Operativni Program Odvajanja in Čiščenja Komunalne Odpadne Vode V Občini Idrija

Občina Idrija Mestni trg 1

5280 Idrija

OperativniOperativni programprogram odvajanjaodvajanja inin čiščenjačiščenja komunalnekomunalne odpadneodpadne vodevode vv občiniobčini IdrijaIdrija

maj 2010 Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Idrija

Ljubljana, maj 2010 Naročnik: Občina Idrija Mestni trg 1 5280 Idrija Program izdelal: CHRONOS, okoljske investicije, d.o.o. Kladezna ulica 12 1000 Ljubljana

Direktor: mag. Robert Špendl, univ. dipl. inž. rač., inž. kem. teh.

Projekt: Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda

Lokacija: Občina Idrija

Številka projekta: 230/09

Vodja projekta: mag. Robert Špendl, univ. dipl. inž. rač., inž. kem. teh.

Sodelovali: Darko Drašler univ. dipl. inž. Kazalo vsebine

1. Povzetek...... 5 1.1. Podlaga...... 5 1.2. Roki in zakonsko opredeljeni datumi...... 5 1.3. Pomembnejši datumi predpisanih obveznosti...... 6 1.4. Območje občine...... 6 1.5. Obstoječa kanalizacija...... 8 1.6. Območja opremljanja po državnem operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih vod...... 9 1.7. Individualno reševanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda...... 9 1.8. Načrt razvojnih programov za obdobje 2010 – 2013 za področje odvajanja in čiščenja odpadne vode...... 10 1.9. Financiranje investicij ...... 10 1.10. Zaključki...... 10 2. Uvod...... 12 2.1. Splošno...... 12 2.2. Občina Idrija...... 12 2.3. Uvodna pojasnila ...... 13 2.4. Uporabljeni pojmi in viri ...... 13 3. Zakonodajni okvir...... 15 3.1. Zakonodaja Republike Slovenije...... 15 3.2. Predpisi občine ...... 18 3.3. Pomembnejši datumi predpisanih obveznosti...... 18 4. Uporabljeni viri ...... 19 5. Namen in cilji operativnega programa ...... 19 6. Metodologija...... 19 6.1. Analiza poselitve...... 20 6.2. Analiza obstoječe ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda...... 20 6.3. Določitev območij opremljanja (aglomeracij)...... 20 6.4. Določitev območij, kjer so projekti v izvajanju...... 20 6.5. Določitev poselitve na vodovarstvenih območjih...... 20 6.6. Analiza območij opremljanja in drugih stavbnih zemljišč...... 20 6.7. Izbor območij, za katere se izdelajo idejne zasnove kanalizacije...... 21 6.8. Izdelava idejnih zasnov javne kanalizacije in čiščenja komunalne odpadne vode...... 21 7. Analiza stanja...... 22 7.1. Območje občine Idrija...... 22 7.2. Poselitvene značilnosti občine Idrija...... 24 7.3. Stanje v naseljih nad 50 PE...... 25 7.4. Stanje v naseljih z manj kot 50 PE ...... 27 7.5. Predlagana območja urejanja (OPN), ki ne dosegajo predpisanih kriterijev...... 28 7.6. Obstoječi sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini ...... 28 7.7. Gospodarske javne službe v Občini Idrija...... 31 7.8. Predpisi občine ...... 32 8. Obveznosti občine za izgradnjo infrastrukture – državni operativni program...... 33 8.1. Osnovni program...... 33 8.2. 1. stopnja operativnega programa...... 33 8.3. 2. stopnja operativnega programa...... 34 8.4. 3. stopnja operativnega programa...... 34 8.5. Neobvezni program...... 34 8.6. Območja opremljanja po državnem operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih vod...... 34

Stran 3 od 59 9. Območja opremljanja v občini Idrija – občinski operativni program...... 36 9.1. Osnovni - obvezni program...... 36 9.2. Neobvezni – dodatni program...... 39 10. Program ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda v naseljih ali delih naselij, ki se do leta 2017 ne bodo opremljala z javno kanalizacijo v občini Idrija...... 43 10.1. Subvencioniranje izgradnje individualnih malih čistilnih naprav...... 47 10.2. Obseg storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode...... 48 10.3. Tipske ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode...... 48 11. Usklajevanje programa z drugimi sektorji...... 49 11.1. Načrt razvojnih programov za obdobje 2010 – 2013 za področje odvajanja in čiščenja odpadne vode....49 11.2. Usklajevanje z Ministrstvom za finance ...... 49 11.3. Usklajevanje z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor...... 49 12. Financiranje investicij...... 50 12.1. Ocenjene vrednosti potrebnih investicijskih vlaganj in terminski načrt opremljanja naselij...... 50 12.2. Viri financiranja...... 52 12.3. Struktura financiranja...... 55 13. Nosilci nalog...... 56 13.1. Republika Slovenija...... 56 13.2. Občina Idrija...... 56 13.3. Izvajalci javnih služb...... 57 13.4. Inšpekcija...... 57 13.5. Uporabniki storitev...... 57 14. Zaključki...... 58 15. Viri in literatura...... 59

Priloge: Prikaz idejnih zasnov načrtovanih kanalizacijskih omrežij za Sp. Idrijo in Sp. Kanomljo (1: 10.000), Črni vrh in Predgriže (1:5.000) in Idrijo (1:10.000) ter pregledna karta celotne občine (1:90.000)

Stran 4 od 59 1. Povzetek

1.1. Podlaga

Vlada RS je dne 14.10.2004 sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je eden od ključnih izvedbenih aktov za doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določa poselitvena območja, za katere je treba v določenih rokih zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in čiščenje v čistilni napravi. Prav tako se z operativnim programom predvidi način porabe javnih sredstev, ki so namenjena financiranju objektov javne kanalizacije. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne vode v občini Idrija obsega celotno obdobje izgradnje javne kanalizacije od leta 2010 do 2017.

1.2. Roki in zakonsko opredeljeni datumi

Tabela 1: Roki za dosego predpisanih obveznosti:

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Poselitvena območja več kot 100.000 PE čiščenje

Poselitvena območja več kot 100.000 PE 95 % odvajanje v kanalizacijo

Občutljiva območja več kot 10.000 PE Čiščenje in 95 % odvajanje v kanalizacijo

Poselitvena območja več kot 15.000 PE Čiščenje

Poselitvena območja več kot 15.000 PE 95 % odvajanje v javno kanalizacijo

Poselitveno območje, ki je obremenjeno z več Čiščenje kot 2.000 PE in med 50 ter 2.000 PE

Poselitvena območja več kot 10.000 PE na Terciarno čiščenje vodnem območju Donave

Območje poselitve na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem Odvajanje v javno kanalizacijo ali čiščenje v MČN območju, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 10 PE/ha

Območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2000 PE z gostoto obremenjenosti na tem območju Odvajanje v javno kanalizacijo poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha

Poselitveno območja, ki je obremenjeno med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z Odvajanje v javno kanalizacijo več kot 20 PE/ha in več kot 10 PE/ha

Stran 5 od 59 Čistilne naprave na območju kopalnih vod Dodatna obdelava komunalne odpadne vode

Območja, ki ne bodo opremljena z javno kanalizacijo – občutljiva območja, Izgradnja individualnih malih čistilnih naprav vodovarstvena, kopalne vode

Poselitveno območje, ki je obremenjeno z več 95% odvajanje v javno kanalizacijio kot 2.000 PE

Območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2000 PE z gostoto obremenjenosti na tem območju Odvajanje v javno kanalizacijo ali čiščenje v MČN poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode manjša od 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Poselitveno območja, ki je obremenjeno med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z Odvajanje v javno kanalizacijo man kot 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Območja, ki ne bodo opremljena z javno Izgradnja individualnih malih čistilnih naprav kanalizacijo – ostala območja

1.3. Pomembnejši datumi predpisanih obveznosti

 31. december 2005 za čiščenje in 31. december 2007 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 100.000 PE,

 31. december 2008 za čiščenje in 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje na občutljivih območjih, ki je obremenjeno z več kot 10.000 PE;  31. december 2010 za čiščenje in 31. december 2012 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 15.000 PE;  31. december 2015 za čiščenje in 31. december 2017 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 2.000 PE in 31. december 2015 za čiščenje in  31. december 2017 za 80 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 20 PE/ha in več kot 10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju.

1.4. Območje občine

Občina Idrija je nastala leta 1994, ko se je bivša občina Idrija razdelila na dve novi občini – občino Cerkno in občino Idrija. S sedanjo površino 294 km2 sodi med večje slovenske občine in predstavlja 1,4 % slovenskega ozemlja. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2009 imela 11.904 prebivalcev (SURS, 2009) .

Stran 6 od 59 Tabela 2: Površina, število prebivalcev in gostota poselitve Površina [km2] Število prebivalcev [PE] Gostota poselitev [PE/km2] 293,7 11772 40,08

Občino Idrija sestavlja 38 naselij z različnim številom prebivalcev ter na različnih nadmorskih višinah. Aglomeracije - strnjen tip poselitve, opredeljeni s strani države so strnjena poselitvena območja z več kot 50 PE. Tabela 3: Naselja, tip poselitve in število prebivalcev (PE) (GURS, ARSO, 2009)

NASELJE PE Tip poselitve NASELJE PE Tip poselitve Čekovnik 144 razpršena Lome 122 razpršena Črni Vrh 499 strnjena Masore 62 razpršena Dole 132 razpršena Mrzli Log 24 razpršena Godovič 726 strnjena Mrzli Vrh 51 razpršena Gore 134 razpršena Pečnik 60 razpršena Gorenja Kanomlja 146 razpršena Potok 33 razpršena Gorenji Vrsnik 127 strnjena Predgriže 173 razpršena Govejk 73 strnjena Razpotje 70 razpršena Idrija 5.812 strnjena Rejcov Grič 15 razpršena Idrijska Bela 84 razpršena Spodnja Idrija 1.523 strnjena Idrijske Krnice 150 razpršena Spodnja Kanomlja 259 strnjena Idrijski Log 80 razpršena Spodnji Vrsnik 48 razpršena Idršek 54 razpršena Srednja Kanomlja 175 strnjena Javornik 1 razpršena Strmec 31 razpršena Jelični Vrh 128 razpršena Vojsko 215 razpršena Kanji Dol 13 razpršena Zadlog 288 razpršena Korita 23 razpršena Zavratec 130 strnjena Ledine 84 strnjena Žirovnica 26 razpršena Ledinske Krnice 57 razpršena SKUPAJ 11.772

OPOMBA: ustanovljeno je bilo novo naselje Ledinsko Razpotje, zanj pa še ne obstajajo uradni podatki, zato ga navajamo kot opombo. Kot je razvidno iz tabele 3, na območju občine Idrija ni poselitvenih območij z več kot 15.000 PE. Edino poselitveno območja, ki je obremenjeno z več kot 2.000 PE je Idrija.

Območja razpršene poselitve se ne opremlja s komunalno infrastrukturo, saj ta ne dosegajo s predpisi določenih kriterijev (>50 PE in > 20 PE/ha), predvsem glede gostote poselitve. Izjema so območja na vodovarstvenih oz. občutljivih ali vplivnih območjih. Za občino je značilna nizka gostota poselitve, saj le 4 naselja presegajo gostoto 20 PE/ha (tabela 4).

Stran 7 od 59 Tabela 4: Gostota poselitve in število PE v naseljih s strnjeno poselitvijo (ARSO, GURS, 2009)

Zap. št. Naselje PE – prebivalci PE-zaposleni PE - skupaj Površina (m2) Gostota (PE/ha) 1 Sp. Kanomlja 115.742,02 166 433,67 599 51,75 2 Sp. Idrija 287.130,59 1373 0 1373 47,82 3 Idrija 1.431.820,58 5355 292 5632 39,33 4 Sr. Kanomlja 29.455,09 67 0 67 22,75 5 Crni vrh 264.552,40 460 0 460 17,39 6 Gornji Vrsnik 41.974,76 58 0 58 13,82 7 Ledine 54.815,41 69 0 69 12,59 8 Godovic 378.282,69 488 125 613 16,2 9 Govejek 73.622,01 69 0 69 9,37 10 Zavratec 91.101,84 76 0 76 8,34

1.5. Obstoječa kanalizacija

V občini se nahajajo trije kanalizacijski sistemi. Ti sistemi se nahajajo na treh širših poselitvenih območjih: Idrija, Spodnja Idrija in Godovič. Celotna dolžina kanalskih vodov sekundarnega in primarnega omrežja, ki ga upravlja Komunala d.o.o., Idrija pa znaša 32.822 m.

Tabela 5: Kanalizacijski sistemi v občini Idrija (Komunala d.o.o. Idrija, 2009)

Naselje Dolžina kanalskih vodov sekundarnega in primarnega omrežja, ki ga upravlja [m]

Idrija 19.132

Spodnja Idrija 5.476

Godovič 8.214

Če sistem podrobneje razdelimo ugotovimo, da se komunalno omrežje nahaja v 6-ih strnjenih poselitvenih območjih oz. aglomeracijah. Skupna dolžina sanitarnega kanalizacijskega omrežja znotraj teh območij znaša cca 24 km.

Stran 8 od 59 Tabela 6: Delež priključenih na javni kanalizacijski sistem v aglomeracijah, ki dosegajo kriterije za opremljanje

Obstoječa pokritost s Območje opremljanja kanalizacijskim omrežjem (% PE) Sp. Kanomlja V 91,75 Sp. Idrija 76,47 Sp. Kanomlja Z 0 Idrija 84,29 Mokrška vas 57,14 Črni Vrh J 0 Sr. Kanomlja 0 SKUPAJ 77,97

1.6. Območja opremljanja po državnem operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih vod

Skladno z državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod je v občini 8 območij, ki jih je potrebno v opremiti s komunalno infrastrukturo. Tabela 7: Območja opremljanja in stopnja državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja

POVRŠINA ŠTEVILO OBČUTLJIVA AGLO_ID AGLOMERACIJA PE/ha STOPNJA OP (m2) PREBIVALCEV OBMOČJA

1827 IDRIJA 1.819.999,82 5.767 41,192861 osnovni program ne

16508 SPODNJA IDRIJA 445.316,15 1.477 43,117682 osnovni program ne

1783 SPODNJA KANOMLJA Z 39.999,98 63 20,475002 osnovni program ne

1812 ČRNI VRH 519.999,93 428 10,700001 2. stopnja ne

1848 GODOVIČ 489.999,90 446 11,832654 2. stopnja ne

1983 SPODNJA IDRIJA 220.000,00 193 11,404547 3. stopnja ne

1781 SPODNJA KANOMLJA V 89.999,96 88 12,711112 3. stopnja ne

1767 SREDNJA KANOMLJA 89.999,99 78 11,266668 3. stopnja ne

SKUPAJ 1.409.999,78 8540

1.7. Individualno reševanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda

Individualno reševanje bi bilo potrebno zagotoviti za 3.558 PE oz. za 1.295 objektov, od tega 21 na VVO. Podrobnejši seznam po naseljih na hišo natančno je podan v tabeli 31.

Stran 9 od 59 1.8. Načrt razvojnih programov za obdobje 2010 – 2013 za področje odvajanja in čiščenja odpadne vode

Občina v trenutno veljavnem Načrtu razvojnih programov predvideva tudi investicije v infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Predvidene investicije so predstavljene v tabeli 8.

Tabela 8: Načrt razvojnih programov – odvajanje in čiščenje odpadnih voda

plan 2010 plan 2011 plan 2012 plan 2013 Investicija centralna čistilna naprava Idrija 6.800* 0 0 0 Proračunski viri 6.800 0 0 0 Ostali viri 0 0 0 0 Investicija čistilna naprava Godovič 10.000 0 0 0 Investicija kanalizacija Idrija 764.238 270.000 270.000 270.000 Investicija kanalizacija in ČN Črni Vrh - Predgriže 0 0 546.000 438.000 Proračunski viri 0 0 163.800 131.400 Ostali viri 0 0 382.200 306.600 Investicija kanalizacija Mokraška vas 0 10.000 0 0 Investicija kanalizacija Sp. Idrija - II. faza 2.500 200.000 200.000 200.000 Ravnanje z odpadno vodo SKUPAJ 783.538 480.000 1.016.000 908.000

1.9. Financiranje investicij

Celotna ocenjena vrednost načrtovanih investicij znaša 8.615.200,00 € in je prikazana v tabeli 25. Časovna razporeditev izvajanja projektov upošteva omejitev razpoložljivih proračunskih sredstev, projekte, ki so že identificirani v veljavnem Načrtu razvojnih programov ter okoljsko in ekonomsko učinkovitost posameznih projektov. Podrobnejši terminski načrt izvedbe načrtovanih investicij in dinamika financiranja je podan v tabeli 33.

1.10. Zaključki

V strukturi financiranja lahko uporabniki storitev v ceni odvajanja in čiščenja odpadne vode, kot okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja z odpadno vodo prispevajo 24% sredstev, 14% predstavljajo EU sredstva preostanek pa financira Občina Idrija iz sredstev proračuna (62 %). • Občina mora glede na zakonodajne zahteve s kanalizacijo in čistilnimi napravami opremiti ali dodatno opremiti 5 območij. • • Zgraditi mora dobrih 27 km kanalizacije, 3 čistilne naprave, eno obstoječo pa razširiti. • • Z investicijo bo na javno kanalizacijo dodatno priključenih 2.123 prebivalcev. • • Po izgradnji sistema bo tako na javno kanalizacijo priključenih 8.134 (~69 %) vseh prebivalcev, 3.637 prebivalcev pa bo moralo zgraditi lastne male čistilne naprave oziroma zagotoviti drugo ustrezno rešitev. • • Občina bo sofinancirala individualno ureditev v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi do maksimalne višine 1/4 višine investicije ter predvidoma za to zagotovila letni

Stran 10 od 59 fond v višini ~ 100.000,00 €, oz. manj. V ta namen bo pripravila tudi pravilnik s pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev. • • V strukturi bo iz naslova okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z odpadno vodo prišlo 24% sredstev, 14% predstavljajo EU sredstva, preostanek pa financira Občina Idrija iz sredstev proračuna (62 %).

Stran 11 od 59 2. Uvod

2.1. Splošno

Velik delež obremenjevanja okolja v Sloveniji predstavlja onesnaževanje površinskih vodotokov in podtalnice s komunalnimi odpadnimi vodami. Vstop Slovenije v EU in uveljavitev njenega pravnega reda zahtevata ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za celo državo. Tako je Vlada RS dne 14.10.2004 sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je eden od ključnih izvedbenih aktov za doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda sodi med obvezne gospodarske javne službe, ki jih je na lokalnem nivoju dolžna zagotavljati občina. Ta mora pri izgradnji sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda upoštevati državna izhodišča in kriterije iz državnega Operativnega programa, tako glede stopnje opremljenosti naselij, kot tudi višine potrebnih finančnih sredstev. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določa poselitvena območja, za katere je treba v določenih rokih zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in čiščenje v čistilni napravi. Prav tako se z operativnim programom predvidi način porabe javnih sredstev, ki so namenjena financiranju objektov javne kanalizacije. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne vode v občini Idrija obsega celotno obdobje izgradnje javne kanalizacije od leta 2010 do 2017.

2.2. Občina Idrija

Občina Idrija je bila ustanovljena na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/1993 z dne 32.12.1993), ki po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakoni, s statutom, odloki, in drugimi občinskimi akti med drugim tudi ureja in vzdržuje objekte komunalne infrastrukture. Med osnovne naloge občine spadajo tudi naloge, ki so vezane na: • sprejemanje predpisov na normativnem področju, • pridobivanje in razpolaganje z vsemi vrstami premoženja, zagotavljanje sredstev za svoje delovanje, • spodbujanje gospodarskega razvoja občine, skrb za varstvo kulturne in naravne dediščine, urejanje lokalnega prometa, skrb za požarno varnost, za varstvo zraka, tal, vodnih virov, • ustanavljanje javnih zavodov in javnih ter drugih podjetij, njihovo vodenje in izvajanje drugih nalog ustanovitelja, • odločanje o postopku neposrednega izvrševanja zakonov in drugih na zakonu temelječih predpisov o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti s posamičnimi akti, • sklepanje pogodb o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o najemu, zakupu, hipoteki in drugih obremenitvah nepremičnin, o koncesijah, o uporabi občinskih javnih površin in občinskega javnega dobra, • opravljanje tudi vseh drugih upravnih in z njimi povezanih strokovnih naloge iz lastne pristojnosti.

Stran 12 od 59 Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08) spada odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja. Občina mora za izvajanje te službe zagotoviti lokalno infrastrukturo, kar je predmet tega operativnega programa.

2.3. Uvodna pojasnila

Operativni program je izvedbeni program ukrepov lokalne skupnosti za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenjevanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. Na podlagi zakonskih zahtev in razpoložljivih sredstev za investicijo so opredeljene investicije v infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Glavno načelo pri odločanju o investicijah je načelo zmanjšanja prekomernega obremenjevanja okolja, tako da so identificirane tiste investicije, ki najbolj zmanjšujejo obremenjevanje. Pri okoljsko enakovrednih investicijah pa je upoštevano tudi načelo ekonomičnosti investicij, po katerem imajo ekonomsko učinkovitejše investicije (nižji stroški na enoto obremenitve) prednost pri izvedbi. Operativni program obravnava tudi izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode, kot to zahteva Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 109/07, 33/08).

2.4. Uporabljeni pojmi in viri

Pojmi imajo v tem operativnem programu naslednji pomen: 1. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. 2. Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 1 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). 3. Tehnološka odpadna voda je tehnološka odpadna voda, kot jo določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). 4. Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; 5. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti; 6. Območje, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je geografsko zaokroženo območje naselja ali dela naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, celotna obremenitev zaradi komunalne odpadne vode, ki tam nastaja, pa presega 50 PE.

Stran 13 od 59 7. Na vodovarstvenem območju ali na občutljivem območju je območje, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, geografsko zaokroženo območje naselja ali dela naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 10 PE, celotna obremenitev zaradi komunalne odpadne vode, ki tam nastaja, pa presega 50 PE. 8. Vodovarstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo. 9. Občutljivo območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav. 10. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; 11. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; 12. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih omrežij v dveh ali več naselij, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in ki se zaključijo v skupni čistilni napravi. 13. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov onesnaževanja presega 40 % merjeno s KPK. 14. Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. 15. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. 16. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez odzračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995. 17. Obdelava blata komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali odstranjevanjem z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Če se sežiga blato na območju komunalne čistilne naprave po predpisih o sežiganju odpadkov, se šteje sežiganje blata za obdelavo blata.

Stran 14 od 59 3. Zakonodajni okvir Področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ureja slovenska zakonodaja, ki jo lahko razvrstimo naslednje skupine: • zakonodaja splošno, • predpisi iz Zakona o varstvu okolja, ki urejajo oskrbovalne standarde, • predpisi iz Zakona varstvu okolja, ki urejajo posebne ukrepe varstva okolja, • predpisi iz Zakona varstvu okolja, ki urejajo financiranje varstva okolja, • predpisi iz Zakona varstvu okolja, ki urejajo stanja in informacije okolju, • predpisi, ki urejajo raziskovanje, programiranje in planiranje. Z vstopom v EU je Slovenija prevzela tudi obveznosti za ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Za izvajanje operativnega programa je potrebno upoštevati tudi predpise EU.

3.1. Zakonodaja Republike Slovenije

3.1.1. Zakoni • Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09), • Zakon o vodah /ZV-1/ (Ur.l. RS, št. 67/02, 57/08) • Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur.l. RS, št. 33/07, 108/09), • Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS št. 32/93, spr. 30/98, 127/06), • Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ (Ur.l. RS št.72/93 z dopolnili) • Zakon o javnih financah /ZJF/ (Ur.l. RS št.79/99,124/00,30/02, 109/08, 49/09), • Zakon o javnem naročanju /ZJN-2/ (Ur.l. RS, št. 128/06, 16/08, 19/10).

3.1.2. Predpisi iz Zakona o varstvu okolja, ki urejajo oskrbovalne standarde

 Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 109/07, 33/08) pravilnik določa naloge, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ter standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev javne službe, vsebino evidenc in katastra kanalizacije in vodenje ter vsebino registra izvajalcev javnih služb.

3.1.3. Predpisi iz Zakona o varstvu okolja, ki urejajo posebne ukrepe varstva okolja  Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09): uredba določa mejne vrednosti emisije snovi v vode in v javno kanalizacijo, mejne vrednosti emisije toplote v vode, vrednotenje emisije snovi in toplote, prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisije snovi in

Stran 15 od 59 toplote pri odvajanju odpadnih voda in vsebino okoljevarstvenega dovoljenja in primere naprav, za katere okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti  Uredba emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS št. 98/07, 30/10): uredba določa posebne zahteve zvezi emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav: mejne vrednosti parametrov odpadne vode, mejne vrednosti učinka čiščenja odpadne vode in posebne zahteve zvezi lastnim nadzorom obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav in izvajanjem monitoringa emisij iz malih čistilnih naprav.  Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/07, 63/09): uredba določa mejne vrednosti parametrov odpadne vode, mejne vrednosti učinkov čiščenja odpadne vode, posebne ukrepe v zvezi z načrtovanjem in obratovanjem komunalnih čistilnih naprav in dejavnosti, za katere veljajo posebne zahteve pri odvajanju industrijske odpadne vode. Uredba določa tudi občutljiva območja in njihova prispevna območja.  Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. l. RS. št. 62/08): določa ukrepe in ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav, če se uporablja kot gnojilo v kmetijstvu ter prepovedi in omejitve v zvezi s tako uporabo. Uredba določa mejne vrednosti vnosa težkih kovin v blatu iz čistilnih naprav, ki se uporablja v kmetijstvu.  Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur. l. RS. št. 62/08): določa obvezna ravnanja pri obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in pogoje za uporabo ter dajanje v promet obdelanih biološko razgradljivih odpadkov.  Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS št. 68/96): Uredba določa mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti za posamezne nevarne snovi, razen za radioaktivne snovi, tleh.

3.1.4. Predpisi iz Zakona o varstvu okolja, ki urejajo financiranje varstva okolja  Uredba okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 104/09, 14/10): uredba določa način obračunavanja, odmere in plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda javno kanalizacijo, neposredno površinske vode ali posredno s ponikanjem podzemne vode, ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.  Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur.l. RS, št. 80/07) in  Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 95/07): Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l RS, št. 33/07) v 74. členu predpisuje, da se zemljišča s komunalno infrastrukturo opremljajo na podlagi programa opremljanja. Program opremljanja je osnova za določitev in odmero komunalnega prispevka, ki je najpomembnejši vir financiranja gospodarske javne infrastrukture.

3.1.5. Predpisi iz Zakona o varstvu okolja, ki urejajo stanje in informacije o okolju 1. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 74/07): Ta pravilnik določa vrste parametrov odpadnih vod, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod, metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in količin odpadnih vod, vsebino poročila o prvih meritvah in emisijskem monitoringu, ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za okolje ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring.  Odredba o obliki poročila občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod (Ur.l. RS št. 1/01, 106/01 in 13/04): odredba določa obliko poročila občasnih ali trajnih meritvah okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod, ki ga

Stran 16 od 59 mora zavezanec za zagotovitev emisijskega monitoringa predložiti ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Poročilo mora vsebovati podatke meritvah in rezultatih meritev, na podlagi katerih se pripravi izračun in ocena letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih voda.

3.1.6. Predpisi, ki urejajo raziskovanje, programiranje in načrtovanje  Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/predpisi/20050422_081419_operativni_progr am_KOV.pdf): operativni program izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda (Ur.l. RS, št. 83/1999) ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa iz 6. člena direktive Sveta ES 91/271/EEC čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. št. 135/1991) in je usklajen s skupnimi stališči EU do pogajalskih izhodišč na področju okolja (CONFSI11/01). Operativni program je na področju varstva voda pred onesnaženjem eden od ključnih izvedbenih aktov za doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Nanaša se na varstvo površinskih in podzemnih voda pred vnosom dušika in fosforja zaradi odvajanja komunalne dpadne vode, na vodovarstvenih območjih in območjih kopalnih voda pa tudi pred onesnaženjem voda fekalnimi bakterijami. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je izvedbeni akt, katerim so določena poselitvena območja, za katere je treba zagotoviti rokih iz tega programa odvajanje komunalne odpadne vode kanalizacijo in čiščenje čistilni napravi kapaciteto, ki je določena tem programom, ter način porabe javnih sredstev, ki so namenjena financiranju objektov javne kanalizacije. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je zastavljen za celotno obdobje izgradnje javne kanalizacije od leta 2005 do 2017.

3.1.7. Predpisi Evropske unije Za izvajanje operativnega programa so pomembni predvsem naslednji predpisi EU:  Direktiva Sveta ES 91/271/EEC o obdelavi komunalne odpadne vode: direktiva ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne ter čiščenje in odvajanje odpadne vode iz industrijskih obratov, kjer nastaja biološko razgradljiva tehnološka odpadna voda. Cilj direktive je varstvo okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja biološko razgradljivih odpadnih voda. Direktiva določa roke v zvezi z izgradnjo ustreznih kanalskih omrežij in komunalnih čistilnih naprav, za izpuste vode pa določa mejne emisijske vrednosti.  Direktiva Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Evropske Skupnosti na področju politike upravljanja vodami: direktiva ureja načine in metode upravljanja vodami in je okvir za vse zakonodajne akte ES na področju upravljanja vodami s poudarkom na varstvu voda pred onesnaženjem.  Direktiva Sveta ES 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi: določa standarde kakovosti za vodo, ki je namenjena oskrbi prebivalstva pitno vodo.  Direktiva Sveta ES 75/440/EEC o zahtevah glede kakovosti površinske vode za odvzem pitne vode državah članicah EU: določa standarde kakovosti za površinsko vodo, ki je namenjena oskrbi prebivalstva pitno vodo.  Direktiva Sveta ES 76/160/EEC o kakovosti kopalnih voda: določa standarde površinskih voda, kjer se ljudje običajno kopajo.  Direktiva o nevarnih snoveh (76/464/EEC), in sestrske direktive nadzoru izpustov posebnih snovi, kot so živo srebro (82/176/EEC in 84/156/EEC), kadmij (83/513/EEC), heksaklorocikloheksan (84/491/EEC), izpustov snovi iz Seznama 1 (86/280/EEC, 88/347/EEC, 90/415/EEC).

Stran 17 od 59  Nitratna direktiva (91/676/EEC): direktiva se nanaša na varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov in zahteva, da države članice določijo občutljiva območja in vpeljejo operativne programe in predpisane ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti nitrati iz kmetijstva na teh območjih.

3.2. Predpisi občine

Področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode urejajo na področju Občine Idrija naslednji predpisi:

 Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Idrija (Ur. l. RS, št. 94/08)

 Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Idrija in o koncesijskem razmerju (Ur. l. RS, št. Ur.l. 15/09)

3.3. Pomembnejši datumi predpisanih obveznosti

 31. december 2005 za čiščenje in 31. december 2007 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 100.000 PE,

Stran 18 od 59 4. Uporabljeni viri Pri izdelavi operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode smo uporabili naslednje vire: • Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 109/07, 33/08) • Nacionalni operativni program - Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od 2005 do 2017), • Občina Idrija - strokovne službe, • podatki Komunale d.o.o., Idrija • podatki Statističnega urada RS.

5. Namen in cilji operativnega programa Cilji operativnega programa se nanašajo na roke izvedbe, doseganje s predpisi določenih zahtev za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter vključevanje finančnih virov, potrebnih za izvedbo operativnega programa. Cilji operativnega programa so: • izvedba javne kanalizacije na območjih iz osnovnega programa v predpisanih rokih v obdobju 2005 – 2017 in v skladu s tehničnimi in okoljskimi standardi, ki veljajo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, • zagotovitev vključitve vseh finančnih virov s katerimi se bodo izvajale investicije javne kanalizacije.

6. Metodologija Analitična prostorska obravnava odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Idrija je v grobem sestavljena iz analize stanja in analize predvidene ureditve. Metodologija analize stanja in analize predvidenih ureditev je sestavljena iz naslednjih korakov: • Analiza poselitve; • Analiza obstoječe ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda; • Določitev aglomeracij (območij strnjene poselitve); • Določitev območij, kjer so projekti v izvajanju; • Določitev poselitve na vodovarstvenih območjih; • Analiza aglomeracij in drugih stavbnih zemljišč (določitev gostote poselitve); • Izbor območij, za katere se izdelajo idejne zasnove kanalizacije; • Izdelava idejnih zasnov javne kanalizacije in čiščenja komunalne odpadne vode; • Ocena stroškov izvedbe zasnovanih sistemov (se izdela v okviru nadaljnjih faz projekta); • Določitev obsega izvedbe javne kanalizacije glede na zakonske zahteve in razpoložljiva sredstva (se izdela v okviru nadaljnjih faz projekta).

Stran 19 od 59 6.1. Analiza poselitve

Analiza poselitve obsega analizo prostorskih podatkov na območju občine Idrija. Analiza poselitve natančno (glede na natančnost pridobljenih podatkov) definira geolokacije objektov in število populacijskih enot za te objekte. Na podlagi kartografskih podlag (TTN, DOF5) so bile določena strnjena poselitvena območja. Umestitev posameznih objektov na območju občine določa Evidenca Hišnih Številk (EHIŠ), ki jo vodi Geodetska uprava Slovenije. Na podlagi centralnega registra prebivalstva se za vsako hišno številko po EHIŠ določi število prebivalcev. V primeru stanovanjskih objektov, število prebivalcev določa tudi število populacijskih enot (PE). Za druge objekta (poslovni, proizvodni, javni, itd.) je bilo število populacijskih enot določeno iz drugih podatkov (št. zaposlenih, št. učencev, itd.) pridobljenih s strani Občine Idrija, za obstoječe objekta pa s strani upravljavca kanalizacije.

6.2. Analiza obstoječe ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda

S strani Občine Idrija so bili zbrani podatki o obstoječi infrastrukturi odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Podatki so bili natančno prostorsko umeščeni in povezani z rezultati analize poselitve. S tem so bili določeni objekti, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje.

6.3. Določitev območij opremljanja (aglomeracij)

Na podlagi državnih aglomeracij poselitve, stavbnih zemljišč iz namenske rabe prostora in obstoječe komunalne infrastrukture so bile določena območja opremljanja, s čimer so bile določene zaokrožene enote večjih poselitvenih območij (glej kartografski prikaz – priloga A).

6.4. Določitev območij, kjer so projekti v izvajanju

Na podlagi podatkov pridobljenih s strani Občine Idrija so bila določena poselitvena območja, kjer so projekti v izvajanju in so bili vključeni tudi v nadaljnjo obravnavo, pri čemer imajo najvišjo prioriteto, ne glede na kasnejši rezultat.

6.5. Določitev poselitve na vodovarstvenih območjih

Na podlagi podatkov pridobljenih s strani Občine Idrija so bila prostorsko umeščena vodovarstvena območja. S tem so bili natančno določeni objekti in populacijske enote na vodovarstvenih območjih.

6.6. Analiza območij opremljanja in drugih stavbnih zemljišč

Z območji opremljanja so bile določene zaokrožene enote večjih poselitvenih območij, za katere je bila izračunana gostota poselitve. Gostota prebivalstva je bila tako določena za vsako naselje po podatkih Geodetske uprave RS in za 22 aglomeracij (strnjeno poselitveno območje določeno po TTN oz. DOF-u).

Na podlagi projektov v izvajanju, vodovarstvenih območij in gostote poselitve je bila izvedena nadaljnja analiza državnih aglomeracij in drugih stavbnih zemljišč, ki je obsegala določitev prioritetnih območij in obravnavo predvidenega urejanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Za vse objekte, ki niso priključeni na obstoječe kanalizacijsko omrežje je bilo opredeljeno predvideno

Stran 20 od 59 urejanje. Rezultat analitične prostorske obravnava odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Idrija je tako za vsak objekt opredelil eno od naslednjih možnosti:  obstoječi (gre za objekte, ki so priključeni na obstoječo kanalizacijsko omrežje)  predvideni (gre za objekte, ki se bodo priključili na obstoječe kanalizacijsko omrežje oziroma se bo gradila interna kanalizacija z malo čistilno napravo)  nepriključeni (gre za objekte, ki bodo imeli individualne ureditve).  rezultat prikazuje območja opremljanja z določeno gostoto prebivalstva in sistemom urejanja (razen za nepriključene). Rezultat je natančno razviden iz kartografske priloge.

6.7. Izbor območij, za katere se izdelajo idejne zasnove kanalizacije

Za vsa območja z več kot 50 PE, ki so imela gostoto poselitve nad 5 PE/ha je bila izdelana zasnova odvajanja komunalne odpadne vode. Poleg tega je bila analizirana možnost priključevanja stavb, ki so od obstoječe oz. načrtovane javne kanalizacije oddaljene manj kot 150 m. Pri zasnovi je bila ocenjena smiselnost povezovanja novih sistemov na obstoječe omrežje javne kanalizacije (kolektor) v primerjavi z gradnjo malih čistilnih naprav. Mala čistilna naprava je bila izbrana za vse primere, ko investicijski stroški gradnje povezovalnega cevovoda 2 x presegajo investicijo v malo čistilno napravo. Tak kriterij je bil izbran ob predpostavki, da so investicijski stroški male čistilne naprave reda velikosti 1000 €/PE, obratovalni stroški v ekonomski dobi 30 let pa so približno enaki tem stroškov.

6.8. Izdelava idejnih zasnov javne kanalizacije in čiščenja komunalne odpadne vode

Pri izdelavi idejnih zasnov je bila upoštevana prostorska razporeditev obstoječih stavb, veljavni prostorski akti, ki opredeljujejo možnosti za novo gradnjo ter konfiguracija terena in možnosti za lociranje malih čistilnih naprav. Idejne zasnove so obsegale situacije kanalskih vodov, opredelitev gravitacijskih vodov, črpališč in tlačnih vodov ter lokacije čistilnih naprav.

Stran 21 od 59 7. Analiza stanja

7.1. Območje občine Idrija

Tabela 9: Splošni podatki, teritorialne enote in hišne številke, leto 2008 (SURS, 2009)

Površina število Leto ustanovitve 1 občine Katastrske Prostorski Statistični Hišne občine 2 Naselja [km ] občine okoliši okoliši številke Idrija 1994 293,7 22 38 198 88 2904

Slika 1: Prikaz katastrskih občin v občini Idrija

Stran 22 od 59 Občina se nahaja v zahodnem delu Slovenije in meji na sedem občin: Cerkno na severu, Gorenjo Vas – Poljane, Žiri in Logatec na vzhodu, Ajdovščino na jugu ter na Novo Gorico in Tolmin na zahodu. Spada v goriško statistično regijo in je razdeljena na deset krajevnih skupnosti z 37 naselji. Ozemlje občine obsega višje ležeči uravnan kraški svet, v katerega so večji in manjši vodotoki, med njimi mnogi hudourniški, vrezali globoke doline in grape. Pobočja dolin so strma in skalovita ter razčlenjena s številnimi grapami. Razen na planotah v višjih nadmorskih višinah je uravnanega sveta malo. Čez osrednji del občine se v smeri sever–jug razteza dolina reke Idrijce. Dolina je ob celotnem toku reke ozka, s strmimi dolinskimi pobočji. Dolina se z aluvialnimi ravnicami razširi le ob sotočju Nikave in Idrijce, kjer leži mesto Idrija, ob sotočju Belce in Idrijce v Idrijski Beli in ob sotočju Kanomljice in Idrijce, kjer se nahaja naselje Spodnja Idrija.

Občina leži v območju z zmerno-kontinentalnim podnebjem zahodne in južne Slovenije s sub- mediteranskim padavinskim režimom (maksimum padavin pade oktobra oz. novembra). Količina padavin je opredeljena z lego v zahodni Sloveniji in bližino visokih dinarskih pregrad Trnovskega gozda in Hrušice. Letno povprečje padavin znaša nad 2000 mm, z maksimumom jeseni in sekundarnim maksimumom pozno pomladi (Novak, 2004, str. 18). Visoke letne količine padavin prispevajo k večjim samočistilnim sposobnostim voda. Povprečne letne temperature se spreminjajo v odvisnosti z nadmorsko višino. Povprečna letna temperatura v Idriji zanaša nekaj nad 9ºC, v Vojskem pa pade na 6,2ºC. Na Vojskem znaša poprečna januarska temperatura -2,9ºC, povprečna julijska temperatura pa je 15,2ºC (Slovenija…, 1998).

Slika 2: Prikaz območja občine Idrija

Stran 23 od 59 Po statističnih podatkih za prvo polovico leta 2009 je imela občina 11.904 prebivalcev, po podatkih iz centralnega registra prebivalcev (CRP) pa je v občini 11.772 prebivalcev.

Tabela 10: Površina, število prebivalcev in gostota poselitve Površina [km2] Število prebivalcev [PE] Gostota poselitev [PE/km2] 293,7 11772 40,08

7.2. Poselitvene značilnosti občine Idrija

V nadaljevanju smo naselja v občini preučili in glede na poselitvene in demografske značilnosti. Na ta način so bila določena tudi območja opremljanja. Občino Idrija sestavlja 38 naselij z različnim številom prebivalcev ter na različnih nadmorskih višinah. Kot aglomeracije - strnjen tip poselitve so opredeljena strnjena poselitvena območja z več kot 50 PE. Stanje je prikazano v tabeli 11.

Tabela 11: Naselja, tip poselitve in število prebivalcev (PE) (GURS, ARSO, 2009)

NASELJE PE Tip poselitve NASELJE PE Tip poselitve Čekovnik 144 razpršena Lome 122 razpršena Črni Vrh 499 strnjena Masore 62 razpršena Dole 132 razpršena Mrzli Log 24 razpršena Godovič 726 strnjena Mrzli Vrh 51 razpršena Gore 134 razpršena Pečnik 60 razpršena Gorenja Kanomlja 146 razpršena Potok 33 razpršena Gorenji Vrsnik 127 strnjena Predgriže 173 razpršena Govejk 73 strnjena Razpotje 70 razpršena Idrija 5812 strnjena Rejcov Grič 15 razpršena Idrijska Bela 84 razpršena Spodnja Idrija 1523 strnjena Idrijske Krnice 150 razpršena Spodnja Kanomlja 259 strnjena Idrijski Log 80 razpršena Spodnji Vrsnik 48 razpršena Idršek 54 razpršena Srednja Kanomlja 175 strnjena Javornik 1 razpršena Strmec 31 razpršena Jelični Vrh 128 razpršena Vojsko 215 razpršena Kanji Dol 13 razpršena Zadlog 288 razpršena Korita 23 razpršena Zavratec 130 strnjena Ledine 84 strnjena Žirovnica 26 razpršena Ledinske Krnice 57 razpršena SKUPAJ 11.772

OPOMBA: ustanovljeno je bilo novo naselje Ledinsko Razpotje, zanj pa še ne obstjajo uradni podatki, zato ga navajamo kot opombo. Če bi komunalno opremili vsa naselja z več kot 50 prebivalci bi dosegli 98,18% odvajanje za celotno občino. Vendar je pri tem skladno z osnovnim programom oz. državnim predpisi, potrebno upoštevati še gostoto poselitve, ki vpliva predvsem na ekonomsko upravičenost izgradnje

Stran 24 od 59 kanalizacije. Kot je razvidno iz tabele 11 na območju občine Idrija ni poselitvenih območij z več kot 15.000 PE. Edino poselitveno območja, ki je obremenjeno z več kot 2.000 PE je Idrija.

Tabela 12: Gostota poselitve in število PE v naseljih s strnjeno poselitvijo (ARSO, GURS, 2009)

Zap. št. Naselje PE – prebivalci PE-zaposleni PE - skupaj Površina (m2) Gostota (PE/ha) 1 Sp. Kanomlja 115742,02 166 433,67 599 51,75 2 Sp. Idrija 287130,59 1373 0 1373 47,82 3 Idrija 1431820,58 5355 292 5632 39,33 4 Sr. Kanomlja 29455,09 67 0 67 22,75 5 Crni vrh 264552,4 460 0 460 17,39 6 Gornji Vrsnik 41974,76 58 0 58 13,82 7 Ledine 54815,41 69 0 69 12,59 8 Godovic 378282,69 488 125 613 16,2 9 Govejek 73622,01 69 0 69 9,37 10 Zavratec 91101,84 76 0 76 8,34

7.3. Stanje v naseljih nad 50 PE

V skladu s predpisi na področju odvajanja komunalnih odpadnih voda, je potrebno obravnavati vsa območja naselij ali dele naselij, v katerih stalno prebiva več kot 50 prebivalcev. V občini Idrija je takšnih naselij 28. Vendar se vsa naselje ne opremlja s skupnimi sistemi zaradi prenizke gostote poselitve (razpršena gradnja). Tabela 13 prikazuje ta naselja.

V občini je praktično le 10 strnjenih naselij z več kot 50 PE, pri čemer pa jih ima le 5 dovolj veliko gostoto za ekonomsko upravičeno opremljanje.

Stran 25 od 59 Tabela 13: Naselja z obremenitvijo nad 50 PE

PE PE SKUPAJ (prebivalci in Tip Pov. Naselja Prazni Zasedeni Št. priključenih objektov Gostota znotraj NASELJE Št. Objektov Obj. na VVO (prebivalci) zaposleni) poselitve (m2) objek. obj. na fekalno k. aglomeracije Čekovnik 144 145 razpršena 51 17.497.880,37 14 37 0 1 / Črni Vrh 499 499 strnjena 187 5.976.982,30 65 122 0 18 17,39 Dole 132 132 razpršena 39 9.421.896,62 11 28 0 0 / Godovič 726 874 strnjena 196 15.127.234,54 29 167 109 0 16,2 Gore 134 134 razpršena 50 2.113.353,66 12 38 0 0 / Gorenja Kanomlja 146 146 razpršena 52 12.950.773,33 12 40 0 0 / Gorenji Vrsnik 127 127 strnjena 38 2.793.018,74 7 31 0 0 13,82 Govejk 73 73 strnjena 32 1.577.518,78 9 23 0 0 9,37 Idrija 5.812 6.089 strnjena 1.128 14.549.807,36 197 931 685 2 39,33 Idrijska Bela 84 84 razpršena 35 25.096.491,43 10 25 0 2 / Idrijske Krnice 150 150 razpršena 61 12.350.920,70 19 42 0 0 / Idrijski Log 80 80 razpršena 29 11.673.030,61 7 22 0 0 / Idršek 54 54 razpršena 22 4.694.697,39 8 14 0 3 / Jelični Vrh 128 128 razpršena 36 9.135.382,17 7 29 0 0 / Ledine 84 84 strnjena 31 3.184.619,83 9 22 0 3 12,59 Ledinske Krnice 57 57 razpršena 24 2.528.861,36 5 19 0 0 / Lome 122 122 razpršena 35 11.011.384,83 8 27 0 0 / Masore 62 62 razpršena 24 8.378.946,52 5 19 0 0 / Mrzli Vrh 51 51 razpršena 14 3.153.155,99 2 12 0 0 / Pečnik 60 60 razpršena 25 1.561.057,34 11 14 0 7 / Predgriže 173 173 razpršena 60 7.884.208,13 14 46 0 0 / Razpotje 70 70 razpršena 24 7.076.626,82 5 19 0 0 / Spodnja Idrija 1.523 1.523 strnjena 237 7.233.464,35 34 203 91 0 47,82 Spodnja Kanomlja 259 692 strnjena 72 5.109.795,25 7 65 15 2 51,75 Srednja Kanomlja 175 175 strnjena 50 7.535.137,05 7 43 0 0 22,75 Vojsko 215 215 razpršena 134 41.220.035,55 63 71 0 0 / Zadlog 288 288 razpršena 93 11.673.699,30 24 69 0 0 / Zavratec 130 130 strnjena 35 3.813.671,69 10 25 0 20 8,34 Ker so območja naselij večja od aglomeracij (strnjenih poselitvenih območij) in zajemajo tudi stavbe, ki se ne bodo priključevale, zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključevanja (razpršena gradnja), smo za izračun uporabili območja opremljanja – območja zgoščene poselitve (tabela 14).

Tabela 14: Analiza območij opremljanja z več kot 50 PE

Število Število Št. Območje Površina PE – PE- PE - Gostota Št. Št. priklj. Število PE na nepriklj. nepriklj. obj. na opremljanja (m2) preb. zapos. skupaj (PE/ha) objek. objektov priklj. PE VVO objektov PE VVO Sp. Kanomlja V 94.016 76 434 509 54 21 15 6 467 42 0 0 Sp. Idrija 287.131 1.373 0 1.373 48 184 91 93 1.050 323 0 0 Sp. Kanomlja Z 21.726 90 0 90 41 20 0 20 0 90 0 0 Idrija 1.393.677 5.243 292 5.520 40 964 664 300 4.653 867 0 0 Mokrška vas 38.143 112 0 112 29 27 13 14 64 48 0 0 Črni Vrh J 127.732 324 0 324 25 90 0 90 0 324 17 61 Sr. Kanomlja 29.455 67 0 67 23 14 0 14 0 67 0 0 SKUPAJ 1.991.881 7.285 726 7.995 1.320 783 537 6.234 1.761 17 61

Dejansko bi z izgradnjo kanalizacijskega sistema tako zajeli 7.285 prebivalcev, kar predstavlja 61,9 % prebivalcev in 199,19 ha, oz. 0,7 % površine občine. Povprečna gostota obremenitev s PE (prebivalci in zaposleni) na teh območjih je 40,14 PE/ha.

7.4. Stanje v naseljih z manj kot 50 PE

V občini je 9 naselij z obremenitvijo manj kot 50 PE, večinoma gre za hribovska območja z razpršeno poselitvijo. Ta območja ne sodijo v obvezni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode oz. opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem.

Tabela 15: Naselja z manj kot 50 PE

NASELJE PE (prebivalci) Javornik 1 Kanji Dol 13 Korita 23 Mrzli Log 24 Potok 33 Rejcov Grič 15 Spodnji Vrsnik 48 Strmec 31 Žirovnica 26 SKUPAJ 214

Stran 27 od 59 7.5. Predlagana območja urejanja (OPN), ki ne dosegajo predpisanih kriterijev

V tem poglavju navajamo tista naselja oz. dele naselja ali območja več naselij, ki so bila predlagana s strani naročnika (Občine Idrija) in so opredeljena v Občinskem prostorskem načrtu. Ta območjai ne dosegajo kriterijev za opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem. Gre za območja z manj kot 50 PE oz. za območja z gostoto poselitve nižjo od 20 PE/ha oz. 10 PE/ha na vodovarstvenem območju. Gre za območja kjer je izgradnja javnega sistema odvajanja in čiščenja ekonomsko neupravičljiva.

Tabela 16: Območja opremljanja predlagana z občinskim prostorskim načrtom

Število Območje Površina PE – PE- PE - Gostota Št. Št. priklj. Št. obj. PE na priklj. opremljanja (m2) preb. zapos. skupaj (PE/ha) objek. objektov na VVO VVO PE Ledinske krnice 45.400 39 0 39 9 7 0 0 0 0 Gore 172.580 81 0 81 5 4 0 0 0 0 Sp. Vrsnik 46.976 29 0 29 6 2 0 0 0 0 Zavratec S 24.516 38 0 38 16 34 0 0 0 0 Sp. Idrija V 17.754 25 0 25 14 13 0 0 0 0 Predgrize 129.077 105 0 105 8 30 0 0 0 0 Črni vrh S 15.529 1 0 1 1 11 0 0 0 0 Črni vrh – sredina 8.654 6 0 6 7 2 0 0 0 0 Govejek 73.622 69 0 69 9 28 0 0 0 0 Sr. Kanomlja Z 6.181 10 0 10 16 7 0 0 0 0 SKUPAJ 540.289 403 0 403 138 0 0 0 0

7.6. Obstoječi sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini

Kot je običajno po večini slovenskih krajev se je mesto širilo hitreje, kot se je gradila komunalna infrastruktura. Tako so površinski odvodniki bili najprej kanalizirani, ulice tlakovane, površinske meteorne vode pa speljane v kanale z iztokom v Nikovo ali Idrijco. Večina teh kanalov teče prečno na smer Nikove. Po izgradnji vodovodnega omrežja in predvsem po saniranju stanovanjskih stavb ter dvigu življenjskega standarda ljudi (straniščna na vodno izpiranje, kopalnice, pralni stroji,…) pa so se sprva pretoki greznic, kasneje pa kar direktno sanitarni odtoki iz objektov priključili na obstoječe kanale, ki so bili sprva namenjeni le kanaliziranju površinskih voda. Večina objektov je imela lastne greznice, katerih vsebino so uporabljali za dognojevanje vrtov za pridelavo vrtnin.

Po letu 1950 se je v mestu načrtno pristopilo h gradnji sanitarne kanalizacije s tem, da so se ob Nikovi in delno ob Idrijci levo in desnobrežno zgradili zbiralni kanali. Za večje stanovanjske zazidave se je zgradilo sanitarne kanale. Vendar pa so na zbiralnike v veliki meri priključeni tudi stari kanali, ki so sprva odvajali površinske odvodnike skozi mesto v Nikovo in Idrijco. Ob tem pa je glavnina zbrane sanitarne vode iz levobrežnega zbiralnika ob Nikovi priključena na obstoječi rudniški rov, ki teče pod mestom in se izliva v Idrijco dolvodno do čistilne naprave. Desnobrežni zbiralnik ob Nikovi in del levobrežnega, od Mestnega trga proti industrijski coni sta danes priključena na čistilno napravo.

Stran 28 od 59 CČN Idrija je preobremenjena in že deluje na robu zmogljivosti, vsak večji naliv pa močno zmanjša učinkovitost čiščenja. Prav tako manjkajo podatki o izpustih iz gospodinjstev. Sam sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda je na delih že močno dotrajan, neustrezne pa so tudi rešitve in izvedbe greznic, ki so večinoma pretočne, vendar polne blata in tako ne opravljajo svoje funkcije.

7.6.1. Pokritost območja občine s kanalizacijskim omrežjem V občini se nahajajo trije kanalizacijski sistemi. Ti sistemi se nahajajo na treh širših poselitvenih območjih: Idrija, Spodnja Idrija in Godovič. Celotna dolžina kanalskih vodov sekundarnega in primarnega omrežja, ki ga upravlja Komunala d.o.o., Idrija pa znaša 32.822 m.

Tabela 17: Kanalizacijski sistemi v občini Idrija (Komunala d.o.o. Idrija, 2009)

Občina Dolžina kanalskih vodov sekundarnega in primarnega omrežja, ki ga upravlja [m]

Idrija 19.132

Spodnja Idrija 5.476

Godovič 8.214

Tabela 18: Poselitvena območja (>50 PE in >20 PE/ha) z obstoječo kanalizacijo in podatki o dolžinah ter priključenih objektih

Dolžina Št. Število Število Število Št. obj. PE Poselitveno Površina PE - Gostota Št. obstoječe priklj. nepriklj. priklj. nepriklj. na na območje (m2) skupaj (PE/ha) objek. kanalizacije objektov objektov PE PE VVO VVO (m) Sp. Kanomlja V 94.015,70 509,00 54,14 21 15 6 467 42 0 0 872,84 Sp. Idrija 287.130,59 1.373,00 47,82 184 91 93 1.050 323 0 0 3.493,17 Idrija 1.393.677,10 5.520,00 39,61 964 664 300 4.653 867 0 0 18.176,62 Mokrška vas 38.143,48 112,00 29,36 27 13 14 64 48 0 0 407,68 Črni Vrh J 127.732,32 324,00 25,37 90 0 90 0 324 17 61 836,23 Črni Vrh Z 92.840,29 117,00 12,60 47 0 47 0 117 0 0 182,28

Kanalizacija v občini Idrija je urejena v naslednjih naseljih z več kot 50 PE in gostoto večjo kot 20PE/ha: Sp. Kanomlja V, Sp. Idrija, Idrija in Mokrška vas. V naselju Črni Vrh je kanalizacijsko omrežje delno že zgrajeno, vendar še ni dokončano (ni ČN) zato se na tem območju še ne opravlja storitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod. V naselju Črni Vrh Z je gostota poselitve prenizka glede na kriterije (obveznost) opremljanja.

Stran 29 od 59 Na območjih strnjene poselitve, ki dosegajo kriterije za opremljanje v okviru osnovnega operativnega programa znaša obstoječa stopnja opremljenosti 77,97 %. Pri čemer naselja Sp. Kanomlja Z, Črni Vrh J in Sr. Kanomlja niso opremljena oz. je opremljenost enaka 0 (tabela 19).

Tabela 19: Delež priključenih na javni kanalizacijski sistem v aglomeracijah, ki dosegajo kriterije za opremljanje

Skupna količina komunalne odvedene vode, ki nastaja na območju izvajanja javne službe znaša 397.350 m3 (tabela 20).

Tabela 20: Količina odvedene komunalne odpadne vode (Komunala d.o.o. Idrija, 2009) KOLIČINA PRODANE KOLIČINA ODVEDENE KRAJ VODE [m3] VODE [m3]

Idrija 381.411 318.944

Sp. Idrija 74.772 55.333

Godovič 26.242 23.073

Na čistilno napravo v Sp. Idriji se bodo po podatkih uporabnika storitev v letu 2010 odvajale tudi industrijske odpadne vode v količini, ki ne bodo presegle 2.700 m3. Na čistilno napravo v Godoviču se letno odvede v povprečju še 3.170 m3 industrijske odpadne vode.

7.6.2. Tehnični podatki o čistilnih napravah V občini so evidentirane štiri čistilne naprave. Čistilna naprava v Idriji ima status centralne čistilne naprave in je edina opremljena z vsem potrebnim za sprejem in obdelavo blata iz drugih čistilnih naprav.

Na CČN Idrija je priključenih 5.704 prebivalcev, oz. 48,27 %, 1.840 prebivalcev 26% jih biva na področju, kjer se kanalizacija odvaja v površinske odvodnike in 1.080 to je 15% prebivalcev pa biva na nekanaliziranih območjih (Komunala Idrija, 2008).

Stran 30 od 59 Tabela 21: Učinki čiščenja na CČN in 2 ČN, kjer se vodi evidenca (Komunala Idrija, 2008)

Idrija 4000 PE Letno povprečje '07

KPK 93,2

BPK5 96,7

Celotni dušik 33,6

Spodnja Idrija 2000 PE Letno povprečje

KPK 95,1

BPK5 96,5

Celotni dušik 71,7

Godovič 500 PE Letno povprečje

KPK 94,2

BPK5 97,6

Celotni dušik ni podatka

Navedene čistilne naprave so klasične naprave - čiščenje z vpihovanjem v aeracijskem bazenu in naknadnem usedalniku. Čistilna naprava Mokraška vas (100 PE) je bila v letu 2007 v poskusnem obratovanju. Na območju občine je še ČN VitaDom, ki ni v upravljanju Komunale Idrija d.o.o. in čezmerno obremenjuje okolje. Ostale MČN niso evidentirane.

Blato iz CČN se zaenkrat odlaga na območju CČN, vendar bo kmalu potrebno najti trajno rešitev. Merijo se tudi koncentracije živega srebra v blatu, kjer je opaziti trend upadanja koncentracije, vendar je še vedno 4x presežena, zaradi česar je blat tretirano kot nevaren odpadek.

7.6.3. Greznice V občini Idrija je evidentiranih 21 nepretočnih greznic, ki jih prazni komunalno podjetje. Praznjenje se izvaja tudi za ostale greznice, ki pa niso nepretočne. Skladno z občinskim odlokom se zagotavlja prevzem in obdelava blata iz obstoječih greznic najmanj 1-krat na 4 leta.

7.7. Gospodarske javne službe v Občini Idrija

Obvezne in izbirne gospodarske javne službe v Občini Idrija določa Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 94/08). Obvezne gospodarske javne službe so: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

Stran 31 od 59 • zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, • urejanje in čiščenje javnih površin, • vzdrževanje občinskih javnih cest, • urejanje javne razsvetljave, semaforjev in druge svetlobne prometne signalizacije v naselju, • pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč, • ter druge gospodarske javne službe, če je tako določeno z zakonom. Občina Idrija zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb v naslednjih oblikah: • v javnem podjetju, • v režijskem obratu, • v javnem gospodarskem zavodu, • ter s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javno-naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem.

7.8. Predpisi občine

Področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode urejajo na področju Občine Idrija naslednji predpisi: • Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 94/08); • Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Idrija in o koncesijskem razmerju (Uradni list RS, št. 15/09); • Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 27/09).

Stran 32 od 59 8. Obveznosti občine za izgradnjo infrastrukture – državni operativni program Državni Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je zastavljen za celotno obdobje izgradnje javne kanalizacije od leta 2005 do 2017. Struktura operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne vode je podrejena naslednjim rokom njegove izvedbe:

 31. december 2005 za čiščenje in 31. december 2007 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 100.000 PE,

Zaradi učinkovite implementacije zahtev iz direktiv Evropske Unije na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter zaradi doseganja standardov kakovosti okolja v predpisanih rokih, je državni operativni program razdeljen v naslednje stopnje ukrepov:

8.1. Osnovni program

Nanaša se na zahteve na območjih naselij ali delov naselij z naslednjo obremenjenostjo:  več kot 100.000 PE,

 več kot 15.000 PE,

 med 2.000 in 15.000 PE,

 več kot 10.000 PE na občutljivih območjih,

 med 2.000 in 10.000 PE na občutljivih območjih in

 več kot 50 PE, če je gostota obremenjenosti več kot 20 PE/ha oziroma več kot 10 PE/ha na občutljivih in vodovarstvenih območjih,

 med 50 PE in 2000 PE, če je gostota obremenjenosti med 10 PE/ha in 20 PE/ha in ne gre za občutljivo ali vodovarstveno območje ampak za območje kopalnih voda ali območje z neposrednim vplivom na vodo v akumulaciji hidroelektrarne (točka 5.4);

8.2. 1. stopnja operativnega programa

Dodatno vključuje območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo več kot 900 PE, če je gostota obremenjenosti več kot 8 PE/ha in ne gre za območja iz osnovne stopnje operativnega programa;

Stran 33 od 59 8.3. 2. stopnja operativnega programa

Dodatno vključuje območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 450 PE in 900 PE, če je gostota obremenjenosti več kot 8 PE/ha in ne gre za območja iz osnovne stopnje operativnega programa. Skladno z razlago dano na resornem ministrstvu (MOP RS) sodijo sem tudi območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 450 PE in 900 PE ter gostoto obremenjenosti med 8 PE/ha in 10 PE/ha, ki so na občutljivih in vodovarstvenih območjih.

8.4. 3. stopnja operativnega programa

Dodatno vključuje območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 50 PE in 450 PE, če je gostota obremenjenosti več kot 8 PE/ha in ne gre za območja iz osnovne stopnje operativnega programa (dodatni program). Skladno z razlago dano na resornem ministrstvu (MOP RS) sodijo sem tudi območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 50 in 450 PE ter gostoto obremenjenosti med 8 PE/ha in 10 PE/ha, ki so na občutljivih in vodovarstvenih območjih.

8.5. Neobvezni program

Vključuje vsa preostala območja naselij ali delov naselij (vključno s posameznimi stavbami) z obremenjenostjo pod 50 PE in/ali kjer je gostota obremenjenosti manj kot 8 PE/ha. Skladno z državnimi predpisi in državnim operativnim programom občini na teh območjih ni potrebno graditi javne kanalizacije, vendar morajo prebivalci sami na lastne stroške nadomestiti neustrezne pretočne greznice z malimi čistilnimi napravami do 31.12.2017.

8.6. Območja opremljanja po državnem operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih vod

Skladno z državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod je v občini 8 območij, ki jih je potrebno v opremiti s komunalno infrastrukturo. Glede na stopnje operativnega programa spadajo v osnovi program le tri območja (Sp. Kanomlja – Z del, Sp. Idrija in Idrija). V 1. stopnjo programa ne spada nobeno območje, v 2. stopnjo programa spadata 2 območji (Črni Vrh in Godovič), v 3. stopnjo programa pa spadajo 3 območja (Sr. Kanomlja – V del, Sp. Kanomlja in Sp. Idrija – J del). Ta območja so opredeljena kot državne aglomeracije (priloga A).

Stran 34 od 59 Tabela 22: Območja opremljanja in stopnja državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja

POVRŠINA ŠTEVILO OBČUTLJIVA AGLO_ID AGLOMERACIJA PE/ha STOPNJA OP (m2) PREBIVALCEV OBMOČJA

1827 IDRIJA 1.819.999,82 5.767 41,192861 osnovni program ne

16508 SPODNJA IDRIJA 445.316,15 1.477 43,117682 osnovni program ne

1783 SPODNJA KANOMLJA Z 39.999,98 63 20,475002 osnovni program ne

1812 ČRNI VRH 519.999,93 428 10,700001 2. stopnja ne

1848 GODOVIČ 489.999,90 446 11,832654 2. stopnja ne

1983 SPODNJA IDRIJA 220.000,00 193 11,404547 3. stopnja ne

1781 SPODNJA KANOMLJA V 89.999,96 88 12,711112 3. stopnja ne

1767 SREDNJA KANOMLJA 89.999,99 78 11,266668 3. stopnja ne

SKUPAJ 3.715.315,73 8.540

Stran 35 od 59 9. Območja opremljanja v občini Idrija – občinski operativni program V okviru priprave občinskega operativnega programa so bile določene detajlne aglomeracije oz. območja opremljanja in njihove lastnosti. Na podlagi poglobljene analize poselitve so bila tako določena območja opremljanja in stopnje operativnega programa.

9.1. Osnovni - obvezni program

Območja naselij z obremenjenostjo med 2.000 PE in 15.000 PE morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2017, do 31 decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 95 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Na območju občine Idrija je edino poselitveno območje, ki spada v to kategorijo osnovnega programa opremljanja, naselje Idrija (tabela 23).

Kot območja opremljanja so opredeljena tudi poselitvena območja na vodovarstvenih območjih z več kot 50 PE in gostoto poselitve več kot 10 PE/ha. V občini je edino tako območje Črni Vrh J del (tabela 23).

Naselje Črni Vrh je sestavljeno iz treh ločenih morfoloških enot. Južna enota (del), ki se delno nahaja tudi na vodovarstvenem območju je gosto poseljena (25,37 PE/ha), medtem ko celotno naselje zaradi nizke gostote poselitve ostalih dveh delov ne doseže kriterijev za opremljanje (17,39 PE/ha). Na vodovarstvenem območju se nahaja še strnjeno poselitveno območje Zavratec (76 PE), vendar ni vključeno v območje opremljanja, saj znaša gostota poselitve le 8,34 PE/ha.

Na podlagi zakonskih zahtev glede obveznosti izgradnje komunalne infrastrukture in na podlagi podatkov o poselitvi so bila določena območja opremljanja (tabela 23). Med ta območja spadajo naselja oz. območja strnjene poselitve z več kot 50 PE in gostoto večjo kot 20 PE/ha. Takih območij je v občini 7.

Tabela 23: Območja opremljanja (>50 PE in > 20 PE/ha)

Zap. Poselitveno PE-poslovna Površina (m2) PE – prebivalci PE - skupaj Gostota (PE/ha) št. območje dejavnost 1 Sp. Kanomlja V 94.015,70 76 434 509 54,14 2 Sp. Idrija 287.130,59 1.373 0 1.373 47,82 3 Sp. Kanomlja Z 21.726,32 90 0 90 41,42 4 Idrija 1.393.677,10 5.243 292 5.520 39,61 5 Mokrška vas 38.143,48 112 0 112 29,36 6 Črni Vrh J 127.732,32 324 0 324 25,37 7 Sr. Kanomlja 29.455,09 67 0 67 22,75

Stran 36 od 59 * Območje Idrija in Mokrška vas spadata v isto naselje vendar sta ločeni poselitveni območji. Območje naselja Črni vrh je sestavljeno iz treh ločenih poselitvenih območij (fizično ločena struktura naselja), to velja tudi za Sp. Kanomljo.

9.1.1. Primerjava stanja in zahtev na območjih obveznega odvajanja in čiščenja V občini spada v osnovni (obvezni) program opremljanja glede na navedene kriterije 7 območij opremljanja na katerih živi 7.285 prebivalcev. Ob izgradnji komunalne infrastrukture na teh območjih bi tako dosegli 61,9 % opremljenost celotne občine. Na ostalih območjih razpršene poselitve se je gostota poselitve prenizka, zato je izgradnja skupnega kanalizacijskega sistema ekonomsko neupravičena. Na območjih opremljanja, ki spadajo v osnovni – obvezni program odvajanja in čiščenja se nahaja 1.320 objektov oz. 7.995 PE. Obstoječi sistem odvajanja in čiščenja zagotavlja 77,97 % pokritost, kar je manj od zahtevane 95 % pokritosti. Tudi posamezno nobeno območje še ne dosega zahtevanih kriterijev. Zato bo na teh območjih potrebno na sistem odvajanja in čiščenja skupaj priključiti še 1361 PE (tabela 24).

Tabela 24: Število PE, ki jih je potrebno priključit za dosego kriterijev

Obstoječa PE, ki jih je Št. Število Število pokritost s Zahtevana potrebno Območje PE Število predvideno priklj. priključ. kanalizacij. pokritost priključiti opremljanja skupaj objektov priključ. objekt. PE omrežjem (% PE) za dosego PE (% PE) kriterija Sp. Kanomlja V 509 21 15 467 40 92 95 17 Sp. Idrija 1.373 184 91 1.050 323 76 95 254 Sp. Kanomlja Z 90 20 0 0 90 0 95 86 Idrija 5.520 964 664 4.653 792 84 95 591 Mokrška vas 112 27 13 64 48 57 95 42 Črni Vrh J 324 90 0 0 321 0 95 308 Sr. Kanomlja 67 14 0 0 67 0 95 64 SKUPAJ 7.995 1.320 783 6.234 1.681 78 1.361

9.1.2. Ukrepi osnovnega programa odvajanja in čiščenja Z izgradnjo cca. 27 km novih kanalizacijskih vodov in 4 ČN se na sistem odvajanja in čiščenja priključi dodatnih 344 objektov oz. 1.205 PE. Hkrati se na sistem priključi 136 objektov oz. 346 PE, ki jim že obstoječa infrastruktura omogoča priključitev. Na ta način se zagotovi ustrezna opremljenost poselitvenih območij, ki izpolnjujejo kriterije določene v državnih predpisih.

Stran 37 od 59 Tabela 25: Dolžina predvidenih novih kanalizacijskih vodov in število predvidenih priključkov na sistem

Dolžina pred- Št. predvide- Priključenost Število Število pri- PE pred- Obremenitev PE -sku- Število videnih kanali- Št. pred- nih pri- po izvedbi ope- Območje opremljanja priklj. ključenih videnih za predvidenih Investicija [EUR] EUR/PE EUR/m paj objektov zacijskih vo- videnih ČN ključkov rativnega pro- objekt. PE priključitev vodov (PE/m) dov [m] (objektov) grama (% PE)

Črni Vrh in Predgriže 324 90 0 0 8.862,00 2 219 613 189,20% 14,46 1.639.500,00 2.674,55 185,00 Sp. Idrija in Sp. Ka- 1.539 225 106 1.109 5.404,00 0 132 474 102,86% 999.800,00 2.109,28 185,01 nomlja 11,4 Mokrška vas 112 27 13 64 163,00 0 14 48 100,00% 3,4 30.200,00 629,17 185,28 Idrija 5.243 964 672 4.401 11.729,00 0 321 921 101,51% 12,74 5.778.961,00 6.274,66 492,71 Srednja Kanomlja 69 17 0 0 901,00 1 14 67 97,10% 13,45 166.700,00 2.488,06 185,02 SKUPAJ 7.287 1.323 791 5.574 27.059,00 3 700 2.123 8.615.200,00 9.2. Neobvezni – dodatni program

Skladno z državnimi predpisi občini na teh območjih ni potrebno graditi javne kanalizacije, vendar morajo prebivalci sami nadomestiti neustrezne pretočne greznice z malimi čistilnimi napravami do 31.12.2017. Občina ne bo izvedla tega dela programa, predvideva pa se sofinanciranje individualnih rešitev.

9.2.1. Območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 450 PE in 900 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj od 20 PE/ha (Izhodišča: 5.1.6) Območja naselij z obremenjenostjo med 450 in 900 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj kot 20 PE/ha, ki niso na občutljivem ali vodovarstvenem območju morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2017, do 31 decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 70 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Na območju občine Idrija je edino območje, ki ustreza tem kriterijem naselje Godovič (tabela 26)

Tabela 26: Prikaz območij, ki spadajo v v neobvezni – dodatni program

Območje Površina PE – PE - Gostota PE-zapos. opremljanja (m2) preb. skupaj (PE/ha) Godovič 378.282,69 488 125 613 16,2

9.2.2. Območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 50 PE in 450 PE ter gostote obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj kot 20 PE/ha Območja naselij z obremenjenostjo med 50 in 450 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj kot 20 PE/ha, ki niso na občutljivem ali vodovarstvenem območju se lahko uvrstijo v operativni program opremljanja, če je občina izpolnila ali ima zagotovljene finančne vire za izvedbo svojih obveznosti iz drugih točk tega poglavja. Če je območje uvrščeno v operativni program, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. 12. 2017, do 31. 12. 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 70 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Stran 39 od 59 Tabela 27: Prikaz območij opremljanja v 3. stopnji operativnega programa

PE – Območje opremljanja Površina (m2) PE-zaposleni PE - skupaj Gostota (PE/ha) prebivalci Gorenji Vrsnik 41.974,76 58 0 58 13,82 Črni Vrh Z 92.840,29 117 0 117 12,6 Ledine 54.815,41 69 0 69 12,59

9.2.3. Območja naselji ali delov naselij predlaganih v OPN-ju V neobvezni program so vključena tudi območja, ki so bila s strani naročnika (Občina Idrija) predlagana v okviru priprave Občinskega prostorskega načrta. Gre za območja, ki imajo manj kot 50 PE oz. gostoto poselitve nižjo od 10 PE/ha. Skladno z državnimi predpisi in občini na teh območjih ni potrebno graditi javne kanalizacije, vendar morajo prebivalci sami nadomestiti neustrezne pretočne greznice z malimi čistilnimi napravami do 31.12.2017. Če je območje uvrščeno v operativni program, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. 12. 2017, do 31. 12. 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 70 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Tabela 28: Območja opremljanja predlagana v okviru OPN-ja

Območje PE – PE- PE - Gostota Površina (m2) opremljanja preb. zapos. skupaj (PE/ha) Sr. Kanomlja Z 6.181,44 10 0 10 16,18 Zavratec S 24.516,25 38 0 38 15,5 Sp. Idrija V 17.754,38 25 0 25 14,08 Govejek 73.622,01 69 0 69 9,37 Ledinske krnice 45.399,97 39 0 39 8,59 Zavratec 91.101,84 76 0 76 8,34 Predgrize 129.076,53 105 0 105 8,13 Črni vrh – sredina 8.653,58 6 0 6 6,93 Sp. Vrsnik 46.975,70 29 0 29 6,17 Gore 172.579,92 81 0 81 4,69 Črni vrh V 43.979,79 19 0 19 4,32 Črni vrh S 15.529,14 1 0 1 0,64 SKUPAJ 675.370,55 498 0 498

9.2.4. Primerjava stanja in zahtev na območjih neobveznega odvajanja in čiščenja V neobvezni del programa je uvrščenih 15 naselij s skupno 386 objektov in 1.286 PE. Z izjemo Godoviča v ostalih naseljih ni javnega kanalizacijskega sistema. V Godoviču pa je že z obstoječim

Stran 40 od 59 sistemom odvajanja in čiščenja zagotovljena 88,74% pokritost, kar izpolnjuje zahteve tega programa (tabela 29). Tabela 29: Število PE, ki jih je potrebno priključit za dosego kriterijev na območjih neobveznega opremljanja

Število Število Obstoječa pokritost s Zahtevana PE, ki jih je potrebno Območje Število PE -skupaj priklj. priključeni kanalizacijskim pokritost (% priključiti za dosego opremljanja objektov Objekt. h PE omrežjem (% PE) PE) kriterija Godovič 613 129 103 544 88,74 70 0 Gorenji Vrsnik 58 22 0 0 0 70 41 Črni Vrh Z 117 47 0 0 0 70 82 Ledine 69 26 0 0 0 70 48 Črni vrh S 1 2 0 0 0 70 1 Črni vrh sredina 6 4 0 0 0 70 4 Črni vrh V 19 28 0 0 0 70 13 Ledinske krnice 39 13 0 0 0 70 27 Gore 81 34 0 0 0 70 57 Sp. Vrsnik 29 11 0 0 0 70 20 Zavratec 76 24 0 0 0 70 53 Zavratec S 38 7 0 0 0 70 27 Sp. Idrija V 25 7 0 0 0 70 18 Predgrize 105 30 0 0 0 70 74 Sr. Kanomlja Z 10 2 0 0 0 70 7 Govejek 69 28 0 0 0 70 48 SKUPAJ 1.355 414 103 544 519,4

9.2.5. Ukrepi za izvedbo neobveznega – dodatnega programa Če se Občina Idrija odloči za izvedbo tega programa, se z izgradnjo cca. 13.000 m novih kanalizacijskih vodov in 6 ČN na sistem odvajanja in čiščenja priključi dodatnih 270 objektov oz. 721 PE. Hkrati se na sistem priključi 26 objektov oz. 69 PE, ki jim že obstoječa infrastruktura omogoča priključitev. Na ta način se zagotovi ustrezna opremljenost poselitvenih območij, ki izpolnjujejo kriterije določene v tem programu.

Stran 41 od 59 Tabela 30: Dolžina predvidenih novih kanalizacijskih vodov in število predvidenih priključkov na sistem

Dolžina Št. PE Št. Število Število Št. Nepriključenih Priključenost po Obremenitev Območje Število predvidenih predvidenih predvidenih nepriključenih PE -skupaj priklj. priključeni predvidenih PE ob obstoječi izvedbi operativnega predvidenih opremljanja objektov kanalizacijskih priključkov za objektv na Objekt. h PE ČN infra. programa (% PE) vodov (PE/km) vodov (objektov) priključitev obstoječi infra. Godovič 613 129 103 544 0,00 0 0 0 26 69 100 - Zavratec S 38 7 0 0 367,81 1 7 38 0 0 100 103,31 Črni Vrh Z 117 47 0 0 1.273,38 0 47 117 0 0 100 91,88 Sp. Vrsnik 29 11 0 0 376,21 1 11 29 0 0 100 77,08 Sp. Idrija V 25 7 0 0 330,12 0 7 25 0 0 100 75,73 Predgrize 105 30 0 0 1.497,59 1 30 105 0 0 100 70,11 Govejek 69 28 0 0 939,40 1 23 65 0 0 94,2 69,19 Ledine 69 26 0 0 1.014,83 0 24 66 0 0 95,65 65,04 Zavratec 76 24 0 0 1.162,50 1 23 75 0 0 98,68 64,52 Ledinske krnice 39 13 0 0 758,81 0 13 39 0 0 100 51,4 Črni vrh sredina 6 4 0 0 151,65 0 4 6 0 0 100 39,56 Gorenji Vrsnik 58 22 0 0 1.489,52 0 21 56 0 0 96,55 37,6 Gore 81 34 0 0 1.907,97 1 30 70 0 0 86,42 36,69 Črni vrh V 19 28 0 0 837,97 0 26 19 0 0 100 22,67 Sr. Kanomlja Z 10 2 0 0 447,81 0 2 10 0 0 100 22,33 Črni vrh S 1 2 0 0 383,43 0 2 1 0 0 100 2,61 SKUPAJ 1.355 414 103 544 12.939,00 6 270 721 26 69 - - 10. Program ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda v naseljih ali delih naselij, ki se do leta 2017 ne bodo opremljala z javno kanalizacijo v občini Idrija Nekateri objekti se ne bodo priključevali na javno kanalizacijo, bodisi zaradi neekonomičnosti, bodisi zaradi tehnične neizvedljivosti. Za te objekte se predvideva individualno reševanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda – izjemoma nepretočna greznica, sicer pa mala čistilna naprava. Če območje poselitve ni in tudi ne bo opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do1: • 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, in • 31. decembra 2017, če obstoječa stavba ni na območjih iz prejšnje alineje. Do rokov iz prejšnjega odstavka lahko lastniki obstoječih stavb uporabljajo za čiščenje komunalne odpadne vode obstoječe greznice ali jih zbirajo v obstoječih nepretočnih greznicah. Takšna območja in objekti so prikazani v tabeli 31.

Tabela 31: Prikaz naselij, števila PE in hišnih številk, ki se do leta 2017 ne bodo opremljala z javno kanalizacijo

Vodo Rok Strošek izgradnje NASELJE PE varst Hišne številke Tipska ureditev Št. MČN ureditve MČN veno

1, 2, 3, 3 A, 4, 5, 6, 7, 7 A, 8, , 9, 10, 10 A, 10 B, 11, 12, MČN ali 13, 14, 15, 15 A, 15 B, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, ČEKOVNIK 143 NE nepretočna 31.12.2017 50 110.400,00 24 A, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 35 A, 36, 37, 38, greznica 39, 40, 41, 42, 45

ČEKOVNIK 2 DA 34 MČN 31.12.2015 1 2.400,00

MČN ali ČRNI VRH 13 NE 26, , 99, 99 A, 99 B, 99 C, 110, 145, 146, 147, 165, 166 nepretočna 31.12.2017 11 26.400,00 greznica

ČRNI VRH 4 DA 42 MČN 31.12.2015 1 2.400,00

1, 1 A, 1 B, 1 C, 2, 3, 4, 5, 5 A, 6, 7, 7 A, 8, 9, 10, 11, 11 MČN ali DOLE 132 NE A, 12, 13, 14, 15, 15 A, 16, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, nepretočna 31.12.2017 39 93.600,00 26, 26 A, 26 B, 27, 28, 29, 30, 31 greznica

152, 153, 154, 34, 34 B, 46, 47, 48, 49, 50, 50 A, 51, 51 A, 52, 53, 53 A, 53 B, 54, 54 A, 55, 55 A, 56, 57, 58, 59, 60, 60 A, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 66 A, 67, 68, 69, 70, 70 A, 71, MČN ali GODOVIČ 101 NE 72, 73, 74, 74 A, 74 B, 75, 75 A, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, nepretočna 31.12.2017 93 139.200,00 83, 84, 86, 87, 87 A, 88, 89, 90, 91, 32, 26, 24, 13, 16, 12, greznica 2 B, 10, 21, 11 A, 43 B, 41 B, 106, 122, 42, 99 E, 111, 1, 96, 45 C, 45 D, 37, 94, 39, 105, 200, 36, 95, 143, 105 A

1 Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07, 30/10)

Stran 43 od 59 Vodo Rok Strošek izgradnje NASELJE PE varst Hišne številke Tipska ureditev Št. MČN ureditve MČN veno

1, 2, 2 A, 3, 4, 5, 5 A, 5 B, 5 C, 6, 6 A, 7, 8, 9, 10, 10 A, 10 MČN ali B, 11, 11 A, 12, 12 A, 13, 13 A, 14, 15, 16, 16 A, 17, 18, GORE 134 NE nepretočna 31.12.2017 50 146.400,00 19, 20, 21, 22, 23, 24, 24 A, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, greznica 33, 34, 35, 36, 37, 39

1, 1 A, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 15 A, 16, 18, 19, 2, 20, 20 A, MČN ali GORENJA 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 3, 30, 30 A, 31, 32, 33, 33 A, 146 NE nepretočna 31.12.2017 52 122.400,00 KANOMLJA 34, 35, 37, 37 A, 38, 39, 4, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, greznica 48, 5, 50, 7, 8, 9, 9 A

1, 1 A, 1 B, 1 C, 1 D, 1 F, 1 H, 10, 10 A, 11, 13, 14, 15, MČN ali GORENJI 127 NE 16, 17, 18, 19, 2, 2 A, 2 B, 2 C, 2 D, 20, 20 A, 21, 21 A, nepretočna 31.12.2017 38 91.200,00 VRSNIK 22, 23, 24, 3, 3 A, 3 B, 4, 5, 6, 7, 8, 9 greznica

1, 10, 11, 11 B, 11 C, 12, 13, 13 A, 14, 14 A, 14 B, 14 C, MČN ali GOVEJK 73 NE 15, 15 A, 16, 17, 18, 19, 2, 20, 21, 22, 23, 3, 4, 5, 6, 6 A, 7, nepretočna 31.12.2017 32 76.800,00 8, 8 A, 9 greznica

Carl Jakoba ulica 7, 7A, 8, 9, 10; Gorska pot 24, 24 A, 25; Gradnikova ulica 7, 8, 9, 12A, 13; Gregorčičeva ulica 14, 14A, 16, 18, 20, 22, 65, 67, 69, 71, 73, 77, 85; Kacinova ulica 23; Kovačev Rovt 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 14, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 28, 29, 31, 33, 35, 36, 37, 38; Mrakova ulica 59, 60, 61, 62, 63, 69; Partizanska ulica 10; MČN ali IDRIJA 352 NE Platiševa ulica 23, 27; nepretočna 31.12.2017 109 153.600,00 Pot Sv. Antona 18, 40, 70: greznica Pot v Češnjice 24, 53, 55, 57, 61, 63; Prešernova ulica 18, 20, 22, 23, 25, 27, 29, 31, 33; Rudarska ulica 24, 24A, 24B, 26, 35, 37, 39, 43, 43A; Triglavska ulica 19, 47, 49, 50; Ulica zmage 24 B; Vodnikova ulica 26; Vojkova ulica 11, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 23A, 24, 25, 35, 37, 39; Vojskarska ulica 29, 32, 34

IDRIJA 8 DA Kacinova ulica 26, Pot Sv. Antona 60 MČN 31.12.2015 2 4.800,00

10, 11, 12, 13, 14, 14 A, 14 B, 14 C, 15, 15 A, 15 B, 15 C, MČN ali IDRIJSKA 84 NE 15 D, 15 E, 15 F, 16, 16 A, 16 B, 17, 17 A, 18, 19, 2, 20, nepretočna 31.12.2017 35 86.400,00 BELA 21, 22, 23, 24, 3, 4, 5, 7, 7 C, 8, 9 greznica

1, 10, 11, 12, 14, 15, 18, 19, 2, 2 A, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 28 A, 28 B, 29, 3, 30, 31, 31 A, 32, 33, 33 A, 33 B, MČN ali IDRIJSKE 141 NE 34, 35, 35 A, 37, 38, 39, 4, 4 A, 40, 40 A, 41, 42, 43, 44, nepretočna 31.12.2017 59 144.000,00 KRNICE 44 A, 44 B, 44 C, 45, 45 A, 46, 47, 48, 48 A, 50, 51, 52, 6, greznica 7, 8, 9

IDRIJSKE 9 DA 5, 5 A MČN 31.12.2015 2 4.800,00 KRNICE

MČN ali IDRIJSKI 1, 10, 11, 12, 12 A, 13, 14, 15, 15 A, 17, 17 A, 18, 19, 2, 80 NE nepretočna 31.12.2017 29 69.600,00 LOG 20, 21, 21 A, 23, 23 A, 3, 4, 4 A, 4 B, 4 C, 5, 6, 7, 8, 9 greznica

MČN ali 1 A, 1 B, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 15 A, 2, 3, 3 A, 3 B, 4, 5, IDRŠEK 52 NE nepretočna 31.12.2017 19 45.600,00 6, 7, 8, 9 greznica

IDRŠEK 2 DA 1, 2, 2 A MČN 31.12.2015 3 7.200,00

MČN ali JAVORNIK 1 NE 2, 3, 3 A, 4, 5, 6, 6 A, 7, 8 nepretočna 31.12.2017 9 21.600,00 greznica

Stran 44 od 59 Vodo Rok Strošek izgradnje NASELJE PE varst Hišne številke Tipska ureditev Št. MČN ureditve MČN veno

1, 10, 11, 11 A, 12, 13, 14, 15, 15 A, 15 B, 16, 17, 18, 19, MČN ali JELIČNI VRH 128 NE 2, 20, 22, 23, 24, 25, 26, 28, 28 A, 29, 30, 31, 32, 33, 4, 4 nepretočna 31.12.2017 36 88.800,00 A, 5, 6, 7, 7 A, 8, 9 greznica

MČN ali KANJI DOL 13 NE 3, 4, 5, 5 A, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 nepretočna 31.12.2017 11 26.400,00 greznica

MČN ali KORITA 23 NE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 nepretočna 31.12.2017 8 19.200,00 greznica

MČN ali 1, 1 A, 10, 11, 12, 13, 13 A, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 2, 20, LEDINE 75 NE nepretočna 31.12.2017 28 9.600,00 21, 22, 22 A, 25, 26, 3, 30, 4, 5, 6, 7, 8, 9 greznica

LEDINE 9 DA 23, 24, 34 MČN 31.12.2015 3 7.200,00

MČN ali LEDINSKE 1, 10, 10 A, 11, 12, 13, 13 A, 14, 15, 16, 16 A, 17, 18, 19, 57 NE nepretočna 31.12.2017 24 60.000,00 KRNICE 2, 20, 3, 3 A, 5, 6, 7, 8, 8 A, 9 greznica

1, 2, 3, 5, 5 A, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 21, MČN ali LOME 122 NE 22, 22 B, 23, 24, 25, 25 A, 26, 27, 28, 28 A, 29, 29 A, 30, nepretočna 31.12.2017 35 86.400,00 31, 32, 33, 34 greznica

MČN ali 1, 2, 3, 4, 5, 8, 10, 11, 15, 16, 16 A, 17, 18, 19, 21, 22, 23, MASORE 62 NE nepretočna 31.12.2017 24 57.600,00 24, 26, 26 A, 27, 28, 29, 30 greznica

MČN ali MRZLI LOG 24 NE 1, 2, 3, 4, 5, 5 A, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16 nepretočna 31.12.2017 16 38.400,00 greznica

MČN ali MRZLI VRH 51 NE 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22 nepretočna 31.12.2017 14 33.600,00 greznica

MČN ali 1, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 19, 2, 20, 21, 22, 3, 4, 6, 7, 7 A, 8, PEČNIK 50 NE nepretočna 31.12.2017 18 48.000,00 8 A, 9 greznica

PEČNIK 10 DA 12, 13, 14, 15, 18, 18 A, 19 A MČN 31.12.2015 7 16.800,00

MČN ali POTOK 33 NE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9 nepretočna 31.12.2017 8 19.200,00 greznica

MČN ali 15, 17, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29 A, 30, 31, 32, 32 A, 41, PREDGRIŽE 42 NE nepretočna 31.12.2017 16 38.400,00 41 A, 41 B greznica

MČN ali 1, 2, 5, 7, 8, 9, 10, 12, 13, 15, 17, 22, 23, 24, 25, 26, 27, RAZPOTJE 70 NE nepretočna 31.12.2017 24 57.600,00 28, 29, 30, 32, 34, 40, 42 greznica

MČN ali REJCOV 15 NE 3, 5, 7, 8, 9 nepretočna 31.12.2017 5 12.000,00 GRIČ greznica

Idrijska cesta 2, 4, 6, 8, 10, 12, 16, 18; MČN ali SPODNJA Pot v Trnje 15, 19, 21, 38, 39, 42; 119 NE nepretočna 31.12.2017 44 84.000,00 IDRIJA Tolminska cesta 22, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 34, 35, 36, greznica 37, 38, 40, 43, 44, 45, 46, 48, 50;

Stran 45 od 59 Vodo Rok Strošek izgradnje NASELJE PE varst Hišne številke Tipska ureditev Št. MČN ureditve MČN veno

Žirovska cesta 2, 4, 6, 10, 12, 13, 14, 16, 18, 19

MČN ali SPODNJA 19, 20, 28, 30, 30 A, 31, 32, 33, 34, 35, 45, 45 A, 45 B, 46, 78 NE nepretočna 31.12.2017 25 60.000,00 KANOMLJA 46 A, 47, 48, 49, 50, 51, 51 A, 52, 53, 67, 68 greznica

SPODNJA 2 DA 27,29 MČN 31.12.2015 2 4.800,00 KANOMLJA

MČN ali SPODNJI 1, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 2, 20, 3, 4, 5, 6, 7, 48 NE nepretočna 31.12.2017 20 48.000,00 VRSNIK 8, 9 greznica

1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 15, 22, 24, 24 A, 25, 26, 27, 28, 29, MČN ali SREDNJA 108 NE 29 A, 29 B, 31, 32, 34, 34 A, 35, 36, 36 A, 37, 38, 39, 40, nepretočna 31.12.2017 36 86.400,00 KANOMLJA 54, 55, 56, 65, 66 greznica

MČN ali STRMEC 31 NE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 11 A, 12 nepretočna 31.12.2017 12 28.800,00 greznica

1, 1 A, 1 B, 2, 3, 4, 5, 5 A, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12 A, 12 B, 12 C, 14 A, 14 C, 14 D, 14 E, 14 H, 15, 15 A, 15 B, 16, 16 A, 17 A, 17 B, 17 C, 17 D, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 24 A, 25, 25 A, 25 B, 25 C, 25 D, 25 E, 25 F, 25 G, 26, 27, MČN ali 27 A, 28, 29, 30, 30 A, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37 A, 37 VOJSKO 215 NE nepretočna 31.12.2017 134 321.600,00 B, 38, 39, 39 A, 40, 41, 42 B, 42 C, 43, 44, 45, 46, 47, 48, greznica 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 61, 61 A, 62, 63, 63 A, 65, 65 A, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 93 A, 93 B, 94, 95, 96, 97, 99, 100, 101, 102, 103, 105, 106, 107

1, 1 A, 2, 3, 4, 5, 5 A, 6, 6 A, 7, 7 A, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13 A, 14, 14 A, 15, 16, 17, 17 A, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 25 A, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32 A, 33, 34, 35, 36, 37, MČN ali ZADLOG 288 NE 38, 38 A, 38 B, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, nepretočna 31.12.2017 93 223.200,00 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 56 A, 57, 58, 59, 60, 61, 61 A, greznica 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 70 A, 71, 72, 73, 74, 74 A, 74 B, 75, 75 A, 76, 77

MČN ali ZAVRATEC 55 NE 19, 20, 23, 24, 25, 26, 27, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 6, 8 nepretočna 31.12.2017 15 36.000,00 greznica

1, 10, 10 A, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 2, 21, 22, 3, 4, 4 ZAVRATEC* 75 DA MČN 31.12.2015 20 48.000,00 A, 5, 7, 9

MČN ali ŽIROVNICA 26 NE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 10 A, 11, 12 nepretočna 31.12.2017 13 31.200,00 greznica

SKUPAJ 3.637 1.325 2.940.000,00

Stran 46 od 59 *Črpališča Zavratec se ne uporablja, saj je voda onesnažena in je v opuščanju, vendar odlok o tem še ni bil sprejet, zato ga navajamo v njegovem delu kot vodovarstveno območje, vendar se ukrepi ne bodo izvedli do konca leta 2010, temveč kot za ostala območja do konca leta 2017. Zakonodaja dovoljuje uporabnikom stavb, ki so lahko lastniki, najemniki ali druge osebe, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda le to zbirati v nepretočni greznici v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, samo na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe. Prav tako je komunalno odpadno vodo do izgradnje javne kanalizacije dovoljeno zbirati v nepretočni greznici, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, tudi na območjih poselitve, kjer je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predvidena izgradnja javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo stavbe. Sicer je obvezna rešitev individualnega odvajanja in čiščenja mala čistilna naprava (MČN). Tudi z ekonomskega vidika, nepretočna greznica ni smotrna rešitev, saj se mora ob povprečni obremenitvi namanj 1-krat mesečno prazniti, cena praznjenja z odvozom in vsemi taksami ter davki pa se giblje med 80 in 200 €. Razliki med ceno greznice (8.000 l) in MČN (4-6 PE) je minimalna (~10 %), tako da predstavljajo glavni strošek ravno stroški praznjenja, ki je v našem primeru vsaj 10 krat večji.

10.1. Subvencioniranje izgradnje individualnih malih čistilnih naprav

Zakonodaja sicer nalaga, da če območje poselitve ni in tudi ne bo opremljeno z javno kanalizacijo, lastnikom obstoječih stavb, da morajo sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do leta 2015 če gre za stavbo na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju oz. 2017 na ostalih območjih. Vendar je občina pripravljena pomagati občanom pri izgradnji MČN oz. nepretočnih greznic tako, da bi sofinancirala izgradnjo. Višina sredstev je seveda odvisna od razpoložljivih sredstev v proračunu, vendar občini priporočamo da za vsako leto nameni določen znesek nepovratnih sredstev, ki je lahko fiksen. Priporočamo naslednje omejitve: • maksimalno višino sofinanciranja naj ne presega 1/4 zneska investicije, ki naj se navzgor omeji z primerljivim povprečnim informativnim zneskom, ki ga občina pridobi za tekoče leto od ponudnikov MČN in greznic na trgu; • prednost naj imajo tisti prosilci, čigar objekti so na vodovarstvenem območju in ki bodo skupaj zagotovili čiščenje za največ PE oz. so sami pripravljeni sofinancirati več kot 3/4 zneska investicije; • lastnikom objektov, ki niso njihovi bivalni objekti (vikendi, drugi objekti itd) se ne zagotovi več kot 1/5 sredstev financiranja. Okvirni izračun pokaže, da bi bilo potrebno zagotoviti rešitev za 3.637 PE oz. za 1.325 objektov, od tega 21 na VVO. Če se za povprečno ceno vzame 2.400 € na MČN, je maksimalni znesek, ki ga mora zagotoviti občina za 1/4 sofinanciranje 795.000 €, oziroma dobrih 88.000 € na leto do leta

Stran 47 od 59 2017. Znesek lahko znižamo za ~10 % (~79.500 €), saj bodo nekatere MČN zagotovile čiščenje za več objektov hkrati oz. več kot 4 PE.

10.2. Obseg storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode

Javna služba odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda po programu ureditev izvaja storitve v skladu s 10. členom Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 109/07): 1. redno praznjenje nepretočnih greznic, 2. praznjenje pretočnih greznic in prevzem blata najmanj enkrat na štiri leta, 3. praznjenje malih komunalnih čistilnih naprav in prevzem blata najmanj enkrat na štiri leta 4. obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee na podlagi Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07 in 30/10). Izvajalec javne službe mora zagotoviti in vzdrževati evidenco vseh nepretočnih greznic in malih čistilnih naprav v občini ter izdati mnenje vsem uporabnikom, glede skladnosti ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda kot to nalaga zakonodaja. Storitev javne službe se izvaja na klic občana. Blato iz MČN in vsebina iz greznic se odvaža na centralo čistilno napravo plačilo storitve pa se zaračuna po veljavnem ceniku na dan izdaje računa.

10.3. Tipske ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Predlagane tipske ureditve, ki zagotavljajo, da se voda ne odvaja neočiščena v okolje so (Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07 in 30/10)): 1. mala komunalna čistilna naprava manjšo od 2000 PE, v kateri se komunalna odpadna voda obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način: • s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5; • v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6, • v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7, • z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom. 2. mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.

Stran 48 od 59 11. Usklajevanje programa z drugimi sektorji

11.1. Načrt razvojnih programov za obdobje 2010 – 2013 za področje odvajanja in čiščenja odpadne vode

Občina v trenutno veljavnem Načrtu razvojnih programov predvideva tudi investicije v infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Predvidene investicije so predstavljene v tabeli 32.

Tabela 32: Načrt razvojnih programov – odvajanje in čiščenje odpadnih voda

* V proračunu 2010 je še ena investicija, ki je bila pomotoma izpuščena iz NRP 2010-2013. Naziv: Čistilna naprava in kanalizacija Idrija Višina: 110.000 EUR (vir: Občina Idrija) Celotna vrednost investicije je opredeljena v DIIP-u, ki ga je izdelal Projekt d.d. Nova Gorica (varianta 1 6.152.977 EUR in varianta 2 6.206.538 EUR po stalnih cenah).

11.2. Usklajevanje z Ministrstvom za finance

Proračun Občine Idrija je skupaj z načrtom razvojnih programov usklajen z Ministrstvom za finance RS.

11.3. Usklajevanje z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor

Cene komunalnih storitev so usklajene z Ministrstvom za gospodarstvo RS in Ministrstvom za okolje in prostor RS.

Stran 49 od 59 12. Financiranje investicij

12.1. Ocenjene vrednosti potrebnih investicijskih vlaganj in terminski načrt opremljanja naselij

Celotna ocenjena vrednost načrtovanih investicij znaša 8.615.200,00 € in je prikazana v tabeli 33. Časovna razporeditev izvajanja projektov upošteva omejitev razpoložljivih proračunskih sredstev, projekte, ki so že identificirani v veljavnem Načrtu razvojnih programov ter okoljsko in ekonomsko učinkovitost posameznih projektov.

Stran 50 od 59 Tabela 33: Terminski načrt izvedbe načrtovanih investicij in dinamika financiranja

* CČN Idrija se samo povečuje iz 4.000 PE na 9.000 PE Pojasnilo: tabela ima 5 horizontalnih razdelkov za vsako posamezno investicijo, z osnovnimi podatki o območju opremljanja, dolžini predvidenih kanalizacijskih vodov v metrih, številu predvidenih čistilnih naprav, število predvidenih objektov za priključevanje, število oseb, ki se bo priključilo ter celotno ocenjeni vrednosti investicije. Nato sledi 8 stolpcev za posamezna leta od 2010 do 2017, kjer so nato po letih navedeni viri in preostanek investicije po letih. Ti dve vrstici sta obarvani sivo, številke so poudarjene. 12.2. Viri financiranja

12.2.1. Cena storitve Cena storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode oblikuje na podlagi Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev (Ur .l. RS, št. 32/09). Zavezanec oblikuje ceno storitve skladno z uredbo, pred začetkom njene uporabe pa mora pridobiti predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije. Vloga za izdajo predhodnega soglasja, ki jo zavezanec vloži na Ministrstvo za gospodarstvo, mora vsebovati naslednje podatke:

1. ime in sedež zavezanca z navedbo dejavnosti, za katero je zavezanec registriran, matično številko iz poslovnega registra ter navedbo vseh komunalnih storitev, ki jih podjetje opravlja kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo (v nadaljnjem besedilu: javne službe); 2. pogodbo o izdaji koncesije, sklenjeno skladno s predpisi, če je zavezanec koncesionar; 3. navedbo občin, v katerih zavezanec opravlja posamezno komunalno storitev; 4. navedbo dejavnosti in občin, kjer se bodo cene spremenile; 5. občinski odlok, v katerem je opredeljeno izvajanje javne službe; 6. opis obstoječega načina in obsega opravljanja komunalnih storitev navedenih dejavnosti ter podrobno obrazložitev razlogov za spremembo cen; 7. število uporabnikov javne službe; 8. ceno za posamezno komunalno storitev ločeno po posameznih občinah, če je cena po občinah različna, in sicer: • obstoječo ceno oziroma zadnjo potrjeno skupno povprečno ceno; • predlagano ceno, ki je razdeljena na posamezne elemente cene, kot je navedeno v predpisu, in izračunano skupno ceno na enoto količine (količnik skupnih stroškov in fizičnega obsega storitve za zadnje zaključeno poslovno leto, izražen v m3 ali kg); • končno ceno in elemente te cene, ki jo plačajo porabniki za posamezno komunalno storitev, to je ceno, ki vključuje tudi razne občinske prispevke in takse ter DDV; • izračun kalkulativnih elementov lastne cene za komunalno storitev (stroške javne infrastrukture in stroške izvajanja storitve), razdeljeno po občinah, ne glede na to, v kateri občini se predlaga nova cena, za zadnje in predzadnje zaključeno poslovno leto; • podrobnejšo obrazložitev kalkulativnih elementov lastne cene za občino, za katero se vlaga novo oblikovana cena; iz kalkulacije lastne cene mora biti razviden pregled deležev posameznih stroškov izvajanja storitve v skupnih stroških storitve za zadnje zaključeno poslovno leto, delež posameznih stroškov na enoto storitve za zadnje zaključeno poslovno leto ter stopnja povišanja posameznih stroškov storitve glede na predzadnjo zaključeno poslovno leto; 9. podrobnejšo opredelitev stroška amortizacije (neodpisano vrednost) po posameznih občinah, in sicer ločeno vrednost osnovnih sredstev javne infrastrukture in osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca, ter amortizacijske stopnje za posamezno osnovno sredstvo ali skupino osnovnih sredstev javne infrastrukture in osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca; 10. sklep občinskega sveta o višini amortizacije za zadnje zaključeno poslovno leto, ki jo javna podjetja lahko odpišejo v breme obveznosti; 11. pogodbo o oddaji gospodarske infrastrukture v upravljanje javnemu podjetju oziroma pogodbo o najemu infrastrukture in podatke o zadnji cenitvi infrastrukture;

Stran 52 od 59 12. pregled skupnega fizičnega obsega opravljene komunalne storitve, razdeljen po občinah za zadnje in predzadnje zaključeno poslovno leto; 13. skupno število vodomerov in število vodomerov v posamezni občini, prikazano ločeno glede na moč vodomera, skladno z določilom predpisa, oziroma število obračunskih vodomerov v posamezni občini, ki se uporablja za obračun storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; 14. prikaz poslovnega izida, razdeljen na del, ki izhaja iz opravljanja posamezne javne službe in iz drugih dejavnosti, za zadnje in predzadnje zaključeno poslovno leto; 15. bilanco stanja podjetja za zadnje in predzadnje zaključeno poslovno leto; 16. podbilanco sredstev v upravljanju za posamezno komunalno storitev; 17. znesek prejetih subvencij, dotacij ali drugih oblik državne ali druge pomoči za izvajanje dejavnosti v zadnjem poslovnem letu; 18. odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje o odmeri vodnega povračila; 19. odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje o odmeri okoljske dajatve; 20. soglasje pristojne lokalne skupnosti z navedbo predlagane cene in 21. pozitivno strokovno mnenje Ministrstva za okolje in prostor o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov ter normativov za opravljanje javnih služb varstva okolja, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in gospodarske javne službe.

12.2.2. Komunalni prispevek Komunalni prispevek je skladno s 79. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Komunalni prispevek praviloma obsega vse stroške izgradnje komunalne infrastrukture in je tako najpomembnejši vir financiranja nove infrastrukture. Občina Idrija še ne pobira komunalnega prispevka, tako da so prihodki iz tega vira enaki nič.

12.2.3. Okoljska dajatev za obremenjevanje voda Predpis o okoljski dajatvi za obremenjevanje vode določa višino, način obračunavanja, odmero in plačevanje okoljske dajatve za obremenjevanje vode ter merila za znižanje in oprostitev plačevanja dajatve. Dajatev se plačuje za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja komunalne, padavinske in tehnološke odpadne vode, osnova za dajatev pa je seštevek enot obremenitev v koledarskem letu. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode je izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Zavezanec za plačilo dajatve lahko uveljavlja oprostitev ali zmanjševanje plačila dajatve, če:

 je vložil vlogo za oprostitev, zaradi gradnje javne kanalizacije,

 so bila sredstva pobrane takse nakazana v proračun lokalne skupnosti, na območju katere se izvaja javna služba, -je lokalna skupnost investitor objektov javne kanalizacije,

 je investicija izvedene skladno s predpisi, ki urejajo javne finance in javna naročila in

 je investicija skladna z operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Stran 53 od 59 Tabela 34: Višina okoljske dajatve v odvisnosti od učinka čiščenja odpadne vode (vir: Komunala Idrija d.o.o.) Trenutna cena okoljske dajatve za odvajanje odpadnih vod znaša: • 0,5283 €/m3 za priključke na kanalizacijo, ki se ne zaključuje s ČN in za odvajanje v greznice in • 0,0528 €/m3 za priključke na kanalizacijo, ki se zaključuje s ČN in MČN z 90 % učinkom

Tabela 35: Višina sredstev, zbranih kot okoljska dajatev

Učinek Količina Količina Količina Količina Količina Količina Količina Količina Količina čiščenja odpadne očiščene Pobrana odpadne očiščene Pobrana odpadne očiščene Pobrana prodane prodane prodane Območje v % vode 2007 vode taksa v € vode 2008 vode taksa v € vode 2009 vode taksa v € (povpreč vode 2007 3 2007 v vode 2008 3 2008 v vode 2009 v m3 2009 v v m 2007 v m 2008 2009 je BPK ) v m3 3 v m3 3 v m3 3 5 m m m

Idrija 97,1 384.085 325.777 309.037 381.411 316.944 301.510 362.171 304.198 288.772

Spodnja 98,2 71.542 49.752 46.062 74.772 55.333 48.756 72.263 59.253 52.323 Idrija

Godovič 96,5 38.225 35.573 35.573 26.242 23.478 23.478 28.875 25.527 25.527

36.270 37.974 Črni Vrh 34.627

Vojsko in 7.439 Čekovnik

Vojsko 4.558 5.101

Čekovnik 1.684 1.836

Zavratec 10.814 6.493 6.928

Ledine 16.041 16.533

Gore_Dole 6.214 6.418

Okoljska dajatev v 103.983,84 174.748,24 169.989,24 evrih

Z izgradnjo javne kanalizacije se bo letni znesek dajatve nekoliko zmanjševal, saj bodo priključeni uporabniki plačevali bistveno nižjo dajatev, vendar ocenjujemo, da bo znašal na letnem nivoju približno 150.000 €.

12.2.4. Proračun RS, sredstva programov in skladov EU Sredstva državnega proračuna je možno dobiti na podlagi razpisov Ministrstva za okolje in prostor. Sredstva so se do sedaj izkazala kot zelo nezanesljiv vir. Načelno pa lahko občina v programskem obdobju pričakuje financiranje iz tega vira v višini okrog 10 % . Sredstva strukturnih skladov EU so v programskem obdobju 2007–2013 usmerjena v razvoj manj razvitih regij in v financiranje večjih projektov iz Kohezijskega sklada. Občina Idrija spada med

Stran 54 od 59 bolj razvite občine, ki bodo iz strukturnega sklada za regionalni razvoj prejela manj sredstev, ki so bila vsa usmerjena v nekaj skupnih regionalnih projektov. Tako iz tega vira ni realno pričakovati dodatnih sredstev. V okviru Kohezijskega sklada se pripravlja projekt urejanja kanalizacije v naselju Idrija, od česar si občina obeta sofinanciranje v višini 85% vrednosti investicije.

12.2.5. Občinski proračun Sredstva občinskega proračuna, ki niso namenska sredstva komunalnega prispevka ali okoljske dajatve zaradi obremenjevanja okolja z odpadno vodo, praviloma pokrivajo razliko med vsemi drugimi prihodki in dejanskimi investicijskimi odhodki. Dejanski delež financiranja bo močno odvisen od deleža financiranja investicij iz sredstev skladov EU.

12.3. Struktura financiranja

Ob upoštevanju vseh navedenih virov financiranja lahko v programskem obdobju 2010 – 2017 predvidevamo strukturo financiranja projekta iz posameznih virov kot jo prikazuje tabela 36. Tabela 36: Struktura potrebnih sredstev Vir sredstev Delež Delež cene za investicije 20 % Komunalni prispevek 0 % Okoljska dajatev 24 % Sredstva EU 14 % Občinski proračun 42 % SKUPAJ 100 %

Stran 55 od 59 13. Nosilci nalog

13.1. Republika Slovenija

Splošno ima državna uprava naloge pri pripravi in izvedbi: predpisov, oblikovanje cenovne politike, oblikovanje finančnih virov za investicije ter pri nadzorni funkciji. V okvirju predloženega Operativnega programa ima država oz. vlada ter zlasti resorno Ministrstvo za okolje in prostor RS naloge:  pripraviti metodologijo za določanje višine sredstev, ki se zbirajo za izvedbo državnega in posledično predloženega operativnega programa na podlagi obračuna cen storitev javne gospodarske službe;  usmerjati sredstva državnega proračuna in namenskih sredstev iz proračuna EU na tista območja, kjer je zaradi specifičnih okoliščin pridobivanje lastnih sredstev lokalnih skupnosti oteženo;  zagotoviti, da se obračun okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (takse za obremenjevanje okolja) dosledno izvaja;  preverjati tehnično in ekonomsko smotrnost investicij in investicijskega vzdrževanja javne kanalizacije v okviru državnih izhodišč in posledično predloženega operativnega programa;  pripraviti usmeritve za najbolj ekonomično izvedbo skupnih programov lokalnih skupnosti;  sproti preverjati razpoložljivost finančnih virov in izvedljivost ciljev državnih izhodišč in predloženega operativnega programa. Urad za upravljanje z vodami je služba Agencije RS za okolje, ki je v sestavi Ministrstva za okolje in prostor RS. Urad za upravljanje z vodami deluje na področju urejanja voda, varstva voda in odločanja o rabi vodnega in morskega dobra po Zakonu o vodah. V delovno področje urada spada tudi vodenje postopkov ter izdajanje vodnih soglasij in informacij za posege zaradi odvajanja odpadnih voda.

13.2. Občina Idrija

Naloge Občine Idrija (neposredne lokalne skupnosti), v okvirju predloženega operativnega programa, so:

 pripraviti programe opremljanja zemljišč v skladu s predpisi na področju urejanja prostora, ki morajo biti v skladu z usmeritvami državnih izhodišč in predloženega operativnega programa;

 pripraviti in sprejeti načrte razvojnih programov za izvedbo programov opremljanja zemljišč in za njih zagotoviti zaključeno finančno konstrukcijo v skladu z usmeritvami državnih izhodišč in predloženega operativnega programa;

 zagotoviti izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja javne kanalizacije v skladu z načrti in programi iz prejšnjih alinej.

Stran 56 od 59 13.3. Izvajalci javnih služb

V okvirju predloženega operativnega programa ima izvajalec javne službe naslednje naloge:

 priprave programa izvajanja javne službe;

 izvajanje javne službe skladno s predpisi države in občine;

 izdelave strokovnih predlogov za izboljšanje izvajanja javne službe;

 oblikovanja predloga cen storitev.

13.4. Inšpekcija

Občinski inšpektorat nadzira izvajanje občinskega odloka, ki določa obvezno priključevanje stavb na javno kanalizacijo. Inšpektorat RS za okolje in prostor nadzira ustrezno gradnjo infrastrukture ter kasnejše ustrezno delovanje čistilnih naprav.

13.5. Uporabniki storitev

Uporabniki storitev morajo zlasti:  izvesti priključitev stavbe na javno kanalizacijo, ko je to mogoče, skladno s pravili upravljavca kanalizacije;  zgraditi lastne male čistilne naprave, če ne bodo priključeni na javno kanalizacijo;  konstruktivno sodelovati pri izgradnji infrastrukture.

Stran 57 od 59 14. Zaključki Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Idrija opredeljuje okvirne zasnove ter terminski in finančni načrt za izgradnjo infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območju občine. Program opredeljuje strukturo financiranja in naloge posameznih akterjev pri izgradnji komunalne infrastrukture. S tem operativnim programom so glede na državna izhodišča določena območja naselij ali delov naselij (območij opremljanja) na območju občine Idrija, ki morajo biti opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in za katera je potrebno načrtovati in izvesti investicije, ki so opredeljene tudi z roki. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Idrija je prvi tovrstni dokument v občini, zato se bo glede na dejansko dinamiko izgradnje in financiranja projektov letno posodabljal. Celotni stroški investicije obveznega dela Operativnega programa predstavlja izgradnjo kanalizacijskega sistema v dolžni ~27 km in 3 nove ČN. Celotna investicija je ocenjeni na dobrih 8,61 milijone EUR. Vsa ostala območja se rešujejo z individualnimi rešitvami odvajanja in čiščenja, za kar bo občina prostovoljno namenila sofinanciranje v višini ¼ ocenjenih stroškov ureditve. V ta namen bo zagotovila letni fond in razpisala pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev. • Občina mora glede na zakonodajne zahteve s kanalizacijo in čistilnimi napravami opremiti ali dodatno opremiti 5 območij. • Zgraditi mora dobrih 27 km kanalizacije, 3 čistilne naprave, eno obstoječo pa razširiti. • Z investicijo bo na javno kanalizacijo dodatno priključenih 2.123 prebivalcev. • Po izgradnji sistema bo tako na javno kanalizacijo priključenih 8.134 (~69 %) vseh prebivalcev, 3.637 prebivalcev pa bo moralo zgraditi lastne male čistilne naprave oziroma zagotoviti drugo ustrezno rešitev. • Občina bo sofinancirala individualno ureditev v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi do maksimalne višine 1/4 višine investicije ter predvidoma za to zagotovila letni fond v višini ~ 100.000,00 €, oz. manj. V ta namen bo pripravila tudi pravilnik s pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev. • V strukturi bo iz naslova okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z odpadno vodo prišlo 24% sredstev, 14% predstavljajo EU sredstva, preostanek pa financira Občina Idrija iz sredstev proračuna (62 %).

Stran 58 od 59 15. Viri in literatura 1. Statistični urad Republike Slovenije – SURS, spletne strani: URL.: http://www.stat.si, citirano 2009 2. Slovenija : pokrajine in ljudje. 1998. Perko, D., Orožen Adamič,M. (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga, 735 str. 3. Speletne strani in aplikacije Agencije RS za okolje, Url.: www.arso.si, 2010 4. Podatki Občine Idrija, Služba za gospodarske javne službe in Služba za urejanje prostora in varstvo okolja, 2009 5. Podatki GURS, 2009 6. Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za leto 2010, Komunala d.o.o., Idrija, november 2009 7. Program oskrbe s pitno vodo za leto 2010, Komunala d.o.o., Idrija, november 2009 8. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od 2005 do 2017 s poudarkom na ukrepih programa, ki bodo izvedeni do 31. decembra 2008), MOP, Ljubljana, oktober, 2004

Stran 59 od 59