VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 2006 High waters in in 2006

Janez Polajnar* UDK 556.16(497.4)“2006”

Povzetek Abstract Pri časovni razporeditvi visokih voda in povprečne letne The time distribution of high waters and high sea tides vodnatosti slovenskih rek zazanavamo v zadnjih letih in Slovena was different in 2006 from the normal distri- odklone od dosedaj ugotovljenih. Glavne značilnosti različnih bution. Rivers in eastern, central and south-eastern rečnih režimov so vse manj izrazite in vse bolj izenačene. Slovenia flooded in the spring, and the River Posamezni rečni režimi so si vse bolj podobni. Tudi v letu exceeded the maximum discharge of a 2-year return 2006 sta bila število in časovna razporeditev visokih period. No high waters were recorded in the autumn. voda drugačna od običajne. Enako velja za povišano plimo- The time distribution and non-typical character of high vanje morja ob slovenski obali. Največ visokih voda je bilo waters in 2006, as well as the different run-off regime spomladi, običajnih jesenskih visokih voda ni bilo. Nezna- of Slovenian rivers was similar as the stated determi- čilno razporeditev visokih voda in manjšo vodnatodst rek nation of the possible effects of climate change on the na območjih srednje in jugovzhodne Evrope znanstveniki water cycle in the area of central and south-eastern opisujejo v scenarijih o možnih posledicah podnebnih Europe. High waters and floods in 2006 show possible sprememb na vodni krog. Visoke vode z rekordno velikimi scenarios of non-typical high water events in the future. pretoki rek naj bi bili zgoščeni v topli polovici leta, hudo- urniki naj bi poplavljali tudi na območjih, kjer takšni pojavi niso pogosti. Visoke vode leta 2006 kažejo na možnost podobnih, neznačilnih pojavov tudi v prihodnjih letih.

Pregled visokih voda kjer poplave niso pogoste. Poplave ob potokih v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji so povzročile gmotno škodo na stano- leta 2006 vanjskih in gospodarskih objektih, prometnicah, infrastruk- turi in kmetijskih površinah. V preglednici 1 so opisane Leta 2006 beležimo 27 pojavov visokih voda, ko so reke reke in nekateri potoki, ki so poplavljali v letu 2006, ter na vodomernih postajah in gladina morja ob slovenski poplavljanje morja ob slovenski obali. obali presegle opozorilne vodostaje, ob tem pa so reke in gladina morja poplavili skupno 38-krat. Ob prese- ženih opozorilnih vodostajih se v oddeleku za hidrološko Visoke vode maja so bile edine prognozo začneta izredno spremljanje in obveščanje pred obsežnejše visoke vode v letu 2006 morebitnim poplavljenjem. Leta 2006 je bilo teh pojavov za približno polovico manj kakor običajno. Največ visokih Ciklonsko območje se je 30. maja iznad Italije pomaknilo voda je bilo marca (11) in maja (8), morje je poplavilo nad Balkan in se tam še poglobilo. Hladna vremenska nižje dele obale osemkrat: trikrat marca, enkrat julija in štirikrat oktobra. Konec maja so v večjem obsegu poplav- 9 ljale reke v osrednji, vzhodni in jugovzhodni Sloveniji, zlasti 8 Krka, jeseni visokih voda ni bilo (slika 1). 7 6 5 Leta 2006 so po podatkih oddeleka za hidrološko 4 prognozo Agencije RS za okolje in Republiškega centra za 3 obveščanje na območju Slovenije v sedemindvajsetih viso- 2 kovodnih primerih reke, potoki, hudourniki in morje skupno 1 38-krat prestopili bregove in morsko obalo. Morje se je 8- Število preseženih vodostajev pogojnih 0 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. krat razlilo po nižjih delih obale, večje reke in potoki 30-krat. reke morje Večje reke so poplavljale večinoma na območjih vsakoletnih poplav, obsežnejše poplave so bile ob Krki, Mirni, Sotli in Slika 1. Število preseženih pogojnih vodostajev Ljubljanici. Potoki so zlasti na območjih vzhodne in jugovz- slovenskih rek na opazovanih vodomernih hodne in osrednje Slovenije poplavljali tudi na območjih, postajah in gladine morja ob slovenski obali leta 2006 Figure 1. Number of critical water levels of Slovenian

* rivers at gauging stations, and sea levels Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova 1 b, Ljubljana, along the Slovenian coast, exceeded in 2006 [email protected]

42 številka 21, 2007 jan. febr. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Krka Temenica Sotla Gradaščica Sotla Mestinjščica Cerkniščica Vranski potok Blanščica Bistrica Hajinski potok Potok Bukovnica Slomščica Pešnica Ložnica Velikovrški potok Šmarski potok Žahenberški potok Potok v Zgornji Dragi morje ob slovenski obali Preglednica 1. Visoke vode in njihovo razlitje leta 2006 (ARSO, CORS, razlitja manjših hudournikov niso upoštevana) Table 1. High waters and floods in 2006 (ARSO, CORS, overflowing torrents are not included). fronta se je počasi pomikala prek Slovenije, v nižjih plasteh nejše poplave so bile v nižinskih območjih ob Voglajni, ozračja je zapihal hladen severovzhodnik. Padavine z Slomščici in Pešnici. Voglajna je na več mestih poplavila nevihtami so se od zahoda razširile nad vso državo, glavno cesto Šentjur–Slivnica in neketere stanovanjske ohladilo se je, ponekod na Notranjskem je tudi snežilo. in gospodarske objekte na območju Šentjurja. Poplav- V tem času je v jugovzhodni Sloveniji padlo okoli 120 ljena je bila celotna dolina Slomščice od Grobelnega mm dežja, krajevno tudi več. Izdatne padavine in večja do Šentjurja. Poplavila je tudi Ložnica nad Celjem, predhodna namočenost tal od običajne so v času med pretežno kmetijske površine med Trnovcem in Bukovž- 30. majem in 1. junijem povzročili nastanek visokih voda lakom. Sotla je poplavljala med Dobovcem in Rogatcem, zlasti na območjih jugovzhodne in vzhodne Slovenije. poplavila je tudi del avtokampa v Atomski vasi. Na tem Poplave v tem delu države so povzročile nekaj gmotne območju je poplavljala Mestinjščica, zlasti njeni manjši škode in predvsem nevšečnosti v prometu. pritoki Šmarski in Žahenberški potok in drugi. Visoke vode so bile tudi v Pomurju, kjer sta Bukovniško jezero V jutranjih urah 30. maja so nabolj narasle reke v in Bukovniški potok prestopila bregove. Na Dolenjskem porečju Dravinje na širšem celjskem območju, v Posavju so od večjih rek najbolj narasle Temenica, Mirna in Krka, in ponekod v osrednji Sloveniji. Pretoki večjih rek na ki je ta dan še naraščala. Reke so poplavljale večinoma teh območjih so bili manši od dveletne povratne dobe kmetijske površine na območjih vsakoletnih poplav in velikih pretokov. Dravinja je ta dan v Ločah dosegla krejevne cestne povezave, Temenica je poplavila stano- pretok 39 m3/s. V okolici Majšperka je poplavila okoli vanjsko hišo v Mirni Peči. 120 ha kmetijskih površin in del magistralne ceste Majšperk—Jurovci. je v Velikem Širju dosegla Večina rek je 31. maja že pričela upadati. Zaradi kraškega pretok 506 m3/s, Mestinjščica v Sodni vasi 52 m3/s, zadržka sta še vedno naraščali reki Ljubljanica in Krka. Sotla je v Rakovcu presegla 100 m3/s, Ljubljanica pa je Poplava na Ljubljaneskem barju je bila v teh dneh obsež- v Mostah dosegla pretok s 245 m3/s. Poleg omenjenih nejša od običajnih letnih poplav in je zajela območje rek so ta dan poplavljele tudi manjše reke. Obsež- med Bevkami, Sinjo Gorico, Podpečjo, zaradi zajezene

Janez Polajnar: VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 2006 43 reke Iške se je voda razlila tudi ob Črni vasi. Reka Krka tosti rek so opazne tudi spremembe pretočnih režimov je ta dan že pričela poplavljati travnike v spodnjem toku, slovenskih rek. Zaradi zmanjšanega zimskega snežnega naraščala pa je vse do 1. junija, ko je v Podbočju dosegla zadržka vode in povečanega poletnega izhlapevanja se pretok z dve- do petletno povratno dobo velikih pretokov razlike med posameznimi pretočnimi režimi postopoma 315 m3/s. Poplave v spodnjem toku Krke so bile nekoliko zmanjšujejo. Pretočni režimi slovenskih rek so si vse bolj obsežnejše od običajnih zlasti na območju Kostanjevice. podobni. Ob tem pa se bo povečala možnost nastanka Poplave ob Krki in na kraških območjih v zaledju Krke, hidroloških ekstremov. Poplave in hidrološke suše bodo v v Suhi krajini, so bile še nekaj dni. V prvem tednu junija prihodnjih letih bolj izrazite. Kljub manj številnim visokim se je voda na omenjenih poplavljenih območjih postopno vodam v letu 2006 si v prihodnjih letih lahko obetamo umaknila v struge rek. silovitejše hudourniške poplave, kjer večina vode odteče iz države in pri tem povzroči veliko škodo in pomanjkanje vode v večjem delu Slovenije. Sklepne misli

Visoke vode in poplave konec maja niso pogoste, čeprav Viri in literatura so bile maja leta 1910 in v začetku junija lata 1954 v vzhodni Sloveniji zabeležene velike povodnji, ki so zahtevale 1. Agencija Republike Slovenije za okolje, Interno infor- tudi 11 človeških življenj. Redek pojav je izostanek visokih macijsko gradivo o hidroloških razmerah 2006. voda jeseni. Vplivi podnebnih sprememb na vodni krog se 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Center za obveš- kažejo tudi v vodnatosti slovenskih rek. Hidrološke analize čanje Republike Slovenije, Dnevni informativni bilten dolgoletnega opazovalnega obdobja kažejo, da bo vode v 2006. slovenskih rekah v prihodnjih letih vse manj zlasti takrat, 3. Terensko poročilo NIVO gradnje in ekologija. d. d., ko bi jo najbolj potrebovali. Poleg zmanjševanja vodna- Celje, 31. 5. 2006

44 številka 21, 2007