SREDNJA DOBRAVA
1763
Srednja in Spodnja Dobrava, 1763 Vir: Joţefinska vojaška karta
1826
Srednja Dobrava, 1826 Vir: Franciscejski kataster (http://giskd6s.situla.org/giskd/)
Vir: Kako se pri vas reče – Srednja Dobrava (RAGOR)
1893
Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 23. 5. 1893 Op.: Obvestilo o koncu svinjske rdečice.
1900
Katoliški krogi pod vodstvom dr. Janeza Evangelista Kreka so leta 1897 kot prvo na Gorenjskem ustanovili Delavsko katoliško prosvetno društvo v Kropi, ki mu je maja 1898 sledilo sorodno Izobraţevalno, bralno in pevsko društvo v Kamni Gorici. Katoliška izobraţevalna društva so na radovljiškem območju ustanavljali predvsem v prvem desetletju 20. stoletja: leta 1900 na Dobravi pri Kropi in v Kamni Gorici, 1901 v Radovljici, 1907 v Mošnjah, 1908 na Brezjah in v Ljubnem, 1909 v Podnartu in 1910 v Begunjah. Omenjena društva so postopoma začela postavljati ljudske ali prosvetne domove, v katerih so imela tudi svoje knjiţnice. Le-te so izšle iz ţe obstoječih ţupnijskih knjiţnic, ki so pospešeno pridobivale novo knjiţno gradivo in opremo. Vir: Linhartovi listi, 20. 5. 2006
1937
Srednja Dobrava, 93-16-8-7-1. Sr so du zdr fin Radovljica 7 km, ţand pTt Podnart 4 km, ţel o Otoče 1.2 km, š ţup v kraju. Šola ust. 1878, 2 odd. Kmet nad. š. Gosp. nad. teč. SKJ, Prosv. d., DKfid, PSVD. Nm 500 m. Leţi na lepi sončni planoti s. nad Lipnico, 1 km obč. poti od ban. ceste (dostop tudi z avtom). Preţivlja se s kmetovanjem in gozdarstvom, stranski dohodki kot v Spod. Dobravi. Stikališče izletnih potov na Brezje (1 uro), Jelovico (Vodice 866 m, Martinček 1250 m, 3 ure), Kropo (1 uro), zdravilni vrelec Vrčice (0.5 ure); lepe razgledne točke (Stolec in Ostra peč 20 min., Pogled ure), kopališče (naravno) v Savi in Lipnici, gost. s tuj. sobami. Ţupnija Dobrava (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 820 duš. Pokopališče. Ţupna cerkev povišanja sv. Kriţa je bila podr. Ţupnije v Mošnjah, dokler ni tu 1788 nastala lokalija, 1876 pa ţupnija. Lična stavba, v njej L. Layerjev kriţev pot in 2 sliki M. Stroja. Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937
Dobrava pri Kropi. Na Srednji Dobravi smo pokopali v nedeljo ob zelo veliki udeleţbi domačega in tujega ljudstva našega cerkovnika Joţefa Koselja, ki je bil daleč naokoli znan in zelo priljubljen zaradi svoje poštenosti, šepavosti, pridnosti ter izredne razumnosti. Uţival je splošen ugled. Umrl je po teţkem, mučnem trpljenju, previden s tolaţili sv. vere. Do zadnjega hipa pri zavesti je pogumno prenašal vse bolečine. Cerkovniško sluţbo je z zgledno vestnostjo, ljubeznijo in natančnostjo izvrševal 45 let vsem ţupljanom v korist in zadovoljnost. Kot človek je bil zelo priljubljen sosed in miroljuben mejaš. Tudi v javnosti je deloval več čas, posebno na gospodarskem polju. Bil je soustanovitelj, član in odbornik »Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi«, kjer se je zale uspešno udejstvoval. Ravno tako je bil od ustanovitve »Kmečke zadruge« njen član. Zelo rad je bral časnike in knjige, kar se mu je poznalo po njegovi prisebnosti in zabavni šegavosti, tako, da so ljudje zelo radi hodili k njemu v vas. Z ţeno Heleno, ki mu je umrla pred tremi leti, sta imela 9 otrok, od katerih je še 8 ţivih. V druţini so se dobro razumeli in vzgojili sta res vzorno druţino, na katero sta bila lahko ponosna. Vsi ţupljani, prijatelji in znanci ga bomo ohranili v trajnem in lepem spominu ter mu ţelimo mir in pokoj. Vir: Domoljub, 3. 2. 1937
1939
Dosedanji sedeţ občine Ovsiše v radovljiškem okraju, se prenese iz Podnarta na Srednjo Dobravo istega okraja. Vir: Domoljub, 17. 8. 1939
1949
Seznam porok v Kranju, dne 10. decembra 1949: … Mohorič Zdravko Srednja Dobrava in Stopar Sonja. Vir: Gorenjski glas, 15. 12. 1949
1952
V sneţnih zametih in plazovih. … Na Srednji Dobravi so se pozivu prvi dan slabo odzvali. Drugi dan se jih je javilo več in so skupno s Kroparji kidali cesto Kamna gorica- Kropa. Toda nekateri Dobravci so ţe po pol ure dela vzeli v roke malico – klobaso in ţganje – in se začeli norčevati iz kroparskih delavcev, kar je vsega obsojanja vredno, četudi je bila morda le šala. Vir: Gorenjski glas, 1. 3. 1952
Kmetijska zadruga Srednja Dobrava razpisuje mesto oskrbnika v planšarski koči na Vodicah. Reflektanti naj se pismeno ali ustmeno javijo v KZ Sr. Dobrava najkasneje do 20. julija 1952. Vir: Gorenjski glas, 12. 7. 1952
1953
Na Lipnici so ţe začeli zidati temelje za novo osemletno šolo. To bo moderna stavba, ki bo zadoščala potrebam osnovne šole Srednja Dobrava in višjih razredov osemletk Krope, Kamne gorice, Ovsiš, Srednje Dobravo in Otoč. Vir: Glas Gorenjske, 20. 11. 1953
1954
Pozicija Srednje Dobrave, 1954 Vir: DAR (Selanov reliefni zemljevid)
1956
30. V Podnartu — Vsako sredo od 8.—10. ure za vso ţivino. Na to prodajno mesto organizirajo dogon ţivine K Z Podnart, K Z Srednja Dobrava; za rogato ţivino tudi K Z Ljubno. Vir: Glas Gorenjske, 13. 1. 1956
Tečaji v zadrugi Srednja Dobrava. Na pobudo Okrajne zadruţne zveze v Kranju, smo tudi pri nas na Sr. Dobravi ustanovili organizacijo zveze ţena zadruţnic. Ţene same smo organizirale dvomesečni šivalni tečaj pod vodstvom Tončke Šolar. Tečaj je obiskovalo 15 ţena in deklet in smo ga z uspehom zaključile. Imele smo tudi tečaj za predelavo svinjskega mesa, na katerem smo spoznale nekaj sodobnih načinov spravljanja svinjskega mesa. Oba tečaja sta uspela in smo sklenile, da bi prihodnjo zimo imele podobne tečaje. Zato si ţelimo tečaja na katerem bi se naučile pravilnega konzerviranja sadja in zelenjave. Zahvaliti se moramo KZ Sr. Dobrava, ki nam je odstopila tople prostore v novem zadruţnem domu. / Vida Finţgar Vir: Glas Gorenjske, 27. 4. 1956
Ali so niţinski pašniki potrebni? … Na zadnjem občnem zboru KZ Srednja Dobrava so se člani tudi zavzemali za ureditev niţinskega pašnika. O teh potrebah jim je govoril tovariš Valentin Benedičič, član OZZ Kranj, strokovnjak za ureditev planinskih pašnikov. Dejal je, da bi se s to pripravo mlade ţivine za bivanje v naravi znatno zniţale nezgode v planinah, ki so bile lansko leto na jelovških planinah precej pogoste. Poginilo je kar 8 goved. Seveda je bila tej nesreči kriva tudi nalezljiva bolezen »šumeči prisad«. Letos bo proti tej bolezni cepljena vsa ţivina, ki bo odšla na pašo v omenjene planinske predele. Prednosti pri cepljenju bodo imeli ţivinorejci lancovške in radovljiške KZ, ki imajo ţivino zavarovano in jo bo veterinar cepil na stroške Drţavnega zavarovalnega zavoda. Vir: Glas Gorenjske, 27. 4. 1956.
1958
KZ Podnart, Ljubno in Srednja Dobrava se bodo zdruţile v zadrugo s sedeţem v Podnartu. Vir: Glas Gorenjske, 3. 10. 1958
Z občnega zbora KZ Podnart. V nedeljo, 19. oktobra je bil v Podnartu občni zbor Kmetijske zadruge Podnart. Občnega zbora so se udeleţili tudi člani KZ Ljubno in Srednja Dobrava. Iz poročil je bilo razvidno, da je imela KZ, ki ima 93 članov s plačanimi deleţi, v prvem polletju 28,595.000 din prometa, 15 % več kakor v preteklem letu v istem času. Druţbeni dohodek v I. polletju je bil 1,120000 din. Odkup je bil napram lanskemu letu doseţen v prvem polletju ţe preko 80 %. Koloradski hrošč, kljub razširitvi, škode ni napravil, ker so posestniki in zadruga poškropili 22 ha ali 98 % krompirišč. Na področju KZ je bilo posajeno v kooperaciji 3,7 ha semenskega krompirja. Na 2,5 ha je bila v kooperaciji posajena v letošnji jeseni italijanska pšenica. Zadruga je preskrbela pridelovalcem prvovrstno some in gnojila, setev in trošenje gnojil je bilo pod strokovnim vodstvom. V razpravi so zadruţniki predvsem kritizirali prepoved naravnega osemenjevanja krav. Zahtevali so, naj ostane na teritoriju KZ Podnart še en bik za navadno osemenjevanje, umetno osemenjevanje pa naj bo po vaseh, da jim ne bo treba voziti krav predaleč. Na koncu so zadruţniki vseh treh zadrug sklenili, da se zdruţijo v eno zadrugo s sedeţem v Podnartu. Določili so 42 kandidatov v zadruţni svet, od katerih jih bode 9. novembra izvolili 35. Vir: Glas Gorenjske, 24. 10. 1958
1959
Prodam elektromotor, znamke »Siemens« 7 K V , v zelo dobrem stanju. Vidic Stane, Sr. Dobrava št. 17, Kropa. Vir: Glas Gorenjske, 24. 4. 1959
Delo KO v radovljiški občini. Pretekli torek popoldne je bil v Radovljici sestanek s predsedniki vaških odborov SZDL in s predsedniki krajevnih odborov. Govorili so o novem načinu finansiranja krajevnih odborov in o komunalnih problemih. Na področju radovljiške občine je deset krajevnih odborov (Brezje, Kropa, Ljubno, Podnart, Lancovo, Kamna gorica, Srednja vas, Srednja Dobrava, Begunje in Mošnje). Ti so lani razpolagali z 2 milijona 24 tisoč dinarji. Krajevni odbori radovljiške občine imajo po planu za letošnje leto predvidenih okoli 6 milijonov dinarjev. … Vir: Glas Gorenjske, 29. 5. 1959
Kmetijska zadruga Podnart išče pastirja za planino Vodice. Zaţelen druţinski par. Celotna oskrba na planini. Plača po dogovoru. Ponudbe oddati nujno do 5. junija 1959 na naslov Pfajfar Lovro, Srednja Dobrava, p. Kropa. Vir: Glas Gorenjske, 1. 6. 1959
Volitve in imenovanja OLO Kranj: … 32. Mohorič Anton, roj. 1907, upokojenec, Mišače, Srednja Dobrava. Vir: Uradni vestnik okraja Kranj, 7. 12. 1959
1961
Poţivitev dela aktiva LMS. Srednja Dobrava (M. S.) — Vaški aktiv LMS v Srednji Dobravi je bil zelo nedelaven, zato so ga mladinci kar sami razpustili. Na pobudo občinskega odbora SZDL Radovljica pa je bil v tem kraju pred dnevi skupni sestanek članov KO SZDL in mladincev, na katerem so sklenili, da bo mladinski akti v spet zaţivel. Uredili so kadrovska vprašanja in se pogovorili, kako bodo uredili knjiţnico in prostor s televizijskim aparatom. Čez zimo bodo člane mladinskega aktiva pritegnili h kulturno prosvetnemu delu. Vir: Glas, 30. 9. 1961
Povsod enake teţave. Lancovo, Srednja Dobrava. Vaška aktiva LMS na Lancovem in na Srednji Dobravi sta imela letni konferenci med prvimi v radovljiški občini. Na konferencah, ki sta bili preteklo soboto, so mladinci govorili o pripravah na občinsko konferenco in na kongres ter se pogovorili o nekaterih teţavah, ki ovirajo uspešnejše delo. Ker imajo v obeh krajih skoraj enake teţave, lahko o njih spregovorimo kar v istem sestavku. Razen tega, da mladinci nimajo primernega prostora za delo v okviru svoje organizacije, je vedno teţje tudi zaradi pomanjkanja sposobnega kadra za mladinske voditelje. Najbolj pereče je to, da je večina mladincev vključena tudi v tovarniške aktive in se potem upravičeno ali neupravičeno izgovarja na delo, ki ga opravlja v teh aktivih. Mnogi mladinci so bili mnenja, da bi morali zaposleni mladini posvečati več pozornosti delu v svojih vaseh. Na obeh vaških konferencah so mladinci sprejeli sklep, da bodo poiskali nove obliko dela in nove načine sodelovanja z drugimi krajevnimi organizacijami. Doslej se je namreč velikokrat dogajalo, da so bili mladinci zaţeleni predvsem takrat, ko je bilo treba okrasiti prireditvene prostore, postaviti mlaje ali pri kakšnem drugem tehničnem opravilu. Vir: Glas, 25. 10. 1961
Kam v nedeljo? Srednja Dobrava - Osrednja in zelo pomembna prireditev za Gorenjce bo v nedeljo na Srednji Dobravi, in sicer ţalna komemoracija ob Dnevu mrtvih pri novem grobišču padlih v NOB, kjer je pokopan tudi narodni heroj Stane Ţagar. Kako bo prireditev potekala, nam je povedal sekretar Okrajnega odbora Zveze borcev Kranj tovariš Franc Konobelj - Slovenko: »Začetek ţalne komemoracije na Srednji Dobravi bo v nedeljo ob 10. uri. O b tej priloţnosti bodo nastopili pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, godba na pihala DPD »Svobode« iz Kranja in drugi. Po sedanjih podatkih se bo ţalne komemoracije na Srednji Dobravi udeleţilo precej Gorenjcev in znanih političnih delavcev. Narodni heroj Stane Ţagar je med Gorenjci zelo znan kot predvojni organizator, član Centralnega komiteja KPS, član glavnega štaba NOV in POS itd. Skupaj s Stanetom Ţagarjem pa so v preurejenem grobišču pokopana še ostali gorenjski borci. Zato pričakujemo zares številno udeleţbo.« Vir: Glas, 28. 10. 1961
Prodam slamoreznico, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje. Gospodarsko poslopje je primerno za preureditev stanovanjske hiše. Hugo Mihelič, Srednja Dobrava 15 pri Kropi. Vir: Glas, 28. 10. 1961.
Volovska vprega z gnojnim košem v Srednji Dobravi, 1961 Vir: Gorenjski kraji in ljudje IV. (Foto: A. Novak) V šestdesetih letih so bili traktorji na kmečkih domovih prav maloštevilni. V občutni premoči je bila vpreţna ţivina. Največ so vozili z enojno vprega – z volom ali pa s konjem. Vir: GKiL IV.
1962
Ugodno prodam Vespo »Grand sport«. - Janez Pfajfar, Sr. Dobrava 10, Kropa. Vir: Glas Gorenjske, 12. 5. 1962
1963
Prodam gospodarsko poslopje na Srednji Dobravi pri Otočah, primerno za preureditev v stanovanjsko hišo. Velik sadni vrt, voda, elektrika, načrt in 5.000 kg apna pri stavbi. Naslov v oglasnem oddelku. Vir: Glas, 8. 6. 1963
1964
Prodam kmečke vpreţne sani. Sr. Dobrava 15, pri Kropi. Vir: Glas, 4. 1. 1964
Prodam gospodarsko poslopje, primerno za gradnjo stanovanjske hiše, elektrika, vodovod in 5000 kg apna pri stavbi. Po ţelji prodam tudi dve njivi. Srednja Dobrava 15, pri Otočah. Vir: Glas, 22. 2. 1964
Prodam zimska jabolka, večjo količino. Sr. Dobrava 15, Kropa. Ogled od 13. do 16. ure. Vir: Glas, 26. 9. 1964
1965
Prodam 12 mesecev starega bikca. Pfajfar Ivanka. Sr. Dobrava 10, Kropa. Vir: Glas, 3. 11. 1965
1967
Joţe Resman je bil rojen 1910. leta v Srednji Dobravi pri Kropi. S Stanetom Ţagarjem sta bila v isti partijski celici od leta 1931. Resman je kmet in je doma ilegalno delal za osvobodilno fronto. Vir: Glas, 25. 11. 1967
1968
Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Sr. Dobrava 9, Kropa. Vir: Glas, 28. 11. 1968
1969
Prodam SVINJO za zakol, teţko 140 - 150 kg in BIKA, starega eno leto in pol. Sr. Dobrava 9, Kropa. Vir: Glas, 22. 1. 1969
V nagradnem ţrebanju »Po Prešernovih stopinjah« po Koroški in Kanalski dolini bodo ţrebali za vas: … Šolar Stanko, Sr. Dobrava 9, Kropa. Vir: Glas, 26. 4. 1969
1970
Rešitev nagradne uganke. Ţreb smo tokrat zaupali naši novi sodelavki Poldki Bogataj. Iz kupa dopisnic je potegnila pisanje učenke Vere Papler, Sr. Dobrava 15, pošta Kropa. Srečni nagrajenki iskreno čestitamo. Knjigo ji bomo poslali po pošti. Vir: Glas, 18. 4. 1970
1971
Vso oskrbo nudim mlajši upokojenki za varstvo dveh otrok (dve leti in šest let) v dopoldanskem času. Kozjek Julka, Sr. Dobrava 19, Kropa. Vir: Glas, 11. 12. 1971
1973
Naročniki ţrebajo naročnike. Objavljamo imena drugih dvajset izţrebanih Glasovih naročnikov jesenskega ţrebanja: … Škvarc Štefarn, Sr. Dobrava 7, Kropa. Vir: Glas, 10. 10. 1973
Prodam KRAVO simentalko, 2 meseca brejo. Sr. Dobrava 13, Kropa. Vir: Glas, 20. 10. 1973
Ţrebanje na mednarodnem Gorenjskem sejmu - 50 GEHA koledarjev za … Ludvik Bešter, Sr. Dobrava 1a, 64245 Kropa. Vir: Glas, 20. 10. 1973
1974
Prodam nov MOPED T 14. Pfajfar Ivanka, Sr. Dobrava 10, Kropa. Vir: Glas, 20. 4. 1974
GASILSKO DRUŠTVO SREDNJA DOBRAVA pri Kropi priredi v nedeljo 16. junija pred zadruţnim domom veliko VRTNO VESELICO ob 15. uri z bogatim srečelovom in kegljanjem za jarca. Zabaval vas bo ansambel »MURKA« s pevcema Jano Stare in Antonom Trante. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. Vabijo gasilci! Vir: Glas, 15. 6. 1974
Vir: Glas, 30. 7. 1974
1975
Priznanja OF bodo dobili: … Filip Sitar s Srednje Dobrave. Vir: Glas, 25. 4. 1975
Prodam MOTOR in druge dele za R-8 ter MOTOR z a wartburga. Frelih, Sr. Dobrava 18, Kropa. Vir: Glas, 25. 4. 1975.
RENAULT 8, karamboliran, prodam po delih. Frelih, Sr. Dobrava 18, Kropa. Vir: Glas, 20. 5. 1975
Prodam KRAVO po teletu in suha BUKOVA DRVA. Sr. Dobrava 4, Kropa Vir: Glas, 31. 10. 1975
1976
Prodam OSLA, vajenega voziti. Pogačnik Rudi, Sr. Dobrava 11, Kropa. Vir: Glas, 16. 1. 1976
Prodam MINI MORIS 1000 z dodatno opremo, letnik 1971. Albinini Miro, Sp. Dobrava 4, 64245 Kropa, telefon 70-131. Vir: Glas, 17. 12. 1976
1978
Mladinska delovna akcija. Radovljica — Čeprav se čas mladinskih delovnih akcij ţe izteka, so se mladi v radovljiški občini odločili, da v duhu stališč pravkar sklenjenega X. kongresa ZSMS izkoristijo zadnje jesenske dni za organizacijo lokalnih delovnih akcij. Ţe v soboto, 28. oktobra, se bo zgodaj zjutraj zbralo na Srednji Dobravi pri Kropi okoli 200 mladincev iz vse občine, od koder bodo odšli na urejanje bankin na cesti Spodnja Dobrava-Prezrenje in popravilo ceste Zgornja Dobrava-Mišače. Po opravljeni akciji bodo priredili brigadirski večer s kulturnim programom. / J. R. Vir: Glas, 27. 10. 1978
1982
Srednja Dobrava pri Kropi - V soboto, 13. marca ob 18. uri bo v prostorih krajevnega doma koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole iz Radovljice pod vodstvom Joţeta Aţmana. Koncert bo posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku in dnevu ţena. Priredile ga bodo druţbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Srednja Dobrava. Vir: Glas, 12. 3. 1982
Na Srednji Dobravi glasujejo. V krajevni skupnosti Srednja Dobrava bodo v delegacijo za zbor krajevni h skupnosti volili: 1 AVGUŠTIN Julka, Zg. Dobrava 7 2. BERTONCELJ Milka, Zg. Dobrava 4 3 BLAZNIK Franci, Mišače 4 4 DEBELJAK Emil, Zg. Dobrava 16 5 FRELIH Andrej, Zg. Dobrava 23 6 JEŠE Niko, Sr. Dobrava 1 7. POGAČNIK Joţe, Lipnica 10 Glasovnica za delegiranje v skupščine interesnih skupnosti vsebuje kandidate: 1 BABIĆ Mina , Mišače 1 2. BERTONCELJ Špela, Zg. Dobrava 4 3 DEBELJAK Marija, Lipnica 1a 4 GOLMAJER Vinko, Sr. Dobrava 5 5 GORIČNIK Helena, Lipnica 9a 6 GUZELJ Joţica, Sr. Dobrava 6a 7 JEŠE Marjan, Sp. Dobrava 8 8 PFAJFAR Joţa, Sr. Dobrava 10 9 POGAČNIK Tone ml., Zg. Dobrava 27 10. RAKOVEC Ludvik, Zg. Dobrava 20 11. TERLIKAR Danica, Sr. Dobrava 5a Vir: Glas, 12. 3. 1982.
R-4, letnik 1974, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Lovro Kozjek, Sr. Dobrava 19, Kropa, tel. 79-614. Vir: Glas, 15. 10. 1982.
1987
Prodam zelo dobro domače dolenjsko VINO, Sr. Dobrava 14. Vir: Gorenjski glas, 29. 12. 1987
1988
Iz tretjega samoprispevka v KS Srednja Dobrava - Ostajata še Dom in trgovina. Srednja Dobrava, 12. decembra - V krajevni skupnosti Srednja Dobrava v Lipniški dolini v radovljiški občini so konec novembra letos drugič imeli krajevni praznik, odkar imajo krajevno skupnost. Iz bogatega narodnoosvobodilnega obdobja so se namreč lani odločili, da bodo praznovali spominjajoč se mnoţične izselitve druţin z vseh treh Dobrav. 5. decembra 1941 je bil tisti ţalostni dan, ko so številni domačini morali zapustiti domačije. Tudi letos so praznovanje zdruţili 27. novembra s proslavo Dneva republike. Srednja Dobrava je ena od petih krajevnih skupnosti v Lipniški dolini. Za vse pa je značilno, da so po vojni ljudje veliko sami naredili. V primerjavi z nekaterimi drugimi kraji na Gorenjskem pa se je na svojstven način v uresničevanje ţelja in programov vedno vključevalo tudi zdruţeno delo na tem območju, saj ni nikdar »škrtarilo« s pomočjo. Krajevne skupnosti v dolini namreč letne programe vedno sprejemajo skupaj z delovnimi organizacijami in jih vsako leto tudi ocenijo.
Alojz Vidic
»Plačevanje ţe tretjega samoprispevka v naši krajevni skupnosti, ki se bo iztekel 1990. leta, se je letos prevesilo v drugo polovico,« ugotavlja predsednik krajevne konference socialistične zveze Alojz Vidic. »Dobršen del programa iz tretjega referenduma smo v krajevni skupnosti doslej ţe uresničili. Program javne razsvetljave je končan; v zameno zanjo so se na Spodnji Dobravi odločili za gozdno pot na kmetijska zemljišča. Gasilci so letos avgusta s pomočjo interesne skupnosti za poţarno varnost dobili gasilski avtomobil. Tudi športno igrišče je ţe skoraj dograjeno. Vsa naselja imajo tudi zabojnike za smeti. Veliko pa je bilo narejenega tudi na modernizaciji cest. Letos smo na ta način, in predvsem z veliko lastnega dela, dobili urejeno cesto od Mišač do Otoč...«
Letos so uredili tudi cestno povezavo od Otoč proti Mišačam
Iz referendumskega programa bodo najbrţ tudi v prihodnje še namenili kakšen dinar za modernizacijo na cestah. Glavna naloga, ki jih čaka, pa sta obnova doma krajevne skupnosti in ureditev trgovine v njem.
Miro Albinini
»Dom in trgovina bosta najbolj zahtevni in hkrati zdaj tudi najbolj nujni nalogi,« ocenjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Miro Albinini. »Nekaj materiala za obnovo doma smo sicer ţe nabavili, vendar ugotavljamo, da celoviti prenovi sami ne bomo kos. Ţal ne gre le za obnovo ostrešja, kot smo nekaj časa mislili. Razen tega pa ţelimo, da bi s prenovo uredili tudi preskrbo oziroma trgovino. Ţe nekaj časa razmišljamo, da bi se stvari lotili morda na način, kot so se je v krajevni skupnosti Lancovo oziroma po svoje tudi v Podnartu. V svetu krajevne skupnosti se bomo morali o tem čimprej odločiti in se pogovoriti še s krajani …«
Niko Ješe
Podpredsednik sveta krajevne skupnosti Niko Ješe pa je prepričan, da krajani najbrţ ne bi imeli nič proti, če bi se obnove doma in ureditve trgovine lotili skupno s samoupravno stanovanjsko skupnostjo oziroma Alpdomom in Špecerijo Bled. »Pri tem pa bi tudi vsi skupaj, predvsem mladi, ki so pripravljeni sodelovati, prijeli za delo. V svoji mladinski organizaciji mladi trenutno sicer niso najbolj uspešni, so pa delavni v gasilskem društvu. Mislim, da nas prihodnje leto čaka tudi poţivitev športnega društva in še nekaterih dejavnosti v krajevni skupnosti. Prepričan pa sem tudi, da še nismo končali pogovorov glede razširitve telefonskih priključkov in kabelske ter satelitske televizije.« / A. Ţalar
Zdaj jih iz referendumskega programa čaka še najteţji zalogaj – obnova doma in ureditev trgovine v njem … Vir: Gorenjski glas, 13. 12. 1988
Srednja Dobrava – orto-foto posnetek, 2013 Vir: geopedija.si
Črnivec – topografska karta, 2013 Vir: geopedija.si
Starejše domačije na Srednji Dobravi
več na: sl.wikibooks.org/wiki/Dobravske_domačije
Čačovc
Srednja Dobrava št. 1 – Zhazhouz (lastnik Stroy, FK 1827), Čačovc (lastnik Stroj, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 17 – Pri Čačku.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Georg Stroy ½ bauer 25. sein weib Agnes 25. sohn Simon 3. tochter Hellena 5. bruder Petter 20. magdt Maria 17. Jurij Stroj ½ kmet 25. njegova ţena Neţa 25. sin Simon 3. hčerka Helena 5. brat Peter 20. dekla Marija 17. Vir: Prvi popis 1754
Stroj Simon (roj. 17. 10. 1784 / um. 1868). Polovični kmet. Stroj Jakob (roj. 13. 7. 1817 / um. 1888) Stroj Janez (roj. 24. 12. 1819) Stroj Matevţ (roj. 26. 8. 1822 / um. 1888). Poroka leta 1866 z Marijo Prezelj iz Selc (roj. 1. 7. 1820). Vir: Status Animarum
Jakob Stroj – nabor Vir: Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 29. 5. 1849
Čačovi, 1934 Vir: Dobrava in Dobravci Op.: Ivan, Tone, Mici, Franc, Stane, Lojzek
Čačovc, 1935 Vir: Dobrava in Dobravci
Čačovc Vir: Moji spomini …
Resman
Srednja Dobrava št. 2 – Rossman (lastnik Rossman, FK 1827), Resman (lastnik Resman, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 16 – Pri Resmanu.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Joanes Resman ½ bauer 50. sein weib Hellena 45. tochter Margareta 15. Ursula 13. Marija 7. Janez Resman ½ kmet 50. njegova ţena Helena 45. hčerke Margareta 15. Urša 13. Marija 7. Vir: Popis prebivalstva 1754
Resman Franc (roj. 24. 5. 1785 / um. 1869) Resman Luka (roj. 14. 10. 1823). Leta 1858 poroka z Deţman Margareta z Breznice (roj. 11. 7. 1830 / um. 1887). Resman Tereza (roj. 14. 10. 1860) Resman Franc (roj. 11. 11. 1862) Resman Marija (roj. 27. 1. 1865 / um. 1865) Resman Marijana (roj. 25. 2. 1866) Resman Marija (roj. 19. 9. 1868) Vir: Status Animarum
Nagrobnik Resmanovi Vir: foto Miran Hladnik
Galetovi Vir: Foto Miran Hladnik Op.: Galetovi so se priselili med vojno in ţiveli pri Resmanu
Červič
Srednja Dobrava št. 3 – Tscherwesch (lastnik Mihellitsch, FK 1827), Červič (lastnik Mihelič, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 15 – Pri Črviču.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Valentin Michelitsch bauer 60. sein weib Ursula 50. sohn Mathias 8. Joannes 3. tochter Maria 16. Elisabetha 14. Valentin Mihelič kmet 60. njegova ţena Uršula 50. sinova Matija 8. Janez 3. hčerki Marija 16. Elizabeta 14. Vir: Popis prebivalstva 1754
Mihelič Janez (Dobrava, 14. 1. 1750 – 1792). Zbiralec pregovorov, duhovnik, teolog. Rojen je bil na Dobravi pri Kropi (vas je do 1788 spadala v ţupnijo Mošnje), umrl pa 1792 neznano kje. Vir: Dobravski kdo je kdo
Mihelič Joţef (roj. 15. 3. 1801 / um. 1883). Poroka z Kristan Marijo iz Begunj (roj. 13. 9. 1801 / um. 1879). Mihelič Anton (roj. 11. 1. 1836). Leta 1869 poroka z Jerala Uršulo (oklicana v Kropi). Mihelič Janez (roj. 17. 8. 1837). Leta 1868 poroka z Šlibar Heleno z Zgornje Dobrave (roj. 17. 4. 1831). Šlibar Katarina (roj. 8. 11. 1865) Šlibar Johana (roj. 16. 6. 1889) Mihelič Kristina (roj. 10. 11. 1868) Mihelič Marija (roj. 29. 1. 1870) Mihelič Marijana (roj. 8. 7. 1871) Mihelič Helena (roj. 26. 4. 1873 / um. 1874) Mihelič Janez (roj. 14. 11. 1874 / um. 1875) Mihelič Rozalija (roj. 31. 8. 1876) Mihelič Mihael (roj. 20. 9. 1881) Mihelič Janez (roj. 15. 12. 1878 / um. 10. 9. 1880) Mihelič Janez (roj. 1. 9. 1884 / um. 5. 9. 1884) Mihelič Marija (roj. 21. 5. 1839) Mihelič Peter (roj. 28. 6. 1842) Mihelič Mihael (roj. 25. 9. 1844) Vir: Status Animarum
Nagrobnik Janeza Miheliča Vir: Foto Miran Hladnik Op.: Tu počiva Janez Mihelič iz Sr. Dobrave, roj. 17. avg. 1837. umrl 2. okt. 1901. V miru počivaj!
Lenc
Srednja Dobrava št. 4 – Lonz (lastnik Pogatschnig, FK 1827), Lenc (lastnik Pogačnik, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 14 – Pri Lencu.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Primoţ Lenc iz Dobrave, podloţnik radovljiške graščine (1668/69). Vir: Sojenje mošenjskemu ţupniku zaradi čarovništva
Pogačnik Helena (roj. 15. 4. 1817 / um. 1884). Rojena na Ovsišah, s priimkom Pristov. Pogačnik Marija (roj. 18. 5.1839) Pogačnik Franc (roj. 1. 10. 1843). Leta 1864 poroka z Šolar Terezija z Spodnje Dobrave (roj. 25. 9. 1841). Pogačnik Marija (roj. 25. 5. 1865) Pogačnik Franc (roj. 18. 1. 1867 / u. 1868) Pogačnik Elizabeta (roj. 14. 11. 1868) Pogačnik Helena (roj. 11. 9. 1870) Pogačnik Johana (roj. 11. 5. 1872) Pogačnik Cilka (roj. 5. 2. 1875) Pogačnik Frančiška (roj. 15. 10. 1876) Pogačnik Janez (roj. 15. 12. 1878 / um. 1880) Pogačnik Franc (roj. 27. 5. 1880 / um. 1965). Poroka z Bešter Helena (roj. 1896 / um. 1976) Pogačnik Margareta (roj. 24. 6. 1849) Vir: Status Animarum
Kolar Franc Pogačnik, (p. d. Lencov), 1948 Vir: arhiv Komarčkovih (detajl)
Nagrobnik Lencovi Vir: foto Miran Hladnik
Nagrobnik Lencovi Vir: foto Miran Hladnik
Bodlaj
Srednja Dobrava št. 5 – Wodelay (lastnik Debelak, FK 1827), Vodlaj (lastnik Debelak, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 4 – Pri Bodlaju.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Pred kakimi tremi leti je bil on in ţupan iz Dobrave, Matija Bodljaj (om. 1868/69). Vir: Sojenje mošenjskemu ţupniku zaradi čarovništva
Warthelme Debelakh bauer 46. sein weib Catharina 30. sohn Andree 5. tochter Maria 12. Hellena 8. Agnes ½. inwohnerin Hellena 50. Jernej Debelak kmet 46 njegova ţena Katarina 30 sin Andrej 5. hčerke Marija 12 Helena 8 Neţa ½. najemnica Helena 50. Vir: Prvi popis prebivalstva 1754
Debelak Valentin (roj. 14. 2. 1821 / um. 1871). Ok. 1855 poroka z Jalen Heleno iz Krope (roj. 24. 4. 1829). Debelak Matija (roj. 24. 2. 1857) Debelak Marija (roj. 5. 7. 1859 / um. Vrba, 11. 7. 1917). Njen moţ Joţef Vovk iz Vrbe. Debelak Marijana (roj. 7. 6. 1861) Debelak Elizabeta (roj. 3. 11. 1863) Debelak Marija (roj. 16. 8. 1888). Nezakonska hči. Debelak Valentin (roj. 20. 1. 1866). Leta 1889 poroka z Pretnar Lucijo z Zg. Dobrave (roj. 13. 12. 1868 / um. 1935). Debelak Lovro (roj. 11. 8. 1890) Debelak Neţa (roj. 24. 3. 1870). Vir: Status Animarum Vir: myheritage.si (Debeljak Mina Marija)!
Resman Franc (roj. 1862 / um. 1925). Zemljak. Poroka z Pretnar Lucija (roj. Zg. Dobrava, 13. 12. 1868 / um. 1935). Resman Joţef (Sr. Dobrava št. 5, 13. 3. 1900 / 8. 8. 1974). Poroka z Ivanka (roj. 14. 5. 1911 / um. 12. 4. 1983). Vir: Krstni list + nagrobnik
Franc (umrl 1925) in Lucija Resman, pri meţnariji na Dobravi, okrog 1920. Arhiv: Joško Resman
Nagrobnik Bodljajevih Vir: foto Miran Hladnik
Pri Bodlaju, 1940 Vir: Wikimedia Commons (arhiv Joško Resman)
Pri Bodlaju Vir: RAGOR (Foto: Miran Hladnik)
Vhod v staro Bodlajevo hišo, 2017 Vir: foto Miran Hladnik
Sejc / Zečk
Srednja Dobrava št. 6 – Saiz (lastnik Koschier, FK 1827), Sejc (lastnik Šoler, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 9 – Pri Zečku.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Lucas Koschier bauer 40. sein weib Magdalena 35. sohn Simon 20. Matthias 13. Lucas 9. Blasius 7. Valentin 5. tochter Maria 14. der alte vatter Marco 60. Luka Košir kmet 40. njegova ţena Magda 35. sinovi Simon 20. Matija 13. Luka 9. Blaţ 7. Valentin 5. hči Marija 14. stari oče Marko 60. Vir: Popis prebivalstva 1754
Šoler Jakob (roj. 7. 7. 1812). Rojen na Selcah (verjetno se je poročil k Koširjevim). Poroka z Košir Gertrudo s Srednje Dobrave (roj. 4. 3. 1804 / um. 1883). Šoler Neţa (roj. 19. 1. 1838) Janez Šoler (roj. 26. 6. 1841). Leta 1877 poroka z Debelak Marijo z Zgornje Dobrave (roj. 26. 3. 1859). Šoler Janez (roj. 21. 3. 1878 / um. 1878) Šoler Marija (roj. 10. 7. 1879) Šoler Janez (roj. 19. 8. 1880 / um. 20. 11. 1965). Poroka z Marijo (roj. 1. 6. 1884 / um. 20. 2. 1965). Šoler Marija (roj. 16. 3. 1909 / um. 10. 1. 1932) Šoler Frančiška (roj. 13. 3. 1910 / um. 8. 10. 2004) Šoler Gabrijela (roj. 7. 3. 1914 / um. 26. 9. 1925) Šoler Tereza (roj. 19. 10. 1882) Šoler Jakob (roj. 11. 5. 1884) Šoler Joţef (roj. 13. 3. 1886) Šoler Franc (roj. 22. 3. 1888) Šoler Frančiška (roj. 16. 5. 1890) Šoler Margareta (roj. 18. 2. 1848) Košir Tereza (roj. 17. 9. 1818) Košir Neţa (roj. 7. 1. 1821). Vir: Status Animarum
Janez Šolar, 1948 Vir: arhiv Komarčkovih (detajl)
Nagrobnik Ţečkovi Vir: foto Miran Hladnik
Poroka Tončke in Slavka Šolar, 14. 6. 1953 Vir: arhiv Miran Hladnik Op.: Priče (od leve): Stanko Krek, Franc Terlikar in Franc Ţerovc.
Šolarjevi (p. d. Ţečkovi), 1962 Vir: arhiv Miran Hladnik Op.: Franca, voček Janez, Slavko, mamam Marija, Tončka, Cila.
Pri Zečku Vir: RAGOR (Foto: Miran Hladnik)
Frvan
Srednja Dobrava št. 7 – Fervan (lastnik Schlieber, FK 1827), Fervan (lastnik Šliber, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 12 – Pri Frvanu.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Šliber Andrej (roj. 12. 11. 1797 / um. 1870). Leta 1838 poroka z Ovsenik Marijo z Brezij (roj. 19. 11. 1811 / um. 1883). Šliber Helena (roj. 19. 9. 1841) Šliber Matija (roj. 19. 2. 1844). Leta 1874 poroka z Benedičič Marijo z Zgornje Dobrave (roj. 23. 1. 1849 / um. 1886). Leta 1887 poroka z Pristov Marijo iz Hraš (roj. 18. 2. 1856). Šliber Joţef (roj. 19. 3. 1875 / um. 1875) Šliber Marija (roj. 17. 4. 1876) Šliber Frančiška (roj. 7. 12. 1877) Šliber Cilka (roj. 25. 9. 1879) Šliber Helena (roj. 21. 3. 1882 / um. 1884) Šliber Matija (roj. 7. 2. 1884 / um. 7. 10. 1886) Šliber Antonija (roj. 19. 5. 1885 / um. 1887) Šliber Mina (roj. 10. 11. 1887). Hči z drugo ţeno. Šliber Johana (roj. 7. 5. 1890). Hči z drugo ţeno. Šliber Simon (roj. 27. 10. 1847) Vir: Status Animarum
Nagrobnik Fervanovih Vir: foto Miran Hladnik
Šliber
Srednja Dobrava št. 8 – Schlieber (lastnik Spendou, FK 1827), Šliber (lastnik Spendov, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 11 – Pri Šlibru.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Špendov Anton (roj. 10. 6. 1796 / um. 1875). Poročen z Pristavec Marijo (roj. 24. 3. 1811 / um. 1885). Špendov Franc (roj. 4. 10. 1829). Leta 1867 poroka z Zupan Rozalija iz Zapuţ (roj. 18. 8. 1845). Špendov Marija (roj. 22. 9. 1868) Špendov Janez (roj. 19. 6. 1870) Špendov Barbara (roj. 27. 11. 1871) Špendov Rozalija (roj. 11. 7. 1873) Špendov Frančiška (roj. 25. 8. 1875) Špendov Marijana (roj. 30. 5. 1877) Špendov Anton (roj. 1. 5. 1879 / um. 27. 6. 1880) Špendov Franc (roj. 2. 12. 1880 / um. 7. 5. 1884) Špendov Neţa (roj. 2. 1. 1883 / um. 23. 1. 1883) Špendov Anton (roj. 6. 6. 1885) Špendov Marija (roj. 30. 5. 1833) Špendov Joţefa (roj. 22. 3. 1838) Špendov Joţef (roj. 17. 3. 1840) Špendov Lucija (roj. 16. 11. 1848) Špendov Helena (roj. 28. 8. 1850 / um. 21. 11. 1931) Špendov Jakob (roj. 25. 7. 1855) Vir: Status Animarum
Nagrobnik Šlibrovih - Bertoncelj (detajl) Vir: foto Miran Hladnik
Meţnarija
Srednja Dobrava št. 9 – Messnerey (FK 1827), Mesnarija (lastnik Vurnik, SA 1781- 1890 // Srednja Dobrava št. 6 – Meţnarija.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Vurnik Katarina (roj. 15. 4. 1792 / um. 1866). Vurnik Gregor (roj. 23. 4. 1830). Leta 1863 poroka z Grilc Marijo iz Otoč (roj. 1. 11. 1831). Vurnik Marija (roj. 6. 2. 1863 / um. 1868) Vurnik Lovrenc (roj. 7. 8. 1864) Vurnik Franc (roj. 4. 4. 1867) Vurnik Katarina (roj. 26. 11. 1868 / um. 1869) Vir: Status Animarum
Vurnik Janez st., podobar, r. 28. avg. 1819 v Stari Oselici (nad Trebijo) cerkovnikovemu pomočniku Gregorju in Katarini r. Meţek, u. 2. marca 1889 v Radovljici. 1824 se je druţina preselila na Dobravo pri Kropi. Vir: Slovenski biografski leksikon (na spletu)
Nagrobna plošča Gregorja Vurnika, meţnarja na Dobravi Vir: foto Miran Hladnik Op.: Gregor, meţnar na Dobravi 1857 in mati Katarina Burnig (1792-1866)
Mihelič Mihael (roj. 25. 9. 1844). Leta 1871 poroka z Šlibar Agato iz Zgornje Dobrave (roj. 5. 2. 1846). Mihelič Marijana (roj. 26. 7. 1871) Mihelič Frančiška (roj. 2. 10. 1872 / um. 1875) Mihelič Marija (roj. 9. 6. 1874) Mihelič Jakob (roj. 28. 6. 1876) Mihelič Helena (roj. 18. 5. 1880) Mihelič Mihael (roj. 27. 3. 1882) Mihelič Kristina (roj. 24. 7. 1885) Mihelič Frančiška (roj. 18. 3. 1889) Vir: Status Animarum
Janez Jalen pred meţnarijo na Srednji Dobravi, ok. 1960 Vir: arhiv Miran Hladnik
Meţnarija Vir: RAGOR (Foto: Miran Hladnik)
Debelak
Srednja Dobrava št. 10 – Debelack (lastnik Debelack, FK 1827), Debelak (lastnik Debelak, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 10 – Pri Debelaku.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Joseph Debelakh bauer 52. sein weib Hellena 40. sohn Casper 20. Joseph 16. Primus 9. tochter Margareth 13. sein schwester Hellena 30. bruder Lucas 27. Joţef Debelak kmet 52. njegova ţena Helena 40. sinovi Gašper 20. Joţef 16. Primoţ 9. hči Margareta 13. njegova sestra Helena 30. brat Luka 27. Vir: Popis prebivalstva 1754
Debelak Srečko (roj. 1. 11. 1820 / um. 1871) Debelak Janez (roj. 15. 6. 1823 / um. 1873). Poroka z Mihelič Gertrudo iz Prezrenja (roj. 10. 3. 1822 / um. 1885). Debelak Marija (roj. 4. 4. 1849) Debelak Lovrenc (roj. 2. 8. 1873 / um. 1874). Nezakonski sin. Debelak Joţef (roj. 26. 2. 1851 / um. 1869) Debelak Franc (roj. 8. 3. 1853 / um. 1880) Debelak Helena (roj. 27. 4. 1856 / um. 1886) Debelak Frančiška (roj. 27. 1. 1876 / um. 1876). Nezakonska hči. Debelak Janez (roj. 14. 1. 1858 / um. 1883) Debelak Marijana (roj. 17. 6. 1860 / um. 1921) Debelak Rok (roj. 15. 8. 1862). Leta 1883 poroka z Debelak Marijana, p. d. Bodlaj (roj. 7. 6. 1861). Debelak Janez (roj. 18. 1. 1885 / um. 23. 4. 1885) Vir: Status Animarum
Nagrobnik Debelakovi Vir: foto Miran Hladnik (detajl)
Pri Debelaku Vir: RAGOR (GM Kranj)
Debelakova kmetija, 2015 Vir: foto Miran Hladnik
Pri Debelaku, 2015 Vir: foto Miran Hladnik
Pri Debelaku, 2015 Vir: foto Miran Hladnik
Farovţ
Srednja Dobrava št. 11 – Pfarrhof (lastnik Debelack, FK 1827), Farovţ (lastnik Poličar, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 10 – Pri Debelaku.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Poličar Jakob (roj. 5. 4. 1807) Vir: Status Animarum
Jakob Poličar, Iokalist na Dobravi 1858-1879, od 1876 tam ţupnik. Rodil se je 5. aprila 1807 na Polici pri Naklem, ţupnija Naklo. Mašniško posvečenje Je prejel 27. julija 1834. Jeseni 1844 je postal kaplan v Podbrezjah, od koder je spomladi 1858 prišel na Dobravo. Med tem je bila Dobrava leta 1876 povzdignjena v samostojno ţupnijo in Jakob Poličar je postal prvi ţupnik. Jeseni 1879 je duhovnik Jakob Poličar prevzel ţupnijo Podbrezje, na Dobravo pa je iz Trţiča prišel 1880 Jakob Aljaţ, znani triglavski ţupnik. Umrl je v Podbrezjah 15. novembra 1892. Vir: Fara Mošnje skozi 850 let
Valentin
Srednja Dobrava št. 12 – Valantin (lastnik Justin, FK 1827), Valentin (lastnik Pogačnik, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 8 – Pri Valentinu.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Valentin Justin keuschler 40. sein weib Maria 35. sohn Joseph 16. Valentin 5. tochter Ursula 13. Hellena 8. Margareth 2. Valentin Justin kajţar 40. njegova ţena Marija 35. sinova Joţef 16. Valentin 5. hčere Urša 13. Helena 8. Margareta 2. Vir: Popis prebivalstva 1754
Pogačnik Simon (roj. 29. 10. 1828 / um. 16. 3. 1890). Leta 1859 poroka z Fister Marija iz Ovsiš (roj. 29. 1. 1833 / um. 1905). Pogačnik Andrej (roj. 14. 11. 1860). Poroka z Justin Barbaro. Pogačnik Franc (roj. 30. 1. 1862) Pogačnik Simon (roj. 14. 9. 1863 / um. 26. 8. 1881) Pogačnik Janez (roj. 14. 4. 1865) Pogačnik Marija (roj. 15. 12. 1866) Pogačnik Frančiška (roj. 28. 10. 1868 / um. 14. 2. 1940). Učiteljica. Pogačnik Alojz (roj. 8. 5. 1870 / um. 13. 5. 1870) Pogačnik Helena (roj. 26. 4. 1871 / um. 22. 8. 1871) Pogačnik Cecilija (roj. 30. 10. 1872 / um. 8. 9. 1944). Poročena Ţagar. Pogačnik Anton (roj. 21. 5. 1871) Pogačnik Barbara (roj. 30. 11. 1876) Pogačnik Filip (roj. 26. 4. 1878 / um. 1944) Pogačnik Janez (roj. 6. 12. 1832) Vir: Status Animarum
Pogačnik Marija, roj. Fister (1833-1905) / Pogačnik Franja (1868-1940) Vir: arhiv Marija Javor Op.: Marija Fister (Primoţkova iz Ovsiš) in hči Franjica.
Anton Pogačnik (1874-1948) / Filip Pogačnik (1878-1944) Vir: arhiv Marija Javor
Andrej Pogačnik (roj. 1860) / Simon Pogačnik (1863-1881) Vir: arhiv Marija Javor
Nagrobnik Andreja in Barbare Pogačnik Vir: foto Miran Hladnik
Nagrobnik Valentinovi Vir: foto Miran Hladnik
Pogačnikova gostilna “Pri Valentinu”, ok. 1900 Vir: Wikimedia Commons (arhiv Janka Ulčar; risal Rojec)
Cjaz
Srednja Dobrava št. 13 – Cjaz (lastnik Debelak, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 3 – Pri Cjazu.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Debelak Matevţ (roj. 11. 8. 1789 / um. 1878). Poroka z Praprotnih Heleno z Ovsiš (roj. 21. 8. 1791 / um. 1868). Debelak Lovrenc (roj. 10. 8. 1830 / um. 1887). Leta 1869 poroka z Mulej Marija iz Begunj (roj. 19. 2. 1837 / um. 15. 6. 1915). Debelak Anton (roj. 13. 1. 1870 / um. 1874) Debelak Marija (roj. 23. 1. 1872 / um. 1878) Debelak Anton (roj. 12. 6. 1875) Debelak Rozalija (roj. 1. 9. 1877) Debelak Janez (roj. 26. 12. 1879) Debelak Katarina (roj. 22. 11. 1838) Debelak Matevţ (roj. 16. 9. 1867 / um. 1869). Nezakonski sin. Vir: Status Animarum
Pri Cjazu (in Bodlaju), 1940 Vir: Wikimedia Commons (arhiv Joško Resman)
Nagrobnik Ţbontarjevih Vir: Foto Miran Hladnik Op.: Cjazovi
Jurček
Srednja Dobrava št. 14 – Jurčik (lastnik Pogačnik, SA 1781-1890 // Srednja Dobrava št. 13 – Pri Jurčku.
Domače hišno ime in hišna številka Vir: Status Animarum
Pogačnik Jurij (roj. 20. 4. 1810 / um. 1867). Poroka s Smrekar Marijo z Zgornje Dobrave (roj. 4. 4. 1811 / um. 1869). Pogačnik Simon (roj. 21. 10. 1839). Leta 1867 poroka z Papler Marijo s Spodnje Dobrave (roj. 8. 1. 1844 / um. 1876). Leta 1876 poroka z Papler Margareto s Spodnje Dobrave (roj. 13. 7. 1841). Pogačnik Marijana (roj. 18. 7. 1869) Pogačnik Marija (roj. 13. 1. 1872) Pogačnik Janez (roj. 29. 4. 1874). Poroka z Frančiško (roj. 4. 10. 1875 / um. 28. 9. 1956). Pogačnih Helena (roj. 15. 4. 1877) Pogačnik Anton (roj. 24. 12. 1882 / um. 7. 9. 1885) Vir: Status Animarum
Nagrobnik Jurčkovi Vir: foto Miran Hladnik (detajl)
Vir: Glas, 17. 12. 1969 / 20. 12. 1969
Sestavil: Goran Lavrenčak - DAR