Občina Šentjur Mestni trg 10 3230 ŠENTJUR

DDDDDDOOOOOODDDDDDAAAAAATTTTTTEEEEEEKKKKKK ZZZZZZAAAAAA PPPPPPRRRRRREEEEEESSSSSSOOOOOOJJJJJJOOOOOO SSSSSSPPPPPPRRRRRREEEEEEJJJJJJEEEEEEMMMMMMLLLLLLJJJJJJIIIIIIVVVVVVOOOOOOSSSSSSTTTTTTIIIIII VVVVVVPPPPPPLLLLLLIIIIIIVVVVVVOOOOOOVVVVVV IIIIIIZZZZZZVVVVVVEEEEEEDDDDDDBBBBBBEEEEEE PPPPPPLLLLLLAAAAAANNNNNNOOOOOOVVVVVV NNNNNNAAAAAA VVVVVVAAAAAARRRRRROOOOOOVVVVVVAAAAAANNNNNNAAAAAA OOOOOOBBBBBBMMMMMMOOOOOOČČČČČČJJJJJJAAAAAA za OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT INDUSTRIJSKE CONE ŠENTJUR – ZA OBMOČJE EUP Z OZNAKO ŠE 119

Domžale, junij 2012012018201 888

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 1

DDDOOODDDAAATTTEEEKKK ZZZAAA PPPRRREEESSSOOOJJJOOO SSSPPPRRREEEJJJEEEMMMLLLJJJIIIIVVVOOOSSSTTTIIII VVVPPPLLLIIIIVVVOOOVVV IIIIZZZVVVEEEDDDBBBEEE PPPLLLAAANNNOOOVVV NNNAAA VVVAAARRROOOVVVAAANNNAAA OOOBBBMMMOOOČČČJJJAAA

Domžale, junij 2018 NaročnikNaročnik:::: OBČINA ŠENTJUR Mestni trg 10 3230 Šentjur

Ime planaplana:::: Občinski podrobni prostorski načrt industrijske cone Šentjur – za območje EUP z oznako ŠE 119 Ime dokumenta: Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt industrijske cone Šentjur – za območje EUP z oznako ŠE 119

Številka projekta: 330/18

Vodja projekta: Tanja Sunčič, univ. dipl. biol.

Podpis in žig:

Sodelovali: Ipsum d.o.o. Nataša Zupančič, univ. dipl. biol. Ivo Kejžar, univ. dipl. inž. kem. (IZS TK-0582) Aleksander Jenko, univ. dipl. inž. gozd. Ključne besede: Občinski podrobni prostorski načrt občine (OPPN), občina Šentjur, presoja sprejemljivosti, okoljski cilji, vpliv OPPN, omilitveni ukrepi, tla, vod a, odpadki, kulturna dediščina, narava, biotska raznovrstnost

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 2

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ...... 5

2. IME IN KRATEK OPIS PLANA ...... 6

3. PODATKI O PLANU OZ. S PLANOM NAČRTOVANIH POSEGIH V NARAVO ...... 7

3.1 OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN ...... 7 3.2 DOLOČITEV NAMENSKE RABE PROSTORA...... 8 3.3 OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH NA VAR OVANIH OBMOČJIH ...... 8 3.3.1 Natura 2000 območje Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068) ...... 12 3.4 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA ...... 13 3.5 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH ...... 13 3.6 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJE Z NJIMI ...... 14 4. PODATKI O VAROVANIH OBMOČJIH ...... 15

4.1 VARSTVENI CILJI VAROVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNIKI, KI PRISPEVAJO K OHRANITVENI VREDNOSTI OBMOČJA ...... 15 4.2 PRIKAZ VARSTVENIH, VAROVANIH, ZAVAROVANIH, DEGRADIRANIH IN DRUGIH OBMOČIJ ...... 16 4.3 POVZETEK PRAVNIH REŽIMOV NA VAROVANIH OBMOČJIH ALI NJIHOVIH DELIH, PODATKI O PRIDOBITVI PRVIH MNENJ ...... 19 4.3.1 Pravni režimi...... 19 4.3.2 Podatki o pridobitvi naravovarstvenih smernic in stopnja upoštevanja v planu ...... 20 4.4 PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE ...... 22 4.5 VRSTE IN HABITATNI TIPI ZA KATERE SO VAROVANA OBMOČJA DOLOČENA ...... 22 4.6 NAČRTI ZA UPRAVLJANJE VAROVANIH OBMOČIJ IN USMERITVE, KI IZHAJAJO IZ NJIH...... 23 4.7 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA OBMOČJA ...... 23 4.8 KLJUČNE ZNAČILNOSTI KVALIFIKACIJSKIH VRST IN HABITATNIH TIPOV NA OBRAVNAVANIH OBMOČJIH ...... 27 4.9 PODATKI O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ NA KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU ...... 28 5. METODE PRESOJE VPLIVOV NA NARAVO ...... 30

6. PODATKI O UGOTOVLJENIH VPLIVIH PLANA OPN IN NJIHOVI PRESOJI ...... 33

6.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH VPLIVOV PLANA NA VARSTVENE CILJE, NA CELOVITOST TER POVEZANOST NATURA 2000 OBMOČJA VOGLAJNA PREGRADA TRATNA- IZLIV V SAVINJO (SI3000068) ...... 33 6.2 ALTERNATIVNE REŠITVE...... 35 6.3 OMILITVENI UKREPI ...... 36 6.3.1 Omilitveni ukrepi za Natura 2000 območje Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068) ...... 36 6.4 NAVEDBA MOREBITNIH NAČRTOVANIH ALI OBRAVNAVANIH POBUD ZA OHRANJANJE NARAVE ...... 38 7. PODLAGE ZA IZDELAVO DODATKA ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV PLANA NA VAROVANA OBMOČJA ....39

7.1 ZAKONODAJA ...... 39 7.2 VIRI ...... 40

Tabele Tabela 1: Uvrstitev predvidenih posegov po Pravilniku (Priloga 2) na vplivnem območju Natura 2000 območja Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo ...... 12 Tabela 2: Pregled predlaganih ureditev, ki segajo v Natura 2000 območje Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (so znotraj neposrednega ali daljinskega vpliva na kvalifikacijske vrste) ...... 13 Tabela 3: Varstveni cilji in ukrepi oziroma usmeritve za obravnavane kvalifikacijske vrste in habitatne tipe Natura 2000 območja Voglajna pregrada Tratna-izliv v Savinjo (SI3000068) ...... 15 Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 3

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Tabela 4: : Povzetek podatkov za Natura 2000 območje Voglajna pregrada Tratna-izliv v Savinjo (Naravovarstveni atlas 2018) ...... 23 Tabela 5: Seznam vrst in varstveni status posameznih vrst rib v ribolovnem revirju Voglajna...... 24 Tabela 6: Oznaka populacije ter ocena kvalitete območja za kvalifikacijske vrste na obravnavanem Natura 2000 območju Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068) (Naravovarstveni atlas 2018) ...... 27 Tabela 7: Splošne značilnosti obravnavanih kvalifikacijskih vrst Natura 2000 območja ...... 27 Tabela 8: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe planov na varovana območja ...... 31 Tabela 9: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe planov na varovana območja ...... 34 Tabela 10: Pregled omilitvenih ukrepov, ki so potrebni za zmanjšanje vpliva plana na kvalifikacijske vrste na Natura 2000 območju Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068) ...... 36

Slike Slika 1: Prikaz območja OPPN z oznako EUP ŠE 119 in širše okolice ...... 7 Slika 2: Izrez namenske rabe iz OPN občine Šentjur in obris območja OPPN ...... 8 Slika 3 : Prikaz načrta parcelacije s funkcionalnimi celotami ...... 9 Slika 4 : Predvidena lega objektov po nameravani ureditvi – ureditvena situacija ...... 10 Slika 5: Ekološko pomembno območje na območju predlaganih sprememb ...... 16 Slika 6: Naravna vrednota na območju predlaganih sprememb ...... 17 Slika 7: Poplavne površine na območju predlaganih sprememb ...... 18 Slika 8: Kulturna dediščina ob območju predlaganih sprememb ...... 18 Slika 9: Dejanska raba znotraj območja OPPN ...... 22 Slika 10: Notranje cone vseh kvalifikacijskih vrst Natura 2000 območja Voglajna pregrada Tratna-izliv v Savinjo ...... 24 Slika 11: Povprečna letna višina korigiranih padavin na območju občine Šentjur ...... 28 Slika 12: Povprečna letna temperatura zraka na območju občine Šentjur ...... 29

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 4

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

1. UVOD Dodatek za presojo sprejemljivosti izvedbe plana na varovana obmo čja za Ob činski podrobni prostorski na črt industrijske cone Šentjur – za obmo čje EUP z oznako ŠE 119 (v nadaljevanju Dodatek) je bil izdelan kot dodatek k Okoljskemu poro čilu za Ob činski podrobni prostorski na črt industrijske cone Šentjur – za obmo čje EUP z oznako ŠE 119 (v nadaljevanju Okoljsko poro čilo).

V postopku priprave plana je Ministrstvo za okolje in prostor, ugotovilo, da je za plan potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), kar je razvidno iz Odlo čbe št. 35409- 1/2018/12 z dne 26. 2. 2018, vklju čno s presojo sprejemljivosti na varovana obmo čja. Sestavni del postopka CPVO je skladno z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16)- (v nadaljevanju ZVO-1) izdelava okoljskega poro čila in Dodatka, ki je kot strokovna podlaga sestavni del postopka CPVO.

Varovano obmo čje na katero ima predlagana sprememba lahko vpliv je naslednje: • Natura 2000 obmo čje Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI 3000068).

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 5

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

2. IME IN KRATEK OPIS PLANA Ime presojanega plana : Ob činski podrobni prostorski na črt industrijske cone Šentjur – za obmo čje EUP z oznako ŠE 119 (v nadaljevanju OPPN).

Ob čina Šentjur ima za obmo čje Industrijske cone Šentjur izdelan in sprejet osnovni izvedbeni prostorski akt – Odlok o zazidalnem na črtu industrijske cone Šentjur iz leta 1991, ki je bil do leta 2006 večkrat spremenjen in dopolnjen. Vse dosedanje spremembe in dopolnitve temeljijo na izhodiščih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin družbenega plana Ob čine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmo čje Ob čine Šentjur, vse dopolnitve v letu 2000 (Ur. l. RS, št. 116/02, 63/03, 124/03, 18/04). Zazidalni načrt je bil zastarel in ga je bilo potrebno uskladiti s potrebami gradnje. Spremembe dokumenta iz leta 2006 upoštevajo tudi tedaj nova dejstva s potrebnimi vodnogospodarskimi ukrepi.

Obmo čje industrijske cone po veljavnem aktu leži v južnem osrednjem delu naselja Šentjur. S severne, južne in vzhodne strani je pretežno omejeno z regionalnimi cestami, z zahodne pa z lokalno cesto. Prek obmo čja, v smeri V – Z, poteka glavna cesta in železniška proga, ki obmo čje industrijske cone razdelita na dva dela: na severni del cone in južni del cone. Severni del je v ve čji meri že realiziran, južni del pa je pozidan le delno. Znotraj obmo čja, ob Voglajni, se je ohranjala planska osnovna namenska raba kmetijskih zemljišč, ki je namenjena retenzijskim površinam vodotoka in zadrževalnikom padavinskih voda.

S sprejemom Ob činskega prostorskega na črta (v nadaljevanju OPN) decembra 2013 so se dolo čile nove usmeritve za razvoj naselja Šentjur. Z uveljavitvijo OPN je bil deloma razveljavljen Odlok o zazidalnem na črtu industrijske cone. Ohranja se le njegova veljavnost za klju čni del obmo čja, mati čno enoto urejanja prostora z oznako ŠE 119. Ta je tudi predmet tokratnih sprememb in dopolnitev, ki so pripravljene v smislu samostojnega OPPN.

OPPN EUP ŠE119 je namenjen optimalni izrabi prostora, pri čemer je bistveno, da se na podlagi izdelanih strokovnih podlag HHA in IDZ (hidrološko hidravli čna analiza in idejna zasnova, Hidrosvet d.o.o.), prvenstveno dolo či oz. preveri obmo čje EUP-ja na katerem je možno zagotoviti poselitev. Na teh površinah bo (je) nato preverjena primernost dosedanje organizacije izrabe prostora, lastništvo, pobude zainteresiranih in dokon čno postavljen koncept karejskega urejanja obmo čja. Za posamezne kareje so glede na odlo čitve v zvezi z gradnjo zadrževalnikov dolo čene tudi kote (variantno) urejenega terena na katere bo možno umeščati stavbe, objekte oz. naprave.

Konceptualno je obmo čje EUP ŠE 119 razdeljeno na: - površine namenjene gradnji stavb, objektov in naprav ter GJI vse v delih obmo čja, kjer je vpliv visokih voda pod dolo čenimi pogoji, ki jih je potrebno predhodno izvesti, v celoti eliminiran; - na površine kjer je prevladujo č vpliv vodnih in obvodnih ureditev in - na ostale površine.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 6

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

3. PODATKI O PLANU OZ. S PLANOM NAČRTOVANIH POSEGIH V NARAVO

3.1 OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN Obmo čje urejanja z oznako EUP ŠE 119 je opredeljeno v Odloku o izvedbenem prostorskem na črtu Ob čine Šentjur (Ur. l. RS, št. 114/13). Leži v jugovzhodnem delu naselja Šentjur in je s severa omejeno z železniško progo Celje – Maribor, z vzhoda z regionalno cesto RII – 423 Šentjur – Lesi čno – Podsreda – Bistrica ob Sotli, z juga meji na regionalno cesto RIII-681 Laško – Breze – Šentjur, z zahoda pa je ve činoma omejeno z lokalno cesto LK-396270 Cesta Leona Dobrotinška, v skrajnem severozahodnem delu pa obmo čje seže tudi preko lokalne ceste do sti čišča vodnih in obvodnih površin reke Voglajne z železniško progo.

Preko obmo čja poteka širši pas vodnega in obvodnega (retenzijskega) sveta vodotoka Voglajna, s severa pa se v obmo čje vklinja tudi industrijski tir, ki se tu zaklju či. Obmo čje urejanja je tako razdeljeno na severni in južni sklop stavbnih zemljišč. Severni del se nahaja med vodnimi in retenzijskimi površinami Voglajne, južni pa med omenjenimi površinami in regionalno cesto RIII- 681 na jugu. Obmo čje urejanja obsega 56,65 ha zemljišč in vklju čuje zgoraj opredeljene površine pri čemer pa se za potrebe priklju čevanja obmo čja na obstoje čo ali na črtovano prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter obvodne ureditve dovoljujejo posegi tudi na robna obmo čja izven zgoraj naštetih zemljiških parcel. Glede na dolo čila 199. člena Izvedbenega prostorskega na črta Ob čine Šentjur, je obmo čje EUP ŠE 119 ustrezno zmanjšano.

Slika 1: Prikaz obmo čja OPPN z oznako EUP ŠE 119 in širše okolice (vir: gis.iobcina.si, junij 2018) Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 7

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

3.2 DOLOČITEV NAMENSKE RABE PROSTORA V OPN ob čine Šentjur je za obmo čje OPPN z oznako enote urejanja prostora ŠE 119 dolo čena naslednja podrobnejša namenska raba prostora: • obmo čja proizvodnih dejavnosti z oznako IP – površine za industrijo, • obmo čja zelenih površin z oznako ZD – druge urejene zelene površine, • površinske vode z oznako VC – celinske vode, • obmo čja vodne infrastrukture z oznako VI in • obmo čja prometnih površin z oznako PŽ – površine železnic • obmo čje prometnih površin z oznako PC – površine cest.

Slika 2: Izrez namenske rabe iz OPN občine Šentjur in obris obmo čja OPPN (vir: gis.iobcina.si, junij 2018)

3.3 OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH NA VAR OVANIH OBMOČJIH Obmo čje EUP ŠE 119 je razdeljeno na: • površine namenjene gradnji stavb, objektov in naprav ter GJI vse v delih obmo čja, kjer je vpliv visokih voda pod dolo čenimi pogoji, ki jih je potrebno predhodno izvesti, v celoti eliminiran; • na površine kjer je prevladujo č vpliv vodnih in obvodnih ureditev in • na ostale površine.

Širši koncept razvoja mesta Šentjur med drugim obsega ohranjanje obvodnih zelenih površin ter potrebo po zagotovitvi retenzijskih površin ob vodotoku Voglajna. Slednje je upoštevano tudi z na črtovanimi ureditvami obmo čja OPPN in sicer tako, da se v širšem pasu ob reki dolo či preplet avtohtone vegetacije in urejenih zelenih površin, katerih zunanji robovi se zaklju čujejo v ve čjem delu z bodisi notranjo zbirno prometnico na jugu, bodisi z vzdolžno pešpotjo na severni strani.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 8

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Iz tega razloga je obmo čje OPPN razdeljeno na dva lo čena sklopa. Severni, površinsko manjši sklop je že v celoti pozidan oziroma izkoriš čen. Nahaja se med zelenim obvodnim pasom reke in železnico. Razdeljen je na programsko obsežnejši vzhodni del (oznaka funkcionalne celote FC A), ki je prometno vezan na notranjo zbirno cesto v smeri vzhod – zahod, in na manjši zahodni del (oznaka funkcionalne celote FC B) med reko, železnico in lokalno cesto LK 396 270, ki prometno povezuje obe funkcionalni celoti v enovito podobmo čje.

Južni, površinsko obsežnejši in programsko bolj raznolik sklop, je oblikovan kot podobmo čje ve č funkcionalnih celot, ki jih generalno deli pritok Voglajne s pasom obvodne vegetacije in brežinami na zahodni del južnega podobomo čja (funkcionalne celote FC C, FC D in FC E) ter vzhodni del (funkcionalna celota FC F). Južni del cone se prometno navezuje na tranzitne prometnice na zahodu, jugu in vzhodu in na notranjo zbirno cesto na severu (ob obvodnih površinah Voglajne), ki predstavlja glavno notranjo prometnico južnega dela cone.

Slika 3: Prikaz na črta parcelacije s funkcionalnimi celotami (vir: RRD, d.o.o., junij 2018 )

Na podlagi veljavnih podatkov o poplavni ogroženosti se obmo čje predvidenega OPPN na črtuje na obmo čju na obmo čje velike, srednje in majhne poplavne nevarnosti. To dokazujejo tudi poplave v zadnjem obdobju (1990, 1998, 2007, 2010, 2014), saj je bil osrednji del Šentjurja (urbanizirani del, industrijska cona) ob pojavu visokih vod reke Voglajne in njenih pritokov bolj ali manj poplavljen. V avgustu 2006 je bila izdelana Idejna zasnova VGP ukrepov ob Voglajni in Slomš čici v vzhodnem delu UZ Šentjur, št. Projekta: 111/06, Hidrosvet d.o.o. Ta dokumentacija je bila strokovna podlaga za Odlok o spremembah odloka o zazidalnem na črtu – lokacijskem na črtu industrijske cone Šentjur (veljal tudi za obmo čje, ki ga sedaj obravnava OPPN). Predvideni vodnogospodarski ukrepi na obmo čju Voglajne, Slomš čice, Kozarice, Pesnice in Hudi čevega grabna v Šentjurju so bili razdeljeni na ve č sklopov oz. faz. Nekateri sklopi in faze so že izvedeni.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 9

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Znotraj obmo čja OPPN je bil predviden razbremenilni kanal Loka po sredni obmo čja funkcionalne celote FC F (pod obstoje čim objektom Alpos v smer proti Voglajni). Zaradi razvojnih potreb in zagotavljanju zadostnih površin za gospodarske dejavnosti se je pojavila potreba po prestavitvi omenjenega kanala. Prestavitev se je naredila na osnovi izvedene hidravli čna analize Voglajne pri soto čju s Pešnico. Trenutno se obmo čje OPPN z oznako ŠE 119 ureja na podlagi Odloka o spremembah odloka o zazidalnem (lokacijskem) na črtu industrijske cone Šentjur (Ur. l. RS, št. 86/06). Klju čna vsebinska in prostorska sprememba predlaganega OPPN v primerjavi z veljavnim odlokom je: - zaradi zagotavljanja ve čjih sklenjenih površin stavbnih zemljiš č se prestavi na črtovani razbremenilni kanal Loka v funkcionalni celoti FC F ob regionalno cesto R3-681 - pove čanje obmo čij za gradnjo stavb z namenom bolj fleksibilne izrabe posameznih funkcionalnih celot

Vsa prometna infrastruktura znotraj obmo čja OPPN se ne spreminja.

Slika 4: Predvidena lega objektov po nameravani ureditvi – ureditvena situacija (vir: RRD, d.o.o., junij 2018 )

Odvodnjavanje Za zadrževanje padavinskih voda s funkcionalnih celot FCA, B, C, D, E in F se na obmo čju zelenega (poplavnega) pasu Voglajne izvedejo zadrževalniki padavinskih voda (na vodni strani protipoplavnega nasipa) s črpališčem. Zadrževalnike padavinskih voda je potrebno na črtovati skupno za posamezno obmo čje prispevnih površin. Dopušča se tudi na črtovanje zadrževalnikov skupno za posamezno fazo v okviru obmo čja prispevnih površin iz prejšnjega stavka. Zadrževalniki padavinskih voda morajo biti locirani izven obmo čja Natura 2000. Velikost in lokacija zadrževalnikov se dolo či v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Na obmo čju funkcionalnih celot FCA, B, C, D, E in F bodo meteorni kanali potekali pretežno v cestnem svetu in bodo vodeni do vodotokov. Padavinske vode s streh objektov se morajo speljati v Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 10

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o ponikovalnice oziroma v meteorno kanalizacijo preko peskolovov, padavinske vode z utrjenih površin (parkirišč, manipulacijskim površin) pa v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj, kadar so ti potrebni v skladu z veljavnimi predpisi.

Protipoplavne ureditve V okviru OPPN se na črtuje izvedba dodatnih protipoplavnih ukrepov, ki v celoti upoštevajo predhodne protipoplavne študije, ki so bile delane za zagotavljanje ustreznih poplavnih razmer na vodotokih v okolici mesta Šentjur in so hidravli čno povezani z reko Voglajno. Protipoplavne rešitve, ki posledi čno vplivajo na protipoplavne ukrepe na obmo čju OPPN za IC Šentjur, so obdelane v elaboratih: - Zagotovitev protipoplavnih ukrepov na vodotokih Voglajne, Kozarice in Pešnice (Faza C; podfaze C1, C2 in C3), št.proj.:71/2015, PGD-osnutek, HDC d.o.o, maj 2016 - Izdelava strokovnih podlag HHA in IDZ za spremembe in dopolnitve OPPN »Industrijska cona Šentjur« (Sprememba odloka o zazidalnem na črtu Industrijske cone Šentjur (Ur. l. RS, ŠT. 86/06) (Hidrosvet d.o.o., št. na črta 135/16, oktober 2016)

Leta 2006 je bila izdelana Idejna zasnova VGP ukrepov ob Voglajni in Slomš čici v vzhodnem delu UZ Šentjur, št. proj.: 111/06, Hidrosvet. Ta dokumentacija je bila strokovna podlaga za Odlok o spremembah odloka o zazidalnem na črtu – lokacijskem na črtu industrijske cone Šentjur. Predvideni vodnogospodarski ukrepi na obmo čju Voglajne, Slomš čice, Kozarice, Pešnice in Hudi čevega grabna v Šentjurju so bili razdeljeni na ve č sklopov oziroma faz. Tako je bila v fazi IV. predvidena izvedba suhega razbremenilnika Loka in izvedba suhega zadrževalnika Črnolica.

Voglajna ima razgibano mrežo pritokov. Njeni ve čji pritoki so Pešnica in Slomščica s severa ter Kozarica, Jezeršcica in Drobinski potok, ki prite čejo z juga. Desni pritoki Voglajne se zajedajo dalec v Konjiško hribovje in so mnogo bolj razvejani od levih pritokov, ki prihajajo iz Posavskega hribovja. V dolini Voglajne so pogoste poplave, zato so leta 1976 zgradili zajezitveno jezero – Slivniško jezero, ki stoji za utrjeno zemeljsko pregrado. Kljub jezeru pa se v zadnjem času tudi pojavljajo poplave. Osnovna struga Voglajne ne prevaja visokih vod s povratno dobo 100 let. Pove čevanje prevodnosti ni smiselno, saj bi se s tem poslabšale poplavne razmere na izlivu, to je na obmo čju Celja, prav tako je struga v obmo čju Nature 2000. Zato je treba predvideti razbremenjevanje osnovne struge z razlivanjem visokih voda na še razpoložljivih poplavnih površinah oziroma zadrževati vodo v zadrževalnikih. Poseljena obmo čja je potrebno zaš čititi z lokalnimi ukrepi tako, da ti ukrepi ne bodo imeli negativnega vpliva na dolvodna in gorvodna obmo čja. Tak pristop k reševanju poplavne problematike Voglajne zahteva celovito obravnavo na širšem obmo čju vodotoka, saj bo le na tak na čin možno predvideti take protipoplavne ukrepe, ki poplavne varnosti izven obravnavanega obmo čja ne bodo poslabševali (Hidrosvet d.o.o., št. na črta 135/16).

Za visokovodne nasipe na levem bregu vodotoka Kozarica (faza C, podfaza C1) je že bilo izdano gradbeno dovoljenje in so že izvedeni. Za nasipe na desnem bregu (faza C, podfaza C2) ter na desnem bregu Voglajne med Glavno cesto in Voglajno (faza C, podfaza C3) se pripravlja dokumentacija za gradbeno dovoljenje. Prav tako se izvaja premostitev preko Voglajne na cesti Kozjanskega odreda, kjer kon čno stanje predstavlja povečanje preto čne odprtine na na čin, da bo rob spodnje mostne konstrukcije nad dosegom poplavnih voda. Izvedle so se dodatne preto čne odprtine v prerezih železniških mostov (železnica in industrijski tir). V vzhodnem delu Šentjurje je kot protipoplaven ukrep predvidena odstranitev nasipov, ki so bili predvideni v preteklosti za cestni nadvoz preko železniške proge. Z odstranitvijo obeh nasipov južno in severno od železniške proge (sedaj na površini 7.700 m2) bi se sprostilo nekaj razlivnih površin.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 11

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Načrtovana prostorska ureditev je odvisna od izgradnje protipoplavnih ukrepov stoletnih voda Voglajne, je pri izdelavi visokovodnega nasipa na obeh straneh Voglajne potrebno upoštevati varstvene usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje vrst ter njihovih habitatov v ugodnem stanju, zaradi katerih je opredeljeno posebno varstveno obmo čje (obmo čje Natura 2000) in ekološko pomembno obmo čje. Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti obmo čja ter zmanjšanja poplavne ogroženosti so opredeljeni v študiji Uskladitev strokovnih podlag hidrološko- hidravli čne študije z urbanisti čno zasnovo osnutka na obmo čju industrijske cone Šentjur (Hidrosvet d.o.o., št. elaborata 172/17, december 2017). Študija se vsebinsko nanaša na protipoplavne ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varne gradnje znotraj Industrijske cone Šentjur.

Razbremenilni kanal Loka bo služil kot odvodnik zalednih meteornih voda in lastnih meteornih voda industrijske cone ter kot rezervni koridor za odvod v primeru pretokov s povratno dobo ve č kot 100 let. Za zagotovitev poplavne varnosti obmo čja je potrebno dvigniti plato v obmo čju FCF ter deloma v obmo čju FCE. Razbremenilni kanal se pri čne pod cesto Šentjur – Črnolica kot propust in poteka v smeri proti Voglajni na obmo čju IC Šentjur. Razbremenilni kanal Loka mora, glede na ugotovitve predhodno izdelane dokumentacije, prevajati 20 m3/s, da zadosti potrebam odvoda meteorne zaledne vode, notranje zaledne vode in v funkciji koridorja za odvod vode v primeru pretokov Voglajne nad Q100. Na podlagi tega so bile dolo čene osnovne karakteristike kanala. Potrebni pretok 20 m 3/s v trapeznem koritu je dosežen pri predpostavkah, da je širina v dnu 4 m, naklon brežin 1:2 in padec nivelete 0.2 %. Višina vode v kanalu je ca 2.7 m nad dnom.

Na obmo čju parcele št. 1045, k.o. Šentjur, se na podlagi predhodnih poplavnih študij ter predlaganih protipoplavnih ukrepov (HDC d.o.o, maj 2016) ureditev denivelacijo terena ob desni brežini Voglajne v pasu širine 15 m. V poplavni študiji, ki je bila narejena za potrebe sprememb in dopolnitev ZN za cono Šentjur (Hidrosvet d.o.o., št. na črta 135/16, oktober 2016) je bilo ugotovljeno, da protipoplavne ureditve, ki so predvidene s študijo št.proj.:71/2015, HDC d.o.o, maj 2016, povzro čijo zvišanje gladin na soto čju Voglajne, Pešnice in Kozarice za cca. 30 m. Slednje pomeni, da je predhodno nujna izvedba suhega zadrževalnika Črnolica. Z namenom ne poslabšanja poplavnih razmer na soto čji vseh treh rek se z OPPN predlaga denivelacijo struge Voglajne, ki bi pove čala preto čnost Voglajne in s tem do najve č 6 cm nižje izra čunane gladine na tem podro čju. Ukrep obseg ureditev stopni častega prehoda na sedanjo koto terena.

3.3.1 Natura 2000 območje Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068) Uvrstitev predvidenih posegov po Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Priloga 2) (Ur. l. RS št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) na vplivnem obmo čju Natura 2000 obmo čja Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo je prikazana v Tabeli 1. Tabela 1: Uvrstitev predvidenih posegov po Pravilniku (Priloga 2) na vplivnem obmo čju Natura 2000 obmo čja Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo Poseg v naravo Neposredni vpliv Obmo čje Daljinski Obmo čje neposrednega vpliv daljinskega vpliva [m] vpliva [m] OBMO ČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI Ureditve znotraj FCE in FC F VSE SKUPINE Gozdne - postavitev industrijske stavbe ali (obmo čje neposrednega vpliva zajema 20 250 kure skladi šča obmo čje daljinskega vpliva) OBMO ČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 12

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Poseg v naravo Neposredni vpliv Obmo čje Daljinski Obmo čje neposrednega vpliv daljinskega vpliva [m] vpliva [m] Gradnja mostu - izgradnja mostu preko Voglajne ribe 500 ribe 500 za potrebe ureditve kolesarske steze OBMO ČJA POVR ŠINSKIH VODA IN VODNE INFRASTRUKTUR Vodne ptice, bela štorklja, črna štork lja, sršenar, pepelasti lunj, mali klinka č, južna postovka, kosec, zlatovranka, srednji detel, pisana penica, pivka, belovrati muhar, Izgradnja razbremenilnika Loka črno čeli srakoper, rjavi srakoper, enako kot - Poglabljanje obstoje čih rde čenoga postovka, prepelica, kozica, v stolpcu oziroma gradnja novih veliki škurh, kobili čar, repaljščica, neposredni 2 1000 dovodnih in odvodnih rumena pastirica, rjava penica, priba, vpliv in kanalov, namakalnih in stoje če vode, teko če vode, mokrotna koconoge osuševalnih sistemov travišča pod gozdno mejo, barja, obre čni kure in barjanski gozdovi, plazilci (sklednica), ka čji pastirji, dvoživke, mahovi, cvetnice in praprotnice, metulji, hrošči, ribe in piškurji, sesalci (bober in vidra), raki vodne ptice, črna štorklja, pisana penica, stoje če vode, teko če vode, obre čni in Vodne barjanski gozdovi, raki, ka čji ptice, črna Denivelacija struge Voglajne na pastirji, hrošči ( Carabus variolosus, štorklja, SZ delu OPPN Graphoderus bilineatus ), ribe in piškurji, 20 sesalci 50 - Red čenje ali odstranjevanje dvoživke, metulji, ka čji pastirji, mo čvirski (bober, obrežne vegetacije krešič, hrošč Graphoderus bilineatus , vidra in hrošč Cucujus cinnaberinus , puščavnik, netopirji) plazilci, sesalci (bober, vidra in netopirji), cvetnice in praprotnice

Tabela 2: Pregled predlaganih ureditev, ki segajo v Natura 2000 obmo čje Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (so znotraj neposrednega ali daljinskega vpliva na kvalifikacijske vrste) poseg Spremembe prostorskega akta glede na veljavni zazidalni (lokacijski) na črt: - sprememba poteka trase razbremenilnega kanala Loka - pove čanje obmo čij za gradnjo stavb znotraj nepozidanih obmo čij posameznih funkcionalnih celot (FCE, FCF) Poseganje v notranje cone kvalifikacijskih - neposredni vpliv (20 m) na notranje cone vrst: pezdirk, zlata nežica, navadni škržek vrst - daljinski vpliv (250 m) na vrste oz. Natura obmo čje: pezdirk, zlata ne žica, navadni škr žek

3.4 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA Roki ter čas izvajanja posegov niso znani. Glede na pretežno izvedenost industrijske cone se pri čakuje, da časovna izvedba plana ne bo trajala ve č kot eno leto.

3.5 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH Izvedba plana bo zahtevala uporabo naslednjih naravnih virov: • zemeljski/izkopni material bo nastajal predvsem na mestu izgradnje razbremenilnega kanala ter na površinah, ki do sedaj še niso bile pozidane. Zemeljski izkop in rodovitna plast tal, nastali pri ureditvi kanala, se bodo uporabili za nasutje nepozidanih delo obmo čja OPPN. Izkopani material se bo predvidoma za časno skladiš čil znotraj obmo čja OPPN.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 13

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

3.6 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJE Z NJIMI Izvedba plana bo povzro čala emisije v zrak zaradi uporabe gradbene mehanizacije pri vzpostavitvi razbremenilnega kanala in nasutju terena. ter tudi kasneje, ko bo zgrajen preostali del obmo čja cone.

Emisije s hrupom bodo prav tako vezane na uporabo gradbene mehanizacije pri urejanju protipoplavnih ukrepov ter gradnji objektov. Emisije hrupa pri čakujemo tudi v času obratovanja obmo čja cone.

Emisije v vode se lahko pojavijo zaradi vzpostavitve razbremenilnega kanala, vklju čno z vtokom kanala v Voglajno. Posledica izvedbe OPPN bo nastanek predvsem padavinskih vod s streh objektov ter zunanjih utrjenih površin.

Emisije v tla so možne predvsem v fazi gradnje razbremenilnega kanala in ureditve novih gospodarskih objektov zaradi gradbene mehanizacije, vendar so malo verjetne.

Izvedba plana bo povzro čila nastanek odpadkov, kamor lahko prištevamo odpadke, nastale zaradi gradnje (odpadna embalaža, les, ostanki betona, železo, zemljina, komunalni odpadki). Izvedba plana bo povzro čila nastanek zemeljskega izkopa, ki se ga bo porabilo pri gradnji znotraj obmo čja OPPN.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 14

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

4. PODATKI O VAROVANIH OBMOČJIH

4.1 VARSTVENI CILJI VAROVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNIKI, KI PRISPEVAJO K OHRANITVENI VREDNOSTI OBMOČJA Natura 2000 obmo čja imajo varstvene usmeritve opredeljene v Uredbi o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 3/14, 21/16). Za Natura 2000 obmo čja povzemamo splošne varstvene cilje: • varstveni cilji na Natura 2000 obmo čjih se z namenom ohranjati, vzdrževati ali izboljšati obstoje če lastnosti nežive in žive narave, ki prispevajo k ugodnemu stanju rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, dolo čijo na osnovi ekoloških potreb posameznih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura obmo čje opredeljeno, • na Natura obmo čju kjer je prisotnih ve č habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je natura obmo čje opredeljeno, se upoštevajo med seboj usklajeni varstveni cilji. Na obmo čju predlaganih ureditev se nahaja Natura 2000 obmo čje Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068). Varstvene usmeritve oziroma cilji obravnavanega Natura 2000obmo čja so opredeljeni po Prilogi 2 (Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 3/14, 21/16 )) in Programu upravljanja obmo čij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020 (vlada sprejela 28. 5. 2015) (Priloga 6.1). V spodnji tabeli predstavljeni varstveni cilji in ukrepi oziroma usmeritve za obravnavane kvalifikacijske vrste. V tabeli so navedeni le tisti varstveni cilji in ukrepi, ki se nanašajo na na črtovalce in nosilce urejanja prostora. Pri vseh se podrobnejše varstvene usmeritve dolo čijo v naravovarstvenih smernicah in mnenjih. Tabela 3: Varstveni cilji in ukrepi oziroma usmeritve za obravnavane kvalifikacijske vrste in habitatne tipe Natura 2000 obmo čja Voglajna pregrada Tratna-izliv v Savinjo (SI3000068) Vrsta Varstveni cilji Varstveni ukrepi oziroma usmeritve navadni Ohrani se velikost habitata 55 ha. Vklju čiti varstveni cilj v na črte urejanja prostora in škržek izvajanje posegov Dolo či se velikost populacije Vzpostaviti monitoring. Ohrani se specifi čne lastnosti, strukture in procese Vklju čiti varstveni cilj v na črte upravljanja voda in habitata: programe del na vodotokih z na črtovanjem sektorskih - obrežna vegetacija, ukrepov (dolo čijo naravovarstvene smernice in - raba prostora, ki ne onesnažuje površinskih voda mnenja). - naravna hidromorfologija voda Vklju čiti varstveni cilj v na črte urejanja prostora in - ekološkim zahtevam prilagojen vodni režim izvajanje posegov. - naravna biocenoza vodotoka Vklju čiti varstveni cilj v akte o podelitvi vodne pravice. Vklju čiti varstveni cilj v RGN z na črtovanjem sektorskih ukrepov pezdirk Dolo či se velikost populacije. Vklju čiti varstveni cilj v program dela ZZRS . - vrednost ni znana Ohrani se velikost habitata 55 ha. Vklju čiti varstveni cilj v na črte urejanja prostora in izvajanje posegov . Obnovijo se specifi čne lastnosti, strukture in vklju čiti varstveni cilj v na črte upravljanja voda in procesi habitata: programe del na vodotokih z na črtovanjem sektorskih - vodna vegetacija, ukrepov. - globoki in po časi teko či deli vodotoka, Vzpostaviti monitoring. - zadosten volumen voda Vklju čiti varstveni cilj v na črte upravljanja voda in - prisotnost vrste/vrst: školjke iz družine Unidae programe del na vodotokih z na črtovanjem sektorskih - naravna hidromorfologija voda ukrepov (dolo čijo naravovarstvene smernice in Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 15

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

- prehodnost jezov in pregrad. mnenja ). zlata nežica Dolo či se velikost populacije. Vklju čiti varstveni cilj v program dela ZZRS . - vredn ost ni znana Ohrani se velikost habitata Vklju čiti varstveni cilj v na črte urejanja prostora in - vrednost ni znana izvajanje posegov . Ohrani se specifi čne lastnosti, strukture in procese Vklju čiti varstveni cilj v na črte upravljanja voda in habitata: programe del na vodotokih z na črtovanjem sektorskih - naravna hidromorfologija voda ukrepov (dolo čijo naravovarstvene smernice in - mivkasto, muljasto in peščeno dno, mnenja). - obrežna vegetacija, - vodna vegetacija, - prehodnost jezov in pregrad . Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Natura 2000 obmo čja Voglajna pregrada Tratna - izliv v Savinjo na obmo čju ob čine Šentjur so stabilne populacije kvalifikacijskih živalskih vrst in ohranitev njihovega habitata.

4.2 PRIKAZ VARSTVENIH, VAROVANIH, ZAVAROVANIH, DEGRADIRANIH IN DRUGIH OBMOČIJ a) ekološko pomembna obmo čja Predlagane ureditve posegajo na ekološko pomembno obmo čje Voglajna, Slivniško jezero in Lo čnica (17400) (glej sliko 4).

Slika 5: Ekološko pomembno obmo čje na obmo čju predlaganih sprememb (Kaliopa, iob čina, grafi čni podatki, junij 2018) b) naravne vrednote Predlagane ureditve posegajo na naravno vrednoto Voglajna-dolina (5846), ki je naravna vrednota lokalnega pomena hidrološke in ekosistemske zvrsti (glej sliko 5).

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 16

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Slika 6: Naravna vrednota na obmo čju predlaganih sprememb (Kaliopa, iob čina, grafi čni podatki, junij 2018) c) varovalni gozdovi Na obmo čju predlaganih ureditev ni varovalnih gozdov. d) vodovarstvena obmo čja Na obmo čju predlaganih ureditev ni vodovarstvenih obmo čij. e) poplavna obmo čja Predlagane ureditve ležijo na obmo čju poplav. Za potrebe OPN ob čine Šentjur je bila izdelana poplavna študija. Iz študije je razvidno, da se obmo čje OPPN nahajata v razredih majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti (slednja je opredeljena tik ob strugi).

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 17

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Slika 7: Poplavne površine na obmo čju predlaganih sprememb (Kaliopa, iob čina, grafi čni podatki, junij 2018) f) obmo čja in objekti kulturne dediš čine Obmo čje OPPN meji na registrirani enoti dediš čine EŠD 622 Rifnik – Arheološko najdiš če Rifnik ter EŠD 20721 Šentjur pri Celju – Železniška postaja (glej sliko 7).

Slika 8: Kulturna dediš čina ob obmo čju predlaganih sprememb

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 18

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

(Kaliopa, iob čina, grafi čni podatki, junij 2018)

4.3 POVZETEK PRAVNIH REŽIMOV NA VAROVANIH OBMOČJIH ALI NJIHOVIH DELIH, PODATKI O PRIDOBITVI PRVIH MNENJ

4.3.1 Pravni režimi a) Natura 2000 obmo čje: Voglajna pregrada Tratna – izliv v Voglajno: Nature 2000 obmo čje ima varstvene usmeritve opredeljene v Uredbi o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 48/08, 8/12, 33/13, 35/13, 3/14, 21/16) . Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so na črtovani v skladu z Uredbo, se izvedejo vsi možni tehni čni in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Splošne varstvene usmeritve za posega na Natura 2000 obmo čjih dolo čajo, da se na Natura 2000 obmo čjih posege in dejavnosti na črtuje tako, da se v čim ve čji možni meri: • ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, • ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifi čne strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, • ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko preno čevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, • ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogo ča ponovno povezanost, če je le ta prekinjena. Čas izvajanja, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: • živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladi čev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, • rastlinam prilagodi tako, da se omogo či semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na Natura 2000 obmo čja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posege in dejavnosti naj se ne na črtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst zaradi katerih je dolo čeno posebno varstveno obmo čje (npr. rastiš ča rastlin, gnezdiš ča, kotiš ča, drstiš ča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega obmo čja. d) Naravne vrednote Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03) opredeljuje: Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravi vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehni čnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na obmo čju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne povzro či uni čenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katere je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali uni čenja naravne vrednote. Naravne vrednote se praviloma ohranjajo v obstoje či rabi, ki mora potekati na sonaraven na čin, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 19

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o e) Ekološko pomembna obmo čja

Uredba o ekološko pomembnih obmo čjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13) opredeljuje, da se na ekološko pomembnih obmo čjih posege in dejavnosti na črtuje tako, da se v čim ve čji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogo ča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z na črtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. f) Vode Zakon o vodah (ZV-1A) (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15) opredeljuje, da so na poplavnem obmo čju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljiš ča ali pove čujejo poplavno ogroženost obmo čja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Načrtovane ureditve v okviru OPPN se nahajajo v majhne, srednjem in visokem razredu poplavne nevarnosti (Q 100 ). Natan čne ukrepe povezane z zagotavljanjem poplavne varnosti se je dolo čilo v posebnem hidrotehni čnem elaboratu ob izdelavi PGD dokumentacije.

4.3.2 Podatki o pridobitvi naravovarstvenih smernic in stopnja upoštevanja v planu Zavod za varstvo narave OE Celje je izdalo smernice št. 1-III-1/3-O-18/LS z dne 29.1.2018:

- Gradnja stavb, objektov in naprav ter GJI naj se na črtuje v obsegu in na površinah, kot je to opredeljeno z namensko rabo v OPN Ob čine Šentjur. - S ciljem ohranjanja lastnosti vodotoka Voglajna, zaradi katerih ima z vidika varstva narave velik pomen, naj se na zemljiščih ob Voglajni, ki so v OPN Ob čine Šentjur na EUP ŠE 119 z namensko rabo opredeljene kot zelene površine, na črtuje gradnja objektov (kolesarska in pešpot, most čez Voglajno in posegi za izvedbo protipoplavnih ukrepov) ob upoštevanju naslednjih usmeritev: o V opredeljeni zeleni (poplavni) pas ob Voglajni naj se posega v čim manjši meri. o Ohranja naj se naravna morfologija struge z naravno dinamiko njenega spreminjanja (nastajanje nasipov, erozijskih zajed ipd). o Le v čim manjši meri naj se spreminja morfologija površja znotraj visokovodnih nasipov z zasipavanjem ali odstranjevanjem zemlje, ne odlaga pa se teko čih in trdih odpadkov sekundarnega izvora. o Regulacij struge naj se ne izvaja, ostale manjše tehni čne ureditve pa se naj izvaja na na čin, da se ne spremeni smer, oblika ali globina struge (spremembo vzdolžnega in pre čnega profila struge), da se ohranjajo specifi čne lastnosti, strukture, procesi habitata. o Morebitno utrjevanje brežin, s katerim bi se na krajših odsekih omejilo bo čno erozijo, naj se izvede le s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti). o Kr čitev vlagoljubne obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja naj se odstrani le poškodovana drevesa in grmi čevje. Le v primeru močno oviranega pretoka naj se odstranijo le debla in veje, vendar tako, da se v strugi ohranja panje in korenine. o Z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst naj se nadomesti propadla drevesa in zapolni vrzeli v pasu obvodne drevnine. o Drevesa naj se fizi čno zaščiti, da pri izvajanju del na njih ne bi bile povzro čene poškodbe korenin, debla, vej. o Na debla, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žični vodi...).

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 20

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

o Objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka naj se ne gradi, v primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehni čnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom. o Ureditve znotraj poplavnega pasu naj se izvedejo na na čin, da dostop do vode ne bo omejen, o Na obmo čju naj se ne postavlja trajnih niti za časnih objektov. o Razgaljene površine naj se ozelenijo z avtohtonimi vrstami trav, grmovnic in drevja. Pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev. o Na obmo čju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in pesticidov, o Sprehajalne poti naj bodo narejene iz naravnih materialov (pesek, sekanci, les...). o Na obmo čju naj se izvajajo ukrepi za prepre čitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. o Omrežje javne razsvetljave naj se na črtuje v čim ve čji oddaljenosti od vodotoka ter s tehni čnimi rešitvami, da svetlobni snop ne bo osvetljeval obrežnega pasu in struge Voglajne. - Ureditev razbremenilnega kanala Loka naj se na črtuje z upoštevanjem naslednjih varstvenih usmeritev: o Izgradnja in ukrepi za varovanje krajšega dela kanala ob iztoku v Voglajno se izvede na na čin, da se bo v čim manjši meri posegalo v levo brežino z odkopom ter da se brežine in dna Voglajne ne bo utrjevalo z vgradnjo kamna in betona. o Vsaj 15 m stran od leve brežine Voglajne znotraj visokovodnega nasipa naj se tehni čna ureditev izto čnega kanala izvede le z utrjevanjem zemeljske brežine (ne z uporabo kamna in betona), vrbovim popletom, lesenimi piloti. o V pasu obrežne vegetacije se izto čni del kanala na črtuje na lokaciji, kjer je že obstoje ča vrzel, bodisi na delu, da bo posek dreves in odstranitev ve čjih grmov izvedena v čim manjšem obsegu. Med izkopom se varuje koreninski sistem grmovja in dreves (ro čni izkop, ravni rezi korenin, premazi...) ter se izogiba poškodbam na deblih in vejah. o Vsa dela za ureditev izto čnega dela na obmo čju Voglajne se izvaja z brežine in ne iz struge. Z gradbenimi stroji se v vodotok ne dostopa. o V času del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev). o Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala, se ne odlaga na brežino ali v strugo vodotoka. Višek izkopanega materiala naj se vgradi v nasipne platoje stavbnih zemljišč za gradnjo objektov ali se odpelje na za to urejeno deponijo. o Gradbena dela se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok. o Dela, ki se bodo izvajala v pasu obrežne vegetacije oz. strugi ter povzro čala motnje v vodotoku, se ne izvaja v razmnoževalnem času živali, to je od sredine februarja do konca julija. o Po kon čanih gradbenih delih se razgaljene površine ozeleni s travno mešanico avtohtonih vrst trav in cvetnic, avtohtonimi grmovnicami (gaber, leska, brogovita, vrba). - Nov most preko Voglajne naj se na črtuje z upoštevanjem varstvenih usmeritev navedenih za izgradnjo razbremenilnega kanala Loka ter naslednjih: o Širina mostu naj bo le tolikšna, da je omogo čeno sre čevanje pešcev in kolesarjev. Na obeh straneh mostu naj bodo izdelane ovire, ki bodo onemogo čale prehod motornim vozilom. o Za gradnjo mostu naj se uporabi čim ve č lesa lokalnih avtohtonih drevesnih vrst (npr. hrast). Za zaščito vgrajenih materialov pa naj se uporabijo zaščitni premazi in barve v zemeljskih odtenkih (temno rjava, zelena). o V strugi Voglajne se mora ohraniti prvotni potek in morfologija. o Za zagotavljanje varnosti nosilne konstrukcije mostu naj se temelji izvedejo na na čin in v taki oddaljenosti od korita, da ne bo potrebno utrjevanje brežine in dna struge Voglajne. o Viškov izkopane zemljine se ne odlaga na poplavnem obmo čje Voglajne, Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 21

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

o Obrežno drevnino se lahko odstrani le v ozkem pasu, ki je potrebna za izgradnjo mostu. o Zunaj neposrednega obmo čja mostu naj se ohrani obrežna vegetacija in njena zveznost vzdolž bregov. o Vsa dela se izvaja z brežine in ne iz struge. Z gradbenimi stroji se v vodotok ne dostopa, o V času del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev, izpiranje gradbenega materiala). o Gradbena dela se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok. o Mosta se ne osvetljuje. Upoštevanje smernic : smernice so upoštevane v OPPN in OP. Podani so bili omilitveni ukrepi.

4.4 PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE Dejanska raba je prikazana na spodnji sliki. Na obmo čju se pojavljajo pozidana in sorodna zemljiš ča (rde ča barva), trajni travniki (zelena barva), njive in vrtovi (rjava barva) ter vode.

Slika 9: Dejanska raba znotraj obmo čja OPPN (Kaliopa, iob čina, grafi čni podatki, junij 2018)

4.5 VRSTE IN HABITATNI TIPI ZA KATERE SO VAROVANA OBMOČJA DOLOČENA V Standardnem obrazcu za opis Natura 2000 obmo čij (Naravovarstveni atlas 2018) so v spodnji tabeli povzeti podatki o Natura 2000 obmo čju ter kvalifikacijskih vrstah.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 22

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Tabela 4:: Povzetek podatkov za Natura 2000 obmo čje Voglajna pregrada Tratna-izliv v Savinjo (Naravovarstveni atlas 2018) Podatek Zapis v SDF Koda SI3000 068 Ime obmo čja Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo Status obmo čja posebno ohranitveno obmo čje Velikost obmo čja 55, 16 ha Biogeografska regija celinska Kvalifikacijske vrste - navadni škržek (Unio crassus ) (koda 1032 ) - pezdirk (Rhodeus sericeus amarus ) (koda 1134) - zlata nežica (Sabanejewia aurata ) (koda 11 46 )

4.6 NAČRTI ZA UPRAVLJANJE VAROVANIH OBMOČIJ IN USMERITVE, KI IZHAJAJO IZ NJIH Za Natura 2000 obmo čja je pripravljen Programu upravljanja obmo čij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020 (vlada sprejela 28. 5. 2015) (Priloga 6.1). Usmeritve so podane poglavju 4.1 tega Dodatka.

V skladu z Zakonom o sladkovodnem ribištvu (Ur. l. RS, št. 61/06) in Pravilnikom o na črtovanju in poro čanju v ribištvu (Ur. l. RS, št. 18/08) Zavod za ribištvo Slovenije na podlagi mnenja izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti pripravi osnutke na črtov ribiškega upravljanja v ribiških obmo čjih. V postopku priprave osnutkov na črtov so bili le ti usklajeni z naravovarstvenimi smernicami Zavoda RS za varstvo narave. Za obmo čje ob čine Šentjur je pripravljen Na črt za izvajanje ribiškega upravljanja v savinjskem ribiškem obmo čju za obdobje 2017-2022 (Zavod za ribištvo Slovenije, april 2010). Voglajna se nahaja znotraj Voglajnskega ribiškega okoliša, ki ga upravlja Ribiška družina Voglajna.

Za obmo čje obravnavanega plana je sprejet Letni lovsko upravljavski na črt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2011 – 2020 (. Na obmo čju ob čine se po podatkih na črta od divjadi pojavljajo predvsem srnjad, jelenjad, damjak, gams, divji prašič, lisica, jazbec, fazan, poljski zajec, kuna belica, kuna zlatica, navadni polh, šoja, sraka, siva vrana, pižmovka, poljska jerebica in raca mlakarica katerih populacije so razmeroma dobro ohranjene.

4.7 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA OBMOČJA Voglajna ima od iztoka iz Slivniškega jezera do izliva v Savinjo pretežno ohranjeno naravno morfologijo in potek struge. Kljub temu, da okoliške kmetijske površine v časih segajo prav do roba brežine, ima v ve čjem delu ohranjeno strukturirano obrežno vegetacijo. Vodotok je življenjski prostor ve čjega števila ogroženih živalskih vrst: zlate nežice, pezdirka in navadnega škržka. Ekološko stanje Voglajne na odseku od zadrževalnika slivniško jezero do Celja je bilo v letu 2013 ugotovljeno kot dobro glede na posebna onesnaževala.

Obmo čje OPPN se nahaja med soto čjem Voglajne in Pešnice ter soto čjem Voglajne in Slomš čice, ki predstavlja osredni del dolinskega dna v naselju Šentjur. Te površine predstavljajo poplavno obmo čje Voglajne, Pešnice in Kozarice. Omenjeni odsek je mo čno urbaniziran, nastala je industrijska cona Šentjur, ki je bila precejkrat poplavljena. Zaradi poplav je bilo narejenih že ve č projektov o ureditvi Voglajne skozi Šentjur. Delno je bila Voglajna regulirana pri soto čju s Pešnico in Kozarico v dolžini ca. 200 m. Voglajna je regulirana med cestnim mostom in železniškim mostom v dolžini 110 m. Obmo čje ob mostovih se je v zadnjem času precej zaraslo, ob sanacijah železniških mostov se je preto čni profil še nekoliko zmanjšal. Nekateri deli visokovodnih ukrepov na tem delu so že izvedeni. V celoti je izveden nasip ob industrijski coni sever. Delno je izvedeno nadvišanje terena pri industrijski coni jug. Voglajna lahko na nekaterih delih prehaja pod prepusti

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 23

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o na južnem delu. Izvedena je tudi inundacijska odprtina na mostu na cesti Leona Dobrotinška. Podrobneje so izvedene in na črtovane protipoplavne ureditve na in ob vodotokih na obmo čju OPPN predstavljeni v poglavju 3.3.

Slika 10: Notranje cone vseh kvalifikacijskih vrst Natura 2000 obmo čja Voglajna pregrada Tratna- izliv v Savinjo (Naravovarstveni atlas, junij 2018)

Reka Voglajna ima na obravnavanem odseku od pregrade Tratna do izliva v Savinjo status ribolovnega revirja Voglajna, ki ga glede na podatke javnih evidenc ZZRS (Ribiški kataster) poseljujejo vrste, navedene v spodnji tabeli.

Tabela 5: Seznam vrst in varstveni status posameznih vrst rib v ribolovnem revirju Voglajna. Habitatna Pravilnik Vrsta Znanstveno ime RibKat Raz Uredba Rde či seznam Varstvena doba direktiva mera (cm) Aspius aspius , bolen  - H 2 E 40 01.05.-30.06. Linnaeus, 1758 Tinca tinca linj   - - E 30 01.05. - 30.06. (Linnaeus, 1758) Chondrostoma nasus podust   H - E 35 01.03. - 31.05. (Linnaeus, 1758) Barbus balcanicus pohra Kotlík, Tsigenopoulos,  - H 2,5 - 20 01.05. - 30.06. Ráb & Berrebi, 2002 Alburnus alburnus zelenika  - - - - - 01.04. - 30.06. (Linnaeus, 1758) Alburnoides bipunctatus pisanka   - - O1 - - (Bloch, 1782) Blicca bjoerkna , androga  - - - - 25 01.05-30.06. Linnaeus, 1758 Abramis brama ploš čič  - - - - 30 01.05. - 30.06. (Linnaeus, 1758) Vimba vimba ogrica  - - - E 30 01.05. - 30.06. (Linnaeus, 1758) Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 24

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Habitatna Pravilnik Vrsta Znanstveno ime RibKat Raz Uredba Rde či seznam Varstvena doba direktiva mera (cm) Rhodeus amarus pezdirk  - H 2 E - - (Bloch, 1782) Carassius carassius koreselj  - - 01.05. - 30.06. (Linnaeus, 1758) Carassius gibelio srebrni koreselj  - - - (Bloch, 1782 ) krap ( gojena Cyprinus carpio  ------oblika) (Linnaeus, 1758 ) Hypophthalmichthys srebrni molitrix  ------tolstolobik (Valenciennes, 1844) Hypophthalmichthys sivi tolstolobik nobilis  ------(Richardson, 1845) Pseudorasbora parva pseudorazbora (Temminck & Schlegel,  ------1846) beloplavuti Romanogobio vladykovi   Z,H 2 V - - globo ček (Fang, 1943) Barbatula barbatula babica   - - O1 - - (Linnaeus, 1758) Misgurnus fossilis činklja   H 2 E - - (Linnaeus, 1758) Cobitis elongatoides navadna nežica   Z,H 2 V - - (Bacescu&Maier, 1969) Cobitis elongata velika nežica  - Z,H 2 E - - Heckel & Kner, 1858 Sabanejewia balcanica zlata nežica   H 2 E - - (Karaman, 1922) Silurus glanis som   - - V 60 01.05. - 30.06. Linnaeus, 1758 Esox lucius ščuka  - H - V 50 01.02. - 30.04. Linnaeus, 1758 Perca fluviatilis navadni ostriž  - - - - - 01.03. - 30.06. Linnaeus, 1758 Sander lucioperca smu č  - - - E 50 01.03. - 31.05. (Linnaeus, 1758) Gymnocephalus cernua navadni okun  - H - O1 - - (Linnaeus, 1758) Lepomis gibbosus son čni ostriž  ------(Linnaeus, 1758) Cottus gobio kapelj  - H 2 V - - Linnaeu s, 1758 Lota lota menek  - H - E 30 01.12. - 31.03. (Linnaeus, 1758) Legenda: Habitatna direktiva = Evropsko pomembna vrsta= Direktiva sveta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst 2 živalske vrste v interesu Evropske skupnosti, za ohranjanje katerih je treba dolo čiti posebna ohranitvena obmo čja živalske vrste v interesu Evropske skupnosti, pri katerih za odvzem iz 5 narave in izkoriš čanje lahko veljajo ukrepi upravljanja

Uredba = Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16) H vrsta, katere habitat se varuje Z zavarovana vrsta

Rde či seznam = Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10) E prizadeta vrsta V ranljiva vrsta Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 25

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

O1 vrsta zunaj nevarnosti

Pravilnik= Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Ur. l. RS, št. 99/07, 75/10)

Ribolovni revir Voglajna poseljuje 30 vrst rib. Izmed navedenih vrst je 35 vrst domorodnih v donavskem povodju; son čni ostriž, srebrni koreselj, psevdorazbora, srebrni in sivi tolstolobik so tujerodne vrste v slovenskih vodotokih.

Z Uredbo o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah so zavarovani habitati 13 izmed vseh navedenih vrst rib; navadna in velika nežica ter beloplavuti globo ček so zavarovane tudi kot vrste. S Habitatno direktivo je zavarovanih 9 izmed navedenih vrst rib; 9 vrst rib je uvrš čenih v prilogo II, pohra pa v prilogo II in V predmetne direktive. Na Rde či seznam ogroženih živalskih vrst je uvrš čenih 18 vrst rib, od tega je 10 vrst rib uvrš čenih v kategorijo prizadeta vrsta (E); 5 vrst rib v kategorijo ranljiva vrsta (V), pisanka, babica in navadni okun pa v kategorijo vrsta zunaj nevarnosti (O1). 14 lovnih vrst rib je zavarovanih s Pravilnikom o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah, ki dolo ča lovno mero in varstveno dobo.

Navadni škržek (Unio crassus ) Iz dokumenta Govedi č, M., & P. Presetnik, 2014. Školjke (Bivalvia: Unionidae ) reke Voglajne. V: Govedi č, M. & A. Lešnik (ured.), Ocena stanja za obmo čje Natura 2000 na pore čju Voglajne izhaja, da se v pore čju reke Savinje, kamor spada reka Voglajna, navadni škržek registrirano pojavlja. Poto čni škržek živi predvsem v teko čih vodah, navadno na peščenem in gramoznem dnu manjših vodotokov. Ponekod poseljuje tudi obrežja jezer (Fechter & Falkner 1990, Velkovrh 2003). Na razširjanje poto čnega škržka vplivajo tudi dejavniki, ki vplivajo na gostiteljske vrste rib. Razli čne študije kažejo, da so li činke škržka selektivnejše od ve čine drugih sorodnih školjk pri izbiri ribjega gostitelja (Engel & Wächtler 1989), zato je izginjanje škržka na dolo čenih obmo čjih lahko bolj povezano z izginjanjem dolo čenih ribjih vrst kot pa z onesnaženjem. Najpogostejši ribji vrsti, ki ju Vaupoti č & Govedi č (2008) navajata za potoke s poto čnim škržkom, sta pisanec (Phoxinus phoxinus) in klen (Squalius cephalus), druga najpogostejši vrsti pa babica (Barbatula barbatula) in pezdirk (Rhodeus amarus) (Govedi č, M., & P. Presetnik, 2014).

Pezdirk (Rhodeus sericeus ) Pezdirk je majhna riba, ki zraste obi čajno do 5-6 cm, izjemoma 9 cm (Povž in Sket 1990). Velikost populacije med leti mo čno niha. Drsti se od aprila do avgusta pri temperaturi nad 15 °C. Samica izbere školjko (ve činoma poto čni škržek ali brezzobka) z visoko koncentracijo kisika v odtekalki. Samci so teritorijalni, branijo prostor okoli školjk. Zarod v školjki ostane, dokler se ne za čne hraniti sam, to je tri do štiri tedne. Drsti se do 5 krat na leto, pri tem pa odloži med 80-250 iker (Kottelat in Freyhof, 2007). Je indiferentna vrsta, saj živi v obalnem pasu po časi teko čih ali stoje čih voda kot so jezera, ribniki, mrtvice, re čni rokavi, zatoki in kanali z gostim vodnim rastlinjem in peščeno - muljastim dnom, kjer so prisotne školjke (Kottelat in Freyhof, 2007). Zlata nežica (Sabanejewia aurata ) Zlata nežica je 8-14 cm velika riba s ka častim, gladkim, bo čno sploščenim telesom rjavorumene barve z vrsto oglatih rjavih lis na spodnjem delu bokov. Usta so podstojna, okoli njih so 3 pari brkov. Drsti se od aprila do junija, ko samica obi čajno izleže 15.000 iker, ki jih odlaga na rastlinje (fitofilna vrsta), prod in kamenje v teko či vodi (Povž in Sket 1990, Mrakov čić in sod. 2006). Živi v srednje mo čnem vodnem toku zgornjih in srednjih predelov čistih rek in potokov s peščenim ali gruščnatim dnom poraslim z malo vodnega rastlinja. Pojavlja se v globinah do 1,5 m. Je Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 26

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o samotarska, no čna žival, ki podnevi ždi zarita v dno (Kottelat in Freyhof 2007). Izjemoma se zadržuje v vodotokih z blatnim in muljastim dnom, prenese pa poletne otoplitve vode do 20°C (Mrakov čić in sod, 2006). Hrano zbira po dnu, predstavljajo pa jo predvsem drobni nevreten čarji, ob časno tudi alge in organski detrit (Mrakov čić in sod, 2006).

4.8 KLJUČNE ZNAČILNOSTI KVALIFIKACIJSKIH VRST IN HABITATNIH TIPOV NA OBRAVNAVANIH OBMOČJIH V spodnji tabeli so predstavljene oznake populacij ter ocene kvalitete obmo čja obravnavanih kvalifikacijskih vrst Natura 2000 obmo čij Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068). Tabela 6: Oznaka populacije ter ocena kvalitete obmo čja za kvalifikacijske vrste na obravnavanem Natura 2000 obmo čju Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068) (Naravovarstveni atlas 2018) Gostota in Podatek o Stopnja Stopnja Splošna Vrsta velikost populaciji ohranjenosti izolacije ocena populacije navadni škržek (Unio crassus ) P C B A C pezdirk (Rhodeus sericeus) P C C C A zlata ne žica (Sabanejewia aurata) P C C C B Legenda: Podatek o populaciji : P – prisoten, C – pogost, R – redek, V – zelo redek Gostota in velikost populacije : A: 100%>=p>15%, B: 15%>=p>2%, C: 2%>=p>0%, D: nezna čilno pojavljanje Stopnja ohranjenosti : A: odli čna stopnja ohranjenosti, B: dobra stopnja ohranjenosti, C: povpre čna ali zmanjšana stopnja ohranjenosti Stopnja izolacije : A: populacija je (skoraj) izolirana, B: populacija ni izolirana, ampak je na robu meje razširjenosti, C: populacija ni izolirana na širšem obmo čju razširjenosti Splošna ocena : A: odli čna vrednost, B: dobra vrednost, C: zna čilna vrednost

Tabela 7: Splošne zna čilnosti obravnavanih kvalifikacijskih vrst Natura 2000 obmo čja Vrsta Ekološke zahteve vrste Ogroženost vrste Varstveni status vrste navadni Živi na peš čenem in gramoznem dnu v čistih vodah Ob čutljiv je na onesnaževanje, zaradi 1: E škržek obogatenih s kisikom. Pojavlja se v potokih, rekah in katerega so najbolj so prizadete populacije v 2: 1A,2A,6A (Unio obrežjih jezer. Samica izlo či veliko jaj čec, ki se nekaj majhnih potokih. 3: II, IV č č crassus) asa zadržijo v medškržnem prostoru. Iz oplojenih jaj ec 4: / se nato razvijejo li činke, ki imajo posebne naprave za pritrjevanje na kožo ali škrge rib, in nekaj časa žive zajedavsko. Ko zapustijo gostitelja se preobrazijo v mlade školjke. Živi v obre žnem pasu stoje čih in po časi teko čih voda 1: E pezdirk Pezdirk je v Sloveniji ogrožen predvsem (mrtvice, re čni rokavi, jezera) z mehkim peščenim ali 2: 2A (Rhodeus lokalno. Najbolj ga prizadene onesnaževanje muljastim dnom. Drsti se aprila do maja v stoje čih ali 3: II sericeus) voda, predvsem zaradi posledi čnega po časi teko čih vodah. Pri samicah se v tem času razvije 4: III propadanja školjk, ki jih potrebuje za uspešno dolga cev čica, skozi katero odlaga ikre v škržno votlino drst. Poleg tega ga prizadenejo tudi regulacije školjk (poto čni škržek, brezzobka). Oploditev iker in re čnih rokavov ter osuševanje mrtvic in razvoj mladic do 3.-4. tedna starosti potekata kar v ribnikov, čiščenje vodne vegetacije ter vnos školjki. Pezdirk se hrani s planktonom, maloščetinci in plenilskih vrst rib. ostanki rastlin. V Sloveniji ga najdemo v pore čjih Drave, Mure, Save in Kolpe. 1: E zlata ne žica Je samotarska no čna riba, ki živi v teko čih vodah s Zlato nežico v Sloveniji ogrožajo predvsem 2: 2A (Sabanejewia peščenim, redkeje mivkastim dnom. Obi čajno je zarita v regulacije re čnih strug, s katerimi se 3: II aurata) dno ob bregu v mulju ali drobnem pesku. Drsti se aprila uni čuje ali zmanjšuje površine peščenih in 4: III do junija na plitvih peščenih predelih. Hrani se s gruščnatih usedlin. planktonom, algami in drobnimi nevreten čarji, ki jih pobira na tleh. V Sloveniji naseljuje vodotoke donavskega povodja okoli Ljubljane, Pesnico, potoke okoli Celja, spodnji tok Save, Krko in Kolpo. Legenda: 1. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS 82/02, 42/10) 2. Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14) : Priloga 1 = seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane: Poglavje A= varstvo vrste, ki je domorodna na ozemlju Republike Slovenije in Priloga B= varstvo Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 27

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o vrste, ki ni domorodna na ozemlju Republike Slovenije; Priloga 2 = seznam živalskih vrst, katerih habitat se varuje: Poglavje A = varstvo vrste, ki je domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katere so dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov in Poglavje B= varstvo vrste, ki ni domorodna na obmo čju Republike Slovenije in za katero so, če se pojavi ali razširi na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti, dolo čeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; Priloga 6 , Poglavje A= domorodne vrste na obmo čju Republike Slovenije ki so predmet okoljske odgovornosti, Poglavje B= vrste, ki niso domorodne na obmo čju Republike Slovenije in postanejo predmet okoljske odgovornosti, če se pojavijo ali razširijo na obmo čje Republike Slovenije brez človekove pomo či iz naravnih obmo čij razširjenosti) 3. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostožive čih živalskih in rastlinskih vrst= Direktiva o habitatih 4. Konvencija o varstvu prostožive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) (Ur. l. RS 17/99)

4.9 PODATKI O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ NA KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU Ob čina Šentjur je imela povpre čno letno višino korigiranih padavin 1.200 – 1.400 mm (podatki 1971- 2000) (slika spodaj). Povpre čna letna temperatura zraka (podatki 1971-2000) v ob čini je bila 6 - 12°C (slika spodaj) (ARSO, Atlas okolja, jan 2017). Sezonske motnje lahko vplivajo na stanje habitatnih tipov in na same vrste preko klimatskih pogojev v razli čnih letnih časih in sicer preko sprememb v temperaturi zraka, koli čini padavin ter drugih vremenskih pojavov (neurja, suša, žled...).

Slika 11: Povpre čna letna višina korigiranih padavin na obmo čju ob čine Šentjur (ARSO, Atlas okolja)

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 28

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Slika 12: Povpre čna letna temperatura zraka na obmo čju ob čine Šentjur (ARSO, Atlas okolja)

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 29

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

5. METODE PRESOJE VPLIVOV NA NARAVO Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana obmo čja, za eno Natura 2000 obmo čje, je pripravljen na osnovi pregleda razpoložljive strokovne literature in podatkov.

Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Ur. l. RS. št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) v 20., 21. in 23. členu opredeljuje podatke o metodah uporabljenih za ugotavljanje vplivov plana na stanje vrst oz. habitatnih tipov.

Povzeto po 20. členu pravilnika, ki vklju čuje ugotavljanje vplivov plana na stanje vrste oziroma habitatnega tipa: • neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom na črtuje poseg v naravo, ki je naveden v poglavjih I do XVIII Priloge 2 tega pravilnika, na obmo čju neposrednega vpliva. Ugotovljeno obmo čje neposrednega vpliva za konkretni poseg v naravo se lahko razlikuje od obmo čja neposrednega vpliva te vrste posega v naravo iz Priloge 2 tega pravilnika, če to izhaja iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v naravo in iz drugih dejanskih okoliš čin. • daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom na črtuje poseg v naravo, ki je naveden v poglavjih I do XVIII Priloge 2 tega pravilnika, na obmo čju daljinskega vpliva. Ugotovljeno obmo čje daljinskega vpliva za konkretni poseg v naravo se lahko razlikuje od obmo čja daljinskega vpliva te vrste posega v naravo iz Priloge 2 tega pravilnika, če to izhaja iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v naravo in iz drugih dejanskih okoliš čin, • kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom na črtuje poseg v naravo na varovanem obmo čju, na katerem so bili po 1. maju 2004 že presojani in potrjeni plani ali posegi v naravo ali so takšni plani ali posegi v naravo še v postopku presoje sprejemljivosti plana ali posega v naravo, v skladu s predpisi s podro čja ohranjanja narave.

Povzeto po 21. členu pravilnika, ki vklju čuje ocenjevanje zna čilnosti u činkov: (1) Neposredni in daljinski vpliv se ocenjujeta na podlagi naslednjih u činkov: a) u činka izgube habitata, ki vklju čuje: • delež ali velikostni razred trajne (po zaklju čku posega v naravo) izgube obmo čja habitata vrste oziroma habitatnega tipa, in • delež ali velikostni razred za časne (v času izvajanja posega v naravo) izgube obmo čja habitata vrste oziroma habitatnega tipa; b) u činka spremembe kakovosti habitata, ki vklju čuje velikostni razred spremembe posebnih struktur ali rabe (primeroma: intenzifikacija ali opustitev) ali naravnih procesov, potrebnih za dolgoro čno ohranitev vrste ali habitatnega tipa; c) u činka spremembe abiotskih dejavnikov, ki vklju čuje: • velikostni razred spremembe klju čnih indikativnih kemikalij (vklju čno z onesnaženjem), spremembe sevanja, osvetljevanja, hrupa, in • velikostni razred spremembe vodnega režima, naravne dinamike vodotoka (vklju čno s poplavljanjem); d) u činka razdrobitve oziroma izgube osebkov, ki vklju čuje: • velikostni razred znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja zaradi fragmentacije habitata v krajini, • velikostni razred znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja oziroma spremembo v stopnji smrtnosti zaradi postavitve ovir v habitat vrste, in • velikostni razred zmanjšanja površine zaplat habitata vrste ali habitatnega tipa; Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 30

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o e) u činka na populacijsko dinamiko vrste, ki vklju čuje: • delež ali velikostni razred trajnega upada velikosti populacije vrste, in • delež ali velikostni razred za časnega upada velikosti populacije vrste. (2) Kumulativni vpliv se ocenjuje na podlagi naslednjih u činkov: • velikostnega razreda znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja vrste zaradi seštetih učinkov presojanega plana z u činki planov in posegov v naravo, ki so bili izvedeni ali odobreni po datumu iz četrtega odstavka prejšnjega člena ali so v času presoje v postopku presoje sprejemljivosti, in • velikostni razred trajne izgube obmo čja habitata vrste oziroma habitatnega tipa zaradi seštetih u činkov presojanega plana z u činki planov in posegov v naravo, ki so bili izvedeni ali odobreni po datumu iz četrtega odstavka prejšnjega člena ali so v času presoje v postopku presoje sprejemljivosti.

Povzeto po 23. členu pravilnika, ki vklju čuje oceno posledic u činkov: (1) Posledice u činkov na varstvene cilje varovanega obmo čja se ocenjujejo zlasti, če iz predvidenih učinkov izhaja: • povzro čitev bistvene zamude v prizadevanjih za varstvene cilje varovanega obmo čja, • bistvenega prekinjanja ohranjanja ali napredovanja k varstvenim ciljem varovanega obmo čja. (2) Posledice u činkov na celovitost varovanega obmo čja se ocenjujejo zlasti, če iz predvidenih učinkov izhaja: • bistveno zmanjšanje obmo čja habitatnih tipov ali habitatov vrst za katere je varovano obmo čje dolo čeno; • bistveno zmanjšanje populacije vrst ali gostote vrst za katere je varovano obmo čje dolo čeno; • bistveno spremembo ravnovesja med vrstami za katere je varovano obmo čje dolo čeno; • bistveno zmanjšanje pestrosti vrst ali habitatnih tipov za katere je varovano obmo čje dolo čeno. (3) Posledice u činkov na povezanost se ocenjujejo zlasti, če iz predvidenih u činkov izhaja bistveno zmanjšanje povezanosti omrežja, na katerega se plan nanaša z drugimi obmo čji, upoštevajo č mobilnost vrst za katere je obmo čje dolo čeno. (4) Pri zavarovanih obmo čjih se pri posledicah u činkov ocenjuje vpliv na cilje zavarovanega obmo čja, pri čemer se, poleg ciljev razvidnih iz predpisa o zavarovanju oziroma iz vrste zavarovanega obmo čja, ocenjuje tudi vpliv na: • lastnosti, zaradi katerih je obmo čje zavarovano; • lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravo vrednoto; • celovitost zna čilne krajine, pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti; • selitvene poti živali in gensko povezanost populacij rastlinskih in živalskih vrst s sosednjimi varovanimi obmo čji oziroma ekološko pomembnimi obmo čji, dolo čenimi s predpisom o dolo čitvi ekološko pomembnih obmo čij. V skladu s Pravilnikom, smo presojo posledice u činkov na varstvene cilje obravnavanega varovanega obmo čja in njihovo celovitost ter povezanost ugotavljali v naslednjih velikostnih razredih:

Tabela 8: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe planov na varovana obmo čja Razred u činka Opredelitev razreda u činka A ni vpliva / pozitiven vpliv B nebistven vpliv C nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi o militvenih ukrepov) D bistven vpliv Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 31

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Razred u činka Opredelitev razreda u činka E uni čujo č vpliv

Če se podocene in ocene za katerokoli posledico u činka ne uvrstijo v velikostni razred D ali E, vplivi plana na varstvene cilje varovanega obmo čja in njegove celovitosti ter povezanosti niso škodljivi. Če se podocene in ocene za katerokoli posledico u činka uvrstijo v velikostni razred D ali E, so vplivi plana na varstvene cilje varovanega območja in njegove celovitosti ter povezanosti pomembni in škodljivi.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 32

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

6. PODATKI O UGOTOVLJENIH VPLIVIH PLANA OPN IN NJIHOVI PRESOJI Obmo čje neposrednega in daljinskega vpliva smo dolo čili na podlagi Priloge 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Ur. l. RS. št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11). Predvidene spremembe namenske rabe so podrobneje opredeljene po Prilogi 2, v nekaterih primerih podrobnejša opredelitev ni bila možna, saj dejanska opredelitev spremembe rabe ne ustreza nobeni izmed opredeljenih dejavnosti v Prilogi 2.

Ocene vplivov plana na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe so podane v matrikah, kot jih predpisuje Priloga 6 (Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)). Varstveni cilji so podrobneje opisani v poglavju 4.1 tega Dodatka in so opredeljeni na podlagi Naravovarstvenih smernic, Programa upravljanja obmo čij Natura 2000 in posameznih javno dostopnih strokovnih podlag in zakonodajnih predpisov.

6.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH VPLIVOV PLANA NA VARSTVENE CILJE, NA CELOVITOST TER POVEZANOST NATURA 2000 OBMOČJA VOGLAJNA PREGRADA TRATNA- IZLIV V SAVINJO (SI3000068) V okviru obravnave predlagane spremembe plana smo ugotavljali vpliv na vse kvalifikacijske vrste Natura 2000 obmo čja Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo: navadni škržek, pezdirk in zlata nežica. Vse tri vrste najbolj ogrožajo regulacije in spremembe v hidrologiji ter onesnaženje. V okviru OPPN se dolo ča prestavitev razbremenilnega kanala Loka, umesti se kolesarski most preko Voglajne med severnim in južnim delom industrijske cone ter izvede denivelacijo struge na desnem bregu Voglajne med soto čjem Pešnice ter železniške proge. Vse ureditve imajo lahko posreden ali neposreden vpliv na kvalifikacijske vrste. Premostitev reke Voglajne zaradi ozke struge predvidoma ne bo zahtevala neposrednega poseganja v brežine vodotoka. Temeljenje se bo predvidoma izvedlo z brega na breg, saj so za izvedbo kolesarskega mostu predvideni manjši nosilni stebri, kot je to v primeru cestnih mostov. Zaradi gradnje mostu v bližini vodotoka lahko potencialno pride do poseganja v vodotok v smislu odlaganja ali odnašanja gradbenega materiala v vodotok. Vse to bo lahko imelo za posledico pove čano kaljenje vode in premeš čanja suspendirane snovi dolvodno, kar bo povzro čalo mehanske poškodbe na dihalih vodnih organizmov. Potencialen negativen vpliv na ribe lahko pri čakujemo tudi v primeru, da bo prišlo do onesnaženja vode z betonskimi odplakami, gorivi, olji ali drugimi snovmi iz gradbene mehanizacije. Takšno onesnaženje ima lahko velik vpliv na vodne organizme (zastrupitev ali celo pogin). Gradnja bo povzro čala tudi vibracije, ki bodo imele vpliv na ribe – plašenje. Vsi opisani vplivi bodo kratkotrajni saj bodo omejeni na čas gradnje oz. rušitve. Po zaklju čku gradnje in rušitve ne bo ve č prihajalo do kaljenja vode. V času izvajanja gradbenih del na brežinah so možni odrivi zemljine oz. plazenje zemljine v vodo, kar vpliva na kalnost vode in posledi čno na vodne organizme. Natan čne karakteristike mostu v tej fazi niso poznane. V vsakem primeru mora biti most izveden brez podpornikov v strugi, nasip mostu pa se mora za četi v ustrezni oddaljenosti od brežin z namenom ohranitve čim ve čjega dela obrežne vegetacije ter zagotavljanje odmika od brežin vodotoka. Za četek razbremenilnega kanala Loka je predviden pod cesto Kozjanskega odreda, ob Cesti pod Rifnikom, kjer se po približno 250 metrih usmeri proti Voglajni. Kanal se nato priklju či strugi Voglajne, kjer bo izveden vtok vode iz razbremenilnika v Voglajno. Vpliva v času gradnje ne pri čakujemo. Lahko pa se pojavi v času delovanja razbremenilnega kanala, ki je prvenstveno Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 33

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o namenjen odvajanju meteornih vod z obmo čja cone. Pri tem bi lahko potencialno prišlo do onesnaženja vodotokov v primeru neustreznega zbiranja in odvajanja meteornih vod z utrjenih površin. Do vpliva lahko pride tudi v primeru neustreznega utrjevanja podlage (npr. kamen v betonu) na obmo čju vtoka razbremenilnika v Voglajno. Izvedba denivelacije Voglajne v dolžini približno 150 metrov predstavlja poseg v obrežno vegetacijo in brežino Voglajne, kar bi lahko v času gradnje in po njej vplivajo na kakovost vode v strugi, s tem pa bi se lahko spremenil habitat za kvalifikacijske vrste v Voglajni. Denivelacija struge predvideva znižanje desne brežine Voglajne za 1 meter ter postopen dvig terena od novo nastale brežine v dolžini 15 metrov, kjer se uredi stopni čast prehod na sedanji teren. Tovrstne ureditve se tako na črtujejo v neposredni bližini struge Voglajne, kar potencialno lahko pove ča onesnaženost vodotoka, hkrati pa poslabša kakovost vodotoka. Protipoplavne ureditve bi lahko bile togo urejene, kar bi negativno vplivajo na hidrologijo in dinamiko voda. S pove čanjem profila struge vodotoka se povzro či hitrejši odtok vode, kar pomeni hitrejši odnos hranil za vodne organizme. Odstranitev obrežne vegetacije bi potencialno lahko povzro čila lokalni dvig temperature vode. Potrebno bo izvesti ureditev brežin. Ob nepravilni izvedbi bi se lahko pove čala togost vodotoka, kar bi zopet lahko imelo negativni vpliv na vodne organizme. Odpiranje gradbišča (na lokaciji denivelacije ter gradnji mostu) bo teren ogolilo in možnost za spiranje materiala se bo pove čala. Slednje se lahko prepre či s čim hitrejšo zasaditvijo ogolelih površin. Tudi ti vplivi bodo kratkotrajni in omejeni na čas izvajanja gradbenih del. V času po zaklju čku gradbenih del pri čakujemo, da se bodo brežine zarasle. Kolesarski most mora biti na črtovan tako, da bo vpliv na hidrologijo reke čim manjši – svetli profil mora zagotavljati pretok vode tudi v primeru stoletnih poplav. Protipoplavne ureditve bi lahko imele negativen vpliv na vse kvalifikacijske vrste, v kolikor bo spremenjena hidrologija reke ali bo odstranjena obrežna zarast. Gradnja kolesarskega mostu ter ureditev protipoplavnih ukrepov bi tako lahko imela vpliv na opisane vrste in preko tega na celotno Natura 2000 obmo čje in kvalifikacijske vrste rib. V času po gradnji, ko bo kolesarski most ter protipoplavne ureditve v funkciji, ve čjih vplivov ne pri čakujemo, v kolikor bodo ureditve ustrezne – za kar so bili podani omilitveni ukrepi. Neustrezni posegi v strugo Voglajne (pragovi, utrjevanje in poglabljanje struge,…) lahko pomenijo oviro v prehodnosti po strugi za mnoge vodne organizme, kar zmanjšuje njihovo reprodukcijsko uspešnost in je oblika fragmentacije vodotoka.

Tabela 9: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe planov na varovana obmo čja Kategorija u činka Pomembnost u činka Vpliv na Vpliv na Vpliv na celovitost povezanost varstvene obmo čja obmo čja cilje obmo čja - delež ali velikostni razred trajne Vrsta/HT Podocena Podocena Podocena Varstveni Podocena (po zaklju čku projekta) izgube cilji obmo čja habitata vrste oz. navadni škržek B A A Glej tabelo 3 B habitatnega tipa zaradi vpliva pezdirk B A A B fizi čnega prekrivanja zlata nežica B A A B - delež ali velikostni razred za časne Vrsta/HT Podocena Podocena Podocena Varstveni Podocena (v času izvajanja projekta) izgube cilji obmo čja habitata vrste oz. navadni škržek C B B Glej tabelo 3 C habitatnega tipa zaradi u činka pezdirk C B B C fizi čnega prekrivanja v času zlata nežica C B B C izvajanja projekta - velikostni razred spremembe Vrsta/HT Podocena Podocena Podocena Varstveni Podocena posebnih struktur ali rabe cilji Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 34

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

Kategorija u činka Pomembnost u činka Vpliv na Vpliv na Vpliv na celovitost povezanost varstvene obmo čja obmo čja cilje obmo čja (intenzifikacija ali opustitev) ali navadni škržek B A A Glej tabelo 3 B naravnih procesov, potrebnih za pezdirk B A A B dolgoro čno ohranitev vrste ali zlata nežica B A A B habitatnega tipa - velikostni razred spremembe Vrsta/HT Podocena Podocena Podocena Varstveni Podocena klju čnih indikativnih kemikalij (tudi cilji kot posledice onesnaženja), navadni škržek C B B Glej tabelo 3 C spremembe sevanja,osvetljevanja, pezdirk C B B C hrupa zlata nežica C B B C - velikostni razred spremembe Vrsta/HT Podocena Podocena Podocena Varstveni Podocena vodnega režima, naravne dinamike cilji vodotoka (vklju čno s navadni škržek C B B Glej tabelo 3 C poplavljanjem) pezdirk C B B C zlata nežica C B B C - velikostni razred znižanja uspeha Vrsta/HT Podoce na Podocena Podocena Varstveni Podocena razmnoževanja in preživetja zaradi cilji fragmentacije habitata v pokrajini navadni škržek C B B Glej tabelo 3 C pezdirk C B B C zlata nežica C B B C - velikostni razred znižanja uspeha Vrsta/HT Podocena Podocena Podocena Varstveni Podocena razmnoževanja in preživetja oz. cilji spremembo v stopnji smrtnosti navadni škržek C B B Glej tabelo 3 C zaradi postavitve ovir v habitat vrste pezdirk C B B C zlata nežica C B B C - velikostni razred zmanjšanja Vrsta/HT Podocena Podocena Podocena Varstveni Podocena površine zaplat habitata vrste ali cilji habitatnega tipa navadni škržek B A A Glej tabelo 3 B pezdirk B A A B zlata nežica B A A B - !samo za vrste! Odstotek trajnega Vrsta/HT Podocena Podocena Podocena Varstveni Podocena upada velikosti populacije vrste cilji navadni škržek B A A Glej tabelo 3 B pezdirk B A A B zlata nežica B A A B - !samo za vrste! Odstotek Vrsta/HT Podocena Podocena Podocena Varstveni Podocena za časnega upada velikosti cilji populacije navadni škržek C B B Glej tabelo 3 C pezdirk C B B C zlata nežica C B B C

6.2 ALTERNATIVNE REŠITVE

Trenutno se obmo čje IC Šentjur ureja na podlagi Odloka o spremembah Odloka o zazidalnem (lokacijskem) na črtu industrijske cone Šentjur (Ur. l. RS, št. 86/06). S sprejemom OPPN se bo veljavni Odlok ukinil, v veljavo pa bo stopil nov prostorski akt. S sprejemom OPN v decembru 2013 je ob čina dolo čila nove usmeritve za razvoj vodilnega naselja in tudi delno redefinirala meje enot urejanja prostora. Odlok o izvedbenem prostorskem na črtu v 199. členu (veljavnost prostorskih aktov) opredeljuje odloke, ki z dnem uveljavitve odloka o IPN prenehajo veljati v celoti ali le v delih. Odlok o IPN dolo ča, da na obmo čjih EUP oziroma podEUP oziroma delih obmo čji EUP oziroma podEUP z oznakami ŠE 49, ŠE 77/1, ŠE 77/2, ŠE 77/3, ŠE 78, ŠE 89, ŠE 91, ŠE 94, ŠE 158 Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN ne velja ve č, ohranja pa se njegova veljavnost za klju čni del obmo čja, mati čno enoto urejanja prostora z oznako ŠE 119. Ta je tudi predmet tokratnih Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 35

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o sprememb in dopolnitev, ki so pripravljene v smislu samostojnega ob činskega podrobnega prostorskega na črta (v nadaljevanju: OPPN).

Obmo čje IC Šentjur je razdeljeno na severni in južni del, ki ju delu reka Voglajna. Severni del obmo čja cone je v celoti pozidan, med cono in Voglajno so izvedeni protipoplavni ukrepi (visokovodni zid). Južni del cone še razpolaga s prostimi površinami za pozidavo, ki jih je možno sprostiti le z izvedbo protipoplavnih ukrepov. Slednje vklju čuje izvedbo zadrževalnika Loka ter deniveliranje brežine Voglajne. Na črtovani protipoplavni ukrepi so del širših protipoplavnih ukrepov, ki so na črtovani na vseh okoliških vodotokih, ki se stekajo v Voglajno (Slomš čica, Kozarica, Pešnica) in so del hidrologije širšega obmo čja. Zaradi omejenosti prostora, že pozidanih površin ter navezave na obstoje čo infrastrukturo, je pozidava praznih površin znotraj obmo čja obstoje če cone edina možna, smiselna in okoljsko vzdržna. Druge alternativne rešitve glede izvedbe protipoplavnih ureditev niso bile preu čevane, zaradi omejenega prostora ter povezave z drugimi na črtovanimi in že izvedenimi ukrepi, tudi niti niso možne.

6.3 OMILITVENI UKREPI

6.3.1 Omilitveni ukrepi za Natura 2000 območje Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068) Tabela 10: Pregled omilitvenih ukrepov, ki so potrebni za zmanjšanje vpliva plana na kvalifikacijske vrste na Natura 2000 obmo čju Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (SI3000068) Časovni okvir izvedbe, nosilci izvedbe in na čini Omilitveni ukrep Prizadeta vrsta spremljanja uspešnosti omilitvenega ukrepa - Dela v omo čenem delu struge Voglajne (den ivelacija ), se zaradi drsti rib ne izvajajo med 1.3. in 30.06. oz. se zaradi variabilnega časa drsti posameznih vrst čas izvajanja del vsaki č sproti uskladi z Ribiško družino Voglajna. Prav tako so v tem obdobju prepovedana tudi dela na obmo čju vodnih in priobalnih zemljiš č, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in vodni režim. V tem obdobju so dovoljena dela v okviru izvedbe na črtovanih objektov le, v kolikor to ne bo vplivalo na kakovost vode in vodni režim vodotokov. Izvajanje del mora biti usklajeno z ribiško družino Voglajna. Dela, ki ne bodo potekala v omo čenem delu struge in Ukrep je potrebno ne bodo vplivala na kakovost vode in vodni režim lahko potekajo skozi upoštevati v fazi celo leto. na črtovanja in izvedbe. - Gradbena dela je treba tehni čno izpeljati tako, da se v čim ve čji možni navadni meri zmanjša vpliv kaljenja vode. V omo čenem delu struge naj se ne Prostorski na črtovalec, škržek, izvaja nobenega betoniranja z namenom utrjevanja brežin. investitor. pezdirk, - Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le-teh ne zajema vode iz zlata nežica Voglajne. Pregled dokumentacije v - Odve čne zemlje, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov naj se ne fazi pridobitve odlaga na obmo čje naravne vrednote in obmo čje Natura 2000. naravovarstvenega - Vse za časne ureditve, ki nastanejo med gradnjo (npr. manipulativne soglasja. površine, za časne poti, odlagališ ča materiala) naj se po kon čanih gradbenih delih odstranijo, zemljiš če se sanira. - V poplavni (zeleni) pas ob Voglajni se posega v čim manjši meri in na na čin, ki ne poslabšuje poplavnih razmer ožjega in širšega obmo čja, kar bi lahko vplivalo na naravno hidrologijo vodotoka. - Ureditve znotraj poplavnega pasu naj se izvedejo na na čin, da dostop do vode ne bo omejen. - Razgaljene povr šine naj se ozelenijo z avtohtonimi vrstami trav,

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 36

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

grmovnic in drevja. Pri zasaditvi naj se upo števa naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev. - Na obmo čju OPPN naj se izvajajo ukrepi za prepre čitev razraš čanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. - Omrežje javne razsvetljave naj se na črtuje v čim ve čji oddaljenosti od vodotoka ter s tehni čnimi rešitvami, da svetlobni snop ne bo osvetljeval obrežnega pasu in struge Voglajne. Kolesarskega mostu se ne osvetljuje. - Pri izvajanju protipoplavnih ureditev (denivelacija, kolesarski most, iztok iz kanala Loka) naj se odstranitev vegetacije, kjer je to nujno potrebno, izvede na na čin, da se odstrani le debla in veje, a se v strugi ohranja panje in korenine. - Posek vegetacije v ureditvenem obmo čju naj se, zaradi gnezditve ptic, ne izvaja v času med 1. marcem in 1. avgustom. - V času izvajanja gradbenih del je potrebno prepre čiti izcejanje vseh strupenih snovi v vodotoke. - Vse na črtovane protipoplavne ureditve ter kasneje gradnja novih objektov v obmo čju cone Šentjur naj se izvajajo na na čin, da se ohranjajo vse bistvene lastnosti reke, zaradi katerih je bila spoznana za naravno vrednoto in da se ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora. S posegi naj se ne prekinja zveznosti vodnega toka, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, ohranjajo naj se vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Denivelacija desnega brega Voglajne - Dela pri znižanju desnega brega struge Voglajne naj ne potekajo v času pove čanega pretoka Voglajne. Vsi viški materiala, ki bi pri tem nastali, naj se sproti odstranjujejo z obmo čja posega. Poseganje v strugo Voglajne in njeno dno ni dovoljeno. Izvajanje del mora biti usklajeno z ribiško družino Voglajna. - Morebitno utrjevanje brežin na obmo čju predvidene denivelacije terena, z namenom omejevanja bo čne erozije, naj se izvede le s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti). Pri izvedbi utrjevanja brežin morajo biti vzdolžna zavarovanja izvedena v neporavnani obliki. Izvedba novih ravnih in gladkih betoniranih površin, ki bi imele dodatne negativne vplive na hidromorfologijo vodotokov, ni sprejemljiva. - Pri izvedbi denivelacije Voglajne se ne sme izvajati nobenih regulacij struge. Reguliranje delov strug vodotokov na na čin, ki bi pomenil razširitev struge in s tem znižanje nivoja vode, ni dopustno. Ostale tehni čne ureditve in rešitve pa se naj izvaja na na čin, da se ne spremeni smer ali globina struge, da se ohranjajo specifi čne lastnosti, strukture, procesi habitata. - V primeru izvedbe denivelacije desnega brega Voglajne je potrebno po koncu del takoj ozeleniti brežino Voglajne z avtohtono grmovno vegetacijo. Z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo se ozeleni tudi novo stopni často brežino. - Pri na črtovanih širitvah struge med posameznimi profili se obstoječe dno struge (vodno zrcalo) ne sme širiti. Izvedba enojnega trapeznega reguliranega profila s poravnanim dnom na celotni širini struge vodotoka ni sprejemljiva. Povsod, kjer so predvidene razširitve struge, mora biti izvedba v obliki dvojnega trapeza, tako da bo pri nizkih pretokih voda tekla znotraj spodnjega trapeza (kota dna struge). Pri na črtovanih širitvah razlivnih površin ob strugi Voglajne morajo biti brežine struge enostransko ali dvostransko razširjene v obliki dvojnega trapeza. Dvojni profil zagotavlja ve čjo preto čnost, kljub ohranitvi obstoje če širine struge. Razbremenilni kanal Loka - Vsaj 15 m stran od leve brežine Voglajne znotraj visokovodnega nasipa naj se tehni čna ureditev izto čnega kanala izvede le z utrjevanjem zemeljske brežine (ne z uporabo kamna in betona), vrbovim popletom, lesenimi piloti - Izgradnja in ukrepi za varovanje krajšega dela kanala ob iztoku v Voglajno se izvede na na čin, da se bo v čim manjši meri p osegalo v levo Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 37

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

brežino z odkopom ter da se brežine in dna Voglajne ne bo utrjevalo z vgradnjo kamna in betona. - V pasu obrežne vegetacije se izto čni del kanala na črtuje na lokaciji, kjer je že obstoje ča vrzel, bodisi na delu, da bo posek dreves in odstranitev ve čjih grmov izvedena v čim manjšem obsegu. Med izkopom se varuje koreninski sistem grmovja in dreves (ro čni izkop, ravni rezi korenin, premazi...) ter se izogiba poškodbam na deblih in vejah. Kolesarski most preko Voglajne - Širina mostu naj bo le tolikšna, da je omogo čeno sre čevanje pešcev in kolesarjev. Na obeh straneh mostu naj bodo izdelane ovire, ki bodo onemogo čale prehod motornim vozilom. - Za gradnjo mostu naj se uporabi čim ve č lesa lokalnih avtohtonih drevesnih vrst (npr. hrast). Za zaš čito vgrajenih materialov pa naj se uporabijo zaš čitni premazi in barve v zemeljskih odtenkih (temno rjava, zelena). - V strugi Voglajne se mora ohraniti prvotni potek in morfologija. - Za zagotavljanje varnosti nosilne konstrukcije mostu naj se temelji izvedejo na na čin in v taki oddaljenosti od korita, da ne bo potrebno utrjevanje brežine in dna struge Voglajne. - Obrežno drevnino se lahko odstrani le v ozkem pasu, ki je potrebna za izgradnjo mostu. Zunaj neposrednega obmo čja mostu naj se ohrani obrežna vegetacija in njena zveznost vzdolž bregov. - Vsa dela se izvaja z brežine in ne iz struge. Z gradbenimi stroji se v vodotok ne dostopa .

6.4 NAVEDBA MOREBITNIH NAČRTOVANIH ALI OBRAVNAVANIH POBUD ZA OHRANJANJE NARAVE Na obravnavanem obmo čju ni predlaganih pobud za ohranjanje narave.

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 38

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

7. PODLAGE ZA IZDELAVO DODATKA ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV PLANA NA VAROVANA OBMOČJA

7.1 ZAKONODAJA • Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (Ur. l. RS, št. 2/06) • Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP 2002) • Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04) • Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostožive čih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) • Direktiva Sveta 2009/147/ES z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostožive čih ptic (Direktiva o pticah) • Konvencija o varstvu prostožive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) (Ur. l. RS 17/99) • Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto žive čih živali (Bonnska konvencija (Ur. l. RS- MP, št. 18/98, 27/99) • Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15) • Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) • Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Ur. l. RS 82/02, 42/10) • Program upravljanja obmo čij Natura 2000 2015-2020 (vlada sprejela 28. 5. 2015) • Odlok o razglasitvi naravnih spomenikov in znamenitosti v občini Šentjur pri Celju (Ur. l. RS, št. 45/93) • Uredba o ekološko pomembnih obmo čjih (Ur. l. RS 48/04, 33/13, 99/13) • Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS 112/03, 36/09, 33/13) • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) • Uredba o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov in izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) • Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/02, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 03/14) • Uredba o zavarovanih prosto žive čih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09, 15/14) • Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14) • Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03) • Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNa črt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNa črt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg) • Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNa črt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNa črt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg) • Zakon o vodah ZV-1 (Ur. l. RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15)

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 39

Naročnik: Občina Šentjur Izdelal: Ipsum, okoljske investicije, d.o.o

7.2 VIRI • Atlas okolja, (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso; jan 2017) • Bertok M., Budihna N., Pov. M., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 ribe (Pisces), piškurji (Cyclostomata), raki deseteronožci (Decapoda). Zavod za ribištvo Slovenije, Župan čičeva 9, SI-1000 Ljubljana. (kon čno poro čilo). Naro čnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO, Ljubljana • Podgornik, S., K. Pliberšek, L. Ramšak, A. Jeni č, D. Puklavec, T. Tav čar, P. Pengal, M. Petkovšek, G. Humar, E. Avdi č Mravlje (2008a): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst rib in piškurjev Zavod za ribištvo Slovenije. Spodnje Gameljne. 140 str. • Podgornik, S., K. Pliberšek, D. Puklavec, A. Jeni č, L. Ramšak, T. Modic, E. Avdi č Mravlje, M. Petkovšek,T. Tav čar (2008b): Vzor čenje rib v nižinskih rekah za pripravo metodologije vrednotenja ekološkega stanja rek v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES) (2. del). Poro čilo o projektni nalogi. Zavod za ribištvo Slovenije. Spodnje Gameljne. 146 str. • Povž M. & B. Sket , 1990: Naše sladkovodne ribe. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990 • Ramšak L. & M. Bertok, 2016: Na črt ribiškega upravljanja v savinjskem ribiškem obmo čju za obdobje 2017-2022. Zavod za ribištvo Slovenije, september 2016

Dodatek za OPPN za območje EUP z oznako ŠE 119 40