- 30 - ZGAAJENOST, VZDA2EvAN..E IN N. Rožič FUNKCIONlfWllJE HIDROSISTEMOV

Niko ROŽIČ·

NACIONALNI PROGRAM UREJANJA VODA

Nacionalni program urejanja voda v Sloveniji nastaja v času specifičnih dilem in nedorečenosti. Najpomembnejši okoliščini sta dve: z osamosvojitvijo Slovenije se je bistveno spremenil pravno - sistemski okvir vodnega gospodarstva, na drugi strani pa smo soočeni s trajnim oženjem materialnega položaja vodnega gospodarstva.

Sistem samoupravnega družbenega planiranja je razpadel ne da bi ga uspeli nadomestiti z ustreznejšim. Uresničitev Zakona o varstvu okolja zahteva spremenjen odnos do okolja in zato tudi do razmerij, ki so danes na področju urejanja voda. Pogled na prostor, poseganje v prostor je ob tem zakonu in tudi drugih uzakonil spremenjen pogled na vode. Rešitve, ki jih bo na področju urejanja voda ponujala stroka bodo pod vedno ostrejšo presojo. Za vodno gospodarstvo, celoto vemo, da je dajala in da bo tudi v prihodnje morala posredovati osnove in pogoje za razvoj urbalnih in drugih sistemov. Vodno gospodarsko tako močno vpliva na človeko okolje, ga izboljšuje oziroma poslabšuje v odvisnosti kako uspešne oz. neuspešne, prilagojene in neprilagojene so bile izbrane rešitva.

Do vzpostavitve nove pravne ureditve na vseh segmentih prostora, bomo soočeni s stanjem sistemske praznine, ki brez jasnih usmeritev postavlja pred načrtovalce nekatere praktično nerešljive dileme. Dokler ne bodo na novo oblikovani in politično verificirani družbeni cilji na vseh , za vodnogospodarstvo relevantnih podočjih, toliko časa bo mogoče posamezne segmente družbenega razvoja oblikovati samo sektorsko - torej kot parcialne in nujno neusklajene zamisli urejanja posameznih področ i j . Integracija različnih pogledov zato terja, od pripravljalcev Nacionalnega programa urejanja voda, več naporov in sredstev.

Nadaljuje se trend oženja sredstev za dejavnost vodnega gospodarstva in to kljub temu, da celo posledice poplav, v letu 1990, 1992 in na novo v letošnjem letu, še niso odpravljene. Vodni režim je zato na ogroženih območjih v skrajno labilnem stanju - kar je še posebej zaskrbljujoče v pogojih očitne klimatske nestabilnosti. V takem stanju je težko pripravljati razvojni dokument sektorja, urejanje voda, saj sodi stabilno gmotno okolje med osnovne predpostavke načrtovanja različnih razvojnih politik. Ob dejstvu skrajno skrčenih sredstev za vodno gospodarstvo se izpostavlja dilema smiselnosti dolgoročnega načrtovanja razvoja dejavnosti, saj problem smeri razvoja v celoti nadomesti problem vsaj minimalnega ohranjanja obstoječega, za kar pa vemo dovolj.

Kaj torej načrtovati?

Ne glede na drugačne, k razvitim državam usmerjene razvojne trende pa je lahko Nacionalni program dokument redifiniranja vloge in položaja te dejavnosti v družbi. Kritika nastajajočega Nacionalnega programa urejanja voda, ki bi hote ali nehote spregledala pomen tako opisanega širšega konteksta, bi po globokem prepričanju

• Niko ROŽiČ dipl. ing. gradb., Hidrogea d.o.o. Inženiring za vodno gospodarstvo, Maribor Glavni trg 19c

MiŠiČEV VaDARSKI DAN '93 - 31 - ZGRAJENOST, V2DAŽEVANJE IN N. Rožič FUNKCIONIRANJE HIDROSISTEMOV

pripravljalcev tega dokumenta spregledala bistvo problema in opisanih predlogov reševanja.

Dokument izhaja iz opredelitve krize kot priložnosti za spremembe in je osredotočen na oblikovanje vzvodov za kvalitativno preobrazbo urejanja voda. Sodimo, da je osnovni vzvod v vzpostavitvi z razvitimi državami primerljivega ekonomskega sistema, ter preureditev sistema upravljanja z vodami. Takšen dokument bo lahko le podlaga in izhodišča za željene spremembe. Od izpolnitve nekaterih postavk, na katere posebej opozarjamo, bo odvisno v katerih smereh bo mogoče predlagane usmeritve dopolnjevati in odpravljati.

Nacionalni program urejanja voda nastaja skupaj z drugimi podlagami za smotrno vodenje politike na tem področju . Na eni strani izhaja iz usmeritev Strategije vodnega gospodarstva, na izvedbeni ravni pa ga ., podpira pripravljena Metodologija priprave vodnogospodarskih načrtov. Posebej omenjamo tudi Študijo predpisov iz področja vodnega gospodarstva, kar vse vzpostavlja izhodišče za začetne korake v smeri nadaljnega razvoja na področju vodnega gospodarstva.

Vsebina Nacionalnega programa urejanja voda obsega:

1. Analizo stanja varstva pred vodo in varstvo vode (kakovost, količine)

2. Ugotovitve in cilji, kot sinteza analize stanja in program urejanje voda do leta 2000.

1 .Analiza stanja varstva pred vodo in varstvo vode (kakovost, količine)

Vodno gospodarstvo razpolaga z dovolj podatki na področjih varstva pred vodo in varstva vode. Skupek vseh dosegljivih podatkov je omogočil, da smo v tem poglavju Nacionalnega programa predstavili Slovenijo kot seštevek v vodnih obmčjih Mura - - - Gorenjska - - Dolenjska - Soča . Primorska. V Nacionalnem programu nismo enačili opredeljenih območij , z vodnimi območji v upravnem smislu, ki pa so zaradi statističnih podatkov žal osnova za analitično presojo ekonomskih podatkov. Značilne hidrološke podatke v Nacionalnem programu smo predstavili v karakterističnih prerezih podanih s posebnim šifrantom in prezentiranih na kartah v merilu 1: 1.000.000 in 1:400.000 .

Na področju varstva · pred škodljivim delovanjem voda so podani v Nacionalnem programu tekstualno, grafično in tabelarično podatki o: gostoti rečne mreže, dolžini in urejenosti vodotokov in tudi še podatki o erozijskih področjih in poplavnih površinah v Sloveniji. Poplavnih površin v Sloveniji je še vedno 57.473 ha med tem ko je od celotne dolžine 33.617 km urejenih vodotokov 2.405 km . Zaznavnih erozijskih pojavov v Sloveniji je na površini cca 9.000 km2 oz. na 64 % površine, od tega je 30.000 ha močneje erodiranih površin p.riloge (Karta 4, Karta 5 in Karta 6) bodo predstavljene na posvetovanju in v končnem Zborniku referatov.

MiŠiČEV VaDARSKI DAN '93 - 32 - ZGRAJENOST, V2DRŽEVAf\L..E IN N. Rožič FUNKCIClf'.jIAANJE HDAOSIS1EMOV

Varstvo kakovosti vode

Kakovost površinskih voda, po podatkih iz leta 1991, izkazuje prvi kakovostni razred le še v povirjih rek. Pretežni del površinskih voda je v drugem ali na mejimed drugim in tretjih kakovostnim razredom. V četrtem kakovostnem razredu se nahajajo naslednji pomembnejši vodotoki: Sava, Savinja in Drava pod izpusti odplak večjih onesnaževalcev (Ljubljana, Krško, Celje, Maribor) . Med zelo prizadete sodijo tudi nekatere manjše reke: pod Mursko Soboto, Paka pod Šoštanjem, Ščavnica pod Ljutomerjem, Sotla pod Rogaško slatino, pod .Štorami, Meža pod Ravnami, pod Slovenj Gradcem, pod Ilirsko Bistrico ter pod Konjicami. Kritično so onesnaženi naslednji odseki vodotokov (četri kakovostni razred) Ščavnica - Pristava, Sava - Krško, Medvode, Kamniška Bistrica - Beričevo, Ljubljanica - Zalog, Savinja - Laško, Rinža - Kočevje, Koren - Nova gorica ter Hubelj - Ajdovščina.

V Sloveniji je zgrajenih 54 čistilnih naprav za odpadne komunalne vode in vrsta čistilnih naprav za predčiščenje industrijskih odpadnih voda. Iz podatkov obstOječih čistilnih naprav ugotavljamo, da je veliko naprav ekološko in ekonomsko neustrezno koncipiranih. Znana je ocena, da je cca 40 % do 50 % vloženih sredstev, v preteklem času, bilo neučinkovito porabljenih. Priloga: Karta 7 (bo predstavljeno na posvetovanju) .

Za kakovost večjih podtalnic in vodnih izvirov so v Nacionalnem programu posredovani podatki o njeni kakovosti in o onesnaženosti. Postopno interziviranje kmetijska je že močno ogrozili kvaliteto podtalne pitne vode na marsikaterem področju v bližini večjih urbalnih sredin, pa talno vodo občutno ogrožajo lokalna onesnaženja. To še posebej velja za podtalnico Ljubljanskega polja in Spodnje Savinjske doline.

Vodni izviri po kvaliteti še ne predstavljajo splošnega problema, vendar pa bi morali tudi njim in njihovi zaščiti nameniti več pozornosti. Zavarovanje vodnih virov v Sloveniji ni zadovoljivo, od 126 za oskrbno s pitno vodo pomembnih vodnih virov, so podatki o njihovi zavarovanosti na voljo od 96 virov in le za 36 virov so občine sprejele ustrezne odloke. Priloga: Karta 8 in Karta 9 (bo predstavljena na posvetovanju).

Kakovost morja lahko ocenjujemo samo s sanitarnega in evtrofikacijskega vidika.Za esteski vidik ocenjevanje ni mogoče, saj ne obstajajo znane objektivne metode.Obalno morje je na posameznih mestih, kljub centralizirani kanalizaciji in podvodnim izpustom sanitarno oporečno. Vzrokov za tako stanje je več: vzdrževanje komunalnih naprav, štednja na račun neizpolnjevanja tehnoloških zahtev in drugo. Izgradnja centralnega kolektorja vzdolž Lucijsko - Porto roške obale, kolektorja v Strunjanu in Izoli ter premestitev izliva odpadnih voda mesta Koper z Bonifike v ustje Rižane pa ima pomembnejši vpliv na kvalitetno stanje, v smislu prenosa onesnaženja na druga področja in dalje na odprto morje.

Ekonomski vidiki vodnega gospodarstva

V ekonomskem delu Nacionalnega programa, ki je najobsežnejši, je analizirano stanje vodnega gospodarstva v luči gospodarskih gibanj in strukture družbenega

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 - 33 - ZGRAJENOST, V2DAŽEVANJE IN N. Rož i č FUNKCIONIRANJE HIDROSIS1EMOV

proizvoda. Grafično je posebej predstavljeno zmanjševanje deleža vodnega gospodarstva, ki je bilo v zadnjem obdobju celo največje med vsemi primerljivimi panogami. Priloga: Stopnja rasti v 1. 1984-1989.

5.

Udeležba v družbenem proizvodu se je v letih 1986 - 1980 gibala v višini 0,46 % DP, oz. 0,51 % DP v obdobju 1986 - 1990. V letu 1991 je padel na 0,18 % in leta 1992 na 0,09 % DP (brez upoštevanja sredstev za odpravo posledic škod vodne ujme iz 1. 1990). Čeprav je primerjava teh podatkov težka z podatki drugih držav pa smo v programu podali primeljive podatke, ki bistveno presegajo vlaganja primerljiva z našo državo.

Posebej smo opozorili, da znaša premoženje vodnega gospodarstva Sloveniji (zgrajeni objekti in sistemi) 67.402 mio SIT po stanju 31.12.1992 oz. cca 1,1 miljarde DEM . Zakonodaja na vseh področjih zahteva, da lastniki premoženja odvajajo amortizacijo namensko za vzdrževanje zgrajenih objektov in sistemov, kar pa ni primer v vodnem gospodarstvu Slovenije. Nerazumljiv je mačehovski odnos družbe, da ne zagotavlja najmanj sredstev za enostavno reprodukcijo (vzdrževanje, popravila, obnavlanje) zgrajenih sistemov in objektov. Smiselno gornja trditev velja tudi za naravne vodotoke, jezera, vodni in obvodni svet, kjer bi primerjalno morali zasigurati vsaj toliko sredstev, da bi iz dosedaj kurativnega sistema financiranja vzdrževanja naravnih vodotokov prešli na preventivo.

2. Ugotovitve in cilji, kot sinteza analize stanja in program urejanja voda do leta 2000 V poglavju ugotovitve in cilji smo po posameznih poglavjih dali naše videnje nadal nega razvoja urejanja voda. V tem poglavju seveda sami avtorji ne moremo biti dorečeni. Konfrotacija tega dokumenta z javnostjo pa ga bo sigurno obogatila.

Varstvo pred vodo - ugotovitve

-Katastrofalne posledice poplav v zadnjih letih so nas ponovno opozorile, da je pomemben del premoženja poplavno ogrožen in da ga ni mogoče zavarovati le s posegi v osnovno strugo vodotoka ampak, da je potrebno predvsem preprečevati poselitev poplavno ogroženih območij.

-Zaradi večletnega kurativnega načina vlaganj v vzdrževanje zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naravnih strug se učinkovitost in odpornost sistemov in objektov zmanjšuje.

-Problemi erozijskega delovanja voda v povirjih se stopnjujejo. Vlaganj je bilo odločno premalo. Sonaravno urejanje vodnega režima je bilo v preteklosti zapostavljeno. Osveščenost na tem področju pomeni, da bo za te namene potrebno zasigurati sredstva, saj sonaravno urejanje praviloma zahteva večja sredstva za vzdrževanje.

-Vodni in obvodni svet ni določen . Manjkajo kriteriji pa tudi zakonodaja, da bi definiranje nujno potrebnega obvodnega sveta bilo mogoče.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 - 34 - N. Rožič

Varstvo vode

-v preteklosti se praktično ni izboljšala kakovost nobenega vodotoka, razen Notranjske Reke, Sore in nekaterih odsekov vodotokv pod zgrajenimi čistilnimi napravami, kot n.pr. Paka pod Šoštanjem in drugje.

-Skrajno pazljiva, raionalna in učinkovita poraba vode je mogoča ob dobrem gospodarjenju in upravljanju z vodnimi zalogami.

-v pogledu zaščite kakovosti voda mora biti Slovenija obravnavana kot celoten prostor, v katerem je potrebno nameniti sredstva v najbolj problematične vodotoke.

-Zaščitna zalog pitne vode, podtalnice, izvirov pitne vode, površinskih in podzemnih kraških vod sodi med prioritetne naloge.

-Zaščita Blejskega in Bohinjskega jezera, ki sodita med najpomembnejše naravne in kulturne lepote Slovenije, z nizom manjŠih naravnih jezer (Triglavska jezera, Krnsko jezero) in umetne akumulacije predstavljajo posebno problematiko, kateri je v prihodnje potrebno posvetiti več študija, raziskovanj in iskanja večnamenske uporabe.

-Za zaščito Slovenskega morja, kjer so zaradi kratke obale zgoščene ekološko nasprotujoče si dejavnosti, ne obstajajo ekološko in gospodarsko dognane razvojne usmeritve. Premajhen je do sedaj bil povdarek na multilateralni dimenziji reševanja problematike.

-Vložena sredstva v izgradnjo komunalnih in indstrijskih čistilnih naprav niso bila v celoti optimalno izkoriščena. Razlogov je več. Pereč je problem stabilizacije in dispozicije odpadnega blata iz naprav. Slovenija ima vode sicer dovolj, vendar s tem bogastvom ne ravna smotrno. Priti do racionalne rabe terja integralno obvladovanje kakovosti in količin .

Ekonomski vidik urejanja voda

-Pretekla vlaganja v vodno gospodarstvo niso bila zadostna.

-Za vzdrževanje - enostavno reprodukcijO bi moralo biti zasigurano minimalno 0,27 % DP (v letu 1993 je za vodno gospodarstvo, v celoti za vse dejavnosti, bilo porabljeno 0,09 % DP) . Propadanje premoženja vodnega gospodarstva, brez trajnih in stabilnih sredstev,ne bo mogoče . Oscilacija vlaganj, v posameznih letih, predstavlja v efektu vedno večje zaostajanja za normalno urejenim vodnim premoženjem.

-Financiranje vodnega gospodarstva se povsod v svetu ureja pretežno iz državnega proračuna, močno pa je povdarjeno tudi interesno združevanje sredstev za višji standart urejenosti vodotokov (morda sonaravno urejanje).

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 - 35 - ZGRAJENOST. VZDRŽEVANJE IN N. Rožič FUNKOONIRANJE HIDAOSISTEMOV

Okvirni cilji, usmeritve in program do leta 2000

-Do leta 2000 se mora vodno gospodarstvo uveljaviti kot dejavnost, ki bo skrbela za ohranitev naravnega ravnovesja v povodjih in s tem obvladovala škodljivo delovanje voda, hkrati pa bo skrbela za zagotavljanje smotrne rabe in varstva vode.

-Izogibati se bo potrebno prihodnje grobim posegom v naravo. V postopku planiranja bo določiti dolgoročno namembnost zemljišč in v tem okviru usklajevati načrtovane ukrepe za doseganje optimalnega stanja vodnega režima.

-Gospodarjenje z vodami bo mogoče le v okvirih naravnih geografskih enot, območij. Zgodovinsko pogojeno in uveljavljeno organiziranost upravnih enot je potrebno obdržati. Predmet redifiniranja pa naj bi bile kvečjemu razmejitve nalog po nivojskem principu.

-Cilji celotnega vodnega gospodarstva Slovenije kratkoročni in dolgoročni morajo sloneti na kompleksni analizi ekološke problematike.

-Krajinska zasnova ureditve vodnega in obvodnega prostora in izdelava vodnogospodarski načrtov, ki bi prikazovali celotno ureditev vodnega režima bi naj ne bili samo načrtovani, ampak bi naj dobili tudi aplikacijo v prostoru.

-Kvalitativna preobrazba stroke na področju vodnega gospodarstva ter uveljavitev optimalizacijskih ter objektivističnih metod je predpogoj za dosego postavljenih ciljev. Potrebna bo ponovna reafirmacija stroke.

-Dopolnilno izobraževanje v stroki na vseh ravneh je enako predpogoj uspešnostipostavljenih ciljev.

-Zagotoviti je potrebno standardizirane podatkovne baze in lokacije.

-Za študijsko raziskovalna dela je potrebno v času gospodarske recesije posvetiti več pozornosti, zlasti pa povečati vlaganja.

Varstvo pred vodo

-Območja, katera ogrožajo visoke bode, bodo morala biti opredeljena kot območja z omejeno rabo.

-Bodočo pozidavo ter gradnjo infrastrukturnih objektov je potrebno preusmeriti izven poplavnih območij 100-letnih voda.

-Prednost mora imeti vzdrževanje obstoječih vodno gospodarskih ureditev.

-Varstvo pred vodo je potrebno povečevati s selektivni ukrepi. Opustiti je enostranske posege.

-Načrtovanje ureditev vodotokov, hudournikov in erozijskim območjem je potrebno poleg tehničnih rešitev podati tudi elemente za sočasno renaturacijo in revitalizacijo.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 - 36 - N. Rožič

Varstvo vode

-Osnovni cilj zaščite in izkoriščanja vodnega gospodarstva je izboljšati sedanjo kakovost voda in omogočiti racionalnejšo eksploatacijo.

-Skrb za kakovost voda se mora uveljaviti poleg deklerativne pripravljenosti k izboljšanju, kot element razvojne dejavnosti Slovenije.

-Problematiko disperzne polucije voda bomo obvladovali predvsem z preventivnimi ukrepi.

-Cilj zaščite kakovosti voda mora biti zagotavljanje II. kakovostnega razreda oz. naturaliziranega stanja voda in vodotokov.

-Racionaina zaščita voda terja vzpostavitev tesnega stika z javnostjo.

-Ustvariti je potrebno ravnotežje med disperznimi in centralnimi sistemi dispozicije in češčenja odpadnih voda.

-Izkoriščanje pitne vode je potrebno obravnavati integralno.

-Slovenija mora opredeliti jasno strategijo varstva in smotrnega izkoriščanja morja.

Cilji na področju ekonomskega sistema

-Razmejiti je potrebna sredstva za uresničitev osnovnih nalog vodnega gospodarstva, ki bi jih naj praviloma zagotavljal proračun in drugimi nalogami, kjer vodno gospodartstvo lahko nastopa kot dejavnik hitrejšega reševanja posameznih problemov.

-Nacionalni program urejanja voda mora sloneti na stabilnem in trajnem viru financiranja.

-Kot izvirni viri financiranja je predvideti prihodke državnega proračuna na osnovi koncesij za uporabo vode in odškodnin za onesnaževalce vode.

-Izvedba programov urejanja voda, ki presegajo splošen in javen interes družbe morajo financirati ali sofinancirati neposredni interesenti.

-Za vse naložbe morajo biti izdelani kriteriji učinkovitosti naložb.

Na osnovi tako postavljenih ugotovitev in ciljev je bila izdelana osnovna projekcija Nacionalnega programa urejanja voda. Okvirni program v varianti, kot je bil že predložen v recenzijo naročniku MOP, je programski odgovor na ugotovljene probleme vodnega gospodarstva. Kot takšen vsebuje povzetek tistih osnovnih rešitev, ki predstavljajo obvladovanje vključnih problemov vodnega gospodarstva. Izdelan program je samo organizirana zbirka potreb in najširši programski okvir Nacionalnega programa. Opisan okvirni program je ocenjen skoraj na 150 mio DEM in trikrat presega potencialno razpoložljiva sredstva. Nacionalni program, kot realni dokument, bo možno oblikovati v končni varianti podrobnosti šele na podlagi soočanja potreb in možnosti. Končni cilj

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 o 37 o ZGRAJENOST, VZDRŽEVANJE IN N. Rožič FUNKCIONIfW.lJE HIDROSISTEMOV

nadaljnega dela bo priprava Nacionalnega programa urejanja voda kot političnega dokumenta, ki bi bil namenjen za obravnavo in sprejemanje na državnem zboru, kot samostojni dokument ali kot dokument kot priloga k osnutku novega Zakona o vodah. Predvedeno je, da bi tak dokument obravnaval:

- financiranje in zastopanje VG v delitvi proračunski sredstev, - organizacijo VG ter instrumentih za obvladovanje problemov VG (zakonodaja, ostali pedpisi) - znotraj VG pa na:

tr varovanje pred vodami

tr zagotavljanje vodnih kočin

tr varovanje voda ter vodnih in obvodnih zemlj i šč.

V kartah 10, 11, 12 (bodo predstavljene na posvetovanju) je prikazan obseg vlaganj v varstvo pred vodo in varstvo vode. Zaradi še ne zaključene recenzije dokumenta, detaljno prezentiranje programa ni mogoče, saj bi lahko prezentacija podrobnosti ustvarila v javnosti neugoden odmev.

STOPNJE RASTI V LETIH 1984-1989

160 ~-c------~----~----~~- ---~----~--~108 f- I CI) 140 -o ------+------t-0------=.::=--~f'r_- O 106 5 120 ~------~"-'I -= !===~====~====r-1 104 -,

I-+- SKUPAJ ~ VOONO OOSP.• -- IHO AUO_ +-, KMET _ ~ '*' GOZDAR_ .. PAOM.2VUE

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93