OBČINA ŠKOFJA LOKA Občinski Svet Mestni Trg 15, 4220 Škofja Loka  Tel.: 04 51 12 330  Fax: 04 51 12 318

OBČINA ŠKOFJA LOKA Občinski svet Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka  Tel.: 04 51 12 330  Fax: 04 51 12 318

Številka: 032-0002/2010 Datum: 22. 3. 2011

ČLANI OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠKOFJA LOKA

ZADEVA: Odgovori na vprašanja svetnikov

Priloţeno vam pošiljam odgovore na vprašanja in pobude svetnikov iz 4. redne seje, ki je bila 24. februarja 2011.

mag. Miha JEŠE Ţ U P A N

1 K 5. točki: POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV

Franc DOLINAR (DESUS) je povedal, da je iz Frankovega naselja. Cesta, ki pelje iz ţelezniške postaje proti Suhi, na eni strani je Frankovo in na drugi strani je Hafnerjevo naselje in se tam pritoţujejo, da ljudje vozijo preveč hitro. Tam bi bilo potrebno dati leţeče policaje, da ne bi vozili tako hitro. ODGOVOR: Za celotno območje Frankovega in Hafnerjevega naselja je bil izdelan elaborat za izvedbo naprav in ukrepov za umirjanje prometa, ki na odseku LZ 402042 od Suhe do Ţelezniške postaje ne predvideva dodatnih grbin za umiritev prometa. Lahko pa občasno postavimo radarje za merjenje hitrosti.

Milenko ZIHERL (SDS) je povedal, da je nekje v Sloveniji ţe videl rešitev na problem, ki ga je ravno kolega omenil. V Občini Horjul obstaja semafor, ki je vezan na stacionarni radar. Nič ne piše da nekdo vozi tolik in toliko, ampak se priţge rdeča luč. Domačini seveda kršijo rdečo luč, ko pa pridejo policisti, se pa stvar uredi. V glavnem so tam zadevo uredili. Dal je pobudo, da se razmisli, če se da na tak način te prehitre nevarne točke na tak način urediti. On je zelo velik nasprotnik leţečih policajev, ker delajo teţave zimski sluţbi. ODGOVOR: Nakup stacionarnih radarjev je dokaj visok strošek in sredstev za to nimamo načrtovanih, tečejo pa razgovori, da si jih občasno izposodimo. Nameravamo kupiti nekaj merilcev hitrosti vozil, ki bodo postavljeni na najbolj kritičnih odsekih oziroma na potekih varnih šolskih poti. Lokacijo in postavitev le teh se bo koordinirala preko Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu.

Tomaţ PAULUS (SLS) 1. POBUDA ZA PRIPRAVE NA PROJEKT ŠKOFJELOŠKI PASIJON 2015 Na podlagi Odloka o gledaliških uprizoritvah Škofjeloškega pasijona – Processio Locopolitana v Škofji Loki v letih 2009, 2015 in 2021 je naslednja uprizoritev Škofjeloškega pasijona načrtovana v letu 2015. Da bi se čim bolj pripravili na sam projekt, ter na prihod od 25.000 do 30.000 obiskovalcev, predlagam sledeče:  Umestitev postavke Škofjeloški pasijon v načrt razvojnih projektov proračuna za leto 2011, s tem ustvarimo podlago za črpanje sredstev iz razpisov.  Imenovanje strokovnega odbora za projekt Škofjeloški pasijon 2015 v jeseni 2011.  Predstavitev datumov uprizoritev Škofjeloškega pasijona 2015 v marcu 2012.  Razglasitev Škofjeloškega pasijona na UNESCO-vem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva do maja 2014.  Ureditev mirujočega prometa v starem mestnem jedru do konca mandata. ODGOVOR: Ureditev mirujočega prometa je v veliki meri odvisna od zagotovitve ustreznih dodatnih parkirnih površin predvsem za same stanovalce, predvsem na nunskem vrtu.

 Odprtje Poljanske obvoznice do konca mandata.  Obnovo Kidričeve ceste (Hotel – Poden) do konca mandata. ODGOVOR: Rekonstrukcija bo potekala skladno z načrtovano dinamiko razen na delu (območje kapucinskega predmestja), kjer ţelimo še dodatno preveriti ustreznost izvedbe kriţišč in poteka kolesarske steze

 Ohranitev površin v vojašnici za potrebe Pasijonskega tabora 2015.  Načrtovanje gradbenih del na drţavnih in lokalnih cestah, tako da v času med februarjem in aprilom 2015 ne ovirajo pretočnosti prometa. ODGOVOR: Poskušali bomo zagotoviti, da se razen rednih vzdrţevalnih del v tem času ne bodo pričele večje rekonstrukcije na občinski in drţavni cestni mreţi.

2 Projekt Škofjeloški pasijon 2009 je zapustil dobro popotnico za projekt v letu 2015, predvsem na medosebnih odnosih in prostovoljnemu pristopu sodelujočih. V največji meri gre zahvala reţiserju Borutu Gartnerju za njegovo odločenost in vztrajnost, ter vodji projekta Romani Bohinc za skrbnost in dobro gospodarnost pri projektu. Ţelim, da se odgovorni za pripravo in izvedbo projekta Škofjeloški pasijon 2015 tudi zaveţejo negovanju prostovoljnega pristopa sodelujočih in dobremu medosebnemu odnosu. V med pasijonskem času potekajo tudi razne aktivnosti za ohranitev pasijonskega duha na Loškem. Letos marca bo organiziran mednarodni simpozij, v aprilu (na cvetno soboto) pa je načrtovan Pasijonski dan v Škofji Loki. Zanima me, katera organizacija bo prevzela organizacijo dogodka Pasijonski dan v Škofji Loki. ODGOVOR: Občinskemu svetu je bila januarja 2011 posredovana informacija o pripravi dokumentov za kandidaturo enote Škofjeloški pasijon na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ti postopki tečejo v skladu z dogovorom s predstavniki Ministrstva za kulturo. Proračun za leto 2011 vsebuje tudi postavko za pasijon vključuje naslednje dogodke : Mednarodni znanstveni simpozij, otvoritve razstav in izvedbe koncertov. Koordinacijo teh aktivnosti vodijo člani Skupine za pasijon v okviru Občine Škofja Loka. Vse aktivnosti v zvezi z uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona 2015 bomo začeli v letu 2012. Do izvedbe pasijona v letu 2015 bodo predvidoma skladiščni prostori v nekdanji vojašnici še na voljo. Organizacija pasijonskega dne je v domeni izvajalcev pasijona. Naslednjič predlagamo svetniku, da vprašanja in pobude postavlja po sklopih in v obliki vprašalnih povedi.

2. POBUDA ZA DOPOLNITEV ZAKONA O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU (ZJRM-1) V Škofji Loki lahko ţe dalj časa opazujemo pojav organiziranega beračenja na javnem kraju. Gre za nevsiljivo beračenje, ki po Zakonu o varstvu javnega reda in miru ni preganjano, je pa moteče za občanke in občane Škofje Loke, kar je moč zaslediti tudi iz sredstev javnega obveščanja. Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke je mnenja, da je potrebno omejiti oziroma preprečiti razvoj organiziranega beračenja, zato prosimo občinsko upravo, da pridobi čim več informacij o ljudeh, ki na nevsiljiv način beračijo na pločniku Šolske ulice pred trţnico, na začetku brvi pri avtobusni postaji in pred vhodom cerkve Svetega Jakoba na Cankarjevem trgu. S pridobljenimi podatki naj obvestijo občinski svet in medije skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Te navedene informacije bodo tako sluţile za laţje odločanje pristojnih, hkrati pa sluţile medijem za informiranje javnosti o pojavu organiziranega beračenja. V nadaljnjih korakih predlagam občinskemu svetu, da sprejme sklep, s katerim poziva občanke in občane Občine Škofja Loka k bojkotu dajanja miloščine omenjenim organiziranim beračem. S tem ukrepom svetniki Slovenske ljudske stranke pričakujemo, da bi občutno upadel interes opravljanja tovrstnega početja v Škofji Loki. Sočasno pa predlagam, da občinski svet sprejme sklep, s katerim poziva Vlado Republike Slovenije, da primerno uredi to področje. Trenutno je v Zakonu o varstvu javnega reda in miru v 9. členu zapisano: 9. člen (beračenje na javnem kraju) (1) Kdor na vsiljiv ali ţaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev. Predlagam, da se zakon dopolni z 2. odstavkom (2) Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red beračenja na svojem območju.

Ţupan je povedal, da je to zadeva, do katere se občinski svet lahko opredeli. Ali je to pobuda za naslednjo sejo občinskega sveta?

G. Paulus je dejal, da je to pobuda občinski upravi, da skuša pridobiti te podatke.

Ţupan je pojasnil, da občina ne more pridobiti teh podatkov, če jih še policija ne more, ki ima večje pristojnosti. Občina se s tem ne bo ukvarjala zato, ker nihče nasilno nič ne dela. Ţupana berači tudi zelo motijo, samo niso nasilni in jim ne morejo nič.

G. Paulus je prosil za odgovor, v kolikor je kaj znanega iz strani policije in občinskega redarstva zakaj se tu gre, da bodo potem lahko kaj ukrepali. Rad bi uradni odgovor s strani policije in občinskega redarstva in če je še kdo za to pristojen in bi potem videli kako reagirati na to. Če lahko nekdo berači, potem lahko tudi pometa.

Ţupan je rekel, da bodo to posredovali policiji, občinska uprava se pa s tem ne bo ukvarjala, ker nima za to pristojnosti; občinsko redarstvo teh zadev nima v svojih nalogah.

ODGOVOR: Občinsko redarstvo Občine Škofja Loka je ţe v letih 2009 in 2010 evidentiralo pojav beračenja na ulicah in trgih mesta Škofje Loke. Pri tem je bilo ugotovljeno, da gre za nevsiljivo beračenje, ki po zakonu o varstvu javnega reda in miru ni sankcionirano in v zvezi s tem redarstvo zoper osebe, ki so beračile ni ukrepalo. Hkrati je bilo ugotovljeno, da beračijo preteţno osebe s tujim drţavljanstvom in je bil v zvezi s tem podan sum organiziranega beračenja tujcev. Glede na to, da raziskovanje suma organiziranega beračenja presega pristojnosti Občinskega inšpektorata je Občinska uprava obvestila o zadevi Policijsko postajo Škofja Loka. Občinska uprava je ponovno podala obvestilo Policijski postaji Škofja Loka, da v primeru beračenja v Škofji Loki obstaja sum na organizirano beračenje in v zvezi s tem poziva policijo, da beračenje razišče in v primeru ugotovitve nezakonitosti dejanja prepreči in sankcionira.

Zorica ŠKORC (GŢS) je dejala, da se ţe kar nekaj časa na Trati ukvarjajo s problemom vdihavanja slabega zraka. Ţe v prejšnjem sklicu je bila dana pobuda za postavitev stalne merilna naprave na Trati. Takrat je bilo poslano Agenciji za okolje in prostor, ne ve pa če je prišel nazaj odgovor. Krajani Frankovega naselja prosijo da bi se ta merilna postaja postavila pri ţelezniški postaji na levi strani, če gredo pred postajo, nasproti Jelovice, ker so jim določeni strokovnjaki, ki so jih podučili o teh škodljivih delcih, ki jih oni vdihavajo, povedali, da se bo s to napravo točno pokazalo kako in kaj. Bila je ţe začasno postavljena naprava pri Gasilnem domu oz. elektrarni, pa ni bilo tam primerno mesto. ODGOVOR: Med 15. 10. 2008 in 2. 11.2008 je ARSO opravila na Trati meritve kakovosti zraka v industrijski coni na Trati. Inštitut za varovanje zdravja RS in Zavod za zdravstveno varstvo sta na osnovi meritev pripravila Interpretacijo meritve onesnaţenosti zraka na Trati pri Škofji Loki. Kratko povzemamo zaključke: - na območju Trate so bile vrednosti ţveplovega dioksida zelo nizke in ne predstavljajo nevarnosti za zdravje - urna max koncentracija dušikovega dioksida je bila niţja od mejne urne koncentracije za varovanje zdravja ljudi - največja 8 urna povprečna koncentracija ozona je bila manjša od ciljne vrednosti za varovanje zdravja - vrednost za prašne delce so blizu tistih, ki jih priporoča SZO. Kljub dokaj ugodnim rezultatom meritve onesnaţenosti zraka je bila skupna odločitev, da bi bilo za celoletno kontrolo kvalitete zraka v industrijski coni na Trati dobro zagotoviti stalno merilno postajo onesnaţenosti zraka. Pobuda je bila naslovljena na Ministrstvo za okolje in prostor, na MOP je bilo opravljenih tudi nekaj razgovorov na to temo. Dejstvo je, da ministrstvo ne razpolaga z merilnimi postajami, ki bi jih lahko najele ali prevzele občine, niti nima sredstev za nakup novih. Za občino je nakup merilne postaje relativno velik strošek, zato so ţe bili v letu 2010 opravljeni razgovori s predstavniki loškega gospodarstva in podana pobuda po financiranju ali sofinanciranju nakupa merilne postaje onesnaţenosti zraka. Prvi odzivi so ugodni in upamo, da bomo uspeli z medsebojnim dobrim sodelovanjem lokalne skupnosti in gospodarstva zagotoviti merilno postajo in posledično še boljšo kvaliteto zraka tako na območju industrijske cone na Trati, kot tudi na območju celotne Občine Škofja Loka.

Igor DRAKSLER (SLS) je dopolnil pobudo g. Paulusa. Menil je, da je zelo pomembno da se zakonodaja v Republiki Sloveniji uredi drugače. Če so vse sosednje drţave sklenile da bodo naredile beračenju konec, je čas, da to naredijo tudi v Republiki Sloveniji. Zato je bila tudi dana taka pobuda, da se to naslovi na Vlado RS, kjer naj te zakone priredijo tako, da bodo res evropski. Ni evropsko, da je vse dovoljeno, tudi nekatere omejitve so potrebne. Na podoben način trenutno reagira Republika Avstrija. Zato ker imajo drugače prevelike teţave. Najprej se je go. Škorc zahvalil za pobudo, da bodo pospravili okrog njihovega konca. Na drugem koncu pa na Trati raste industrijska cona. Tam je tudi veliko novih delovnih mest, rastejo nove

4 tovarne. Na vsaki od fasad pa se nahaja ena majhna tabla, kjer piše v katerem kraju se nahaja. Menil je, da je čas, da občinska uprava pripravi odlok o preimenovanju naselij in da se uvede novo naselje na tem delu, tako da bo celotna industrijska cona eno naselje. V tem trenutku je ena od stavb v industrijski coni na Godešiču, ostale pa na Trati. Menil je, da bi bilo prav, da se na tem koncu popravi odlok, da bi uvedli tam ulični sistem. V tem trenutku je še čas, ko še nimajo vse tovarne svojih številk, da jih bo mogoče tudi označiti in da bodo šoferji, ki vozijo iz celega sveta, te tovarne tudi našli. To je pristojnost občinskega sveta. Predlog je, da občinska uprava pripravi predlog odloka o spremembi naselja Škofja Loka in da uvede na novi industrijski coni ulični sistem. To je občinska pristojnost. ODGOVOR: V letu 2004 je bil sprejet lokacijski načrt za industrijsko cono Trata, ki obsega območje velikosti 21 ha vzhodno od Traškega grabna in severno od ţelezniške proge Ljubljana – Jesenice. Po izgradnji komunalne infrastrukture se je v letih 2008 in 2009 pričela gradnja proizvodnih objektov. Do konca leta 2010 ne območju industrijske cone ţe posluje 6 poslovnih enot. Območje je delno v katastrski občini Suha – in s tem pripada najbliţji vasi Trata ter delno v katastrski občini Godešič in s tem pripada najbliţji vasi Godešič. Glede na takšne geodetske podatke je geodetska uprava zgrajenim objektom dodelila hišne naslove delno Lipica in delno Godešič. Občinska uprava bo za majsko sejo pripravila spremembo odloka o naseljih Občine Škofja Loka tako, da bo za novo območje industrijske cone določena posebna enota naselja.

Katja GALOF (ZARES): Pribliţati mestni avtobusni promet v Podlubniku uporabnikom: Pri obnovitvi ceste Podlubnik – Klančar je bila ukinjena avtobusna postaja za mestni avtobusni promet v naselju Podlubnik, brez vednosti uporabnikov in Krajevne skupnosti Stara Loka Podlubnik. Zgrajeno novo obračališče za mestni avtobus je sedaj v Veštru. Tako je naselje Podlubnik v katerem je 11 stolpnic in cca. 350 stanovanjskih hiš, ostalo brez mestnega avtobusa, ki ga je povezovalo z mestom (glavna avtobusna postaja) Trato (ţelezniška postaja) in Lipico več kot 28 let. Prebivalci Podlubnika sprašujejo zakaj so obračališče – sedaj tudi vstopno postajo mestnega avtobusa postavili oddaljeno in nedostopno izven naselja Podlubnik v Vešter in s tem prisilili prebivalce Podlubnika predvsem starejše ter upokojence, dijake, študente itd., da ponovno uporabljajo za prevoz osebne avtomobile in to v času, ko se zavzemamo za zmanjšanje individualnih prevozov in povečanje javnega prevoza. Čeprav je bilo na to temo postavljenih več vprašanj, pravega odgovora ni. Eden od odgovorov je bil, da staro postajališče mestnega prometa v Podlubniku ni imelo obračališča. Res je: avtobus mestnega prometa je lahko zapeljal na postajo le s pomočjo vzvratne voţnje, kar pa ni motilo ostalih udeleţencev prometa. V kolikor bi se v zadnjih cca. 30-ih letih predlagatelji in izvajalci avtobusnega postajališča za mestni avtobusni promet vsaj enkrat sprehodili po Podlubniku, bi lahko ugotovili, da bi avtobus s kroţno potjo okoli stolpnici neovirano zapeljal na dosedanje postajališče v naselju. Potrebno bi bilo postaviti le dva prometna znaka. Z zgoraj navedenega se nam postavi več vprašanj. Nesmotrna uporaba občinskih sredstev in ekološko neupravičen projekt. Zakaj izgradnja mestnega avtobusnega postajališča izven naselja, če je mestni avtobusni promet namenjen uporabnikom – prebivalcem Podlubnika in sofinanciran s strani Občine? Zaradi nedostopnosti in predolge poti se za javni prevoz odloča vedno manj uporabnikov - stanovalcev Podlubnika. Je bilo to načrtovano? Je bila izdelana študija o ekonomski opravičenosti novega obračališča mestnega avtobusa in zakaj ne? Kaj bo storila občina, da bi mestni avtobusni prevoz ponovno naredila prijazen do stanovalcev - uporabnikov s Podlubnika? Kdaj bo mestni avtobusni prevoz s Podlubnika sedaj z Veštra usklajen z voznim redom vlakov? Predlagam:  da se ponovno aktivira prejšnja avtobusna postaja in dostop mestnega avtobusa do postajališča uredi s kroţnim prometom in  da se vozni red mestnega avtobusa uskladi z voznim redom vlakov, vsaj v jutranjem in popoldanskem času, ko je največ ljudi ODGOVOR: V sklopu rekonstrukcije drţavne ceste je bilo skladno z lokacijskim načrtom določena tudi lokacija novega avtobusnega obračališča v Podlubniku ravno z namenom, da se zaradi

5 neustreznih prometnih razmer starega končnega postajališča pri stolpnicah le to prestavi in ustrezno uredi. V ta namen je v letošnjem letu predvidena še izgradnja pešpoti do postajališča, saj je prejšnja pot do novega postajališča potekala preko zasebnega zemljišča. Podlubnik ima sedaj dve avtobusni postajališči.

Ţupan je dejal, da bo na prvo pobudo dan pisni odgovor, na drugi del je dal ustni odgovor: v mesecu aprilu računamo, da bo poskusno stekla nova proga oz. bo na drugačen način organiziran mestni promet. Avtobus bo vozil na petnajst minut, tako da bo tudi popoldne spremljal vozni red vlakov, cena bo zniţana in računajo. Pričakujemo, da bo bistveno več ljudi uporabljalo javni promet, kar je pomembno zaradi ekologije, razbremenitve prenatrpanih cest, skrajšanja časa voţnje in stroškov.

 da se ukine pleh – avtomobilski prevoz. ODGOVOR: Ukinitev avtomobilskega prometa – verjetno mišljeno zmanjšanje uporabe le tega. Z uvedbo predvidenih sprememb izvajanja prevozov na avtobusni liniji Podlubnik – Lipica bo dana ustrezna alternativa za potovanja znotraj mesta. Odhodi avtobusov bodo med tednom tekom dneva od 5.00 do 18.30 ure na 15 minut in po 18.30 uri in ob sobotah dopoldan od 7.00 do 13.00 na 30 minut. Občutno bo zniţana cena vozovnic, tako bo voţnja v eno smer 50 centov, cena mesečne vozovnice bo 15 €. Mesečna vozovnica bo prenosna in jo bo lahko uporabnik posodil npr. drugemu druţinskemu članu.

Ţiga NASTRAN (NSi) je imel dve vprašanji oz. pobudi: 1. prvo vprašanje oziroma pobuda občini je v zvezi s kanalizacijo. Zanima ga. če bo občina pristopila k izgradnji kanalizacije in čistilnih naprav v vaseh kot so: Log, Brode, Gabrk, Zminec, Bodovlje, Bukovica, … - gre za vasi s strnjeno gradnjo, ki imajo med 100 in 200 prebivalcev (Zminec celo čez 450 prebivalcev). V teh vaseh se zdi veliko bolj smiselna izgradnja skupnega kanalizacijskega omreţja in čistilne naprave, kot pa izgradnja individualnih čistilnih naprav vsake posamezne hiše. ODGOVOR: Občina Škofja Loka je na podlagi izhodišč drţavnih predpisov ter drţavnega in občinskega operativnega programa, ob razgrnitvi Občinskega prostorskega načrta – OPN (razgrnitev je potekala meseca januarja 2011), razgrnila tudi "plan komunalne ureditve" - prikaz gospodarske javne infrastrukture. Načrti so pripravljeni ločeno za kanalizacijo, vodovod in plinovod. Ti načrti so komplementarni del OPN, vezani na poselitev (obstoječo in predvideno ureditev). Grafika je objavljena tudi na spletih straneh Občine Škofja Loka (Razvojni projekti-leva stran - javne razgrnitve, Povezava na gradivo, Območje gospodarske javne infrastrukture - kanalizacija, vodovod in plinovod so proti dnu). Operativni program kot enoto urejanja uporablja termin »aglomeracije«. V te aglomeracije so umeščena naselja. Spisek oziroma območja aglomeracij, kjer se na podlagi kriterijev drţavnih predpisov predvideva gradnja javne kanalizacije, je sledeč: Škofja Loka, Bukovica, Praprotno, Kriţna gora, Pevno, Brode, Na Logu, Bodovlje, Pungert, Gosteče, Zminec, Sv. Barbara, Gabrk, Log nad Škofjo Loko, Reteče, Godešič, Bukovščica, Ševlje, Knape, Draga. V teh naseljih je predvidena ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda najkasneje do konca leta 2017. 2. druga pobuda pa je glede ceste skozi vas Bodovlje – nasproti novo zgrajene delavnice /vulkanizerja je potok ţe spodjedel bankino. Predlog je, da se ta kratek odcep sanira, predno pride do dodatne erozije breţine in s tem spodkopavanja ceste, saj je trenutno stanje laţje in z manjšim vloţkom denarja sanirati, kot pa v primeru, da se bo še dalj časa čakalo in bo prišlo tudi do poškodb vozišča. ODGOVOR: Breţina je bila poškodovana ob poplavah med 16. in 20. septembrom 2010. Za sanacijo zajede v Bodovljah smo izdelali sanacijski načrt kateri je trenutno v recenziji na Ministrstvu za okolje in prostor RS. Sanacija je načrtovana v proračunu občine Škofja Loka na proračunski postavki 5.3.2.1. točka plana 26 za leto 2011 v višini 25.000,00 €. Računamo, da bo sanacija odobrena in s tem dana odločitev k pristopu sanacijskih del.

6 Janez DEKLEVA (LDS) je dejal, da gre za malo starejšo stvar. v letu 2009 21. 12. je bil občinski javni razpis o oddaji neprofitnih stanovanj in udeleţenci so 30. 6. 2010 dobili odločbe in je prosil, če lahko občinska administracija oz. strokovni sodelavci pripravijo poročilo kako se je dogajalo iz vidika oddaje neprofitnih stanovanj predvsem za listo A, zato ker do neke indice, da stvari niso šle tako kot bi morale iti in je prosil, če bi občina na naslednji seji predstavila rezultate kaj se je dogajalo s tem razpisom v zadnje pol leta po izdajanju odločb. Vprašanje je strukturiral na štiri dele: 1. Poročilo o trenutnem stanju in realizacija IV. javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega 21. 12. 2009, 2. Poročilo o stanju občinskih stanovanj, ki so na razpolago za oddajo za neprofitni najem oziroma so v pripravi za to, 3. Poročilo o stanju občinskih stanovanj, ki jih je občina dala v najem v skladu s predhodnimi razpisi (ali so v njih resnično prosilci-upravičenci ali kdo drug) in kako občina ukrepa v primeru, da upravičenec ni več v tem stanovanju in 4. Občinski načrt nakupa neprofitnih stanovanj, ki naj bi jih občina v prihodnosti vključila za potrebe oddaje za neprofitni najem. ODGOVOR: Po zaključenem postopku javnega razpisa je Občina Škofja Loka, dne 2.8.2010, na oglasni deski in na občinski spletni strani objavila pravnomočno Prednostno listo za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem. Na to listo je uvrščenih 67 prosilcev. Prednostna lista je oblikovana po številu doseţenih točk (prvi ima 550 in zadnji 160 točk). Prosilci se razvrstijo tudi po številu članov (površinski normativ, ki ga določa 14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: primeroma za 1 člana je 20 - 30 m2, za 5 članov pa 65 – 75 m2.) Do dne 22.02.2011 je bil z liste rešen stanovanjski problem dvajsetim prosilcem. Desetim je bilo dodeljeno izpraznjeno stanovanje, desetim pa je bilo na podlagi uvrstitve na prednostno listo dodeljeno stanovanje, v katerem so ţe ţiveli, vendar do sedaj na podlagi najemnega razmerja za določen čas, ki so ga sklenili v preteklosti na podlagi različnih situacij. S tem so ostali v stanovanju in se niso (iz)selili, kljub temu, da niso bili na prvih mestih. Občina trenutno razpolaga z dvanajstimi izpraznjenimi stanovanji, od katerih jih je 5 potrebno celotno obnoviti, kar bo storjeno letos. Sedem stanovanj je ţe obnovljenih, prevzetih od izvajalcev in so pripravljeni za sprejem najemnikov. Predvidevamo, da bodo najemne pogodbe podpisane najkasneje v mesecu aprilu. Občina letno preverja stanje v najemnih stanovanjih skladno z zakonom. Ob tem preverjamo dejansko rabo, število članov in potrebno vzdrţevanje (tekoče in investicijsko). Tekoče vzdrţevanje izvajamo preko upravnika, investicijsko vzdrţevanje pa za stanovanja opravimo na podlagi sprejetega programa in v okviru razpoloţljivih finančnih sredstev občinskega proračun za tekoče leto. Glede namenske rabe in glede izpolnjevanja določb najemne pogodbe Občina sprotno izvaja izterjavo (opomini in izvrţbeni postopek – izvršitelj), pri hujših kršitvah najemne pogodbe, ki je odpovedni razlog po zakonu in po pogodbi, pa zoper takega najemnika sproţimo sodni postopek za odpoved najemne pogodbe. Občina ţe več let načrtno nakupuje stanovanja za pokritje potreb neprofitnega stanovanjskega najema. Količina je vedno omejena s sredstvi proračuna in letnega programa pridobivanja stvarnega premoţenja občine. Trenutno je za leto 2011 v zaključni fazi pridobivanje šestih stanovanj v dveh blokih v Virmašah ter po sprejemu proračuna tudi obnova stanovanjske hiše na Trati s preureditvijo v večstanovanjski objekt. Za leto 2011 predvidevamo še nakup enega stanovanja na trgu.

Matej DEMŠAR (SLS) je dejal, da je ena izmed pristojnosti občin tudi skrb za zapuščene ţivali. Ve, da ima Občina Škofja Loka sklenjen dogovor (trenutno) z zavetiščem Horjul. Vedo pa tudi, da je v Škofji Loki zelo aktivno Društvo za zaščito ţivali Ţverca. On je imel pred nekaj meseci z njimi sestanek in jim je v zvezi z njivo dejavnostjo predlagal, da bi poskušali sami organizirati manjši azil za ţivali, predvsem za mačke. Problematika na področju zapuščenih mačk je bistveno večja kot zapuščenih psov, ker so psi čekirani in je lastništvo laţje ugotovljivo, pri mačkah pa je situacija drugačna in pristop pri reševanju tega problema je malo drugačen. Menil je, da se bodo predstavniki društva v kratkem oglasili pri ţupanu in bodo izrazili ţeljo po pomoči pri pridobivanju kakšne manj vredne nepremičnine, kjer bi bilo mogoče organizirati tak azil za mačke.

7 Strošek, ki ga občine namenjajo oskrbi oz. tej problematiki tudi ni tako zanemarljiv, je pa z obglavljanjem mačk, sterilizacijo in kastracijo in spuščanje nazaj v okolje, se pa ta problematika dolgoročno zmanjša in s tem posledično tudi stroški. Če imajo v Škofji Loki društvo, ki je pripravljeno delati in on ve, da je pripravljeno, je prosil občinsko upravo, da jim stopijo naproti in da bodo prišli skupaj. Dolgoročno je vsekakor za to problematiko tudi iz tega finančnega vidika manjši strošek, kot če se ne naredi nič oz. če se ukrepa na pol, kot se mogoče trenutno. Poudaril bi še eno problematiko z mački: nezanemarljiv je javno zdravstveni problem pojavljanja mikrosporije in posledično zelo neprijetnega glivičnega obolenja tudi pri ljudeh, ker gre za bolezen. Ţal drţava ne prepozna bolezni kot takega druţbenega pomena, da bi bila na razpolago javna sredstva. S tem, ko se pa ti potepuški mački obglavljajo, se vselej pregledajo tudi na to bolezen in v zvezi s tem je tudi dolgoročno stanje boljše. Pobuda gre v teh smeri, da bo ţupan naklonjen predstavnikom društva, ko se oglasijo pri njem in ga vprašajo po pomoči za pridobitev lokacije za azil.

Ţupanu: ALI JE BIL OPRAVLJEN RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI DRUŠTVA ŢVERCA IN KAKŠNE SO USMERITVE? ODGOVOR: Da, s predstavniki društva Ţverca smo se sestali ţe pred prejšnjo sejo občinskega sveta in smo z njimi v stalnem kontaktu. Dogovorili smo se, da bomo sodelovali pri iskanju primernih (zasebnih) prostorov, ki bi omogočali nastanitev zapuščenih mačk v Škofji Loki. V društvu pa ţelijo pred naslednjimi koraki še kadrovsko in strokovno okrepitev.

Mag. Mirjam JAN-BLAŢIĆ (SD): 1. Zanima jih ali je z Loškim utripom ţe sklenjena pogodba o koriščenju občinskega medijskega prostora v tem časopisu v tem mandatu? Vse mandate nazaj se je namreč sklepala pogodba, ki je opredeljevala obseg in pogoje za brezplačne prispevke članov in članic občinskega sveta ter podţupanov v tem časopisu. Če pogodba še ni sklenjena predlagamo, da jo občina urgentno sklene za ta mandat. ODGOVOR: Dogovori z Loškim utripom je sklenjen, pogodba bo podpisana po potrditvi letnega proračuna. Vsaka svetnica oziroma svetnik bo lahko imel v Loškem utripu v tem mandatu tri plačane objave po pol strani. Evidenco bo vodila Mateja Pleško Naglič.

Ţupan je dejal, da bo pisni odgovor. Tudi če ni sklenjene pogodbe, dogovor je bil sklenjen, če tudi ni v pisni obliki.

2. Zanima jih kaj bodo sedaj ukrenili glede sanacije desne breţine Sore pred Puštalskim mostom? Če je prav znano Ribiška zadruga nadaljuje s nedopustno prepovedjo za posege v strugi Sore. Ali imajo kakšne druge moţnosti, da to zadevo začnejo urejevati na kakšen drug način?

Ţupan je pojasnil, da so se ţe srečali tri partitno, ne pa štiri partitno, brez vseh štirih dejavnikov ne gre, se pravi: ribiške druţine, prizadetih, vodne skupnosti in občine.

Lidija GOLJAT PRELOGAR je predlagala, da bi bilo v Občini Škofja Loka potrebno bolj strateško urejati področje vrtcev, osnovnih in glasbenih šol, za katere je lokalna skupnost zakonsko odgovorna. Zato je predlagala, da bi Občina Škofja Loka morala pripraviti dolgoročni dokument 'Strategija urejanja vzgoje in izobraţevanja v Občini Škofja Loka'. Ta dokument bi v prvi vrsti ugotavljal potrebe občine v smislu organizacije in financiranja na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in glasbenega šolstva. V drugi vrsti pa bi načrtoval delo občine na prej omenjenih treh področjih v skladu z veljavno zakonodajo, s trendi natalitete, finančnimi zmoţnostmi in drugimi dejavniki. Strategija bi imela dolgoročno vrednost - za obdobje petih let in bi morala vsebovati: kratkoročno in dolgoročno ugotavljanje prostorskih potreb glede na trende natalitete na nacionalnem in lokalnem nivoju, proračunsko planiranje in akcijski oz. operativni načrt za vsako leto posebej. Le na ta način bi bilo mogoče kakovostno načrtovati in izvajati naloge iz področja vzgoje in izobraţevanja, za katere je lokalna skupnost zadolţena. Svetnica tako poziva občinsko upravo, da njene strokovne sluţbe čim prej v sodelovanju z Odborom za druţbene dejavnosti pristopijo k izdelavi te strategije.

8 ODGOVOR: Ocenjujemo, da je priprava takšne strategije koristna za nadaljnji razvoj dejavnosti in za organiziranje dela v Občinski upravi. V sodelovanju s predstavniki zavodov in sluţb, ki delajo na tem področju bomo pristopili k pripravi strategije.

Klemen ŠTIBELJ je dejal, da se je danes dopoldne sprehajal po cesti od sankališča Mišouh do poti, ko se pride na Kriţno goro, ob Sori pod Hrastnikom. Tam je pot tudi za namen spravila lesa, ker ne smejo čez most na Luši. Ob tem je videl, da je bila v reko Soro zvrnjena prikolica odpadnega materiala. Kaj sedaj lahko občina naredi? Dal je pobudo, da naj občina kaj naredi, ker je med tem materialom tudi nekaj rol itisona in to bo ob prvi večji vodi prišlo v Škofjo Loko. ODGOVOR: Sporočili smo inšpekcijski sluţbi.

Janez RADELJ (DESUS) je opozoril na cesto med Španom in Kovačem. To je spodnja cesta Pod Plevno. Tam ograja z breţino vred pada proti Sušci, to ni več ograja. Mogoče se bo sedaj dalo še kaj rešiti, če bo enkrat vse skupaj padlo v vodo, potem bo problem še večji. Rad bi da bi z enim delom pomislili tudi na to cesto. ODGOVOR: Zaradi prenizkih stebrov in strme breţine se je tekom let zaradi odrivanja snega odbojna varovalna ograja podrla proti Sušci. Odbojno ograjo bomo letos sanirali s sredstvi letnega rednega vzdrţevanja občinskih cest (zabiti globlje stebre).

Igor DRAKSLER (SLS): ko se gre od industrijske cone po krajevnih cestah na Sorško polje in ko se iz vasi Sv. Duh ali pa Godešič sprehodite po Sorškem polju je tam polno krajevnih in lokalnih cest naše občine. Po zimskem oranju in voţnji gnojnice pa to niso več ceste, ki so bile prej v redu vzdrţevane, ampak je sedaj to njiva. Predlagal je, da se v okviru svoje pristojnosti občinsko redarstvo pozabava tudi s tistimi, ki onesnaţijo vse te ceste, da občini ne bo vsako leto potrebno znova in znova posipati teh cest in jih vzdrţevati. Menil je, da bi se tam kar precej privarčevalo, če bi se končno na tem področju naredil red. Tudi ena cesta ni normalno prevozna pozimi, ampak ne zato, ker je zima opravila svoje, ampak ker je neresno delo ljudi na tem koncu opravilo svoje. Redarstvo naj se pozabava, za vsakega se ve kdo je lastnik, ve se pa tudi kdo vozi največje količine odpadnega materiala na Sorško polje in to je KŢK, ki vozi tja. Njega so na to opozorili ljudje, ki hodijo na tem koncu na sprehode in menil je, da je prav, da se redarstvo zapelje tudi tja, kjer običajno ni ljudi, so pa ljudje, ki uničujejo občinsko imovino. ODGOVOR: Pobuda je na mestu in smo jo posredovali medobčinskemu inšpektoratu oziroma redarstvu, ki bo ukrepalo skladno s pristojnostmi.

Klemen ŠTIBELJ (NSi). Zanimalo ga je kakšna je trenutna ali pa prihodnja ureditev občine glede prometa oz. dostopa iz Škofje Loke do Ljubljane. Ve, da je bilo v preteklosti danih več variant kako naj bi Škofjeločani čim laţje dostopali do Ljubljane. Med drugim je bila neka razširitev ceste – štiripasovnice do Medvod in neka obvoznica mimo Medvod. Zanima ga kakšna bo prihodnja usmeritev oz. kaj bo Škofja Loka zastopala v prihodnje kot tisto najbolj idealno moţnost dostopa do Ljubljane. ODGOVOR: Dostop do Ljubljane je kratkoročno in dolgoročno še vedno predviden tako kot sedaj, to je po drţavni cestni mreţi preko Jeprce in Medvod do Šentvida, kjer je predvidena gradnja bolj propustne nove štiripasovnice.

Ţupan je dejal, da kar se tiče Medvod, to ni v pristojnosti Občine Škofja Loka. Dejansko pa je načrtovana štiripasovnica. Kar pa zadeva izhod iz Škofje Loke, so se pa prejšnji teden načeloma dogovorili, da bi bila glavna vpadnica v Škofjo Loko čez industrijsko cono, se pravi od Lipice bo novo kroţišče ob obstoječem podvozu do kroţišča v industrijski coni in od tam na Mejo glavna cesta. S tem se bosta razbremenili dve vpadnici in sicer od Starega dvora do Ţabnice in od Lipice do Jeprce. Tu ni nobenih poti, niti kriţišč. Medtem ko je cesta od Starega dvora do Ţabnice praktično mestna cesta, saj je na vsakih 20-30 m uvoz, po drugi strani sta pa tudi Godešič in Reteče zelo ogroţena zaradi prometa. Sledila bo prepoved prometa za tovornjake po teh dveh cestah.

9 Anton PERŠIN (SDS): 1. Vlaganje v telefonijo – zanima ga koliko je še ostalo sredstev za telefonijo iz tega naslova. Vedo, da se ta denar pritiče krajevnim skupnostim. Rad bi podatek koliko je še teh sredstev. Na kakšen način in katerim krajevnim skupnostim je bil do sedaj nakazan? ODGOVOR: Iz naslova vračila vlaganj v telefonijo je na računu občine rezerviranih še 46.969 EUR. Ta sredstva so namenjena upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omreţje - fizičnim osebam, ki še niso predloţili podpisanih poravnav oz. še niso predloţili podatkov, potrebnih za pripravo poravnave in nakazilo zneska vračila. Ostanka sredstev za nakazilo krajevnim skupnostim ni. Nobeni krajevni skupnosti tudi niso bila izplačana nikakršna sredstva, razen v primeru, da je bila KS vlagatelj zahtevka (enak poloţaj kot upravičenci fizične osebe). 2. Svoj čas so imeli v Nami (ko je bil še en drug lastnik) pri ţivilskem delu v pritličju v hodniku tablo, kjer je bila moţnost oddajanja malih oglasov: kupim, prodam, itn. Sedaj tega ni več tam, vendar to ljudje zelo pogrešajo. Tu ni nobenega takega prostora, kjer bi lahko na tak način oddajali svoja vprašanja oz. pobude, zato so se nekateri pač obrnili nanj, naj to zadevo posreduje občinskemu svetu z ţeljo ali lahko občina v tej smeri kaj naredi oz. da pobudo kakšni drugi trgovini ali kar koli, da bi vsaj na enem mestu imeli moţnost, da se te stvari na viden način tudi izkazujejo.

Ţupan je povedal, da bodo v Nami vprašali ali je moţno pri njih spet to uvesti, sedaj vedo da je namesto Orehka tam Mlinček. ODGOVOR: Pobuda je bila 10. marca poslana v Namo, vendar do danes še nismo prejeli odgovora.