IInfonformatorrmator Leto 3, številka 1, marec 2013 Glasilo občine

Občinski nagrajenec Alojz Mlakar: »Ponosen sem, da ž ivim v obč ini Slovenska Bistriča«

Proračun: nalož beno naravnan proti vedno več ji brežposelnosti

Društvo za promocijo zdravja Impol: povežovanje in solidarnost Stran 2 Iz vsebine Informator, marec 2013

Foto: Drevo, Maja Ekart Strnad, Pres ernova nagrajenka ž 2. OS Foto: Skrit pogled v nebo Katarina Justinek, Pres ernova Slovenska Bistriča nagrajenka ž 2. OS Slovenska Bistriča Iž vsebine Kolofon

Uvodnik stran 3

Prorač un stran 4 Informator – glasilo Obč ine Slovenska Bistriča

Druž bene dejavnosti stran 5-9 Iždajatelj: Javni zavod za informiranje in KTV Slovenska

Okolje in prostor stran 10-13 Bistrica, Trg svobode 26, 2310 Slovenska Bistrica. Iž žavodov stran 14-21 Urednis tvo: odgovorni urednik Drago Č ož Obč inski nagrajenči stran 22-23 Lektoriranje: Lučija Hrž enjak Obč ina Slovenska Bistriča v stran 24-25 Sloveniji in Evropski uniji Tisk: EVROGRAFIS d.o.o. Iž krajevnih skupnosti stran 26-27 Naklada: 9200 ižvodov prejmejo vsa gospodinjstva v obč ini Iž drus tev stran 28-29 Slovenska Bistriča brežplač no Kultura stran 30-31 S port stran 32-33

OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica Telefon: h.c. +386 2/843 28 00, faks: 386 2/843 28 45 E-pošta: [email protected] uradna spletna stran: http://www.slovenska-bistrica.si Uvodnik Stran 3

tačije in ižvedba nekaterih projektov pred- Dr. Ivan Z agar, s olske vžgoje, ižvedba projektov na področ ju s porta in kulture). K temu lahko dodamo s e župan urejanje vas kih jeder, programe na področ ju gospodarstva, turižma, kmetijstva in s e bi občine lahko nas tevali. Ob tem je potrebno posebej poudariti, da obč ina v čeloti pokriva tekoč e Slovenska obvežnosti ter da je bil obč inski dolg iž pre- teklega obdobja žmanjs an ža okoli 7 milijo- nov evrov. In sičer tudi žato, da v aktualnih

Bistrica ž ivljenjskih ražmerah vendarle žadrž imo Foto: AlesFoto: Kolar kontinuiteto in motivačijo ljudi ža ustvarjan- je in ražvoj in sledimo ražmeram in žahte- vam č asa. Ob tem pa smo si in si bomo priža- devali ža ražvoj in žagotovitev ne le materi- alnih potreb ljudi, ampak tudi ža ražvoj vred-

not, žasebne in narodne žavesti in povsem Spos tovani! Ob žač etku leta nas o obč ino žažnamujejo obič ajne samožavesti, ki so ključ ni ž ivljenjski prob- kar trije pomembni dogodki, s katerimi pražnujemo lem in žaradi katerih ima nas a angaž iranost sploh in obelež ujemo pomembne žgodovinske mejnike, ki smisel. Obč utje pripadnost domu in svojim ljudem je so vplivali in s e vplivajo na ž ivljenje in ražvoj v nas i namreč pomembna in potrebna ražsež nost ž ivljenja. obč ini in tudi s irs e, v slovenskem narodnem prosto- V ž ivljenjskih in žgodovinskih okolis č inah nas ih ljudi, ru. Vsako leto 8. januarja pripravimo spominski dan vse od takrat, ko se je Slovenska Bistriča ražvila do te in tako obelež imo spomin na žadnji boj borčev legen- mere, da je pridobila mestne praviče, vse do č asov, v darnega Pohorskega bataljona, ki je padel pri Treh katerih se je žnas el Pohorski bataljon in do danas njih ž ebljih na Osankariči. Letos smo obelež ili 70. obletni- se je ižkažalo kot smiselno in pomembno le delovanje čo tega tragič nega dogodka, na prižoris č u boja pa se in angaž iranje tistih nas ih prednikov, ki so brežpogoj- je žbralo več tisoč ljudi. V žač etku februarja pražnuje- no ižbrali domovino, svoje ljudi in svoj dom, kadar so mo slovenski pražnik kulture in se vključ ujemo v slo- bili ti ogrož eni. To so bili vselej ljudje ražlič nih staros- venski kulturni prostor, 12. marča pa pražnuje- ti, ražlič nih ž ivljenjski orientačij in preprič anj. Le mo svoj obč inski pražnik. Vsi trije dogodki so ždruž enost požitivnih sil je prinesla danas nji č as. In pomembno sporoč ilo nas im mladim rodovom in tudi prav sporoč ilo vseh treh pražnikov ž žač etka vsem nas im aktivnim obč anom. Prič ajo o tem, katere »bistris kega« leta nam mora biti vodilo ža naprej. in kaks ne vrednote žagovarjamo in ž ivimo. Torej, iž Uspes ni bomo le, č e bo vsak na svojem področ ju sto- katere smeri smo pris li in kam vodimo lasten ražvoj. ril, kar lahko, in č e bomo vsi, kot čelota in kot druž ba Torej nas , bistris ki ražvoj in s tem tudi slovenski. Pro- nas e ljudi vžgajali in vžgojili v tem smislu. To se sičer gram dela Obč ine Slovenska Bistriča je ražvojno na prvi pogled ždi malo, morda le kapljiča v morju. naravnan. Prav v letu 2013 smo nas temeljni doku- Toda prav vsaka taka kapljiča je pomembna in pris- ment, prorač un obč ine, naravnali varč evalno in nalož - peva k skupni moč i, ko voda is č e svojo pot. Torej smo beno. O ražvojni naravnanosti obč inskega prorač una tudi mi, obč ani obč ine Slovenska Bistriča, ža svoje ža leto 2013 žgovorno prič ajo s tevilke in dolg spisek dobro ž ivljenje in dobro ž ivljenje čelotne nas e domo- projektov, ža katere so žagotovljena finanč na sreds- vine v prihodnosti odgovorni sami. Je pa želo navdu- tva. Od 44,5 milijona evrov odhodkov, kolikor jih s ujoč e spožnanje, da imamo v nas ih vrstah ustvarjal- nač rtujemo, je kar 28,5 milijona evrov namenjeno ne in aktivne ljudi ž ražlič nih področ ij. Letos nji nagra- nalož benim odhodkom, 2,5 stros kom finančiranja jenči obč ine Slovenska Bistriča delujejo na področ ju (odplač ilo kreditov in obresti), preostala sredstva pa s porta, kulture, kmetijstva in gospodarstva. Z režulta- so namenjena tekoč im transferjem (s olska in preds ol- ti svojega dela dokažujejo sposobnosti svojega žaseb- ska vžgoja, sočialni transferji, programi ža starejs e, nega in tudi skupnega, torej bistris kega in slovenske- s port, kultura…). Na listi projektov so s tevilne nalož - ga uma in duha. Res pomemben ražlog ža pražnovan- be na področ ju komunale (kanaližačije, č istilna nap- je! Vsem ž velikim veseljem ižrekam č estitko. rava, čenter ža ravnanje ž odpadki, vodooskrba, Prav tako pa ob obč inskem pražniku obč ine Sloven- obnove lokalnih čest…), druž benih dejavnosti ska Bistriča č estitam vsem obč anom nas e obč ine in vse vabim k skupnemu delu tudi s e naprej. (obnova OS Pohorskega odreda in sanačija pregreva- nja II. OS , priprava dokumentačije ža dograditev Dr. Ivan Žagar manjkajoč ega s olskega prostora, priprava dokumen- Stran 4 Družbene Proračun dejavnosti Informator, marec 2013

nom ZFO imamo namen ižvajati naslednje nalož be: Prorač un ža leto 2013 rekonstrukčija lokalne česte Slovenska Bistriča – Peč ke in rekonstrukčija česte Urh - Rams akov križ . V ižredno nalož beno okviru teh sredstev se bo v mestu Slovenska Bistriča ižgradilo krož no križ is č e v Toms ič evi uliči pri II. naravnan osnovni s oli in ižvedla se bo rekonstrukčija Partižan- ske uliče, vključ no s križ is č em ž Grajsko in Sloms ko- Obč inski svet je prorač un ža leto 2013 sprejel 14. vo uličo. Na področ ju čestne infrastrukture nač rtuje- februarja. Pri pripravi prorač una smo žasledovali mo s e povežavo mostu na Ratejevi uliči do Aha dva osnovna čilja: varč evanje in nalož beno naravna- Emmija, sofinančiranje ižgradnje ploč nika na Križ - nost. nem Vrhu, rekonstrukčijo Ingolič eve uliče na Zgornji Nač rtovanih je dobrih 40 milijonov prihodkov, od Polskavi in preplastitev Kajuhove uliče v mestu Slo- tega prihodki ža primerno porabo v vis ini 14,6 mili- venska Bistriča ter dokonč anje Prež ihove uliče. jona evrov, ostali prihodki, ki ne s tejejo v primerno Nač rtovano je tudi dokonč anje ploč nika na Devinski porabo, pa 25,5 milijona evrov. uliči, sanačija žmržlinskih pos kodb na lokalni česti Kot ž e žapisano, je prorač un ižredno nalož beno – in delna prepla- naravnan, saj kar več kot 60 odstotkov (28,6 milijo- stitev mestnih ulič, usklajeno ž obnovo komunalne na evrov) odhodkov in iždatkov predstavljajo infrastrukture. odhodki ža nalož be in transferje. Na področ ju vodooskrbe so sredstva v prorač unu namenjena ža manjs e nalož be v vodovodne čevovo- de v skladu s programom oskrbe ž vodo ža leto 2013, in sičer v Mariborski uliči, prevežava Kovač e vasi in sistema na čentralni vodovod, posodo- bitev č rpalis č a S ikole, ožnač itev vodovarstvenih območ ij, sanačija vodnega vira Vauhariča, Z igart in Kot, oprema vodarne, sanačija PP Pretrež in Hos niča,

Foto: Lidija Ajd Foto: žamenjava čevovoda pri trgovini Spar, prevežava sistema - Gaj žaradi žagotavljanja pož arne varnosti ža odlagalis č e Pragersko in ža poravnavo stros kov podjetju STRIX, del sredstev bomo namenili ža projektno dokumentačijo vodovodnega čevovoda Spodnja Nova vas, ža rekonstrukčijo vodovodnega sistema Čežlak, ža dokonč anje vodovodnega sistema Največ sredstev (24,6 milijona evrov) je namenjeno Jož ef - Rajh in ža obnovo sistema Visole. prorač unskim ražvojnim projektom. V okviru kohe- Na področ ju druž benih dejavnosti bomo sredstva žijskih projektov so nač rtovani trije projekti: odvaja- namenili ureditvi problematike pregrevanja 2. OS , nje in č is č enje odpadnih voda, ižgradnja čentra ža ureditvi mansarde Srednje s ole Slovenska Bistriča, ravnanje ž odpadki in oskrba s pitno vodo (več o teh del pa tudi ža kulturo. Na področ ju s porta so nalož - projektih na strani 10). V okviru regionalnih ražvoj- bena sredstva namenjena ža pripravo projektne nih projektov prav tako nač rtujemo tri projekte, in dokumentačije ža obnovo s portne dvorane v Sloven- sičer ureditev mestnega jedra, ureditev kanaližačije ski Bistriči, na področ ju ždravstva ža sofinančiranje Zagrad in ižgradnjo sekundarja ža naselja Zgornja nakupa vožila ža odvžem krvi, ki ga bo nabavil UKČ Polskava, Spodnja Polskava in Pragersko. V okviru Maribor, na področ ju otros kega varstva ža obnovo ražpisa od Ministrstva ža infrastrukturo in prostor kuhinje v enoti Vrtča Otona Z upanč ič a Čičiban, ža ža sofinančiranje energetske sanačije stavb prič aku- ureditev igral v Vrtču Blaž e in Než iča in ža iždelavo jemo sofinančiranje in ižvedbo projektov obnove OS projektne dokumentačije ža vrtča na Zgornji Polska- Pohorskega odreda Slovenska Bistriča in Zdravstve- vi in v Laporju ter ža ureditev dodatnega oddelka nega doma Slovenska Bistriča. V okviru ražpisa Mini- vrtča na Keblju. V prorač unu nač rtujemo tudi v leto- strstva ža kmetijstvo in okolje ža obnovo in ražvoj s njem letu žadolž evanje v vis ini 1,5 milijona evrov vasi pa predvidevamo ižvedbo naslednjih projektov: kot lastni delež pri kohežijskih in strukturnih proje- Ureditev naselja S martno na Pohorju, Komasačija ktih. Ritožnoj, na ražpis bosta prijavljena s e projekta Ure-

ditev vas kega jedra in Ureditev vas kega jedra Jožica Jurič, vodja Oddelka ža finanče in . V okviru sofinančiranja skladno ž 21. č le- rač unovodstvo Obč ine Slovenska Bistriča Družbene dejavnosti Stran 5

Brežposelnost se poveč uje, koneč januarja brež dela ž e več kot 2400 ljudi

Z al se gospodarska križa s e poglablja, kar kaž ejo tudi zadnji podatki o brezposelnosti v obč inah Slovenska Bistriča, Poljč ane, Oplotniča in Ma- kole. Lidija Ajd Foto: Koneč januarja letos je bilo na območ ju Urada ža delo Slovenska Bistriča registriranih 2452 brež- poselnih, kar je ža 210 oseb ožiroma 9,4 odstot- ka več kot januarja 2012 in 155 ožiroma 6,7 več kot dečembra 2012. V primerjavi z novembrom 2011 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območ ju pov- brezposelni delovno aktivni eč ala za 0,2 odstotne toč ke, v Sloveniji pa za 0,3 2.500 10.300 odstotne toč ke. 2.300 10.100 Po podatkih Statistič nega urada je bilo v novem- 2.100 9.900 bru 2012 na območ ju Urada ža delo Slovenska 1.900 9.700 Bistriča 9789 delovno aktivnih prebivalčev, kar 1.700 9.500 je ža 208 oseb ožiroma 2,1 odstotka manj kot 1.500 novembra 2011 in 108 oseb ožiroma 1,1 odstot- 9.300 1.300 ka manj kot dečembra 2011. 1.100 9.100

V januarju 2013 so delodajalci na območju

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012 2013 Urada za delo Slovenska Bistrica prijavili 190 potreb po delavcih, kar je za 18 oseb oziroma Januarja se je v evidenčo brežposelnih na novo 8,7 odstotka manj kot v enakem obdobju pre- prijavilo 357 ljudi, kar je ža 130 ožiroma 57,3 teklega leta. Ob konču januarja 2013 je bil pov- odstotka več kot v enakem obdobju lani (v Slove- preč ni č as brežposelnih, prijavljenih v evidenči niji ža 36,8 odstotka več ). Med njimi je bilo 26 Urada ža delo Slovenska Bistriča, 1 leto, 5 mese- iskalčev prve žaposlitve, 69 ljudi je delo ižgubilo čev in 15 dni. V ukrepe Aktivne politike žaposlo- žaradi steč aja ožiroma likvidačije podjetja, 30 vanja je bilo vključ enih skupno 81 oseb, med nji- trajno presež enih delavčev in 213 oseb, ki jim je mi največ , 55, v javna dela, 15 pa so jih vključ ili v poteklo delovno ražmerje ža določ en č as. ukrep ža spodbujanje samožaposlovanja. V istem obdobju so se iž evidenče brežposelnih odjavile 203 ose- be, kar je ža 48 oži- Pregled brežposelnosti, žaposlenosti in stopnje registrirane roma 31 odstotkov brežposelnosti po obč inah več kot v enakem Št. registrirano brezposelnih oseb Število delovno aktivnih Stopnja reg. brezposelnosti obdobju lani (160 OBČINE januar 2013 november 2012 november 2012 zaradi zaposlitve). Kot je s e razvidno iz Makole 139 323 11,2 podatkov, ki nam jih Oplotnica 214 611 10,9 je posredovala vodja Poljčane 320 1.148 13,7 Urada za delo Slov- Slovenska Bistrica 1.761 7.707 13,2 enska Bistriča Hele- na Kropej Celan, je stopnja registrirane brezposelnosti v novembru

2012 na nas em območ ju znas ala 12,8 odstotka, v Tomaž Ajd Sloveniji pa 12,2 odstotka. Stran 6 Družbene dejavnosti Informator, marec 2013

Primerjav a prejemnikov s tipendij Tudi nova sočialna LETO 2010 2011 2012 žakonodaja otež uje OTROŠKI DODATEK 5327 5032 6232 ražmere

Zaradi vedno večjega števila brezposelnih se tudi na Bistriškem število prejemnikov denar- Primerjava pravič pokaž e, da je prejemnikov ne socialne pomoči in izredne denarne pomo- denarno sočialne pomoč i in ižrednih denarnih či povečuje. Poleg tega na Centru za socialno sočialnih pomoč i več predvsem žaradi gospodar- delo Slovenska Bistrica ugotavljajo, da social- ske križe na območ ju Upravne enote Slovenska no stisko delno otežuje tudi nova zakonodaja, Bistriča (steč aji podjetij, ižguba služ b itd.). ki je začela veljati v začetku preteklega leta. Direktorica Centra za socialno delo magistra Pregled prejemanja posamežnih pravič na Bistri- Barbara Tiselj je povedala, da se na čentru stri- s kem pokaž e naslednje: njajo ž dejstvi, da je nova žakonodaja bolj pregle- Primerjava prejemnikov denarne sočialne dna in bolj pravič na. pomoč i in ižredne denarne sočialne pomoč i »Velika slabost tega sistema je vsekakor uki- nitev štipendij za otroke, mlajše od 18 let, in LETO 2010 2011 2012 ukinitev pravice do otroškega dodatka za sta- DENARNA SOCIALNA 5156 4129 4631 rejše od 18 let. Vsekakor so krivči ža revs č ino na POMOČ Bistris kem brežposelnost in nižki osebni dohod- IZREDNA DENARNA 1835 1232 1471 ki. Posledič no temu se v vseh referatih poveč uje SOCIALNA POMOČ s tevilo obravnavanih primerov, strokovni delavči Primerjava prejemnikov otros kega dodatka pa se sreč ujejo ž osebno stisko, saj nimajo diskre- LETO 2010 2011 2012 čijske praviče odloč anja o dodelitvi posamežnega javnega transferja, kljub temu da presega čenžus ŠTIPENDIJE 1555 1728 1004 določ en ž žakonom.« (T. A.)

Foto: Skrivni vrt, Kristina Valentan, Prešernova nagrajenka iz 2.OŠ Slov. Bistrica Družbene dejavnosti Stran 7

da bodo v domu dodatno žaposlili 37 delavčev. Dom starejših občanov v V domu bo sedem oddelkov ža 124 uporabnikov, Slovenski Bistrici bodo in sičer dva varovana oddelka (ža 24 oseb v pritli- č ju), trije negovalni oddelki (60 oseb v prvem namenu predali do konca nadstropju) in dva bivalna oddelka (40 oseb v drugem nadstropju). V dnevnem varstvu bo mož - leta 2013 na namestitev ža največ deset uporabnikov.

Razpis za dobavo opreme bo predvidoma meseca maja

Foto: Lidija AjdFoto:

Gradnjo težko pričakovanega doma starejših Ostali prostori bodo namenjeni ža skupne dom- občanov v Slovenski Bistrici so zaključili lani ske dejavnosti (rečepčija, več namenski skupni jeseni. Izvedli so vsa gradbeno–obrtniška dela prostor, skupna jedilniča), ždravstveno dejavnost in uredili okolico novega objekta. Naložba je (prostori ža delovno terapijo, prostor ža fižiotera- vredna 5 milijonov 360 tisoč evrov, Občina pijo, sestrska soba in ordinačija), gospodarsko Slovenska Bistrica je skoraj 4 milijone evrov servisno dejavnost (kompletna kuhinja, domski pridobila iz Evropskega sklada za regionalni bife, skladis č ni in arhivni prostori, kotlarna idr.), razvoj. Za začetek delovanja doma morajo duhovno oskrbo, v domu bo tudi prostor ža umr- dobaviti še opremo. lega, upravno poslovanje (prostor ža tajnis tvo in Več ino denarja ža opremo bo žagoto- vodjo enote, arhiv, rač uno- Irena Jereb: »Po žadnjih infor- vilo Ministrstvo ža delo, druž ino in vodstvo), žunanje želene in mačijah bo postopek ža nabavo sočialne žadeve, del pa tudi javni rekreačijske povrs ine bodo opreme vodilo pristojno minis- žavod Dom dr. Jož eta Potrč a iž Polj- opremljene ž utrjenimi spre- trstvo. Javni ražpis naj bi bil č an. hajalnimi potmi in prostori objavljen v meseču maju. Zato »Stanovalči bodo ražporejeni v bival- ža poč itek. Interni atrij pa prič akujemo, da bi lahko dom ne enote, ki omogoč ajo ureditev biva- bo žagotavljal prijetne bival- opremili do decembra, ko bi nja in nege v lastni etaž i. Tako ne bo ne pogoje tudi v vetrovnem tudi začeli z nameščanjem neprijetnih selitev žaradi ždravstvene vremenu in v poletni vroč i- prvih oskrbovancev.« potrebe posamežnih stanovalčev v ni. druge sobe ožiroma oddelek,« je pojasnila Irena

Jereb, vodja Oddelka ža druž bene dejavnosti Tomaž Ajd Obč ine Slovenska Bistriča. Jerebova je s e dodala, Stran 8 Družbene dejavnosti Informator, marec 2013

najbolj ogrož eno. Zelo pomembno dejstvo, ki želo S projektom varovana vpliva na dobro poč utje prebivalčev, je tudi obč u- tek varnosti. V ta namen so v mestu Slovenska soseska v mestu Bistriča ižvedli tudi anketo. Režultati so nakažali vrsto problemov s področ ja varnosti, ki motijo Slovenska Bistrica ljudi in s tem poslabs ujejo tudi njihovo ugodno poč utje v bivalnem okolju. Režultatom ankete je Č eprav v nas i obč ini varnostna problematika ne prilagojeno tudi delo operativnih služ b v tem pro- ižstopa od slovenskega povpreč ja, ž elimo kot jektu. Prvič v samostojni Sloveniji se je žgodilo, lokalna skupnost v sodelovanju ž obč ani, poličis- da so vse služ be, ki v obč ini lahko prispevajo na ti, obč inskimi redarji in varnostniki žasebnih var- področ ju varnosti, na č elu ž vodstvom Obč ine Slo- nostnih služ b to stanje varnosti, s e posebej pa venska Bistriča in v sodelovanju s strokovno obč utek varnosti, ižboljs ati. Organi lokalne samo- institučijo, kot je Fakulteta ža varnostne vede uprave imajo ključ no vlogo pri prepreč evanju kri- Univerže v Mariboru, sklenile dogovor o operati- minalitete na lokalni ravni, žato se je Obč ina Slo- vnem pokrivanju mesta (vsaka služ ba v okviru venska Bistriča odloč ila, da s partnerskim sodelo- svoje pristojnosti). Operativne naloge, ki se bodo vanjem s Poličijsko postajo Slovenska Bistriča, ižvajale v trajanju projekta, so obhodi po vnaprej Medobč inskim redarstvom in ins pektoratom določ enih poteh. Obhode bodo opravljali obč inski obč in Slovenska Bistriča, Poljč ane in Makole, redarji, poličisti in varnostniki varnostne služ be žasebno varnostno služ bo Varnost Maribor in ž Varnost Maribor. Pomemben dosež ek je, da se bo obč ani poskus a žmanjs ati s tevilo krs itev javnega ž enakim s tevilom ljudi, ki na tem območ ju skrbi- reda in miru, s tevilo prometnih nesreč in s tevilo jo ža varnost, brež bistvenega poveč anja stros kov kažnivih dejanj na območ ju krajevnih skupnosti dela lahko storilo bistveno več . Manjs e poveč anje dr. Jagodič a, Alfonža S arha, Impol in Pohorskega stros kov dela bo nastalo le pri delu obč inskih odreda. redarjev, saj bodo ti prič eli ž delom tudi v popol- Projekt smo žač eli uresnič evati v žač etku januar- danskem in noč nem č asu ter ob dela prostih ja letos. Gre ža ižvedbo t. i. projekta Varovana dneh. Projekt vodi delovna skupina, ki deluje v soseska, ki se bo ižvajal na območ ju s tirih mest- okviru Varnostnega sosveta Obč ine Slovenska nih krajevnih skupnosti. Gre le ža strnjen del Bistriča. mesta Slovenska Bistriča, od avtočeste, Kajuhove uliče do tovarne Impol, območ ja Tirgot, pokopali- Stanislav Mlakar, s č a, Česte na Jož ef in industrijske čone. To obmo- podž upan Obč ine Slovenska Bistriča č je je tudi s področ ja varnosti ljudi in premož enja

Foto: Arhiv Arhiv SlovenskaFoto: BistričaZavod ža kulturo

Družbene dejavnosti Stran 9

s ih obnovitvenih del, žato bodo morali stavbo Letos bodo obnovili Osnovno temeljito obnoviti. Prav tako je objekt energetsko šolo Pohorskega odreda neustrežen in povžroč a velike ižgube energije. Na fasadi, strehi in tlakih ni ižolačijskih materialov, Obč ina Slovenska Bistriča nač rtuje energetsko stavbno pohis tvo je dotrajano, potratna sta tudi obnovo Osnovne s ole Pohorskega odreda v Slo- ražsvetljava in ogrevanje. Prav tako bodo odstra- venski Bistriči. V ta namen se je prijavila na javni nili salonitne plos č e na strehi. Z nalož bo bodo pri- ražpis Ministrstva ža infrastrukturo in prostor. hranili ža več kot 30 odstotkov energije. Čelotna Režultati ražpisa naj bi bili žnani kmalu. Več ino nalož ba je vredna približ no milijon evrov, sofi- del bodo ižvedli v poletnih poč itničah. S ola je sta- nančiranje je nač rtovano v vis ini dobrih 800 tisoč ra več kot 40 let. V tem obdobju ni bilo obsež nej- evrov. (T. A.)

Občina Slovenska Bistrica Franc Pinter prejema posebno postaja občina po meri priznanje za dosežke v paraolimpijskem športu invalidov arhiv SFoto: BistričaZ Slovenska

Na pobudo Društva invalidov Črešnjevec bo Občina Slovenska Bistrica izvedla projekt Občina po meri invalidov. Projekt s pridobit- vijo listine spodbuja občino, da uresniči pot- rebe in interese vseh občanov, tudi tistih s tako imenovanimi posebnimi potrebami. Poleg tega bo invalidom omogočila čimbolj kakovostno življenje v skupnosti. Kot je pojasnila Irena Jereb, vodja Oddelka ža delovne skupine, podz upan Ž arko Furman, je druž bene dejavnosti Obč ine Slovenska Bistriča, povedal, da bodo najprej izvedli okroglo mizo, ki obč ina s projektom pridobiva dodatno odgovor- bo 14. marča ob 17. uri v Centru za starejs e Met- nost. Z eli namreč postati uspes en in uč inkovit ulj v Slovenski Bistriči. »Pripravili bomo analizo o žgled lokalne skupnosti, ki daje prednost koristim poloz aju invalidov v obč ini. Na podlagi analize invalidov ter njihovemu neposrednemu in aktiv- bomo pripravili konkreten akcijski načrt, ki ga nemu vključ evanju v ž ivljenje. »Z ižobraž evan- bo obravnaval obč inski svet. Na podlagi priprave jem, s irjenjem informačij in prostovolj- za kandidaturo v projektu Obč ina po stva ž elimo spodbuditi posluh ža prob- Marca okrogla meri invalidov bomo hkrati ustanovili leme invalidov in njihovih druž in ter miza o položaju svet za invalide, ki ga na predlog spodbujati globalno solidarnost. Istoč a- invalidov v občini ž upana imenuje obč inski svet.« sno se projekt odživa tudi na potrebe In katere so prednostne zadeve, ki drugih skupin obč anov (na primer sta- Slovenska Bistrica bi jih morali urediti v mestu Sloven- rejs e) in tako prispeva k več ji kakovosti ska Bistrica? skupnega ž ivljenja,« je poudarila Irena Jereb. Franc Pinter, uspešni športnik invalid: V ta namen je ž upan Obč ine Slovenska Bistriča »Sam sičer nimam tež av, saj uporabljam posebej dr. Ivan Žagar imenoval delovno skupino, ki bo prilagojen avtomobil. Kot pa mi pravijo ostali pripravila analižo o polož aju invalidov v obč ini in kolegi invalidi, je pri vož nji ž vožič kom največ akčijski nač rt ža iženač evanje enakih mož nosti problemov na križ is č u Partižanske in Ljubljanske invalidov v obč ini do leta 2014. Dejavnosti vodi uliče. Invalidom je otež en tudi vstop v obč insko delovna skupina, ki jo sestavljajo Anton Kolar žgradbo in v čenter ža sočialno delo. Zato upam, (Drus tvo invalidov Č res njeveč), podžupan Žarko da bomo v okviru projekta Obč ina po meri invali- Furman in oddelek za druz bene dejavnosti dov uredili tudi te žadeve.« (Irena Jereb in Zlatka Mlakar). Predsednik Tomaž Ajd Stran 10 Okolje in prostor Informator, marec 2013

no dovoljenje in predati nalož bo upravljavču, Kljub tež avam se Komunali Slovenska Bistriča. Za drugi projekt, ižgradnjo komunalne infrastrukture ža žagotav- kohežijski projekti ljanje odvajanja in č is č enje odpadnih voda, so morali spremeniti lokačijo č istilne naprave, ki je sedaj ižven območ ja odlagalis č a. Zaradi tež av s nadaljujejo prvotno lokačijo nastajajo žamude in tudi dodatni stros ki. Tako se dela s e niso niti žač ela. Pri ižgra- Med naložbami so tudi letos v ospredju kohe- dnji primarnih kanaližačijskih sistemov Zgornja zijski projekti; največja sta izgradnja centra Polskava, Spodnja Polskava in Stari Log–Leskoveč za ravnanje z odpadki in izgradnja komunalne so gradbena dela v žaključ ni faži in bodo konč ana infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in predvidoma do 30. junija 2013. V tem roku je čiščenja odpadnih voda. nač rtovana tudi ižgradnja vakuumske kanaližači- Pri obeh projektih je trenutno najbolj pereč a pro- je Pragersko. Tretji odobren kohežijski projekt, ki blematika lokačija objektov na območ ju odlagali- ga ižvaja obč ina, je s področ ja vodooskrbe. Gre ža s č a odpadkov Pragersko, kjer bodo žgrajeni obje- ižgradnjo primarnega vodovoda S ikole - Velenik – kti ČERO. Osnovna podlaga na parčeli so namreč Č rneč in primarnega kraka vodovoda Pokos e – odlož eni odpadki nedefinirane sestave, ki ni bila S martno. Zaradi steč aja ižbranega ižvajalča se je dovolj nosilna. Meritve posedanja kaž ejo, da pos- ižvedba projekta ustavila, preden se je sploh taja teren dovolj stabilen, tako da bodo ž gradnjo žač ela. Sedaj usklajujemo ražpisno dokumentači- lahko žač eli ž e ta meseč. jo ža nov ražpis, ki bo predvidoma objavljen s e ta Zaradi nepredvidenih okolis č in so ižvajalču poda- meseč. ljs ali rok ižgradnje do 30. oktobra letos. Do 1. Milan Ozimič, oktobra 2014 mora ižvajaleč pridobiti s e uporab- vodja kohežijskih projektov

Spremembe sta predstavila ž upan Obč ine Sloven- Predstavili ska Bistriča dr. Ivan Z agar in magistra Mateja Kukoveč iž Zavoda ža urbanižem Maribor. Do spremembe sprememb je pris lo v severnem delu obvožniče, tik pred Impolom. Upos tevali so namreč pripom-

Foto: AlesFoto: Kolar ža žahodno be podjetja, da naj obvožniča predstavlja vžhodni rob industrijske čone. Tako tudi ne bo prepreč e- obvožničo 11. februarja je v prosto- vala ražvoja Impola. Kot je žnano, bo žahodna rih Obč ine Slovenska Bis- obvožniča želo ražbremenila mestno jedro, o triča potekala ponovna žač etku gradnje pa je s e tež ko govoriti, saj gre ža javna obravnava dopol- želo žahteven projekt. Z upan Ivan Z agar je pove- njenega osnutka Odloka o obč inskem podrobnem dal, da bodo v ta namen skus ali pridobiti evrop- nač rtu ža žahodno obvožničo Slovenske Bistriče. ska sredstva. Sičer pa bo OPPN sprejet v prvi poloviči letos njega leta. (T. A.)

pri pripravi odloka tudi upoštevala. Hkrati je Občinski svet tudi o na občinski spletni strani objavljen digitalni kataster javne razsvetljave. odloku o javni razsvetljavi Po mnenju ž upana Obč ine Slovenska Bistriča Občinski svet je na zadnji seji v prvi obravnavi doktorja Ivana Z agarja so s tem odlokom naredili potrdil odlok o javni razsvetljavi. Konec pre- prvi korak naprej pri ureditvi javne ražsvetljave. teklega leta so osnutek odloka obravnavale že »Nekatere uliče imamo ražsvetljene kot Manhat- krajevne skupnosti. Prav tako so lahko svoje tan, druge pa sploh niso ražsvetljene. Pri ugas an- predloge in pripombe podali vsi občani. Pred- ju ožiroma priž iganju svetilk je problem tudi logi so se nanašali predvsem na režim delova- nesoražmernost. V eni uliči gori vse, v drugi pa ne nja javne razsvetljave, kar je občinska uprava gori nič . Tudi to ni v redu. Okolje in prostor Stran 11

Zato bo potrebno na podlagi katastra, ki je nare- jen, določ iti konč no stanje osvetljenosti glede na uredbo, torej glede na prihranke in tudi glede na to, da so ražsvetljave bile narejene. Očeniti bo tre- ba tudi konč no stanje stros kov energije. To je s tehnologijami, ki so na voljo, mož no ižrač unati in seveda določ iti s e to, koliko bo potrebno vlož iti, da bomo do tam pris li. To bomo naredili pred drugim branjem odloka. Ko bo namreč žadeva konč ana, hoč em ža vsako ž arničo iž katastra vedeti, kdaj gori, kje gori in žakaj tako gori. Potem bomo določ ili, kdaj naj se ta stvar postopno uredi. Lidija Ajd Foto: Mislim, da je potrebno biti korekten do vseh, ki ž ivijo pri nas, ne da imajo eni č isto ugasnjeno, drugi pa ne.«

(T. A.)

pred s kodljivimi posledičami kmetovanja. V skla- Poroč ilo o kakovosti pitne du ž določ ili 11. č lena Pravilnika o pitni vodi vode ža leto 2012 žagotavlja ministrstvo, pristojno ža ždravje, spre- mljanje kakovosti pitne vode. Nosileč monitorin- Zdravstvena ustrežnost pitne vode se presoja po ga je javni ždravstveni žavod, ki preverja sklad- določ nih kriterijih in velja, da je ustrežna, kadar nost vode ž žahtevami, ki jih mora ižpolnjevati ne vsebuje mikroorganižmov, paražitov ter dru- pitna voda, ž namenom varovanja ždravja ljudi gih s kodljivih snovi v taks ni količ ini in kvaliteti, pred s kodljivimi uč inki, žaradi onesnaž enja pitne da bi to predstavljajo nevarnost ža ždravje ljudi. vode. Program opredeljuje mesta, pogostost in Temeljni predpis, ki ureja omenjeno problemati- metodologijo vžorč enja, fižikalno – kemijske in ko, je Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, s t. 19/04). mikrobiolos ke analiže ter ižvajalče vžorč enja in Vsak upravljaveč mora imeti ža vsak vodovodni laboratorijskih preskus anj. Priporoč ila, navodila sistem ustrežno pripravljen nač rt HAČČP, po o ravnanju ob ižrednih dogodkih in mnenja lahko katerem mora ižvajati nadžor kakovosti pitne uporabniki pois č ete na spletnih straneh Ins tituta vode v vodovodnem sistemu. Pojavljanje sus in ža varovanje ždravja: http://www.ivž.si, ki lahko njihovo trajanje se poveč uje tudi v podravski služ ijo kot pomoč pri ravnanju, kadar se žažnajo regiji, v katero je vključ ena tudi bistris ka obč ina. tež ave pri oskrbi s pitno vodo. Režultat preižkusa Preskrba s pitno vodo na področ ju Slovenske Bis- parametra je samo eden od elementov očene triče se vrs i iž podtalniče Dravskega polja, iž kakovosti pitne vode. Enkraten vžoreč obič ajno pohorskih ižvirov, ižvirov žakraselega Boč a in ne sme biti vžrok obves č anja, ampak bi lahko to potoka Bistriča. Zaenkrat je območ je s e karakteri- bila situačija, ki pogojuje neskladnost. Gre ža žirano kot eno ižmed največ jih režervoarjev pod- povežanost vžorča, vžrokov in ukrepa v prostoru žemne vode v Sloveniji, vendar se žaradi lokačije in č asu. Zato je nedvoumno interpretačijo č rpalis č , ki se nahajajo na kmetijskih področ jih, pomembnosti tež ko podati vnaprej ža vse mož ne kakovost vodnih virov žaradi onesnaž enosti dras- primere. tič no poslabs uje. Primanjkljaj žadostnih količ in Drž avni monitoring vžorč enja pitne vode ižvaja Zavod ža kakovostne pitne vode prič akujemo predvsem na ždravstveno varstvo Maribor s podižvajalči: področ jih vodnih virov, ki imajo vir žajete vode Na sistemu SLOVENSKA BISTRIČA - S IKOLE je bilo odvže- odvisen od količ ine padavin, kar predstavlja 80 tih osem vžorčev, od tega en vžoreč obč asne analiže, s odstotkov vseh pohorskih vodnih virov. Nujen bo č imer se kontrolira čelotna paleta pestičidov in FFS; vžoreč v čeloti ustreža žahtevam pravilnika. Mikrobiolos ka slika v čelovit ukrep, katerega primaren čilj je usmerjen enem vžorču ugotavlja indikatorsko odstopanje. v čelovito in trajnostno naravnane ureditve ža Na sistemu VISOLE je bilo odvžetih pet mikrobiolos kih in žagotavljanje žadostnih vodnih količ in kakor tudi kemijskih vžorčev. V enem primeru režultati pokaž ejo indi- ža žagotavljanje čelovitih ukrepov ža varstvo katorski parameter. Stran 12 Okolje in prostor Informator, marec 2013

Na sistemu KOVAČ A VAS je bilo odvžetih s est mikrobiolos - je bilo 12 vžorčev ža redno kemijsko analižo, vsi pa žadosti- kih in kemijskih vžorčev. Vsi vžorči ustrežajo žahtevam pra- jo žahtevam Pravilnika o pitni vodi. vilnika. Na sistemu VISOLE je bilo odvžetih 17 mikrobiolos kih Na sistemu S MARTNO sta bila odvžeta dva vžorča; en vžo- vžorčev ž dvema indikatorskima presež koma in s tiri redne reč mikrobiolos ko ne ustreža. kemijske analiže, ki žadostijo žahtevam. Na sistemu OPLOTNIČA - KEBELJ je bilo odvžetih pet Na sistemu KOVAČ A VAS je bilo odvžetih 12 mikrobiolos - mikrobiolos kih in kemijskih vžorčev. Vsi vžorči ustrežajo kih in s est kemijskih vžorčev, od tega je v enem primeru žahtevam pravilnika. odstopanje indikatorskih parametrov. Na sistemu DOLINA LOZ NIČE - MAKOLE je bilo odvžetih Na sistemu S MARTNO je bilo odvžetih enajst mikrobiolos - pet vžorčev. Vsi vžorči ustrežajo žahtevam pravilnika. kih vžorčev, od tega je v 45,5 odstotka vžorčev prisotno Na sistemu DEZ NO sta bila odvžeta dva vžorča; en vžoreč indikatorsko odstopanje, v 18,2 odstotka pa fekalno onesna- žažna mikrobiolos ko odstopanje. ž enje. Odvžetih je bilo s est vžorčev ža redno kemijsko anali- Režutati notranjega nadžora kakovosti pitne vode po siste- žo; vsi ustrežajo žahtevam pravilnika. mu HAČČP (ižvaja Zavod ža ždravstveno varstvo Čelje): Na najmanjs em sistemu DEZ NO je bilo odvžetih s est merilna mesta in frekvenča vžorč enja po posamežnih siste- mikrobiolos kih vžorčev, od tega en vžoreč kaž e na presež en mih: indikatorski parameter, en vžoreč mikrobiolos ko onesnaž e- Na sistemu SLOVENSKA BISTRIČA - S IKOLE je bilo odvže- nje, en vžoreč redne kemijske analiže pa je brež odstopanj. tih 146 mikrobiolos kih vžorčev, od tega je 23 kontrolnih Ker je voda kot ž ivilo namenjena ža neposredno uporabo, se vsebovalo indikatorski parameter, en vžoreč je pokažal moramo s e toliko bolj žavedati, da lahko vsak ižredni dogo- mikrobiolos ko onesnaž enost. Odvžetih je bilo tudi 79 vžor- dek poslabs a njeno kakovost. Kot uporabniki ste upravič eni, čev rednih kemijskih analiž, od tega osem ižrednih. Osnovne da obvestite vsako spremembo, ki jo žažnate na terenu, na kemijske analiže v 98,73 odstotka ustrežajo žahtevam Pra- ž e žnano telefonsko s tevilko 24-urne dež urne služ be 041 vilnika, prekorač ena pa sta parametra ž eležo in metolaklor- 646 779, v dopoldanskem č asu pa na telefonsko s tevilko 02 ESA. 80 55 400.

Na sistemu DOLINA LOZ NIČE – MAKOLE je bilo odvžetih 24 mikrobiolos kih vžorčev, od tega trije vžorči niso skladni Mag. Jožica DOBAJ, vodja vodooskrbe, ž mejnimi vrednostmi indikatorskih parametrov. Odvžetih Komunala Slovenska Bistriča

Vodovod 1 Letno poročilo o pitni vodi Mesto vžorč enja: Jesenek, Čveč ek S t. S t. S t. S t. S t. S t. mikrobiolo- skladnih nesklad- fižikalno- skladnih nesklad- na območju KS Zgornja s kih vžor- vžorčev nih vžor- kemijskih vžorčev nih čev čev vžorčev vžorčev Polskava 5 2 3 1 1 0

KS Zgornja Polskava je leta 2012 upravljala ž Vodovod Kočno 2 vodovodnimi sistemi Zgornja Polskava, Gabernik Mesto vžorč enja: Kotnik 2, Gabernik 1 in Koč no 2. Na vseh vodovodnih sis- S t. S t. S t. S t. S t. S t. mikrobiolos - skladnih neskladnih fižikalno- skladnih nesklad- temih ižvajamo redni notranji nadžor nad pitno kih vžorčev vžorčev vžorčev kemijskih vžorčev nih vodo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi, in moni- vžorčev vžorčev 2 1 1 1 1 0 toring pitnih vod, ki ga ižvaja ZZV Maribor ža Ministrstvo ža ždravje RS. Leta 2012 smo imeli V primeru, da so bili posamežni vžorči preižkus eni ž pet odvžemnih mest, na katerih smo preverjali mikrobiolos kim preižkus anjem, neskladni s Pravilni- kakovost pitne vode ž mikrobiolos kim in kemij- kom o pitni vodi, smo po navodilih ZZV in IVZ prejeli ukrepe ža odpravo vžrokov neskladja. Več ina vžorčev, skim preskus anjem vžorčev. ki je bila neskladna, je vsebovala kolonije koliformnih Vodovod Zgornja Polskava: bakterij, kar po očeni ZZV ne predstavlja neposredne Mesto vžorč enja: Abohov hram in vrteč ogrož enosti ždravja ljudi, v petih vžorčih so bile priso- S t. S t. S t. S t. S t. S t. tne Escherichia coli in v dveh vžorčih enterokoki. Leta mikrobiolos - skladnih nesklad- fižikalno- skladnih neskla- kih vžorčev vžorčev nih kemijskih vžorčev dnih 2012 nismo ižvajali permanentne dežinfekčije s kemi- vžorčev vžorčev vžorčev č nimi preparati ožiroma stalne priprave surove vode. 6 3 3 1 1 0 Na posamežnih vodovodnih sistemih smo v določ enih Vodovod Gabernik 2 č asovnih obdobjih ižvajali kloriranje kot ukrep ža Mesto vžorč enja: Raus odpravo mikrobiolos kih neskladjih, o č emer smo upo-

S t. S t. S t. S t. S t. S t. rabnike tudi obves č ali. Pitna voda, preižkus ena s fiži-

mikrobio- skladnih nesklad- fižikalno- skladnih nesklad- kalno-kemijskim preskus anjem, je ižkažovala ustrež- los kih vžorčev nih vžor- kemijskih vžorčev nih vžorčev čev vžorčev vžorčev nost po Pravilniku o pitni vodi.

14 9 5 2 2 0 KS Zgornja Polskava Okolje in prostor Stran 13

Primerjava delovanja ČČ N Slovenska Bistriča po Poroč ilo o delovanju letih čentralne č istilne naprave Količ ina odpadnih voda v letu 2012 Na ČČ N Slovenska Bistriča se je v letu 2012 očistilo 1.014.249 m3 odpadne komunalne, industrijske in pada- vinske vode. Č istilna naprava je obratovala vse leto, 365 dni, brež žaustavitev. 3 Vrsta odpadne vode Količina (m ) Odstotek (%) Komunalna 393.380 39 Industrijska 40.591 4 Padavinska 580.278 57 Učinki čiščenja na CČN Skupaj 1.014.249 100 100

Uč inki č is - Količina sprejetega blata iž pretočnih in nepretočnih grež- 90 nič ter malih čistilnih naprav je bila 8896 m3, sprejetih ižče- č enja na ČČ N Slovenska dnih vod 2584 m3 in proižvedenega dehidriranega blata 80

Bistriča učinek (%) 1273 m3 ož. 955 ton. Vsebnost suhe snovi (SS) v dehidrira-

nem blatu: 32 odstotkov. 70 Učinki čis čenja v letu 2012 na ČČ N Slovenska Bistriča: Predpisa- Povprečna Povprečna Dosežen Odvoži grež- 60 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 na mejna dosežena dosežena učinek nič nih gos č : leto *Podatki iž obratovalnegaParameter: monitoringa odpadnih voda ža leto 2012. vrednost vrednost na vrednost na Kot ižvajaleč KPK – min. 80 % BPK5 – min 80 % čiščenja celotni fosfor – min 70 % celotni dušik – min 80 % na iztoku iztoku* CČN javne služ be dotoku* (%) (mg/l) ižvajajmo redno č is č enje grežnič nih gos č v obč i- (mg/l) CČN (mg/l) nah Slovenska Bistriča, Poljč ane, Makole in Oplo- KPK 110 1044 32 96,90 tniča. Pražnjenje grežnič nih gos č se ižvaja po BPK5 20 359 7 98,00 potrjenih nač rtih č is č enja. V skladu ž veljavno Celotni 2 15,78 1,75 88,90 žakonodajo je potrebno pretoč no grežničo č istiti fosfor vsaj vsaka tri leta. Celotni 15 56,8 3,1 94,50

dušik Amonijev 10 29,46 1,1 96,26 dušik Neraztopjene 35 544,3 4,4 99,19 snovi

pH 6,5-9,0 7 7

V letu 2013 so v občini Slovenska Bistrica predvi- Odvože grežnič nih gos č lahko tudi naroč ite po dena čiščenja greznic v naseljih: Čigonča, Č res nje- telefonu na telefonski s tevilki č istilne naprave več, Drumlaž no, Faroveč, Hos niča, Juris na vas, Koč no 02 843 00 24 ali po elektronski pos ti: ob Lož niči, Laporje, Malo Tinje, Preloge, Prepuž , Pret- č[email protected] ali rež , Ražgor, Spodnje Prebukovje, , Trno- [email protected]. V primeru naroč ila po več, , Videž , , Zgornje elektronski pos ti prosimo, da navedete toč en Prebukovje, Z abljek, Levič , Podgrad, Zgornja Brež ni- naslov in kontaktno telefonsko s tevilko.

ča, Križ ni Vrh in Seveč. Uporabniki bodo o datumu odvoza grezničnih Jerneja Zorko, vodja odvajanja in č is č enja, gošč pisno obveščeni. Komunala Slovenska Bistriča Stran 14 Iz zavodov Informator, marec 2013

Dijaki si bodo 5. marča ogledali gledalis ko pred- Dijaki Srednje šole stavo Sen kresne noč i v SNG Maribor, nas »lutkovni krož nik« pa se bo predstavil na območ - Slovenska Bistrica v nem sreč anju lutkovnih skupin. Intenživnejs e so številnih mednarodnih tudi priprave v dvoletnem multilateralnem med- narodnem projektu Čomenius s S panijo, S kotsko, Poljsko in Frančijo. O pestri ustvarjalnosti govori projektih ž e naslov projekta: Lights … Čamera … Ačtion! 11. Zima se še ni dokončno poslovila, šolsko leto marča petnajst dijakov ž mentorji odhaja v S pani- na Srednji šoli Slovenska Bistrica pa se že pre- jo, junija na S kotsko, ostale ižmenjave bodo pote- veša v drugo polovico, ki teče še hitreje kot kale naslednje s olsko leto; žaključ ek projekt pa bo prva. Tudi zaradi aktivnosti, ki so še pred maja 2014 na nas i s oli. Za logotip projekta je bil nami. ižbran predlog nas e dijakinje Patričije S os ter. Zadnji teden februarja so dijaki 3. letnikov pro- Koneč meseča pa bo ena skupina dijakov ob pod- grama ekonomski tehnik sodelovali v projektnem pori evropske poslanke dr. Romane Jordan obis- tednu, katerega vodilna tema je bila Finanč na pis- kala s e bruseljske institučije. Pa s e to: 16. marča menost – upravljanje ž osebnim premož enjem. Pri se bomo maturanti, dijaki in stars i skupaj žavrteli ižvedbi projekta je s ola sodelovala ž Ljudsko uni- ob taktih č etvorke na tradičionalnem maturant- veržo Slovenska Bistriča. Isti teden smo gostili skem plesu – vedno žnova nepožabni in ganljivi predstavnike japonskega veleposlanis tva. V okvi- sveč anosti. Aprila bodo potekala preostala tekmo- ru projekta Religije sveta pa je dijakom predaval vanja. V teku bodo tudi intenživne konč ne pripra- predstavnik pravoslavne čerkve. ve na spomladanske ižpitne roke, medtem ko si Mareč je prava sežona tekmovanj v žnanju na bodo dijaki niž jih letnikov privos č ili s e eno pote- regijskem in drž avnem nivoju. Vsako leto se prib- panje po Evropi. Od 18. do 22. aprila bo množ iča liž no sto dijakov uvrsti vsaj na enega, s e več pa na (okoli 130) mladih popotnikov okupirala Pariž. oba nivoja tekmovanj ž ražlič nih predmetnih pod- Mladi ižbrani umetnis ki ustvarjalči pa bodo svoje roč ij. Na interesnih področ jih se bomo udelež ili ustvarjanje v okviru nateč aja Umetnije koneč ekipnega drž avnega s ahovskega prvenstva in na meseča predstavili na foto - filmsko - glasbeno - novo ražpisanega tekmovanja ž multimedijskim literarnem maratonu. ustvarjanjem Slovens č ina ima dolg ježik, pri č emer se bodo predstavili nas i mladi filmski ustvarjalči. Ravnateljiča Iva Pučnik Ozimič

Foto: Arhiv Srednje Arhiv Foto: S Slovenskaole Bistriča

Iz zavodov Stran 15

V 2. OS Slovenska Bistriča 2.OS Arhiv Foto: Bistriča Slovenska si popestrimo s olo

V projektu Popestrimo si s olo, ki ga finančira Evropski sočialni sklad, sodelujemo s partnersko s olo OS Partižanska bolnis niča Jesen Tinje. Čilj programa je s irjenje ponudbe prostoč asnih dejav- nosti ža osnovnos olče in ražvijanje ključ nih kom- petenč v neformalnih uč nih situačijah. Sklopi akti- vnosti so: Uč ilniča v naravi, Sobivam ž naravo, Lokalna kulinarika, Ražiskovanje pripravili ražstavo ž več kot 80 vrsta- nas ega ož jega okolja - vžnož ja Pohor- mi gob, ki smo jih nabrali na Moč era- ja, Tradičija na Bistris kem, Mladi raži- Ogledali smo si vinograd v Kovači vasi in spoznali dovi poti, ter ob pomoč i gobarja in skovalči in Ražiskovalne poč itniče. določ evalnih ključ ev prepožnali vsako Jeseni smo obiskali sadjarsko kmetijo avtohtone in druge vrste grozdja. Vinograd smo ižmed njih. Fres er na Prelogah, v č asu trgatve Dvakrat smo prenoč ili v s oli. V razisko- obiskali v času trgatve, vinograd, v vinski valni noči so starejs i uč enči mlajs e zato smo imeli priložnost Alja Kotnik in kleti Bistriča pa pouč ili o uporabi mikroskopa in poprijeti za škarje in Neva Zalokar: »Na smo spožnali mikroskopiranju. Pod mikroskopom trgati grozdje. Kakšna kmetiji Frešer smo nadaljnji postopek smo si pogledali postraniče in druge predelave groždja. grozdna jagoda se je zna- jedli slastna jabol- vrste rakov, ki jih najdemo v potoku S Slavkom S ero- šla tudi v naših želodčkih. Č rneč na Moč eradovi goždni uč ni poti. ka, sedeli na trak- dom iž gobarskega Učenke 5. r. torju in trobili.« drus tva Lisič ka Anja Črešnar in Andreja Krampl, Maribor smo vodji projekta Popestrimo s olo Vrteč je žimoval na

Boč u

Vrteč Otona Z upanč ič a je tudi letos organi-

Foto: Arhiv Arhiv Foto: Vrtča Bistriča Čičiban Slovenska žiral žimovanje, ki se ga je v dveh skupinah udelež ilo 69 otrok iž enot Vrtča Čičiban, Sonč ek, Zgornja Lož niča, Mehurč ki s Prager- skega in Zgornja Polskava. Otroči so ža laž ji prvi spaneč spožnali podposteljnega škra- ta, ki jih je v sanje popeljal s pomoč jo č arob- nega sirupa. Ker je nanje napravil moč an vtis, smo mu omogoč ili, da je otroke vodil na noč nem pohodu s svetilkami in jih na konču ža pogum nagradil s svetleč imi kresnič ka- va žaklade v votlini. Otroči so se med drugim mi. Pravljič no bel teren veselili sladkarij na orientačijskem pohodu, plesa smo ižkoristili ža mnoge v piž amah s svetleč imi žapestničami in medalj, ki

Legenda o boč kem aktivnosti na snegu ter smo jih podelili na konču. Vse »žač asne prebival- žmaju je otroke prepri- ražiskovanje. Veseli smo če« je Boč požitivno žažnamoval, žato smo se mu č ala, da je žmaj žaprhu- bili, da nismo sreč ali žaobljubili, da se nanj vrnemo in vrač amo … tal s krili in povžroč il S pelke, ražbojnikove hč erke, ki s e vedno skri- snež ni vihar. Metka Kovačič Prah Stran 16 Iz zavodov Informator, marec 2013

V projekt smo vključ eni vsi uč enči, stars i, stari Evropski prijatelji - stars i in delavči s ole. Oblikujemo in iždelujemo iždelke, se pogovarjamo o ražlič nih igrah in igra- tradičionalne igrač e in igre č ah, vključ eni smo v mobilnosti, to je v obiske v OS Pohorskega odreda ostalih s ol v projektu, ž namenom predstavitve nas ega dela in nas e kulturne dedis č ine. Spožna- Slovenska Bistriča vamo tradičionalne igre, se povežujemo s starej-

s imi generačijami in se uč imo drug od drugega.

Namen projekta je predvsem spožna- Vsi partnerji v projektu ugotavljamo, da današnji vanje in požnavanje slovenske tradi- otroci nimajo nikakršnega zdravega tekmovalnega čije in tudi tradičije drž av partnerič. duha in sposobnosti za igranje v skupini zaradi Kako smo si to osamitve pred računalnikom in televizijo. žamislili na nas i Za obiske po

Foto: Arhiv OS Arhiv Foto: Pohorskega odreda Slovenska Bistriča s oli? ražlič nih drž a- Za maskoto Zelen- vah smo pripra- ka smo navdih vili žmaja ž dobili v liku povod- drž avnimi nega mož a, Vodov- simboli nika iž Tomaž ič e- vih pravljič. Nas prijažni Zelenko je s olo obiskal nekega dne, ko se je pod svojim slapom dolgoč asil. Zato se je odloč il, da bo ostal pri nas. Vsaka drž ava v okviru projekta organižira eno sreč anje, na katerem se predsta- vijo igre in igrač e iž domač ega okolja. Dosedanja sreč anja so bila v S paniji,

Turč iji in Italiji, do konča tega s olske- ga leta nas č akata s e marča obisk Grč ije in maja obisk Romunije. Sreč anje v Slove- Uč enči, delavči s ole in stars i sodelujemo, ustvar- niji bo marča naslednje leto. Za posamežne obis- jamo in predstavljamo s olo, obč ino in Slovenijo ke smo pripravili bros uro o žnač ilnostih Sloveni- žunaj nas ih meja v s irs i skupnosti medkulturne- je, žmaja ž drž avnimi simboli, maskoto, knjiž ičo ga sodelovanja v projektu COMENIUS ž naslo- rečeptov jedi in iger, primernih ža žabavo, s katlo vom Evropski prijatelji – tradičionalne igrač e in spominov in sestavljenko Slovenije. Projekt bo igre. V letih 2012–2014 bomo sodelovali s e ž trajal vse do avgusta leta 2014. V tem č asu si osmimi drž avami, Italijo, Anglijo, Belgijo, Turč ijo, ž elimo veliko novih dož ivetij, spožnanj in trenut-

Romunijo, S panijo, Grč ijo in Litvo. Projekt je kov, ki jih bomo lahko delili ž vami. namenjen otrokom, saj ugotavljamo, da se pre- malo otrok danes žares igra. Živa Gabrijelčič, koordinatoriča projekta in Rač unalnik, televižija in drugi dosež ki tehnologi- Tatjana Pufič, ravnateljiča je so jih žasvojili s svojimi igrami in oddajami, Na naslovu: www.čomeniustoysandgames.čom si lahko žato so požabili ožiroma se čelo nikdar niso nau- ogledate dogodivs č ine Zelenka, ki potuje po vsej Evropi, č ili igrati iger, ki so se jih igrali njihovi stars i in pa tudi vse ostale iždelke in dogodke v okviru projekta stari stars i. Čomenius. Iz zavodov Stran 17

»Zmorem sam« na OS Minke Namestnik -

Foto: Arhiv OS Arhiv Foto: Namestnik Sonje Minke

Sonje

Osnovna s ola Minke Namestnik - Sonje je pri Zavodu Republike Slovenije ža s ol- stvo prijavila inovačijski projekt Zmo- rem sam, s katerim ž eli ž drugač nimi metodami, oblikami in vsebinami dela mladostnike v č im več ji meri usposobiti

ža samostojnejs e in aktivnejs e ž ivljenje ter jim omogoč iti predvsem laž ji prehod v delovno okolje. V projekt so vključ eni mladost- obiskujejo tedensko ali na 14 dni. V prostem niki ž žmerno, tež jo in tež ko motnjo v dus evnem č asu se udelež ujejo tudi ražlič nih prireditev in ražvoju, ki so starejs i od 21 let. V tem s olskem dogodkov, ki so ža njihove vrstnike nekaj pov- letu spožnavajo in opravljajo delovne in žaposlit- sem obič ajnega. Ob pomoč i donatorjev so si vene tehnike ižven matič ne s ole, poskus ajo dose- ogledali nogometno tekmo med NK Maribor in č i več jo samostojnost pri prež ivljanju prostega NK Čelje, film v kinu, nekateri prvič v ž ivljenju č asa v ož jem in s irs em sočialnem okolju ter se igrali bowling itd. Ob vsem tem pa ne požabljajo aktivneje vključ ujejo v sočialne skupine ižven na ljudi in ž ivali v stiski – v okviru projekta so matič ne s ole. Pri ižvajanju projekta se je s ola žbirali igrač e ža otroke iž sočialno ogrož enih povežala ž ražlič nimi institučijami v Slovenski druž in in hrano in odeje ža pse in mač ke v mari- Bistriči (ž Varstveno-delovnim čentrom Polž in borskem žavetis č u. Čentrom ža starejs e Metulj), ki jih mladostniki Katja Sagadin

Več ina diet, ki jih lahko žasledimo v č asopisih, je Naredimo nekaj žase! kratkoroč na nalož ba. Kilograme hitro ižgubimo in jih tudi hitro pridobimo ali s e kaks nega dodat- Shujs amo ždravo!

nega. Č e ž elimo shujs ati, moramo najprej vedeti, Pražniki in ž njimi povežani nagliča, stres ter katera so tista ž ivila, ki jih moramo dnevno mastna in tež ka hrana so ža nami, pred nami pa vključ evati v jedilnik, da ohranimo ždravje, da se uresnič itev novoletnih žaobljub. Pogosta med dobro poč utimo, da nismo lač ni in da ižgubimo njimi je tudi ta, da bomo shujs ali, se več gibali, odveč ne kilograme, in da ž gibanjem poveč amo torej ždravo ž iveli. Pravijo, da je ključ do uspeha mis ič no maso. Gre ža spreminjanje ž ivljenjskega žmernost. V Zdravstvenem domu Slovenska Bis- sloga, ki ga ohranjamo dolgoroč no. Podpora sku- triča ižvajamo s olo ždravega hujs anja dvakrat pine je posamežniku v veliko pomoč . V s olo se letno, spomladi in jeseni. Nauč imo se ždrave- lahko vključ ijo vsi odrasli, stari več kot 20 let, s ga ž ivljenjskega sloga, ki vključ uje ždrav, uravno- prekomerno telesno tež o ž ali brež dejavnikov tež en nač in prehranjevanja, žmerno telesno akti- tveganja, kot so povis an krvni tlak, sladkorna vnost, obvladovanje stresa in požitivno samopo- boležen, povis ane mas č obe v krvi. Čilj s ole je dobo. Postavimo si čilje, ki jih dosegamo poč asi sprememba ž ivljenjskega sloga, žamenjava sla- in postopoma. Delo v skupini je dinamič no, bis- bih navad ž dobrimi. S ola je brežplač na. tvena je motivačija in podpora udelež enčem, Naredite nekaj zase in se nam pridružite. ižmenjava mnenj. Spomladansko s olo ždravega Promočija ždravja ZD Slov. Bistriča

hujs anja smo prič eli v ponedeljek, 4. marča.

V č em se ražlikuje od hujs anja, ki se ga lotimo doma? Brigita Špes, dipl. med. sestra Stran 18 Iz zavodov Informator, marec 2013

V Bistris kem gradu na voljo tudi kakovostna vina

arhiv ZavodaFoto: ža kulturo V Bistris kem gradu so dečembra lani odprli grajsko vinoteko, ki je nastala pod okriljem projekta Via Savaria. Gre ža promočijsko toč - ko na romarski poti sve-

tega Martina. V okviru nalož be so uredili tudi grajsko kuhinjo. V vinoteki so na voljo vina bistri- s kih vinarjev, ki svojo dejavnost dopolnjujejo s Zorjan, vinogradnis tvo Fres er, vinogradnis tvo kulturno dejavnostjo v gradu (vinogradnis tvo Leskovar in vinogradnis tvo Gora pod lipo). (T.A.) Iz zavodov Stran 19

OB ZAKLJUČ KU VESELEGA DEČEMBRA V SLOVEN- Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Kmetijska zad- SKI BISTRIČI ruga Slovenska Bistrica, Zavarovalnica Maribor, Za nami je dečember – najbolj ražigran, najbolj praž- Bistriške novice, Trgovina Vodnar (Letral, proiz- nič en in najbolj vesel meseč v letu, ki smo ga v Sloven- vodna, storitvena in trgovska družba), PIRO PLA- ski Bistriči obogatili ž najražlič nejs imi dogodki, name- NET, Mercator supermarket Slovenska Bistrica, njenimi najmlajs im in ostalim obiskovalčem. Ponovno Impos, Transport Franc Soršak, Rastlinjaki Gaj- smo ždruž ili moč i Ražvojno informačijski čenter Slo- šek, Gostilna pri Martinu, ACT avtocenter, Ekspres venska Bistriča, Zavod ža kulturo Slovenska Bistriča, papirniča fotokopirniča Ravnjak, Mladinska knjiga - Medobč inska turistič na žveža, Komunala Slovenska knjigarna in papirniča, Prevožnis tvo Vlado Č elan, Kož- Bistriča in Obč ina Slovenska Bistriča in na mestnem metič ni salon Mona Lisa, Proforma Trend, Pekarna trgu pripravili s tevilne prireditve: Miklavževanje, Strnad, Pos ta Slovenije, Čvetlič arna Zvonč ek, KS Praznično grajsko mesto in Veseli december. Vse- Pohorskega odreda, Fatmir Bislimaj, Gostilna Emavs, ga tega pa brež vas e pomoč i ne bi mogli pripraviti, Spečialižirana prodajalna Viva Sana, Gostis č e Irs ič , žato se žahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri prip- Pub Beli konj, Simfin, Alumat, Poliplet. ravi, varovanju in ižvedbi prireditev ožiroma ste jih Dragi obiskovalči, obč ani, sponžorji in vsi sodelujoč i, finanč no podprli. To so: Občina Slovenska Bistrica, iskreno smo veseli vas ega toplega odživa na dečembr- RIC Slovenska Bistrica, Riko Hiše, Impol, Caffe sko dogajanje na mestnem trgu. Imejte se radi.

HOF, KRT gradbeništvo, COALA, ALU KÖNIG STAHL, AMIS, LAS, Komunala Slovenska Bistrica, Mateja Brumec Mikec, Veterinarska bolnica Slovenska Bistrica, Drava – direktoriča RIČ Slovenska Bistriča Stran 20 Iz zavodov Informator, marec 2013

tudi na ostala območ ja. V RITOZNOJČ AN – VINO prvi faži projekta, ki se nanas a na žasnovo žas č ite MOJE MLADOSTI prižnanega tradičionalne- V letos njem letu Ražvojno informačijski čenter ga porekla iždelka, bosta Slovenska Bistriča skupaj s projektnimi partnerji potekali informativna in ižobraž evalna delavniča sodeluje v projektu Ritožnojč an – vino moje mla- ža ponudnike, ogled dobre prakse, priprava in dosti. Projekt poteka v okviru ražpisnih sredstev ustanovitev konžorčija in iždelava elaborata, Zadruge LAS Dobro ža nas. katerega vsebina bo med drugim žajemala tudi Ritožnojč an je kakovostno vino ž geografskim analižo stanja vinogradnis tva na določ enem geo- poreklom. Namen projekta Ritožnojč an – vino grafskem območ ju, preuč itev postopka pridelave moje mladosti pa je žas č ita prižnanega tradičio- vina ritožnojč an, kakrs na je bila nekoč , in pripra- nalnega poimenovanja iždelka, ki bo pomenilo vo vsebin ža usposabljanje pridelovalčev ža pra- prvo taks no žas č ito, tako na območ ju obč ine Slo- vilno pridelavo vina ritožnojč an in uporabo ime- venska Bistriča in območ ju LAS kakor tudi v vino- na. V drugi faži projekta, v kateri bo potekala rodni dež eli S tajerski in nasploh v Sloveniji. S ižvedba postopka žas č ite in oblikovanje čelostne projektom ž elimo povežati vinogradnike in njiho- podobe iždelka, bo oblikovana čelostna grafič na ve trž ne vis ke vina s skupno pridelavo tradičio- podoba, natisnjene bodo etikete »ritožnojč an nalne blagovne žnamke ritožnojč an PTP PTP«, iždana žgibanka in knjiž iča »Zgodba o ritož- (prižnano tradičionalno poimenovanje). Ustano- nojč anu«, potekale pa bodo tudi ižobraž evalne vitev Konžorčija Ritožnojč an in poenotenje okusa delavniče, predstavitve projekta v medijih in jav- vina ritožnojč an v eni kleti je pogoj ža uspes no na predstavitev iždelka na prireditvi ob žaključ ku ižvedbo projekta. Projekt bo prispeval k ohranja- projekta. nju in poveč evanju dohodkov na vinogradnis kih Projekt se bo žaključ il prihodnje leto poleti.

kmetijah ter k ohranjanju delovnih mest in novim mož nostim žaposlitve. Prav tako ima tudi vino s Jana Jeglič, RIČ poimenovanjem ritožnojč an ž e svojo žgodbo, ki jo je potrebno le ponovno ož iviti in predstaviti pot- ros nikom. Ižkus nje in ideje, ki jih bomo pridobili pri ižvedbi projekta, pa se bodo lahko prenas ale Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje

pa ža Zavod veliko pomeni tudi ž ekonomskega Bistriški tek od letos vidika, žato smo s e toliko bolj veseli in ponosni. Bistris ki tek, ki bo od letos dalje olimpijski tek, bo olimpijski tek imel status vrhunske prireditve, kar pomeni tudi Ne glede na žimske ražmere se v Javnem žavodu prisotnost drž avnih medijev in s tem boljs e mož - ža s port nekaj dogaja. To žimo je bilo v dvorani ža nosti trž enja prireditve. OKS se je ža nas odloč il žimski trening organižirano drž avno prvenstvo v na osnovi mnenja komisij ža teke v s tajersko- dvoranski atletiki kar s tirikrat v ražlič nih katego- koros kem pokalu in strokovne komisije OKS in rijah. In tudi bistris ki s portniki so se na teh tek- AZS. S tevilč na udelež ba v žadnjih dveh letih in movanjih dobro odrežali. organižačijsko urejeno tekmovanje sta pretehtala Veliko nam pomeni odloč itev Nogometne žveže in pridobili smo status prireditve, ki ni samo tek- Slovenije, da nas s portni park uvrsti med s tiri movalno-s portnega žnač aja, ampak je pomembna čentre, v katerih bodo trenirale mlajs e kategorije tudi ž vidika rekreačijskega gibanja in posledič no in se testirale ž enske ekipe. Za Javni žavod ža ždrave drž avljanske populačije. s port je to veliko prižnanje, saj smo ž organižačijo dosedanjih prireditev po žahtevnih kriterijih NZS uspeli doseč i žaupanje nogometnih selektorjev in Marjan Štimec, direktor trenerjev reprežentanč nih selekčij Slovenije. To Zavoda ža s port Slovenska Bistriča Iz zavodov Stran 21

trž niča ža prodajo prej nas tetih pridelkov. Kot ste ž e S projektom Oskrbimo omenili, je v tem trenutku glavnina dejavnosti namen- jena uvedbi oskrbe javnih žavodov ž lokalno pridelani- LAS – dobro za nas do mi ž ivili, pri č emer je posebna požornost namenjena ravno najmlajs im. Gre predvsem ža usklajevanje mož - bolj zdrave prehrane nosti in iskanje optimalne variante, s katero bi lokalni

Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica pridelovalči po nač elu kratkih verig karseda hitro in je lani začel uresničevati projekt Oskrbimo LAS – brež odveč nih birokratskih žapletov dobavljali hrano dobro nas. Direktorica RIC-a Mateja Brumec Mikec javnim žavodom. Na tem področ ju so bile v žadnjem je povedala, da nameravajo s projektom povečati obdobju ižvedene tudi spremembe žakonodaje, ki obseg lokalno pridelane hrane v prehrani naših odpirajo vrata tovrstnim pobudam.« otrok (tako doma kot v vzgojno-izobraževalnih V ta namen ste pripravili tudi anketo o potrebah zavodih), v prehrani starejših ljudi (zlasti v Domu lokalnega prebivalstva pri oskrbi z lokalno pride- dr. Jožeta Potrča Poljčane, pozneje tudi v enoti Slo- lano hrano. venska Bistrica), nenazadnje pa tudi v prehrani »Res je. Od lokalnega prebivalstva smo ž eleli iž prve vseh nas. roke pridobiti informačije o njegovih trenutnih nava- »Istoč asno ž žagotavljanjem kakovostne lokalno pride- dah, ki se tič ejo nabave ž ivil, ož. o pogledih in prič ako- lane hrane javnim žavodom ter s irs emu krogu prebi- vanjih glede lokalne oskrbe ž ž ivili, ki so pridelana v valstva bo projekt lokalnim pridelovalčem omogoč il neposredni bliž ini. Vse bolj je namreč prisotno žaveda- novo trž no prilož nost ža prodajo njihovih kakovostnih nje o vseh prednostih, ki jih prinas ajo ž ivila in ž ivilski pridelkov ož. produktov. Z omenjenim projektom tako iždelki, ki so lokalnega ižvora: poleg tega, da niso pod- istoč asno stimuliramo proižvodnjo in povpras evanje vrž eni dolgim transportnim potem, je tudi nač in njiho- po lokalno pridelani hrani, hkrati pa tudi ž elimo pove- ve pridelave tisti, ki žagotavlja, da gre ža kakovostne č ati prepožnavnost nas ega podež elja ter dolgoroč no pridelke, se pravi ža kakovostno hrano, ki jo odlikujejo vplivati na ždravje vseh nas. Projekt je vsebinsko raž- dolgoroč ni koristni uč inki na ždravje. Kar se tič e samih deljen v dve faži: prva, žaključ ena ob konču leta 2012, režultatov ankete, je bilo iž njih moč jasno ražbrati je bila namenjena sežnanitvi s potrebami javnih žavo- ižražito naklonjenost, ki jo potros niki namenjajo lokal- dov po lokalno pridelanih produktih, po drugi strani pa no pridelanim ž ivilom. To gre ražumeti predvsem ž je bilo potrebno ugotoviti tudi, koliks en je obseg ž ivil, vidika ž elje po vis ji kakovosti, ki jo lokalna ž ivila ned- ki jih lahko žagotovijo lokalni pridelovalči. Iž tega raž- vomno prinas ajo. Zlasti je ta naklonjenost seveda raž- loga sta bila organižirana tudi posvet in delovno sreč a- vidna pri sadju in želenjavi, torej pri svež ih ž ivilih, kjer nje, kjer so sodelovali tako pridelovalči kot predstavni- je nujno, da je č as od spravila do miže č im krajs i. Vsi ki javnih žavodov. Projekt je bil ižjemno požitivno anketiranči so se soglasno strinjali, da ima prehrana sprejet, istoč asno pa je bil tudi ižraž en obojestranski vpliv na ždravje ljudi, žaradi č esar se jih vedno več interes po prihodnjem sodelovanju. Poleg sežnanitve odloč a ža nakup lokalno pridelane hrane. Požitivno je žainteresiranih udelež enčev s projektom je bila prva tudi presenetil podatek, da se vedno več ji delež potros - faža namenjena tudi snovanju sistema oskrbe s hrano nikov pred nakupom požanima o poreklu hrane, kar lokalnega ižvora, ki se bo ižvedel v letu 2013.« gre ražumeti v kontekstu tega, kar smo ž e več krat Z dejavnostmi boste nadaljevali v tem letu. Med omenili, torej da vedno več ljudi žahteva hrano, ki je drugim boste z domačo hrano oskrbeli vrtce in bila pridelana karseda bližu. Gotovo nadvse koristen šole. pa je bil tudi odgovor velike več ine anketiranih, da ne »Tako je, glavnina dejavnosti, povežanih ž ižvedbo pro- prejemajo dovolj informačij glede ponudnikov in jekta, se ižvaja v letu 2013. S prič etkom leta smo prič eli ponudbe lokalno pridelane hrane. Ta odgovor lahko ižvajati drugo fažo projekta, v kateri bo vžpostavljen ražumemo kot ižhodis č e, da bo tako na področ ju osve- sistem dobave in oskrbe ž lokalnimi ž ivili, vžpostavlje- s č anja kakor tudi na področ ju obves č anja o lokalno na bo spletna trž niča, ki bo omogoč ala nabavo ter dos- pridelani hrani, njenih prednostih ter pridelovalčih tavo lokalno pridelanega sadja in želenjave vsem okoli- potrebno narediti korak naprej. Tudi to je eden ižmed s kim prebivalčem na dom, v mestu pa bo urejena tudi čiljev, ki se mu posveč amo žnotraj projekta Oskrbimo LAS – dobro ža nas.« (T. A.)

Ob tem velja s e posebej poudariti, da gre ža projekt, ki se vseskoži nadgrajuje – tako vsebinsko kot s tistimi, ki bodo v projektu soudelež eni. Zato vse zainteresirane pridelovalce in potencialne odjemalce, do katerih morebiti še ni prišlo vabilo za sodelovanje, pozivamo, da stopijo v kontakt z nami ter nam posredujejo svoje informacije o tem, katere pridelke lahko ponudijo oz. kateri produkti so jim zanimivi za nabavo. S tem namenom je v sredo, 13. marca 2013, ob 16. uri načrtova- no delovno srečanje z lokalnimi pridelovalci, kjer bomo dorekli podrobnosti glede načina oskrbe, pridelovalci pa bodo takrat že razpolagali s podatki o vrstah in količinah pridelkov, ki jih v letu 2013 lahko ponudijo zainteresiranim odje- malcem. Srečanje bo potekalo v prostorih RIC Slovenska Bistrica, Trg svobode 5. Stran 22 Občinski nagrajenci Informator, marec 2013

ska Bistriča, ker je akčeptirali nas a dolgoletna pri- DPD Svoboda – listina ža žadevanja, kako približ ati kulturo ljudem v nas i lokalni skupnosti, in velike uspehe, ki smo jih kulturne dosež ke ža 80 let dosegali na področ ju ljubiteljske kulture. Prav tako se žahvaljujemo obč inskim svetnikom, ki so obstoja

enoglasno potrdili predlog in ižkažali spos tovanje Meta Pristovnik, predsedniča DPD Svoboda: do nas ega dela in mnogih generačij č lanov, tis- »Nič ne more biti leps e in bolj radostno kot novi- tih, ki so bili, in teh, ki so tukaj sedaj. Mnogokrat ča, ki nas je v teh dneh dosegla povsem neprič a- smo dokažali, da žmoremo veliko več od prič ako- kovano, da bomo prejeli listino obč ine Slovenska vanega in tudi v prihodnje bo tako. Mnogi smo se Bistriča. S e posebej, ker drus tvo obelež uje visok skupaj ž nas o Svobodo tudi postarali, žato si naj- jubilej svojega delovanja in ker so se ravno v njem bolj ž elimo, da bi se nam pridruž ili mladi, ki bodo porajali žač etki mnogoterih kulturnih ustanov, nas o bogato tradičijo in vse dosedanje dobro delo ki tega nikoli niso posebej omenjala. DPD Svobo- ražvijali in negovali s e naprej, vsaj s e 80 let. Nas a da Slovenska Bistriča se najprej žahvaljuje pred- velika ž elja je, da bi ža nas e delovanje vendarle lagatelju tega visokega prižnanja, OO SD Sloven- uredili prostore v primernejs e in da bi se Bistrič a- ni lahko konč no ponas ali ž lepo dvora- no, ki bo sprejela lju- bitelja gle-

Foto: Drago JovičFoto: dalis č a in druge upo- rabnike.«

(T. A.)

Foto: Arhiv Sportne žveže Slovenska Bistriča smuč anja uč enče petih Vili Stegne – priznanje za ražredov. Projekt smo ižvajali več kot deset let, posebne uspehe in vsako leto je v njem sode- lovalo okoli 900 otrok (požneje so teč aje prevže- delovanje na športnem le s ole). Ponosen sem tudi, da sem pred dvajset- področju imi leti ždruž il tri odboj- karske klube v enotno Vili Stegne: »Prijetno sem preseneč en, ker so tis- odbojkarsko selekčijo, ki ti, ki so me predlagali ža prižnanje, ugotovili, da s e danes uspes no tekmuje sem prispeval svoj delež k ražvoju s porta v obč ini v prvi ožiroma drugi slo-

v več kot žadnjih 30 letih. V s portno dejavnost venski ligi. Vseskoži sem smo poskus ali vključ iti č im več obč anov, ki niso dobro sodeloval tudi ž bili vč lanjeni v drus tva in klube. S e posebej sem vodilnimi v obč inski ponosen, da smo bili eni ižmed prvih, ki smo upravi. V teh č asih pa je S portna žveža Slovenska žač eli s s olo smuč anja in plavanja ža otroke. V Bistriča gonilna sila vključ evanja obč anov, od naj- dogovoru ž ravnatelji vseh osnovnih s ol nekdanje mlajs ih do najstarejs ih, v ražne oblike s portno - skupne obč ine Slovenska Bistriča smo vključ ili v rekreativnih dejavnosti, torej tistih, ki ne deluje- teč aje plavanja uč enče tretjih ražredov in v teč aje jo v drus tvih ožiroma klubih.« (T. A.) Občinski nagrajenci Stran 23

Alojž Mlakar - prižnanje ža prejeto nagrado na Evropskem kongresu mladih kmetovalčev

V Bruslju

»Ob tej prilož nosti bi se rad žahvalil vsem, ki kakorkoli prispevajo k ražvoju te panoge. Vč asih se spras ujem, ali je vse skupaj res tako. Ampak arhiv osebni MlakarjaFoto: Alojža č e si inovativen mlad kmet v Sloveniji ter prej- mes diplomo parlamenta Evropske unije in raž- na druga prižnanja, potem je res nekaj na tem. »Ponosen sem na Ponosen sem. Vsekakor priznanje in da ž elim ostati v kmetijstvu in živim v občini ražvijati ožiroma s iriti svojo Slovenska kmetijo. Pri tem pa smo v veli- Bistrica, ki ima ki meri odvisni tudi od trga, velik posluh tudi

za področje vremena ter seveda tako slo- kmetijstva.« venske kot evropske politike.«

S ahovski klub Impol - prižnanje ža posebne uspehe in delovanje na s portnem področ ju

Jožef Jerovšek, predsednik S ahovskega kluba Impol: » Generačije bistris kih s ahi- stov so si to prižnanje želo žasluž ile, kajti

Foto: A.TomažiniFoto: s ah ima pomembno vlogo tudi pri vžgoji mladih in pri ražvoju logike, ki ju je treba krepiti. S ahovska žveža Slovenije si pri- žadeva, da bi s ah postal obvežni ižbirni predmet v s oli, tudi osebno to želo pod- piram. Bistris ki klub dosega ižjemne tek- drž avni prvak v dopisnem s ahu. movalne dosež ke. V prejs nji drž avi je naslov repu- Obč insko prižnanje je namenjeno čelotnemu kole- blis kega prvaka osvojil Franči Sorč nik, v samos- ktivu in tudi tistim, ki v klubu niso več aktivni. tojni Sloveniji je ž uspehi nadaljeval Primož Rie- Upam, da bo prižnanje pripomoglo tudi k lokalni gler. Danes pa imamo ižjemno generačijo s ahis- popularižačiji s aha, kajti ta vžgojna komponenta tov, v kateri blestita brata Tomažini, več kratna je ena od najbolj pomembnih usmeritev kluba, drž avna prvaka v mlajs ih kategorijah. Poleg tega torej delo ž mladimi.« je Z an lani osvojil tudi naslov č lanskega drž avne- ga prvaka, medtem ko je Klemen Sorč nik aktualni Tomaž Ajd Stran 24 Občina Slovenska Bistrica v Sloveniji in Evropski uniji

BDP) ali skoži indeks ražvojen ogrož enosti, ki Kaj lahko od nove finanč ne žnas a v vžhodnem delu 127, v žahodnem pa le 73. perspektive prič akuje obč ina Ob tem je s e potrebno bistveno ižboljs ati tudi uč inkovitost birokratskih postopkov, ki veliko- Slovenska Bistriča? krat hromijo ižvajanje kohežijske politike. V

Z ožirom na žaostrene gospodarsko-finanč ne nadaljevanju bo in mora biti požornost namenje- okolis č ine, v katerih so potekala pogajanja ža nas- na pripravi partnerskega dogovora med sloven- lednjo finanč no perspektivo, lahko glede na ižpo- skimi institučijami (vlada, ždruž enji obč in …) in gajano očenimo, da jih je Slovenija žaključ ila rela- institučijami EU ter pripravi strates kih (Strategija tivno solidno. ražvoja Slovenije ža obdobje 2014-2020) in ižve- Predlog, ki ga je sprejel Evropski svet (torej drž a- dbenih dokumentov (operativni programi, regio- ve č laniče), mora potrditi s e Evropski parlament, nalni ražvojni programi …), ki bodo podlaga ža ki ima kar nekaj vsebinskih pripomb (nasprotuje koris č enje EU-sredstev ža obdobje 2014-2020. žmanjs anju obsega sredstev in žahteva več jo flek- Ražrež ižpogajanih sredstev po posamežnih pro- sibilnost programov), tako da lahko prič akujemo gramih ožiroma projektih mora žagotoviti ustrež- popravke finanč nega okvira. Kot pravilna odloč i- ni delež teh finanč nih virov tudi ža obč ine, kot je tev iž preteklega obdobja se je potrdila tudi deli- to bila praksa v obdobju 2007-2013. Tako so se tev Slovenije na dve kohežijski regiji, vžhodno in tudi v obč ini Slovenska Bistriča in se s e ižvajajo žahodno, kar je ugodno vplivalo na režultat ižpo- s tevilni projekti iž te finanč ne perspektive gajanega. Potrebno pa se je žavedati tudi dejstva, (industrijsko-podjetnis ka čona, ultrafiltračija v da bo Slovenija iž naslova kohežijske politike v vodnarni, čenter ža ražvoj ravnanja ž odpadki, naslednjem finanč nem obdobju (od 2014 do leta dom ža ostarele). Ižvedbe nekaterih objektov, ki 2020) prejela ža okrog milijardo manj sredstev jih nač rtujemo v obč ini Slovenska Bistriča v pri- kot v tekoč em obdobju 2007-2013. Ker so to sko- hodnosti, kot je na primer žahodna obvožniča ža raj edina investičijsko - ražvojna sredstva (ne mesto, pa brež EU-sredstev iž obdobja 2014- smemo sičer žanemariti programa ražvoja pode- 2020 ne bo mogoč e realižirati. ž elja), bo s e kako pomembno, da se usmerijo v Zato je aktivna vloga Obč ine Slovenska Bistriča prave namene ža doseganje pravih čiljev. Osnov- pri sprejemanju pomembnih ražvojnih odloč itev, na usmeritev EU, to so ustvarjanje novih delovnih ki so povežane s koris č enjem sredstev EU- mest, spodbujanje gospodarskega ražvoja, torej v skladov v prihodnjem finanč nem obdobju 2014- spodbujanje malih in srednjih podjetij, krepitev 2020 s e kako pomembna in temu sledijo tudi ražiskav, tehnolos kega ražvoja, inovačij, predv- pomembne aktivnosti, kot je na primer priprava Ražvojnega nač rta obč ine ža obdobje 2014-2020. sem pa žaposlovanje mladih, je vsekakor nujno potrebna. Ob tem ne gre žanemariti tudi s tevilnih Dr. Ivan Žagar drugih potreb in obvežnosti ižvajanja projektov na področ ju infrastrukture. Posebej je potrebno opožoriti na potrebne sistemske res itve, poveža- ne ž ižvedbo porabe kohežijskih sredstev, torej na pripravo operativnih programov kot podlage ža č rpanje evropskih sredstev. Ti bi morali biti prip- ravljeni loč eno, ža vžhodno in žahodno kohežij- sko regijo. Le na tak nač in se bodo lahko upos te- vale spečifike posamežnih okolij, onemogoč eno bo prelivanje sredstev iž ene regije v drugo, pris- pevalo se bo k več ji uč inkovitosti in transparent- nosti ižvajanja projektov in vsebin, ki bodo lahko dejansko prispevale k žmanjs anju ražvojnih raž- lik v obeh regijah. Te so se namreč v žadnjem obdobju dodatno poveč evale, merjeno skoži BDP Foto: Umetnina Narave, Leonora Prestres i, Pres ernova (vžhodna regija pod 75 %, žahodna na 107 % nagrajenka ž 2. OS Slovenska Bistriča Občina Slovenska Bistrica v Sloveniji in Evropski uniji Stran 25

Dr. Ivan Z agar predsedniku Pahorju predstavil delovanje Skupnosti obč in Slovenije Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 12. februarja na delovni pogovor sprejel predse- dnika Skupnosti obč in Slovenije dr. Ivana Z agarja in predsednika Združ enja obč in Slovenije Rober- ta Smrdelja. Pobudo ža sreč anje je dal ž upan

Obč ine Slovenska Bistriča Ivan Z agar. Predsedni- Obč Arhiv Foto: Slovenska Bistričaine ka reprežentativnih ždruž enj slovenskih obč in sta na pogovoru predstavila delovanje obeh ždruž enj. Sklenili so tudi dogovor, da se bo v prvi poloviči letos njega leta predsednik republike sreč al ž ž upani slovenskih obč in, ki ga bosta sku- paj organižirali obe ždruž enji. Na sreč anju bodo ražpravljali o aktualnih temah, ki so pomembne tako ža drž avo kot lokalne skupnosti (s e posebej o ekonomsko-finanč ni križi, križi vrednot, strate-

giji ražvoja Slovenije).

Vojka Osojnik

V novi vinoteki Bistriškega gradu so v

Foto: Zavod ža kulturoFoto: Slovenska Bistriča četrtek, 7. februarja, župani večine občin iz severovzhodne Slovenije svečano pod- pisali pristop h konzorciju za nakup avto- busa za odvzem krvi na terenu. Avtobus naj bi kupili še letos, potrebno opremo zanj pa bodo naročili, ko bodo občine namenile dogovorjeni del denarja, pol evra na prebivalca. Z upan Obč ine Slovenska Bistriča dr. Ivan Z agar in namestniča predstojniče Čentra ža transfužijsko medičino UKČ Maribor Bojana

Bižjak sta poudarila, da gre ža ižjemno pomembno nalož bo, avtobus bo prvi te vrste Več ina obč in iž SV pri nas. Sičer pa po vsej Evropi ž e žbirajo kri na terenu. Ideja se je porodila v mariborskem obmo- Slovenije ža nakup č nem ždruž enju Rdeč ega križ a. Nalož ba je očenje- na na približ no 400 tisoč evrov.

avtobusa ža odvžem

krvi na terenu Tomaž Ajd Stran 26 Iz krajevnih skupnosti Informator, marec 2013

Pohorju se več desetletij ni posveč alo posebne Na Šmartnem na Pohorju požornosti. Trdim, da je to osnova ža nadaljnji ražvoj samega kraja kot tudi nas e KS. Ižboljs ali se bodo uredili vaško jedro bosta prometna varnost in varnost pes čev. Res ili bomo problem odvodnjavanja odpadnih voda in Občina Slovenska Bistrica bo letos začela ure- problem parkiranja. S projektom bo kraj dobil jati naselje Šmartno na Pohorju. S tem projek- osvež en čenter – info toč ko, kjer bodo lahko kra- tom bodo omogočili nadaljnji razvoj kraja. jani na eni strani spremljali obvestila, na drugi Letos bodo uredili kanalizacijo, pločnik in jav- strani pa turisti ob katerikoli uri s pomoč jo rač u- no razsvetljavo, ostala dela pa bodo končali nalnis ke aplikačije pris li do podatkov o vseh žna- predvidoma do oktobra 2014. Naložba je vre- menitostih, nastanitvah, ponudnikih kmetijskih dna skoraj milijonov evrov. pridelkov in nasploh turistič nih podatkih.« V okviru nalož be bodo uredili dve avtobusni pos- Tomaž Ajd tajalis č i pri osnovni s oli. V naselju bodo obnovili del lokalne česte Slovenska Bis- triča– Osankariča, na novo bodo asfaltirali tudi često proti bloku. Prav tako bodo uredili okoličo spomenika NOB in interak- KS Arhiv Foto: PohorjuS na martno tivno informačijsko toč ko pri stavbi kraje- vne skupnosti in pos te. Konč no podobo pa bo S martno dobilo s čelostno hortikul- turno (vrtnarsko, krajinsko) ureditvijo in postavitvijo urbane opreme. Predsednik krajevne skupnosti Modest Motaln je povedal, da bo s projektom čelotno naselje naredilo velik korak nap- rej v ražvoju. »Čentru S martnega na

PUST V SLOVENSKI BISTRICI IMPOS, d. o. o. – tednik Panorama, KTV Slo- venska Bistrica, Terme spa Rogaška, d. d., in Planet znanja Slovenska Bistrica. Pustovanje v Slovenski Bistriči, ki ga je tudi letos Hvala tudi nastopajoč im (KUD Gasilske godbe na pripravil Ražvojno informačijski čenter v sodelo- pihala Spodnja Polskava in Frajhajmska godba na vanju ž 2. osnovno s olo, OS Pohorskega odreda in pihala KUD S martno na Pohorju), gasilčem PGD OS Minke Namestnik - Sonje, je ža nami. Tudi Slovenska Bistriča in PGD Zgornja Bistriča, letos smo se odloč ili, da mask ne bomo očenjevali medobč inski redarski služ bi, poličistom Poličij- in ižbirali najboljs ih, saj ne ž elimo spodbujati tek- ske postaje Slovenska Bistriča, novinarjem lokal- movalnosti, temveč skupno ustvarjanje, sodelo- nih medijev, ki so poskrbeli ža objavo letos njih vanje in druž enje ob iždelavi skupinskih mask, ki pustnih novič, ter sodelavčem Zavoda ža kulturo jih lahko otroči iždelujejo sami ali pa ob pomoč i ža ožvoč enje. S e posebej se žahvaljujemo uč en- mentorjev, stars ev … In tako so letos nji nagrajen- čem, uč iteljem in drugim delavčem OS Pohorske- či vsi uč enči bistris kih osnovnih s ol, ki so se pred- ga odreda, 2. osnovne s ole, OS Minke Namestnik - stavili v pustni povorki. Njihova nagrada je ogled Sonje ter vsem stars em in drugim, ki so priskoč ili lutkovnih predstav v ižvedbi Lutkovne skupine na pomoč mladim ustvarjalčem pustnih likov. Us iž Ljubljane. Za piko na i letos njega pustnega Vsem s oferjem, podjetjem, žavodom, stanoval- veselja nam preostane s e žahvala vsem, ki so s čem in drugim udelež enčem v prometu pa se svojimi prispevki omogoč ili nagrado ža vse uč en- žahvaljujemo ža ražumevanje v č asu popolne če ali kakorkoli sodelovali pri ižvedbi prireditve; žapore Partižanske česte. ti so: Občina Slovenska Bistrica, Komunala Slovenska Bistrica, Foto video studio Brbre, Coprnica Jana, RIC Slovenska Bistrica Iz krajevnih skupnosti Stran 27

osnovno s olo. Pouk je potekal v nems kem ježiku, Veselo v lep več er na prav tako je bil uradni ježik nems č ina, kajti slo- vens č ino so s teli kot nareč je, ki ga uporablja niž ji krajevnem pražniku v sloj prebivalstva. Zgornji Lož niči Na odru so se žvrstili kratkohlač niki in kratkohla- č niče iž lož nis kega vrtča pod vodstvom vžgojitel-

jič Mojče Smogaveč in Sandre Brežnik, rečitatorki Leto pred jubilejnim so v KS Zgornja Lož niča pri- Neja Lapors ek in Urs ka Hožjan ter lož nis ki fol- pravili pražnovanje ob 39. krajevnem pražniku. klorniki, ki imajo sedemnajstletno tradičijo in S portna dvorana tamkajs nje podruž nič ne osnov- delujejo v okviru KUD Lojžeta Avž nerja Zgornja ne s ole je bila polna veselih ljudi, žvrstili so se Lož niča ž mentorjem Markom Janž ič em. Lož nis ke s tevilni nastopajoč i iž kraja in okoliče, govorči, ufarče so pokažale, kako je bilo ali morda s e je, med njimi predsednik KS Zgornja Lož niča Ivan kadar se na kmetiji fiž ol lus č i. Prav žabavno je Kumaver in ž upan Obč ine Slovenska Bistriča dr. bilo in nič č udno, da žnajo biti ljudje, ki so vsaj Ivan Z agar, med gosti pa so sedeli tudi drž avni malo odmaknjeni iž mestnega utripa, bolj domač i. svetnik Milan Ožimič , podž upan Obč ine Sloven- Beseda je dala besedo in tudi ž oplotnis kim Vas - ska Bistriča Stanislav Mlakar, ravnateljiča 2. kim Svedrom sva ugotavljala, s kaks nim ž arom in osnovne s ole Sonja Arbeiter, ravnateljiča vrtča preprič ljivostjo so nastopila dekleta (Ufarče). Ivana Leskovar in drugi. Kot je ž e obič aj, so na prav poseben in s aljiv nač in V prijetno več erno prireditev, ki jo je povežovala o prepovedi pitja na javnih povrs inah opožorili Jož iča Repnik, je obiskovalče popeljal otros ki pev- č lani dramske skupine KUD Lojže Avž ner Peter, ski žbor domač inov (žborovodkinja Tadeja Mla- Frane in Danilo. O ljubežni je pela mos ka komor- kar), podruž nič ne osnovne s ole Zgornja Lož niča s na skupina KUD Lojžeta Avž nerja ž žborovodkin- pesmijo Sreč a na vrviči. Jož iča Repnik postrež e s jo Franjo Gomaž Jamnik. Posladek več era je bila podatkom, da je na pobudo Miljutina Arka, nekda- podelitev prižnanja mlademu kmetu Alojžu Mla- njega ravnatelja takrat matič ne knjiž niče Sloven- karju (kmetija Frkovi), ki je bil žaradi inovačij na ska Bistriča, KS Zgornja Lož niča sprejela kot kra- sadjarskem področ ju povabljen na 1. evropski jevni pražnik 4. januar – v spomin na Josipa Vos - kongres mladih kmetov v Bruselj; med 65 kandi- njaka, ki se je rodil 4. januarja 1834 in je s svojim dati iž drž av EU je bil v petč lanski slovenski ekipi delovanjem pustil neižbrisne sledi, po katerih sto- in dosegli so prvo mesto! Pri inovačijah sta mu pajo žagnani Lož nič ani in dosegajo žavidljive pomagala brata Peter in Karli. Prižnanje mu je uspehe. Med drugim ižvemo, da je bil dr. Josip podelil predsednik KS Zgornja Lož niča Ivan Vos njak žnan kot narodni buditelj, ždravnik, Kumaver. ognjevit žagovornik slovenstva, soorganižator Uradni del prireditve je žaključ ila glasbena skupi- slovenskih taborov, s tajerski dež elni poslaneč, na Lož nis ki veterani, obiskovalči pa so s e kar drž avni poslaneč, ustanovitelj č italnič in s e več . č akali v dvorani. Navada je, da se na Zgornji Lož - Rojen je bil 4. januarja 1834 v S os tanju v napred- niči, ko na vasi pridejo skupaj, žaključ i s pamet- ni obrtnis ki druž ini, v kateri je bilo s est otrok. Ko nim pogovorom, kaks nim prigrižkom in vsem, kar je bil Josip star dobrih s est let, je žač el obiskovati sodi žraven.

Foto: Drago JovičFoto:

Drago Jovič

Stran 28 Iz društev Informator, marec 2013

tku leta smo organižirali teč aj smuč arskega teka Drus tvo ža promočijo na Arehu in turnir v dvoranskem nogometu, ta meseč pa bomo urejali okoličo Impola in svoja ždravja Impol vključ uje ž e delovna mesta. Sičer pa bomo letos nadaljevali s več kot 200 č lanov pohodi, ki bodo priprava ža glavni podvig – za

Foto:Arhiv DPZ Foto:Arhiv Impol

Nogometna ekipa DPZ Impol vzpon na Triglav konec meseca avgusta. Usta- V Slovenski Bistrici je lani začelo delovati izje- novili bomo tudi kolesarsko sekčijo, ža 24. maj pa mno zanimivo društvo – Društvo za promocijo pripravljamo Dan brež jeklenega konjič ka.« zdravja Impol. V začetku septembra so ga Jož e Fajs je s e povedal, da bo obč ni žbor drus tva ustanovili zaposleni v največjem in najbolj v sredo, 20. marča, v gasilskem domu na Zgornji uspešnem bistriškem podjetju z namenom, Bistriči, vsi č lani pa se bodo prvič sreč ali 1. junija da nadaljujejo petnajst – letno tradicijo Impo- pri Treh kraljih. lovih iger. Kot pravi predsednik društva Jože Tomaž Ajd Fajs, se tako družijo izven delovnega časa, predvsem pa skrbijo za svoje zdravje. »Tako tudi premagujemo stres, omogoč ili smo povežovanje med delavči in delodajalči. Moram poudariti, da vodstvo podjetja na č elu s predsed- nikom uprave Jernejem Č oklom odloč no podpira nas e dejavno- sti. Trenutno imamo ž e 220 č lanov, ki se udelež ujejo rekreačije v telovadniči, dvoranskega kolesarjenja in pohodov. Ižvedli smo

Foto:Arhiv DPZ Foto:Arhiv Impol tudi dva pre- davanja, in sičer o ždra- vilnih želis č ih in ždravi pre- hrani. V žač e-

Jož e Fajs, predsednik DPZ Impol Foto: Snežna odeja, S pela Borovnik, Pres ernova nagrajenka ž 2. OS Slovenska Bistriča Iz društev Stran 29

Foto: Arhiv Arhiv ničaFoto: TD Zg. Lož

Ufarce so delovne terenu ž e tež ko najti. Dogajanje Lož nis ke ufarče ženske, ki popestrijo ljudske pesmi, žapete ob pridejo, naredijo, harmoniki. pripravljajo ž e pomalicajo in Lož nis ke ufarče nosijo delovno odidejo. 5. etnolos ki več er narodno nos o ižpred približ no 100 let. Obute so v čokle domač e iždela-

ve. Ime so povžele po besedi ufarji. V skupini nas- V večnamenskem prostoru na Zgornji Ložnici topajo: Marjeta Brglež, Olga Tomaž ič , Julč ka Vid- bo v soboto, 16. marca, 5. etnološki večer z mar, Zdenka Rojs, S tefka Topolč nik, Mira Kobale, naslovom Pleničke je prala pri mrzlem stu- Irena Gregorič , Marijana Jereb, Martina Les nik, denc. Na prireditvi, ki jo pripravljajo Turistič- Daniča Javornik in Zlatko Martini (harmonika). no društvo Zgornja Ložnica in Ložniške ufar- Lož nis ke ufarče ža prireditev, kamor so povablje- ce, bodo obudili spomine na našo preteklost. ne, vselej ižberejo vsebinsko primeren program Večer bodo popestrili gostje iz drugih društev. ali pa ga po potrebi tudi dopolnijo. Nastopajo na Lož nis ke ufarče so mlada etnolos ka skupina. Nji- ražlič nih prireditvah po Sloveniji, pripravijo pa hov namen je obujati in ohranjati ljudske obič aje tudi poseben program ža slavljenče ob abrahamu in kmeč ka dela ter vse to prikažovati č im bolj in drugih prilož nostih. Njihova najbolj odmevna avtentič no v naravi in na odru. Svoje nastope prireditev pa je ravno Etnolos ki več er, ki je mno- popestrijo ž nareč no govoričo in pripomoč ki, ki ž ič no obiskan. so vsebinsko vežani na nastop in jih je danes na Marijana Jereb

Foto: Lučka Presenečenja, Maja Motaln, Pres ernova Foto: Sodobna past, Nika Fajs, Pres ernova nagrajenka ž 2. OS Slo- nagrajenka ž 2. OS Slovenska Bistriča venska Bistriča Stran 30 Kultura Informator, marec 2013

V ponedeljek, 4. februarja, je v Vites ki dvorani Podeljena Romihova Bistris kega gradu, v organižačiji Območ ne ižpos- tave JSKD Slovenska Bistriča in Zveže kulturnih priznanja za dosežke na drus tev obč in Slovenska Bistriča, Poljč ane in Makole, potekala slavnostna akademija ob slo- področju ljubiteljske venskem kulturnem pražniku. Ob tej prilož nosti so bila podeljena Romihova prižnanja ža dosež ke kulture na področ ju ljubiteljske kulture, Romihove plake- te tokrat niso podelili. Prižnanja so prejeli: fol- Foto: Zavod ža kulturoFoto: Slovenska Bistriča klorna skupina Kos uta, ljudska pevka s Keblja, Marija Hren, kulturna animatorka na OS Poljč ane Jelka Regvart Voglar, žborovski peveč ž Zgornje Lož niče Drago Brenče in gospodar DPD Svoboda Slovenska Bistriča Anton Justinek. Slavnostni govornik ž upan dr. Ivan Z agar, je svojem govoru posebej poudaril pomen dr. Josipa Vos njaka ža Slovensko Bistričo. V kulturnem delu prireditve, ki jo je povežovala Natalija S arman, so nastopili

Kos utini koledniki in vokalna skupina Vivere.

Drago Čož Na Šmartnem na Pohorju in Zgornji Ložnici

Foto: Foto Foto Foto: Video Brbre Studio premieri gledaliških iger Dramska sekčija KUD S martno na Pohorju je v petek, 22. februarja, v dvorani OS S marno na Pohorju premierno uprižorila gledalis ko igro Frana Sales kega Finž garja Divji loveč. Predsta- vo, v kateri sodeluje več kot dvajset ljubiteljskih

igralčev, je rež irala domač inka Marijana Peč ov- nik. Ponovitev igre je bila v soboto, 23. februar- ja, prav tako v dvorani OS S martno na Pohorju.

Dramska skupina KUD Lojžeta Avž nerja Zgornja Lož niča je v soboto, 23. februarja, v več namenski dvorani na Zgornji Lož niči premierno uprižorila gledalis ko igro nežnanega avtorja Nebesa na žemlji. Predstavo je rež irala Jož iča Repnik. Pono-

Foto: Drago JovičFoto: vitev igre je bila na isti lokačiji v nedeljo, 24. feb- ruarja.

Drago Čož

Kultura/Satira Stran 31

lov. Doslej si je predstavo v 32 ponovitvah ogleda- Satirični kabaret lo bližu 3000 obiskovalčev v ražlič nih krajih seve- rovžhodne Slovenije. Z uprižoritvijo kabareta Ogledala Ogledala se bo 24. marča žaključ il 9. festival komedije Pekre. Predstava se ž e uvrs č a v gledalis - si je ogledalo že 3000 ke abonmaje ža sežono 2013/2014. Za meseč feb- ruar 2014 pa je v nač rtu ž e premiera novega avtorskega projekta. obiskovalcev

V Slovenski Bistriči je bilo leta 2012 ustanovljeno Drago Čož Kulturno - umetnis ko drus tvo Uščip, in sičer ž namenom požnejs ega preoblikova- nja v satirič no gledalis č e s poudarkom na angaž irani kabaretni žvrsti satire. Lani meseča septembra je bil v Vites ki dvorani Bistris kega gradu premierno uprižorjen satirični kabaret Ogledala avtorja Dra- ga Čoža. V njem nastopata bistris ka gleda- lis č nika in glasbenika Dejan Kalan in Marjan Krajnc. Predstava, ki traja eno uro

Foto: Ižtok Kalan Ižtok Foto: in 15 minut, je v čeloti avtorski projekt. Kabaret aktualižira druž bene, politič ne, ekonomske in sočialne teme ter vključ uje tudi 15 avtorskih songov ožiroma rečita-

Kozerija is your decision.« Medtem sta si razborite- ža že pošteno skočila v lase oziroma v smu- GOVEDA čarske kape. »Ah, dajeta se kot dve babi,« je »Prekleti parti- od strani salonsko mikastenje komentiral zani, skoraj nek stokilogramski orangutan, verjetno šef sedemdeset let hotelskega fitnesa. »Zgolj nohte se bosta po koncu vojne polomila.« Pravih udarcev je bilo resnično še vedno ni miru bolj za vzorec. Precej več pa verbalnih klo- pred vami,« je fut. »Uf, ko bi bili hotelski zrezki vsaj pribli- pričel na ves glas vpiti Andrea Massi, ko je žno tako sočni kot so te psovke,« je ušlo za točilnim pultom hotelskega bara v nekemu, slovensko govorečemu gostu. »Od Schladmingu zagledal Mitjo Kunca, trener- kod so se pa vzela ta goveda?« se je jel ja slovenske moške reprezentance v alp- spraševati uglajen starejši par med sreban- skem smučanju. »Pomiri se, fašist, in raje jem hišnega koktajla. »Veste, tile so pa iz spij en musolini špricer,« mu je hladno Slovenije,« jima je nekdo od prisotnih na odvrnil Kunc. »Razbijem te ko Pohorski hitro potešil radovednost. »Ah, potem pa bataljon,« je do konca ponorel Massi in se sploh ni čudno,« se je obregnil sivolasi gos- zakadil proti presenečenemu Črnjanu. pod, »doma imajo še večjo štalo.«

»Pokaži mu svojo batino, Andrea,« se je od nekod zaslišal znan ženski glas. »Your way Drago Čož Stran 32 Šport Informator, marec 2013

Matjaž Čeraj, med mlajs imi č laničami in starejs imi Matjaž Ceraj in Veronika Podlesnik, mladinkami. Ekipa leta v individualnih Judo klub Impol in s portih ža leto 2012 je č lanska ekipa Veronika Podlesnik Odbojkarski klub Judo kluba Impol, ki je osvojila naslov Murexin najboljs i v ekipnih drž avnih prvakov, ekipa leta v tudi lani najboljša s portu ža leto 2012 kolektivnih s portih pa č lanska odboj- karska ekipa OK Murexin, stalna č laniča 2. drž av- športnika ne odbojkarske lige. Največ prižnanj so podelili V telovadniči Osnovne s ole Gustava S iliha Laporje mladim upom in perspektivnim s portnikom, so v petek, 25. januarja, ražglasili najboljs e s port- posebna prižnanja S portne žveže Slovenska Bis- nike in s portniče preteklega leta. Na prireditvi triča so namenili Franču Pinterju (ža s portne S portnik leta 2012, ki jo je v sodelovanju s Tedni- dosež ke v paraolimpijskem s portu), Alenu S ketu kom Panorama pripravila S portna žveža Sloven- (AČH Volley Ljubljana), Klemnu Prepelič u ska Bistriča, so skupaj podelili 120 prižnanj. Naj- (Kos arkarski klub Olimpija Ljubljana), Ivanu Traj- prestiž nejs e nagrade so letos ižroč ili Matjaž u kovič u (taekwondo klub JITAE Maribor) ter Boja- Čeraju, Veroniki Podlesnik, Judu klub Impol in nu Sinič u (Tednik Panorama) in Jož etu Fajsu Odbojkarskemu klubu Murexin. Matjaž Čeraj, č lan (KTV Slovenska Bistriča) ža popularižačijo s porta Judo kluba Impol, je najboljs i s portnik obč ine ž e v obč ini. Ižmed s portnih delavčev pa so letos priž- tretje leto žapored. Slovenski judoist leta 2012 po nanja prejeli Rebeka Dragič in Franč S pes iž Judo toč kovanju Judo žveže Slovenije je na olimpijskih kluba Impol, Simona S tern (NK Aha Emmi), Nata- igrah v Londonu osvojil deveto mesto, na evrop- lija Ferk (AD Almont), Ivana Leskovar (Planinsko skem prvenstvu v Rusiji pa je bil peti. Atletinjo drus tvo SB), Damjan S el (Boks klub) in Marko Almonta Veroniko Podlesnik so ža najboljs o s por- Kusič (Kegljas ki klub Impol). Dodajmo s e, da so k tničo ižbrali drugič . Stalna slovenska reprežentan- odlič ni ižvedbi prireditve pripomogli tudi uč enči tka med mlajs imi č laničami in starejs imi mladin- in žaposleni laporske osnovne s ole ter krajani kami je v preteklem letu postavila nov osebni Laporja. rekord v skoku v vis ino ž režultatom 173 čm. Med drugim je osvojila dva naslova drž avne prvakinje Tomaž Ajd

Janko Žerjav, predsednik Judo kluba Impol,

Veronika Edi GroblerFoto: Podlesnik, Alojz Kerec (OK Murexin) in Matjaž Ceraj

Šport Stran 33

Tina Bož ič Tina Božič drž avna č lanska prvakinja v skoku v daljino

Bistris ke atletinje so dose- gle nov ižjemen uspeh. Tina Bož ič je na drž avnem dvo- ranskem prvenstvu v Ljub- ljani osvojila svoj prvi č lan- ski naslov slovenske prva- kinje. Varovanki Bos tjana Fridriha je to uspelo v njeni paradni disčiplini, v skoku v daljino, ž režultatom 5,94 metra. Na stopnič ke se je povžpela tudi Sas a Babs ek, ki je bila ž režultatom 5,72 tretja. Sičer pa je Sas a osvojila s e srebrno medaljo v trosko- ku, kjer je dosegla nov dvo- ranski osebni rekord ž 12,40. Č etrto medaljo ža bistris ki atletski klub, in sičer bronasto, je v skoku v vis ino prispevala Veronika Podlesnik. S portniča leta obč ine Slovenska Bistriča

ža leto 2012 je preskoč ila Pirs Jure Foto: 171 čentimetrov in ponovi- la uspeh iž preteklega leta. S tem tekmovanjem so se tudi uradno žaključ ila posamič na dvoranska prvenstva v sprintih in skokih ža leto 2013. Rekordna bera medalj ž žimskih tekmovanj in Boksarski klub Slovenska Bistriča vabi novi osebni rekordi so vsekakor odlič na napoved tudi ža sežono na prostem. na jubilejni 20. turnir ža Jure Pirš zlati grb Občine Slovenska Bistrica, Saša Babšek je osvojila srebrno in ki bo v soboto, 9. marča, ob 18. uri v bronasto, Veronika Podlesnik pa s portni dvorani v Slovenski Bistriči bronasto medaljo