali v torto za 4. rojstni dan zbora in V štirih letih svojega delovanja Simeon Gönc si zaželeli uspešnega glasbenega udejstvovanja tudi v bodoče. so Ostijarejevci doživeli mar-

Glasbeni uspehi mladega saksofonista Tilna Zavca

Tilen Zavec je učenec Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Že v prvem letu šolanja je fesorja ter ob spodbudi in Petra in Pavla na Ptuju. Že drugo leto obiskuje ure igranja profesor opazil velik Tilnov požrtvovalnosti staršev je že saksofona pri profesorju Danijelu Šeguli. Za saksofon se je talent ter veselje do igranja prvo leto vidno napredoval in odločil sam, pred tem, že od leta 2004, je ljubiteljsko igral saksofona. S pomočjo ambi- nastopil na številnih šolskih diatonično harmoniko. cioznega, nadarjenega pro- ter tudi drugih prireditvah.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 26

vitvi monografije dr. Alojza zelo ponosen. Za potrditev Remca v knjižnici Ivana Potr- sposobnosti ga je profesor ča na Ptuju ter sodeloval na I. prijavil še na mednarodno reviji katoliških glasbenih šol tekmovanje v Požarevac. Tudi v Mariboru. na tem tekmovanju je pome- Veliko časa je Tilen namenil tel s konkurenco in dosegel pripravam na mednarodni izjemen rezultat. Za svojo tekmovanji, ki se ju je v letoš- izvedbo je prejel zlato prizna- njem letu udeležil v Srbiji. V nje za 98,16 doseženih točk Beogradu je na tekmovanju od možnih 100. Davorina Jenka prejel zlato Obe zlati priznanji sta dokaz priznanje za doseženih 99 od velikega talenta, prepletene- možnih 100 točk. Obenem ga z ljubeznijo do glasbe ter je prejel LAUREAT, posebno hkrati na široko odprta vrata Tilen je nadarjeni saksofonist. Pred njim je še obetavna glasbena priznanje za najboljšo izvedbo v uspešno glasbeno prihod- prihodnost. oziroma absolutnega zmago- nost. Med drugim je nastopil na Radgoni, s svojim igranjem valca v svoji kategoriji. Prejel AZ zasebni glasbeni šoli v Gornji popestril program ob predsta- je tudi pokal, na katerega je

Videmski tamburaši izdali svojo zgoščenko

23. maja zvečer je odzvenel tradicionalni koncert tamburaške- ga orkestra KD Videm, ki ga vsako leto pripravijo ob zaključ- ku sezone. Na začetku koncerta so se obiskovalcem predstavili drugošolci šole Videm s Plesnim vlakom, s katerim so zbrane pripravili na zahtevnejše potovanje s tamburaši. Pripravili sta jih Darija Ostroško in Biserka Selak.

Koncert je potekal kot popo- stavili svojo prvo zgoščenko tovanje najprej po slovenski s 14 pesmimi. Večino teh deželi iz ene pokrajine v dru- pesmi so jih tamburaši pod go (Primorska, Gorenjska, vodstvom dirigenta Jožeta Savinjska, Prlekija, Prekmur- Šmigoca predstavili na kon- je), nato pa so se v glasbi poda- certu, dodanih pa je še nekaj li še preko meja na Hrvaško, drugih. Pri treh pesmih jih Ob spremljavi tamburašev sta zapeli Metka Ostroško in Milena v Italijo, Francijo, na Škotsko, na harmoniki spremlja Rajko Gabrovec. Češko, v Nemčijo, Avstrijo, Verbančič. Rusijo in na Madžarsko. Pri Sicer pa v tamburaškem orke- pričakovane zgoščenke. To so: šek upa, da bodo kdaj spet skladbi Zrelo je žito se jim je stru trenutno igrajo: Uroš Foto Langerholc, ki je bil tudi našli čas in se vrnili k aktivne- pridružila mlada violinistka Auer, Jože Topolovec, Vera pokrovitelj koncerta, Romana mu tamburanju. Špela Turk, učenka glasbene Sakelšek, Ančka Selak, Roma- Križanič in Renato Perović, ki šole Karola Pahorja Ptuj, pri na Križanič, Biserka Selak, je pomagal pri zvokovni obde- Tamburašem iskrene čestitke ob Barcaroli pa sta zapeli Metka Ervin Sedlašek, Alojz Ličen, lavi posnetkov za zgoščenko. izidu prve zgoščenke! Otroško in Milena Gabrovec. Danilo Krajnc, Danilo Sven- Zahvalili pa so se tudi nekda- Popotovanje je spremljala šek, Rajko Verbančič in diri- njemu dirigentu Maksu Vau- Mag. Manja Vinko fotoprojekcija, ki jo je pripra- gent Jože Šmigoc. potiču ter tamburašem, ki so vil Ervin Sedlašek. Prireditev Na prireditvi se je predsednik iz različnih razlogov prenehali je povezovala Manja Vinko. tamburaškega orkestra Dani- z »matranjem drota«: Alojzu Letošnji koncert pa je bil še lo Svenšek zahvalil vsem, ki Čehu, Juretu Lamotu, Marini posebej slovesen, saj so pred- so pripomogli k izidu težko Krajnc in Jožetu Šerugi. Sven-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 27 Uspešna sezona gledališke skupine KD Videm

Čaj za dve je črna komedija avtorja Toneta Partljiča, ki je pre- segla vsa pričakovanja članov gledališke skupine KD Videm. Po uspešnih predstavah v domači občini in na gostovanjih na Hajdini ter v Cirkulanah so se prikupili tudi Mojci Redjko, strokovni spremljevalki na območni reviji gledaliških skupin.

Po ogledu devetih predstav s s predstavo Kako so v Butalah ptujskega, osmih s slovensko- preimenovali ulice v režiji dr. bistriškega in ene z lenarškega Janka Čara (ki je tudi napisal območja je Redjkova odloči- tekst) in našo gledališko sku- la, da se na regijsko Linharto- pino. vo srečanje gledaliških skupin V svoji utemeljitvi je med v tekmovalni del uvrsti KD drugim zapisala: »Odlična Člani videmske gledališke skupine s strokovno spremljevalko Mojco Slomšek iz Slovenske Bistrice predstava, ki je s svojo živost- Redjko na regijskem Linhartovem srečanju v Slovenski Bistrici jo in naravnostjo izvedbe lah- ko amaterskim skupinam za posebej zato, ker je pred leti Da je veselje ob letošnjih dosež- zgled, kako izvesti realistično v mariborski Drami sama kih še večje, je z izjemno igro komedijo. Dogodek, med odigrala vlogo direktorice v v vlogi Angele Bračko poskr- katerim tudi enkrat ne pogle- predstavi Čaj za dve. Z izjem- bela Biserka Selak, dolgoletna daš na uro.« no pozitivno kritiko na raz- članica gledališke skupine, ki Čeprav smo nadaljnjo uvrsti- govoru smo prepričani, da bi ji igralskih izkušenj ne manj- tev kar malo pričakovali, nas se lahko uvrstili na državno ka. Biserka je namreč prejela je kljub temu prijetno prese- Linhartovo srečanje. Želje ne nagrado za glavno žensko vlo- netila. skrivamo, saj je naša gledali- go. Ob podelitvi te nagrade so Regijsko srečanje se je odvijalo ška skupina doslej že trikrat povedali, da Biserka ni igrala 30. maja v kulturnem domu nastopila na regijskem sreča- Angele Bračko, Biserka je na Slomšek v Slovenski Bistrici. nju (s predstavami Čarobnice, odru bila Angela Bračko. Tokrat je predstavi spremljala Samorastniki in Vaja zbora), Biserka, iskrene čestitke! Biserka Selak, dobitnica nagra- strokovna spremljevalka Maja dlje pa nam še ni uspelo priti. de za glavno žensko vlogo na Gal Štromar. Morda pa bomo letos imeli to Mag. Manja Vinko regijskem Linhartovem srečanju Tudi njo smo navdušili, še srečo.

Ljudski pevci Mejaši iz Repišč

Veselje do petja, skupnega druženja in razveseljevanja ljudi je 17. februarja skupaj združilo sedem Repiščanov. Beseda je dala besedo in nastali so ljudski pevci iz Repišč. Skupino sestavljajo Branko Merc, Marija Milošič, Martin Podhostnik, Rozalija Belšak, Jože Merc, Elizabeta Stopajnik in Janez Belšak. Ker je prav, da so pevci po nečem prepoznavni, so si nadeli zanimivo ime »MEJAŠI«, saj vsi izvirajo iz Repišč in tako si je vsak iz med njih z enim sosed in si tako mejijo eden drugemu. Pevci so se registrirali pod Društvom za napredek in razvoj Kocil.

Ukvarjajo se samo z ljudskim nastopov v domačem kraju in petjem in ohranjanjem ljud- tudi drugam po Sloveniji jih ske tradicije. V tem kratkem je že zanesla pot. Prvič so pred Ljudski pevci iz Repišč so z veseljem nastopili v Arboretumu Volčji času pa je za njimi že kar nekaj občinstvo stopili 28. marca v potok na prireditvi »Ko pesem srca vname«.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 28 gasilskem domu Leskovec na obnovljenega križa. 24. maja občnem zboru upokojencev. so nastopali na Dobrotah slo- Če jih želite spoznati ali slišati, kako lepo pojejo, jim pišite Nastopali so tudi na kon- venskih kmetij na Ptuju, v na e-naslov: [email protected]. certu ljudskih pevk iz Velike oddaji Marjana Nahbergerja Varnice. 1. maja so peli na »Z ljudskimi pevci in godci«. postavitvi majskega drevesa V nedeljo, 7. junija, so se z se bodo z veseljem udeležili. S petjem želijo nadaljevati v Skorišnjaku. 10. maja so veseljem odzvali povabilu in Ker jih druži prijateljstvo in in radi se odzovejo vsakemu nastopali na prireditvi v gasil- nastopali v Arboretumu Volč- veselje do petja ter razvese- povabilu. Glede na to, da se skem domu v Leskovcu – na ji potok na prireditvi »Ko ljevanja drugih ljudi, v vsem glas o njih vedno bolj širi, bo predstavitvi knjige o gospodu pesem srca vname«. Na vseh tem uživajo in zato tudi vaje že držal rek, da dober glas seže Franju Kozelju. Peli so tudi teh nastopih so bili ljudem jemljejo zelo resno, saj vadijo v deveto vas. šmarnice v Skorišnjaku pri zelo všeč in tako so prejeli najmanj enkrat na teden po Damjana Stopajnik kapeli svetega Urbana, pa tudi veliko novih povabil za nasto- dve uri, pred nastopi pa tudi na postavitvi in blagoslovu pe širom po Sloveniji, katerih več.

Kot da smo se poznali že od nekdaj Nekaj vtisov s koncerta Zreških kovačev v Zg. Leskovcu Za to razmišljanje me je prosil Franc Stopajnik, svetnik občine Videm, iztočnico zanj pa mi je dal Stanko Topolovec, nečak pisatelja, pesnika in glasbenika Franja Kozelja, ko je na kon- cu veselega nedeljskega druženja z Zrečani navdušeno vzklik- nil: »Bilo je čudovito! Bilo je tako, kot da se poznamo že od nekdaj!«

Res je bilo čudovito in res tudi kar z avtobusom. Seveda je tako, kot da se poznamo že od ansambel Zreški kovači štel nekdaj. No, nekateri smo se šest članov. Prišli so tudi ljud- že videli na proslavi v Zrečah ski pevci iz Zreč, pa ljudske 14. aprila, a le nekateri, saj so pevke Mravljice, predstav- se je udeležile le ljudske pevke nik Foto video sekcije KUD TD Klopotec Leskovec, Ana Mladko Mohorič, ustvarjalca rana je bila nabito polna. videmskega župana Friderika Zavec, Stanko Topolovec z programa Martin Mrzdovnik Kakor so marsikoga presene- Bračiča, ki ni skrival ponosa, ženo in svetnik občine Videm in Zdravko Ivačič in povezo- čali Franjevi zvoki in pesmi da se je v njihovi občini rodil Franc Stopajnik. Takrat smo valka Andreja Blimen. Priso- ansambla Zreški kovači in tako nadarjen človek, kot ob novi knjigi obujali spo- tna sta bila tudi dva moška drugih nastopajočih Zreča- je to bil Franjo Kozelj. Med mine na zadnjo vožnjo zre- člana nekdanjega ansambla nov, tako so nas razveseljevali drugim je tudi izrazil željo po škega vlakca, ob zgoščenki in Zreški kovači. Celo ljudskega nastopi domačinov: odlične nadaljnjem sodelovanju med knjigi pa tudi o zadnjem zre- pesnika Jurija Vodovnika iz Sandre Vidovič, ki je začela in obema občinama. škem postajenačelniku Franju Skomarja nad Zrečami so pri- zaključila program, ljudskih Ko sta si župana izmenjala Kozelju, ki je tistega davnega peljali s seboj, seveda v osebi pevk TD Klopotec, ljudskih darila in smo posedli ob boga- leta 1962 moral z družino ljubiteljskega igralca Danijela pevcev Mejašev iz Repišč, to obloženih mizah, sem se oditi drugam, čeprav se je v Oplotnika, da je stresal svoje Cerkveno prosvetnega ženske- skoraj malo ustrašil, zakaj sem Zrečah izredno dobro poču- šale. Iz Ljubljane smo se med ga pevskega zbora. Prisluhnili prej v svojem pozdravu pred- til, ustvaril ansambel Zreški domačine in Zrečane pome- smo lahko pripovedi člana lagal, da bi se med Pohorci in kovači, zanje pisal pesmi in šali še trije člani moje družine nekdanjega ansambla in gospe Haložani spletale tudi kakšne melodije ter sanjal o koščku in pa vdova po pokojnem Fra- Kozeljevi, ki sta nam obudila bolj intimne vezi, da bi kak- zemlje, na kateri bi si z ženo nju in tudi sama članica ome- nekaj spominov. Proti koncu šen Haložan našel prostor kje zgradila lepo hiško. njenega ansambla, in sicer so nas vse pogrele pozdravne na Zreškem, predvsem pa, da Zrečani so vrnili obisk veli- kot odlična pevka, gospa Vera besede predsednika KS Zreče bi čim več Haložank osrečilo ko bolj množično. Prišli so Kozelj, s svojo šoferko. Dvo- Draga Vrhovška, še bolj pa mlade pohorske gospodarje,

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 29 ki si tako težko najdejo pra- prašiča, pecivo in vino, veliko Emila Dreva in pa gostujoče- svojo večerno himno, svojo ve gospodinje. Ustrašil sem pa sta prispevala tudi domače ga Stanka Krajnca iz šentjun- nepozabno haloško pesem, se zato, ker sem kmalu opa- kulturno društvo in pa obči- gerške fare nad Zrečami, sicer svojo predirno molitev, ko se zil, da so se, gotovo tudi pod na. In če se dobro je, se lahko odličnega haloškega rojaka. je začelo poslavljanje. Zrečani vplivom odlične haloške kap- tudi nekoliko več pije. Poleg Ta je bil še posebej prijetno se se odpravili s svojim avto- ljice, nekateri poročeni Zre- tega se je pa do poznega več- razpoložen, prav gotovo pred- busom, mi pa smo jim mahali čani začeli skoraj malo preveč era glasilo gromoglasno petje, vsem tudi zaradi prečudovite v pozdrav z željo, da se kdaj vrteti okoli prav tako poroče- kar dokazano prazni alkohol- lepote rojstnih Haloz in topli- še srečamo. Na vrsti so seveda nih Haložank. Sicer pa je bil ne hlape iz glave. Pa še nečesa ne domačih haloških ljudi. Zreče. strah, da bi kdo pregloboko ne smem pozabiti, kar tudi O slednjem smo se lahko vsi Kar pa se mene tiče, pa vsem pogledal v kozarec, povsem pomaga k treznosti in resno- prepričali, saj je bil dan kot iskrene čestitke in hvala za odveč, saj je Franjev nečak sti: prisotnost kar treh župni- naročen za »veseli popol- vse! Stanko Topolovec med dru- kov – domačega Edija Vajde, dan«. Hribčki, ki se širijo na gim poskrbel tudi za tolstega sosednjega iz cirkulanske fare vse strani, so zeleneli in peli Anton Gričnik

Leskovške ljudske pevke proslavili 15-letnico

V času velikonočnih praznikov je TD Klopotec Leskovec v Halozah pripravilo dobro obiskano prireditev, posvečeno ljudskemu petju. Dvorana gasilskega doma je bila polna do zadnjega kotička, Nastopilo je 12 pevskih skupin, med njimi tudi skupina pevcev iz Cvetlina na Hrvaškem, saj v Leskovcu vedno poudarijo, da pesem ne pozna meja.

Sicer pa je bilo pevsko dru- bogastva. ženje posvečeno 15-letnici Na prireditvi je zbrane delovanja skupine ljudskih pozdravila tudi predsednica pevk, ki so v vseh teh letih turističnega društva Ida Vin- velikokrat opozorile nase, diš Belšak, med gosti pa je bil izdale zgoščenko, predvsem tudi poslanec Branko Marinič pa veliko nastopale in se dru- s soprogo. Naj nam ta dan Utrinek s prijetnega pevskega druženja v Leskovcu. Ljudske pevke žile daleč naokrog. Pevkam so ostane v nepozabnem spomi- so v prvi vrsti. se posebej zahvalili za njihov nu, je dejala Ana Zavec. Foto: Zavec trud in ohranjanje kulturnega TM

Priporočamo v branje Slavko Pregl: Zakaj ima babica dve palici in Miha Matè: Bosopeta druščina

Pred nami so topli počitniški dnevi, čas, ko bomo imeli več časa Sama pa sem vendarle prepri- Preglovo Zakaj ima babica zase, čas, ko bomo poležavali kje na soncu in si morda krajšali čana, da se najdejo tudi taki, dve palici (2008), Miha Matè dopustniške dni tudi z dobro knjigo v roki. Šolarji so se že ki jim ostanejo knjige zveste pa vas bo poskušal pritegni- poslovili od napornih šolskih dni, zdaj jih čakata dva mese- prijateljice tudi v »nešolskih« ti s svojo Bosopeto druščino ca brezskrbnih počitnic. In ravno njim namenjamo tokratni dneh. Tokrat vam, dragi mlaj- (1982). izbor – mnogim se namreč zgodi, da v teh dneh pozabijo na ši bralci, ponujamo v branje ZAKAJ IMA BABICA šolo, s tem pa posledično tudi na knjige. kar dve odlični mladinski deli: DVE PALICI

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 30

Ta mladinska povest izpod prevečkrat poln nerazumeva- BOSOPETA druži le navihanost in želja peresa Slavka Pregla pripove- nja, napetosti in prepirov. V DRUŠČINA po pustolovščinah, ampak duje o navihanem mestnem ozadju je slutiti tudi motiv Miha Matè je v Bosopeto tudi iskreno prijateljstvo, fantiču Janku, ki so ga straši zamiranja kmečkega življenja, druščino vpletel kar petindvaj- predvsem pa dejstvo, da so zaradi šibkega srca vsako leto saj se stric Janez odloči, da set zgodb o navihanih dečkih vsi »bosopeti«, saj prihajajo poslali na poletne počitnice ne bo več obdeloval zemlje, iz Brezovega gaja. Fantje, ki iz spodnjega dela Brezovega k babici in dedku na dolenj- ampak si raje kupi dirkalne- se kličejo predvsem z vzdevki, gaja, kjer so živeli bajtarji. sko podeželje. Tam se mestni ga konja, s katerim ima druge kot so Debelinko, Jazbec, Ječ- Matè je v tej mladinski pove- fant srečuje s tradicionalnim načrte. Janko pa se ob tem ves menček, Možganček, Špiček, sti na nek način izpostavil življenjem na kmetiji, z vese- čas sprašuje, zakaj ima njego- Maček itd., preživljajo pole- predvsem toplino in idilo ljem pomaga pri raznovrstnih va babica kar dve palici, saj tne počitnice v zeleni pokraji- nekdanjega življenja na vasi, kmečkih opravilih (hranjenje imajo starejši ljudje ponavadi ni ob reki in njenih tolmunih, fantovske norčije in vragolije kokoši, pobiranje jajc, spra- le eno. Hitro ugotovi, da je kjer se kopajo in »raubšicajo«, vilo sena …), predvsem pa se prva babičina palica posledica v sadovnjakih »rabutajo« in si pa nas popeljejo v svet, ki še naveže na svoje sorodnike, še let in težkega dela na kmetiji, s tem mnogokrat nakoplje- ni poznal televizije in raču- posebej na babico, ki jo ima ob koncu zadnjih počitnic pa jo bes jeznih gospodarjev, v nalnikov. Bosopeta druščina zelo rad. Pregl pa je v dogaja- ugotovi, da je druga babičina starem bunkerju, ki postane vas vabi, da se z njo podate nje vpletel tudi svet odraslih palica pravzaprav … Poiščite nadomestni dom za Ceneta, novim pustolovščina naproti. ljudi, ki je za malega Janka vse odgovor v knjigi. siroto brez staršev. Dečkov ne Petra Krajnc

Bernardka iz Gradišča je praznovala

Bernardka Merc je doma v Gradišču, tik ob meji s Hrvaško, pogosto pa jo je srečati v zares idiličnem haloškem okolju v Strmcu pri Leskovcu, kjer ima svojo zidanico. Do njenega doma je že speljana asfaltna cesta, na kar je zelo ponosna, še posebej pa hvaležna občini Videm in županu, ki so njej in njenim krajanom pomagali do javnega vodovoda. Bernardka pravi, da je življenje zanjo zdaj precej lažje.

Nazadnje smo se z Bernardko volja, njene pesmi in poziti- veselili ob njenem 75. rojst- ven odnos do življenja pa so nem dnevu. Na haloškem nekaj tako enkratnega, kar je griču, na njeni domačiji, so mogoče srečati malokje. Ber- jo obiskali mnogi prijate- nardko je veselje poznati, še lji, sorodniki in ljudje, ki jo bolje pa je biti v njeni veseli imajo preprosto radi. Želje, družbi. namenjene njej, so bile različ- Draga Bernardka, vso srečo ti ne, od zdravja, sreče in veselja, želim v imenu vseh prijateljev ki naj jo spremljajo še dolgo, … dolgo let. TM Njen smeh, njena dobra

Slika desno: Vse najboljše, draga Bernardka …

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 31 Aktivnosti TD Leskovec v Halozah

Praznična velikonočna razsta- občine Videm. Kako lepo je opazovati in prišli pomagat delat presmece. Vsak je va pisank biti sam del tega čudovitega praznika, ko naredil zase prelep presmec. Na cvetno V prelepih starih prostorih DU se vsako si vsi želimo vse lepo. nedeljo smo se prebudili v prelep son- leto potrudimo, da obudimo in ohrani- čen dan. Moški so si nadeli predpasnike mo čar velikonočnih praznikov. Gospo- Presmeci v Leskovcu in klobuke, ki so jih okrasili z nageljni. dinje spečejo potico in kruh, skupaj z Nekaj dni pred cvetno nedeljo smo si Vsak je vzel svoj presmec in skupaj so otroki pa barvajo pisanke. Da je razstava ogledovali, kje bi kaj nabrali za presmece, odšli v cerkev. Po končanem obredu je tako čudovito uspela, pa so v veliki meri in ker smo Haložani zelo prijazni ljudje, vsak nesel svoj presmec domov. prispevali otroci iz vrtca Mavrica in šole s tem tudi letos ni bilo težav. Zadolženi Lepo je videti, kako se tudi v našem kra- Leskovec. za presmece so bili Anton Zagoranski, ju ohranja ta predvelikonočna tradicija. Delček čara praznikov pa so prispevale Mirko Feguš in Martin Vidovič in še bi seveda tudi gospodinje iz raznih društev lahko naštevala vse pridne moške, ki so Tekst in foto: KO in FB

Društvo upokojencev Videm od aprila do junija

Društvo upokojencev Videm nadaljuje svojo uspešno delo tudi v drugem četrtletju leta 2009. V marcu smo uspešno izvedli letno konferenco, na kateri je bilo prisotnih 224 članic in čla- nov. Vodstvo društva je prikazalo delo in aktivnosti v preteklem letu. Delo društva je bilo uspešno in želeno je, da bi bilo leto 2009 še bolj uspešno. V statistiki društva je bilo podano trenut- no število članstva, prirast in umrljivost do letne konference, ki je bila 25. marca.

Društvo trenutno šteje 524 vanja plačuje 424 članov in članov in članic. Lansko leto članic. je umrlo 17 članov in članic, Društvena aktivnost se je in se društva pa ni zapustil noben nadaljuje tudi po letni konfe- Videmski upokojenci s poslancem Brankom Mariničem pred sloven- član. Upravni odbor društva renci. V aprilu smo izvedli skim parlamentom je imel 10 rednih sej. Izvedli prvi izlet v Lenti na Mad- smo 5 izletov, organizirali 5 žarsko. Po uspešnem nakupu orhideje. V tem podjetju ozi- prvo kolesarjenje, spet smo pohodov in kolesarjenj, prire- smo se odpravili v Dobro- roma vrtnariji vzgojijo okrog se podali okrog Ptujskega dili pa smo tudi 5 družabnih vnik, v botanični vrt, kjer 2.000.000.00 prelepih orhi- jezera z vmesnimi postanki prireditev. Vzajemno zavaro- smo si ogledali, kako vzgajajo dej. Maja smo izvedli tudi in z zaključkom v ribogojnici

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 32

Hrga v Šturmovcih. Tudi vse ostale aktivnosti v društvu teče- jo tekoče, tako kot je tudi delovni načrt DU Videm. V maju smo obiskali in simbolično obdarili tudi tri zakonske pare, ki so pred kratkim praznovali zlato poroko – 50 let skupnega življenja. Veselili smo se z Julijano in Martinom Zajškom iz Tržca, Katarino in Stanislavom Mlakarjem iz Tržca in pa z Marico in Jožetom Burg, prav tako iz Tržca. Vsem trem parom želim v imenu društva še veliko lepih in srečnih trenutkov skupnega življenja. Udeležili smo se tudi športno-rekreativ- nega srečanja sedmih društev upokojen- cev v Doleni, kjer se nas je v soboto, 13. V juniju so se na že tradicionalnem športno-družabnem srečanju dobili upokojenci sosed- junija, zbralo okrog 200. Ob lepem vre- njih društev. Letošnje srečanje je bilo v DU Dolena. menu in dobrem športnem vzdušju smo preživeli lepo soboto. Priznanja in pokale prijazno sprejeli in nas tudi strokovno bomo imeli še panoramsko vožnjo z lad- za doseženo mesta sta podelila predsed- vodili po parlamentarni zgradbi. Sprejel jo po jezeru. Že sedaj vabimo, da se pol- nik PZDU Franc Koderman in predsed- in pozdravil nas pa je tudi naš poslanec noštevilno udeležite izleta. V juliju bomo nik DU Dolena Anton Hliš. Prvo mesto Branko Marinič, ki nas je v parlamen- znova kolesarili po ravninskem delu naše je osvojilo DU Turnišče drugo DU tarnih prostorih SDS pogostil in nam občine. O datumih izleta in kolesarjenja Leskovec in tretje DU Podlehnik. Vod- predstavil njegovo delo. Po ogledu parla- boste pravočasno obveščeni. stvu DU Dolena pa izrekamo čestitke ob menta smo se nato podali na ljubljanski Aktivnosti in dela v našem društvu torej zelo dobri organizaciji in izvedbi tekmo- grad ter si od tam ogledali Ljubljano. V ne zmanjka. Želja upravnega odbora pa valnih iger. Prihodnje leto se dobimo na poznih popoldanskih urah smo se zado- je, da bi se naši člani in članice ter tudi igrah v DU Sela. voljni podali proti domu, seveda smo se ostali občani v čim večjem številu udele- 12. junija smo se odpravili še v Arbore- med potjo še ustavili v Trojanah, kjer je ževali vseh naših prireditev in aktivno- tum, kjer smo si ogledali lepo urejeno bilo veselo druženje za konec izleta . sti. področje tega parka z veliko cvetja. Po V juliju načrtujemo izlet na Madžarsko, Želim vam lepo in prijetno poletje. ogledu parka smo se odpeljali v Ljub- na Blatno jezero. Med potjo si bomo ljano na ogled parlamenta, kjer so nas ogledali tudi vinsko klet, na koncu pa Tekst in foto: Franc Koderman

Župani in gasilci podpisali pogodbe in anekse

Letos je bil svečani podpis pogodb in aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe za gasilce v Gasilski zvezi Videm v prostorih gostišča pri Ribniku v Podlehniku, kjer so se zbrali župani in gasilci iz treh občin. Podlehniškemu županu Marku Maučiču sta se pri podpisu pridružila župana občin Videm Friderik Bračič in župan Žetal Anton Butolen. V nago- voru se jim je pridružil še predsednik Gasilske zveze Videm mag. Janez Merc.

Letošnja vrednost podpisanih cije v gasilska vozila v PGD pogodb znaša 135.000,00 €. Leskovec, PGD Videm, PGD Zraven zagotavljanja sredstev Podlehnik in PGD Žetale ter za delovanje gasilske zveze, obnova gasilskega doma v V občinah Videm, Podlehnik in Žetale se zavedajo odgovornosti za materialne stroške gasil- PGD Sela. na področju gasilstva. Vsakoletni podpis pogodb in aneksov ima skih društev so tu še investi- (nadaljevanje na strani 41) poseben pomen.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009  Stran 33

       

                                                                    

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009    Stran 34

              

          

 



                

                           

             

                                     

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009    Stran 35

 

 

 

  

              

                                            

                                            

         

                      

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009    Stran 36

                             

                             

                         

                                                                     

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009    Stran 37

                                              

                                

   

                                                                                                                    

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009   Stran 38

    

                           



        

 

      

 

 



  

 

                                                    

 

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 39

                            

                                    

 





                                            

                                                                                                                                      

                             

 

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009  Stran 40

   





  





  

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009   Stran 41

Gasilske pogodbe in aneksi za leto 2009 so podpisani. Letošnja vrednost podpisanih pogodb znaša 135.000,00 €.

dobro medsebojno sodelo- varnosti. Komu pa zvoni ali vanje. Materialna sredstva bije, pa žal ne vemo. za razliko od večine drugih Pogodbe in aneksi izraža- društev ne gredo v lastne dru- jo zagotavljanje le osnovnih štvene programe, ampak v pogojev za pripravljenost javni program, ki je v celoti in delovanje, medtem ko se in še več, tudi z lastnimi viri, stroški, ki lahko nastanejo ob namenjen občanom. Sredstva, kakšni večji intervenciji, ure- ki jih gasilci prejmejo, morajo jajo z dodatnimi aneksi. dopolniti z lastnimi viri, z viri Po ugodnem vzdušju ob pod- od občanov in lastnim delom, pisu pogodb in aneksov pa da bi uslugo, tj. pomoč, lahko je možno zaključiti, da se vsi ponudili ogroženim. In prav zavedamo, kako odgovorne so Tako videmski kot tudi podlehniški in žetalski župan so pohvalili tega bi se morali zavedati vsi, občine za varnost občanov in prostovoljno delo gasilcev ter se jim zahvalili za nesebično pomoč. da gasilci dajejo svoj čas, zna- kako pomembni so gasilci ne nje in sredstva v celoti za dobro le ob glasu sirene, ampak tudi Župani so izrazili zahvalo za gasilci v občinah podpisnicah drugih. Zato k temu ne gre le za miren vsakdan. delo, ki je bilo opravljeno v temeljna reševalna služba, ki pogodba, ampak tudi potreba lanskem letu, še posebej za opravi zahtevne naloge skoraj po pozitivnem odnosu do te Mag. Janez Merc, dobro opravljene zahtevne na vseh področjih človekove dejavnosti s strani vseh, kajti predsednik GZ Videm naloge v času neurja. Ker so ogroženosti, je zelo potrebno slaba energija pomeni manj Foto: TM

Gasilski veterani so se srečali v Žetalah

Letošnje srečanje gasilskih veteranov je bilo 29. maja v obči- stavitvi dela zveze nakazal opravili veterani, so čutili tako ni Žetale. Dobili smo se pri PGD Žetale, kjer so si veterani zasluge veteranov za vse, kar gasilci kot občani, saj je gasil- ogledali organiziranost in pridobitve PGD Žetale. Navdušeni gasilci imajo, saj so postavili sko delo namenjeno pomoči so bili nad novim prizidkom gasilskega doma, kjer so prekras- temelje, na katerih danes gra- potrebnim občanom, ne pa le ni prostori za gasilska vozila, niso pa pozabili na prostore za dimo zanesljivo gasilsko orga- lastnemu interesu. Odnos do dejavnost gasilskega društva. Dobrega vzdušja ni pokvarilo nizacijo. Tisti, ki preteklosti veteranov je odnos do vsega, niti slabo vreme. Nadaljevanje srečanja je sledilo na turistični ne ceni, ne more ustvarjati kar so ti ustvarili, je zahvala kmetiji Vogrinec – Bedenik. prihodnosti. Za bogato pre- za narejeno, je povabilo za teklost gre tako zahvala vete- nadaljnje dobro sodelovanje, ranom, ki so z velikim samoo- saj so njihove izkušnje bližnji- V nagovoru je vodja vete- nja, predsednik GZ Videm in drekanjem v težkih trenutkih ca do marsikatere rešitve in so ranov pri GZ Videm Franc podpredsednik GZ Slovenije ustvarjali materialne pogoje zelo pomembni del gasilske Kirbiš poudaril pomen druže- mag. Janez Merc pa ob pred- gasilskega dela. Delo, ki so ga družine. Veteranom, ki so

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 42 nekoč našim občanom pripeljali pomoč najbolj potrebujejo. preveč. Na koncu so si veterani zaželeli, in življenje, se je zahvalil tudi župan Zaključka ne moremo strniti brez pohva- da se še mnogokrat dobijo skupaj, mi pa občine Žetale. Občina Žetale se namreč le in zahvale za vse narejeno in brez želje, jim želimo, da še dolgo uživajo plodove zaveda težkih pogojev življenja in še več- da to, kar so veterani prinašali občanom, svojega bogatega gasilskega dela. je potrebe za ohranitev le-tega, zato ceni tj. mir in varnost, naj življenje povrne z Mag. Janez Merc, gasilsko delo in vanj vlaga to, kar gasilci zdravjem in vsem dobrim, česar nikoli ni predsednik GZ Videm

Pred gasilskim domom v Žetalah je nastala skupna fotografija Za skupno mizo je bilo druženje starejših gasilk in gasilcev zares veterank, veteranov, vodstva GZ Videm, pridružil pa se jim je tudi pristno. žetalski župan Anton Butolen. Foto: TM

Florjanova nedelja v cerkvi svete Družine

Na Florjanovo nedeljo v maju je bilo praznično tudi v videm- let je bila Florjanova nedelja in nesrečo. Po maši se je slav- ski občini, saj so po gasilskih društvih v Gasilski zvezi Videm praznično obarvana tudi v je nadaljevalo v gasilskem pripravili več slovesnosti. PGD Sela in v podružnični domu, kjer so gasilci in sel- cerkvi sv. Družine, kjer je p. ske žene pripravile še manjšo Slavko Stermšek za vse gasil- pogostitev za vse, ki so ta dan V vseh cerkvah v naši okolici lje ob zdaj že tradicionalnem ce daroval mašo, v molitvi z njimi delili veselje in zado- so se gasilke in gasilci pripo- dogodku pa je z gasilci delilo pa so se skupaj priporočili sv. voljstvo. ročili sv. Florjanu, svojemu tudi vodstvo GZ Videm. Florjanu, ki naj jih tudi v pri- TM zavetniku, prijetnosti in vese- Tako kot že nekaj zadnjih hodnje obvaruje pred ognjem

V selski cerkvi na Florjanovo nedeljo Selski gasilci so kipec sv. Florjana iz cerkve odnesli nazaj na staro Foto: TM mesto, v gasilski dom.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 43 140 let gasilstva na Slovenskem

5. in 6. junija se je v Metliki odvijala osrednja prireditev ob svojo organiziranost. Toda to ker njihove posledice najprej 140-letnici organiziranega gasilstva na Slovenskem. Pred 140 se ni dogajalo povsod in to čutijo nemočni občani. Teh v leti so namreč v Metliki ustanovili prvo gasilsko enoto v Slove- je največja specifika sloven- dosedanjih obletnicah ni bilo niji, tej pa so kasneje sledile tudi druge enote, med njimi PGD skih gasilcev. Prav bi bilo, da mnogo, kako bo pa naprej, je Ptuj, ki bo naslednje leto praznovalo to obletnico. to specifiko krepimo tudi z odvisno od gasilcev pa tudi ustreznim statusom gasilca, ki od odgovornih. Častitljiva ustvarja s tem javno korist. starost pa gre novim oblet- Na sami prireditvi so bili tudi vesnosti, kjer je bil slavnostni Vse to obljubljajo vsi, ko pa nicam nasproti, gasilci so si gasilci iz naše občine. Sodelo- govornik predsednik države so potrebna dejanja, pa osta- zaželeli, da jih nič ne ustavi vali so v veličastni paradi, kjer dr. Danilo Türk. Gasilci so v nejo gasilci sami. Zelo tež- na tej poti. je bil ešalon Podravske regije 140 letih preživeli vse sisteme, ko bi bilo, če bi sami ostali Mag. Janez Merc največji, in na zaključni slo- prestali vse vojne in krepili odgovorni, ali pa tudi ne, Fotoarhiv GZS

V Metliki so pripravili množično gasilsko parado. Slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Türk.

Dan gasilca in 60 let PGD Sela

Pred nami je največja letoš- nja gasilska prireditev v GZ Videm, tj. dan gasilca in 60. obletnica PGD Sela, ki se bo odvijala 25. in 26. julija na Selih.

Dan gasilca je praznik vseh gasilcev in priložnost, da širšo javnost opozorimo na pomen gasilske organizacije, saj pre- mnogi gasilce uvrščajo med vsa društva, s katerimi pa imamo gasilci skupno le to, da so prostovoljci. Naloge in odgovornosti, ki jih gasilci prevzamejo, pa pomenijo za nekatere življenje, za druge Gasilci na Selih delajo uspešno, kar dokazuje tudi veliko število mladih, ki dosegajo dobre rezultate pa najmanj premoženje. Ta, na tekmovalnem področju.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 44 ki odgovarja za to, pa ni le prostovoljec, ljenje. Vse to počne zastonj! Kdo še to gasilcih pa so to cilji občanov, njim pri- ampak izpostavlja sebe, tako možni ogro- počne? našajo varen spanec pa tudi žarek upanja ženosti kot pravni odgovornosti. Gasilec 60 let PGD Sela je praznik, pod kate- ob nesreči. To je obletnica organizirane izpostavlja tudi družino in službo in to rim so podpisani premnogi gasilci, vanj varnosti krajanov in je namenjena slavju zato, da pomaga drugim. Gasilstvo je so se zapisali vsi, ki so v tem času služili tistih, ki se žrtvujejo za druge. zato več kot le prostovoljnost premno- gasilstvu. 60-letnica je naš današnji praz- Čestitajmo vsem, ki bodo praznovali, gih, gasilstvo je vrednota, ki pomeni tudi nik, zaslužili so si ga vsi, ki so vanj vložili tako da se jim priključimo, da z njimi gospodarski subjekt, saj varuje vse, kar svoj čas in energijo. 60-letnica je tudi čutimo to, kar oni čutijo z nami, in da imamo, in za to tudi vloži vse, kar ima: čas, ko si postavljamo nove cilje, razlika skupaj krepimo to, kar nas druži. vloži čas, sredstva, družino, pa tudi živ- od drugih je, da so to le njihovi cilji, pri Mag. Janez Merc

Navdušila cvetoča Golica

Člani PD Naveza smo se 16. do koče na Golici, kjer smo maja ob 6. uri zbrali v Vid- ujeli trenutke petja okteta in mu. Z avtobusom in nekaj godbe. Nekateri so se podali avtomobili se nas je kar 36 na sam vrh, drugi smo ostali podalo v smer Planina pod pri koči, kjer smo še uživali Golico, kjer je bila naša izho- ob čudovitem petju. diščna točka pohoda. Zaradi Vrnitev v dolino je potekala množičnega obiska Golice smo hitreje, videli smo tudi reševa- se v spremstvu dveh vodičev nje planinke s helikopterjem, počasi pomikali proti vrhu. ki se je poškodovala na sami poti, ki jo je zasul plaz. Pri vrnitvi domov smo razmišlja- li, da je bilo lepo in da drugo Lepo vreme in prečudovi- Pohodniki na Golici leto spet gremo. te narcise so nam polepša- le pohod, velikokrat smo se fotografirali. Med nami je nam polepšali in popestrili Majda Forstnerič ustavili in spočili in seveda bilo nekaj najmlajših, ki so pohod. Uspelo nam je priti Fotoarhiv PD

V Skorišnjaku od aprila do junija

Tradicionalni veliko- nadaljevali po Gradišču in se nočni pohod v popoldanskih urah vračali Društvo za napredek in raz- v Skorišnjak. Okrog 12 kilo- voj Kocil iz Skorišnjaka vsako metrov lepega in razgibane- leto organizira sedaj že tradi- ga terena je prehodilo okrog cionalni velikonočni pohod. 45 ljudi, kar priča temu, da Letos so se izpred sedeža dru- si ljudje radi vzamejo čas za štva pod vodstvom Zalike in rekreacijo in druženje s prija- Janeza Belšak na pot podali telji, medtem ko občudujejo v soboto, 25. aprila. Po Sko- naravo. Pohod so sklenili pri rišnjaku so pot nadaljevali v Zaliki in Janezu Belšak, kjer Veliki Okič, do tako imeno- so se pohodniki okrepčali z vane Visine, kjer so si privoš- jedačo in pijačo. Prav tako so Pohodniki na poti po haloških gričih čili kratko postojanko. Pot so degustirali 4 vrste vin. Zbrani

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 45 so si obljubili, da se ponovno stemnilo, zavihali rokave in srečajo na naslednjem poho- s skupnimi močmi postavili du, prav tako že tradicional- prvomajsko drevo. Pomagal nem, jesenskem. jim je tudi videmski župan Praznovanje prvega Friderik Bračič. Ko je mlaj že maja s kresovanjem stal na svojem mestu, so se vsi Tudi letos so v Skorišnjaku obiskovalci okrepčali z odlič- organizirali postavljanje prvo- nim golažem ter dobro sko- majskega drevesa s kresova- rišnjaško kapljico. Zbrane je njem in to na sam praznik s harmoniko presenetil Alen dela, 1. maja. Kot že nekaj let Orlač, kasneje pa se mu je zapored, je tudi letos priredi- pridružila še Anja Orlač s kla- tev potekala pri družini Orlač. viaturami. Ko se je stemnilo, Kljub slabemu vremenu se je so – kot veleva tradicija – pri- Obiskovalci kresovanja so se zbrali pri družini Orlač. na presenečenje organizator- žgali še kres. Skupaj so zapeli ku pripravljali kar nekaj časa, ka, ki pravijo »nasvidenje pri- jev dogodka udeležilo čez 150 ob harmoniki in se veselili še saj je bilo potrebno pripraviti hodnje leto«. ljudi. dolgo v noč. tako kres kot tudi prvomaj- Moških vsekakor ni manj- Potrebno je povedati, da so se sko drevo. Pri tem so združili Melita Turk kalo, zato so, preden se je na sam dogodek v Skorišnja- moči domačini iz Skorišnja- Foto: Brane Orlač

Ob tednu gozdov

Človek je našel svoje prvo bivališče v gozdu, ne v votlini. Bil usoden vpliv na obstoj živ- v okolje (gnitje) in tako po- je bolj gozdni človek, kakor jamski prebivalec. Seveda pa je les ljenja na planetu Zemlja, ne membno prispevajo k zni- sprhnel, kamen ostal in tako govorimo o kameni kulturi, ne pa trdi se zaman, da fotosinteza žanju toplogrednega plina v o leseni ali celo drevesni kulturi. poganja svet. Med mnogimi okolju. Iz knjige: A. Trstenjak, Za človeka gre nalogami, ki jih pripisujemo Združeni narodi si torej niso gozdu, je predelava in skla- zaman zastavili naloge (2007), diščenje ogljikovega dioksida da do konca leta 2009 vsak Slovenija je za Finsko in Šved- skim spremembam na plane- (CO2) iz okolja v lesno bio- Zemljan posadi eno drevesno sko tretja najbolj gozdnata tu Zemlja, zlasti so te opazne maso. sadiko. Akcija po vsem svetu dežela v Evropi. Že več kot pri spreminjanju temperatur, Pomemben je podatek, da dre- lepo napreduje in cilj prav 130 let pa površina gozdov ki se hitreje dvigajo, kot so vo iz okolja povprečno izvza- gotovo ne bo izostal. v Sloveniji vztrajno narašča, napovedovali največji pesimi- me 1100 kg CO2 in vgradi/ Upam in želim, da bomo sle- predvsem zaradi opuščanja sti in so posledica prekomer- inkorporira 900 kg CO2 na dili zgledu naših dedov in še kmetijstva v težje dostopnih nega sežiganja fosilnih ener- kubični meter lesni biomasi, naprej skrbeli za trajnostni predelih. Gozdnatost naše gentov. Posledice tega početja skupna bilanca tako izvzetega razvoj gozda. države je bila v letu 2008 so zastrašujoče za planetarni in skladiščenega CO2 je torej Mag. Ivan Božičko 58,4-odstotna. ekosistem in tudi za človeka. 2000 kg m-3 prirastne lesne Lepota in ohranjenost sloven- Kako zmanjšati prekomer- biomase ter ob procesu foto- skih gozdov slonita na traj- no segrevanje planeta? Kljub sinteze v okolje sprostimo nostnem gospodarjenju naših sprejetju zavezujočih direktiv, 700 kg kisika (O2) ali druga- prednikov. Gozd je pomenil protokolov in sporazumov če, gozdovi v letnem prirastku za kmeta veliko več, kot to na vseh ravneh človekovega lesne biomase na prebivalca pomeni danes, ni bil dnevni udejstvovanja so rezultati zelo Slovenije akumulirajo 7400 kop lesa, ampak banka; ko kilavi, vendar kljub temu ne kg CO2 in ob tem sprostijo je bila kmetija v krizi, se je smemo prenehati z aktivnost- 2590 kg O2. poseglo v gozd po pomoč, za mi, ki bodo zmanjšale izpuste Na osnovi prikazanega lah- odpravo finančnih težav. toplogrednih plinov in oblaži- ko zagotovo trdimo, da so V slovenskih gozdovih letno le posledice. gozdovi/drevesa pomemben priraste 3,7 m3 lesa na prebi- Gozd, najmogočnejši ekosi- dejavnik ogljikovega cikla v valca oziroma 6,6 m3/ha. stem na kopnem, je edinstve- okolju, saj ga porabljajo ter Priča smo velikim klimat- na biološka združba, ki ima enakomerno sproščajo nazaj Navadna breza (betula pendula)

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 46 5. junij – svetovni dan okolja

Letošnji svetovni dan okolja panje v boju proti podnebnim poteka pod geslom »Planet spremembam. Dogovor naj bi te potrebuje – združimo se v omejil dvig povprečne global- boju proti podnebnim spre- ne temperature na dve stopi- membam«. nji Celzija. Temeljiti mora na Naravovarstveniki veliko načelu skupne, vendar razno- pričakujemo od sestanka like odgovornosti ter upošte- državnikov sveta, ki bo letos vati pravico vsake države do decembra v Köbenhavnu, kjer trajnostnega razvoja. Več na: bo sprejet ambiciozen global- www.siol.net. ni dogovor za nadaljnje ukre- ib

Zaključek veteranske lige MNZ Ptuj V petek, 5. junija, se je na li ekipi Hajdine in domačini športnem igrišču v Vidmu iz Vidma. Kljub bučnemu odvijal zaključek veteranske navijanju za domačo ekipo so lige MNZ Ptuj. Pomerile na koncu slavili Hajdinčani, so se ekipe Boča in Hajdi- ki so sezono zaključili brez ne (veterani – zahod) ter poraza. Po tekmi je sledila še Stojncev in Vidma (veterani podelitev pokalov in priznanj – vzhod). V malem finalu sta za najboljše strelce. Te so pre- se za 3. mesto pomerili ekipi jeli Maksim Mohorko, Ibra- Stojncev in Boča, priigrala pa him Neskić in Stanko Glažar. si ga je ekipa iz Stojncev s 4 : 2. Finale za naslov prvaka Besedilo in foto: veteranske lige pa sta odigra- Stanka Letonja Zmagovalna ekipa iz Hajdine

Skupna fotografija po tekmi in zaključni podelitvi nagrad

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 47 Dnevno-nočni turnir Športnega društva »AS«

Športno društvo AS, ki zdru- Na turnirju se je za najvišje žuje preko 60 članov, je na mesto borilo osem ekip, ki so državni praznik, 27. 4. 2009, zaigrale v dveh skupinah. Prvi organiziralo že tradicionalni dve ekipi iz vsake skupine sta četrti turnir v malem nogo- nadaljevali pot v polfinale. metu. Turnir, ki se je pretekla Prvo mesto in hkrati prehod- leta odvijal v Vidmu, so letos ni pokal Športnega društva prvič izvedli na svojem novo- AS 2009 je osvojila ekipa zgrajenem igrišču v Varejah. OKI TEAM, drugo mesto Dnevno-nočni turnir pa je so si priigrali nogometaši ŠD postregel še z eno novostjo, GABERJE. Tretje mesto pa je za najboljšo ekipo so namreč osvojila domača ekipa Šport- dodali prehodni pokal, kar no društvo AS. nakazuje, da se bo tradicija malega nogometa v Varejah Besedilo in foto: še nadaljevala. Mateja Tomašič Tretjeuvrščena ekipa – Športno društvo »AS«

Martin Skela med najboljšimi slovenskimi motokrosisti V občini Videm imamo veliko dobrih in uspešnih športnikov, med zelo uspešne pa spada tudi motokrosist Martin Skela, TRK Tajfun šport. Na vsaki tekmi zanj zelo glasno in dobro navijajo prijatelji iz Lancove vasi.

Martin je do sredine junija žil se je tudi državne tekme, uspešno prevozil že 4 dirke ki je potekala v Slovenskih v novi sezoni, v pokalnem Konjicah. Tekmoval je v naj- prvenstvu Slovenije je uvr- močnejšem razredu R1 na ščen na skupno 2. mesto, za Slovenskem. Na tej dirki je prvouvrščenim pa zaostaja le zmagal Sašo Kragelj, Skela si za 12 točk. Na Madžarskem, je v hudi konkurenci priboril v Suzuki pokalu, pa je Martin 12. mesto, kar je bil zanj zelo na skupnem 5. mestu. Udele- dober rezultat. Martin Skela se na motokros stezi dobro znajde. »To je bila moja prva dirka dobrim rezultatom poskusil s v državnem prvenstvu. 23. svojimi sredstvi narediti čim avgusta bom nastopil v Slo- več. Hvala pa vsem dona- venj Gradcu na 3. dirki za torjem, ki so mi pomagali v pokalno prvenstvo Slovenije tej sezoni. Udeležil se bom še in upam da se bom kmalu dirk v Avstriji v razredu R2 uvrstil na boljšo stopničko. open. Vem, da sem na dobri Do konca letošnje sezone poti, to sem že dokazal na bo v Sloveniji še 8 dirk – 5 dirki, kjer sem dosegel skup- pokalnih in 3 državne, rad bi no 2. mesto. Žal ni šlo brez se udeležil vseh, če bodo le poškodb, ki sem jih utrpel pri finančne zmožnosti, kajti v padcih, največ teh pa se zgodi letošnji sezoni je donatorjev na treningih.« Navijači iz Lancove vasi navijajo zanj na vseh tekmah … vse manj. Trudil se bom in z TM, fotoarhiv Skela

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 48 Roparji na domu

Ker je pred nami čas dopustov in s tem povezana naša odso- tnost z domov, vam dajemo nekaj napotkov, kako se zaščiti pred morebitnim ropom, vlomom v našo hišo ali stanovanje.

V Sloveniji narašča število hiš- je banka. nih ropov, ki so izvedeni na • Če se kljub temu odločite, nasilen in dobro pripravljen da določeno vsoto goto- način. Storilci žrtve vnaprej vine hranite na »skritem« izbirajo in objekte predhod- mestu doma, tega nikomur no skrbno opazujejo. Napadi ne zaupajte. Krog tistih, ki so običajno izvedeni na nič vedo za skrivališče, naj bo hudega sluteče ljudi v njihovih čim manjši. TUJA NESREČA – TUJA SKRB hišah ali stanovanjih. Roparji • Priporočljivo je, da si vgra- Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo. uporabljajo telesno silo, grož- dite zidni ali pohištveni tre- Naslednji ste na vrsti vi – ali pa tudi ne. nje, razne nevarne predmete zor. Ukrepajte pravočasno – zavarujte sebe in svoj dom. in orožje ter tako žrtev prisi- • Če posojate gotovino pri- lijo, da pove, kje hrani goto- jateljem in znancem, naj vino in dragocenosti. za to ve čim manj ljudi. zdoma. dom skozi okno prepričajte, Pri hišnih ropih gre za hudo Vhodna, stranska, kletna in • Ključev ne puščajte v poš- kdo je pred vrati. nasilje, pri katerem storilci garažna vrata naj bodo ved- tnih nabiralnikih, pod pred- • Če v bližini svojega doma delujejo v skupinah, so zama- no zaklenjena in opremlje- pražnikom, v cvetličnih lon- opazite neznane osebe, jih skirani in oboroženi, žrtev na s kakovostno ključavni- čkih, na okenskih policah vprašajte, koga iščejo oziro- zvežejo, ji grozijo z orožjem in co ter varnostnim ščitom. ali drugih »skrivališčih«. ma jim dajte vedeti, da ste se nenavadno dolgo zadržuje- Pomembne so tudi dodatne • Pred vhodnimi vrati naj bo jih opazili. jo v prostorih. Očitno je, da ključavnice. vedno ustrezna razsvetljava, • Alarmne naprave so pomem- poznajo razmere v objektih, • K varnosti prispevajo tudi da lahko vidite, kdo je pred ben element varnosti pred da v nekaterih primerih celo rolete in kakovostna oken- vrati. Zelo priporočljiva je vlomilci, roparji in nasilneži, vedo, kje so skriti prihranki, ska zapirala, saj otežujejo in senzorska luč. zato jih policija priporoča. da ropajo na domovih starej- zadržujejo dostop vlomilca • Na notranji strani vrat imej- • Policija posebej opozarja: ših ljudi in žensk, ki se niso v vaš dom. te vgrajeno verižico. Vrata Ne poskušajte sami prijeti sposobni braniti. • Stranska, balkonska, kletna odprite le ob zataknjeni vsiljivca, zlasti če ste tele- Svetujemo vam: vrata in vrata teras naj bodo verižici. sno šibkejši. Takoj pokličite • Večjih vsot gotovine ni mod- zaklenjena, ne puščajte jih • Preden odprete vrata, poglej- policijo! ro skrivati doma. Najbolj priprtih ali celo odprtih, te skozi kukalo ali pa se po Miran Brumec, zanesljiv naslov za hrambo tudi ko ste le kratek čas domofonu oziroma s pogle- vodja policijskega okoliša

Alkohol ubija, največkrat nedolžne Napoved poostrenih nadzorov policije nad psihofizičnim stanjem voznikov

Alkoholiziranost udeležencev stanje voznikov. meznih policijskih uprav izve- li druge kršitve cestnopromet- in prevelika hitrost vožnje Številni poostreni dli številne poostrene nadzore nih predpisov. sta žal še vedno najpogostej- nadzori tudi na lokal- na lokalni ravni. Na različnih Preizkuse alkoholiziranosti ša dejavnika pri prometnih cestnih relacijah (lokalnih in bomo odrejali tudi pri red- nih in regionalnih nesrečah z najhujšimi posle- regionalnih) bomo ugotavljali nem opravljanju nalog, v vseh dicami. Zato bomo policisti v cestah vožnjo pod vplivom alkohola, postopkih s kršitelji v cestnem letu 2009 po vsej državi poo- Poleg skupnih akcij bomo mamil in psihoaktivnih zdra- prometu. streno nadzirali psihofizično policisti na območjih posa- vil, merili hitrost in ugotavlja- Na slovenskih cestah se je

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 49 v letu 2008 zgodilo 22.783 Podlehnik za posledicami pro- (31.001 v letu 2007) promet- metne nesreče umrla 1 oseba. nih nesreč, kar je 27 % manj Delež alkoholiziranih pov- kot leta 2007. V njih je 214 zročiteljev prometnih nesreč (294) oseb izgubilo življenje, se je v letu 2008 v primerja- 1.068 (1.305) je bilo hudo vi z letom prej zmanjšal za in 11.341 (15.185) lahko 24 %. Delež alkoholiziranih telesno poškodovanih. Števi- povzročiteljev v skupnem šte- lo prometnih nesreč s smrtjo vilu obravnavanih prometnih udeleženca se je v primerjavi nesreč se je v letu 2008 glede z letom 2007 zmanjšalo za 24 na leto 2007 povečal za 0,5 %, število nesreč s telesnimi %, in sicer iz 12,1 % na 12,6 poškodbami se je zmanjšalo za %. 24 %, število nesreč z materi- Vožnja pod vplivom nad dovoljeno. nostnih pasov in mobilnih alno škodo pa se je zmanjšalo telefonov ter varnostni raz- za 28 %. V prometnih nesre- alkohola je smrtno Nasveti udeležencem dalji. čah je v primerjavi z letom nevarna v cestnem prometu Posebej opozarjamo vse last- prej umrlo 80 oseb manj ali Alkohol najprej oslabi sposo- • Ne uživajte alkoholih pijač, nike gostinskih lokalov in 27 %. bnost normalnega miselnega če vozite. Vozite le trezni! organizatorje različnih prire- Od začetka leta 2009 do presojanja, temu pa sledijo • Če ste uživali alkohol, naj ditev, kjer se prodajajo tudi 1. maja 2009 se je zgodilo slabša sposobnost zaznava- vozi kdo, ki alkoholnih pijač alkoholne pijače: Spoštujte 6.111 prometnih nesreč, od nja, napačne ocene razdalj, ni užival, ali uporabite javna določbe Zakona o omeje- tega 46 prometnih nesreč s počasne reakcije, motnje pri prevozna sredstva. vanju porabe alkohola. Ne smrtnim izidom, v katerih je ravnotežju, zožen zorni kot • Pešci, hodite po levi stra- točite alkoholnih pijač tistim, umrlo 55 oseb. itd. V organizmu ostane alko- ni ceste! Kjer ni pločnikov, ki so že pod vplivom alkoho- Na območju PP Podlehnik hol tudi do 12 ur ali več po ponoči in ob zmanjšani vid- la, mladoletnim, še posebej so se v tem obdobju zgodile zaužitju, naslednje jutro po ljivosti pa bodite ustrezno pa tistim, za katere veste, da 3 prometne nesreče, v kate- uživanju alkoholnih pijač označeni (z odsevnimi tele- bodo zatem sedli v vozila. rih so umrli 4 udeleženci (1 še vedno nismo popolnoma si, baterijskimi svetilkami). Vsem želimo varno vožnjo! motorist, 1 traktorist, v eni sposobni za varno vožnjo ozi- • Upoštevate tudi druga cest- prometni nesreči pa voznik roma je lahko pri preizkusu noprometna pravila, še zlasti Miran Brumec, in sopotnik, v celotnem letu alkoholiziranosti stopnja kon- pravila o hitrosti, prednosti, vodja policijskega okoliša 2008 pa je na območju PP centracije alkohola še vedno prehitevanju, uporabi var-

Varno na kolo

Kolo je eno najbolj priljubljenih pre- in izpostavljena skupina prometnih ude- in ne le za voznike motornih vozil; voznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, ležencev. • neprilagojene hitrosti glede na stanje in odrasli pa ga čedalje pogosteje uporab- Vozniki koles so v najhujših prometnih lastnosti ceste, še posebej na posamez- ljamo ne le za prevoz, temveč tudi za nesrečah v več kot polovici primerov nih odsekih cest z večjim naklonom. rekreacijo. povzročitelji nesreče. Kolesarji najpo- Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev S kolesarjenjem kot zelo enostavnim in gosteje povzročijo prometne nesreče v cestnem prometu, največkrat prehitrih ekološkim načinom gibanja in prevoza zaradi: voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom prispevamo k čistejšemu okolju, spo- • nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo mladi in poleti oz. v toplejših mesecih preblizu roba vozišča ali celo po naspro- ovirajo nepravilno parkirana vozila. pa je to tudi ena najprijetnejših športnih tni polovici), kar je pogosto povezano Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v aktivnosti na svežem zraku, s katero skr- tudi z vožnjo pod vplivom alkohola; cestnem prometu kot drugi udeleženci bimo za ohranjanje svojih telesnih spo- • vožnje pod vplivom alkohola; v cestnem prometu. Predvsem so slab- sobnosti. • neupoštevanja pravil o prednosti (naj- še vidni, njihova vidnost pa je obratno Kolesarjenje je torej zdravo, aktivno in večkrat v križiščih, saj pozabljajo, da sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, prijetno – naj bo tudi varno! Kolesarji tamkajšnji »stop« znak ali znak »križiš- slabše so opazni. so namreč poleg pešcev najbolj ogrožena če s prednostno cesto« velja tudi zanje Zato, kolesarji, vozite previdno in skr-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 50 bite za lastno varnost, pri vozita vzporedno. čemer upoštevajte naslednja • Novela zakona o varnosti pravila in nasvete: cestnega prometa, ki je zače- • Bodite pozorni na promet- la veljati 30. aprila 2008, na no signalizacijo (prometne novo ureja treninge kole- znake) in jih upoštevajte! sarjev, ki zaradi specifično- • Na mestih, kjer promet ure- sti kolesarskega športa ne ja semafor, morate upošte- morejo trenirati in hkrati vati svetlobne znake. upoštevati vseh pravil, ki • Ne vozite pod vplivom alko- sicer veljajo za kolesarje. hola! Kolesarjem, ki imajo licen- • Pred spremembo smeri vož- co Kolesarske zveze Sloveni- nje večkrat poglejte, kaj se je, zakon omogoča vožnjo v dogaja za vami, ter pravo- skupini, ki jo morajo sestav- časno in odločno nakažite ljati najmanj štirje kolesarji. nost raje ustavite in pustite opravljenega kolesarskega svoj namen. Več o tej novosti si lahko vozilo/-a mimo. izpita, sme voziti kolo v cest- • Upoštevajte pravila pred- preberete na spletni strani • Vaše kolo naj bo redno vzdr- nem prometu le v spremstvu nosti, ki veljajo za kolesarje Ministrstva za promet. ževano in tehnično brezhib- polnoletne osebe, ki lahko v križiščih, še posebej tam, • Promet skrbno opazujte, no. ob upoštevanju prometnih kjer so označene kolesarske predvidevajte ravnanje dru- • V obvezno opremo kolesa razmer spremlja največ dva steze. gih udeležencev. sodijo zvonec, luč za osvet- otroka. • Vozite po kolesarski ste- • Še posebej pozorni bodite ljevanje ceste, zadnja rdeča • Otrok do 6. leta sme vozi- zi in kolesarskem pasu ali na vozila, ki vas dohitevajo luč, zadnji rdeči odsevniki, ti kolo le na pešpoti ali v poti. Vedno uporabljajte in prehitevajo. rumeni odsevniki v pedalih, območju za pešce, v sprem- le površino, ki je namenje- • V križiščih bodite še pose- brezhibna zadnja in prednja stvu polnoletne osebe pa na kolesarjem (označena s bej previdni, z roko odločno zavora, bočni odsevniki. tudi v območju umirjenega prometnimi znaki in talni- nakažite smer in se prepri- • Na kolesu je priporočljivo prometa. mi označbami). Po takšnih čajte, ali so vas opazili. Če je imeti: distančnik z odse- • Kolesar, mlajši od 14 let, površinah morate voziti po situacija nejasna, raje sesto- vom, ščitnik verige, blat- mora med vožnjo nositi desni kolesarski stezi glede pite s kolesa in pojdite čez nike, ustrezne pnevmatike, na glavi pripeto atestirano na dovoljeno smer vožnje, križišče peš. ustrezen sedež, ogledalo. zaščitno čelado, enako pa na dvosmerni kolesarski ste- • Da vas bodo drugi udeležen- • Čelada: kolesar, mlajši od velja tudi za otroka, ki se na zi pa po desni strani steze. ci v cestnem prometu, pešci 14 let, mora med vožnjo kolesu vozi kot potnik. • Če ni kolesarske steze ali in vozniki, hitreje opazili, nositi na glavi pripeto ate- Prav tako so bolj kot drugi pasu, vozite ob desnem uporabljajte zvonec. stirano zaščitno čelado, ena- udeleženci v cestnem prometu robu vozišča v smeri vožnje, • Ponoči poskrbite, da boste ko pa velja tudi za otroka, ki ranljivi starejši kolesarji. Stati- in sicer čim bližje robu (ne še bolj vidni (obvezne so se na kolesu vozi kot potnik. stični podatki namreč kažejo, več kot en meter od roba) luči, odsevniki, priporočlji- Čelado pa priporočamo tudi da so v prometnih nesrečah vozišča. va svetla oblačila). odraslim kolesarjem, čeprav najpogosteje udeleženi starejši • Ponoči in ob zmanjšani vid- • Prtljago vozite v za to name- ni predpisana. kolesarji, zlasti starejši od 65 ljivosti morate imeti na spre- njeni košarici ali pritrjeno Da se bodo s kolesom var- let, saj so pogosto premalo dnjem delu kolesa prižgano na prtljažniku. Roke imejte no vozili tudi otroci, veljajo pozorni na vozila, ki jih pre- belo luč za osvetljevanje proste za vodenje krmila in zanje še posebna pravila: hitevajo, slabše slišijo, vidijo ceste, na zadnji strani kolesa nakazovanje smeri. • Kolo sme samostojno v pro- in počasneje ustrezno reagi- pa rdečo pozicijsko luč. Tu • Nikoli ne smete: krmila metu na cesti voziti otrok, rajo. Starostne spremembe mora biti nameščen še rdeč kolesa izpuščati iz rok, dvig- star najmanj osem let, ki vključujejo tudi zmanjšano odsevnik, na obeh straneh niti nog s pedal, voditi, vle- ima pri sebi veljavno kole- sposobnost okrevanja po tež- pedalov morate imeti rume- či ali potiskati drugih vozil, sarsko izkaznico, in oseba, jih poškodbah. To seveda ne ali oranžne odsevnike, na pustiti se vleči ali potiskati, ki je starejša od 14 let. nikakor ne pomeni, da starejši kolesih pa rumene ali oranž- prevažati predmetov, ki bi • Za vožnjo kolesa se otroci ljudje ne smejo kolesariti. ne bočne odsevnike. vas ovirali pri vožnji, voziti usposobijo ter opravijo kole- Vendar pa svetujemo: • Če vozite v skupini kolesar- drugih oseb, razen če je z sarski izpit in dobijo kole- • Naj bodo odgovorni in naj jev, vozite drug za drugim. zakonom določeno druga- sarsko izkaznico v osnovni upoštevajo svoje sposobnosti Izjemoma, če je pot dovolj če. šoli, ki jo obiskujejo. ter sedejo na kolo le takrat, ko široka, lahko dva kolesarja • Če je potrebno, za svojo var- • Otrok do 14. leta, ki nima so prepričani, da so resnično

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 51 sposobni varne udeležbe v cestnem pro- nja, ki ga predstavlja kolesarjenje. žajo promet kolesarjev. metu. Pri tem pa morajo biti na kolesarje • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti • Svetujemo jim, naj se izogibajo vož- pozorni tudi vozniki drugih prevoznih morajo uporabljati predpisane luči, pri nji ponoči, ker se njihov vid počasneje sredstev, kot so na primer osebni avto- tem pa poskrbeti, da z njimi ne zasle- adaptira temi. Posamezne vožnje naj mobili: pijo nasproti prihajajočih kolesarjev, še bodo krajše. Izogibajo naj se tudi voženj • Če zavijajo na križišču desno, mora- posebej na mestih, kjer ni pločnikov, po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. jo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti prehodov za pešce ali pešpoti. Predvsem pa se naj izogibajo cest, kjer ni smeri po kolesarskem pasu ali kolesar- • Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj kolesarskih stez. ski stezi, ki jo prečkajo. tudi sami kolesarji. • Če bomo torej kot kolesarji ravnali • Pri vsakem zavijanju na križišču, pri Želimo vam varno vožnjo, naj bo kole- tako, da bomo najprej sami poskrbeli katerem »sekajo« kolesarsko stezo, sarjenje rekreacija – ne tragedija. za lastno varnost in da se ne bomo sami morajo pustiti mimo vsa vozila, ki spravljali v nevarne in/ali kritične situ- vozijo po kolesarski stezi. Miran Brumec, acije, potem bomo uživali v koristnem, • Nikoli ne smejo parkirati na kolesarski vodja policijskega okoliša prijetnem in zelo zdravem načinu giba- stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogro-

Policisti za en dan uspešni ribiči

Tudi letošnje, zdaj že tradicionalno ribiško tekmovanje za poli- ciste iz PU Maribor je potekalo v organizaciji Policijske postaje Podlehnik, od koder je tudi glavni organizator tekmovanja, policist Miran Brumec. Tekmovalni del so uspešno izpeljali ob ribniku Podlehnik, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, domačini pa so imeli tudi letos srečno roko pri ulovu.

Na podelitvi pokalov in 1. mesto: PP PODLEHNIK nagrad so bili zraven direk- (ekipa: Miran Brumec, Franc torja PU Maribor Daniela Šalamun, Silvo Gabrovec) – v Lorbeka prisotni tudi župan trajno last osvojen prehodni občine Podlehnik Marko pokal Maučič, župan občine Videm 2. mesto: IPA ŠTAJERSKE Najboljši med posamezniki Friderik Bračič in komandir II. PP Podlehnik Aleš Hanžeko- 3. mesto: IPA ŠTAJERSKE I. vič. Ker je tudi letošnje tek- 4. mesto: PP Ptuj I. - Robert Mesiček (IPA Štajer- nik) 8.500 gr movanje odlično uspelo, so 5. mesto: PMP Središče ob ske) 10.000 gr - Emina Dobrijevič (PMP se gostitelji že odločili, da se Dravi - Miran Brumec (PP Podleh- Gruškovje) 7.600 gr prihodnje leto spet srečajo in POSAMEZNE UVRSTIT- nik) 8.600 gr TM pomerijo v lovu rib. VE: - Silvo Gabrovec (PP Podleh-

Reportaža s potepanja po Kitajski

Kitajska me nikoli ni posebej zanimala. napačne predstave. Kitajcev je uradno okrog 100 mesti, ki imajo več kot 2 mili- Ko pa sem prebrala knjigo Zadnji Maov 1,3 milijarde, neuradno pa kar 600 mili- jona prebivalcev – torej za sto Slovenij! plesalec, v kateri je doživeto opisano živ- jonov več, saj niso nikjer uradno zabele- Še nekaj podatkov. Nacionalni simboli so ljenje Kitajcev od začetka šestdesetih let ženi. Podeželje je obdelano do zadnjega narcisa, ginko in panda. Njihov jezik je do danes, je odločitev padla. Kitajsko centimetra, podeželske vasice so res odraz mandarinščina. Za osnovno pisno spora- moram videti in doživeti. neizmerne revščine, mesta pa so popolno zumevanje je potrebno poznati vsaj 2000 Desetdnevno potovanje po Kitajski me nasprotje. Modernejša, kot sem si pred- do 3000 pismenk, kolikor jih obvlada- je prepričalo, da imamo o tej državi stavljala. Sploh pa se Kitajci ponašajo z jo navadni ljudje, medtem ko univerzi-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 52 tetni profesorji uporabljajo v eni od trgovin govorila s 26- okrog 6000 pismenk. To pa letno prodajalko, je povedala, je še vedno daleč od 45000 da dela celo od devetih zjutraj pismenk, kolikor jih obstaja. do devetih zvečer, vmes pa Uradni podatki kažejo, da je ima samo 15 minut časa za okrog 80 milijonov Kitajcev malico. Sorodnike vidi samo še vedo povsem nepismenih. enkrat na leto. Kitajščine se ni enostavno Povprečna delavska meseč- naučiti, ker obstaja toliko na plača znaša približno sto različnih naglasov za en zlog, evrov, od tega jim običajno še s čimer se spreminja tudi uspe privarčevati skoraj šesti- pomen. Naučila sem se: Ni no tega zneska. Tako vsaj pravi hâo! (Dober dan! Pozdravlje- statistika. Sicer pa so osnovne ni!) in Xie Xie (Hvala!). življenjske potrebščine dokaj

sanje, jih imajo tudi Kitajci, Maove knjižice še vedno pro- a so mnogo skromnejše. Vsak dajajo. Tudi sama sem kupila Kitajec naj bi enkrat v življe- eno. V njej so zapisani citati nju imel svoj radio, uro in voditelja Maa. Neverjetno, kolo. Res skromno. kako so jim prali možgane, Kar se tiče odnosov med ljud- kakšna nelogična, celo neum- mi, so vsaj mlajše generacije na pravila so omejevala ljudi. v zadnjih letih postale bolj Če pa pogledam z druge strani, odprte in se tudi v javnosti kako bi sicer obvladovali tako držijo za roke. V starejših pa ogromno populacijo? Tudi je močno zakoreninjen stro- zaradi tega še danes Kitajska gi komunistični režim Mao vztraja v komunizmu, čeprav Ze Donga. Zato na primer je življenje v mestih že pov- starejše ženske na straniščih sem demokratično in podo- Otroci hodijo v vrtec od tret- poceni. Kilogram riža stane 2 še vedno opravljajo potre- bno zahodnemu svetu. Vsaj jega do šestega leta, ko vsto- juana (20 centov). Liter ben- be pri odprtih vratih, saj so tako so mi razložili. pijo v osnovno šolo. Ta traja cina stane 5 juanov (50 cen- nekoč ljudi nadzorovali tudi Kitajci so nosili tradicionalno šest let. Učijo se šest predme- tov), kar je precej manj kot med tem »opravilom«, da jim krojeno obleko. Na suknjiču tov, med njimi en tuji jezik, pri nas. slučajno ne bi padla v glavo so bili štirje žepi. V zgornjem in sicer lahko izbirajo med V vseh desetih dneh nisem kakšna ideja, nevarna in neu- levem je morala biti partijska angleščino in japonščino. Pri imela občutka, da bi na Kitaj- sklajena s pravili, zapisanimi knjižica, v spodnjem levem 12. letih opravljajo državni skem bil kdo brez dela. Tudi v Maovi rdeči knjižici, ki je pa svinčnik. Kadar so imeli izpit, nato pa lahko nadaljuje- uradni podatki pravijo, da bila nekoč obvezna za vsakega kaj časa, so morali študirati jo šolanje po sistemu 3 plus 3. nezaposlenosti ni, neuradno Kitajca. Maove citate, jih podčrtovati Od 12. do 15. leta opravljajo pa, da je minimalna. Verja- nižjo srednjo šolo, od 15. do mem. Zakaj? V mestih nisem 18. leta pa višjo srednjo šolo. videla niti enega postopača. Nato spet sledi državni izpit, Vsepovsod je na voljo ogrom- po katerem se lahko odločijo no osebja, na vsakem parki- za nadaljnji študij. rišču dela nekaj ljudi, ki »zla- Ženske dobijo šest mesecev gajo« avtomobile in avtobuse porodnega dopusta, ki je pla- kot sardelice. Njihova parki- čan 70-odstotno. Ljudje dela- rišča so zgled popolnega reda. jo od ponedeljka do ponedelj- Na ulicah ni ene smeti, ker jih ka po osem ur ali več. Kaj je to sproti počistijo. Vsaka ulica prosta nedelja, tam ne vedo. ima svojega pometača, ki cel Dopustov skorajda nimajo. dan hodi kar med prometom Nekaj prostih dni imajo okrog gor in dol in sproti pometa. kitajskega novega leta. Ko sem Tako kot poznamo ameriške

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 53 ali zapisovati svoje misli. različne veje medicine. Nji- Vse stvari na Kitajskem ima- haj so polna trgovin prestiž- Ženskam so nekoč povezovali hove bolnišnice delujejo v jo neki red in smisel. Parki in nih zahodnih znamk. Na vsa- stopala, da so bila čim manjša, drugačnem duhu – namenje- vrtovi so postavljeni v smeri kem vogalu vidiš McDonald’s, saj je bila tako več vredna, za ne so predvsem preventivi; sever – jug, v njih bi naj bili KFC ali Starbucks restavracije moža pa je predstavljala manj- so kot nekakšni sanatoriji ali zajeti elementi zemlja, voda, s hitro prehrano. ši strošek. Ženska z majhnimi wellnes centri. Primarij neke kamen. Upoštevajo tudi feng A propo – prehrana. Jedo vse, stopali je celo veljala za bolj pekinške bolnišnice nam je šui, kar pomeni vodo in veter. kar leze in gre in leti. V vseh seksualno privlačno. tako razložil: »Če je človek Peking naj bi glede na to imel desetih dneh sem videla psov Poroke so bile dogovorjene bolan, je kriv zdravnik, ker idealno pozicijo. le za prste obeh rok, mačko vnaprej; bile so neke vrste ni pravočasno poskrbel za Velik poudarek dajejo števi- pa samo eno. Celo bube svi- posel, o ljubezni ni bilo niti njegovo zdravje.« Ob tem lom. Devet je cesarsko število. loprejke, ki jih izločijo iz svil- sledu. Moža so izbrali starši, nam je na kratko odpredaval Zgradbe, namenjene cesarju, natega kokona, uporabijo za neredko že deklicam pri pet- povezanost čustev s posamez- so vedno imele strehe okra- prehrano. ih letih. Dekle je s poroko za nimi deli telesa in boleznimi, šene s kipci devetih živali. Še ena stvar, zaradi katere se vedno odšlo od domače hiše ki jih lahko prizadenejo, če Vse strehe z manj živalskimi mi je Kitajska tako prikupi- in poslej skrbelo za moževe je v človeku preveč negativne figuricami so bile namenjene la. Čaj! Kitajci so iz pitja čaja starše. V kulturni revoluciji, ki energije. V tej »bolnišnici« so ljudem nižjih slojev. Število naredili pravi obred. Poznajo je trajala od srede šestdesetih nam zmasirali noge za 2 evra osem je posebej srečno števi- ogromno vrst in okusov čaja, let do 1976, so moški delali tako, da me vseh naslednjih lo, zato so se olimpijske igre vsak ima tudi posebno zdra- v domačem kraju in skrbeli sedem dni niso bolele. Njihov v Pekingu začele prav 8. 8. vilno moč. To je bilo nekaj za otroke, ženske pa so celo najstarejši zdravnik pa je ob 2008. zame, saj mi končno ni bilo morale delati v drugih krajih. spremstvu medicinske sestre, Vsi poznamo jin in jang. Jin potrebno neprestano prositi Poročali so se na deveti dan ki je prevajala v angleščino, pomeni žensko, jang moške- za čaj tako kot v mnogih drža- v mesecu. Ženske so ohrani- opravljal preventivne pregle- ga. V vsakem dobrem je nekaj vah. Tudi v Sloveniji se ob le svoj priimek, prstanov pa de. Tudi sama sem se odločila, slabega in v vsakem slabem vsaki priložnosti pije večino- zakonci niso nosili. da poskusim. Pogledal mi je je nekaj dobrega. Vse stvari ma kava, »čajčkarji« pa smo Ko se je rodil otrok, so poča- v oči, pokazala sem mu jezik, so krožno povezane, kot na kar malo pozabljena vrsta. kali en mesec, da so videli, če ogledal si je kožo na obrazu primer pet elementov: voda Skratka – življenje na Kitaj- bo preživel, šele nato so ga in rokah, nohte ter izmeril gasi ogenj, ogenj tali kovino, skem je zelo drugačno od poimenovali in prvič pokazali srčni utrip na obeh rokah. In kovina podre les, les raste iz našega. Negujejo stvari, ki so sorodnikom in drugim. potem je sledila povsem toč- zemlje, zemlja pa je spet pove- pri nas že dolgo po nemarnem Tudi pogreb je bil nekaj na diagnoza, katere bolezni in zana z vodo. Naslednjih pet pozabljene ali omalovaževa- posebnega. Ker so verjeli zdravstvene težave me pestijo. elementov predstavljajo tudi ne, kot so pristni medosebni v posmrtno življenje, so se Neverjetno! Če ne bi doži- vse štiri smeri neba, ki jim je odnosi, poudarjanje duhov- pogrebci oblekli v belo, si vela, ne bi verjela. Predpisal dodano še središče. nega sveta, preprostost, zdra- nadeli papirnate kape, ki so mi je dvojne zeliščne tablete, Glavna vera na Kitajskem je va prehrana, preventiva (in jih zažigali na grobu. Ljudi majhne kroglice, ki dejansko budizem. Kipe Bude je mogo- ne kurativa) pri skoraj vseh so pokopali ob robu njive, ki pomagajo. Oh, smo še daleč če najti vsepovsod, izdelani plasteh življenja. Resnično so jo imeli v lasti. Naredili so za njimi! pa so iz različnih materialov. si želim, da bi več Slovencev Najdragocenejši so iz zlata, pogledalo »čez planke« in uvi- gomilo, na katero so položili Kitajci kljub napornemu žada in marmorja. delo, da materialno bogastvo, hrano in pijačo ter papirnati sedemdnevnemu delovne- Materialnemu svetu ne daje- egoizem in sebičnost niso denar. To so ponovili vsake mu tednu najdejo čas za raz- jo toliko poudarka, čeprav je vse. toliko časa, obvezno pa ob vedrilo in rekreacijo. Pravo tudi Kitajsko zajela zahod- Popotni pozdrav do nasled- kitajskem novem letu. Veliko veselje je bilo opazovati, kako na potrošniška miselnost, a njič, ko bom podrobneje takih grobov je še vedno na se v mestih zvečer zberejo na to velja zgolj za mesta. Pravi predstavila pot po Kitajski. podeželju. kakšnem manjšem trgu, kjer šok smo doživeli že po nekaj Ni hâo! Žalovanje je moralo trajati kar igra zelo ritmična živa glasba, minutah vožnje po njihovih 27 mesecev, kar je veljalo zla- ob kateri pleše staro in mla- cestah. Sami dobri avtomobi- Tekst in foto: Manja Vinko sti za ovdovele ženske. Šele po do. Ali pa sredi trga postavijo li – mercedesi, audiji, opli in preteku tega časa so bile spet zvočnik in podajo mikrofon druge drage znamke. Skoraj »primerne« za novo zvezo. vsakemu, ki želi kaj zapeti. vsi v črni barvi. V mestih kaj Kitajska je nekaj posebnega Tudi naša skupina Slovencev drugega sploh ni videti. Celo tudi zaradi njihovega načina je pogumno odpela Tam dol limuzine so nekaj običajnega. razmišljanja. Pred več tisoč na ravnem polju in požela Mesta Peking, Xi’an in Šang- leti so osnovali horoskop in bučen aplavz.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 54 Stojni krožek »Posestnik« v Romuniji

V drugem tednu meseca junija 2009 je odprava Strojnega krož- ka »Posestnik«, pod vodstvom Antona Zemljaka, svoj kompas obrnila na vzhod in obiskala najmlajšo članico EU, Romunijo. Prvi vtis udeležencev ekskurzije (prisotni so bili tudi zdajšnji in prejšnji župan občine Videm ter podžupan občine Kidriče- vo) je bil neke vrste časovni zamik, potovanje nazaj po časovni premici.

Temu primerno se lahko noreja se odraža predvsem v opredelimo tudi do romun- reji ovac in prašičev, veliko je skega kmetijstva, saj je na videti tudi propadlih kmetij- njivah pogosto mogoče videti skih in industrijskih obratov, skupine ljudi, ki okopavajo temu primerno je tudi stanje posevke, ogrebajo krompir še infrastrukture, ki je praviloma Obiskali so tudi znameniti kraljevski dvorec Peleš. s konjsko vprego ter nemalo- utrujena, stara, izčrpana, pre- krat transporte vršijo z vozo- živeta. Sibiu (kulturna prestolnica držal proč od zarote in nezve- vi. Cela pobočja znajo kositi Le urbana okolja po smrti EU v letu 2007), Sigishoaro, stobe narodu. Iz 13. stoletja ročno, seno pa zvečer ročno diktatorskega vodje Nicolaea srednjeveško mesto, kjer se je datira znamenit, slikovit dvo- spravijo v »plaste«, kot se je to Ceausesca, ki so ga leta 1989 1431 rodil Vlad Tepeš, znan rec Bran, v južnih Karpatih je dogajalo pri nas pred davnimi po uporu ljudstva obsodili in pod imenom Drakula. Ta bilo mogoče videti samostan leti. Le na najbolj kmetijskih usmrtili, kažejo gotov napre- se je s svojo vojsko uspešno Sinaia v istoimenskem mestu, predelih (Banat) se slika izbolj- dek in vidno pričnejo sledi- upiral turškim vpadom, med hkrati pa še kraljevski dvorec ša in pojavi se tudi kmetijska ti utripu in videzu drugih svojim ljudstvom pa ni trpel Peleš, z originalnimi rekvizi- mehanizacija in kombajni. evropskih prestolnic. Po drugi izdajalcev in lopovov, ki jih ti in razstavnimi eksponati, Prostrana kmetijska zemljiška strani pa v tej državi naletimo po zgodovinskem izročilu v v neverjetni, dih jemajoči struktura deluje sicer dokaj na impozantno arhitekturno njegovem času ni bilo zaradi notranjosti, mesti Brasov urejeno, toda kljub pravilo- dediščino, ki so jo v zadnjih tega, ker jih je kruto pokončal in Craiova, katerih mnogi ma pravilnim oblikam gre za letih odprli tudi za obiskoval- z natikanjem na kol, s tem pa objekti zgodovinske vredno- precej ozke parcele, a na srečo ce. Udeleženci ekskurzije so labilnim ljudem pognal smrt- sti in pomembnosti so pod vsaj spodobno dolge. Živi- tako doživeli in spoznali mesto ni strah v kosti ter jih tako zaščito Unesca. Bukarešta je upravičeno imenovana tudi mali Pariz, saj nanj s svojimi četrtmi zelo spominja, krasi jo tudi »Triumfalna kapija«, slavolok, kot ga poznamo v Parizu. Romunija je zgodo- vinsko zelo zanimiva, hkrati pa je z novo družbeno uredit- vijo zaznati veliko potenciala in ugoden razvojni naboj na vsakem koraku, seveda v ozki odvisnosti od kapitala. Dala je nekaj veljakov svetovnega formata, tako v znanstvenem kot športnem svetu. To deželo bi bilo zanimivo spet obiskati čez kako desetletje ali dve.

Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj

Člani SK Posestnik so v juniju obiskali Romunijo, ki je v EU vstopila leta 2007.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 55 Osteoporoza

V Sloveniji zaradi osteoporoze trpi več kot 140.000 ljudi, med ske po menopavzi ter ženske alkoholu. Povečanje izločanja njimi je 80 % žensk. Zaradi staranja prebivalstva je priča- in moški v visoki starosti. kalcija pa povzročajo sol, pre- kovati, da bodo te številke še naraščale. Ženske so prizadete Poskrbeti moramo za pravil- več kofeina in preveč beljako- pogosteje kot moški. Razlog za to je pešanje spolnih hormonov no prehranjevanje – kostem vin. Zato moramo biti pozor- v menopavzi. Osteoporoza je atrofija kosti. To pomeni, da kosti prijazna prehrana kosti redno ni tudi na ta živila. Za prepre- ne morejo več prenašati vsakdanjih obremenitev. in v zadostni meri oskrbuje s čevanje osteoporoze pa je zelo kalcijem v pravilnem razmer- pomembno gibanje, veliko ju do ostalih hranilnih snovi. gibanja. Katero vrsto športa Bolečine bolnikov po zlomu če zlome kosti in dolgotrajno Dnevna potreba po kalciju za povečanje trdnosti kosti vretenca so neznosne, pogo- zdravljenje. Prvi znaki osteo- znaša od 1200 do 1500 mg. izbere posameznik, je odvisno sto jih je mogoče primerjati poroze se kažejo kot občut- Glavni viri kalcija: od njegove starosti, kondicije, s tistimi pri srčnem infarktu. ki nemoči in »zlomljenosti« - mleko in mlečni izdelki, veselja ter pripravljenosti red- Nujno bolnišnično zdravlje- hrbta, šele kasneje se pojavijo - zelena zelenjava, solata in nega izvajanja vaj. Posebno nje, invalidnost in potreba bolečine v tem delu in okrogel zelišča, pozornost je potrebno name- po negi sodijo v začaran krog hrbet. Zaradi krajšega trupa - mineralna voda z dodatnim niti mišicam hrbta, stegen, pa zmanjšanja kakovosti obolelih se nato na hrbtu pojavijo kož- kalcijem, tudi zadnjice. Za preprečeva- za osteoporozo. Vendar lahko ne gube, ki segajo od sredine - oreščki, mandlji, mak in nje in zdravljenje osteoporoze težave pravočasno prepre- hrbtenice do pasu ob sredini. sezam, so zanimivi naslednji treningi: čimo, če nekoliko spremeni- Telesna višina se zniža, zato je - sardine v olju, prekajena ples, tai chi, nordijska hoja. mo svoje življenjske navade. smiselno od 45. leta starosti vahnja. Vse bolj razširjena je nordijska Sem na prvem mestu sodi več dalje, enako kot v obdobju Preprečevanje osteoporoze hoja. Pri tej sodobni tehniki gibanja ter prehrana z veliko rasti, redno nadzorovati tele- praviloma uspe z zadoščanjem sta dokazana izoblikovanje kalcija in vitamina D. Vsak sno višino in ob znižanju za potreb po kalciju s polnovred- mišic v vseh predelih in izbolj- človek mora ob obstoječih 4 cm in več glede na najvišjo no prehrano. Ob nagnjenju k šana kondicija, med vadbo pa dejavnikih tveganja najprej telesno višino obiskati zdrav- prenizki ali čezmerni telesni je dodatna pozornost name- sam, nato pa v pogovoru z nika. Za preprečevanje oste- teži, neprenašanju živil ali njena tudi gležnjem. Sedaj osebnim zdravnikom posku- oporoze je vse življenje nujen odporu do njih so priporoč- vam preostane samo še eno: siti čim bolj pravočasno pre- zdrav življenjski slog. Pojavi ljiva prehranska dopolnila. obujte si športne ali plesne poznati osteoporozo, torej že se lahko v vsakem starostnem Pri zdravljenju osteoporoze so čevlje, palice v roke, pa ven v pred prvim zlomom kosti. obdobju in pri obeh spolih. večinama neizogibna. Potreb- naravo za krepke kosti! Tako lahko preprečimo bole- Predvsem pa so ogrožene žen- no se je izogibati nikotinu in Vir: Osteoporoza, 2009

Mednarodni dan medicinskih sester

12. maj je bil obeležen kot dobro, ocenimo pa lahko, »da želijo poudarjati v odnosu do letos potekal pod geslom mednarodni dan medicinskih ima slovenski pacient dobro pacienta«. »Svet potrebuje babice – zdaj sester. Predsednica Zbornice izobraženo medicinsko sestro bolj kot kadarkoli«. V med- zdravstvene in babiške nege in slovenska ženska dobro narodni poslanici so Sveto- – Zveze strokovnih društev izobraženo babico«. Letošnji vna babiška konfederacija in medicinskih sester, babic in mednarodni dan medicinskih babice sveta sporočile vsem, zdravstvenih tehnikov Slo- sester je potekal pod geslom kaj vse je treba nujno narediti, venije Darinka Klemenc je v »Medicinske sestre zagotav- da po vsem svetu zmanjšamo najinem pogovoru povedala, ljamo kakovost in uvajamo umrljivost žensk zaradi noseč- »da se poklic kot tak profe- novosti«, dotikal pa se je ino- Logotip Zbornice zdravstvene in nosti in poroda ter da zmanj- sionalizira v tem smislu, da vativnosti in kakovosti. Kle- babiške nege Slovenije šamo umrljivost novorojen- postaja znanstvena discipli- menčeva je ob tem poudarila, čkov. Za dosego milenijskih na in da medicinske sestre »da je eno z drugim povezano, MEDNARODNI DAN razvojnih ciljev 4, 5 in 6, ki postajajo vedno bolj izob- pod kakovostjo je tudi var- BABIC jih je Organizacija združenih ražene«. Stanje v slovenskem nost in tista človeška, humana Mednarodni dan babic, ki narodov sprejela na začetku prostoru je po njenih besedah nota, ki jo medicinske sestre smo ga obeležili 5. maja, je tisočletja, bi morali po vsem

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 56 svetu in še posebej v manj TEDEN MULTIPLE razvitih predelih sveta do leta SKLEROZE 2015 povečati število babic za Združenje multiple sklero- 350.000. V sporočilu, ki so ga ze Slovenije je letos že tretjič objavile Svetovna zdravstvena organiziralo teden multiple organizacija, UNFPA, UNI- skleroze, ki se je pričel 25. in CEF in Svetovna banka, so zaključil 31. maja. Teden je zapisali, da je umrljivost zara- bil namenjen predvsem osveš- di nosečnosti in poroda »naj- čanju javnosti o tej bolezni in večja zdravstvena neenakost o problemih, ki jih povzroča na svetu, saj kar 99 % žensk tako osebam z multiplo skle- umre v manj razvitem svetu«. rozo, kakor tudi njihovim Predsednica Sekcije medi- svojcem ter tudi o možnih cinskih sester in babic Anita načinih pomoči, ki jo lahko Prelec nam je v našem pogo- nudijo osebam s to boleznijo. voru predstavila zastrašujoče Preko različnih aktivnosti so v podatke, da 50–60 % žensk združenju predstavili življenje rodni dan multiple skleroze, skleroze, katere predsednica še vedno rojeva brez strokov- oseb z multiplo sklerozo širši zato so v Združenju multiple je Jolanda Šoštarič, v naku- ne pomoči pri porodu, v Afri- javnosti, to je vsem tistim, ki skleroze v termah Topolšica povalnem centru Qlandia so ki in manj razvitih državah tega še ne poznajo. To je eden pripravili srečanje in izob- namreč pripravili svojo stojni- Azije pa umre od 600 do 700 izmed načinov, kako olajša- raževanje, v okviru katerega co, kjer so delili propagandni žensk na 100.000 živorojenih ti življenje vsem tistim, ki že je potekala tudi akcija zbira- material, zloženke in knjižice otrok, kar je grozljiv podatek. imajo to diagnozo, kot tudi nja sredstev med donatorji. ter dogajanje popestrili s kul- Babice so ta dan počastile z že vsem tistim, ki se bodo z njo Teden multiple skleroze je turnim programom. tradicionalnim pohodom na kdaj spopadli. Letos pa smo obeležila tudi ptujska pod- Stanka Letonja Šmarno goro. prvič obeležili tudi Medna- ružnica Združenja multiple Pripravila:

Zdravo in varno na soncu

Poletje je čas počitnic, brez- staranje kože. Pri nekaterih se faktor 30. Pozorni moramo Zanimivo je, da človek 50 % skrbnosti, uživanja na soncu lahko razvije alergija ali preob- biti, da pripravki ne vsebuje- do 80 % časa svoje izpostav- in v morju. V tem času si čutljivost na sonce, ki se kaže v jo preveč dišav, konzervansov, ljenosti soncu doseže do 18. odpočije tudi naše telo. Veli- obliki rdečih pikic in srbečice. organskih filtrov, ki dodatno leta, zato je ustrezna zaščita kokrat v želji, da bi bili videti Pred soncem se je zato dobro povečajo tveganje za alergijo. pred sončnimi žarki pri otro- čim bolj zagoreli, s sonče- primerno zaščititi, predvsem Za kožo so dobri tudi anti- cih izredno pomembna. Tisti, njem pretiravamo, celo tako, se mu moramo izogibati med oksidanti, kot sta vitamina C ki jemljete kakšna zdravila, da dobimo sončne opekline. 11. in 16. uro. Poleg sence in in E. pa morate vedeti, da nekatera To niso običajne opekline. pokrival so varovalni priprav- Otroci imajo tanjšo in bolj povzročajo preobčutljivost na UVB žarki v koži povzročijo ki v obliki krem, losjonov ali občutljivo kožo, ki jo lahko sonce, npr. določeni antibio- poškodbe, ki jih opazimo kot pršil nepogrešljivi. Vsebujejo sonce opeče tudi na obla- tiki, diuretiki, antidepresivi, rdečico, oteklino, bolečino in naj kombinacijo UV filtrov, čen dan. Otrok, mlajših od hormoni … Zato preberite pekoč občutek. Ta reakcija nanašajmo jih na suho kožo, 6 mesecev, ne izpostavljaj- navodilo za uporabo zdravila nastane približno 30 min po večkrat na dan. UV faktor te soncu, strokovnjaki tudi ali povprašajte v lekarni ali pri sončenju, najmočneje pa je nam pove, koliko dlje smo odsvetujejo uporabo zaščitnih zdravniku. izražena šele po 12–24 urah lahko na soncu v primerjavi pripravkov pri tej starosti. Če nas sonce vseeno opeče, ali celo kasneje. Znaki vnetja z nezaščiteno kožo. Zaščitni Krema za otroke naj vsebuje bodimo v senci, kožo hladi- minejo v 4 do 7 dneh, ko se faktor 30 zmanjša sevanje na UVA in UVB filtre, več anor- mo s hladnimi obhladki, jo kožne celice obnovijo. Koža koži za 96,7 %, faktor 50 pa ganskih in čim manj organ- namažimo npr. z aloe vero, si zapomni vsako poškodbo, za 98 %, torej med obema skih filtrov. Zadnji skozi kožo vzamemo lahko tudi kaj proti zato dolgoletno pretiravanje s ni velike razlike, zato je smi- lažje prehajajo in jo bolj dra- bolečinam. sončenjem vodi v prezgodnje selno, da se odločimo kar za žijo. UV faktor naj bo vsaj 15. Sonce ima ogromno dobro-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 57 dejnih vplivov. Je vir življenja in ima vitamina D v koži. Dobra predpriprava kože in zdravja nasploh pa se mu izogi- tudi za človeški organizem številne dobre na sonce je jemanje kalcija, nekaj dni bajmo v sredini dneva. Tako bodo naši učinke. Izboljša imunsko odpornost in pred morjem se priporočajo tudi tablete počitniški dnevi še bolj brezskrbni. splošno počutje ter omogoča nastanek proti alergiji, še zlasti pri tistih, ki so pre- vitamina D. Že 15 minut sonca dnev- občutljivi na sonce. Veselimo se sonca, Marjetka Pal, mag. farm., Lekarne Ptuj no zadošča za nastanek zadostne količine spoštujmo njegovo moč, za dobro svoje

Frizerski salon Visoki vrh v Zg. Leskovcu

V mesecu marcu je v Zgornjem Leskovcu pod imenom Visoki vrh odprla novi frizerski salon Minka Feguš. Trenutno obratu- je samo v popoldanskem času, od torka do petka, in sicer med 15. in 19. uro, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

V svoji ponudbi vam nudi blizu, zato se oglasite v fri- modne in klasične pričeske, zerskem salonu Visoki vrh ali pričeske za posebne ali ekstra- pokličite na telefon 051 615 vagantne priložnosti ter liče- 792 ali 02 763 0047. nja za vse priložnosti. Spre- Minka se priporoča. memba vašega videza je zelo Besedilo in foto: AZ Minka v svojem frizerskem salonu

SIP TV tudi TV Videm

Občina Videm ima med svo- 11. uri in ponedeljek ob 18. jimi obveznostmi tudi obvez- uri. Ponovitev pa je naslednji nost, da o dogodkih in dejav- ponedeljek ob 8. uri. nostih obvešča tudi občane. Zraven tega, da lahko občani Zraven glasila Naš glas je pri- gledajo, kaj se dogaja v Obči- sotna televizijska oblika infor- ni Videm in pri sosedovih, pa miranja javnosti. je tudi možnost, da se vsi, ki Ker pa celotna občina še lep organizirajo pomembne in čas ne bo pokrita s kabelsko večje prireditve in akcije, za televizijo, smo v tem trenutku katere bi lahko ocenili, da v takšnem mediju, ki je možen sodijo širši javnosti, to spo- skoraj na celotnem območju, ročijo na Občino Videm ge. torej v SIOL TV. Tako lah- Nadi Golob ali na SIP TV ko SIP TV gledalci gledajo [email protected]. tako v kabelski televiziji UPC Od vseh nas je odvisno, kaj Telemach kot v SIOL TV. V bomo videli. In še to: dogo- kabelski programski shemi je dek, ki ni dokumentiran in SIP TV na S6 kanalu, v SIOL predstavljen čim širši javno- TV pa na 143. kanalu. Čas, sti, se ni zgodil. Naj se zgodi ko so na programu vsebine iz SIP TV. občine Videm, je nedelja ob Mag. Janez Merc

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 58 Cenik UPC Telemah

Analogna kabelska televizija cena v € Mesečna naročnina 14,90 Paket Digitalni Trojček (vezava za 12 mes. – brez priključ.) Priključnina Mesečna naročnina - KTV v stavbi z 1 do 4 stanovanji 350,00 - DTV Trojček S (DTV osnovni paket + osnovni digitalni sprejemnik - KTV v stavbi s 5 in več stanovanji 150,00 25,00 Digitalna kabelska televizija cena v € + internet 256 Kbps/64 Kbps + telefonska naročnina) Mesečna naročnina - DTV Trojček S+ (DTV razširjeni paket + - Osnovni paket (65 programov) 18,00 osnovni digitalni sprejemnik 29,00 - Razširjeni paket (102 programa) 22,00 + internet 256 Kbps/64 Kbps - Filmski paket (104 programi) 28,00 + telefonska naročnina) Digitalna kabelska – dodatne storitve cena v € - DTV Trojček M (DTV osnovni paket + Mesečna naročnina osnovni digitalni sprejemnik + internet 2 35,00 - Dodatni osnovni digitalni sprejemnik 2,00 Mbps/384 Kbps + telefonska naročnina) - Digitalni video snemalnik (DVR) 4,00 - DTV Trojček M+ (DTV razširjeni paket + osnovni digitalni sprejemnik + internet 2 39,00 - Sprejemnik za gledanje programov v visoki 6,00 Mbps/384 Kbps + telefonska naročnina) ločljivosti* - Conax PCMCI modul (za TV-sprejem., ki - DTV Trojček L (DTV razširjeni paket + digi- 2,00 talni video snemalnik imajo vgrajeno dig. kabl. sprej.) 50,00 • ni možno v osnovnem paketu* + internet 12 Mbps/1 Mbps + telefonska naročnina prosti čas) Kabelski internet cena v € - DTV Trojček XL (DTV filmski paket + digi- talni video snemalnik Mesečna naročnina 60,00 + internet 24 Mbps/2 Mbps + - XS (do 512/128 kbps) 15,00 telefonska naročnina prosti čas) plus) - X (do 2 Mb/384 kbps) 20,00 - M (do 10 Mb/768 kbps) 30,00 Dodatne storitve paketov Digitalni trojček cena v € - L (do 15 Mb/1536 kbps) + 10 MB prosto- Mesečna naročnina 40,00 ra na spletu - HBO in HBO Comedy (samo za naročnike 6,00 - XL (do 25 Mb/2048 kbps) + 20 MB pros- DTV trojčkov) 50,00 tora na spletu - Dodatni osnovni digitalni sprejemnik 2,00 (STB) Paket Trojček (vezava za 12 mes. – brez priključ.) cena v € - Digitalni video snemalnik (DVR) 4,00 Mesečna naročnina - Sprejemnik za gledanje programov v visoki - Trojček S (KTV analogna + internet 256 6,00 22,00 ločljivosti (HD)* Kbps/64 Kbps + telefonska naroč.) - Conax PCMCIA modul 2,00 - Trojček M (KTV analogna + internet 2 • 33,00 ni možno v osnovnem paketu* Mbps/384 Kbps + telefonska naroč.) - Trojček L (KTV analogna + internet 12 Za informacijo za ceno priključnine v primeru trojčkov pokli- Mbps/768 Kbps + telefonska 44,00 čite na brezplačno številko 080 22 88. naročnina prosti čas) - Trojček XL (KTV analogna + internet 24 Cenik je informativen in velja do preklica. Vse cene vključu- Mbps/2 Mbps + telefonska naročnina prosti 55,00 jejo DDV. čas plus)

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 59 Drugi rojstni dan vrtca Sonček

Kdor še ne ve, videmski vrtec je pred kratkim dobil tudi urad- širokih nasmehov. Ob njej smo uživali veliki in no ime – SONČEK. Prav ta Sonček pa je praznoval 2. rojstni Glede na veliko število vpi- mali. Tradicionalno smo se dan. 4. junija dopoldan se je iz vsake od štirih igralnic slišala sanih otrok za šolsko leto tudi poslovili od otrok, ki pesem Vse najboljše. Otroci so ob torti dan posvetili prazno- 2009/2010 nas je vse razve- odhajajo v šolo in jim razdelili vanju rojstnega dne vrtca. selila novica o ureditvi petega priznanja in pohvale. oddelka v doslej neizkorišče- Druženje se je zaključilo s nih prostorih vrtca. Nato je pogostitvijo v avli vrtca. Pre- Popoldan pa je zaznamovala vorila tudi v. d. ravnateljice stekel kulturni program, ki so pletal se je sproščen klepet prireditev za starše in goste. Helena Šegula z željo, da si za ga vsak po svojih sposobno- med otroki, starši, delavkami Povabilu sta se odzvala tudi vrtec želi dovolj didaktičnih stih pod vodstvom strokovnih vrtca in šole ter gosti. župan občine Videm Friderik pripomočkov, odprtja novega delavk pripravili otroci. Toč- Bračič in poslanec DZ Bran- oddelka in da bi bil vrtec še ke so se prepletale ob vsebini Violeta Flajs, ko Marinič. Navzoče je nago- naprej vrtec prijaznih ljudi in pravljice Zvezdica Zaspanka. vodja vrtca

Praznovali in zabavali so se mali in veliki. Ekipa videmskega vrtca Sonček

Vrtca Sonček in Mavrica

Bili smo na Medobčinskem krosu cicibanov na Ptuju. Dobro smo se uvrstili in se veselili.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 60 5. dan šole Leskovec

Konec maja so na šoli Leskovec praznovali že 5. rojstni dan, odkar je bila šola prenovljena. Letošnja rdeča nit dogajanja je bila »Ko bom velik, bom …«. Učenci so skupaj z učitelji več mesecev ustvarjali na izbrano temo, ki pa so jo povezali s krajem in dejavnostmi, ki bi pomagale ljudem v prihodnosti, da bi raje ostajali v domačem kraju.

Tako so spoznavali sadjar- življenjem v majhnem stano- stvo, živinorejo, vrtnarstvo, vanju v mestu zamislita nad čebelarstvo, turistično kme- prihodnostjo in ugotovita, tijo, črno kuhinjo, rekreacijo da bi se z vrnitvijo v rod- v Halozah, lesarstvo, poti po ni Leskovec odprle številne Halozah, ekološko kmetova- možnosti za življenje in delo, Travnički so že zeleni … pojd’mo le kosit … nje, bančništvo, pa tudi pesmi če samo začneta pri obnovi o poklicih, kulturno dedišči- domačije, skrbi za sadovnjak no, dejavnosti nekoč, izvedli in vinograd, da ne govorimo Marjana Srdinšek in župan niti je potrebno tudi bogato pa so tudi kviz o poklicih. o čebelnjaku in nekaj glavah občine Videm Friderik Bra- in poučno razstavo. Modra pa Otroci iz leskovškega vrtca živine. Morda pa celo uredita čič. Slednji je učence in zapo- so komu dali kakšno dobro pa so spoznavali kuharstvo. turistično kmetijo. Seveda sta slene na leskovški šoli razvese- idejo. Koordinatorici projekta sta se podučila tudi o najemu pri- lil s posebnim darilom, novim Obiskovalci pa so bili navdu- bili Marjana Notersberg in mernega kredita in na koncu računalnikom. šeni tudi nad pravo kmečko Ksenija Širovnik. ugotovila, da se bosta iz mesta Letos je pri projektu pomaga- pogostitvijo, ki je bila paša za Na proslavi, ki se je je udele- čisto zares vrnila v prelepe lo veliko zunanjih sodelavcev, oči in brbončice, pripravile pa žilo zares veliko število obis- Haloze. ki so se jim še posebej zahva- so jo učiteljice šole Leskovec. kovalcev in obiskovalk, smo Na prireditvi so navzoče lili z majhno pozornostjo. Ob tej priložnosti so izdali spremljali zgodbo Aljaža in nagovorili v. d. ravnateljice Proslavo je spremljala foto- tudi glasilo. Barbare, ki se v obdobju rece- zavoda OŠ Videm Helena projekcija dejavnosti učencev sije in odpuščanja ter svojim Šegula, vodja šole Leskovec pri nastajanju projekta. Ome- Mag. Manja Vinko

Srečanje s pisateljico Meo Valens

Še v zadnjem razredu osnov- je tudi nekaj njihovih pesmi. ne šole smo osvojili bralno Med predstavitvijo sem zelo značko. Ob tej priložnosti so uživala in z veseljem sem jo k nam na šolo povabili pisa- poslušala. Mea je s seboj pri- teljico Meo Valens. V učilnici nesla tudi nakit, ki so ga roč- se je zbralo približno 60 učen- no izdelali, ter školjko, ki jo je cev tretje triade. Nestrpno našla sama. Napisala je že kar smo pričakovali mlado pisa- nekaj uspešnih knjig. Prebrala teljico. Ko je prispela, se nam nam je nekaj odlomkov iz svo- je najprej predstavila. Preko je knjige Uglašena. Zelo sem računalnika nam je pripravi- vesela, da nas je Mea obiskala la predstavitev o indijanskih na šoli ter z nami delila svoja plemenih, ki so se ohranila doživetja in misli. vse do danes. Pripovedovala nam je o svojih doživetjih, saj Valentina Mušič, je tudi sama potovala po Sred- 9. b, OŠ Videm nji in Južni Ameriki. Zapela

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 61

Zlati bralci in bralke – to so učenci in učenke 9. razreda, ki si zaradi ljubezni do branja zaslu- GLOSA žijo še posebno pohvalo, saj so bralno značko osvajali vsa leta od prvega do zadnjega razreda – so v letošnjem šolskem letu: Tamara Duh, Nina Golob, Gregor Habjanič, Karolina Hor- Smisel svojega življenja vat, Tamara Kelc, Laura Kovačec, Alen Krajnc, Tina Letič, Žiga Medved, Anita Mlakar, človek mora poiskati, Boštjan Mohorko, Andreja Murko, Jakob Murko, Valentina Mušič, Monika Ostroško, ako srečo če držati Urška Ostroško, Jana Pukšič, Barbara Rodošek, Eva Sedlašek, Julija Viličnjak, Blaž Zem- in izkusit’ ne trpljenja. ljak, Dejan Zemljak in Katja Žunkovič. Naj jim knjige ostanejo zveste prijateljice, ki nikoli ne razočarajo! Človek vsak drugače misli. Včasih sploh se ne zaveda, da trpljenje ga že gleda. Zahvala Vedno nekaj si izmisli, v glavi si načrt osmisli, Sam nisem ravno ljubitelj velikih in mnogih • NKBM, d. d., PE Videm da izogne se trpljenju besed. Kratko in jedrnato je bilo že od nekdaj • MIRAL, Miran Krajnc, s. p.,Videm in se posveti življenju. moje geslo. A to, o čemer imam namen pisati, • TEVE Ptuj, d. o. o. Išče, išče, se ne znajde; je vredno besed. • OBČINA VIDEM išče, išče – pa ga najde, Kako čas hiti! Kmalu bo minilo 9 let, odkar • ESTETIKA, Maribor, Metka Amon Beber, smisel svojega življenja? smo prvič prestopili prag OŠ. Zdi se, kot da se s. p. je to zgodilo včeraj, danes pa je pred nami le še • MONTPRO, d. o. o. Mar želimo od usode, nekaj dni pouka. Za nami je 9 nepozabnih let, • AVTOPREVOZNIŠTVO Jus Ervin, s. p. da lepo se z nami spravi? o katerih bomo nekoč prav gotovo pripovedo- • URNI, d. o. o., Ljubljana Ali da se stran odpravi? vali otrokom in vnukom ter se z nasmehom na • KAAS AVTO, d. o. o., Ptuj Ali da ne zmanjka vode? obrazu spominjali, kako nam je bilo lepo … • ELEKTROTEHNIKA Iztok Milošič, s. p., Pol življenja se nam bode Kot se za tako »obletnico« – zaključek osnov- Videm korenito spremenilo. nošolskega izobraževanja spodobi – jo moramo • MIT, Aleš Horvat, s. p., Videm Nič ne bo več, kot je bílo. proslaviti. In ta prireditev mora biti slavnostna. • MOJ DOM Ptuj v Qlandiji, Adnan Han- Kaj pa naj sedaj dobimo? In pravimo ji valeta. A prav vse je povezano s danovič, s. p. To, kar vedno si želimo, financami. Stroški so relativno visoki. A tudi v • AH TERBUC, d. o. o., Ptuj človek mora poiskati. današnjem času se najdejo ljudje, ki so dobre- • BAR PALMA Ptuj, Tomanič Darko - Lidija, ga srca in radi pomagajo. To so naši sponzorji, s. p. Vsi zašli smo v to skušnjavo: ki so nam zmanjšali stroške. Prav oni so tisti, • GOSTIŠČE PRI TREH LIPAH, Pal Dra- kar želimo, to denar je – ki so namenili nekaj denarja za nas – za našo gica s. p. svetu on postal vladar je. valeto. In spodobi se, da se jim zahvalimo, ker • AVTOVLEKA GRIL, s. p. Da ohranimo naravo, so se zavedali, kako močan problem je to, in • ZLATARSTVO Bedrač Srečko, s. p. moramo zbistriti glavo. so nas finančno podprli. Beseda hvala je pre- • AVTO OSENJAK Ptuj, Roman Osenjak, s. Prizanesimo naravi, malo. Toda ne najdem drugih besed. Zato mi p. saj to so nasveti pravi. ne preostane drugega, kot da vam v imenu • ČISTILNICA IN PRALNICA Ptuj, Antolič Če jo hoče res rešiti, vseh devetošolcev z razredničarkama rečem Marko, s. p. človek mora to storiti, preprosto iskrena hvala. ako srečo če držati. Darovali so: Alen Krajnc, 9. b

Kam peljejo naša pota? Kam hitijo naše reke, GAZELA gnane v večnost in na veke? Pride dan, ko ves nesrečen se nekdo zazre v nebo. Res je hudo. Mar nas sreča tamkaj čaka, In že vidi to belino, ki podnevi ga mori. Res je hudo. kjer zgubi slabost se vsaka? Kmalu misli mu vzletijo preko hribov in dolin – Človek težko si predstavlja, ne zaveda se resnice, prav tako ne bolečin. Res je hudo. kaj usoda mu postavlja, Prepusti se tej belini, ki ji konca videt ni, kdaj se od sveta poslavlja. in kmalu spet pozabi, da v resničnosti živi. Res je hudo. Srečnega želi življenja Svet čarobni ga očara, pa ne misli več na vse; in izkusit’ ne trpljenja. zdaj za sebe se pogaja in mu spet gori srce. Res je hudo. A naenkrat se premakne – pa belina izhlapi – Alen Krajnc, 9. b in nato v svet koraka poln vprašanj brez večnosti. Bilo je hudo. Eva Sedlašek, 9. a

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 62 Rešimo naš planet

Planet, na katerem živimo, v zadnjem času pustošijo številne pečmi naredili veliko dobrega za naše okolje. Te peči bi goriva, naravne katastrofe. Poleg teh se človeštvo sooča z onesnaže- kot sta plin in olje, izkoristili do te mere, da ne bi bilo nobe- njem vode, zraka, zemlje … nih odpadnih plinov in drugih materialov. Posebno pozornost Sedaj, ko smo spoznali, da s tem človeštvu škodimo, smo začeli bi usmeril na peči na trda goriva, saj se mi zdi, da so te velik razmišljati o novih virih energije, predvsem čiste energije, ki onesnaževalec našega zraka. V dimnike teh peči bi dal vgraditi okolju ne povzroča škode. Razmišljati smo začeli tudi o tem, posebne filtre, ki bi očistili dim, ki nastaja pri gorenju. Tak da bi zapustili naš planet v primeru, če bi postala Zemlja še dim bi bil očiščen in kot tak neškodljiv za naše zdravje in našo bolj onesnažena. S to idejo o vesolju se ukvarja kar nekaj vodil- okolico. Škodljive snovi, ki bi ostale na filtru, bi po posebnem nih svetovnih znanstvenikov. Še več znanstvenikov pa se ukvar- kemijskem postopku spremenil v biognojila, ki bi lahko nado- ja z reševanjem samega planeta, od nesnage, ki se je nabrala v mestila celo humus, ki ga dandanes pogosto uporabljamo kot vseh teh letih, desetletjih, stoletjih ... Ti raziskujejo nove nači- gnojilo na vrtu. Biognojila, ki bi jih izdeloval, bi poskrbela ne poganjanja motornih sredstev, načine zmanjšanja strupenih tudi za odpornost in zdravje rastlin na vrtu in na polju. Tako plinov, ki jih vsakodnevno spuščamo v atmosfero. Z mislijo ljudje ne bi potrebovali ne umetnih gnojil in ne zdravju zelo o ohranjanju narave sem se tudi jaz domislil nekaj pametnih škodljivih škropiv. Prepričan sem, da bi s temi ukrepi pozitivno načinov varovanja narave. vplival tudi neposredno na zdravje ljudi, saj vsi poznamo vpliv Prva ideja temelji na dejstvu, da gre preveč energije v stano- raznih škropiv na naše zdravje. Zmanjšana uporaba škropiv bi vanjih v nič, ker imamo prižgane luči, ko jih ne potrebujemo. pripomogla tudi k čistejši pitni vodi. Sploh se mi zdi, da bi Zato sem se domislil sistema, ki s pomočjo več kamer določi, morala biti skrb za čisto vodo primarna v našem življenju, saj kdaj se človek nahaja v prostoru. Takrat se žarnica vklopi in vsi vemo, da brez vode življenje ne more obstajati. razsvetli prostor. Ko pa človek zapusti prostor, se luč spet ugas- Še bi lahko nizal nove in nove ideje. Naštete ideje pa prav- ne, da ne gre električna energija v nič. Ta patent sem preizkusil zaprav niso čisto moje. O skrbi za bolj zdravo okolje lahko v stanovanju, kjer je stanovala petčlanska družina, ki je imela danes beremo v vseh časopisih, poslušamo po radiu, gledamo račun za elektriko precej večji kot 50 evrov. Ko sem v stanova- po televiziji … Vedno se nam zdi, da se to nas ne tiče, da se to nje vgradil svoj izum, se je poraba elektrike v družini zmanjšala dogaja drugim ljudem. Redkokdaj se vprašamo, če nismo tudi za skoraj 50 odstotkov. Vsa družina je bila navdušena in se je sami morda vsaj delno krivi za katastrofe, ki se dogajajo drugje odločila sistem obdržati. To pa še ni bilo vse. Naslednji dan so po svetu. In dokler je tako, se stvari ne bodo spremenile na me klicali sosedje, ki so hoteli imeti ta sistem. S tem sistemom bolje. Zato je čas, da se zbudimo iz svoje otopelosti in začnemo sem zaslužil dovolj denarja, da sem začel eksperimentirati na ukrepati tukaj in zdaj. Morda še ni prepozno! porabi plina pri kuhanju in ogrevanju. Predvsem na ogrevanju bi z novimi, visokotehnološko razvitimi Uroš Vaupotič, 8. b

Gledališke novice

V gledališki krožek se je jeseni vključilo na območno srečanje otroških gledaliških bila skupina povabljena v radijsko odda- veliko učencev. Takoj je bilo vsem jasno, skupin, ki je potekalo v Cirkulanah. Bili jo Za velike in male, ki je potekala v živo da se bomo morali razdeliti v dve sku- smo veseli pohval gospe selektorice, prav na radiu Ptuj. Zanimiva izkušnja! pini. V oktobru je z gledališkimi vajami tako vseh strokovnih nasvetov, ki nam Igrico Krtačka Zobačka bodo učenci pričela skupina petošolcev. Odločili smo jih je ponudila. V mesecu aprilu smo se zaigrali na prireditvi ob zaključku šolske- se za igrico z naslovom Krtačka Zobač- udeležili Festivala gledaliških sanj, ki je ga leta. Drugo skupino sestavljajo učenci ka, ki je bila živahnim fantom pisana potekal v Pionirskem domu v Ljublja- 2. in 3. razreda. Z delom smo pričeli v na kožo. Zabavni dialogi, veliko akcije, ni. Igranje na pravem gledališkem odru mesecu februarju. Izbrali smo si igrico z gusarskih dvobojev – skratka, na vajah je bilo za nas veliko doživetje. Še sreč- ekološko tematiko z naslovom Nočemo nam ni bilo dolgčas. Sami smo si izdelali nejši smo bili, ko smo izvedeli, da smo biti dinozavri. Pridno vadimo, premiero sceno in kostume ter v mesecu decem- dosegli 3. mesto med predstavami 1. in pa napovedujemo v jeseni. bru igrico premierno predstavili v Cuker 2. triade. Rok Forstnerič pa je bil med jami. Ponovili smo jo za učence 1. in 2. 600 nastopajočimi izbran med deset naj- Mentorica Biserka Selak triade naše šole. Dober odziv obiskoval- obetavnejših igralcev na srečanju. Rok, cev nas je vzpodbudil, da smo se prijavili iskrene čestitke! V soboto, 23. maja, je

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 63

KONCERTNI VEČER

OPZ in MPZ OŠ Videm sta tudi v letošnjem šolskem letu pridno vadila in uspešno predstavila šolo na obeh revijah. Ob koncu meseca maja smo pripravili zaključni koncert obeh zborov, v goste pa smo povabili žensko vokalno skupino Fortuna in harfistke ZGŠ sv. Petra in Pavla Ptuj. Prireditev smo zaključili s pesmijo Mama Mia (ABBA), ki smo jo zapeli skupaj z žensko vokalno skupino in je požela ogromen aplavz. Ta pesem je dvignila na noge vse prisotne v dvorani in nam vsem skupaj pognala kri po žilah. Sicer pa je bil to sploh čudovit umetniški večer.

Alen Krajnc, 9. b

Zanimiva šola v naravi – Peca V ponedeljek, 1. 6. 2009, vadbi. Potem smo imeli pro- smo se ob 8. uri zbrali pred sti čas, ki smo ga preživljali našo šolo. Do Pece smo se na zanimive načine. Popoldne vozili približno 2 uri. Ko smo je imela 2. skupina plezanje. prispeli do Pece, so nas razpo- Vsem nam je šlo zelo dobro redili po sobah ter nam dali od rok. Zvečer smo se ob 22. nekaj časa, da smo si zložili uri zopet odpravili spat. Od oblačila iz kovčkov v omare. plezanja smo bili zelo utru- Učitelji so nas razporedili v jeni. dve skupini. Midve sva bili v Tretji dan smo se zjutraj zopet 2. skupini, ki se je odpravila zelo težko zbudile in smo k potoku. Ob 22. uri smo se zamudile jutranjo telovadbo. odpravili spat. Po zajtrku smo se peš odpravi- Zjutraj smo se dekleta zelo li do rudnika svinca in cinka. Obiskali smo rudnik svinca in cinka. težko zbudila. Imele smo malo V rudniku je bilo zelo zani- časa, da se uredimo, zato smo mivo. Takšnih jam si verjet- zanimivosti pa so popestrili še polnoči. malo zamudile k jutranji telo- no nihče ni predstavljal. Vse zvočni efekti. Popoldan smo In tako je prišel zadnji dan. imeli lokostrelstvo. Šlo nam je Zopet smo zaspale in nato kar dobro od rok. Zvečer nis- prišle prepozno k jutranji mo mogle hitro zaspati, zato telovadbi. Potem smo si šli je v našo sobo večkrat prišel pakirat obleke. Z avtobusom učitelj. smo se odpeljali za Dravo, Predzadnji dan se nismo kjer smo imeli piknik. Tam zbudile prepozno, zato smo smo si pekli hrenovke ter se pravočasno prišle na jutranjo vozili s kanuji. Bilo je zelo telovadbo. Potem je imela 2. zanimivo. skupina iskanje orientacijske Šola v naravi nam je bila zelo točke. Lina se je s svojo sku- všeč. Tam so nekateri spoznali pino izgubila in s tem povzro- nove ljubezni, prijatelje, nove čila skrbi učiteljem. Ampak ljudi … Bilo je zares super. so vseeno našle pot do doma. Pravo doživetje je bila vožnja s kanuji. Zvečer smo imeli ples, ki je Lina Skela in bil najboljši. Zaspale smo ob Teja Jaković, 7. a

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 64 OŠ Sela - šport in špas

NA POT PO STARI ŠOLSKI POTI

Zbrali smo se ob 9. uri za pohod. Bilo nas je veliko in bili smo dobre volje. Hodili smo po stari šolski poti. Dva prva učenca sta nosila zastavo. Hodili smo skozi gozd, po hribu in po rav- nini. Na polovici poti smo si oddahnili in popili vodo. Med potjo so nas srečali novinarji in so nas snemali. Ko smo prispeli do ribnika, smo spili vodo, malicali in se nato vrnili. Nekatere, ki so težko hodili, je odpeljal gasilski avto. Ko smo prispeli nazaj do šole, smo spili sok in začele so se štafetne igre. Ta dan je bil super in mislim, da bom prihodnje leto spet šel.

Nejc Potočnik, 5. r., OŠ Sela

Po stari šolski poti čez hrib … Pot ni bila naporna. Najmlajši so bili navdušeni. NA POT PO STARI ŠOLSKI POTI

Zbrali smo se pred gasilskim domom. Odšli smo na pohod po stari šolski poti do ribnika. Nosili smo dve zastavi, slovensko ŠPORT ŠPAS in evropsko. Na začetku smo hodili po gozdu, nato po glavni cesti in kmalu smo prišli do ribnika. Tam smo malo jedli in Na športni dan so z mano prišli tudi starši in bratec. Najprej gledali v ribnik, katere živali plavajo v njem. Ko smo se vračali, smo šli na pohod. Hodili smo dve uri in pol. Prišli smo do je prišel gasilski avto, ki je nekatere pobral, bil sem med njimi. jezera. Ko pa smo se vračali proti šoli, sem videla kačo, ki ni Ko so se vrnili še drugi, smo igrali nogomet s starši. Igrali smo bila nevarna. Pri šoli smo dobili sendvič in sok. Potem smo 3 : 1. Tudi jaz sem dal en gol. imeli športne igre, ki so jih pripravili gasilci. Potem so očetje in Žan Plajnšek , 5. r., OŠ Sela učenci igrali nogomet. Ko je bilo vseh iger konec, smo dobili sladoled. Amadeja Butolen, 5. r., OŠ Sela

ŠPORT ŠPAS

Najbolj všeč mi je bilo, ko smo prispeli do jezera v Zg. Pristavi. Tam smo se posedli za mize in se odžejali. Z mano so bili še mamica, babica in sestrica. Nato smo otroci plezali po velikem drevesu. To je bilo še posebej zabavno. Urška Kojc, 5. r., OŠ Sela

Na pot so vzeli tudi zastavo. Fotografije: TM

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 65

IGRE Z GASILSKO BRIZGALKO

Ko smo se vrnili iz pohoda, nas je že čakala malica. Potem smo takoj stekli na igrišče. Tam so nas že čakale igre, ki so jih pripravili gasilci. Pri igri gasilska brizgalka smo se razdelili v skupine po trije. Ko je bila na vrsti moja ekipa, v njej sta bila še Jaka in Žan, naši nasprotniki pa so bili ekipa iz 1. razreda, smo seveda zmagali. Nato smo gledali še druge ekipe do konca. Bilo je zabavno doživetje. Tomaž Petrovič, 5. r., OŠ Sela

ŠPORT ŠPAS

Zjutraj sem se oblekla in odšla v šolo. Tam smo se vsi podpisali in dobili broško. Nato smo šli po stari šolski poti. Vodil nas je učitelj Boštjan. Hodili smo po gozdnih cestah. Ustavili in ŠPORT ŠPAS počivali smo pri lepem jezeru. Učiteljica nas je slikala. Ko smo se vrnili, nas je čakala malica. Potem smo na igrišču tekmovali. Ko smo prišli na Sela, smo šli na pohod v Pristavo do ribnika. Punce smo trikrat zmagale. Zelo smo bile vesele. Potem smo Tam smo imeli kratek počitek. Nato smo šli nazaj do šole. gledali nogometno tekmo. Na koncu smo dobili sladoled. Jaz Dobili smo sendviče. Nato smo šli na igrišče, kjer smo imeli sem si vzela čokoladnega. Nato smo odšli domov. Ta dan je bil različne igre. Na koncu smo dobili še sladoled in nekateri so zelo vesel. dobili priznanja. Moja babica je dobila priznanje, da je bila Nuša Voglar, 4. r., OŠ Sela najstarejša udeleženka. Potem smo šli domov. Benjamin Sitar, 4. r., OŠ Sela

Potujemo z vlakom

Na peron je vlak prispel. Koga zdaj bo s sabo vzel? Vstopil ves bo 2. a in užival, kar se da.

Ko v vagonu smo že vsi, vlak zapiska, zagrmi. Vsem pomahamo v slovo in s perona speljemo.

Preko hribov meljemo, se v Ljubljano peljemo. Skoz predor zdrvimo, vsi se veselimo.

Gremo v živalski vrt, ki je ravnokar odprt. Ko si ga ogledamo, se domov odpeljemo.

Učenci 2. a Ob vrnitvi so se nekateri okrepčali in si oddahnili … OŠ Videm

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 66

NA ZAKLJUČNI EKSKURZIJI

Sreda zjutraj, nebo se je združilo z zemljo, naliv, mi pa smo se odpravljali na pot. Vstopili smo na avtobus in si želeli, da bi nehalo deževati. Najprej smo se odpravili v jamo Pekel. Vod- nica nam je povedala, da v jami živijo netopirji, rakci in pajki. Videli smo sladkovodnega raka. Videli smo tudi viseče in sto- ječe kapnike v obliki storžev, jagod in spužve. Ko smo prišli iz jame, smo imeli malico. Potem smo se vrnili na avtobus. Naša druga postaja je bil največji slap v Sloveniji, ki meri 90 metrov. To je slap Rinka. Pred slapom smo se skupaj slikali. Videli smo tudi zanimive rdeče kamne. Potem smo se odpeljali v Celje, kjer smo si ogledali celjski grad. Iz gradu je bil lep razgled na mesto. Naša zadnja postaja pa je bila trgovina. Ko Pogovor med zvezdami je avtobus odprl vrata, smo se pred avtobusom zbrali v koloni. To je bilo kot blisk hitro. Ko je učiteljica vse razložila, smo se Lili: Pozdravljena, Zaspanka, kako topla in lepa noč je. kot mravlje zapodili v trgovino. Ko smo si vsak nekaj kupili, Zaspanka: Prav imaš. smo se počakali pred vhodom. Ko smo bili vsi, smo odšli na Zoja: Meni se zdi, da smo zvezdice najsrečnejše na tem avtobus. Na poti domov smo si peli. Ko smo prispeli na Sela, nebu. so nas starši že čakali. Imeli smo deževen dan, pa je bilo kljub Cvetka: Prav imate vse tri. Predlagam, da naredimo srečne temu poučno in zabavno. še ljudi, ki živijo na Zemlji. Evelin Ljubša, 5. r., OŠ Sela Moni: No, prav, pa jih naredimo. Tinka: Ker je lepa noč, bomo zapele uspavanke za otroke, ki še ne spijo. Manca: Jaz pa imam idejo, da zraven tudi zaplešemo. Rebeka: No, pa dajmo, pridružite se vse zvezdice. Lili: Zelo sem srečna, ker smo zapele veliko uspavank. Rebeka: Jaz pa sem vesela, ker smo zraven tudi plesale. Zaspanka: Upam, da so otroci na Zemlji sladko zaspali. Zvezde Manca: Želim si, da bi bila vsaka noč takšna, kot je bila ta. Lea Šmigoc, 3. e Micika: Kaj bi se igrale? Angelina: Mogoče … Ne vem! Barbara: Že vem, gremo se lovit. Micika: Kako se to gre? Angelina: Jaz vem, jaz vem! Barbara: Jaz tudi. Micika: Bosta že povedali? Angelina: Jaz bom povedala. Ena bo lovila, drugi dve pa bosta bežali. Ko katero ulovi, pa bosta tisti dve zamenjali Moj brat vlogi. Barbara: Ja, tako se gre ta igra. Mojemu bratu je ime Jakob. Ima modre oči. Nosi očala. Micika: No, potem se pa igrajmo. Mislim, da sem najhitrej- Hodi v gimnazijo. Star je 15 let. Zelo rad igra nogomet. Ima ša, saj imam dolg rep, s katerim skačem po nebu. svetlo rjave lase. Zelo dobro vozi kolo. Rad je čips in slado- Barbara: Nehajta se prepirati, rajši se igrajmo. led. Je velik sladkosned. Rad pomaga mami. Zelo dobro plava in borda. Ne mara se učiti. Namesto učenja se igra z Luka Lovenjak, 3. e računalnikom. Neskončno ga imam rad. Preden kam odi- demo za več dni, si pospravi sobo. Primož Burg, 2. a, OŠ Videm

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 67 Potovanje po Prekmurju

V petek, 22. 5. 2009, smo šli v Prekmurje, najprej v Staro bilo posode, ki bi bila enaka drugi. Jaz sem si kupil žvrgolečo Goro. Tam smo si ogledali mlin na veter in staro šolo. Potem ptičko, majhno vazico in vrč. smo odšli v Veržej, kjer je bil mlin na Muri. Naslednja posta- Ko smo se peljali domov, so nas dobili črni oblaki, močan veter ja je bila v Ižakovcih. Tam smo se peljali s splavom čez reko in debele kaplje dežja. Veter je pihal tako močno, da se še dež Muro. Po vožnji s splavom smo se šli igrat v bližnji park. Lahko ni mogel umiriti. Ustavili smo se in čakali. Tam smo stali 5 smo si kupili spominček. Ko smo se peljali v Filovce, smo vide- do 10 minut. Končno je posijalo sonce. Živi in zdravi smo se li rokave Mure. V Filovcih smo bili pri lončarju. Znal je zelo pripeljali domov. dobro izdelovati različne posode, kipce in druge predmete. Ni Rene Jančič, 3. e

v Ižakovcih na splavu. Peljali smo se po meji med Prekmurjem in Prlekijo. Tam je bil park. Kupili smo si spominke. Šli smo na kosilo. Jedli smo govejo juho, pomfri, dunajca in pecivo. Zelo smo se najedli. Videli smo evangeličansko in zelo veliko Plečnikovo cerkev. Ogledali smo si tudi lončarstvo. Kupil sem si vrč in vazo. Nato smo šli domov. V Prekmurju je bilo lepo. Upam, da bomo šli še kdaj. Luka Lovenjak, 3. e

Prekmurje, 22. 5. 2009 V petek smo šli v Prekmurje. Najprej smo šli v Staro Goro v mlin na veter. Ogledali smo si staro šolo. Potem smo se pelja- li čez reko Muro. Šli smo na Otok ljubezni. Sprehodili smo se skozi mesto Murska Sobota. Bili smo v eni trgovini. Jaz si Tretješolci so se potepali po Prekmurju nisem nič kupila. Pogledali smo si Babičev mlin na Muri. Šli smo v Plečnikovo cerkev. V eni gostilni smo bili na kosilu. Na Izlet koncu smo si še ogledali, kako delajo posode iz gline. Z avto- Ta dan sem doživel veliko zanimivega. Ogledali smo si Babičev busom smo se peljali skozi vasi. mlin. Gospod nam je povedal, da mu je mlinsko kolo odneslo To je bil moj najljubši dan. že štirikrat. Bilo je polno komarjev. Ko smo se peljali, smo Lea Šmigoc, 3. e videli štorklje. V Filovcih smo bili pri lončarju. Videl sem moj- stra za izdelavo glinenih posodic. Bili smo tudi v dveh cerkvah. Prekmurje Po Muri smo se peljali s splavom. Tam govorijo prekmursko. Zjutraj smo odšli v Prekmurje. Najprej smo se odpeljali v Staro Alen Irgl, 3. e Goro do mlina na veter. Ogledali smo si tudi mlin na Muri in V Prekmurju se peljali s splavom. Bili smo še v evangeličanski cerkvi in pri V petek, 22. 5. 2009, smo se odpeljali na izlet. Najprej smo lončarju v Filovcih. se ustavili v Stari Gori in si ogledali mlin na veter in muzejske Janja Kozel, 3. e zbirke v stari šoli. Potem smo se odpeljali v Veržej, kjer smo si ogledali mlin na reki Muri. Šli smo na Otok ljubezni. Peljali Potovanje v Prekmurje smo se s splavom. Tam je bila trgovina. Kupili smo si spo- V petek smo se peljali v Prekmurje. Najprej smo se ustavili v minke. Šli smo v park in se igrali. V Bogojini smo si ogledali Stari Gori pri mlinu na veter. Izvedeli smo veliko zanimivega. Plečnikovo cerkev, v Murski Soboti pa evangeličansko cerkev. Potem smo se odpeljali v Veržej in Ižakovce. Tam smo izvedeli Ko smo se vračali domov, nas je ujela nevihta. veliko zanimivosti o mlinu na reki Muri. V Ižakovcih smo se Anja Vidovič, 3. e peljali s splavom. Prekmurje Blaž Krajnc, 3. e Šli smo na izlet v Prekmurje. Prvo smo šli v mlin na veter. Nekateri so se bali, ker ti je lahko spodrsnilo, če si po stopnicah Prekmurje tekel. Ogledali smo si tudi staro šolo. Najprej smo si ogledali Bili smo na izletu v Prekmurju. V Stari Gori smo si ogledali spalnico gospe ravnateljice, potem pa učilnice 1., 2., 3. in 4. mlin na veter. V Ižakovcih smo si ogledali mlin na Muri. Na razreda. Šli smo k mlinu na Muri. Bili smo zelo lačni, zato Otoku ljubezni smo se peljali s splavom. V Murski Soboti smo smo imeli malico. Tam smo videli tri muce. Šli smo v mlin. si ogledali evangeličansko cerkev in je drugačna od naše cerkve. Tam je bilo spolzko, ker so bila tla polna moke. Bili smo tudi

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 68

V Bogojini smo si ogledali Plečnikovo cerkev. Večina cerkve Izlet je okrogla. V Filovcih smo si ogledali lončarstvo. Kupil sem si V petek, 22. 5. 2009, smo bili na izletu. Meni je bilo zelo lepo. ptička. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se peljali s splavom. Lepo je bilo, ko smo se peljali s splavom in ko smo si ogledali Timotej Kmetec, 3. e obe cerkvi ter mlin na Muri in muzej v stari šoli. Oblikovanje posod iz gline v Filovcih pa je bilo najlepše. V Stari Gori smo Reka Mura je zelo močna voda. Je hitra, velika in strašna. Po si ogledali mlin na veter. Tam smo lahko videli, kako se pre- njej smo se peljali s splavom. Pri lončarju smo si ogledali poso- mika streha mlina. Jaz bi se rada zahvalila natakarjem, ki so de iz gline. poskrbeli, da nismo bili lačni. Vrelcev mineralne vode na žalost HVALA, DA SMO BILI TUDI V MURSKI SOBOTI. nismo videli. V Bogojini smo si ogledali cerkev, ki je grajena Alen Pernek, 3. e na okroglo. V Murski Soboti smo videli grad na ravnini. Imeli smo se »fajn«. Upam, da je bilo tako tudi učiteljicam. Potovanje v Prekmurje HVALA, DA SMO LAHKO ŠLI NA IZLET. Bili smo v Prekmurju. Videli smo mlin na veter v Stari Gori in Alice Šmigoc, 3. e mlin na Muri v Veržeju. Videli smo tudi reko Muro in evan- geličansko cerkev v Murski Soboti. Nazadnje smo si ogledali Prekmurje lončarstvo v Filovcih. Zadovoljni smo se vrnili domov. Vesel Videli smo mlin na veter in mlin na Muri. Peljali smo se s spla- sem, ker smo si na izletu ogledali toliko zanimivega. vom. Ogledali smo si črno kuhinjo in stare predmete. Peljali Rok Stopajnik, 3. e smo se k lončarju v Filovce. Ogledali smo si tudi evangeličan- sko cerkev in Plečnikovo cerkev v Bogojini. Značilna žival za Bili smo v Prekmurju in Murski Soboti Prekmurje je bela štorklja, rastlina pa črna jelša. Videli smo, Videla sem mlin na Muri in mlin na veter. Videla sem tudi kako se mlin na veter obrača, lahko smo si ga ogledali od zno- lončarja, ki izdeluje različne posode. Ogledali smo si še Plečni- traj. Notranjost mlina in kako se dela moka smo si ogledali v kovo cerkev in šolo – muzej, v katerem so imeli stare predmete. mlinu na Muri. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli domov, ker Na koncu nas je med vožnjo obiskala nevihta. je bila nevihta. Mateja Topolovec, 3. e Alen Orlač, 3. e

Pohod k pobreškemu kletarju

Na lepo, sončno pomladno soboto se je skupina pohodnikov ob zvokih harmonike pa so ta kletarjev pohod postal stal- podala na pot k »pobreškemu kletarju«, ki je bil skupaj s se pohodniki na vikendu kar nica in tradicija. KS Pobrežje pobudnik in organizator pohoda. Če smo čisto dolgo zadržali. Njihova želja Besedilo in foto: natančni, se jih je zbralo šestindvajset, pot pa jih je vodila iz je, da bi, tako kot že nekaj Stanka Letonja Pobrežja skozi Tržec, nato v Podlehnik in proti Gorci dogodkov v KS Pobrežje, tudi

Živahno, ne prenaporno in s glasbi kar nekoliko krajši. Ko smehom prežeto pohajkova- so prispeli na končno postajo, nje so pohodniki prekinjali s sta jih tam pričakala »pobre- krajšimi osvežilnimi postanki, ški kletar« Friderik Šimenko na postanku v Podlehniku in podkletar g. Geč, ki sta pa je iz nahrbtnikov tudi že skupaj s svojimi soprogami zadišalo. Malce so poklepeta- poskrbela, da so se pohodni- li, se spočili, nato pa pohod ki okrepčali s toplo malico, nadaljevali proti kletarjevemu kavo in domačim pecivom. vikendu na Gorci. Da se je po Ogledali so si tudi kletarjevo hribih razlegal zvok harmoni- klet in poskusili darove lan- ke, je poskrbel g. Gabrovec ske trgatve. V prijetni druž- in končni cilj je bil ob dobri bi, sproščenem vzdušju in Pohodniki na startni točki pred vaškim domom v Pobrežju

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 69 Srečanje starejših v KS Leskovec

Na prvi poletni dan, 21. junija je KS Leskovec v sodelovanju z občino Videm organizirala srečanje starejših občanov. Po maši v farni cerkvi se je srečanje preselilo v dvorano GD Leskovca, kjer sta vse prisotne nagovorila predsednik KS Leskovec Franc Kozel ter župan občine Videm Friderik Bračič. Vsem prisotnim sta zaželela dobrodošlico ter obilo zdravja. Sledil je izjemno pester in kvaliteten kulturni program pod okriljem Kulturnega društva Leskovec in OŠ Leskovec.

Prvi se nam je z ubranim pet- tivni harmonikarji. jem predstavil ženski pevski FRANC MLAKAR IN zbor pod vodstvom Srečka TEREZIJA TOMAŽIČ Zavca, nato pa so se predsta- NAJSTAREJŠA NA Starejši iz KS Leskovec na skupnem druženju z županom Friderikom vili učenci OŠ Leskovec pod SREČANJU Bračičem. mentorstvom učiteljic Ksenije Župan Friderik Bračič in Širovnik, Marjane Notersberg predsednik Franc Kozel sta leti vrnila s Koroške in letos no druženje, kramljanje ter in Marije Šoštarič. Prisotni so najstarejšima na prireditve oktobra bo praznovala svoj zabavni del z živo glasbo. še posebej pozorno prisluh- podelila darila. Najstarejši že 89 rojstni dan. Kot nam je Sicer pa smo izvedeli, da je naj- nili in se nasmejali razmiš- moški med prisotnimi je bil povedala, ji je tukaj zelo všeč starejši krajan Blaž Topolovec ljanju otrok v spisu o njihovi gospod Franc Mlakar, ki je in kljub bolezni se je odločila, iz Velikega Okiča, rojen 29. 1. starosti in kaj bodo počenja- kljub svojim letom še vedno da se udeleži prireditve in se 1918, najstarejša krajanka pa li, ko bodo starejši. Matej in aktiven, nasmejan in vesel. 27. poveselili še z ostalimi krajani. Julijana Turk iz Velike Varni- Tadeja s Kulturnega društva marca je napolnil 84 let. Tere- Tip pred pogostitvijo je vse ce, rojena 13. 2. 1908. Leskovec sta se predstavila v zija Tomažič pa je bila najsta- prisotne ponovno nagovoril Tekst in foto: šaljivem skeču, program pa so rejša prisotna med ženskami. tudi gospod župnik Edi Vaj- Nataša Zagoranski zaključili štirje mladi perspek- V svoj rodni kraj se je pred 37 da in pričelo se je neformal-

Šport špas – dan druženja treh generacij

V soboto, 9. maja, ko smo praznovali dan Evrope, se je po mno- župan Friderik Bračič, ki je nec pa je bil s svojimi 80 leti gih ekošolah po Sloveniji odvijala prireditev Dan druženja pozdravil tovrstno druženje. Vinko Krajnc. Nagrajena je treh generacij. V Leskovcu so šoli pri organizaciji tega nadvse Ob koncu programa je sledi- bila tudi najštevilčnejša druži- živahnega dne priskočila na pomoč številna krajevna društva. la podelitev nagrad. Kot naj- na Milković, ki so jo sestavlja- mlajši udeleženec prireditve je li člani kar štirih generacij. bil nagrajen šestmesečni Tinai Besedilo in foto: Marinič, najstarejši udeleže- mag. Manja Vinko Na leskovškem igrišču se je pohod. zbralo preko dvesto otrok, Pohod je potekal skozi Belav- staršev, starih staršev ter dru- šek in je trajal le dobro uro. gih sorodnikov. Po uvodnem Kljub temu so pohodniki pozdravu vodje šole Marjane bili veseli pogostitve, ki jih je Srdinšek je navzoče v imenu pričakala ob povratku. Nato občine Videm nagovoril Bra- so reševali ekokviz, si merili ne Orlač. Za dobro voljo sta krvni pritisk ter tekmovali v s skečem v domačem narečju različnih igrah. Seveda je bilo poskrbeli Natalija in Mateja. najpomembnejše, da smo se Učitelj Gorazd Černila je še vsi družili in zabavali v pre- demonstriral nordijsko hojo lepem sončnem dopoldnevu. in lahko smo se odpravili na Med igrami se je pridružil še Dolga vrsta pohodnikov na prireditvi Šport špas v Leskovcu

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 70 Člani OO SDS Videm in simpatizerji stranke na izletu v Beogradu Člani OO SDS Videm in simpatizerji stranke so se 19., 20. tere od najboljših restavracij catorjevega centra. V večernih in 21. junija podali na izlet v Srbijo. Tako so se »nagradili« v Beogradu, ki so znane po urah so si ogledali še Brčko in za trdo delo skozi leto, ko je za prijetna druženja skorajda ohranjanju boemske tradi- žganjarno, naslednji dan pa zmanjkalo časa. cije iz zgodnjega XIX. veka. je, po obisku nakupovalnega Drugi dan izleta so si ogleda- centra Arizona, sledil povra- li Novi Beograd, ki se naha- tek proti domu. V petkovih zgodnjih urah so nekoč dom številnih srbskih ja na levem bregu reke Save, se odpravili proti Srbiji, prvi in jugoslovanskih pesnikov, nato je sledil ogled Zemuna, Besedilo in foto: dan pa jih je čakal obisk trga pisateljev, slikarjev in igralcev, pristanišča Donava, dvorane Stanka Letonja Terazije in Skadarlije, ki je bila danes pa se tu nahajajo neka- Arena ter ogled novega Mer-

Prva postojanka na poti v Beograd, ko se je enim prav prilegla veri- ga pristne domače klobase.

Pred muzejem vojaške zgodovine

Pred “Hišo cvetja”

Katedrala Svetega Save

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 71 Veseli Jožeki ostajajo pravi muzikanti

Skoraj bodo že štiri leta, odkar smo v občini Videm prvič slišali za skupino Veseli Jožeki. S harmoniko se je najprej srečalo pet Jožekov, potem so se jim pridružili še novi, tudi Jožeki, danes pa imajo v skupini muzikante, ki pa vsi ne slišijo na to ime. Jožek Hrga, vodja skupine, pravi, da je ime skupine ostalo in se dobro prijelo, za muzikante pa, da je najpomembneje, da znajo igrati in so predvsem veseljaki, potem o posameznih ime- nih več nihče ne razmišlja. Delujejo v KD Franceta Prešerna Videm, letos pa so še posebej ponosni na svojo prvo zgoščenko.

Hrga se prvih začetkov v sku- zanimivo. pini rad spominja, pravi, da Na prireditvi Veselo na Jože- jih je okolica takoj dobro spre- fovo, ki je potekala v sodelo- Veseli Jožeki so zaigrali na Vidovo nedeljo. jela, danes pa jih vabijo na vse vanju z družbo Radio-Ted- konce in kraje, nastopili pa so nik Ptuj, pa so Veseli Jožeki ki so jim pomagali in jih tudi orgel. Hrga je ponosen, da so že marsikje po Sloveniji, pravi prvič javnosti predstavili svoj finančno podprli. se tako dogovorili, čeprav je prijatelji pa so postali s kul- glasbeni izdelek, na katerem Tudi Veseli Jožeki radi poma- ta njihov znesek povprečen, a turniki na Igu. V skupini so so želeli predstaviti mnoge gajo in darujejo v humanitar- obstaja upanje, da bo morda člani različnih starosti, neka- zanimive melodije iz zaklad- ne namene, zato ni preseneti- vzpodbudil še koga, da poma- teri harmonikarji imajo tudi nice slovenske ljudske glasbe la odločitev, da zbrani znesek ga in daruje za nove orgle v glasbene šole, spet drugi so se ter uspešnice nekaterih slo- na prireditvi Veselo na Jožefo- župniji sv. Vida igranja na harmoniko naučili venskih narodnozabavnih vo podarijo domači – videm- TM pri nekaterih mojstrih igra- ansamblov. Vodja projekta je ski župniji pri nabavi novih nja. Posebni so tudi zato, ker bil Jožef Milošič z ekipo, ki je je med Veselimi Jožeki mogo- pripravila material za snema- če slišati vse tri tipe harmoni- nje, po tehnični in strokov- ke, a ženske s harmoniko pa ni plati pa so svoje dodali še v skupino še niso uspeli pri- Jožek Milošič mlajši, Denis vabiti. Hrga doda, da želja še Godec, Alojz Fras in Andrej ostaja, če pa se jim pridruži Grabrovec. In kot pravi Hrga, kaka Jožica, ki zna igrati na so veseli, da jim je uspelo, harmoniko, potem bo še bolj predvsem pa hvaležni vsem,

Veseli Jožeki so: Jožek Godec, Jožek Grabrovec, Jožek Hrga, Jožek Milošič, Jožek Milošič ml., Jožek Topolo- vec, Jožek Zavec, Aleš Belšak, Alojz Fras, Denis Godec, Andrej Grabrovec, Izidor Hrga, Milan Koletnik, Blaž »Z velikim veseljem pomagamo naši župniji,« je ob predaji vred- Lesjak, Milan Senekovič, Rajko Urbančič, Boštjan Emer- nostnega čeka farnemu župniku Tarziciju Kolenku dejal Jožek šič in Dušan Debeljak. Hrga.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 Stran 72 Praznična Vidova nedelja

Letošnja Vidova nedelja, praznik naše župnije, bo prav gotovo vsem, ki jih druži ljubezen do farni župnik in ob tem pozval ostala zapisana v kroniko župnije sv. Vida, kraja in občine. domače cerkve. Če bodo slož- vse, ki so obljubili, da bodo Na Vidovo, 14. junija, je bilo v župniji nadvse slovesno, saj ni, se bodo orgle oglasile že darovali za orgle, da to tudi so bila gradbena dela ureditve kora in podaljšanja cerkve že ob božiču. To bo velika kul- storijo. uspešno zaključena. Nove pridobitve je blagoslovil minoritski turna pridobitev v naših kra- provincial p. Milan Kos, ki je tudi vodil praznično mašo, v pri- jih,« je med drugim povedal Besedilo in foto: TM digi pa župljanom zaželel, da naj bodo tudi v prihodnje veseli in pogumni kristjani.

Farni župnik p. Tarzicij Ko- nad deli, gradbenemu podjet- lenko se je ob župnijskem ju Zdenka Vinkoviča in seve- prazniku zahvalil vsem, ki so da domači občini Videm za kakor koli pomagali, posebej dar, podporo in pomoč. pa arhitektu Matiji Suhadol- »Orgle so naše sanje, naša cu, ki je po njegovih besedah skupna odločitev in obveza. dal najboljšo idejo, do bo to Pred sabo imamo zdaj naš tudi zapisano v kroniko, Sil- najvažnejši projekt, vse drugo vi Knapič, ki je vodila nadzor bo moralo počakati. Hvala

Slovesno mašo na praznik svetega Vida je vodil minoritski provinci- al p. Milan Kos.

Domačini so na oltar prinesli posebne darove, med njimi hlebec kruha, vino, cvetje, ... Veseli Jožeki so za orgle darovali 400 evrov. Jože Hrga je župniku Tarziciju Kolenku na Vidovo podaril še vrednostni ček.

Po maši je bil pred novim vhodom v župnijsko cerkev blagoslov novih pridobitev. V imenu občine sta bila na slovesnem blagoslovu tudi podžupan Bojan Merc in direktorica občinske uprave mag. V veselem, prazničnem vzdušju je izzvenel praznik videmske žup- Darinka Ratajc. nije …

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009