OBČINA ČRNOMELJ OBČINSKI SVET 8340 Črnomelj, Trg svobode 3 tel. (07) 306-11-00, faks (07) 306-11-30 e-pošta: [email protected]

Številka: 900-6/2019-2 Datum: 22. 1. 2019

ČLANOM OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ

Zadeva: SKLIC 3. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ

Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 18. člena Statuta občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16) ter 23. in 25. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 103/13 in 4/18)

S K L I C U J E M 3. redno sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v TOREK, 29. januarja 2019, ob 17. uri v sejni sobi občine Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj

DNEVNI RED:

1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti. 2. Razprava in sklepanje o zapisniku 2. redne seje Občinskega sveta občine Črnomelj, z dne 3. 1. 2019. 3. Predlog kandidatov za priznanja občine Črnomelj za leto 2018. 4. Okvirni program dela Občinskega sveta občine Črnomelj za leto 2019. 5. Kadrovske zadeve. 6. Predlog Sklepa o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti občine Črnomelj. 7. Premoženjsko pravne zadeve. 8. Odgovori na vprašanja in pobude članov sveta. 9. Vprašanja in pobude članov sveta.

Župan občine Črnomelj Andrej Kavšek, l.r.

Vabljeni: - Drago Črnič, Boris Rožič, Boštjan Majerle - predsedniki žirij za podeljevanje priznanj Občine Črnomelj (k točki 3) - Predstavniki medijev - Občinska uprava občine Črnomelj

Obveščeni: - Politične stranke v Občinskem svetu občine Črnomelj - Predsedniki krajevnih skupnosti v občini Črnomelj

OBČINA ČRNOMELJ K točki 2 OBČINSKI SVET

Gradivo za sejo Občinskega sveta Občine Črnomelj v januarju 2019 ------Zadeva: ZAPISNIK 2. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ Z DNE 3.1.2019

Na podlagi 60. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 103/13 in 4/18) je Občinski svet občine Črnomelj na svoji ______redni seji, dne _____ sprejel

ZAPISNIK 2. redne seje Občinskega sveta občine Črnomelj, ki je bila 3. 1. 2019, v prostorih Restavracije Štajdohar, Kanižarica 41g, s pričetkom ob 17. uri

Sejo Občinskega sveta Občine Črnomelj je vodil župan Andrej Kavšek.

Na seji je bilo prisotnih 23 članov sveta, kar je pomenilo, da je svet sklepčen in je pričel z delom. Odsoten je bil Matej Banovec, ki je prišel pri točki 3.

Seji so prisostvovali tudi novinarji in občinska uprava.

Po uvodnem pozdravu je župan odprl razpravo k predlogu dnevnega reda seje.

Razprave ni bilo.

S 23 glasovi za in 0 proti je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti. 2. Razprava in sklepanje o zapisniku 1. redne seje Občinskega sveta občine Črnomelj, z dne 20. 12. 2018. 3. Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 4. Financiranje političnih strank. 5. Vprašanja in pobude članov sveta.

K točki 1: OTVORITEV SEJE IN UGOTOVITEV PRISOTNOSTI

Prisotnost je bila ugotovljena ob začetku seje, prisotnih je bilo 23 članov sveta.

K točki 2: RAZPRAVA IN SKLEPANJE O ZAPISNIKU 1. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ, Z DNE 20. 12. 2018

Razprave ni bilo.

S 23 glasovi za in 0 proti je bil sprejet naslednji SKLEP: Zapisnik 1. redne seje Občinskega sveta občine Črnomelj, z dne 20. 12. 2018, se sprejme v predloženi vsebini.

1 K točki 3: IMENOVANJE KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA

Na sejo je prišel Matej Banovec, kar je pomenilo, da je na seji prisotnih vseh 24 članov sveta.

Razprave ni bilo.

S 24 glasovi za in 0 proti je bil sprejet naslednji SKLEP: Občinski svet občine Črnomelj imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v naslednji sestavi:  Zoran Špec, 8340 Črnomelj - predsednik  Janez Perušič, 8340 Črnomelj - član  Renata Butala, 8342 Stari trg ob Kolpi - članica  Andrej Fabjan, 8340 Črnomelj - član  Maja Kocjan, 8340 Črnomelj - članica.

K točki 4: FINANCIRANJE POLITIČNIH STRANK

Razprave ni bilo.

S 24 glasovi za in 0 proti je bil sprejet naslednji SKLEP:

1. Političnim strankam, ki so kandidirale kandidatke in kandidate na volitvah v Občinski svet občine Črnomelj dne, 18. novembra 2018, glede na dobljeno število glasov, od 1.1.2019 pripadajo finančna sredstva iz proračuna Občine Črnomelj v naslednji višini:

Zap. Ime politične stranke EUR/mesečno EUR/letno št. skupaj 1. Slovenska demokratska stranka 388,50 4.662,00 2. Socialni demokrati 325,25 3.903,00 3. Lista Marjana Šarca 164,75 1.977,00 4. DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 152,50 1.830,00 5. Nova Slovenija – krščanski demokrati 116,50 1.398,00 6. Slovenska ljudska stranka 90,50 1.086,00 Skupaj 1.238,00 14.856,00

2. Političnim strankam se sredstva navedena v prvi točki tega sklepa iz proračuna Občine Črnomelj dodeljujejo mesečno.

K točki 5: VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV SVETA

V razpravi so sodelovali:

Janez Perušič: 1. Športno društvo Butoraj v letu 2019 praznuje 40 let delovanja, jeseni bo organizirana tudi svečanost ob navedeni obletnici društva. V letošnjem letu društvo planira zamenjavo ostrešja /zračna streha/ na športnem objektu na Butoraju, zato prosi za finančno pomoč pri obnovi objekta. Pridobljen je tudi predračun za material, v katerem pa niso upoštevani popusti, delo bo v lastni režiji.

2 2. V izdelavi je projektna dokumentacija za avtobusno postajo na Butoraju, pločnik, javno razsvetljavo in menjavo dotrajanih vodovodnih cevi na tem delu. KS Butoraj in občina sta že odkupila zemljišče /mlekarno/ od KZ Krka. KS je za zemljišče in izdelavo dokumentacije že prispevala sredstva iz sredstev JTO, v višini cca. 9.500 EUR. Zadnji sestanek na občini na to temo je bil junija 2018, od takrat pa, kljub dopisom projektantu in občini, ni bilo nobene povratne informacije. 3. Predlaga, da se manjšim krajevnim skupnostim poveča proračunska sredstva na postavki delovanje KS, in sicer krajevnim skupnostim do 500 prebivalcev za 500 EUR, krajevnim skupnostim od 500 do 1000 prebivalcev pa za 300 EUR. Na podoben način so bila pred leti sredstva že povečana. Pred dvema letoma so bila vsem krajevnim skupnostim sredstva povečana v %, vendar je zopet nastala ogromna razlika – osnovni stroški za delovanje /elektrika, sejnine, pisarniški material/ pa so skoraj isti za vse.

Župan je pojasnil, da bo v januarju 2019 sklical sestanek z vsemi predsedniki KS v občini Črnomelj.

Andrej Fabjan: 1. Pred štirimi leti in pol je civilna iniciativa za razvoj mestnega jedra Črnomelj s približno 400 podpisi na občino podala pobudo glede reševanja parkiranja v mestnem jedru Črnomlja. Zanima ga ali je bilo od takrat pa do danes s strani vodstva občine oz. občinske uprave kaj narejenega? Če ni, prosi zdajšnjo vodstvo občine in občinsko upravo, da pobudo ponovno pregleda in prouči, saj je ta na mestu. 2. Obnova oz. rekonstrukcija Ulice Mirana Jarca in dela Ulice Lojzeta Fabjana se vleče že predolgo, zato predlaga, da župan nujno skliče sestanek s predstavniki izvajalcev del /JP Komunala, arheologi, vodjem projekta, idr./, da se z deli pospeši in dokonča.

Samo Kavčič: 1. Daje pobudo za uvedbo elektronske oblike gradiv za seje OS, kakor je bilo to v preteklem mandatu za seje Odbora za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo.

Župan je obrazložil, da bodo v proračunu občine Črnomelj za leto 2019 predvidena sredstva za nakup oz. najem tabličnih/prenosnih računalnikov.

Mojca Čemas Stjepanovič: 1. Predlaga, da se v proračunu občine Črnomelj za leto 2019 predvidijo sredstva za obnovo rudniškega izvoznega stolpa v TRIS Kanižarica. 2. V začetku mandata občinskega sveta 2014-2018 je bila članom OS podana možnost nabave prenosnih računalnikov ali tablic, vendar se je večina članov OS odločila za prejemanje gradiv v papirni obliki. Osebno podpira uvedbo e-gradiv za seje OS.

Maja Kocjan: 1. Pred letom dni je bil spremenjen Poslovnik Občinskega sveta občine Črnomelj. Predlaga, da se ga zopet spremeni in sicer tako, da bo možno snemanje in predvajanje sej občinskega sveta. Ljudje bi bilo tako seznanjeni kaj se na sejah OS razpravlja in sprejema. 2. V preteklem mandatu OS so bili dnevni redi sej preobsežni, tudi po 25 točk in več je bilo uvrščeno na dnevni red posamezne seje. Gradivo je tako obsegalo tudi po 300 strani in ga zato ni bilo možno proučiti v tako kratkem času. Zaradi tega predlaga, da je na dnevni red seje uvrščeno manj točk oz. so seje OS sklicane pogosteje.

Seja Občinskega sveta občine Črnomelj je bila zaključena ob 17.20.

Zapisala: Darja Vukčevič, l.r. Župan Andrej Kavšek, l.r.

3 OBČINA ČRNOMELJ K točki 3 OBČINSKI SVET

Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v januarju 2019 ------Zadeva: PREDLOG KANDIDATOV ZA PRIZNANJA OBČINE ČRNOMELJ ZA LETO 2018

I. ŽUPANČIČEVA PRIZNANJA za leto 2018

Župančičeva priznanja se podeljujejo ob kulturnem prazniku in sicer kot listine – diplome za enkratne dosežke in kot plakete za dolgoletno delo na kulturnem področju.

Žirija za podeljevanje Župančičevih priznanj je na podlagi Odloka o Župančičevih priznanjih (Ur. l. RS, št. 8/95 in 21/02) izvedla razpis in na svoji seji dne, 7. 1. 2019 opravila presojo prejetih predlogov ter Občinskemu svetu občine Črnomelj predlaga, da prejmeta:

A./ ŽUPANČIČEVO PLAKETO

JANKO BALKOVEC, Vinica Janko Balkovec, ki izhaja iz številčne in skromne družine iz Sečjega sela pri Vinici, je že od malih nog kazal svojo veliko in vsestransko nagnjenost ter privrženost ljudski glasbi in petju. Že v drugem razredu osnovne šole sta s sestro s petjem nastopala na domačem šolskem odru. Tudi ostalim bratom in sestram je bila glasba in petje zelo pri srcu. Tako Janko ni imel drugih mentorjev, ampak se je inštrumentalnega igranja učil z opazovanjem starejših in osebno vztrajno vadbo na inštrumentih, ko le-ti niso bili zasedeni. Najprej se je naučil igrati na diatonično harmoniko, na to pa je v šestem razredu osnovne zaigral še na tamburico. Oba inštrumenta sta mu tako postala praktično nepogrešljiva spremljevalca skozi vse življenje.

Že leta 1966 se je aktivno vključil v domače kulturno društvo, kjer je bil skozi njegovo zgodovino eden nosilnih stebrov njegovega delovanja. Zelo dejaven je bil v vseh društvenih sekcijah (tamburaški, pevski in dramski).

Sočasno z aktivnim delom v društvu je s sosedoma Jožetom Radovičem in Stankom Mravincem ustanovil inštrumentalni trio. Ure in ure so v pozne ure zagnano vadili kar v domači zidanici, od koder jih je k spanju vztrajno priganjala Jankova mama. Z veliko mero veselja ljubiteljske zagnanosti so skoraj tri leta z berdo, kitaro in harmoniko navduševali občinstvo na praznikih krajevne skupnosti, Veselih večerih po Beli krajini, gasilskih veselicah in ohcetih. Nastopili pa so tudi na prvem glasu mladih Bele krajine v Črnomlju. Žal sta bila dolžnost do nekdanje domovine in različne življenjske poti razloga za prenehanje njihovega delovanja.

Janko pa je tudi po odsluženi vojaščini ostal zvest kulturnemu udejstvovanju. Bil je nepogrešljivi član pevskega zbora Viniških fantov, ki so več let s svojim ubranim petjem na različnih prireditvah zelo popestrili tedanji kulturni utrip domačega in okoliških krajev. Po nekaj letih igranja v tamburaški zasedbi, je že v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot izkušen tamburaš v društvu prevzel vodenje in učenje novih fantov, ki so se vključevali v delo tamburaškega sestava. Ob tem pa se je zaradi višje sile za obdobje dveh let prvič znašel tudi v vlogi poustvarjanja lika ljudskega godca Jaza.

Da so plodno Jankovo ljubiteljsko kulturno delovanje in njegove glasbene sposobnosti prepoznali tudi širše, dokazujejo povabila k sodelovanju nekaterih kulturnih društev (Stari trg, Bojanci), s katerimi je nastopal na njihovih gostovanjih.

1

Posebno poglavje pri njegovem kulturnem udejstvovanju predstavlja verno poustvarjanje lika legendarnega ljudskega godca Jaza, ki ga je pred več kot desetimi leti nasledil od Franca Šuteja. Janko z igranjem na gudalo in ustno harmoniko redno sodeluje na prireditvah domačega kulturnega društva. Na prireditvah pa občinstvo navdušuje tudi s šaljivimi pripovedmi iz nekdanjega vsakdanjika preprostih domačih ljudi. Samostojno pa se udeležuje tudi srečanj ljudskih pevcev in godcev na območni in regijski ravni ter različnih drugih prireditev. S predstavitvami dediščine godca Jaza je sodeloval tudi s strokovnimi sodelavci Glasbeno narodopisnega inštituta ZRC SAZU pri njihovih raziskavah ljudskega izročila v Beli krajini in na predstavitvah posnetih zgoščenk z navedenimi vsebinami.

Da vloga poustvarjanja lika ljudskega godca Jaza pri delu društva za Janka ne bi bila trenutno edina, z veseljem poje še pri Viniških fantih, ki ravno tako delujejo v okviru KUD Oton Župančič Vinica.

Janko Balkovec je z več kot petdeset letnim prizadevnim delom v ljubiteljski kulturi trajno obeležil zgodovino ljudskega izročila domačega kraja. Z nadaljevanjem poustvarjanja pozitivno prispeva k prepoznavnosti domače Vinice in Bele krajine v širšem slovenskem prostoru. Prihodnje rodove pa vzpodbuja k spoštovanju in veselju do dragocenega izročila naših prednikov. Njegov prispevek v ljubiteljski kulturi je lahko toliko bolj občudovanja vreden, saj v svojem življenju ni nikoli imel strokovnih mentorjev. Vsa svoja bogata znanja je dosegel z osebnim darom in nepopustljivo vztrajnostjo.

Predlog za podelitev Župančičeve plakete pa pomeni skromno oddolžitev in zahvalo za Jankovo srčno ljubiteljsko udejstvovanje, ki je lahko marsikomu izmed nas svetel in navdihujoč vzgled.

Predlog sta podala: Kulturno umetniško društvo Oton Župančič Vinica in Območna izpostava JSKD Črnomelj

Predlog sklepa: Župančičevo plaketo za leto 2018 prejme Janko Balkovec.

B./ ŽUPANČIČEVO DIPLOMO

GREGOR ZAGORC, Novo mesto Gregor Zagorc, diplomirani komponist, je umetniški vodja Tamburaškega orkestra Dobreč od leta 2013. V tem času je sicer že prej uspešen orkester dosegel največje uspehe v svojem delovanju, g. Zagorc pa se je izkazal ne le kot uspešen in navdihujoč dirigent, ampak tudi kot skladatelj, pisec priredb in pobudnik številnih sodelovanj in povezav.

Diplomiral je na Akademiji za umetnost v Novem Sadu (Srbija), nato pa se dodatno izobraževal še pri priznanih profesorjih glasbe v Beogradu, Novem Sadu, New Yorku in Ljubljani. Čeprav ima Gregor Zagorc v svojem poklicu šele 10 let delovnih izkušenj (te je najprej nabiral na Srednji glasbeni šoli v Somboru v Srbiji, zadnjih 6 let pa je zaposlen na Šolskem centru Novo mesto), se že lahko pohvali z vrhunskimi dosežki. Naj omenim le tiste, ki so povezani s Tamburaškim orkestrom Dobreč. Orkester je prejel prvo nagrado na 1. mednarodnem tekmovanju velikih tamburaških orkestrov v Rumi (Srbija, 2013), prvo nagrado s pohvalo na 34. srečanju tamburaških in mandolinskih orkestrov Slovenije v Bohinjski Bistrici (JSKD, 2014), Grand Prix na 2. mednarodnem festivalu velikih tamburaških orkestrov v Rumi (Srbija, 2015), prvo nagrado kot zmagovalci festivala na 3. mednarodnem festivalu Samoborski Tamburatorij v Samoboru (Hrvaška, 2015), prvo nagrado na 35. srečanju tamburaških in mandolinskih orkestrov Slovenije v Lendavi (JSKD, 2016), prvo nagrado kot zmagovalci kategorije na tekmovanju mladih Young Bohemian Prague 2017 v Pragi (Češka, 2017). Na istem festivalu je prejel posebno nagrado za izjemno dirigentsko izvedbo. Na svetovnem tekmovanju velikih tamburaških

2 orkestrov Tamburica Fest 2018 v Novem Sadu je orkester osvojili 3. festivalsko nagrado in prejel posebno nagrado za najboljši umetniški vtis in interpretacijo.

Poleg Tamburaškega orkestra Dobreč je Gregor Zagorc 4 leta (do 2018) uspešno vodil dekliški pevski zbor Deorina iz Kočevja, leta 2015 pa je ustanovil Big Band in Pihalni orkester Šolskega centra Novo mesto, ki ju vodi še danes. Od leta 2018 je zborovodja Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Gregor Zagorc je za Tamburaški orkester Dobreč in druge zasedbe napisal številne avtorske skladbe in priredbe ljudskih, klasičnih, filmskih in popularnih skladb. V decembru 2017 je Dobreč izdal dvojno zgoščenko Najtišja draga sveta, na kateri je Zagorc, poleg dirigentskega dela, podpisan tudi kot avtor priredb in pruducent. Na CD-ju so sodelovali tudi eminentni slovenski izvajalci (Lado Leskovar, Oto Pestner, Elda Viler, Severa Gjurin, Helena Blagne, Nuša Derenda, Adi Smolar, Nuška Drašček, Anika Horvat), s katerimi predvsem po Zagorčevi zaslugi orkester sodeluje tudi na koncertih.

Gregor Zagorc je ambiciozen mlad dirigent in komponist, ki uspešno združuje strokovnost in poljudnost, glasbeno natančnost in strokovni javnosti ter hkrati laični publiki všečno orkestrsko izvajanje. V orkestru zna povezati mlade in bolj izkušene tamburaše, z vedno novimi glasbenimi gosti in udeležbami na mednarodnih tekmovanjih pa skrbi za nove izzive. V bližnjem načrtu ima izvedbo prve tamburaške opere na svetu, za katero bo sam napisal glasbo, izvedel pa jo bo Tamburaški orkester Dobreč s priznanimi vokalnimi solisti.

Zagorc je glasbenik z velikim znanjem in konstruktivno voljo, zavezan svojim ciljem in usmerjen k uspehu. K vsemu temu več kot uspešno vzpodbuja tudi vse svoje zasedbe, kar je vidno v njihovih dosežkih in se sluti v njihovih načrtih.

Predlog je podala: Območna izpostava JSKD Črnomelj

Predlog sklepa: Župančičevo diplomo za leto 2018 prejme Gregor Zagorc.

Predlagatelj: Žirija za podeljevanje Župančičevih priznanj Občine Črnomelj

II. ŠPORTNIK, ŠPORTNICA IN ŠPORTNI KOLEKTIV OBČINE ČRNOMELJ za leto 2018

Priznanje športnik leta, športnica leta in športni kolektiv leta se podeljuje fizičnim in pravnim osebam, ki so s svojim aktivnim in kvalitetnim delovanjem na področju športa v preteklem letu dosegli pomembne uspehe in dosežke tako v občini kot izven njenih meja.

Žirija za podeljevanje priznanj športnik leta, športnica leta in športni kolektiv leta Občine Črnomelj je na podlagi Odloka o športniku, športnici in športnem kolektivu leta Občine Črnomelj (Ur. l. RS, št. 123/03 in 106/05) izvedla razpis in na svoji seji dne, 4. 1. 2019 opravila presojo prejetih predlogov ter Občinskemu svetu občine Črnomelj predlaga, da prejmejo priznanje:

A./ ŠPORTNICA leta 2018

TINA MRŽLJAK, Črnomelj Tina je dijakinja tretjega letnika Srednje vzgojiteljske šole Novo mesto, smer predšolska vzgoja. Je članica Kegljaškega kluba Bela krajina.

Dosežki v letu 2018:  3. mesto na državnem prvenstvu (DP) za mladinke-posamezno in 4. mesto v kombinaciji,  3. mesto na DP za mladince v tandem-mixu skupaj z Nejcem Požunom iz KK Kočevje,

3

 3. mesto na DP za mladike v tandemu skupaj z Saro Mržljak (KK Bela krajina),  2. mesto na DP za kadetinje v kombinaciji in 6. mesto posamezno,  3. mesto na DP za kadetinje v sprintu,  3. mesto na DP za kadete v tandem-mixu skupaj z Nejcem Požunom iz KK Kočevje,  2. mesto na DP za kadetinje v tandemu skupaj z Ano Ljubenko (KK Bela krajina),  1. mesto in svetovna prvakinja v disciplini tandem skupaj z sotekmovalko Tio Shatz iz KK Celje, na 19. Svetovnem prvenstvu za mladinke in mladince v Cluju (Romunija). Prav tako je tam dosegla še 4. mesto ekipno in 5. mesto v disciplini sprint.

Predlog je podala: Športna zveza Črnomelj

Predlog sklepa: Priznanje športnica leta 2018 Občine Črnomelj prejme Tina Mržljak.

B./ ŠPORTNIK leta 2018

MICHEL HORN, Črnomelj Michel je 15 letni fant, ki se je dobesedno že rodil v športni dvorani. Na treningih karateja je začel sodelovati pri treh letih. Vsak dan na treningih navdihuje vse svoje klubske prijatelje, od najmlajših, ki v njemu vidijo vzor, do najstarejših, ki se navdušujejo nad njegovim optimizmom, zavzetostjo, iskrenostjo in sposobnostjo pozitivne energije.

Leto za letom niza izjemne športne dosežke na domači in mednarodni karate sceni, kjer je posegel tudi že po največjih, svetovnih medaljah. Predvsem visoko in daleč čez meje je v letu 2018 ponesel tudi ime naše Občine Črnomelj in na tekmovanjih, ki se jih je udeležil v letu 2018 osvojil 11 medalj, med katerimi je tudi zlata medalja s svetovnega prvenstva v Srbiji oktobra letos, kar dve medalji; srebrna in bronasta; z evropskega pokala v Poreču na Hrvaškem ter naslov državnega prvaka med kadeti. Ostale osvojene medalje v letu 2018 pa so še: - 2. mesto: Mednarodni turnir »Delta cup« Rijeka Hrvaška, 17.2.2018 - 1. mesto: Mednarodni turnir »Cro cup 2018«, Nedelišče Hrvaška, 24.3.2018 - 1. mesto: Kimon open Ljubljana, 15.4.2018 - 1. mesto: Memorialni turnir Igor Malek, Sisak Hrvaška, 28.4.2018 - 3. mesto: 1. pokalni turnir, Celje, 21.10.2018 - 1. mesto: 2. pokalni turnir, Črnomelj, 2.12.2018 - 1. mesto: Božični turnir KIMON, Ljubljana, 9.12.2018

Vsekakor je pomembno omeniti, da je ob vseh uspehih, ki jih niza skoraj nemogoče verjeti, da Michel ni povsem običajen otrok. Je otrok s posebnimi potrebami, saj se je ob rojstvu boril za svoje življenje s samo 30% možnosti, da mu uspe. In mu je uspelo; takrat in mu uspeva danes. Prestal je tudi 6 večurnih operacij, 32 magnetnih resonanc in CT-jev na področju glave, ter dneve in dneve v bolnišnici. Vedno znova se pobere ter najde moč, optimizem in željo po uspehu. V velik navdih nam je vsem, ki ga poznamo in smo nanj zelo ponosni. Menimo, da si na podlagi doseženih vrhunskih, mednarodnih rezultatov zasluži priznanje Občine Črnomelj za »Športnika leta 2018«.

Predlog je podal: Karate klub Krka

Predlog sklepa: Priznanje športnik leta 2018 Občine Črnomelj prejme Michel Horn.

4

C./ ŠPORTNI KOLEKTIV leta 2018

KARATE KLUB KRKA Karate klub je v letu 2018 v naši občini dosegel vrhunske športne dosežke, na domačih in mednarodnih tleh in z njimi zapisal zgodbo o športnih uspehih, ki jo s ponosom pišejo člani Karate klub Krka. Neverjetno hiter in uspešen prodor na tekmovalnem področju gre v zahvalo izkušenemu trenerju Franjo Hornu ter izjemno nadarjenim, odločnim, vztrajnim in borbenim mladim Belokranjcem in Belokranjkam. Ti so v minulem letu 2018 skupno osvojili neverjetnih 87 medalj, od tega 34 zlatih, 25 srebrnih in 28 bronastih.

Med njimi so kar štiri zlate medalje s svetovnega prvenstva v Subotici v Srbiji (posamezno): Ester Horn, Swen Horn, Michel Horn in trener, Franjo Horn, ter sedem medalj z evropskega pokala v Poreču na Hrvaškem: Kata posamezno: - 2. mesto - Matic Tessari, OPP - 2. mesto - Michel Horn, mladinci - 3. mesto - Ester Horn, ml. deklice open - 3. mesto - Ema Krašna, ml. deklice (8,7,6 kyu) - 3. mesto - Michel Horn, kadeti Ekipno - 2. mesto - TIM 1 – Mlajše deklice; Ema Krašna, Ester Horn, Aleksandra Dimovska - 3. mesto - TIM 3 – Mlajše deklice; Ana Malerič, Neja Žabčič Grabrijan, Jerca Tessari

Tekmovalne športne uspehe kluba, njegovega delovanja in širjenja pozitivnega duha v naši sredini, obenem dopolnjujejo še veselje otrok in njihovih staršev ob uspehih, ki niso samo medalje okrog vratu. Ti uspehi in dosežki članov kluba so samostojnost, samodisciplina, spoštovanje, red in disciplina, tovarištvo ter medsebojna pomoč. Klub poleg športa uči tudi vse prej naštete vrline, ki našim otrokom v teh dinamičnih časih, ko starši lovimo vsako sekundo, da bi bili s svojimi otroci in jih naučili življenja, še kako veliko pomenijo.

Zaradi uspešnega delovanje Karate kluba Krka nasploh, njegovega vpliva na širšo javnost, tudi s pojavljanjem v medijih, zaradi ponosno ponesenega imena Občine Črnomelj tudi preko meja in predvsem, zaradi izjemnih, vrhunskih in številčnih športnih dosežkov v minulem letu 2018 si Karate klub Krka zagotovo zasluži naziv »Naj športni kolektiv za leto 2018«.

Predlog je podal: Goran Luić

Predlog sklepa: Priznanje športni kolektiv leta 2018 Občine Črnomelj prejme Karate klub Krka.

Predlagatelj: Žirija za podeljevanje priznanj športnik, športnica in športni kolektiv leta Občine Črnomelj

III. PRIZNANJA OBČINE ČRNOMELJ za leto 2018

Priznanja Občine Črnomelj se podeljuje kot listine-diplome in kot plakete na osnovi določil Odloka o priznanjih Občine Črnomelj (Ur. l. RS, št. 8/95, 36/02 in 99/12) vsako leto ob prazniku Občine Črnomelj. Dobitniki so pravne in fizične osebe za izredno uspešno delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu Občine Črnomelj na vseh področjih.

5

Žirija za podeljevanje priznanj Občine Črnomelj je izvedla razpis in na svoji seji dne, 9. 1. 2019 opravila presojo prejetih predlogov ter Občinskemu svetu občine Črnomelj predlaga, da prejmejo:

A/ PLAKETO OBČINE ČRNOMELJ

ŽUPNIJSKA KARITAS ČRNOMELJ, Črnomelj Župnijska Karitas Črnomelj je bila ustanovljena 17. 2. 1991. Pred tern je obstajala kot diakonija. Takoj po ustanovitvi so pristopili k sprejemanju in nudenju pomoči beguncem iz Hrvaške, ki so bili nastanjeni pri družinah in v hotelu. Po nekaj mesecih so se le-ti vrnili na svoje porušene domove. Kmalu za tem je sledil velik val beguncev iz Bosne in Hercegovine. Samo v nekaj dneh je bilo v Črnomlju sprejetih 1200 beguncev od tega 81 dojenčkov. Župnijska Karitas se je znašla v velikih težavah, saj ni bila pripravljena na tako mno2iEen val beguncev. Primanjkovalo ji je hrane, predvsem pa higienskih potrebščin. Na pomoč sta ji takoj priskočili Slovenska Karitas in Škofijska Karitas Ljubljana. Nekoliko pozneje pa je začela prihajati pomoč iz tujine iz Italije, Nemčije, Avstrije in Švice. V začetku je bilo zelo težko, a s skupnimi močmi je Župnijska Karitas čez nekaj časa obvladovala nastalo izredno situacijo. Begunce so nastanili v vojašnici iz katere se je JNA takrat že izselila. Sočasno se je pojavila potreba po novih večjih delovnih prostorih. Po tehtnem premisleku in temeljitem pogovoru s tedanjim župnikom g. Vinkom Podbevškom in g. Stanetom Kerinom je Župnijska Karitas začela v letu 1993 z gradnjo svoje stavbe. Pri gradnji so zelo pomagale donacije iz tujine, zlasti iz Nemčije. Nekoliko pozneje je Župnijska Karitas z donacijo iz tujine pridobila še kombi. Potreben je bil predvsem za intenziven prevoz hrane.

Po odhodu beguncev se je Župnijska Karitas posvečala predvsem ljudem v stiski v domači župniji. Pomagala jim je s prehrambnimi paketi, z oblačili, obutvijo in posteljnino, nekoliko pozneje tudi s pripomočki za nego bolnih in ostarelih na domu. Tudi v času gospodarske krize je Župnijska Karitas odigrala zelo pomembno vlogo. Po propadu in zaprtju tovarn v Beli Krajini, so na njena vrata s prošnjami za pomoč potrkale številne mlade družine. V prvih letih tega tisočletja je svojo dobrodelno dejavnost še dopolnila, razširila in obogatila. V tern obdobju so postopoma k delu pritegnili nove prostovoljce, ki so prinesli novo svežino, nove ideje utemeljene z novim znanjem. V tem obdobju je v župnijo prišel mlad župnik, nekoliko kasneje je z delom nastopila nova tajnica. Oba sta si prizadevala, da bi bilo delovanje Župnijske Karitas bolj široko, bolj odprto in bolj vsebinsko bogato. Z motivacijo prostovoljcev in s pridobivanjem novih rednih in občasnih prostovoljcev, jima je to tudi uspevalo.

Poleg rednega dela so pričeli se z druženjem različnih generacij v delavnicah, zaživele so delavnice izdelovanja voščilnic in nekoliko pozneje delavnice izdelovanja adventnih venčkov. Pred 11 leti so pričeli z programom Učimo se skupaj, kjer učitelji, profesorji in gimnazijci kot prostovoljci pomagajo osnovnošolcem pri učenju in pisanju domačih nalog. Sedaj v programu dela že 9 prostovoljcev, vključenih je tudi do 30 učencev iz belokranjskih OŠ. Srečevati se je začela skupina starejših pod strokovnim vodstvom. Posodobili so delo in preuredili delovne prostore. Naslednji koraki so bile organizacije 2e 10. ih dobrodelnih koncertov, s katerimi so pomagali veliko pomoči potrebnim.

Ocenjujejo, da letno opravijo okoli 3300 prostovoljnih delovnih ur. Pri svojem delu pogosto letno sodelujejo z različnimi službami in ustanovami, kot so: občina, dom za starejše, obe osnovni šoli, srednja šola, vrtec Loka, ZIK, JSKD, VDC, skupnost TAV. Svoje delo večkrat predstavljajo v različnih medijih (radio, TV, časopisi, župnijska oznanila, Žarek dobrote, Belokranjec). Samo v preteklem letu so na različne načine (pomoč s prehrambnimi paketi, oblačili, obutvijo, posteljnino, higienskimi potrebščinami, invalidskimi pripomočki, pomoč pri plačilu položnic, pomoč študentom pri plačilu študentskega doma, pomoč pri nakupu kurjave, šolskih potrebščin, delna pomoč pri letovanju otrok, družin in starejših...) konkretno pomagali 139 družinam oziroma 494 družinskim članom, od tega je bilo 37 romskih družin s 165 družinskimi člani. V teh družinah je bilo 132 otrok, vseh otrok, ki so bili deležni njihove pomoči je bilo 375. Poleg tega so nudili različno pomoč 37 posameznikom. Starejšim, bolnim in oviranim osebam so pomagali ali jih obdarovali 324 krat. Mnogi med njimi so njihovo pomoč prejeli večkrat.

6

Razdelili so okrog 16.000 kg hrane. Iz zalog EU so prejeli 14.479 kg hrane, preko Škofijske Karitas Novo mesto so pomemben del prehranskih potrebščin prejeli tudi od nekaterih naklonjenih trgovskih verig. Ob do sedaj največjem migrantskem valu skozi Slovenijo leta 2015 so se še z drugimi humanitarnimi organizacijami požrtvovalno vključili v zbiranje vseh vrst pomoči in organizacijo nadzorovane oskrbe migrantov.

Posebno poglavje pri humanitarnem poslanstvu Župnijske Karitas je spisala katastrofalna ujma, ki je v obliki kot pest debele toče v petek, 8. junija 2018, popoldne pustošila po dragatuški, črnomaljski in semiški župniji. Razbila je strehe na hišah in drugih gospodarskih poslopjih, oklestila sadno drevje, na vrtovih in njivah je uničila poljščine, poškodovala je na prostem parkirane avtomobile. Ob tem je v Župnijski Karitas Črnomelj nudenje pomoči prizadetim steklo zelo hitro. Po bežnem ogledu škode prvi in drugi dan, so prostovoljke Župnijske Karitas iz zalog hrane, ki so jo imeli v skladišču, pripravile 177 paketov s hrano in pralnim praškom. Vse pakete so prostovoljci v naslednjih dneh razvozili po najbolj ogroženih območjih. Namen te akcije je bil tudi bolje se seznaniti s škodo in vzpostaviti oseben stik z ljudmi. Ljudje so večinoma s hvaležnostjo sprejemali prvo pomoč, predvsem pa so bili veseli, da so jih obiskali in se pogovorili z njimi.

Medtem so se povezali s Škofijsko Karitas Novo mesto in s Slovensko Karitas, ki sta obe budno bedeli nad nudenjem pomoči. Skupno so pripravili »Vlogo za pomoč«, ki je vsebovala vse potrebne podatke za oceno škode. Množično so povabili prizadete k oddaji vlog. V ta namen so na Župnijski Karitas organizirali večdnevno dežurstvo. Povezali so se s komisijo za dodelitev pomoči po neurju na Občini Črnomelj, da bi bila zbrana sredstva kar najbolje in najbolj pravično razdeljena. V teh dneh so različni mediji obiskovali prizadete kraje in veliko govorili in pisali o naravni nesreči ter pozivali k pomoči. Pomembno delo je opravil tudi nas župnik g. Gregor, saj je s svojim znanjem akcijo pomoči široko zastavil. Predvsem pa je poskrbel za trdno oporo akcije, ko je vse ljudi zaprosil za molitveno podporo. Odzvali so se številni posamezniki, odzvale so se različne skupnosti, župnije, Župnijske Karitas, novomeška in ljubljanska škofija, odzvala se je celotna Slovenija. Donacije so prihajale iz Primorske, Gorenjske, Dolenjske, Štajerske, Prekmurja in tudi iz tujine. Dobili so občutek, da vsa Slovenija tokrat sočustvuje s prizadetimi belokranjskimi ljudmi. Ta občutek je vlival pogum njihovim prostovoljcem in pozneje vsem prizadetim. Poleg denarnih sredstev, so prihajale tudi druge donacije. Številni so ponujali rabljene strešnike, podjetja so darovala gradbeni material, strešnike, izolacijsko volno in se veliko drugih potrebnih stvari. Vse to so v Župnijski Karitas usmerjali tako, da so vse oblike pomoči prišle na pravo mesto. Največ pozornosti in skrbi pa so posvetili razdeljevanju denarnih sredstev. Komisija se je prvič sestala že v nedeljo 17. junija in obravnavala 61 vlog ter razdelila 55.100,00 EUR. Komisija je vsako vlogo skrbno pregledala. Na odmero višine pomoči je vplivala ocena škode, zavarovanje, zdravstveno stanje v družini, število družinskih članov, število otrok predvsem šoloobveznih. V nadaljevanju se je komisija sestala se štirikrat, tudi v nedeljo in vsakokrat delala pozno v noč ter tako sproti razdeljevala sredstva, ki so prihajala. 3. julija so zaključili z akcijo zbiranja vlog. Zbranih je bilo 233.810,00 EUR, kar so razdelili 238 družinam in posameznikom, oziroma 725 družinskim članom.

Posebne pozornosti ŽK Črnomelj je deležna pomoč družinam s šoloobveznimi otroki. Tako tudi otroci vrtca Otona Župančiča Črnomelj - enota Loka pod vodstvom svojih vzgojiteljic sodelujejo v akciji »Pokloni zvezek«. Letos so zbrali lepo število zvezkov in drugih šolskih potrebščin in jih poklonili Župnijski Karitas Črnomelj. Ob neurju s točo so večje število zvezkov dobili tudi iz Škofijske Karitas Novo mesto in drugih Župnijskih Karitas. Tako so oblikovali 103 paketov s šolskimi potrebščinami in jih razvozili 49 družinam z dvema ali več šoloobveznimi otroki. Z boni v DZS so skupaj s Škofijsko Karitas Novo mesto pomagali pri nakupu šolskih potrebščin še dodatnim petim družinam oziroma devetim otrokom.

V septembru so s pomočjo po toči še nadaljevali. Tokrat so se osredotočili na pomoč starejšim, predvsem tistim, ki živijo sami in imajo nizke pokojnine. Tem so skupaj s Škofijsko Karitas Novo mesto pomagali pri nakupu kurjave. Ob vsem navedenem bi lahko se dolgo naštevali številna dejanja dobrodelnosti, s katerimi je Župnijska Karitas blažila različne življenjske stiske posameznikov in družin.

7

Župnijska Karitas Črnomelj je s svojim skoraj trideset let trajajočim neprekinjenim humanitarnim poslanstvom v našo skupnost vtisnila izreden pečat spoštovanja do dostojnega življenja najbolj ranljivih in nemočnih posameznikov in skupin. Velikokrat so s svojimi požrtvovalnim delom storili tudi marsikaj tistega, kar bi sicer za reševanje stisk in težav pomoči potrebnim morale storiti institucije naše družbe. Vloga dobrodelnosti Župnijske Karitas je sedaj zaradi neštetih plemenitih dejanj med nami tako močno in globoko zasidrana, da si brez nje takšnega poslanstva v prihodnje ne znamo več predstavljati. Predlog za podelitev Plakete občine Črnomelj tako ne pomeni samo skromno priznanje občudovanja vredni požrtvovalnosti in dobrodelnosti prostovoljcem Župnijske Karitas, ampak tudi iskreno zahvalo vsem dobrim ljudem, ki s svojimi odprtimi rokami pomagajo najbolj ranljivim skupinam naše skupnosti vračati upanje v lepši jutrišnji dan. Dobrodelnost, ki jo s svojim plemenitim poslanstvom zasleduje Župnijska Karitas, sedanje in prihodnje rodove vzpodbuja k medsebojnemu spoštovanju in krepitvi pozitivnih človeških vrednot v vsakem izmed nas. To pa nas še toliko bolj navdaja s prepričanjem, da se za zgled takšnih vrednot s predlaganim priznanjem skromno in spoštljivo zahvalimo vsem znanim in manj znanim dobrim ljudem. Dobro delo za sočloveka v človeku vzpodbudi tako dober občutek, ki ga ne more nadomestiti nikakršna materialna dobrina.

Predlog je podal: Marjan Jakofčič

Predlog sklepa: Plaketo Občine Črnomelj za leto 2018 prejme Župnijska Karitas Črnomelj.

B/ DIPLOMO OBČINE ČRNOMELJ

B1/ LIDIJA MALEŠIČ, Črnomelj Gospa Lidija Malešič, začetnica Šole zdravja v Beli krajni, je že v začetku leta 2013 po predhodnem izobraževanju na seminarjih idejnega vodje in ustanovitelja Šole zdravja v Republiki Sloveniji dr. Nikolaja Grishina zbrala okrog sebe skupino občanov in navdušeno začela z jutranjo vadbo na Gričku nad Črnomljem. Skupina je bila kar številčna in iz dneva v dan se je se povečevala, tako da sedaj šteje že 40 članov. Koncept Šole zdravja je promovirati zdrav način življenja in približati vadbo slehernemu občanu čim bližje doma. Vadba je vsakodnevna in brezplačna, toda po Zakonu o društvih smo vsi udeleženci dolžni plačevati članarino.

S svojim zavzetim delom je Lidija navdušila se več ljudi v okolici in kmalu so nastale skupine v Dragatušu, Kanižarici in Butoraju. V zadnjem letu pa deluje še nova skupina na Tanči Gori. Trenutno je v občini Črnomelj pet krajev, kjer se izvaja vsakodnevna jutranja vadbo. Vanjo je vključenih okrog 100 občanov različne starosti.

Lidija je s svojim predanim delom pripomogla, da se je Šola zdravja razširila tudi v sosednji občini Semič in Metlika, kjer tudi že deluje šest skupin in sicer v Gradacu, Podzemlju, Metliki, Suhorju , Radovici in Semiču. Tako je sedaj v celotni Beli krajini 11 krajev, kjer se vsako jutro ob 7.30 uri zberejo člani v oranžnih oblačilih na jutranji vadbi "1000 gibov" po dr. Grishinu. Na vadbo prihaja že več kot 150 ljudi. Lidija pa se zelo trudi, da bi pripeljala vadbo v čim več krajev po celotni Beli krajini.

Po našem zgledu pa se je Šola zdravja razširila tudi izven Bele krajine v Dolenjske Toplice in čez mejo no Hrvaško, v vas Pribanjci, kjer že deluje ena skupina. Tako se je zopet pokazalo dobro sosedsko sodelovanje.

Šolo zdravja je v Sloveniji prisotna že v več kot sedemdesetih občinah. Vanjo je včlanjenih že okrog 4000 ljudi, ki se vsako leto srečujemo na vseslovenskem srečanju v Piranu. Tudi belokranjske skupine lepo sodelujemo in se večkrat letno udeležujemo skupnih vadb in srečanj. Tako gremo v Semič ob dnevu sosedov in v Gradac na športni festival. Vsako leto Lidija organizira prednovoletno druženje za vse belokranjske skupine v Črnomlju in tudi izlet v Piran na vseslovensko srečanje članov Šole zdravja.

8

Zelo dobro sodeluje z občino Črnomelj, Zdravstvenim domom, Domom starejših občanov, Vrtcem Otona Župančiča, ZIK-om, Ljudsko knjižnico in Krajevno skupnostjo Črnomelj. Lidija redno informira člane o najrazličnejših kulturnih dogodkih in predavanjih ter jih vzpodbuja, da jih obiščejo. Sodeluje in pomaga pri organizaciji predavanj, izobraževanj, pohodov in drugih aktivnosti za člane šole zdravja iz Črnomlja pa tudi za ostale člane Šole zdravja iz Bele krajine.

Jutranja vadba, ki temelju na prostovoljstvu, deluje preventivno, saj poudarja zdrav življenjski slog in individualno skrb za zdravje ter tako pripomore k razbremenitvi zdravstvenega sistema, kar s svojo podporo dokazuje tudi Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vadba se izvaja na javnih površinah. Vodijo jo za to usposobljeni vaditelji - prostovoljci. Člani Šole zdravja se zavedamo, da je to primer dobre prakse v kraju, saj vključuje raznoliko populacijo. Hkrati pa je to za mnoge tudi druženje, ki ugodno vpliva na posameznika, njegovo večjo jo socialno vključenost in izboljšuje njegovo psihofizično počutje. Ob koncu letošnjega leta bomo opravili že 1780 vadbo na Gričku.

Predlog sta podali: Zvonka Šterbenc v imenu Šole zdravja podružnica Črnomelj in Zdenka Katkič, predsednica društva Šola zdravja v Republiki Sloveniji

B2/ JANEZ WEISS, Črnomelj Janez Weiss (1978) je univ. dipl. zgodovinar, doktorski študent na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zaposlen na RIC Bela krajina – v Mestni muzejski zbirki Črnomelj. V dobrem desetletju javnega znanstveno-raziskovalnega dela na področju zgodovine se je potrdil kot strasten in predan raziskovalec preteklosti, predvsem belokranjske, natančen in slikovit avtor člankov in razprav ter priljubljen predavatelj o novih (lastnih) odkritjih.

Janez Weiss je v zelo kratkem času naredil ogromno dela, zato navajam le nekaj najpomembnejših dosežkov. Bil je urednik Črnomaljskega zbornika, prevajalec drame Shönwiessen iz nemščine v slovenščino, pomagal je pri prevodu Slave vojvodine Kranjske in bil odgovorni urednik zbornika spremnih študij – Studia Valvasoriana, nastalega ob prevodu Slave v sodobni slovenski jezik; napisal je besedilo za dokumentarni film o Viniški republiki, ki ga je posnela RTV Slovenija. Postavil je muzejsko zbirko Rudnika rjavega premoga Kanižarica, vodil delovno skupino za postavitev razstave v Mestni muzejski zbirki Črnomelj, je avtor zgodovinskega dela razstave v spominski hiši Otona Župančiča v Vinici. Temeljito je raziskal protestantizem v Beli krajini, na podlagi česar je nastala obsežna pregledna razstava in publikacija v okviru Belokranjskega muzeja Metlika. Izdal je bogato dokumentirano publikacijo o bombardiranju Črnomlja leta 1944. V številnih predavanjih je predstavljal zanimive teme, kot so Japodi na naših tleh, zgodovina belokranjskega vinogradništva, plemiška rodbina Semenič, protestanti v Beli krajini, črnomaljska gospoda, Slava vojvodine Kranjske, Viniška republika, Bela krajina v času 2. svetovne vojne in številne druge.

Še posebej plodno je bilo leto 2018 – kot urednik in eden od avtorjev člankov je sodeloval pri obsežni znanstveni monografiji Neumarkt-Möttling-Metlika, skupaj s Tomažem Grdešičem napisal publikacijo o Kanižarici (Kanižarica; Dvor – naselje – premogovnik), ob 790-letnici ustanovitve župnije Črnomelj ob ustanovni listini napisal in predstavil okoliščine ustanovitve iz leta 1228, bil soavtor obsežne publikacije Črnomelj 790, ki je izšla ob že omenjeni obletnici.

Kot zaposleni v Mestni muzejski zbirki pripravlja sklope predavanj Neobičajna vedenja, pri katerih kot avtor sodeluje tudi sam.

Zanimivo je, da Janez Weiss kljub izjemno zahtevnemu znanstvenemu delu še vedno najde čas tudi za glasbo, ki je zagotovo ena od njegovih velikih ljubezni. Že 23 let igra v glasbeni zasedbi Broken Lock, ki pripravlja svojo 5. zgoščenko. Zadnja leta glasbeno ustvarja tudi v duetih Usil in Dead Tongues – slednji dela predvsem glasbo za teater. Janez je dolgoletni predsednik MKK, v katerem so v času njegovega

9 vodstva organizirali več kot 350 koncertov, izdali pa so tudi publikacijo ob 20-letnici delovanja kluba (urednik Janez Weiss). Je tudi eden od programskih vodij festivala Črnfest.

Nemogoče je na kratko predstaviti celoten opus Janeza Weissa, ki je nastal v zgolj dobrem desetletju. Zagotovo je pa je že iz naštetega mogoče sklepati na izjemen pomen njegovega strokovnega dela za belokranjsko in slovensko zgodovino. S svojimi raziskavami in publikacijami si je že utrdil mesto med najvidnejšimi slovenskimi zgodovinarji. Vse pohvale si zasluži tudi njegova sposobnost poljudnega podajanja snovi preko predavanj (in vodenj po muzejski zbirki) za laično zainteresirano javnost.

Verjamemo, da bo Janez Weiss s svojim delom in znanjem še nadalje pomembno bogatil naše zgodovinsko znanje, osveščal Belokranjce in Slovence o naši bogati zgodovini in skrbel, da se dognanja primerno obeležijo in ohranijo.

Diploma Občine Črnomelj naj poleg skromne zahvale zgodovinarju Janezu Weissu tudi opomni širšo javnost na rezultate njegovega dragocenega dela.

Predlog je podala: Območna izpostava JSKD Črnomelj

Predlog sklepa: Priznanje - diplomo Občine Črnomelj za leto 2018 prejmeta Lidija Malešič in Janez Weiss.

Predlagatelj: Žirija za podeljevanje priznanj Občine Črnomelj

IV. POHVALE IN GRAJE PRI UREJANJU IN VAROVANJU OKOLJA V OBČINI ČRNOMELJ za leto 2018

Pohvale in graje pri urejanju in varovanju okolja se podeljujejo v obliki listine in skulpture »Breza« za dejanja, ki so prispevala k uspehu pri varovanju okolja in si zaslužijo javno pohvalo in »Kopina« za opustitev dejanj, katera so vplivala na neurejenost oz. na onesnaženost okolja in zaslužijo javno grajo v skladu z določbami odloka o pohvalah in grajah pri urejanju in varovanju okolja (Ur. l. RS, št. 8/95 in 54/05).

Žirija za podeljevanje pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja je izvedla razpis in na svoji seji dne, 9. 1. 2019 opravila presojo prejetega predloga ter Občinskemu svetu občine Črnomelj predlaga, da prejme:

A/ POHVALO »Breza«

VINKO KUKMAN, Črnomelj Vinko Kukman se je pričel s fotografijo ukvarjati že pred štiridesetimi leti. S fotografijo ga je navdušil nekdanji njegov učitelj Jože Zabukovšek. V fotografiranju je našel svoj smisel življenja. V njegovem arhivu je že več kot 15.000 fotografij. Je velik ljubitelj narave, najlepše motive najde v Kočevskem rogu, na območju Mirne gore in sploh v Beli krajini. V današnjem galopirajočem vsakdanu so njegove fotografije in seveda napisane besede, ki sledijo vidnemu, več kot balzam za dušo. V vseh letnih časih najde v naravi zanimivosti in fotoaparat, ki je njegov stalni spremljevalec, nam pričara bogastvo, ki ga imamo največkrat površno za nekaj samoumevnega. Temu primerno smo tudi malomarni v svojem vedenju in obnašanju do narave. Zato si gospod Vinko več kot zasluži za občinsko priznanje pri urejanju in varovanju okolja v občini Črnomelj za leto 2018.

Tudi kot redni član Foto kluba Črnomelj je izredno aktiven. Vsako leto nam zvesti ljubitelji fotografije na razstavah pokažejo utrinke od blizu in daleč, kar je tudi vzpodbuda v naši zavesti, da so lepote 10 narave minljive toliko bolj, kolikor smo ljudje nezainteresirani opazovati, biti zunaj športno aktivni in sploh strogi sami do sebe pri ravnanju z odpadki, trošenju energije in razsipni pri ravnanju z naravnimi resursi. Vse to nam postane pomembno ravno zaradi okoljskih entuziastov, med katerimi nosi zastavo Vinko Kukman. Svoja opažanja daje na ogled v lokalne časopise, internet in na Facebook. Vedno je odprt tudi za vprašanja in nam nevednežem rad obrazloži vse, kar nas zanima. Kombinacija fotografij in njegovo znanje o živi in neživi naravi je nem belokranjskim bralcem in seveda tudi širše, položeno na pladenj lažjega razumevanja dogajanja okoli nas in posledično večje odgovornosti za bodoče rodove.

Prepričani smo, da Vinko Kukman s svojimi dejanji bistveno prispeva pri urejanju in varovanju okolja in predlagamo, da se mu podeli pohvala »Breza« za leto 2018.

Predlog sta podala: Društvo upokojencev Črnomelj in Vika Lozar.

Predlog sklepa: Ekološko pohvalo »Breza« za leto 2018 prejme Vinko Kukman.

B/ GRAJO »Kopina«

Žirija za podelitev pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja v Občini Črnomelj predlogov za grajo ni prejela.

Predlog sklepa: Ekološka graja »Kopina« za leto 2018 se ne podeli.

Predlagatelj: Žirija za podeljevanje pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja Občine Črnomelj Pripravila: Bernarda Fabjan, OU

11

OBČINA ČRNOMELJ K točki 4 OBČINSKI SVET

Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v januarju 2019 ------Zadeva: OKVIRNI PROGRAM DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ V LETU 2019

Na podlagi 16. člena Statuta občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16) in 22. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 103/13 in 4/18) je Občinski svet občine Črnomelj na svoji ______redni seji, dne ______sprejel

OKVIRNI PROGRAM DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ za leto 2019

TEMATIKA MESEC OBRAVNAVE

1. Predlog kandidatov za priznanja Občine Črnomelj za leto 2018 1.

2. Sklep o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti 1. občine Črnomelj

3. Okvirni program dela Občinskega sveta občine Črnomelj za leto 2019 1.

4. Predlog za izdajo Odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 2019 2.

5. Sprejem in spremembe občinskih aktov glede na spremembo zakonodaje 1.-12.

6. Nakupi in prodaje nepremičnin (stanovanja, poslovni prostori) 1.-12.

7. Kadrovske zadeve 1.-12.

8. Premoženjsko pravne zadeve (ukinitve in vzpostavitve statusa javnega dobra) 1.-12.

9. Občinski prostorski akti (spremembe in dopolnitve po potrebi, OPN, OPPN-ji, ipd.) 1.-12.

10. Obravnava in izdaja soglasja k Planu poslovanja Javnega zavoda RIC Bela krajina za 2.-4. leto 2019

11. Predlog Odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 2019 3.

12. Potrditev letnega programa dela za mestno jedro Črnomelj za leto 2019 3.

13. Gospodarsko finančni načrt Javnega podjetja Komunala Črnomelj, d.o.o. 3. za leto 2019

14. Letno poročilo o delu in letnih programih, poročilih, izvedenih delih in aktivnostih 3. za prenovo mestnega jedra Črnomlja za leto 2018

15. Zaključni račun proračuna občine Črnomelj za leto 2018 3.-4.

16. Obravnava in izdaja soglasja k Letnemu poročilu in zaključnem računu Javnega 3.-4. zavoda RIC Bela krajina za leto 2018

17. Informacija o razdelitvi sredstev za sofinanciranje športnih programov v letu 2019, 3.-9. na podlagi razpisa

18. Poročilo o požarni varnosti v občini Črnomelj za leto 2018 4.

19. Poročilo o stanju civilne zaščite v občini Črnomelj za leto 2018 4.

20. Povzetki poročil o poslovanju javnih zavodov na območju Občine Črnomelj 4.-6. za leto 2018

21. Spremembe in dopolnitve upravljavskega načrta za mestno jedro Črnomelj 5.

22. Informacija o poslovnem poročilu z zaključnim računom Javnega podjetja 5. Komunala, d.o.o. Črnomelj za leto 2018

23. Poročilo o organizaciji in izvedbi akcije urejanja in čiščenja okolja 2019 v občini 5. Črnomelj

24. Poročilo o projektu KS Petrova vas 5.

25. Premoženjska bilanca na dan 31.12.2018 5.-6.

26. Poročilo o izvajanju garancijske sheme 5.-6.

27. Poročilo Policijske postaje Črnomelj o stanju varnostnih razmer na območju 5.-6. občine Črnomelj v letu 2018

28. Poročilo o delu skupne občinske uprave - Medobčinske inšpekcije in redarstva 5.-6. občin Bele krajine za leto 2018

29. Ocena izvajanja občinskega programa varnosti v občini Črnomelj za leto 2018 5.-6.

30. Informacija o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v občini 6.-9. Črnomelj za leto 2018

31. Spremembe in dopolnitve Odloka o oglaševanju, plakatiranju ter turistični in drugi 6.-12. obvestilni signalizaciji v občini Črnomelj

32. Spremembe in dopolnitve Seznama oglasnih mest 6.-12.

33. Poročilo o izvajanju štipendijske sheme 9.

34. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v občini 9. Črnomelj (po sprejemu sprememb in dopolnitev uredbe Vlade RS)

35. Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Črnomelj za prvo polletje leta 2019 9.

36. Spremembe in dopolnitve Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Črnomelj 9.

37. Predlog za izdajo Odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 2020 in 2021 10.-12.

38. Spremembe in dopolnitve Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske 11. odpadne vode v občini Črnomelj (po sprejemu operativnega programa)

39. Spremembe in dopolnitve Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Črnomelj 11.

40. Spremembe in dopolnitve Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Črnomelj 11.

41. Odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje mej parcel v občini Črnomelj 11. (če ni predpisano z OPPN)

42. Predlog Odloka o proračunu občine Črnomelj za leti 2020 in 2021 12.

43. Okvirni program dela Občinskega sveta občine Črnomelj za leto 2020 12.

PREDLOG SKLEPA: Občinskemu svetu občine Črnomelj se predlaga, da Okvirni program dela občinskega sveta za leto 2019 obravnava in sprejme v predloženi vsebini.

Pripravile: - strokovne službe OU občine Črnomelj Predlagatelj: Župan Andrej Kavšek, l.r.

Številka: 032-11/2019

OBČINA ČRNOMELJ K točki 5 OBČINSKI SVET

Gradivo za sejo Občinskega sveta Občine Črnomelj v januarju 2019 ------Zadeva: KADROVSKE ZADEVE

1. Imenovanje Nadzornega odbora občine Črnomelj

Skladno z določili 32. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 37. člena Statuta občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 83/2011, 24/2014 in 66/2016) imenuje člane nadzornega odbora občinski svet in sicer najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI). Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Po določbi 26. člena statuta občine tudi članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru. Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

Politične stranke, Lista za razvoj in predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu so bili povabljeni, da KMVI evidentirajo kandidate za predsednika in člane nadzornega odbora občine. KMVI je prejete predloge obravnavala na 1. seji, 14. 1. 2019 in sprejela sklep, da občinskemu svetu predlaga imenovanje nadzornega odbora občine v naslednji sestavi: Stanislava Majerle za predsednico in za člane Andreja Matkoviča, Alojza Hudeljo, mag. Andreja Beličiča in Miroslava Rožmana. Vsi predlagani izpolnjujejo predpisane pogoje glede izobrazbe in izkušenj, Miroslav Rožman, pa je podal tudi izjavo, da bo odstopil kot član sveta KS Adlešiči, v kolikor bo imenovan v nadzorni odbor občine, ker sta funkciji nezdružljivi.

Predlog sklepa: Občinski svet občine Črnomelj imenuje Nadzorni odbor Občine Črnomelj v naslednji sestavi: 1. Stanislava Majerle, 8342 Stari trg – predsednica, 2. Andrej Matkovič, 8340 Črnomelj – član, 3. Alojz Hudelja, 8340 Črnomelj – član, 4. mag. Andrej Beličič, 8340 Črnomelj – član, 5. Miroslav Rožman, 8341 Adlešiči – član. 1

2. Imenovanje delovnih teles občinskega sveta

Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisija: - Odbor za družbene dejavnosti, - Odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, - Odbor za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, - Odbor za turizem in varstvo okolja, - Statutarno - pravna komisija. Odbori in komisija štejejo predsednika in štiri člane. Skladno z določili Poslovnika občinskega sveta komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja, v skladu s poslovnikom in aktom o ustanovitvi, obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. Komisija in odbori občinskega sveta obravnavajo in predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. Komisije in odbori obravnavajo predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občinskega sveta na področju svojega delovanja, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikujejo o njih svoje mnenje in svetu podajo svoje stališče s predlogom odločitve. Obravnavo je komisija ali odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predloge pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave splošnega akta. Komisija ali odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. Predsednika in člane odborov in komisij imenuje svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, treh članov občinskega sveta ali župana izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlagajo kandidate tudi zainteresirane organizacije v občini in občani. Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Skladno z Zakonom o romski skupnosti v Republiki Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/07) se v občini ustanovi tudi stalno delovno telo občinskega sveta in sicer: - Posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti.

Politične stranke, Lista za razvoj in predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu so bili povabljeni, da KMVI evidentirajo kandidate za predsednika in člane navedenih delovnih teles. KMVI je vse prejete predloge obravnavala na 1. seji, 14. 1. 2019 in odločila, da predlaga imenovanje odborov v sestavi kot je razvidno v nadaljevanju. a) Odbor za družbene dejavnosti

Odbor za družbene dejavnosti opravlja naloge določene s poslovnikom občinskega sveta na področjih otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, športa in rekreacije, občinskih javnih služb (zavodi). Po obravnavi prejetih predlogov je KMVI sklenila, da občinskemu svetu predlaga imenovanje Odbora za družbene dejavnosti v naslednji sestavi: Vesna Fabjan – za predsednico ter Marjetka Žunič, Jure Kuhar, Mojca Čemas Stjepanovič in Anton Brula - za člane.

Predlog sklepa: Občinski svet občine Črnomelj imenuje Odbor za družbene dejavnosti v naslednji sestavi: 1. Vesna Fabjan, 8340 Črnomelj – predsednica, 2. Marjetka Žunič, 8340 Črnomelj – članica, 3. Jure Kuhar, 8340 Črnomelj – član, 4. Mojca Čemas Stjepanovič, 8340 Črnomelj – članica, 5. Anton Brula, 8340 Črnomelj – član.

2 b) Odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo

Odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo opravlja naloge določene s poslovnikom občinskega sveta na področjih gospodarstva, malega gospodarstva in obrti, lokalne gospodarske infrastrukture, gospodarskih javnih služb, urbanizma, prometa in zvez, gospodarjenja s premoženjem in naloge na stanovanjskem področju. Po obravnavi prejetih predlogov je KMVI sklenila, da občinskemu svetu predlaga imenovanje Odbora za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo v naslednji sestavi: Samo Kavčič – za predsednika ter Branko Butala, Nataša Hudelja, Stanislav Malerič in Matej Banovec - za člane.

Predlog sklepa: Občinski svet občine Črnomelj imenuje Odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo v naslednji sestavi: 1. Samo Kavčič, 8340 Črnomelj – predsednik, 2. Branko Butala, 8340 Črnomelj – član, 3. Nataša Hudelja, 8344 Vinica – članica, 4. Stanislav Malerič, 8343 Dragatuš – član, 5. Matej Banovec, 8340 Črnomelj – član.

c) Odbor za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti

Odbor za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti opravlja naloge določene s poslovnikom občinskega sveta na področjih kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterine in dopolnilnih dejavnosti. Po obravnavi prejetih predlogov je KMVI sklenila, da občinskemu svetu predlaga imenovanje Odbora za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti v naslednji sestavi: Andrej Fabjan – za predsednika ter Tatjana Kmetič Škof, Leopold Perko, Uroš Vranešič in Marko Mravinec - za člane.

Predlog sklepa: Občinski svet občine Črnomelj imenuje Odbor za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti v naslednji sestavi: 1. Andrej Fabjan, 8340 Črnomelj – predsednik, 2. Tatjana Kmetič Škof, 8340 Črnomelj – članica, 3. Leopold Perko, 8343 Dragatuš – član, 4. Uroš Vranešič, 8340 Črnomelj – član, 5. Marko Mravinec, 8344 Vinica – član.

č) Odbor za turizem in varstvo okolja

Odbor za turizem in varstvo okolja opravlja naloge določene s poslovnikom občinskega sveta na področjih turizma in varstva okolja. Po obravnavi prejetih predlogov je KMVI sklenila, da občinskemu svetu predlaga imenovanje Odbora za turizem in varstvo okolja v naslednji sestavi: Zalka Bosanec – za predsednico ter Anica Želježnjak, Renata Butala, Bernarda Kump in Boštjan Domitrovič - za člane.

Predlog sklepa: Občinski svet občine Črnomelj imenuje Odbor za turizem in varstvo okolja v naslednji sestavi: 1. Zalka Bosanac, 8344 Vinica – predsednica, 2. Anica Želježnjak, 8340 Črnomelj – članica, 3. Renata Butala, 8342 Stari trg – članica, 4. Bernarda Kump, 8340 Črnomelj - članica, 5. Boštjan Domitrovič, 8341 Adlešiči - član.

3 d) Statutarno - pravna komisija

Statutarno – pravna komisija opravlja naslednje naloge, ki so določene s poslovnikom občinskega sveta: - obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, - po sklepu sveta obravnava predloge odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov ter oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine in glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine, - predlaga svetu v sprejem obvezno razlago določb splošnih aktov občine, - med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, razlaga poslovnik sveta. Po obravnavi prejetih predlogov je KMVI sklenila, da občinskemu svetu predlaga imenovanje Statutarno – pravne komisije v naslednji sestavi: Mira Radojčič – predsednica ter Tadeja Lamut, Štefan Misja, Marjanca Grenc in Marica Prijanovič Tonkovič - za člane.

Predlog sklepa: Občinski svet občine Črnomelj imenuje Statutarno – pravno komisijo v naslednji sestavi: 1. Mira Radojčič, 8344 Vinica – predsednica, 2. Tadeja Lamut, 8340 Črnomelj - članica, 3. Misja Štefan, 8340 Črnomelj – član, 4. Marica Prijanovič Tonkovič, 8340 Črnomelj – članica, 5. Marjanca Grenc, 8342 Stari trg – članica.

e) Posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti

V skladu s 7. in 8. členom Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 33/2007 – ZRomS-1) se v občinah, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti v mestni oziroma občinski svet (v nadaljnjem besedilu: občinski svet), v občinskem svetu ustanovi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti. Delovno telo je sestavljeno iz najmanj šestih članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član), od katerih je največ polovica prebivalk oziroma prebivalcev občine, ki niso člani občinskega sveta, od slednjih pa večina pripadnikov romske skupnosti. Predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu je po svoji funkciji član tega delovnega telesa. Delovno telo se ustanovi v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo. Delovno telo zlasti: - spremlja in obravnava položaj pripadnikov romske skupnosti v samoupravni lokalni skupnosti; - obravnava in daje predloge ter pobude o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice; - dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega programa samoupravne lokalne skupnosti, zlasti pa pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnosti v samoupravni lokalni skupnosti; - obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romskega jezika in kulture; - sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organizacijami v samoupravni lokalni skupnosti. Po obravnavi prejetih predlogov je KMVI sklenila, da občinskemu svetu predlaga imenovanje Posebnega delovnega telesa za spremljanje položaja romske skupnosti v naslednji sestavi: Zoran Špec – za predsednika ter Henček Kosec, Vesna Fabjan, Janez Perušič, Anton Hudorovac, Franc Hudak in Marjetka Papež – za člane.

4

Predlog sklepa: Občinski svet občine Črnomelj imenuje Posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti v naslednji sestavi: 1. Zoran Špec, 8340 Črnomelj - predsednik, 2. Henček Kosec, 8340 Črnomelj – član, 3. Vesna Fabjan, 8340 Črnomelj – članica, 4. Janez Perušič, 8340 Črnomelj - član, 5. Franc Hudak, 8340 Črnomelj- član, 6. Anton Hudorovac, 8340 Črnomelj – član, 7. Marjetka Papež, 8340 Črnomelj – članica.

3. Imenovanje predstavnikov občine v svet javnega zavoda RIC Bela krajina

Svet javnega zavoda RIC Bela krajina ima skladno z Odlokom o ustanovitvi Razvojno informacijskega centra Bela krajina (Ur.l. RS, št. 79/2009, 98/2013, 36/2014 in 23/2015) 7 članov, od tega štiri predstavnike ustanoviteljice, enega predstavnika Območne obrtne zbornice Črnomelj, enega predstavnika Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine in enega predstavnika delavcev zavoda. Predstavnike ustanoviteljice imenuje občinski svet. Območna obrtna zbornica in Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine imenujeta vsaka po enega predstavnika v skladu s svojimi pravili. Predstavnika delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda. Delo sveta zavoda vodi predsednik sveta, ki ga izberejo člani sveta izmed sebe. Mandat članov sveta zavoda je štiri leta. Naloge sveta zavoda so: - sprejema statut in druge splošne akte zavoda s soglasjem ustanoviteljice, - sprejema program dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, - določa s soglasjem ustanoviteljice finančni načrt zavoda, - sprejema zaključni račun, - predlaga ustanoviteljici spremembo ali razširitev dejavnosti, - na predlog direktorja zavoda imenuje programski svet zavoda, - opravlja druge z zakonom ali statutom določene pristojnosti in naloge. Svet zavoda odloča na sejah z večino glasov prisotnih članov. V primeru enakega števila glasov je sprejeta odločitev, za katero je glasoval predsednik sveta. Po obravnavi prejetih predlogov je KMVI sklenila, da občinskemu svetu v svet javnega zavoda RIC Bela krajina predlaga imenovanje naslednjih kandidatov: Zvonko Ivanušič, Jaka Birkelbach, Ana Marija Blažič in Jože Mrzljak.

Predlog sklepa: V svet javnega zavoda RIC Bela krajina se kot predstavniki ustanoviteljice Občine Črnomelj imenujejo:  Zvonko Ivanušič, 8340 Črnomelj,  Jaka Birkelbach, 8340 Črnomelj,  Ana Marija Blažič, 8340 Črnomelj,  Jože Mrzljak, 8340 Črnomelj .

4. Imenovanje treh članov - predstavnikov ustanoviteljice Občine Črnomelj in enega člana – predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v svetu Javnega zavoda Knjižnica Črnomelj

Svet javnega zavoda Knjižnica Črnomelj skladno z 19. členom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Črnomelj (Ur.l. RS, št. 6/2004 in 75/2008) sestavlja pet članov in sicer trije predstavniki ustanoviteljice Občine Črnomelj, en predstavnik delavcev zavoda in en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet, predstavnika delavcev zavoda izvolijo delavci na neposrednih in tajnih volitvah, predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje občinski svet izmed aktivnih članov knjižnice. 5

Mandat članov sveta traja pet let. Naloge sveta zavoda so: - nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda, - spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda, - predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja, - ocenjuje delo direktorja, - daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav, investicij oziroma investicijsko- vzdrževalnih delih in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje, - daje soglasje k cenam javnih kulturnih storitev, - odloča o pritožbah in ugovorih uporabnikov storitev knjižnice, - daje soglasje k ustanovitvi novih enot knjižnice, - imenuje in razrešuje direktorja, - sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem, - opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je evidentirala kandidate za tri predstavnike ustanovitelja in za enega predstavnika uporabnikov oz. zainteresirane javnosti. Po obravnavi prejetih predlogov je KMVI sklenila, da občinskemu svetu v svet javnega zavoda Knjižnica Črnomelj predlaga naslednje kandidate: Jasna Banovec, Jelena Šikonja in Andreja Verderber – kot predstavnice ustanoviteljice in Jurij Matkovič - kot predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.

Predlog sklepa: 1. V svet javnega zavoda Knjižnica Črnomelj se kot predstavnice ustanoviteljice občine Črnomelj imenujejo:  Jasna Banovec, 8340 Črnomelj,  Jelena Šikonja, 8340 Črnomelj,  Andreja Verderber, 8340 Črnomelj.

2. V svet javnega zavoda Knjižnica Črnomelj se kot predstavnik uporabnikov oz. zainteresirane javnosti imenuje:  Jurij Matkovič, 8343 Dragatuš.

Pripravila: Slavica Novak Janžekovič, OU Predlagatelj: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Predsednik Zoran Špec, l.r.

6

OBČINA ČRNOMELJ K točki 6 OBČINSKI SVET

Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v januarju 2019

Zadeva: Predlog Sklepa o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti občine Črnomelj

Obrazložitev: V skladu z določbami Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18, v nadaljevanju: ZSPDSLS-1), ki opredeljuje oddajo nepremičnega premoženja v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti v najem oziroma zakup in obremenjevanje nepremičnega premoženja s stvarnimi pravicami, ter glede na dejstvo, da obstaja določen interes za najem oziroma zakup ter obremenjevanje s stvarnimi pravicami nekaterih zemljišč v lasti občine Črnomelj, so pripravljena predlagana izhodišča za izračun višine najemnin oziroma zakupnin ter odškodnin za zemljišča v lasti občine Črnomelj. Višine odškodnin in najemnin oz. zakupnin za zemljišča v lasti občine Črnomelj za leto 2019 so v pripravljenem predlogu določene skladno z mnenji, ki so jih podali cenilci ustreznih strok in ostajajo za leto 2019 enake kot so bile v letu 2018. V predlogu sklepa o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj, ki je v prilogi, ni več navedenih določenih oprostitev oziroma znižanj odškodnin oz. nadomestil in najemnin oz. zakupnin, ki so bile uvrščene v sklepu za leto 2018 in, ki zaradi spremenjene zakonodaje niso več možne. Pomembnejše izmed takih oprostitev, ki jih velja posebej omeniti, so oprostitve plačil odškodnin oz. nadomestil ob ustanovitvi služnosti za potrebe izgradnje komunalne infrastrukture (vodovoda in kanalizacije) z namenom priključitve na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, kar je v javnem interesu. Slednja oprostitev je bila namreč do uveljavitve ZSPDSLS-1 možna, medtem ko novi ZSPDSLS-1 neodplačno obremenjevanje nepremičnega premoženja s stvarnimi pravicami, četudi je to v javnem interesu, dovoljuje le v korist osebe javnega prava ali v korist gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države in samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo. Prav tako v predlogu sklepa o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj ni posebej opredeljenih oprostitev in znižanj, za katere se je v več letih uporabe sklepa o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj izkazalo, da niso zaživele in niso bile potrebne, zato zanje ni potreb po konkretni opredelitvi v samem ceniku. Hkrati so se s spremembo v letu 2018, ko je bilo iz sklepa o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj izvzeto določilo o najnižji možni zakupnini oziroma najemnini po posamezni pogodbi, ki je bila nazadnje, v letu 2017, določena kot 40 EUR, določene najemnine oziroma zakupnine že znižale. V V. točki Sklepa o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj je navedeno, da se morebitna znižanja in oprostitve izvajajo skladno z veljavno zakonodajo, o njih pa odloča župan. Če Komisija za vodenje in nadzor postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem občine Črnomelj, v konkretnem primeru oceni, da bi bilo za določitev odškodnine ter najemnine oziroma zakupnine bolj smotrno oziroma gospodarno naročiti cenitev s strani sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke, se upošteva cenitveno poročilo, pridobljeno za konkreten primer. Sicer pa se za določitev odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča, ki so last občine Črnomelj, v letu 2019 in naprej (do sprejetja novega sklepa oziroma do preklica sklepa) upošteva predlagani sklep o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti občine Črnomelj.

Predlog sklepa: 1. Občinskemu svetu občine Črnomelj se predlaga, da obravnava predlog Sklepa o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj in ga sprejme v predloženi vsebini. 2. Sklep o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj stopi v veljavo z dnem sprejetja s strani Občinskega sveta občine Črnomelj in se objavi v Uradnem listu RS. Sklep o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj velja do sprejetja novega sklepa o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj oziroma do preklica.

Pripravila: Predlagatelj: Tanja Ramuta, OU Župan Andrej Kavšek, l.r.

Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS št. 83/11, 24/14, 66/16) je Občinski svet občine Črnomelj na svoji ______redni seji dne ______sprejel naslednji

S K L E P o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj

I. Cenik zakupnin za kmetijsko rabo zemljišč se izračuna na podlagi bonitetnih točk ob upoštevanju dejanske rabe zemljišča in dejanske proizvodne sposobnosti zemljišča:

Dejanska raba Katastrski Območje bonitete Letna zakupnina razred zemljišč (v EUR/ha) vrt 1-8 1-100 169,76 njiva 1-3 65-100 124,67 njiva 4-6 35-64 113,46 njiva 7-8 1-34 96,14 travnik 1-2 50-100 107,69 travnik 3-4 40-49 90,25 travnik 5-6 25-39 73,75 travnik 7-8 1-24 56,47 pašnik 1-2 50-100 45,35 pašnik 3-4 30-49 33,77 pašnik 5-8 1-29 22,81 pašnik – poraščen z gozdnim drevjem 1-8 1-100 11,38 sadovnjak 1-4 40-100 142,30 sadovnjak 5-8 1-39 113,46 vinograd 1-3 65-100 142,30 vinograd 4-6 35-64 113,46 vinograd 7-8 1-34 85,01 obore za živali 1-100 11,38 ostalo (gozdni robovi, brežine) 1-100 5,69

*upošteva se število bonitetnih točk iz katastrske evidence, razen če se ugotovi drugačna raba ali drugačna proizvodna sposobnost zemljišč, kot je določeno v katastru, se določi višina zakupnine na podlagi dejanskega stanja.

**dejanska raba »pašnik« se nanaša tudi na travnate površine z dejansko rabo travnik, ki pa jih ni mogoče strojno obdelati.

1. Zemljišča se oddajajo v zakup na podlagi javne ponudbe za zakup zemljišč. Prva ponudba se določi po ceni, določeni v tem ceniku. V primeru, da zemljišče na podlagi podane javne ponudbe ni bilo oddano v zakup, se lahko zakupnina na ponovljeni ponudbi zniža do 30 % glede na ceno, določeno v prvi ponudbi. 2. O znižanju plačila zakupnine zaradi razlogov iz prejšnje točke tega sklepa oziroma drugih razlogov (npr. drugačna raba ipd.), odloča župan ob sklenitvi pogodbe. 3. V kolikor nastopi obveznost plačila DDV –ja ga plača zakupnik. 4. Za določitev zakupnin se upošteva veljaven cenik za določitev in obračun zakupnin. Če Komisija za vodenje in nadzor postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem občine Črnomelj, v konkretnem primeru oceni, da bi bilo za določitev zakupnine bolj gospodarno naročiti cenitev s strani sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke, se za določitev zakupnin upošteva opravljena cenitev.

II. Cenik najemnin (zakupnin) za zemljišča, ki se nahajajo v poselitvenem območju:

območje letna najemnina (v EUR/m2) Ožje območje mesta Črnomelj 1,40 Območje mesta Črnomelj - izven središča 1,20 Širše območje mesta Črnomelj (Svibnik, okolica Loke, Vojna vas, Kanižarica) 0,90 Večja naselja v Občini Črnomelj (Vinica, Dragatuš, Stari trg ob Kolpi, Adlešiči) 0,60 Ostali kraji v Občini Črnomelj 0,30

Najemne pogodbe se sklepajo za stavbna zemljišča in druga zemljišča, za namene, ki so v skladu z lokacijsko informacijo. Objavljene cene so brez davka na dodano vrednost, ki ga plača najemnik.

Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko gre za zemljišča, ki se po namenski rabi nahajajo znotraj območja stavbnih zemljišč, uporabljajo pa se izključno za kmetijsko pridelavo ali pa so to v naravi zemljišča v zaraščanju in se ne uporabljajo, niti se ne dajejo v najem za namene, ki so opredeljeni v lokacijski informaciji, za višino najemnine lahko upošteva najemnina po ceniku iz I. točke, o čemer odloča župan ob sklenitvi pogodbe.

Za določitev najemnin se upošteva veljaven cenik za določitev in obračun najemnin. Če Komisija za vodenje in nadzor postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem občine Črnomelj, v konkretnem primeru oceni, da bi bilo za določitev najemnine bolj gospodarno naročiti cenitev s strani sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke, se za določitev najemnine upošteva opravljena cenitev.

III. Cenik odškodnin oz. nadomestil za uporabo oziroma obremenitev kmetijskih zemljišč:

Pri obračunu odškodnin za ustanovitev služnostne pravice oziroma drugih stvarnih pravic na kmetijskih zemljiščih se upošteva odškodnina/m2 opredeljena v naslednji tabeli:

Dejanska kultura odškodnina (v EUR/m2) vrt 2,41 njiva 2,41 travnik 1,35 pašnik 0,47 sadovnjak 2,41 vinograd 2,41 gozd 0,94

V primeru linijskih vodov se odškodnina v enaki višini določi po tekočem metru.

Objavljene cene so brez davka na dodano vrednost, ki ga plača vlagatelj ali služnostni upravičenec.

Odškodnina po posamezni pogodbi ne sme biti nižja kot 40,00 EUR.

Če Komisija za vodenje in nadzor postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem občine Črnomelj, v konkretnem primeru oceni, da bi bilo za določitev odškodnine oz. nadomestila bolj gospodarno naročiti cenitev s strani sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke, ali kadar cenitev zahteva stranka, se za določitev odškodnine oz. nadomestila upošteva cenitev. Izjemoma se za podelitev služnosti za izgradnjo baznih in drugih postaj mobilne telefonije odškodnina zaračunava periodično, za vsako leto trajanja služnosti posebej.

IV. Cenik odškodnin oz. nadomestil za uporabo oziroma obremenitev ostalih zemljišč:

Pri obračunu odškodnin za ustanovitev služnostne pravice oziroma drugih stvarnih pravic na zemljiščih v poselitvenem območju, ki so ali zazidljiva ali pa niso predvidena za gradnjo in so v naravi javne površine (poti, ceste ipd.) se upošteva odškodnina/m2 opredeljena v naslednji tabeli:

Območje odškodnina (v EUR/m2) Območje mesta Črnomelj 9,00 Širše območje mesta Črnomelj (Svibnik, okolica Loke, Vojna vas, Kanižarica) 7,00 Večja naselja v Občini Črnomelj (Vinica, Dragatuš, Stari trg ob Kolpi, Adlešiči) 3,50 Ostali kraji v Občini Črnomelj 2,00

Pri obračunu odškodnin za ustanovitev služnostne pravice oziroma drugih stvarnih pravic na zemljiščih v kmetijskem območju, ki so v naravi javne površine (poti, ceste, ipd.) se upošteva odškodnina kot je opredeljena zgoraj, vendar zmanjšano za 50%.

V primeru linijskih vodov se odškodnina v enaki višini določi po tekočem metru.

Objavljene cene so brez davka na dodano vrednost, ki ga plača vlagatelj ali služnostni upravičenec.

Odškodnina po posamezni pogodbi ne sme biti nižja kot 40,00 EUR.

Če Komisija za vodenje in nadzor postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem občine Črnomelj, v konkretnem primeru oceni, da bi bilo za določitev odškodnine oz. nadomestila bolj gospodarno naročiti cenitev s strani sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke, ali kadar cenitev zahteva stranka, se za določitev odškodnine oziroma nadomestila upošteva cenitev.

Izjemoma se za podelitev služnosti za izgradnjo baznih in drugih postaj mobilne telefonije odškodnina zaračunava periodično, za vsako leto trajanja služnosti posebej.

V. Oprostitev plačila odškodnine oz. nadomestila za uporabo oziroma obremenitev zemljišč:

Morebitne oprostitve ali znižanja najemnin oz. zakupnin in odškodnin oz. nadomestil za uporabo oziroma obremenitev zemljišč se izvajajo skladno z veljavno zakonodajo, o njih pa odloča župan ob sklenitvi pogodbe.

VI. Določitev najemnin in odškodnin oz. nadomestil za namen oglaševanja:

V primerih, ko se na zemljiščih v lasti Občine Črnomelj ustanavljajo stvarne pravice za namen oglaševanja ali se zemljišča, ki so v lasti Občine Črnomelj, za namen oglaševanja oddajo v najem, se višina odškodnin oz. nadomestil za ustanovitev stvarnih pravic oz. višina najemnin ne obračuna po ceniku, ki je naveden v tem sklepu, pač pa na podlagi veljavnega Odloka o občinskih taksah v Občini Črnomelj, Posebni del: Tarife občinskih taks (Ur. list RS, št. 65/07, 2/15 in 32/16, 3/17, 5/18, 2/19).

VII. Sklep o oblikovanju odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj stopi v veljavo z dnem sprejetja s strani Občinskega sveta Občine Črnomelj in se objavi v Uradnem listu RS. Ta sklep velja do sprejetja novega sklepa, ki ureja višino odškodnin in najemnin oziroma zakupnin za zemljišča v lasti Občine Črnomelj, oziroma do preklica.

Številka: 478-352/2018 Župan občine Črnomelj Datum: Andrej Kavšek, l.r.

OBČINSKI SVET K točki 7 OBČINE ČRNOMELJ

Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v januarju 2019

I. ZADEVA: Uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem za zemljišče parc. št. 1635 k.o. Stari Trg ob Kolpi

Prostovoljno gasilsko društvo Stari Trg ob Kolpi ima namen zgraditi prizidek k garaži gasilskega doma, ki se nahaja na zemljišču parc. št. 1630 k.o. 1557 Stari Trg ob Kolpi; in sicer tako da bi prizidek garaže deloma posegal tudi na zemljišče parc. št. 1635 k.o. 1557 Stari Trg ob Kolpi, ki je v lasti Občine Črnomelj v deležu do 8/100 –in. Preostala solastnika zemljišča parc. št. 1635 k.o. 1557 Stari Trg ob Kolpi sta družba Petrol, d.d., Dunajska cesta 150, Ljubljana v deležu do 42/100 –in in Zavod RS za blagovne rezerve, Dunajska cesta 106, Ljubljana v deležu do 50/100- in, s katerima se predstavniki PGD Stari trg ob Kolpi glede ureditve lastništva dogovarjajo posebej.

Premoženje prostovoljnih gasilskih društev in način pridobivanja ureja 48. člen Zakona o gasilstvu (ZGas), s katerim je urejeno lastninjenje gasilstvu namenjenega premičnega in nepremičnega premoženja, s katerim so upravljala prostovoljna gasilska društva. Prvi odstavek 48. člena ZGas določa, da pridobijo prostovoljna gasilska društva in njihove zveze z dnem uveljavitve ZGas, ki je začel veljati 14. januarja 1994- lastninsko pravico na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je namenjeno gasilstvu in s katerim upravljajo ob uveljavitvi tega zakona. Gasilska društva kot družbene organizacije so v preteklosti lahko pridobivala in upravljala s sredstvi v družbeni lastnini, obenem pa so kot društva bila lahko tudi imetniki lastninske pravice. Gasilski dom v Starem Trgu je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja Skupščine občine Črnomelj z dne 7.3.1983 /gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo na zemljiščih parc. št. 1635 in 1634, obe 1557 k.o. Stari Trg ob Kolpi/ in je od takrat dalje, v uporabi in upravljanju PGD Stari Trg ob Kolpi /tako tudi zemljišča/. Na delu zemljišča parc. št. 1635 k.o. 1557 Stari Trg ob Kolpi se nahaja tudi baraka, ki je v lasti in upravljanju PGD-ja. V sled navedenega ugotavljamo, da so izpolnjene predpostavke, na podlagi katerih je PGD Stari Trg ob Kolpi postal lastnik zemljišča parc. št. 1635 k.o. 1557 Stari Trg ob Kolpi na podlagi zakona, zato se z društvom pristopi k sklenitvi ustreznega neodplačnega pravnega posla za prenos lastninske pravice pri občinskem deležu zemljišča parc. št. 1635 k.o. 1557 Stari Trg ob Kolpi v korist in na ime PGD Stari Trg ob Kolpi.

Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo občine in država in hkrati humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu, tako da vse stroške v zvezi z realizacijo pravnega posla v danem primeru krije Občina Črnomelj.

Priloga: - geografski prikaz (PISO) nepremičnine parc. št. 1635 k.o. 1557 Stari Trg ob Kolpi

Predlog sklepa: Občina Črnomelj, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj pristopi v povezavi z 48. členom Zakona o gasilstvu (ZGas) k sklenitvi ustreznega pravnega posla, na podlagi katerega gasilsko društvo PGD Stari Trg ob Kolpi, Stari Trg ob Kolpi 37, p. Stari Trg ob Kolpi neodplačno pridobi lastninsko pravico na zemljišču parc. št.1635 k.o. 1557 Stari Trg ob Kolpi v deležu do 8/100 –in.

Številka: 478-482/2017 Predlagatelj: Andrej Kavšek, l.r. Župan Pripravila: Katarina Plut, OU

Priloga: geografski prikaz nepremičnine parc. št. 1635 k.o. 1557 Stari Trg ob Kolpi

II.

ZADEVA: Priznanje lastninske pravice na nepremičnem premoženju

Prostovoljno gasilsko društvo Rožič Vrh želi v Zemljiški knjigi na svoje ime vpisati lastništvo pri parc. št. 4897/2 k.o. 1536-Talčji Vrh, ki služi kot funkcionalna zaokrožitev zemljišč parc. št. 4884, parc. št. 4904/2, parc. št. 4904/1 in parc. št. 4905/2 k.o. 1536-Talčji Vrh, ki so v lasti gasilskega društva. Zemljišče 4897/2 k.o. 1536-Talčji Vrh je v zemljiški knjigi vpisano kot last Občine Črnomelj, PGD Rožič Vrh pa ga (še pred izvedeno geodetsko odmero, kot del parc. št. 4897 k.o. 1536-Talčji Vrh), skupaj z ostalimi navedenimi zemljišči, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime PGD Rožič Vrh, uporablja za namene gasilstva vse od ustanovitve društva naprej.

Zakon o gasilstvu (Ur. list 113/05, v nadaljevanju ZGas-UPB1) v 1. odstavku 48. člena določa, da prostovoljna gasilska društva in njihove zveze pridobijo z dnem uveljavitve zakona o gasilstvu (to je z dne 14. 1. 1994) lastninsko pravico na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je namenjeno gasilstvu in s katerim upravljajo ob uveljavitvi tega zakona. Kot navaja PGD Rožič Vrh v svojem dopisu z dne 15.4.2018, to zemljišče uporablja že od svojega začetka, to je od ustanovitve društva, prav tako pa je po predmetnem zemljišču speljana dovozna pot, po kateri poteka dostop do garaže gasilnega doma.

Kot je razvidno iz podatkov Poslovnega registra Slovenije (ePRS), je bilo Prostovoljno gasilsko društvo v register vpisano dne 10.9.1981. Tudi osnovni del stavbe gasilnega doma je bil zgrajen že pred letom 1968.

Glede na navedeno bi Občina Črnomelj, skladno z 48. členom ZGas-UPB1 Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rožič Vrh priznala lastninsko pravico pri 4897/2 k.o. 1536-Talčji Vrh in s PGD Rožič Vrh sklenila Pogodbo o priznanju lastninske pravice za to nepremičnino ter na podlagi te pogodbe pri parc. št. 4897/2 k.o. 1536-Talčji Vrh dovolila vknjižbo lastninske pravice na ime PGD Rožič Vrh.

Vse stroške v zvezi s pravnim poslom plača Občina Črnomelj

Priloga: V prilogi tega gradiva je geografski prikaz (PISO) nepremičnine parc. št. 4897/2 k.o. 1536- Talčji Vrh, za katero Občina Črnomelj Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rožič Vrh prizna lastninsko pravico.

Predlog sklepa: 1. Občina Črnomelj prizna Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rožič Vrh lastninsko pravico pri parc. št. 4897/2 k.o. 1536-Talčji Vrh. 2. Občina Črnomelj s Prostovoljnim gasilskim društvom sklene pogodbo o priznanju lastninske pravice, na podlagi katere se bo PGD Rožič Vrh v zemljiški knjigi vknjižilo kot izključni lastnik pri parc. št. 4897/2 k.o. 1536-Talčji Vrh.

Številka: 478-374/2013

Predlagatelj: Andrej Kavšek, l.r. Župan Pripravila: Tanja Ramuta, OU

Priloga: geografski prikaz nepremičnine parc. št. 4897/2 k.o. 1536-Talčji Vrh, Vir: PISO

III.

Zadeva: Pridobitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena

V nadaljevanju bo predstavljen predlog, da določene nepremičnine v lasti Občine Črnomelj pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Občina Črnomelj je v last pridobila nekatere nepremičnine, ki v naravi predstavljajo dele javnih poti ali cest oz. drugih prometnih površin ter nepremičnine, ki v naravi predstavljajo vodohrane, črpališča in objekte ter naprave za odvajanje in čiščenje voda. Te nepremičnine je Občina Črnomelj v last pridobila zaradi potreb izgradnje infrastrukture v sklopu vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, zaradi potreb izgradnje in širitve cest oz. poti ali pa gre za zemljišča, kjer je že pred tem potekala prometna oz. druga infrastruktura in je bilo glede na stanje v naravi kasneje urejeno tudi lastništvo.

Nepremičnine, ki so navedene v tabeli v predlogu sklepa, so v lasti Občine Črnomelj, v naravi pa predstavljajo dele kategoriziranih in ne-kategoriziranih poti oz. cest ali druge prometne površine (npr. parkirišče), vodohrane, črpališča in objekte ter naprave za odvajanje in čiščenje voda. Ker so navedene nepremičnine namenjene splošni rabi, pri teh nepremičninah pa v zemljiški knjigi ni zaznamovano javno dobro, je smiselno, da pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) v 19. členu opredeljuje javno dobro kot stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2) v 244. členu pravi, da je splošna raba javnih površin raba, ki je namenjena prostemu gibanju oseb, predvsem za namene prehoda in dostopa do drugih javnih površin, zelenega sistema, bivališč, poslovnih objektov ter gospodarske javne infrastrukture, ter rekreaciji, igri in drugim prostočasnim aktivnostim na prostem.

ZUreP-2 v 7. odstavku 3. člena navaja, da so grajeno javno dobro zemljišča, objekti in deli objektov, namenjeni taki splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona. V danem primeru so to Zakon o cestah (ZCes-1, Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18, v nadaljevanju: ZCes-1) oziroma Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju: ZVO-1, v nadaljevanju: ZVO-1) in Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03, 106/05, 66/06, 118/07, 41/17).

ZCes-1 v prvem in drugem odstavku 3. člena govori, da so javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. V skladu z ZVO-1 in Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Črnomelj je oskrba s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Objekti in naprave, potrebni za izvajanje te javne službe, so infrastruktura lokalnega pomena. V 5. odstavku 3. člena ZUreP-2 navaja, da so gospodarska javna infrastruktura objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter objekti ali omrežja za druge namene v javnem interesu, ki so kot taki določeni z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

Navedene nepremičnine torej izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, zato na podlagi 245. člena ZureP-2, župan občinskemu svetu predlaga sprejetje sklepa o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Na podlagi sprejetega sklepa občinskega sveta, ki se objavi tudi v Uradnem listu, občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s

katero nepremičnine pridobijo status grajenega javnega dobra. Pravnomočno ugotovitveno odločbo občinska uprava pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo o javnem dobru.

Predlog sklepa: Občinskemu svetu se predlaga, da obravnava predlog sklepa o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena in ga sprejme v predloženi vsebini.

Predlagatelj: Andrej Kavšek, l.r. Župan Pripravila: Tanja Ramuta, OU

Na podlagi 244. in 245. člena Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2), 3. člena Zakona o cestah (ZCes-1, Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18, v nadaljevanju: ZCes-1) 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS št. 83/11, 24/14, 66/16) je Občinski svet občine Črnomelj na svoji ______redni seji dne ______sprejel naslednji

S K L E P

1. člen Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Črnomelj pridobijo naslednje nepremičnine v lasti Občine Črnomelj, ki predstavljajo: vodohrane, črpališča in objekte ter naprave za odvajanje in čiščenje voda, dele kategoriziranih poti in cest ter dele drugih vzdrževanih občinskih poti in prometnih površin:

katastrska občina parc. št. vrsta nepremičnine v naravi 1535-Črnomelj 786/5 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 4847/5 Javna pot, JP 556401 1536-Talčji Vrh 4847/7 Javna pot, JP 556401 1536-Talčji Vrh 4787/32 Lokalna cesta, LC 054151 1536-Talčji Vrh 4879/5 Lokalna cesta, LC 054151 1536-Talčji Vrh 720/2 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 720/3 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 719 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 718/4 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 718/6 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 715/4 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 720/4 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 904/5 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 905/2 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 5468 Ne-kategorizirana javna pot 1536-Talčji Vrh 2286/2 Vodohran 1536-Talčji Vrh 2286/3 Vodohran 1539-Mavrlen 1517/4 Javna pot, JP 556231 1541-Loka 2590/2 Javna pot, JP 554061 1541-Loka 2126/12 Javna pot, JP 554131 1541-Loka 180/3 Javna pot, JP 556191 1541-Loka 2611/3 Javna pot, JP 554301 1541-Loka 2611/4 Javna pot, JP 554301 1541-Loka 2023/2 Javna pot, JP 554601 1541-Loka 1254/27 Javna pot, JP 554262 1541-Loka 1494/10 dostopna pot do vodohrana 1541-Loka 1498/7 dostopna pot do vodohrana 1541-Loka 1498/10 Vodohran - funkcionalno zemljišče 1542-Zastava 1166/2 Ne-kategorizirana javna pot 1542-Zastava 1165/2 Ne-kategorizirana javna pot 1542-Zastava 1365/2 Ne-kategorizirana javna pot 1542-Zastava 1366/2 Ne-kategorizirana javna pot

1542-Zastava 1367/2 Ne-kategorizirana javna pot 1544-Griblje 656/2 Javna pot, JP 554674 1547-Butoraj 2987/2 Javna pot, JP 555661 1550-Dragatuš 4775/2 Črpališče (fekalna kanalizacija) 1552-Adlešiči 24/21 Črpališče (vodovod) 1552-Adlešiči 4170/29 Hidro postaja 1554-Hrast pri Vinici 2280/3 Lokalna cesta, LC054091 1554-Hrast pri Vinici 1589/4 Lokalna cesta, LC 054130 1554-Hrast pri Vinici 1590/2 Lokalna cesta, LC 054130 1554-Hrast pri Vinici 2091/2 Lokalna cesta, LC 054130 1559-Radenci 888/3 Lokalna cesta, LC 054121 1559-Radenci 890/3 Lokalna cesta, LC 054121 1559-Radenci 890/4 Lokalna cesta, LC 054121 1559-Radenci 889/3 Lokalna cesta, LC 054121 1559-Radenci 889/4 Lokalna cesta, LC 054121 1560-Sinji Vrh 847/3 Vodohran z dostopno potjo 1560-Sinji Vrh 847/2 dostopna pot do vodohrana 1560-Sinji Vrh 846/5 dostopna pot do vodohrana 1561-Damelj 1177 Javna pot, JP 555821 1561-Damelj 1023/2 Lokalna cesta, LC 054371 1561-Damelj 1041/7 Lokalna cesta, LC 054371 1561-Damelj 1041/8 Lokalna cesta, LC 054371 1561-Damelj 907/4 Lokalna cesta, LC 054371 1561-Damelj 1071/3 Lokalna cesta, LC 054371 1561-Damelj 1072/6 Lokalna cesta, LC 054371 1561-Damelj 977/26 Lokalna cesta, LC 054371 1561-Damelj 1040/2 Lokalna cesta, LC 054371 1561-Damelj 1050/2 Lokalna cesta, LC 054371 1561-Damelj 734/4 Črpališče (vodovod) 1563-Vinica 259/6 Čistilna naprava 1563-Vinica 259/7 Čistilna naprava 1563-Vinica 549/16 Javna pot, JP 555362 1563-Vinica 548/6 Ne-kategorizirana javna pot

2. člen Nepremičnine iz 1. člena pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Črnomelj, po uradni dolžnosti. Občinska uprava Občine Črnomelj po pravnomočnosti odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra, le-to pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpiše zaznambo o javnem dobru.

3. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na Občinskem svetu Občine Črnomelj. Ta sklep se objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 478-8/2019 Črnomelj, januar 2019 Andrej Kavšek Župan

OBČINA ČRNOMELJ K točki 8 OBČINSKI SVET

Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v januarju 2019 ------Zadeva: ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV SVETA

JANEZ PERUŠIČ: 1. Športno društvo Butoraj v letu 2019 praznuje 40 let delovanja, jeseni bo organizirana tudi svečanost ob navedeni obletnici društva. V letošnjem letu planiramo zamenjavo ostrešja /zračna streha/ na športnem objektu na Butoraju, zato prosimo za finančno pomoč pri obnovi objekta. Prilagam predračun, v katerem niso upoštevani popusti, delo bo v lastni režiji.

ODGOVOR: Prošnja ŠD Butoraj bo obravnavana v okviru razpoložljivih finančnih sredstev proračuna 2019.

Odgovor pripravila: Tamara Potočar, v.d. direktorice OU.

2. V izdelavi je projektna dokumentacija za avtobusno postajo na Butoraju, pločnik, javno razsvetljavo in menjavo dotrajanih vodovodnih cevi na tem delu. KS Butoraj in občina sta že odkupila zemljišče /mlekarno/ od KZ Krka. KS je za zemljišče in izdelavo dokumentacije že prispevala sredstva iz JTO, v višini cca. 9.500 EUR. Na občini je bil zadnji sestanek na to temo junija 2018, od takrat pa kljub mojim dopisom projektantu in občini ni bilo nobene povratne informacije.

ODGOVOR: Po skupnem odkupu zemljišča parc. št. 2722/1 k.o. Butoraj in dogovoru o sofinanciranju projektne dokumentacije za prometno ureditev v jedru naselja Butoraj smo konec oktobra 2017 sklenili pogodbo s projektantom AMBIENS d.o.o.. Izdelan je geodetski posnetek lokalne ceste v dolžini 200 m in idejna zasnova prometne ureditve, na katero so pridobljeni projektni pogoji soglasodajalcev. Glede vzporedne in sočasne zamenjave vodovoda v lokalni cesti smo se z JP Komunala dokončno uskladili sredi januarja 2019. Izdeluje se projekt za izvedbo oz. izvedbeni načrt za vzdrževalna dela v javno korist na cesti, ki bo s pridobljenimi soglasji oddan spomladi 2019. Krajevna skupnost Butoraj je iz preostalih sredstev, ki so bila nakazana v proračun občine kot vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, zagotovila sofinanciranje projektne dokumentacije po sklepu z dne 4. 10. 2017 v višini 5.714 EUR. Ta sredstva bodo uporabljena, ko bo izdan in bo zapadel v plačilo račun za storitev izdelave projektne dokumentacije v letu 2019.

Odgovor pripravil: Vinko Kunič, OU.

3. Predlaga, da se manjšim krajevnim skupnostim poveča proračunska sredstva na postavki delovanje KS, in sicer krajevnim skupnostim do 500 prebivalcev za 500 EUR, krajevnim skupnostim od 500 do 1000 prebivalcev pa za 300 EUR. Pred leti so bila sredstva na podoben način že enkrat povečana. Pred dvema letoma so se vsem krajevnim skupnostim sredstva povečalo v %, vendar je zopet nastala ogromna razlika – osnovni stroški za delovanje /elektrika, sejnine, pisarniški material/ pa so skoraj isti za vse.

ODGOVOR: Pobuda za povečanje proračunskih sredstev za delovanje krajevnih skupnosti bo obravnavana pri pripravi proračuna za leto 2019 in upoštevana v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.

Odgovor pripravila: Marina Klevišar, OU.

ANDREJ FABJAN: 1. Pred štirimi leti in pol je civilna iniciativa za razvoj mestnega jedra Črnomelj s približno 400 podpisi na občino podala pobudo glede reševanja parkiranja v mestnem jedru Črnomlja. Ali je bilo od takrat pa do danes s strani vodstva občine oz. občinske uprave kaj narejenega? Če ni, prosi zdajšnjo vodstvo občine in občinsko upravo, da pobudo ponovno pregleda in prouči, saj je ta na mestu.

ODGOVOR: Problema ureditve parkiranja v mestnem jedru se na občinski upravi zavedamo, še posebej zato, ker z obnovami ulic in trgov praviloma izgubljamo obstoječa parkirna mesta. V ta namen smo uredili parkirišče za 15 osebnih vozil za »Viniškim dvorcem« na Kolodvorski cesti 3. Ko smo s spremembami in dopolnitvami odloka o prometni ureditvi v Občini Črnomelj v letu 2015 to parkirišče določili za javno parkirišče, smo tudi podaljšali čas brezplačnega parkiranja na javnih parkiriščih na Trgu svobode iz 15 na 30 minut. Izdelano imamo tudi projektno dokumentacijo za ureditev 75 parkirišč v PC Majer pri vojašnici. Na Direkcijo RS za infrastrukturo smo podali predlog za skupno investiranje v prestavitev regionalne ceste na »Kolniku« in ureditev parkirišč pod cesto, kar je po porušitvi objekta tik o cesti tudi možno urediti. Prizadevali si bomo za ureditev nadomestnih parkirišč, po prestavitvi regionalne ceste R1-218 Metlika – Črnomelj – Vinica iz mestnega jedra v letošnjem letu, jih bo možno urejati tudi vzdolžno ob Kolodvorski cesti in Ulici Staneta Rozmana.

Odgovor pripravil: Vinko Kunič, OU.

2. Obnova oz. rekonstrukcija Ulice Mirana Jarca in dela Ulice Lojzeta Fabjana se že predolgo vleče, zato predlaga, da župan nujno skliče sestanek s predstavniki izvajalcev del /JP Komunala, arheologi, vodjem projekta, idr./, da se z deli pospeši in dokonča.

ODGOVOR: Obnova Ulice Mirana Jarca in Ulice Lojzeta Fabjana je zelo kompleksen projekt. Obnovo poleg izvedbe arheoloških raziskav otežujejo tudi logistični problemi zaradi utesnjenosti v ozkih ulicah, neuspešnost izbire izvajalca gradbenih del in ne nazadnje tudi vremenske razmere. Ključen problem je nastal ob izkopavanju grobišča in zelo globoke sterilne osnove na kateri so morali arheologi izkopavanja zaključiti. Delo je vsekakor podaljšalo izkopavanje skeletov, na območju pri cerkvi so jih izkopali več kot 300. Glede na to, da je izvedba tlakovanja ulic in platoja med cerkvijo in banko del projekta »kulTura«, je rok za dokončanje izvedbe obnove ulic 30.10. 2019.

Odgovor pripravila: Marija Prašin Kolbezen, OU.

SAMO KAVČIČ: 1. Daje pobudo za uvedbo elektronske oblike gradiv za seje OS, kakor je bilo to v preteklem mandatu za seje Odbora za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo.

ODGOVOR: Župan je podal pojasnilo na sami seji OS.

MOJCA ČEMAS STJEPANOVIČ: 1. Predlaga, da se v proračunu občine Črnomelj za leto 2019 predvidijo sredstva za obnovo rudniškega izvoznega stolpa v TRIS Kanižarica.

ODGOVOR: Predlog bo obravnavan v okviru razpoložljivih finančnih sredstev proračuna 2019.

Odgovor pripravila: Tamara Potočar, v.d. direktorice OU.

MAJA KOCJAN: 1. Pred letom dni je bil spremenjen Poslovnik Občinskega sveta občine Črnomelj. Predlaga, da se ga zopet spremeni in sicer tako, da bo možno snemanje in predvajanje sej občinskega sveta. Ljudje bi bili tako seznanjeni kaj se na sejah OS razpravlja in sprejema.

ODGOVOR: Ob ponovni spremembi Poslovnika Občinskega sveta občine Črnomelj bo predlog posredovan v obravnavo Statutarno – pravni komisiji.

Odgovor pripravila: Slavica Novak Janžekovič, OU.

2. V preteklem mandatu OS so bili dnevni redi sej preobsežni, tudi po 25 točk in več je bilo uvrščeno na dnevni red posamezne seje. Gradivo je obsegalo tudi po 300 strani in ga ni bilo možno predelati v tako kratkem času. Zaradi tega predlaga, da je na dnevni red seje uvrščeno manj točk oz. so seje OS sklicane pogosteje.

ODGOVOR: Pobuda bo v čim večji meri upoštevana.

Odgovor pripravila: Tamara Potočar, v.d. direktorice OU.