Predlog Razvoja Turizma V Občini Mislinja

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

PREDLOG RAZVOJA TURIZMA V OBČINI MISLINJA

September, 2016 Kristina Rotovnik

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

PREDLOG RAZVOJA TURIZMA V OBČINI MISLINJA

Proposal of tourism development in municipality Mislinja

Kandidat: Kristina Rotovnik

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Turizem

Mentorica: doc. dr. Sonja Sibila Lebe

Jezikovno pregledala: Barbara Jarh Ciglar, prof. slov.

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, september 2016

POVZETEK

Diplomsko delo analizira področje turizma v občini Mislinja. Osredotočeno je na obstoječo turistično ponudbo občine in na oblikovanje predlogov ter ukrepov, kako ponudbo popestriti z dodajanjem privlačnosti, ki so v tem trenutku še neizkoriščene.

V uvodu smo opredelili problem diplomskega dela, predstavili smo namen, določili cilje in zastavili hipoteze. Začrtali smo si omejitve in izbrali metode raziskovanja.

Drugo poglavje podrobneje predstavi management turistične destinacije, še posebej podeželske turistične destinacije. Del drugega poglavja je namenjen opisu promocije podeželske destinacije.

Tretje poglavje je jedro diplomskega dela. V njem je predstavljena občina Mislinja, predstavljene so njene kulturne in naravne privlačnosti in turistična ponudba občine, navedeni so vsakoletni dogodki v občini, podani rezultati anketiranja ter odgovori na polstrukturiran intervju z županom. Zapisana je tudi SWOT analiza občine Mislinje.

V zadnjem delo diplomskega dela smo povezali rezultate teoretičnega in praktičnega dela naloge. Podali smo tudi predloge izboljšav turistične ponudbe v občini Mislinja.

Ključne besede: turistična ponudba, Občina Mislinja, podeželska turistična destinacija.

ABSTRACT

The thesis analyses tourism offer in the municipality of Mislinja. The focus is on the existing tourism supply and on creation of proposals and actions, how to diversify and offer attraction that are already available.

In the introduction, we defined the problem of the thesis. We introduced the purpose, defined the goals and set the hypothesis. We set down limits and the methods of research.

In the second section, we presented the management of tourism destinations, with a special stress on management of rural tourism destinations. Also, we brought forward the contents of the promotion of rural destination.

The third section is the core of the thesis. We presented details about the municipality Mislinja, with an emphasis on its cultural and natural attractions, we introduced the tourism supply in Mislinja, listed the annual events of the municipality, and outlined the results of the survey. In this chapter, we also presented the responses to a half-structured interview with the major of the municipality Mislinja. Last but not least, we also set up a SWOT analysis for the tourism development in the Mislinja municipality.

In the closing section, we confirmed the hypothesis. We summarized the results and we made proposals for a better organized tourism supply in the municipality.

Key Words: tourism supply, Municipality of Mislinja, rural tourism destination

KAZALO

1 UVOD ______1

1.1 Opredelitev problema ______1

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ______1

1.3 Predpostavke in omejitve ______2

1.4 Metode raziskovanja ______2

2 MANAGEMENT TURISTIČNE DESTINACIJE ______3

2.1 Management podeželske turistične destinacije ______4

2.2 Promocija podeželske destinacije ______6

3 OBČINA MISLINJA ______9

3.1 Kulturne znamenitosti ______9

3.2 Naravne znamenitosti ______14

3.3 Turistična ponudba______17

3.4 Rezultati anketiranja potencialnih gostov ______19

3.5 Analiza globinskega intervjuja z županom občine Mislinja ______25

3.6 SWOT analiza ______26

4 SKLEP ______27

LITERATURA IN VIRI ______30

KAZALO SLIK

SLIKA 1: TRŽNA ZNAMKA KOROŠKE ...... 8 SLIKA 2: TRŽNA ZNAMKA SLOVENIJE ...... 8 SLIKA 3: GRB OBČINE MISLINJA ...... 9 SLIKA 4: PODRUŽNIČNA CERKEV SV. AHAC ...... 9 SLIKA 5: CERKEV SV. LENARTA ...... 10 SLIKA 6: NEKDANJI VSTOP NA SEVERNI STRANI V GRAD VALDEK ...... 11 SLIKA 7: ROJSTNA HIŠA JOŽETA TISNIKARJA ...... 11 SLIKA 8: JOŽE TISNIKAR IN KROKAR ...... 12 SLIKA 9: SMUČARSKI CENTER KOPE ...... 12 SLIKA 10: SMUČARSKO SKAKALNI CENTER MISLINJA ...... 13 SLIKA 11: VILA RUSTIKA V DOVŽAH ...... 14 SLIKA 12: NAGROBNIK ...... 14 SLIKA 13: ČRNI VRH ...... 14 SLIKA 14: HUDA LUKNJA ...... 15 SLIKA 15: LOVRENŠKA JEZERA ...... 15 SLIKA 16: ZOISOV PARK...... 16 SLIKA 17: DEJAVNIKI PRIHODA V IZBRANO DESTINACIJO ...... 20 SLIKA 18: VZROK PRIHODA V OBČINO MISLINJA ...... 21 SLIKA 19: POZNAVANJE ZNAMENITOSTI OBČINE MISLINJA ...... 22 SLIKA 20: DOSTOPNOST INFORMACIJ O OBČINI MISLINJA ...... 23 SLIKA 21: KAKOVOST INFORMACIJ O OBČINI MISLINJA ...... 24

KAZALO TABEL

TABELA 1: ŠTEVILO SOB V OBČINI MISLINJA ...... 17 TABELA 2: DOGODKI V OBČINI ...... 18 TABELA 3: SWOT ANALIZA ...... 26

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Turizem je gospodarski sektor, katerega obseg, kljub različnim občasnim gospodarskim težavam, narašča. To lahko rečemo tako za turizem v Sloveniji kot tudi za turizem v svetovnem merilu, saj dejavnost turizma povečuje število delovnih mest in pripomore k razvoju kraja ter regije in posledično države.

Slovenija priložnosti v turizmu skrbno unovčuje, a žal lahko to trdimo samo za turistične kraje, kot so: zdraviliški, gorski, obmorski kraji in naše mestne občine ter za glavno mesto Ljubljana. Priložnosti v podeželskih krajih in vaseh pa spregledamo. Prav to se dogaja tudi v občini Mislinja, ki leži ob cesti, katera povezuje Koroško in Savinjsko regijo oziroma povezuje Slovenj Gradec in Velenje. Ne gre za odročni kraj, saj se na tej povezavi dnevno pelje na tisoče avtomobilov.

Kot skorajda vsi kraji po državi ima tudi Mislinja pomembne turistične danosti, a ko turist pride v občino Mislinjo oziroma želi na svetovnem medmrežju o njej poiskati ustrezne informacije, ugotovi, da teh dejansko skorajda ni. Predvidevamo, da si jih veliko premisli glede ogleda take destinacije. Zadnjo trditev lahko podkrepimo s člankom v časopisu Dnevnik, ki v »Dnevnikovi izvidnici« govori ravno o tem.

Prav to je problem, ki ga želimo v tej nalogi raziskati in za njegovo rešitev podati ustrezna priporočila.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen diplomskega dela je raziskati problematiko občine Mislinja glede promocije turistične ponudbe in na podlagi le-te podati ustrezna priporočila.

Zastavili smo si naslednje cilje:  raziskati pojem destinacijski management,  predstaviti management podeželske turistične destinacije,  opisati pojem promocija turistične destinacije,  predstaviti občino Mislinja,  analizirati turistično ponudbo občine Mislinja,  pripraviti anketni vprašalnik in na podlagi le-tega opraviti anketiranje oseb, ki niso občani Mislinje,  pripraviti vprašanja za polstrukturiran intervju ter ga izvesti z županom občine Mislinja  opraviti SWOT analizo občine,  pripraviti predlog razvojnih usmeritev.

Hipoteze, ki jih bomo v preverjali diplomskem delu, so: H1: Večina anketiranih, ki je obiskala občino Mislinja, je prišla na obisk k prijateljem/družini. H2: Velika večina anketiranih (70 %) bi se udeležila organiziranega turističnega programa po občini Mislinja, če bi bil na voljo. H3: Viri informacij o turistični ponudbi občine Mislinja so nizkokakovostni.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da bomo pritegnili k anketiranju dovolj veliko število posameznikov, da bo vzorec reprezentativen. Predpostavljamo tudi, da bo župan v kraju privolil v intervju.

Predvidevamo, da bodo odgovori anketiranih in intervjuvanca resni ter iskreni in s tem dobra osnova za pripravo priporočil, kako stanje v občini izboljšati.

Strokovna omejitev diplomskega dela je področje destinacijskega managementa.

Geografsko omejitev je na občino Mislinja.

Organizacijsko pa se bomo omejili na 50 anket ter na intervju.

1.4 Metode raziskovanja

Diplomsko seminar bo mikroekonomska statična raziskava.

Za raziskovanje bomo uporabili tako primarne kot tudi sekundarne podatke, ki jih bomo pridobili s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami.

V uvodu se bomo osredotočili na deskriptivnost: predstavili bomo destinacijski management podeželske destinacije. Navajali bomo mnenja in ugotovitve drugih avtorjev, zato bomo uporabili tudi kompilacijo.

V jedru naloge bomo pridobivali primarne podatke, ki bodo temeljili na metodi anketiranja in metodi intervjuja. Pripravili bomo tudi SWOT analizo.

Del rezultatov bo prikazan s pomočjo grafov in tabel.

V zaključku pa bomo sintetizirali spoznanja teoretičnega dela in empirične raziskave v obliki priporočil za izboljšanje sedanjega stanja.

2 MANAGEMENT TURISTIČNE DESTINACIJE

Vodenje, upravljanje in načrtovanje so ključni dejavniki za uspešnost na trgu, ne glede na to, ali govorimo o podjetju ali o destinaciji. Za uspešnost ni dovolj, da imamo na voljo dejavnike, ki kupce oziroma goste pritegnejo. Potrebno jih je povezati v enovit paket, ki gostu omogoča dostopnost do gastronomske in turistične ponudbe ter ostale elemente, zaradi katerih so ključnega pomena, da se obiskovalci odločijo za obisk destinacije.

Destinacijo torej definiramo kot geografski prostor, ki si ga gost izbere za namen potovanja. Prostor vsebuje vse za bivanje potrebne ustanove za oskrbo, razvedrilo, nastanitev in zaposlitev. UNWTO definira turistično destinacijo kot: »kraj z vzorcem privlačnosti in s tem povezanimi turističnimi ustanovami in storitvami, ki ga turist ali skupina turistov izbere za obisk in ki ga ponudnik storitve trži« (Bieger & Wiedmann 2012, 75). Lebejeva (Lebe 2012, 76) pravi, da izraz destinacija označuje ciljno območje, ki je relevantno za ciljno skupino.

Destinacija mora imeti (Alič & Cvikl 2011, 45):  fizične, kulturne in socialne lastnosti, ki skupaj sestavljajo identiteto regije,  turistično infrastrukturo, ki omogoča turistični razvoj,  ne predstavlja le eno privlačnost,  zajema že obstoječe zanimivosti oziroma ima potencial za uspešen razvoj privlačnosti,  podpira trženje in načrtovanje turističnega območja,  dostopna je množici obiskovalcev.

Lebejeva (2008, 57) pravi, da destinacija lahko prikazana v različnih pojavnih oblikah:  najmanjša pojavna enota destinacije je lahko počitniško naselje ali hotel, ki je prepoznaven v svojem prostoru in je v njegovi moči, da sam pritegne goste.  Naslednji koncentrični krog tvori kraj – ko se gosti odločijo, da ne bodo v kraju samo prespali, ampak si bodo ogledali tudi njegove privlačnosti, poskusili njihovo gastronomijo ali pa je kraj sam po sebi tako zanimiv ali drugačen.  Tretji koncentrični krog zarišemo okoli regije, ki lahko seže tudi preko državnih meja, spet naslednji označuje država, še širše pa skupina držav in nazadnje še celotna celina.  Zadnji krog je pomemben, kadar izberejo gostje določen kraj kot izhodišče za svoje spoznavanje regije – ves dan raziskujejo regijo, zvečer pa se vedno vrnejo na izhodiščno točko.

Vodenje, upravljanje in načrtovanje so funkcije managementa. Iz tega lahko sklepamo, da je management v destinaciji ključnega pomena in le z njim bomo zagotovili, da bo destinacija sledila zastavljenim ciljem. Uspešnost realiziranih ciljev bo posledično pripomogla k uspešnosti destinacije.

Destinacijski management se ukvarja z oblikovanjem ponudbe, načrtovanjem, zastopanjem interesov destinacije in trženjem. Poglavitni izziv managementa je, da je destinacija virtualno storitveno podjetje, kar pomeni, da (Bieger & Wiedmann 2012, 81):  so posamezni deli destinacije neodvisna podjetja.

 Skupne vire, na primer znamko destinacije, je potrebno harmonizirati in spodbujati k hkratnem razvijanju.  Z omenjenim prihaja do nalog, ki imajo znotraj mreže lastnost javnih dobrin in jih je potrebno s sodelovanjem upravljati ter finančno podpreti.

Naloga destinacijskega managementa je trajno in dolgoročno povečati konkurenčno prednost destinacije. Delovati mora kot podjetje – zastavljeno mora imeti vizijo in opredeljeno poslanstvo organizacije, iz njih pa izpeljati strategijo in taktike (Bieger 2012, 87). Govorimo torej o celostnem, kompleksnem in sistematičnem pristopu oblikovanja celovite turistične ponudbe, ki jo lahko ponudi turistična destinacija (Grlica 2010, 18).

Turistična destinacija mora v okviru posamezne funkcije izvajati sklop nalog. Govorimo o poglavitnih funkcijah destinacijskega managementa, ki zajemajo (Alič & Cvikl 2011, 48):  oblikovanje vizije razvoja in konkurenčnih strategij destinacije.  Zagotavljanje delovanja centralnega informacijskega in rezervacijskega sistema, informacijskih pisarn, razvijanja proizvodov in zagotavljanje kakovostnih storitev za goste, zagotavljanje izobraževanj za turistična podjetja, organizira različne dogodke in ves čas kontrolira kakovost turistične ponudbe v destinaciji.  Pripravlja in izvaja trženjske strategije destinacije, zagotavlja upravljanje tržne znamke, notranje komuniciranje med udeleženci, skrbi za ohranjanje zunanje podobe destinacije, določa cenovno politiko v sistemu prodaje destinacije ter skrbi za aktivno prodajo z zagotavljanjem distribucijskega sistema.  V okviru funkcije zastopanja interesov gre za spodbujanje lokalnega prebivalstva k pozitivnemu odnosu do turizma, koordiniranje interesov sektorja in zastopanje interesov turizma v različnih javnostih.

2.1 Management podeželske turistične destinacije

Podeželski turizem lahko definiramo kot državo izkušenj s širokim obsegom privlačnosti in aktivnosti, ki zajema prostor v kmetijstvu ali na ne urbanih območjih. Njegove ključne značilnosti vsebujejo široko odprt prostor, nizko raven razvoja turizma in priložnosti za obiskovalce do neposredne izkušnje kmetijstva in/ali naravnega okolja. Posledično mora biti podeželski turizem v njegovi čistosti (Irshad 2010, 5):  lociran na podeželskih območjih.  Funkcionalno podeželje – urejeno za podeželski svet, posebnih značilnosti majhnega merila podjetnosti, odprte razsežnosti, v povezavi z naravo in naravnim svetom, zapuščino – tradicionalna družba in – tradicionalne prakse.  Podeželje v merilu – oboje v pogojih dograjevanja in ureditve – običajno v malem obsegu.  Tradicionalni značaj, počasna ekološka rast in povezava z lokalnimi družinami. Pogosto nadzirana predvsem lokalno in dolgoročna razvijanja za dobrobit območja.

Avtorji in organizacije razlikujejo (Dinis 2011, 5):  turizem na podeželju: geografska opredelitev,  podeželski turizem: turisti, ki počitnikujejo na podeželju.

Podeželska destinacija ima lastno ponudno lahko natančno specializirano. Odloči se za (Lebe 2008, 98):  vaški turizem: namenjen je izletnikom in turistom, ki prihajajo na podeželje z željo po doživljanju kulturne tradicije ter uživanju lokalno pridelane hrane podeželja. Od ponudnikov pričakujejo, da bo varno dosegljiva, hiše pa naj bi bile nadvse čiste in imele tradicionalno podobo.  Ekoturizem: povezujejo ga s podeželskim turizmom. Uporablja se na zaščitenih območjih. Obiskovalcem omogoča doživljanje kulturnih in naravnih vzorcev podeželja.  Rokodelski turizem je v krajih, kjer se je zakoreninila obrt ali kjer se dogajajo prireditve, značilne za kraj.  Turistične kmetije: velja dejstvo, da je na voljo manjše število postelj. Gostje lahko odkrivajo življenje v podeželskem okolju, so soudeleženi pri kmečkih opravilih ter se ukvarjajo z rekreativnimi dejavnostmi v naravi.  Agroturizem: turisti pridejo za dan ali dva, z namenom aktivnega in pasivnega spoznavanja kmečkih opravil.

Značilnost podeželja in odmaknjenih področij je slaba razvitost. To pomeni, da je podjetij v teh krajih malo, lahko pa da jih tudi ni. Težava je v tem, da so prav podjetja tista, zaradi katerih se območja razvijajo in ekonomsko rastejo. Dodatna ovira za podjetja v teh krajih je tudi pomanjkanje človeških virov, poleg tega pa morajo organizacije varovati še naravo (prav tam).

Ključni dejavnik pri managementu podeželske destinacije je vključevanje lokalnega prebivalstva. V destinaciji je potrebno spodbujati krajane, da pripomorejo k prepoznavnosti kraja. Potrebno je poskrbeti, da vpliv turistov ne bi uničil trenutnega ekosistema pokrajine ter razmišljati tudi o tem, da bodo prebivalci in turisti lahko živeli v sožitju med seboj. S tem že namigujemo na koncept trajnostnega razvoja turizma. UNWTO (2004, 637) definira trajnostni razvoj turizma kot smernice in načine vodenja, ki jih je potrebno prenesti na vse destinacije in oblike turizma, vključno z množičnim turizmom in raznimi turističnimi nišami. Trajnostna načela se nanašajo na ekološki, ekonomski in sociokulturni vidik razvoja turizma, pri čemer se mora za zagotavljanje dolgoročne trajnosti med temi tremi vidiki vzpostaviti primerno ravnotežje.

Kljub možnim preprekam pa ne smemo pozabiti, da turizem destinaciji prinese veliko. Prebivalcem in občini prinaša več delovnih mest in prihodke, višjo izobraženost lokalnega prebivalstva in prepoznavnost, prav tako omogoča ustvarjanje novih podjetniških idej. Ti dejavniki nam potrdijo dejstvo, da je potreben management v destinaciji, da je potrebno načrtovati in sestaviti tako kratkoročni in dolgoročni načrt razvoja in le temu slediti (Konečnik Ruzzier 2010, 155).

2.2 Promocija podeželske destinacije

Promocija je v turizmu dejavnik, ki je najbolj viden in hkrati nepogrešljiv element. Pripomore, da se ljudje odločajo za obisk destinacije. Že samo privlačen slogan ali privlačna fotografija prispeva k odločitvi turista glede obiska destinacije.

Promocija je sestavni del trženjskega spleta. Od vseh faktorjev trženjskega spleta promocija sprejme največ pozornosti v turizmu.

Muha (2011, 5) pravi, da je: »Trženjski splet način, kako dosežemo zastavljene cilje. Predstavlja specifično kombinacijo elementov, ki se uporabljajo za istočasno doseganje ciljev podjetja in zadovoljevanje potreb ter želja ciljnega trga. Osnovni trženjski splet sestavljajo štiri spremenljivke (4P):  proizvod/storitev (angl. product),  cena (angl. price),  tržno komuniciranje (angl. promotion),  prodajne poti (angl. placement).

Osnovnim spremenljivkam so v zadnjem času dodali še tri spremenljivke in dobili 7P. Dodane spremenljivke so (prav tam):  ljudje (angl. people),  fizični dokazi (angl. phisical evidence) in  procesi (angl. proceses)«.

Promocija zajema vse aktivnosti, s katerimi podjetje seznanja obstoječe in potencialne kupce s svojimi proizvodi, širše gledano pa tudi o svojih idejah, dejavnostih in zaposlenih. Promocija ima cilj posredno in neposredno povečati prodajo. Ti cilji se dosegajo z naslednjimi orodji (Konečnik Ruzzier 2010, 117):  oglaševanje: je sleherna plačana oblika neosebne predstavitve turističnih proizvodov, idej in destinacij za znanega naročnika. V vlogi naročnika se lahko pojavljajo turistična podjetja, nacionalne, lokalne turistične organizacije, ali pa vladne organizacije z namenom promoviranja in informiranja ciljnega turističnega trga.  Pospeševanje prodaje: namen orodja je spodbujanje k nakupu, predvsem v primerih, ko želimo hitro, kratkoročno pospešiti prodajo. Pri tem uporabljamo najrazličnejša orodja, ki niso vedno namenjena le končnemu porabniku, pač pa tudi prodajnemu osebju in posrednikom. Pri tem orodju pritegnemo zlasti kupce, ki so cenovno občutljivi ali pa pogosto menjavajo blagovne znamke. Pri uporabi tega orodja moramo biti pazljivi zlasti v odnosu do stalnih strank in ohraniti pošteno razmerje prednosti, ki si jih stalni gost zasluži.  Odnosi z javnostmi: so sistematično načrtovan in usmerjan proces vplivanja na oblikovanje naklonjenosti različnih javnosti do podjetja. Gre za obojestransko komuniciranje med podjetjem in javnostmi. Odnosi z javnostmi morajo temeljiti na odgovornosti podjetja do njegovega naravnega in družbenega okolja. Z njimi ustvarjamo pozitivno mnenje in gradimo oziroma ohranjamo ugled podjetja.  Osebna prodaja: v turizmu je veliko poklicev, kjer prihaja do osebnih stikov med osebjem oz. izvajalcem storitve in gostom oz. porabnikom storitve. To so receptorji, animatorji, informatorji, natakarji, sobarice, portirji in drugi. Zaradi tega je izrednega pomena, da ima podjetje skrbno izbran kader in izvaja aktivno

kadrovsko politiko, v katero med drugim spada tudi nenehno izobraževanje kadra.  Neposredno trženje oz. direktna prodaja: osnovna značilnost tega orodja je komuniciranje z obstoječimi ali potencialnimi kupci na neoseben način in ugotavljanje njihovega odziva. Med neposredno trženje štejemo trženje po pošti, prodajo od vrat do vrat, trženje po telefonu in v zadnjem času trženje preko interneta. Namen takšnega trženja je pridobiti bazo podatkov potencialnih kupcev.  Brošure, katalogi in drugi tiskani materiali: njihova glavna vloga nadomeščanje turističnega proizvoda, ki je zaradi svojih lastnosti neopredmeten ter se ga ob nakupu zaradi tega ne da prijeti, videti ali okusiti. Brošure, ki predstavljajo turistične proizvode in destinacije, nudijo otipljivo osnovo za pričakovanja, ki si jih turisti ustvarijo ob samem nakupu. S pomočjo brošur tako dodajamo fizične dokaze ter hkrati nudimo potencialnim turistom in posrednikom veliko informacij in vizualni predstavitev.  Trženje od ust do ust: tukaj govorimo o ustni, pisni ter elektronski komunikaciji, ki se navezuje na mnenja o minulih potovalnih izkušnjah s turistično storitvijo/doživetjem, podjetjem ali destinacijo.  Interaktivno trženje: uporablja dvosmerne komunikacijske kanale ter tako omogoča tržnikom izkoristiti priložnosti za večje medsebojno sodelovanje in samostojnost porabnikov zaradi uporabe informatike.

Pomembno vlogo v promociji turizma ima tudi blagovna znamka oziroma storitvena ali trženjska znamka kot jo imenujemo v turizmu. Znamka je grafičen znak, ki se od prvem snidenju vtisne v spomin, in tako že ob naslednjem srečanju točno vemo kaj pomeni oziroma katero podjetje predstavlja.

Konečnik Ruzzier (2010, 139) pravi, da je blagovna znamka kombinacija imena, izraza, simbola in oblike ter je namenjena prepoznavi in razlikovanju izdelka/storitve od drugih, njemu podobnih izdelkov/storitev. Blagovna znamka označuje izdelek in mu tako zagotavlja prepoznavnost na trgu ter razlikovanje od konkurence. Kupcu daje večjo zanesljivost pri nakupu, proizvajalcu pa omogoča doseganje višje cene in stabilnejšo prodajo. Urad republike Slovenije za lastnino pravi, da je blagovna oziroma storitvena znamka pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga oziroma storitve z grafičnim prikazom. Znak lahko predstavljajo besede, številke, tridimenzionalne podobe, črke, kombinacije barv, ali figurativni elementi (Republika Slovenija, 2007).

Tržna znamka je izraz, ki se v sodobni tržno-komunikacijski teoriji uporablja kot širši pomen izraza blagovna znamka, saj zajema korporativne, izdelčne in storitvene znamke (Konečnik Ruzzier 2010, 71).

V turizmu je lahko tržna znamka cela država oz. njeni posamezni deli. Tržna znamka je lahko zgradba kot tudi sama storitev (Kazić 2009, 354). Ni pa lastnost storitve ali izdelka, ampak je skupek vtisov, občutij in znanja, ki ga ima uporabnik o posamezni entiteti na trgu. Ta skupek vtisov tvorijo (Konečnik Ruzzier 2010, 71):  funkcionalne obljube,  emocionalne obljube,  izkustvene obljube,  koristi znamke,

 razlikovalne prednosti znamke,  osebnost znamke,  namen znamke,  vizija znamke,  vrednote znamke.

Ti elementi znamke tvorijo »zgodbo« znamke, ki jo ta pripoveduje svojim uporabnikom, zgodbo, ki jo uporabniki z uporabo želijo ponavljati. Večja, kot je želja uporabnikov, da bi bili del te zgodbe, močnejša je znamka in večji je njen tržni uspeh (prav tam).

Na sliki 1 vidimo tržno znamko Koroške, ki je sestavljena iz šestih izohips1. Te nakazujejo na razgibanost Koroške regije. Tri odebeljene izohipse prikazujejo tri doline (Mislinjska, Dravska in Mežiška dolina), Koroške regije. Oblika znamke spominja na srce, kar predstavlja na srčnost prebivalcev, hkrati pa ne stroga oblika srca simbolizira letnice na drevesnem štoru, ker ima Koroška dolgo tradicijo, prav tako je bogata z lesom. Barva znamke, ki prehaja iz modre v zeleno pa predstavlja povezanost gozda in vode.

Slika 1: Tržna znamka Koroške

Vir: (Koroška, 2016) Na sliki 2 prepoznamo logotip slovenskega turizma: »I feel Slovenia«

Slika 2: Tržna znamka Slovenije

Vir: Uradni slovenski turistično informacijski portal, 2016

1 Črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino. 8

3 OBČINA MISLINJA

Mislinja je občina, ki s svojimi 112,2 km² spada med srednje velike občine v Sloveniji. Število prebivalcev po zadnji meritvi (1.1.2016) je 4577. Občino sestavlja 11 naselij: Gornji in Srednji Dolič, Dovže, Mala Mislinja, Mislinja, Paka, Paški Kozjak, Razborca, Šentilj pod Turjakom, Tolsti Vrh in Završe.

Geografsko gledano je občina del severovzhodnega predalpskega hribovja, zavzema ravninski gornji del Mislinjske doline in Doliško podolje ter hribovita območja med Paškim Kozjakom, Pohorjem in Graško goro. Ozemlje se razteza od nadmorske višine 464 m pri izlivu Cesarjevega grabna v Pako do najvišjega Črnega vrha s 1543 m. Skozi občino tečeta reka Paka in Mislinja, po zadnji je občina dobila ime (Potočnik, Bezlaj, Gašper, Koprivnikar & Krebl 2010, 11).

Slika 3: Grb občine Mislinja

Vir: Občina Mislinja (http://www.mislinja.si/Datoteke/Slike/Novice/37597/l_37597_1.jpg) Slika 3 predstavlja grb občine Mislinja. Na njem sta šesterokotna zvezda in osmero - listni cvet. Simbol na grbu je bil najden na vratih cerkve, najstarejše v občini Mislinja, sv. Ahaca.

3.1 Kulturne znamenitosti

Podružnična cerkev sv. Ahaca Cerkev, posvečena svetniku Ahacu, je dobro ohranjena arhitektura iz okoli leta 1470. Gotski zvon nosi letnico 1478, kar pomeni, da gre za eno najstarejših cerkev na Koroškem. (Turistično društvo Mislinja).

Slika 4: Podružnična cerkev sv. Ahac

Vir: Turistično društvo Mislinja: http://www.td- mislinja.si/kat/p032/1610/6/1/CERKEV%20SV.%20AHACA.html

Cerkev sv. Lenarta Na hribu nad naseljem Mislinja so leta 1652 sezidali cerkev sv. Lenarta, ki so ji kasneje dodali zvonik in stransko kapelo (Potočnik, Bezlaj, Gašper, Koprivnikar, & Krebl 2010, 112). Posebnost cerkve je (gledano iz naselja Mislinja proti cerkvi), da po levi strani cerkvenih žlebov priteče deževnica, ki se nato zlije v reko Mislinjo in svojo pot nadaljuje v smeri Koroške proti reki Dravi. Iz žlebov, ki so na desni strani cerkve, pa se deževnica izliva v reko Pako, ki nadaljuje svojo pot po Štajerski, proti reki Savinji. Slika 5: Cerkev sv. Lenarta

Vir: Turistično društvo Mislinja: http://www.td-mislinja.si/h/znamenitosti/mis_1.jpg Cerkev sv. Mohora na Kozjaku Na starem prezbiteriju2 so edine nepobeljene gotske freske na tem področju. Freska prikazuje Jezusa Kristusa, ki je naslikan med dvema angeloma. Cerkev sv. Mohorja je bila v preteklem stoletju zelo obiskana kot božjepotna cerkev (Potočnik, Bezlaj, Gašper, Koprivnikar, & Krebl 2010, 113).

Marhatov most Marhatov most ohranja spomin na nekdanjo železniško progo, ki je povezovala mestno občino Velenje z občino Dravograd, zaradi česar je most zaščiten kot tehniški spomenik (LAS MDD - Pogodbeno partnerstvo, 2015).

Nogarjev mlin Nahaja se v naselju Razborca in je eden izmed redkih mlinov, ki ima ohranjen mehanizem že od samega začetka njegovega obratovanja (začetek 20. stoletja) (Kärntner Bildungswerk Betriebs GmbH).

Razvaline gradu Valdek Grad Valdek je eden najstarejših gradov na Koroškem, zgrajen je bil v 12. stoletju. Grad je obvladoval prometne poti iz Mislinjske doline proti Vitanju in v Šaleško dolino. Zelo zanimivo za Mislinjčane je, da je z gradu Valdek ohranjen urbar3 iz leta 1496, v katerem je vpisanih 117 podložniških kmetij. Večina imen, ki so omenjena, obstaja še danes. Ruševine gradu ležijo na strmi skali. Ohranjeno je samo obodno4 zidovje, ki je vidno na sliki 6 (Turistično društvo Mislinja).

2 Del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino. 3 Knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda do podložnikov. 4 Zunanji del kakega predmeta, navadno okroglega. 10

Slika 6: Nekdanji vstop na severni strani v grad Valdek

Vir: (Gradovi, 2016) Rojstna hiša Jožeta Tisnikarja V stavbi nekdanje fužine5 so ob prenehanju delovanja železarstva v občini Mislinja uredili stanovanjske prostore. V eni izmed stavb je živela družina Tisnikar s sedmimi otroki, med katerimi je bil tudi slikar Jože Tisnikar. Stavba je dobro ohranjena. Na betonski škarpi ob hiši je naslikan krokar, prepoznavni znak mislinjskega umetnika. Letno se v hiši odvijajo različne razstave. Konec oktobra odprejo razstavo v spomin na Jožeta Tisnikarja. Vsako leto je organizirana tudi slikarska kolonija, kjer sodeluje najmanj 12 domačih in tujih umetnikov (Turistično društvo Mislinja).

Jože Tisnikar je bil eden najbolj samosvojih umetnikov na Slovenskem. Prvo svoje delo je poimenoval Obdukcija. Že ime nam nakazuje, da je bila tema njegovega ustvarjanja predvsem smrt in osamljenost vseh živih bitij. Motive je črpal iz okolja, kjer je odraščal ter iz delovnega okolja, saj je bil zaposlen kot obdukcijski pomočnik. Njegov zaščitni znak je črni krokar, ki spominja na smrt. Za svoja dela je prejel Nagrado Prešernovega sklada za slikarska dela, razstavljena leta 1969. Njegova smrt je bila tragična, kot so bile tragične njegove slike in risbe, saj je umrl v prometni nesreči (Kulturno društvo Jože Tisnikar Mislinja, 2016).

Slika 7: Rojstna hiša Jožeta Tisnikarja

Vir: Turistično društvo Mislinja: http://www.td-mislinja.si/h/znamenitosti/TIS_1.jpg

5 Nekdanja topilnica železa, navadno s predelovalnico. 11

Slika 8: Jože Tisnikar in Krokar

Vir: (Kulturno društvo Jože Tisnikar Mislinja, 2016) Smučarski center Kope – Ribniško Pohorje Na zahodnem, najvišjem delu hribovitega Pohorja so smučišča smučarskega centra Kope – Ribniško Pohorje. Na njihovih smučiščih je urejenih 13 km smučarskih prog, ki so vidne na sliki 9. Med planinskima postojankama Ribniška koča na Ribniškem Pohorju in Grmovškov dom na Kopah je na voljo tudi 15 km urejenih tekaških prog (GTC KOPE, 2008).

Slika 9: Smučarski center Kope

Vir: (Slovenia holidays, 2016)

Športni center srednje velikih skakalnic Mislinja Na Nužejevem bregu je bila leta 1964 zgrajena prva skakalnica v občini Mislinji. Že naslednje leto so se ji pridružile tri skakalnice in tako je leta 1966 občina Mislinja imela 15, 20, 30 in 65 – metrsko skakalnico. Med leti 1987 in 1995 so dogradili in v plastiko odeli 30- metrska skakalnico, leto kasneje je plastično podobo dobila tudi 15-metrska skakalnica. Leta 1996 so 65- metrsko skakalnico porušili in na njeno mesto postavili skakalnico z železno konstrukcijo, ki je dovoljevala skoke tudi pri 90 metrih. V času od leta 1995 do 2002 je občina in hkrati država dobila najbolj celovit in urejen smučarsko skakalni center v Sloveniji. Ob največji skakalnici, K-90 m, so zrasle še skakalnice s kritičnimi točkami K-60 m, K-31 m in K-13 m. Leta 2004 je bila dograjena enosedežnica (Potočnik, Bezlaj, Gašper, Koprivnikar, & Krebl 2010, 341-342).

Slika 10: Smučarsko skakalni center Mislinja

Vir: (Smučarsko skakalni arhiv, 2016) Zapuščina Rimljanov6 V Dovžah sta bili najdeni dve kamniti sekiri iz pozne mlajše kamene dobe. Ravninski del, varen pred poplavami, je pritegnil že Kelte in Rimljane. Leta 1835 so na Pušnikovi njivi odkrili dva rimska nagrobnika, ki bi naj izhajala iz druge polovice 1. ali začetka 2. stoletja.

Leta 1909 je slovenjgraški notar Hans Winkler raziskoval ostanke rimske podeželske vile (vila rustika7) na Pušnikovi njivi. Odkrili so skoraj meter široke temelje objekta velikosti 13 m x 15 m, opečnat kanal za dovajanje vročega zraka in ostanke gospodarskih poslopij, kar je vidno na Slika 11. Poleg navedenega so našli še novec Pija in nekaj kosov hišne keramike. Kot točko spomina so v bližini Pušnikove hiše leta 2003 postavili arheološki park s tablo, na kateri so predstavili stanje raziskav vile rustike iz Zgornjih Dovž. Hkrati so opozorili tudi na edinstveno kombinacijo arheološkega in etnološkega spomenika – vile rustike in doma ljudskega zdravilca »Starega Pušnika«.

Leta 1940 so v Spodnjih Dovžah odkrili tretjo nagrobno ploščo iz marmorja, posvečeno stoletniku Atelavdu, skupaj z ostanki gradbenega materiala. Gre za fragment8 površja nagrobnika s portretno nišo, od katere se je ohranila le desna polovica z ohranjeno doprsno podobo moža v polkrožni niši. Predvideva se, da je bila tukaj še ena vila.

Nekje med razvalinami Valdeka in Šentvidom so krajani naselja Završ odkrili še štiri nagrobnike, na njih so vklesana latinska imena keltskega izvora. Na podlagi tega se domneva, da je bila tukaj podeželska posest. Eden izmed nagrobnikov je prikazan na sliki 12.

6 Turistično društvo Mislinja 7 Zid iz grobo obdelanih kamnitih kamnov 8 Ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške 13

Slika 11: Vila Rustika v Dovžah

Vir: Turistično društvo Mislinja (http://sftp.slovenka.net/mislinja.si/meh/dolze/vilarustica2.jpg) Slika 12: Nagrobnik

Vir: Turistično društvo Mislinja (http://www.td- mislinja.si/kat/p032/1610/3/1/ZAPU%C5%A0%C4%8CINA%20RIMLJANOV.html)

3.2 Naravne znamenitosti

Črni vrh S 1542 m je najvišji vrh občine Mislinja. Nanj vodijo planinske poti iz Mislinjske doline, z Grmovškovega doma in z Ribniške koče ter Slovenska planinska pot, ki vodu od Slovenj Gradca do Maribora (Turistično društvo Mislinja).

Slika 13: Črni vrh

Vir: (Utrinki, 2016)

Huda luknja Tako je ime soteski reke Pake, dolgi 1 km, med hriboma Tisnik, ki sodi še h Karavankam, in Pečovnikom. Je tudi ime jame, v katero ponikne kratki potok Ponikva. Dolžina odkrite jame je 2,3 km: 20 dostopnih kraških votlin, med njimi Huda luknja, Vodni rov, Medvedji rov. Že leta 1935 so v jami našli ostanke paleolitskih9 poselitev:  kamniti možički in edinstvena koščena konica z lečastim presekom,  dve koščeni enoredni harpuni iz srednje kamene dobe,  sponka iz bronaste dobe,  keramika.

Turizem se je tukaj razvil zelo zgodaj, saj se je prvi turistični ogled zgodil že leta 1894. S tem obeležjem je Huda luknja postala ena iz med prvih turističnih jam na Slovenskem. Sedaj je jama dostopna turistom ob vodenju jamskih vodnikov jamarskega kluba. Ob cesti, ki pelje skozi Hudo luknjo je postavljen spomenik nadvojvodi Janezu. Z njegovo finančno pomočjo je bila zgrajena cesta skozi Hudo luknjo (Turistično društvo Mislinja).

Slika 14: Huda luknja

Vir: (Kraji - Slovenija, 2016) Lovrenška jezera Lovrenška jezera sestavlja dvajset manjših jezer. Nastala so pred 8000 leti z nanosi gline in peska. Debelina šote sega ponekod do globine 3 m. Lovrenško barje je največje visoko barje v Sloveniji in najjužnejše jezero na silikatni podlagi v Evropi (Turistično društvo Mislinja).

Slika 15: Lovrenška jezera

Vir: (Apartma Zeleni Dragulj, 2016)

9 Prazgodovinska doba , v kateri se uporablja kamenje za izdelavo orodja; starejša kamena doba 15

Mravljakova smreka Sodi med najdebelejše smreke v Sloveniji, saj obseg njenega debla znaša 338 centimetrov, višina pa 48 metrov. (LAS MDD - Pogodbeno partnerstvo, 2015).

Zoisov park V gornjem delu Mislinjske doline sta reki Mislinja in Glažutnica vrezali globoke jarke. Rudosledci so v 18. stoletju na Pohorju odkrili nahajališča železove rude in tako se je leta 1724 začela doba fužinarstva v Mislinji. Leta 1753 je obrate kupil Mihelangelo Zois. Sedemnajst let pozneje je bila posest izročena sinu Žigi Zoisu, znanemu mecenu10 slovenskih kulturnikov. V tem času je bil postavljen baročni dvorec – stanovanjsko in upravno poslopje za lastnike in upravnike. Celotna posest je bila urejena z velikim vrtom in parkom.

Park je v veliki meri še ohranjen, nahaja se pred upravno stavbo gozdarstva v Mislinji. Na severni strani parka je stala graščina, ki so jo leta 1970 zaradi dotrajanosti podrli. Veličastna drevesa, danes stara okoli 250 let, sodi med najdebelejša v Sloveniji. Duglazije11 so najdebelejše in najvišje, z obsegom večjim od štirih metrov. V parku so še bukve, jesen in lipe. Postavljena je tudi tabla, kjer je zapisana zgodovina Zoisovega parka (Turistično društvo Mislinja).

Slika 16: Zoisov park

Vir: (Občina Mislinja, 2016)

Tematske poti V občini Mislinja so na voljo štiri tematske poti:  Pot na Tičlerjev vrh (Dolomitna pot),  Pot jamskega medveda,  Gozdna učna pot Lopan in  Izvir Mislinje.

10 Kdor prostovoljno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik 11 Iglasto drevo s tankimi, dolgimi iglicami, po izvoru iz Amerike 16

3.3 Turistična ponudba

Gostinska in nastanitvena ponudba V občini je na voljo zelo malo število gostinskih kot tudi nastanitvenih ponudnikov. Večina ponudnikov je v smučarskem središču Kope, to so: Apartmaji Kope, Grmoškov dom in Lukov dom na Kopah. Poleg ponudnikov na smučišču sta v občini dva gostinska ponudnika. Pizzerija Vagon svojim gostom ponuja hitro prehrano: pice in hamburgerje, Gostilna Repolusk pa skrbi za praznovanja rojstnih dni, porok in ostalih obletnic, poleg tega pa nudi tudi vsakodnevne malice in kosila izletnikom. Glede ponudbe nastanitvenih objektov, pa poleg že prej omenjenih nastanitev na smučarskem centru, nastanitev v občini ponuja gostišče Joško. Gostom so na voljo nočitve v osmih sobah.

Na tabeli 1 je vidno število sob v hotelskih in nastanitvi podobnih objektih ter v ostalih nastanitvenih objektih v občini Mislinja od leta 2010 do 2015.

Tabela 1: Število sob v občini Mislinja

PRENOČITVENE ZMOGLJIVOSTI OBČINA Število sob 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Mislinja Hoteli in podobni 54 54 54 54 54 61 nastanitveni objekti Ostali objekti za nastanitev 71 64 64 70 64 64 Vir: STAT

Menimo, da občina potrebuje mladinski hotel. Kraj obišče veliko mladih ljudi. Čez občino je speljana tudi glavna cesta, ki povezuje Velenje v Slovenj Gradcu, kmalu pa bodo vso občino povezovale še kolesarske poti. To pomeni, da se bodo čez Mislinjo dnevno peljale mase ljudi, ki bodo prišle tako od daleč in od blizu. S tem, ko jim bo občina ponujala ugodno in kakovostno nastanitev, se bo povečala možnost, da turisti podaljšajo obisk in poizkusijo še kaj drugega kot le prenočitev.

Občane Mislinje bo potrebno spodbuditi, da se bodo tudi sami vključevali in pripomogli, da bo občino obiskalo več ljudi. Povečuje se število turistov, ki iščejo zunaj mesta, na podeželju prostor v naravi, kjer lahko zdravo in mirno preživijo dneve počitnic. In prav v tem vidimo priložnost za občino Mislinjo. V kraju je veliko okoliških kmetij, ki pridelujejo ekološko hrano, hkrati pa imajo v velikih hišah nezasedene bivalne kapacitete. Turizem bi bil njihova dopolnilna dejavnost, ki bi vsekakor pripomogla k večji obiskanosti občine kot podeželske turistične destinacije.

Dogodki v občini V tabeli 2 smo zapisali dogodke in prireditve, ki se v občini Mislinja odvijajo letno.

Tabela 2: Dogodki v občini ZAP. ŠT. NAZIV DOGODKA ČAS KRAJ 1. Koledovanje Januar Celotna občina 2. Pustni karneval Februar/marec Mislinja 3. Pomladansko čiščenje April Celotna občina 4. Sejem sadik in cvetja April Mislinja 5. Florjanova nedelja Maj Dolič 6. Kresovanje Junij Dolič in Završe 7. Občinski praznik Junij Mislinja 8. Apnenca Avgust Dolič 9. Pozdrav jeseni September Mislinja 10. Prednovoletni sejem December Mislinja VIR: (STAT, 2016)

Predstavili bomo pomembnejše dogodke in sicer Občinski praznik, Florjanovo nedeljo, Pustni karneval ter Apnen´co.

Občinski praznik občine Mislinja poteka zadnji teden v mesecu juniju, teden praznovanja se prične na soboto. V tem tednu se dogaja veliko tekmovanj, tako gasilskih kot tudi športnih. Pomemben je prikaz oglarjenja. Obrt v občini se je pričela leta 1797 in s vsakoletnim prikazom se ohranja spomin na zgodovino. S tem pa občina skrbi, da obrt, s katero so se prebivalci Mislinje v preteklosti preživljali, ne zamre.

Florjanova nedelja poteka prvo nedeljo v mesecu maju. Na ta dan se v vasi Dolič zberejo gasilci iz domače in iz bližnjih občin. V sprevodu se odpravijo od gasilskega doma Dolič – Šentflorjan do cerkve sv. Florjan (zavetnika gasilcev), kjer poteka maša. Po koncu maše se na parkirišču pred cerkvijo prikažejo vozila in oprema gasilcev, tako starejša kot tudi novejša.. Za tem sledi praznovanje z ansamblom.

Pustni karneval poteka na pustno soboto. V naselju Mislinja poteka povorka pustnih mask vse od gasilskega doma v Mislinji do športnega igrišča pri Osnovni šoli Mislinja. V povorki so udeležene skupinske maske iz celotne Koroške kot tudi iz Savinjske regije. Sodniki in občani ocenjujejo maske, tako skupinske kot tudi posamične, najboljše tri v vsaki kategoriji so tudi nagrajene.

Prireditev Apnen´ca prikaže obiskovalcem staro dejavnost, žganje apna. S to dejavnostjo so se v preteklosti preživljali krajani naselja Dolič, danes pa s prikazom žganja nadaljujejo tradicijo in skrbijo, da tudi mladi od blizu in drugod spoznajo to obrt.. Poleg tega v času Apnen´ce, ki traja tri dni, na prireditvenem prostoru gasilci prostovoljnega gasilskega društva Dolič – Šentflorjan pripravijo gasilsko tekmovanje, kulturno umetniško društvo Kozjak pa razstavi obrtne izdelke kot so izdelki iz papirja, pleteni koši, lončarski izdelki in podobno. Folkloristi poskrbijo za prikaz plesa, vaški godci pa za glasbo.

3.4 Rezultati anketiranja potencialnih gostov

Namen ankete je bilo ugotoviti, ali ljudje, ki niso občani občine Mislinja, poznajo občino ter njene turistične privlačnosti. Z analizo smo želeli ugotoviti naslednje:  kaj je pomembno za obiskovalce, ko se odločijo za obisk določene destinacije,  ali so anketirani že obiskali občino Mislinjo ter kaj so razlogi obiska,  ali poznajo naštete znamenitosti občine in  kje so pridobili turistične informacije o občini ter kakšne in kako kakovostne informacije so prejeli.

Potrebne podatke smo pridobili z metodo primarnega zbiranja podatkov, in sicer z anketiranjem. Anketni vprašalnik smo sestavili sami. Zajemala je11 vprašanj. Anketo smo izvedli preko spleta, saj nam je to omogočilo hitrejše zbiranje podatkov. Potencialne anketirance smo pozvali preko socialnih omrežij in tudi osebno.

Anketo je izpolnilo 57 oseb, od tega je bilo 38 predstavnic ženskega in 19 predstavnikov moškega spola. 32 vprašanih je bilo starih med 18 in 24 leti, 10 med 25 in 34 leti, 13 med 35 in 44 leti, dve anketirani osebi pa sta spadali v starostno skupino med 45 in 54 leti.

Vprašali smo tudi po stopnji končane izobrazbe: 30 anketiranih je pridobilo osnovno/srednješolsko izobrazbo, 17 strokovno višje/visokošolsko izobrazbo, 8 univerzitetno, dva pa sta magistrirala oziroma doktorirala.

Zadnje demografsko vprašanje se je nanašalo na dohodek oziroma na višino dohodka na osebo v družini anketiranega. 10 anketiranih je navedlo nižji dohodek od 500 €, 17 v višini med 500 in 750 €, 22 med 751 € in 1.000 €, trije so sodili v dohodkovni razred med 1.001 in 1.250 ter trije med 1.251 in 1.500 € dohodka. Dve osebi pa sta navedli dohodek, ki je presegal 1.500 €.

Pridobljeni podatki so bili računalniško urejeni v programu Excel.

Pri prvem vprašanju smo želeli izvedeti, kako pomemben je določen dejavnik za obiskovalca, ko izbira turistični kraj, pri tem se je lahko odločil med ocenami od 1 do 5. Ocena 1 je pomenila, da je dejavnik popolnoma nepomemben, ocena 5 pa, da je ključnega pomena. Za oceno 0 se je anketirani lahko odločil, ko o dejavniku ni imel mnenja ali ga ni poznal.

Slika 17: Dejavniki prihoda v izbrano destinacijo

Dejavniki obiska destinacije

v kraju je organiziran prostočasni program za turiste o kraju je na voljo kakovosten promocijski material v kraju bivajo prijatelji in družinski člani osebna varnost med bivanjem v turističnem kraju možnost nakupov organiziranost lokalnega transporta ponudba lokalne kulinarike kakovost nastanitve (hotel, gostišče...) prostočasni program/animacija (predavanja, nastopi,… dobropočutna (wellness) ponudba v nastanitvi… možnost za rekreacijo v nastanitvi, kraju ali okolici… kulturni program/prireditve v nastanitvi, kraju ali… čistoča turističnega kraja mir in tišina v nastanitvi in njeni okolici nastanitev je v bližini doma (vožnja do cilja ni dolga… naravne danosti (morje, gore, termalna voda, jezero...)

0 5 10 15 20 25 30 35 40 Ocena 6 Ocena 5 Ocena 4 Ocena 3 Ocena 2 Ocena 1

Iz grafa na sliki 17 lahko razberemo, da so za obiskovalce pri splošnem odločanju za obisk destinacije najpomembnejši dejavniki: naravne danosti (morje, gore, termalna voda, jezera …) sledi dejavnik osebne varnosti med bivanjem v turističnem kraju, takoj za njim pa je čistoča turističnega kraja. Tretje najmanj pomembna lokacija v bližini doma (vožnja do cilja ni dolga in naporna), predzadnje mesto zaseda dejavnik, da v kraju ni na voljo kakovostnega promocijskega materiala, na zadnjem mestu je dejavnik, da bivajo v kraju prijatelji in družinski člani.

Podatki ankete nam kažejo trenutno situacijo, ki se odvija v Sloveniji in v svetu. Dejavnik z najvišjo povprečno oceno so naravne danosti. Ljudje vedno več časa preživijo na delovnih mestih, po osem ur in več na dan presedijo v stolih, zato nas ne čudi, da si želijo v času počitnic in dopusta izkoristiti možnost izhoda iz prostora in uživati v danostih matere narave.

Dejavnik osebne varnosti nakazuje na trenutne nemire na stari celini. V Evropo prihajajo mase beguncev, prav tako pa se v pomembnejših evropskih mestih odvijajo teroristični napadi, umira veliko nedolžnih ljudi. In veliko ljudi oziroma turistov se zaradi možnih napadov odločijo, da bodo ostali doma.

Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, kolikšen odstotek anketiranih je že obiskalo občino Mislinja. Ugotovili smo da je 95% anketiranih že obiskalo občino Mislinja, 5 % anketiranih pa tega še ni storilo.

Tretje vprašanje smo zastavili anketirancem, da bi izvedeli razlog njihovega prihoda v občino Mislinjo. Predvsem nas je zanimalo, ali bodo prevladali turistični razlogi ali osebni razlogi.

Slika 18: Vzrok prihoda v občino Mislinja

Vzrok prihoda v občino Mislinja

Verski razlogi Drugo: Zdravje Počitek in sprostitev Kultura Izobraževanje Poslovni razlogi (konferenca, … Zabava Šport/rekreacija Obisk sorodnikov in prijateljev 0 10 20 30 40 50

Na podlagi odgovorov (vidnih na sliki 18) smo izvedeli, da je 54 vprašanih tistih 95 %, ki so že obiskali občino Mislinja), označilo kot najpomembnejši dejavnik prihoda v občino obisk sorodnikov in prijateljev, sledita šport/rekreacija, takoj za njima pa zabava. Dejavnik, ki jih ni pripeljal v Mislinjo, so verski razlogi.

Iz grafa vidimo, da obiskovalci obiščejo občino Mislinja predvsem zaradi obiska sorodnikov. Dejavniki turizma v občini niso močno zastopani. Premalo ljudi pozna občino in njene privlačnosti in tukaj se vidi, da bo potrebno še veliko narediti, da se bo odstotek le teh zmanjšal.

Drugi dejavnik sta šport in rekreacija, kar nakazuje, da v občini so športni objekti in infrastruktura. Občina ima igrišča za različne športe, veliko je pohodniških poti, vedno več pa je tudi tedenskih telovadb kot so zumba, aerobika in podobno. Omeniti je potrebno tudi Odbojkarski klub Mislinja. Tako dekleta in fantje tekmujejo v državni ligi in veliko tekem državnega nivoja se odvija tudi v telovadnici Osnovne šole Mislinja.

Tretji dejavnik je zabava. Ta privabi predvsem mlade in tudi mlade po srcu. V občini prirejajo občasne zabave in gasilske veselice, na smučišču Kopa se nahaja Holcer klub, kjer se v času zimske smučarske sezone odvijajo razne zabave z različnimi skupinami, a je vsega naštetega vseeno premalo. Manjka urejen prostor, kjer bi se mladi lahko dobivali vse leto, kakšen klub. Potreben je tudi mladinski hotel, saj bi le ta zagotavljal nižje cene, dostopne za populacijo mladih, sočasno pa bi lahko bil središče zbiranja mladih, zaradi česa sočasno pa bi mladi in drugi ostali v občini še kakšen dan ali dva več.

S četrtim vprašanjem smo predstavili, ali anketirani poznajo najpomembnejše znamenitosti v občini Mislinji.

Slika 19: Poznavanje znamenitosti občine Mislinja

Znamenitosti občine Mislinja

Prireditev Mislinjski pust Prireditev Apnen´ca Tisnikarjeva domačija Lovrenška jezera Zoisov park Smučarski center Kope Grad Valdek Cerkev sv. Ahaca Huda luknja 0 10 20 30 40 50 60 NE DA

Na sliki 19 lahko opazimo, da sta znamenitosti, ki ju anketirani naj bolje poznajo, Huda luknja in Smučarski center Kope, sledijo jima Lovrenška jezera. Tem točkam bi morala občina posvetiti več pozornosti in sredstev.

Najmanj poznana znamenitost je Zoisov park, za katerega lahko avtorica kot občanka Mislinje pove, da ga zelo slabo poznajo tudi občani.

Huda luknja je dobro poznana in ima pomembno zgodovino, ogledi pa niso možni vsak dan. Ogledati si ni moč niti prve dvorane, čeprav za njen ogled ni potrebno spremstvo jamarja. Najmanj to bi morala občina spremeniti. Pred vhodom je postavljena lesena hiša, kjer so obiskovalci v času, ko so bile v Hudi luknji jaslice, kupovali vstopnice. V hiši bi morala vsakodnevno biti oseba, ki bi prodajata vstopnice za ogled prve dvorane. Skozi Hudo luknjo je speljana glavna cesta, ki povezuje občino Velenje z občino Mislinja, po stari trasi železnice pa bo v dveh letih zgrajena kolesarska proga, kar bo pripomoglo k večjemu obisku.

Zoisov park je imenovan po pomembnem Slovencu, Žigi Zoisu. V njem so mogočna drevesa. Park je privlačen, a kot je bilo pričakovati, ni dovolj oglaševan, da bi ga ljudje poznali, oziroma bi si ga želeli ogledati. Tudi kažipot, ki nakazuje pot do njega, je postavljen samo ob glavni cesti, potem pa se obiskovalec znajde v slepi ulici. Torej potrebno bo izboljšati turistično signalizacijo, da jih bo pripeljalo do cilja in ne samo nakazala poti.

Vprašanje 5 smo zastavili, da bi izvedeli, ali so anketiranci kje zasledili informacije o občini Mislinja. 56 % anketirancev je odgovorilo, da jih je zasledilo, ostalo so odgovorili nikalno.

Pri vprašanju 6 smo teh 56 % vprašanih, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, vprašali, kje so našli informacije o občini Mislinja (vidno na sliki 20). Hkrati pa nas je zanimalo tudi, kako ocenjujejo kakovost informacij o občini Mislinja (slika 21).

Slika 20: Dostopnost informacij o občini Mislinja

Dostopnost informacij 14 12 10 8 6 4 2 0 Splet Promocijski Turistično Turistična Knjiga Oddaja po letak, društvo agencija TV in radiu brošura Mislinja 1 2 3 4 5 0

Iz grafa lahko razberemo, da so anketiranci do največ informacij dostopali preko spleta, na drugem mestu so promocijski letaki in brošure, sledi Turistično društvo Mislinja, ki ima objavljene podatke na svoji spletni strani. Sledijo turistične agencije, ki ponujajo smučanje na Kopah. Na zadnjem mestu so promocijski letaki in brošure.

Ljudje so vse bolj mobilni, uporabljajo več spletnih gradiv, saj so cenejša ter hitrejše dostopna. Podatke in informacije, ki jih želi občina pokazati množici ljudi, bo potrebno objavljati na spletu. Vendar ne monotono in nezanimivo, temveč z veliko fotografijami. Bolj kot branje, ljudi zanimajo fotografije. Če je fotografija privlačna očem, bodo prebrali tudi opis, če pa je že fotografija nezanimiva, bodo zapustili spletno stran. Spletne strani torej morajo biti torej interaktivne, novice pa vsakodnevno osvežene. Enako velja za promocijske letake in brošure: potrebno jih je narediti zanimive, oziroma, da bi prihranili na papirju, bi lahko po občini postavili elektronske table, kjer bi lahko turist poiskal zemljevid, uradne ure turističnega društva in občine, izvedel za znamenitosti kraja in za nastanitveno in gastronomsko ponudbo v kraju.

Slika 21: Kakovost informacij o občini Mislinja

Kakovost informacij 14 12 10 8 6 4 2 0 Splet Promocijski Turistično Turistična Knjiga Oddaja po letak, društvo agencija TV in radiu brošura Mislinja 1 2 3 4 5 0

Slika 21 prikazuje, da so viri informacij kakovostni, saj anketiranci prejmejo odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. Avtorico so odgovori presenetili, saj je bila mnenja, da so viri informacij slabi. Preden je javno objavila anketo je bila spletna stran občine Mislinje in Turističnega društva zastarela, na spletnih straneh ni bilo objavljeno trenutno dogajanje. Če gledamo s stališča osnovnih informacij o občini, so informacije bile dokaj kakovostne, a če gledamo s turističnega vidika, to vsekakor niso bile. Iz teh odgovorov lahko sklepamo še, da anketirance ponudba občine Mislinje ne zanima v tolikšni meri, da bi si poiskali podatke o privlačnostih in o njih tudi kaj prebrali. S tem lahko tudi razložimo zadovoljstvo s slabo kakovostjo informacij: iščejo kvečjemu osnovne podatke, ki pa so dosegljivi.

V zadnjem vprašanju smo anketirance vprašali, ali bi se odločili za organiziran izlet po občini Mislinja, če bi le-ta bil na voljo. Odgovori so pokazali, da prevlada mnenje (56 %), da bi se obiskovalci organiziranega ogleda udeležili. Visok pa je tudi odstotek vprašanih, ki se organiziranega ogleda ne bi udeležili.

Čeprav je razlika med pritrdilnimi in negativnimi odgovori minimalna, menimo, da je potrebno v občini oblikovati organizirane eno in dnevne turistične oglede. Potrebno jih je narediti zanimive in privlačne ter njihovo vsebino prilagoditi ciljnim skupinam. Gostom bi pokazali privlačnosti občine, jih naučili česa novega, jim dali možnost, da pokusijo gastronomsko ponudbo ….Zadovoljni obiskovalci bi to sporočili naprej in tako pripomogli k promociji občine tudi po sistemu širjenja novic od ust do ust.

3.5 Analiza globinskega intervjuja z županom občine Mislinja

Župan občine Mislinja, mag. Bojan Borovnik, pravi, da ima občina bogato dediščino, a žal je ponudba kraja slabo vključena v turistično.

Narava predstavlja temelj za razvoj zelenega in rekreacijskega turizma. Z dobro promocijo in trženjem pa bodo tudi ostale turistične privlačnosti pripomogle k večjemu turističnemu obisku. Prednost vidi v Hudi luknji kot naravni privlačnosti ter v ozkotirni železnici in kulturni dediščini Pergerja in Zoisa.

Potrebno bo poskrbeti tudi za dograditev gostinskih objektov ter prenočišč in nastanitvenih kapacitet na kmetijah ter za privlačne turistične storitve. V občini je potreben tudi turistično informacijski center, ki bi povezoval turistične ponudnike, predvsem pa bi skrbel za trženje in promocijo občine.

Občina s pomočjo Turističnega društva Mislinja in ostalih društev v občini skrbi za organizacijo prireditev. Prizadevajo si za trajnostni razvoj, zato so v ta namen ustanovili turistično komisijo, kateri je trajnostni razvoj glavna prioriteta.

Občina je do sedaj že pridobila evropska sredstva in sicer za objekt Center Kope, ki je namenjen promociji turizma na območju Natura 2000, pridobili so jih tudi za kolesarsko pot po Mislinjski dolini, nameravajo pa jih dobiti tudi za Hudo luknjo, njeno obnovo in razvoj.

Župan si želi, da bi občani na turizem gledali kot pozitivno in bi kot skupnost pripomogli k promociji turizma v občini. Za uspešnost zastavljenih ciljev pa bo potrebno sestaviti načrt in strateški razvoj turizma v občini, v katerem bi zastavili naslednje cilje:  promocija občine,  ureditev prometne infrastrukture,  povečanje števila nastanitvenih objektov,  izkoriščanje že obstoječih kulturnih in naravnih privlačnosti ter skupaj z njimi oblikovanje kakovostnih produktov namenjenih različnim tržnim segmentom doma in v tujini,  postavitev muzeja za ohranitev dediščine z vključitvijo železarske, gozdarske, steklarske in arheološke zbirke,  sodelovanje in povezovanje vseh turističnih ponudnikov v občini in tudi širše,  oblikovanje celostne podobe turizma v občini Mislinja.

3.6 SWOT analiza

Tabela 3: SWOT analiza PREDNOSTI SLABOSTI  kulturne in naravne privlačnosti  slaba cestna infrastruktura,  neokrnjena narava  premalo vlaganja v turizem, tako s  cestna in kolesarska infrastruktura strani občine kot prebivalstva  glavna cesta, ki teče skozi občino,  turistične privlačnosti med seboj niso povezuje dve večji mesti (Mestno občino povezane v turistične aranžmaje Velenje in Mestno občino Slovenj  premalo kažipotov, ki bi pripeljali do Gradec) naravnih in kulturnih znamenitosti  športna infrastruktura (skakalnice, igrišča  premalo strokovnih delavcev s za košarko, odbojko, nogomet, tenis) področja turizma  kmetije, ki pridelujejo ekološko hrano  slabo sodelovanje vodilnih v občini  zavarovani naravni rezervati (Natura  pomanjkanje nastanitvenih in 2000) gostinskih kapacitet  veliko število društev, ki organizirajo  za turizem neizkoriščena in najrazličnejše dogodke in prireditve zapuščena kmetijska poslopja  reki Mislinja in Paka (lastniki kmetij se starajo, ni mladih  gozdovi generacij)  možnosti za rekreacijo, mir in tišina  premalo vlaganja v promocijo kraja  sadovnjaki in turizma  kmetije, ki se že ukvarjajo z ekološko  slaba ozaveščenost o priložnostih pridelano hrano, bi ponujale tudi podjetništva v turizmu kapacitete za bivanje gostov  točnost in zanesljivost podatkov  tedenska prodaja ekoloških izdelkov na  občina nima lastnega turistično – tržnici informacijskega centra

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI  vračanje ljudi k naravi  zaraščanje krajine zaradi opuščanja  pridobivanje finančnih sredstev EU kmetovanja  odhajanje mladih s kmetij  zakonodaja  konkurenca

4 SKLEP

Občina Mislinja je majhna podeželska občina. Ima veliko naravnih in kulturnih danosti. Slabost občine pa je v tem, da te privlačnosti niso dovolj dobro izkoriščene, hkrati pa vidimo ravno v tem priložnost za razvoj turizma. Skozi nalogo so nas vodile hipoteze: H1: Večina anketiranih je obiskala občino Mislinja zaradi obiska prijateljev/družine. H2: Viri informacij o turistični ponudbi občine Mislinja so nizkokakovostni. H3: Velika večina anketiranih (70 %) bi se udeležila organiziranega programa po občini Mislinja, če bi bil na voljo. Na podlagi rezultatov anket in dodatnih raziskovanj smo lahko potrdili le H1. H2 in H3 smo ovrgli, ker so anketirani dejali, da so viri informacij kakovostni, saj so vse povprečne ocene nad oceno 3 (srednja vrednost), in ker je samo 56 % anketiranih dejalo, da bi se udeležilo organiziranega programa po občini. V nadaljevanju bomo zapisali predloge za izboljšanje turistične ponudbe v občini Mislinja. Omeniti moramo še članek Dnevnikove izvidnice v Mislinji (Levičnik, 2016), v katerem lahko preberemo, kako je turizem v občini samo velik potencial, ker je občina pustila izvidnika Dnevnika popolnoma ravnodušna. Prva slabost, ki jo omenja avtorica članka, je, da turistične informacije niso dovolj dobre oziroma so prikazane popolnoma nezanimivo, kar je prvi dejavnik, ki turista, ko se odloča za ogled destinacije, takoj odbije. A Dnevnikovih izvidnikov to ni odgnalo, zato sta se vseeno odločila obiskati Občino Mislinja. Odpravila sta se pred stavbo občine. Tam sta zelo hitro ugotovila, da občina nima turistične pisarne niti turistično informacijskega centra (najbližji je od občine oddaljen 15 kilometrov). Na občini sta naletela na zaposleno, ki ju je sicer sprejela, a jima glede turističnih privlačnosti ni znala pomagati, izgovorila se je, da ni iz te občine. Zanimala sta se tudi za kulinariko, zato sta se oglasila pri skorajda 100 let stari gostilni Repolusk. Direktor jima je omenil nekaj privlačnosti občine, tudi eno izmed najstarejših turističnih jam, a si je nista mogla ogledati, saj je ogled mogoč le po predhodni najavi pri jamarskem društvu. Zadnje, kar pa ju je dokončno odgnalo iz občine, pa je bila prenočitev. Iskala sta jo, a kaj kmalu ugotovila, da je v središču občine na voljo samo gostišče Joško. Lastnik je ob njunih vprašanjih postal silno nejevoljen in ju poslal v mestno občino Velenje, da naj poiščeta prenočišče tam. Na podlagi zgornjega članka lahko ugotovimo, da razen mankajoče turistične signalizacije ni infrastrukture in ni niti informacijske pisarne, niti privlačne spletni strani. Zaposleni na občini ne poznajo privlačnosti občine, edini ponudnik nastanitev v središču občine pa je nevljuden in s tem turiste odžene v sosednjo občino. Dobra stran občine so le gostinci, na primer furmanska gostilna Repolusk in Pizzerija Vagon. Ocenjujemo, da bo potrebnega veliko dela, da se trenutno stanje v občini spremeni. Hkrati ocenjujemo, da je vlaganje v turizem smiselno, saj ima občina veliko dejavnikov, ki bi ob ustreznem vložku pokazali rezultate, na primer to, da glavna cesta, ki teče skozi občino Mislinjo, povezuje dve mestni občini, in sicer Slovenj Gradec ter Velenje in da ima občina tudi smučišče Kope, ki je med turisti dokaj priljubljeno.

Danosti, ki so izkoriščene in tvorijo del turistične ponudbe, so neustrezno označene do njih ni dovolj dobrih kažipotov in druge signalizacije. Premalo je ljudi s področja turizma oziroma turističnih ustanov, ki bi skrbele tako za promocijo občine kot tudi za pomoč turistom ter obiskovalcem glede takšnih in drugačnih informacij. Zaradi navedenega smo mnenja, da bi bilo potrebno postaviti novo signalizacijo, ki bi popotnika pripeljala do točno izbrane privlačnosti. Ob znamenitostih bi bilo treba postaviti table z razlago v slovenskem in angleškem jeziku, predvsem pa postaviti dovolj smerokazov do točk samih. Že s tem bi potencialni gosti bolj samostojno spoznavali občino. Menimo, da bi bilo potrebno ustanoviti tudi Turistično – informacijski center Mislinja. V njem zaposliti strokovnjake s področja turizma, ki bodo na voljo gostom., hkrati pa bodo poskrbeli tudi za promocijo destinacije. Da bi dosegli izboljšanje sedanjega stanja, predlagamo izobraževanje že zaposlenih v občini, in zaposlovanje mladih, visoko motiviranih ljudi. Turistično društvo Mislinja bi moralo v občini poiskati sodelavce med mladimi, ki bi se začeli v društvo včlanjevati, hkrati bi prinesli tudi sveže ideje, s katerimi bi popestrili dogajanje v občini. Društvo bi moralo izdelati tudi promocijske letake za obiskovalce, na njih bi bile ob fotografijah zapisane glavne turistične privlačnosti in telefonski kontakt. Letaki bi bili na voljo na občini, v gostinskih lokalih in nastanitvah. Potencial vidimo tudi na turističnih kmetijah, saj se mnogo kmetij v občini že ukvarja z ekološko predelavo hrane, zato bi lahko imele kot dopolnilno dejavnost na kmetijah tudi nastanitev in kulinariko - po obojem beležimo globalno vse več povpraševanja. Dotaknimo se še naravnih in kulturnih privlačnosti v občini Mislinja Huda luknja igra pomembno vlogo v občini, skozi njo teče glavna prometnica, torej vidna in dostopna je vsakomur. Jamarsko društvo bi moralo urediti, da si lahko eno izmed najstarejših turističnih jam ogledajo obiskovalci skoraj vsak dan v letu. Ker bo občina gradila kolesarsko pot po trasi nekdanje železnice, torej bo kolesarska pot šla ob soteski Hude luknje, bo to lahko znatno pripomoglo k razvoju turizma na tem predelu občine. V turistično ponudbo Hude luknje bi dodali še legendo o beli gospe. Zgodba pravi, da bi naj v Hudi luknji živela bela gospa. Vsako noč, okoli polnoči, naj bi v Hudi luknji štopala mlade fante. Prisedla bi na zadnji sedež avtomobila in ko bi voznik pogledal v vzvratno ogledalo bi izginila in ga pripravila do tega, da bi skrenil iz ceste in povzročil prometno nesrečo. Zgodbo bi bilo potrebno na smiseln načini tržiti, saj smo mnenja, da bi privabila veliko radovednežev.

Občina Mislinja ima bogato kulturno dediščino, ki sta jo pomagala izoblikovati zlasti Perger in Zois ter železnica. V ohranitev spomina bi tudi to lahko vključili v kulturno ponudbo občine na način kot je že v mnogih mestih po Sloveniji. Čez občino bi vozil turističen vlak, ki bi obiskovalce popeljal čez zgodovino industrije v kraju. S tem ogledom bi goste opomnili kako pomembna je bila železnica, ki je pripomogla, da je transport v prejšnjem stoletju potekal lažje in hitreje. Občina Mislinja ima veliko tudi sakralnih kulturnih spomenikov, katere bi lahko povezovali v skupno tematsko pot. Enako velja za ponudbo za otroke na temo kulture in/ali sakralne dediščine: predlagamo, da jih v občini s privlačnim programom povežejo v novo tematsko pot za otroke; otroci bi tako raziskovali dediščino svojega kraja, hodili po naravi in prejemali nagrade, ko bi se česa naučili oziroma odkrili. S tem bi k spoznavanju občine spodbudili tudi starše.

Mislinjska skakalnica bi se morala zopet začeti vključevati v državna tekmovanja. Smučarski center Kope sprejema vsako zimo šolo v naravi iz osnovnih šol po vsej Koroški. Šola v naravi bi lahko potekala tudi v ostalih letnih časih po celotni občini in s pomočjo različnih zgodb, tematskih poti, katero smo predlagali v prejšnjem odstavku ter športne infrastrukture, približali občino Mislinja otrokom. V zadnjem času srečujemo po Sloveniji vedno več fitnesa v naravi. Občina ima veliko narave, postaviti je potrebno samo še ogrodja za fitnes. S tem si bi občina na hiter načina povečala število obiskovalec, ki iščejo prostor v naravi za sprostitev, šport in rekreacijo. Turizem je potrebno približati ne samo potencialnim obiskovalcem, temveč tudi domačinom občine Mislinja. Turizem prinaša veliko pozitivnih učinkov na prebivalstvo, prinaša delovna mesta, razvoj kraja…predvsem pa, kot pravi slogan turistične zveze Slovenije: »Turizem smo ljudje«. Turizem nastane z ljudmi in s srečnostjo le teh, ki ga ustvarjajo. Prebivalci občini morajo biti srečni in zadovoljni z bivanjem v občini. To bodo prenašali tudi na goste, s tem obiskovalci ne bodo vzljubili samo ustvarjalcev ampak bodo v lepši luči videli tudi destinacijo kot celoto.

LITERATURA IN VIRI

1. Alič, A., & Cvikl, H. (2011). Uvod v turizem in destinacijski menedžment. Pridobljeno 10. julij 2016 iz Historiat turizma v svetu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/I mpletum/IMPLETUM_359VELNES_Uvod_Alic.pdf 2. Apartma Zeleni Dragulj. (9. avgus 2016). Apartma Zeleni dragulj. Pridobljeno iz Rogla: http://www.zelenidragulj.si/wp-content/uploads/2014/06/lovrenska-jezera.jpg 3. Bieger. (2012). Leksikon turizma. Maribor: Multidisciplinirani raziskovalni inštirut Maribor. 4. Dinis, A. (23-24. june 2011). Rural Entrepreneurship and rural sustainability. Pridobljeno iz Tourism, niche strategy and networks as factors for both entrepreneurship and rural sustainability: http://www4.ntu.ac.uk/nbs/document_uploads/109318.pdf 5. Gradovi. (8. avgust 2016). Grad Valdek. Pridobljeno iz Gradovi: http://www.gradovi.net/grad/data/valdek/DSC03770.JPG 6. Grlica, Z. (2010). Oblikovanje turističnih proizvodov. Ljubljana: Zavod IRC. 7. GTC KOPE. (2008). GTC KOPE. Pridobljeno iz GTC KOPE. 8. Irshad, H. (Oktober 2010). Rural tourism - an overview. Pridobljeno 10. Julij 2016 iz Rural Tourism - An opportunity for sustainable development: http://www1.agric.gov.ab.ca/$Department/deptdocs.nsf/all/csi13476/$FILE/Rural- Tourism.pdf 9. Kärntner Bildungswerk Betriebs GmbH. (brez datuma). Pridobljeno 31. Julij 2016 iz Biseri naše kulturne krajine: http://www.kleindenkmaeler.at/ 10. Kazić, E. (november 2009). Management blagovnih znamk kot odgovor na recesijo v turizmu. Pridobljeno 5. avgust 2016 iz Zbornik 6.študentske konference Fakultete za management Koper: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-033- 8/prispevki/Kazic%20Ervin.pdf 11. Konečnik Ruzzier, M. (2010). Trženje v turizmu. Ljubljana: Meritum. 12. Koroška. (9. avgust 2016). Pridobljeno iz Koroška: http://www.koroska.si/si/images/logos/logoMain.png 13. Kraji - Slovenija. (9. avgust 2016). Kraji - Slovenija. Pridobljeno iz Huda Luknja: http://kraji.eu/PICTURES/korosko_savinjska/velenje_z_okolico/huda_luknja/IMG_291 5_huda_luknja_most_big.jpg 14. Kulturno društvo Jože Tisnikar Mislinja. (8. september 2016). Kulturno društvo Jože Tisnikar Mislinja. Pridobljeno iz Kulturno društvo Jože Tisnikar Mislinja: http://www.tisnikar.si/ 15. LAS MDD - Pogodbeno partnerstvo. (9. September 2015). Čudovite poti na Koroškem. Pridobljeno 1. Avgust 2016 iz Tematske poti: http://www.tematskepoti.si/ 16. Lebe, S. (2008). Kulturna dediščina in lokalne tradicije kot temelj turistične ponudbe podeželja. Maribor: Ekonomsko - poslovna fakulteta.

17. Lebe, S. S. (2012). Leksikon turizma. Maribor: Multidisciplinarni raziskovalni inštitut Maribor. 18. Lebe, S., Fuchs, W., Mundt, J., & Zollondz, H.-D. (2012). Leksikon turizma. Maribor: Multidisciplinarni raziskovalni inštitut Maribor. 19. Levičnik, V. (10. februar 2016). Dnevnik. Pridobljeno 11. avgust 2016 iz Dnevnikova izvidnica v Mislinji: https://www.dnevnik.si/1042729746 20. Muha, S. (september 2011). Konkurenca in kupci. Pridobljeno 12. Julij 2016 iz MUNUS 2: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_skladi/ Gradiva/MUNUS2/MUNUS2_136UporabaIKTpriPoslovanju_Konkurenca.pdf 21. Občina Mislinja. (9. september 2016). Pridobljeno iz Občina Mislinja: http://www.mislinja.si/ 22. Potočnik, J., Bezlaj, L., Gašper, T., Koprivnikar, M., & Krebl , R. (2010). Občina Mislinja (zbornik). Mislinja: Občina Mislinja. 23. Republika Slovenija. (2007). Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Pridobljeno 5. Avgust 2016 iz Republika Slovenija: http://www.uil- sipo.si/uil/dodatno/koristni-viri/pogosta-vprasanja/znamke/ 24. Slovenia holidays. (9. avgust 2016). Smučišče Kope. Pridobljeno iz http://www.sloveniaholidays.com/img/Image/img11688_screen2.jpg 25. Smučarsko skakalni arhiv. (9. avgust 2016). Mislinja. Pridobljeno iz Smučarsko skakalni arhiv: http://www.skisprungschanzen.com/photos/slo/mislinja/01.jpg 26. Turistično društvo Mislinja. (brez datuma). Turistično društvo Mislinja. Pridobljeno 31. Julij 2016 iz Turistično društvo Mislinja: http://www.td-mislinja.si/ 27. UNWTO. (2012). Leksikon turizma. Maribor: Multidisciplinarni raziskovalni inštitut Maribor. Pridobljeno iz www.worldtourism.org/suistaniable/top/concepts.html 28. Uradni slovenski turistično informacijski portal. (9. avgust 2016). Pridobljeno iz http://www.slovenia.info/si/Slovenska-turisti%C4%8Dna- organizacija.htm?ps_sto=0&lng=1 29. Utrinki. (9. avgust 2016). Od Klopnega vrha do Grmovškovega doma. Pridobljeno iz Utrinki: https://utrinki.files.wordpress.com/2012/12/pohorje_31.jpg 30. Wiedmann. (2012). Leksikon turizma. Maribor: Multidisciplinarni razsikovalni inštitut Maribor.

PRILOGE

PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK - TURIZEM V OBČINI MISLINJA ...... 2 PRILOGA 2: INTERVJU Z ŽUPANOM OBČINE MISLINJA ...... 4

Priloga 1: Anketni vprašalnik - turizem v občini Mislinja

ANKETNI VPRAŠALNIK – TURIZEM V OBČINI MISLINJA

Spoštovani!

Sem Kristina Rotovnik, študentka Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in pišem diplomsko nalogo na temo razvoja turizma v Mislinji. Vljudno Vas prosim za sodelovanje pri anketiranju, ki je eden glavnih virov informacij za mojo nalogo. Anketiranje je anonimno; podatke/rezultate anketiranja bom uporabila le v diplomskem delu.

1. Spodaj navajam vrsto elementov turistične ponudbe in prosim, da za vsakega od njih ocenite, KAKO POMEMBEN je za Vas, kadar NA SPLOŠNO izbirate turistični kraj. Možne so ocene od 1 = povsem nepomemben do 5 = zelo pomemben. 0 = pa označite, kadar o posameznem dejavniku nimate izoblikovanega mnenja/ne poznate ali pa ne želite odgovoriti.

POMEMBNOSTI ELEMENTA NA SPLOŠNO 1 2 3 4 5 0 naravne danosti (morje, gore, termalna voda, jezero …) nastanitev je v bližini doma (vožnja do cilja ni dolga in naporna) mir in tišina v nastanitvi ter njeni okolici čistoča turističnega kraja kulturni program/prireditve v nastanitvi, kraju ali okolici možnost za rekreacijo v nastanitvi, kraju ali okolici (golf, pohodništvo, tenis, kolesarjenje, nordijska hoja, plavanje, vodna aerobika …) dobropočutna (wellness) ponudba v nastanitvi (savne, masaže, bazeni ...) prostočasni program/animacija (predavanja, nastopi, delavnice, izleti …) kakovost nastanitve (hotel, gostišče …) ponudba lokalne kulinarike organiziranost lokalnega transporta možnost nakupov osebna varnost med bivanjem v turističnem kraju v kraju bivajo prijatelji in družinski člani o kraju je na voljo kakovosten promocijski material v kraju je organiziran prostočasni program za turiste

2. Ali ste že obiskali občino Mislinja? a) DA b) NE Če ste odgovorili z NE, prosim, preidite na vprašanje številka 3.

Če ste odgovorili z DA, prosim, obkrožite črko pred vzrokom, ki Vas je pripeljal v občino Mislinja. a) Sprostitev in počitek b) Poslovni razlogi (tudi konferenca, kongres, seminar …) c) Obisk prijateljev in sorodnikov d) Izobraževanje e) Kultura f) Zdravje g) Šport/rekreacija h) Zabava i) Verski razlogi j) drugo (prosim, navedite): ______

3. Poznate katero izmed znamenitosti v Občini Mislinja? Prosimo, označite s križcem ustrezen odgovor. Znamenitosti DA NE Huda luknja Cerkev sv. Ahaca Grad Valdek Smučarski center KOPE Zoisov park Lovrenška jezera Tisnikarjeva domačija Prireditev Apnenca Prireditev Mislinjski pust

4. Ali ste kjerkoli zasledili informacije o občini Mislinja? a) DA b) NE Če ste odgovorili z NE, prosim, preidite na vprašanje številka 5. Če ste odgovorili z DA, prosim, ocenite zadovoljstvo z dostopnostjo in kakovostjo informacij o turistični ponudbi občine Mislinja. Dostopnost Kakovost Vir informacij 1 2 3 4 5 0 1 2 3 4 5 0 Splet Promocijski letak, brošura Turistično društvo Mislinja Turistična agencija Knjiga Oddaja po TV ali radiu

5. Ali bi se udeležili organiziranega ogleda občine Mislinja, če bi bil na voljo? a) DA b) NE

6. Vaš spol a) moški b) ženski

7. Vaša starost a) od 18 do 24 b) od 25 do 34 c) od 35 do 44 d) od 45 do 54 e) od 55 do 64 f) od 65 do 74 g) od 75 do 84 h) 85 in več

8. Vaša zadnja zaključena stopnja izobrazbe a) osnovna/srednješolska b) strokovna višje/visokošolska c) univerzitetna d) magisterij/doktorat

9. Prosim, navedite še višino mesečnega prihodka na osebo v Vaši družini: a) manj kot 500 € b) med 500 in 750 € c) med 751 € in 1.000 € d) med 1.001 in 1.250 € e) med 1.251 in 1.500 € f) nad 1.500 €

Najlepša hvala za sodelovanje

1. Kako vidite turizem v občini Mislinja? Občina Mislinja se srečuje s pomanjkljivo organizacijsko strukturo na področju turizma. Glavni organ na področju turizma je občina, saj nimamo nobenega javnega zavoda s področja turizma. Nujno potrebna je ustanovitev TIC-a, ki bi bil povezovalni člen med vsemi turističnimi ponudniki in bi skrbel za trženje turistične ponudbe. V občini aktivno deluje Turistično društvo Mislinja, ki skrbi za večje prireditve v kraju, ki so lepo sprejete med domačini in prebivalci širše okolice. Za razvoj turizma sta pomembni tudi razvojna agencija RRA Koroška in Lokalna akcijska skupina Mislinjske in Dravske doline LAS MDD. Na področju turizma nas čaka še ogromno dela, saj imamo veliko naravnih danosti, ki bi jih lahko uspešno tržili.

2. Menite, da so turistične danosti dobro pokrite in jih znamo sploh dobro tržiti, zakaj? Občina Mislinja se lahko pohvali z bogato naravno in kulturno dediščino. Naravne znamenitosti so sicer nepogrešljive za nadaljnji razvoj in predstavljajo še nerazvite turistične priložnosti, predvsem za razvoj zelenega in športnega turizma. Ugotavljamo, da so tudi druge številne znamenitosti še neizkoriščene in jih bo potrebno z dobrim trženjem in promocijo razvijati in privabiti še veliko več obiskovalcev.

3. Kje vidite razvojne turistične potenciale občine? Razvojne turistične potenciale občine vidimo v zelenem in športnem rekreativnem turizmu. Potreben je tudi razvoj in dograditev gostinskih objektov ter prenočišč in nastanitvenih kapacitet na kmetijah in poskrbeti za privlačne proizvode in produkte. Kot potencial vidimo tudi obnovitev Hude luknje in otvoritev le-te za ogled, obstoječe smučarske skakalnice, kolesarsko pot in še mnogo drugih.

4. Ali se turistični ponudniki povezujejo med seboj in z občino? Turistični ponudniki se povezujejo med seboj in tudi z občino.

5. Kako je z evropskimi sredstvi? Evropska sredstva smo pridobili za objekt Center Kope, ki je namenjen promociji turizma na območju Natura 2000. Sredstva smo pridobili tudi za kolesarsko pot po Mislinjski dolini. V prihodnje pa imamo namen pridobiti tudi sredstva za Hudo luknjo…

6. Kdo je odgovoren za turizem v občini Mislinja? Glavni organ na področju turizma je občina, aktivno pa sodelujejo tudi vsa društva v občini.

7. Vedno več uspešnih turističnih ponudnikov se zaveda in hkrati vidi priložnost v trajnostnem turizmu, kaj pa občina Mislinja, kaj menite o tem, se da kaj narediti oziroma je že kaj narejeno v tej smeri? Vsekakor nam je v interesu trajnostni turizem v naši občini, zato smo ustvarili turistično komisijo, ki pospešeno dela v tej smeri.

8. Kot podeželska občina se nam odpira velika razvojna možnost, saj ljudje iz mesta vedno bolj iščejo sprostitev v naravi, stran od betona, kaj lahko stori občina in prebivalci le te? Imamo lego med dvema večjima športno-rekreativnima centroma; Rogla in Kope, Pohorje, sotesko Pake in v njej kraško jamo Huda luknja… Vse to moramo začeti bolj aktivno tržiti in poskrbeti za strukturo na področju namestitev in gostinske dejavnosti. Trenutno zadovoljujemo potrebe lokalne populacije in enodnevnih obiskovalcev. V prihodnje bi bilo potrebno razviti ponudbo z zahtevnejšo kulinariko slovenskega in mednarodnega okolja. Imamo možnost razvoja aktivnih počitnic v naravi, možnost in tradicijo razvoja zimsko-smučarskega centra Kope, izhodišče za pohodniško planinske ture, kolesarsko pot… Spodbujati je potrebno tudi občane za pozitivno sprejemanje turizma kot načina življenja.

9. Kaj je slabost občine, kaj nam manjka, ali lahko to pridobimo ali je to le vrzel v turizmu občine? Potreben je načrt in strateški razvoj turizma v občini, večja prepoznavnost občine, ureditev prometne infrastrukture, premalo imamo turistično nastanitvenih objektov, zlasti manjših kakovostnih penzionov in nastanitev na kmetijah. Povečati izkoriščanost že obstoječih naravnih in kulturnih potencialov, oblikovati kakovostne produkte namenjene različnim tržnim segmentom doma in v tujini. Manjka nam muzej za ohranitev kulturne in naravne dediščine z vključitvijo železarske, gozdarske, steklarske in arheološke zbirke. Spodbudili bi lahko tudi oživitev kulturne dediščine, kot je del trase ozkotirne železnice, oživitev zgodovinske dediščine Zoisa in Pergerja. Povečati moramo povezanost in sodelovanje vseh turističnih ponudnikov v občini, širše v regiji in med regijami. Pristopiti moramo tudi k oblikovanju celostne podobe turizma v občini Mislinja, da se poveča prepoznavnost doma in v tujini.