Sreča S Sošolci, Prijatelji in Z Učitelji

JANUAR 2021 114 LETNIK 15

Večina šolarjev, dijakov in študentov komaj čaka, da se vrne v šolske klopi in se po dolgem času »v živo« sreča s sošolci, prijatelji in z učitelji. Prvi, ki so po daljšem zaprtju šol okusili to radost, so učenci prilagojenega in posebnega programa. Med njimi so tudi učenci prilagojenega in posebnega programa na Osnovni šoli Miroslava Vilharja. Ob vodenju učiteljic so se podali na pot novih znanj in dogodivščin, seveda ob upoštevanju predpisov za varnost in zdravje. Mark, Lana, Damir, Anamarija, Samra, Marjeta in Adea – učenci kombiniranega 7. in 8. razreda prilagojenega programa, so dokazali, da so ob šolanju na daljavo napredovali pri samostojnem delu. Le kako bi sicer v šolski kuhinji ustvarili tako lične sladke dobrote?! Iz vsebine: 4

tema meseca: Gradovi (v oblakih?)

Letos bo bolje

Stavek, ki smo si ga kot mantro ponavljali v prvih dneh letošnjega 11 leta, z upanjem, da se začnejo dobre želje uresničevati že isti dan. Sicer ne bo šlo tako zlahka, ampak naše upanje na leto, ki bo boljše od lanskega, ostaja. Na njem smo gradili naše načrte za mesece, ki so pred nami, in upamo, da bodo kljub razmeram izvedeni tako, kot smo si zamislili. Proračun, čeprav malce okleščen glede na prejšnja leta, je sprejet in nam v delo postavlja veliko zanimivih projektov. tu živimo:

Veselimo se začetka obnove Tržaške ceste in gradnje novega vrtca, dokumentacija za vodni park je v sklepni fazi, zelo dobro kaže začet- PGD Studeno ku gradnje kolesarskih poti. Podjetniški inkubator Perspektiva bo z obnovo dobil nove prostore za podjetnike od blizu in daleč. Ravbar- jev stolp ob robu Planinskega polja se bo ponašal z lepšo podobo, s čimer bo občina dobila novo reprezentativno turistično točko. To so tisti največji projekti, ki vendarle dajejo upanje, da koronavirus lani ni odnesel vse delovne vneme, čeprav se na prvi pogled tako zdi. 12 Seveda so med nami še vedno posamezniki ter manjša in večja podjetja, ki so se zaradi trenutnih razmer znašla v nezavidljivi situaciji. Eno takšnih področij, ki je utrpelo veliko škodo, je kultura. Odpadle so na obisku: prireditve, proslave, koncerti, vaje in delavnice. Kultura se je v dolo- čeni meri preselila na splet, v velikem obsegu pa »zamrznjena« čaka na boljše čase. Virtualni bo letošnji slovenski kulturni praznik, glede Andreja na razmere nas po vsej verjetnosti spletna prireditev čaka tudi za občinski praznik v aprilu. Zagotovo pa spletu ne bomo prepustili na- šega poletja. Če smo poletne večere kot ena redkih občin v Sloveniji z Razpet Zupančič glasbo in igro popestrili lani, bomo festival Kulturni utrip poletja kljub ukrepom izvedli tudi letos. Na naslovnici: (od leve proti desni) Mark Rovan, Lana Kondić, Damir Mahmutović, Anamarija Mejak, Samra Mulalić, Marjeta Mlinar in Adea Nenazadnje pa je kultura tista, ki živi v nas, ne le na prireditvenih Bytyci; fotografija: Tomaž Penko odrih. In ne smemo pozabiti, da nam te kulture niti epidemija ne more vzeti. Bodimo vsi skupaj dobri, kulturni ljudje. Ne le za praznik, POSTOJNSKI Postojnski prepih je mesečno glasilo Občine Po- temveč vsak dan. stojna in je namenjeno obveščanju občanov. • Postojna, januar 2021, leto izdaje 15, številka 114 Vse dobro, • Naslov uredništva: Glasilo Postojnski prepih, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna; [email protected]. • Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Igor Marentič, pod zaporedno številko 1249 ISSN2232-5298 • Postojnski prepih (Onli- župan občine Postojna ne) ISSN 2536-3905 • Izdajatelj in založnik: Občina Postojna, Ljubljan- ska cesta 4, 6230 Postojna. • Za Občino Postojna: župan Igor Marentič. • Odgovorna urednica: Ester Fidel • Uredniški odbor: Alenka Čuk, Mateja Jordan, Marino Samsa • Urednica občinskih in oglasnih strani: Marina Re- bec • Lektoriranje: Lidija Mlakar, razen strani Občine Postojna, oglasnih in promocijskih sporočil. • Grafični prelom: Rudolf Z d. o. o. • Tisk: Abakos, d. o. o. • Naklada: 6.400 izvodov. • Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Postojna in sredstev oglaševanja. Januar 2021 UVODNIK

Ljub(k)e zaobljube

V dneh, ko boste brali prvo letošnjo številko Postojnskega prepiha, bo na vimo na bližnji zasnežen hribček. Kar naenkrat opažamo, da imamo pred vrata počasi že trkal februar. Spomine na decembrske praznične dni bodo nosom veliko prijetnih kotičkov in poti. Zanje v preteklosti zaradi stremlje- izpodrinila nova pričakovanja, na primer pusta hrusta. Za marsikoga so nja po širnih daljavah pač nismo vedeli oziroma jih nismo opazili. Bolj se v teh dneh le še spomin tudi novoletne zaobljube. Baje si jih na začetku zavedamo vrednosti zdravja in dejstva, da moramo za to vrednoto tudi leta zastavi kar devetdeset odstotkov ljudi. Veliko jih izgubi bitko z lastnimi sami kaj storiti. V pomanjkanju stikov z nam dragimi ljudmi se še bolj za- zavezami že v prvih dneh, le osem procentov naj bi jih tudi uresničilo. Sta- vedamo, kako zdravilni so iskreni stiski rok, objemi, klepeti, razigranost tistika je sicer zelo varljiva, je pa priročna. Ko »pademo« na lastnem izpitu, prijateljskega omizja v poznih večernih urah … pa kulturne in družabne se lahko potolažimo z mislijo, da še zdaleč nismo edini. Sicer pa vsakdo prireditve. Iz vsega, kar nam je ohranilo veselje do življenja, voljo in opti- zelo dobro pozna moč lastne volje in svoje šibke točke. Mnogi potrebuje- mizem, lahko črpamo moč za vztrajnost v skupnem osvobajanju iz prime- mo »zunanjo« prisilo, na primer zdravnikovo žuganje s prstom ali še hujšo ža epidemije. To je pomemben vir moči še zlasti zdaj, ko se na obzorju že obliko – glasna opozorila telesa v obliki bolečin. svetlika cilj, a smo že utrujeni in naveličani.

Morda bomo na začetku prihodnjega leta lahko brali o primerjavah novo- Nekatere ponovno odkrite vrednote bomo zagotovo poskušali negovati letnih zaobljub med preteklimi in koronskim letom oziroma o tem, v kakšni tudi takrat, ko se bomo spet vrnili v normalno življenje. In ker smo samo meri jih je epidemija (so)oblikovala ali spremenila. V preteklih letih so bile ljudje, nam bo ob povratku v stari vrtinec kdaj pa kdaj spodletelo. Tako na vrhu lestvice najpogostejših zaobljub: hujšanje oziroma sprememba bomo imeli priložnost, da bomo na začetku prihodnjega leta med zaob- prehranskih navad, odvajanje od zdravju najbolj škodljivih razvad in od- ljube umestili še kakšno novo. visnosti, na primer kajenja in pitja alkohola, ter sprememba življenjskega sloga, zlasti povečana telesna aktivnost. Epidemija nas že skoraj celo leto Ampak zakaj nam praviloma ne uspe? Morda tiči vzrok zgolj v napačni nevidno potiska v spremenjen način življenja in pogosto tudi v hude stiske izbiri izraza. Za-ob-ljuba namreč v sebi skriva lepo, čustev polno besedo (ne nazadnje socialni delavci opozarjajo na porast nasilja v družinah in LJUBA. Ko pomislimo na ljubo osebo ali nam ljube stvari, nas preplavijo uživanja alkohola). Veliko navad smo morali spremeniti po sili razmer, brez prijetni občutki, mar ne? Zaobljuba pa očitno čustveni naboj spremeni v novoletnih zaobljub. Čeprav se na prvi pogled zdi, da imamo zdaj v zave- zavezujočega. Že ko ljubi osebi OB-ljubimo večno zvestobo, se zaveda- tju doma veliko več časa kot sicer, mora biti veliko ljudi še bolj učinkovitih. mo, da svojo ljubezen nadgrajujemo z odgovornostjo, neke vrste zavezo. Marsikdo iz dneva v dan težje usklajuje delo od doma v družbi razigranih Dodaten zlog, ki obljubo preoblikuje v ZA-obljubo, ton osnovne besede otrok, pomoč šoloobveznim otrokom pri šolanju na daljavo, skrb za osta- očitno tako močno obteži, da se nam ob njej šibi lastna moč volje. Morda rele in osamljene starše … Ob vseh obveznostih velikokrat povsem zbledi nam bo koristno že to, da zaobidemo težko besedo in se odpravimo na ločnica med službenim in prostim časom. pot do cilja na bolj igriv način. Lahko se popoldne v družbi živahnega otroka in s sadno malico v nahrbtniku odpravimo v naravo. Obet dobre Okoliščine, ki terjajo veliko razumevanja in prilagajanja, nas na drugi strani družbe, rekreacije in zdravega obroka je na dlani. In zaobljube o hujšanju, potiskajo tudi v večjo kreativnost in iznajdljivost. Morda smo si zdaj ne- zdravem prehranjevanju in rekreaciji lahko dobijo prizvok ljub(k)ih prosto- načrtno vzpostavili bolj zdrav način prehranjevanja, saj bolj ali manj vse časnih dejavnosti. obroke zaužijemo v lastni kuhinji. Zagotovo se utrujeni od računalnikov bolj pogosto podamo na sprehod, vzamemo sanke in se z otroki odpra- Besedilo: Ester Fidel; fotografija: Matej Škrlj.

3 TEMA MESECA Januar 2021

Gradovi (v oblakih?) Gradu Prestranek se obetajo boljši časi.

Občina Postojna se v merilu države sicer lahko pohvali z nadpovprečno ena od panog, ki jih je epidemija strijska dvorna komora za potrebe velikim številom gradov oziroma dvorcev, a razen Predjamskega nobeden koronavirusa hudo prizadela, kar kobilarne v Lipici. Kot dvorna žreb- ni v najbolj zavidljivem stanju. Odnos do arhitekturne dediščine seveda čutimo tudi sami,« priznava direk- čarna je deloval do 1. svetovne voj- kaže tudi odnos do naše zgodovine, a obnova tovrstnih kulturnih spome- torica. Tradicionalno konjerejo so ne, ko so konje prepeljali v Avstri- nikov za skromne občinske proračune, tudi postojnskega, ni mačji kašelj. na posestvu nadgradili z vzrejo is- jo, posestvo pa je postalo vojaško To še toliko bolj, če je od gradu ostalo le nekaj več kot nič, kot denimo v landskih konj in goveda Angus ter s taborišče. Med obema vojnama je primeru gradu Haasberg. Evropska sredstva pa žal dočakajo le vrhunski pridelavo mleka in ekološke hrane. bil pod upravo italijanskega vojne- primerki. Investitorji s polnimi denarnicami in smelimi idejami so torej več ga ministrstva, saj so se prav tako kot dobrodošli tudi pri nas. In če precej dobro kaže Gradu Prestranek in Grad je bil v prvotni zasnovi značilna ukvarjali z rejo konj. Ob koncu 2. se okoli ruševin Haasberg že nekaj časa smuka potomec razlastninjene renesančna grajska stavba, zgrajena svetovne vojne je bil grad bombar- rodbine Windischgraetz, Grad Orehek resnih »snubcev« nima. iz treh traktov, postavljenih okoli no- diran in precej poškodovan. V 50. tranjega dvorišča. Leta 1735 so za letih ga je v upravljanje prevzela Grad Prestranek to zahtevajo načrtovane prostor- potrebe konjereje dvorcu prizidali Kmetijska zadruga Postojna in opu- ske ureditve. Dokument predvideva velik obokan hlev – najmogočnejši stila konjerejo, pa se je ta v zadnjih Posestvo Grad Prestranek, katere- prenovo gradu in pomembnejših prostor gradu, s posebej lepo obliko- letih ponovno vrnila na posestvo. ga zgodovina sicer sega že v 13. stavb na posestvu, odstranitev do- vano dvoriščno fasado. stoletje, je prešlo v zasebno last po trajanih, gradnjo nove stavbe kon- Grad Haasberg osamosvojitvi Slovenije. Obsežno in gresnega centra ter nove stavbe za Na gradu so že izvedli stavbne raz- celovito prenovo posestva in gradu, gradom z wellnesom in kuhinjo, iskave in začrtali posege, ki naj bi Dvorec Hošperk ob Planinskem ki sodi med spomenike lokalnega novo prometno ureditev, ureditev mu povrnili podobo, izpričano na polju, pogosteje imenovan kar z pomena, načrtuje sedanji lastnik objektov in omrežij gospodarske načrtu iz leta 1800. »Ob sondiranju nemškim imenom Haasberg, se že Željko Miklič že več let. Zadnji dve javne infrastrukture ter krajinsko- ometov smo ugotovili, da so bili dolga desetletja sesuva sam vase, desetletji se na posestvu sicer že -arhitekturno ureditev posestva. V stari v večini popolnoma odstranje- zadnji udarec pa mu je zadal potre- razvija uspešno podjetje, saj se kme- sodelovanju z novogoriškim Zavo- ni in nadomeščeni z novimi. Ti so v sni sunek ob nedavnem potresu z tijstvo in konjereja prepletata s turi- dom za varstvo kulturne dediščine zelo slabem stanju, zato jih bomo epicentrom na Hrvaškem. Ob tem stično dejavnostjo. Kot je pojasnila (ZVKD) so trenutno v fazi vzdrže- nadomestili z apnenimi,« poja- se je zrušil še dobršen del pročelja. direktorica družbe Grad Prestra- valnih del za zaščito spomenika snjuje umetnostna zgodovinarka nek Snežana Dragaš, pa namerava- pred nadaljnjim propadanjem. Jasna Svetina z ZVKD. Po njenih Po pojasnilu Jasne Svetina sega jo grad z okolico temeljito obnoviti besedah je bil grad v preteklosti njegova zgodovina že v 13. stoletje: in mu povrniti nekdanjo podobo ter Marentič domneva, da bo OPPN velikokrat prezidan, nedotaknjen »Pozidati ga je dala plemiška druži- hkrati razširiti turistične kapacitete. za območje skoraj 9 hektarov ob- je ostal samo reprezentančni hlev na Eggenberg. Ta je leta 1614 kupila sežnega posestva pripravljen sredi s kamnitimi arhitekturnimi detaj- grad in gospoščino; v njihovi lasti je Grad Prestranek je eden ključnih poletja. Kako bo tekla obnova, na li. »Tega ohranjamo v celoti v ob- ostal celo stoletje, nato ga je kupil potencialov na področju turizma v Prestranku še ne morejo točno na- stoječem stanju, prav tako zadnjo kranjski deželni glavar Janez Ga- občini, zato župan Igor Marentič povedati, saj gre za zajeten finanč- stavbno fazo z arkadnim hodnikom šper Kobencelj. Ta ga je dal temeljito pozdravlja pobudo investitorja, da ni zalogaj. Dragaševa upa, da bodo v stanovanjskem delu gradu.« prenoviti po načrtih arhitekta Carla se pripravi Občinski podrobni pro- poleg kreditov in lastnih sredstev Martinuzzija in preprosto stavbo na storski načrt (OPPN) za celovito pre- na voljo tudi sredstva iz evropskih Dvorec iz 16. stoletja je imel v za- pravokotnem tlorisu so spremenili novo posestva. Kot je pojasnil, Ob- skladov za spodbujanje zelene, dnjih stoletjih izrazito utilitarno v mogočno baročno zasnovo. Ko- čina pelje postopek priprave OPPN ekološke in trajnostno naravnane funkcijo v povezavi z vzrejo konj. V benclji so bili lastniki dvorca vse do za spremembo namembnosti, saj turistične dejavnosti. »Turizem je 18. stoletju ga je kupila notranjeav- izumrtja rodbine leta 1810, ko so

4 Januar 2021 TEMA MESECA njihovo posest dedovali Koronini iz ganja pa bi bilo po županovem Bergama. »Njegova zasnova zdru- Kromberka. Že 1846 je prešel v last prepričanju treba osmisliti z vse- žuje izročilo srednjeveških gradov Filipčičeva vila kneza Windischgraetza. Ta ga je binami. Projekt obnove sicer daleč z razgibano oblikovanimi stavb- prenovil in obdržal vse do nacio- presega občinske možnosti, saj je nimi volumni in nove renesančne Zobu časa je že dolgo prepuščena nalizacije po 2. svetovni vojni. Med investicija ocenjena na okoli 30 arhitekturne principe z udobnimi tudi ena lepših mestnih vil, med vojno ga je zasedla nemška vojska, milijonov evrov. Za dvorec pa se že bivalnimi prostori,« je ob obisku domačini še vedno znana kot zato so ga partizani leta 1944 po- nekaj časa zanima tudi potomec v Orehku konec leta 2019 ocenil »Filipčičeva«. Podjetje Primorje je žgali.« zadnjih lastnikov Mariano Hugo priznani slovenski gradoslovec, že pred desetletjem poleg njene von Windisch-Graetz. »Občina je prof. dr. Igor Sapač. Po njegovem rekonstrukcije napovedalo še gra- Kljub stalnim prizadevanjem spo- predlagala podelitev stavbne pra- mnenju je grad v gradbeno dovolj dnjo večstanovanjskega objekta meniške službe za temeljito ob- vice za daljše obdobje, a potenci- stabilnem stanju, da omogoča obna vrtu in jo preimenovalo v Vilo novo dvorca do nje nikoli ni prišlo. alnega investitorja to ni pritegnilo,« novo s sorazmerno nizkimi stroški. Krasna, a to ime žal izzveni danes »Leta 1959 je bila nadzidana in vi- obžaluje župan. Zdaj razmišlja o povsem ironično. Na strehi propa- šinsko izravnana fasada. Medtem javno-zasebnem partnerstvu, a za Toda Občina si investicije ne more dajoče stavbe je pred meseci na- so se porušili grajska pristava, vsi zdaj ne napoveduje nič konkretne- privoščiti, zato se o obnovi brez ja- mreč zazevala še velika luknja. notranji zidovi dvorca in grajska ga. Župan se je z Windisch-Graet- sne vizije sploh ne bodo pogovar- kapela ter vhodna veža s slavno- zem in s predstavniki Ministrstva jali. »Prazne stavbe so podvržene Smeli načrti Primorja (to je leta stnim stopniščem,« navaja stro- za kulturo zadnjič sestal 22. janu- hitremu propadanju,« je spomnil 2009 sicer pridobilo še vedno ve- kovnjakinja. Na Zavodu, kjer hrani- arja, a vsebine pogovora ni razkril. Marentič in povedal, da je Občina ljavno gradbeno dovoljenje) so s jo dokumentacijo z izrisi celotnega Povedal je le, da se bodo znova sicer poskušala priti do državnih propadom podjetja padli v vodo, gradu iz časov, ko se je še dalo na- srečali že v februarju. sredstev, a pri tem ni bila uspešna. nič bolje pa se vili ni godilo pod rediti arhitekturne posnetke, zdaj »Dvakrat smo se prijavili na razpis naslednjima lastnikoma. Od un- delajo konservatorske načrte. Grad Orehek Ministrstva za kulturo, a ker je spo- škega ES-TEH-ja je vilo kupilo menik lokalnega, in ne državnega ljubljansko podjetje K. Tivoli. To Še v 80. letih je bila stroka prepriča- Grad Orehek je v osmih stoletjih pomena, nimamo možnosti.« je pred meseci sicer ogradilo obna, da je dvorec mogoče rešiti pred svoje zgodovine zamenjal mnogo močje in začelo z deli, a se ta niso propadom, saj so ga že začeli obna- podob in lastnikov – od Nussdor- Inšpektorat RS za kulturo in me- nadaljevala. vljati po načrtih arhitektke Nataše fov, ki so ga pozidali v 13. stoletju, dije je lastnici naložil najnujnejša Štupar Šumi. »Tedaj so bili ponov- do Občine Postojna, ki ga je pred zaščitna dela že pred petimi leti, Stavba je vpisana v register nepre- no zgrajeni prostori ob južni stran- sedmimi leti prevzela od zadnje v Občina pa se je lani jeseni lotila mične kulturne dediščine, zato je strehe pod nadzorom novogori- novogoriški ZVKD zanemarjanje ške enote ZVKD. Kot je pojasnila dr. prijavil Inšpektoratu za kulturo in Obnova gradov in dvorcev za skromne Alenka Di Battista, se je v pritličju medije. Ker pa stavba nima statu- občinske proračune, tudi postojnskega, glavnega objekta zrušil del nosil- sa kulturnega spomenika, Inšpek- ni mačji kašelj. ne stene, zato so Občini naložili še torat nima zakonske podlage za nekaj vzdrževalnih del; ta se bodo ukrepanje. Zato so lastniku (kot so po županovih napovedih nadalje- pojasnili na Inšpektoratu) le posla- ski fasadi stavbe, utrjena pa je bila gradu živeče družine. Najnujnejša vala še letos. li dopis z opozorilom na luknjo v tudi polovica vrtne fasade,« je poja- zaščitna dela na strehi glavnega strehi in mu svetovali, da jo zava- snila dr. Alenka Di Battista z novo- objekta pa bodo vendarle nekoli- KS Orehek je Občino že večkrat ruje pred meteornimi padavinami. goriškega ZVKD. Kot je ugotovila ko upočasnila njegovo nezadržno pozvala k obnovi, naročila je tudi po nedavnem ogledu ostalin gradu propadanje. Na to že leta opozar- popis in ovrednotenje del na strehi Lastnik nasveta doslej ni upošte- Haasberg, se je zaradi posledic po- jajo vaščani oziroma tamkajšnja ter opozarjala na nevarnost ruše- val in domneve o namernem uni- tresa »zrušil zgornji del osrednjega Krajevna skupnost (KS), a morebi- nja. Predsednica Tina Klanjšek čevanju lastnine so postajale vse rizalita na glavni fasadi, kjer sta se tni, vsekakor megalomanski pro- napoveduje, da bodo vztrajali glasnejše, a morda bo Vila Krasna nahajali pravokotni okenski odprti- jekt obnove je za Občino veliko pri obnovi in revitalizaciji gradu, vseeno kmalu spet vredna svoje- ni s profiliranimi kamnitimi okvirji predrag. Zato si želijo, da bi stavba najprej pa ga je treba (po njenem ga imena. Na naše vprašanje so iz in rustičnimi prstani«. Na sestanku pritegnila investitorja, ki bi poleg mnenju) temeljito zaščititi. podjetja K. Tivoli namreč odgovo- z županom so nato dorekli okvir- denarja prispeval tudi vsebino. rili: »Trenutno potekajo za ome- ne korake za dolgoročno statič- Čeprav bodo po mnenju strokov- njeni projekt priprave gradbišča in no sanacijo gradu. »Glede na zelo Po mnenju nekaterih strokovnja- njakov novogoriškega zavoda že naročila materialov, saj namerava- slabo stanje celote je namreč treba kov je grad v slovenskem prostoru aktualna dela na gradu nekoliko mo z rekonstrukcijo Vile Krasna in ostaline utrditi in v čim večji možni arhitekturno posebna in zanimiva upočasnila njegovo hitro propa- gradnjo večstanovanjskega objek- meri zmanjšati njihovo hitro pro- stavba, čeprav je danes le še žalo- danje, Di Battista vseeno poudar- ta pričeti naslednji mesec.« Kot so padanje,« poudarja Di Battista. Ko sten odsev nekoč impozantnega ja: »Če želimo objekt dolgoročno še zapisali, so že novembra lani o bo delo v neposredni bližini ostalin kompleksa. V današnji obliki ga je ohraniti za bodoče rodove, je zanj predvidenem začetku del na ome- varno, bodo dragoceni kamniti deli ob koncu 16. stoletja sezidal grof treba dobiti ustrezno namemb- njenem objektu seznanili tudi In- evidentirani in deponirani na varno. Ahacij Thurn, tako grad kot vas pa nost, celostno pristopiti k njegovi špektorat za kulturo in medije. sta gospodarski razcvet in precej- celoviti prenovi ter v to vključiti Občina se bo sanacije lotila spo- šnjo stilsko preobrazbo doživela v tudi zainteresirano javnost in lokal- Besedilo: Mateja Jordan; fotografija mladi, morebitna nadaljnja vla- času plemiške družine Rosetti iz no skupnost.« Tomaž Penko.

5 AKTUALNO Januar 2021

Lahko Postojno preseneti potres?

»Naj se trese,« so znamenite besede pevca zasedbe Siddharta Tomija Megliča. Raje bi si želeli njihovega koncerta, kot pa pojava, ki je tik pred koncem apokaliptičnega leta 2020 stresel naše južne sosede. Razse- žnosti potresa smo čutili tudi pri nas. Potresni sunek je prizadel ostanke gradu Haasberg v Planini. Župan Igor Marentič je za pomlad napovedal sanacijo porušenega dela. Posledice pa so nas opomnile, da se je v preteklosti v naši bližini že močno treslo. Ali je Postojna potresno izpo- stavljena in kako je na močnejši potres pripravljena, smo povprašali pri seizmologih Agencije za okolje.

Pri Uradu za seizmologijo Agencije za okolje pravijo, da naša regija spada med potresno bolj aktivna območja v državi. »Večina ozemlja Slove- Konec leta je potresni sunek prizadel ostanke gradu Haasberg v nije leži na Jadranski mikroplošči in je prepredena z množico manjših in Planini. večjih prelomov. Postojna se nahaja med dvema od večjih, to sta Idrijski in Raški prelom, ki sta v preteklosti že generirala močne potrese,« razla- potresa. Ocenjujejo, da je »potresno ogrožena vsa regija, najbolj pa so ga seizmolog Jurij Pahor in dodaja, da sta oba preloma aktivna. ogroženi ljudje, živali, premoženje in kulturna dediščina na območjih potresne intenzitete VIII EMS. Relativno najbolj ogrožene so občine Čeprav radi izpostavljamo posebnosti kraškega terena, pa nas ta nika- Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna.« Pomembno je vedeti, »da so stav- kor ne ščiti pred potresi. Določena vrsta tal lahko tudi ojača potresno be, grajene v času po uveljavitvi prvih standardov (1948 in 1963), po- valovanje. Pahor pravi, da so predvsem neugodna sedimentna tla, saj tresno nekoliko bolj odporne kot starejše, obenem pa razmeroma manj se »območja s sedimenti nahajajo na kraških poljih in na njih lahko kot stavbe, grajene v osemdesetih letih in kasneje.« prihaja do ojačenja potresnih valov, medtem ko je na kamnitih tleh ta nevarnost manjša«. Slovenija se sicer lahko pohvali z bogatim zemljevidom potresnih opazovalnic. Seizmologe je pri izgradnji vodilo načelo, da naj bo država z Uničujoča potresna zgodovina njimi karseda enakomerno pokrita, gosteje pa tam, kjer je večja potresna aktivnost. Kadar gre za našo regijo, zaznajo precej potresov pred- Seizmolog Pahor svari, da Postojna sodi v območje, kjer lahko pričaku- vsem v okolici Knežaka. Jurij Pahor je omenil tudi plodno sodelovanje jemo potresne učinke do 8. stopnje po Evropski potresni lestvici. »Pri z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU. V sklopu projekta »Razvoj tej stopnji ljudje že težko lovijo ravnotežje, lahko pride tudi do zna- raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenske- tnih poškodb dobro grajenih stavb in celo do porušitev slabše graje- ga RRI prostora - RI-SI-EPOS« so v regiji lani namestili šest prenosnih nih stavb.« Podobne učinke sta imela tudi močna potresa v prejšnjem seizmoloških opazovalnic; ena je prav v Postojni.. stoletju. Zgodila sta se v neposredni bližini naše občine – leta 1926 je streslo Cerknico, skoraj natanko tri desetletja zatem pa še Ilirsko Bistri- Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Tomaž Penko. co. Slednji potres se je pripetil sredi noči, z močjo 7. stopnje po Evropski potresni lestvici. V Ilirski Bistrici je bilo poškodovanih kar 60 odstotkov Kaj storiti ob potresu? stavb, slaba tretjina teh huje. Potresni sunek se je čutilo približno 135 kilometrov daleč. Potresov žal ne moremo napovedati, zato je pomembno, da vemo, kako se pred njimi zavarujemo. Med potresom ne zapuščamo Postojnskim gradovom je v preteklosti že trda predla. Potres spomladi stavbe, saj nas lahko poškodujejo padajoči predmeti. Nevarnost leta 1511 je sprva stresel idrijski konec, nato še Furlanijo. Umrlo je na predstavljajo tudi stopnice in dvigalo. Skok skozi okno ni rešitev. tisoče ljudi, na Postojnskem pa so bili poškodovani gradovi. Potres je V zaprtih prostorih se oddaljimo od steklenih površin. Skrijemo uničil Predjamski grad, skupil jo je tudi nekdanji grad Adelsberg na So- se pod trdno mizo, med podboje vrat nosilne stene ali v kot ob viču. Viri navajajo še poškodbe dvorca Haasberg; ta je nedavno zopet notranji nosilni steni prostora. Na prostem se umaknemo stran od utrpel moč nevarnega naravnega pojava. Furlanijo je ponovno streslo stavb, električnih drogov, ulične razsvetljave, dreves in podobno. leta 1976, potres je čutila vsa Slovenija. Pri nas na srečo nismo našteli Tudi po potresu ostanemo mirni, saj mu lahko sledijo močnejši smrtnih žrtev, v Posočju pa je nastala velika gmotna škoda. Na Postojn- popotresni sunki. Najprej pomagamo sebi, nato drugim. Če smo skem so izmerili 6. stopnjo po Evropski potresni lestvici. po potresu v stavbi, jo zapustimo brez uporabe dvigala. Odide- mo na zbirno mesto na prostem, pri tem se izogibamo črepinjam Postojna je na potres pripravljena in električnim žicam. Nikakor ne prižigamo ognja, saj lahko pov- zročimo požar ali eksplozijo. Predvideva se, da bodo telefonske »Slovenska zakonodaja, ki določa pravila za protipotresno gradnjo, je linije preobremenjene. Svojce lahko obvestimo po SMS-sporočilu; dobra,« pomirja Jurij Pahor. »Zgradbe, ki so grajene v skladu s temi tega lahko pošljemo tudi na številko 112, če potrebujemo pomoč. pravili, bi take potrese praviloma morale vzdržati.« Pripravljene imamo Osebam, ki ostanejo ujete pod ruševinami, svetujejo varčevanje z analize o možnih posledicah močnih potresov. Pahor izpostavlja, da je močmi. Če se praši, naj si s kosom oblačila ali z robcem prekrijejo »postojnska izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševa- usta in nos. Reševalce opozorijo nase tako, da enakomerno udar- nje izdelala oceno ogroženosti notranjske regije zaradi potresov«. Na jajo s trdim predmetom po kovinskem delu ali zidu. izpostavi so obdelali potresne scenarije glede na predviden epicenter

6 Januar 2021 AKTUALNO

Pogovori tečejo, sneg pa kopni

Obilica snega in sončno vreme sta sredi januarja mnoge družine z otroki zvabila na Kalič. Na nekdaj priljubljeno smučišče spominjajo žal le še razpadajoča nekdanja restavracija in ostanki zarjavelih naprav. Množica je za sabo puščala smeti, avtomobili pa so zapolnili parkirišče in cesto z obeh strani, zato je lastnik objekta zaprl dostop že na odcepu z regionalne ceste. Redarstvo je rampo sicer odstranilo, a je cesto nato zaradi varnosti ponovno zaprla postojnska Občina.

»Obisk ni bil organiziran in množi- pred tem poskrbeti vsaj za minimal- ca ni bila obvladljiva, zato smo na no varnost za obiskovalce,« pričaku- Sneg je na Kaliču ob deževnem koncu preteklega tedna skoraj že pobudo lastnika v imenu varnosti je župan. Sestali so se že tudi s pred- skopnel. zaprli sicer kategorizirano (gozdno) stavniki Kovoda in se dogovarjali o cesto, da zaščitimo lastnika in zago- možnih rešitvah za napeljavo vode. gočiti tudi dostop do propadajoče- zemljiščih nekdanjega smučišča. tovimo varen obisk,« je pojasnil žu- Minuli petek so si stanje ogledali ga nekdanjega lokala. Z njimi upravlja Sklad kmetijskih pan Igor Maretič. Ta se zdaj skupaj strokovnjaki za varnost iz sežan- Podjetje Inhaber je objekt in parki- zemljišč in gozdov, lastnik pa je v z lastnikom podjetja Inhaber, Ale- skega podjetja Vago. Poročilo pri- rišča na Kaliču kupilo pred dobrimi sporu tudi s podjetjem Elektro Pri- šem Hacetom trudi, da bi zasneženi čakuje Hace že v prihodnjih dneh štirimi leti, Hace pa kljub številnim morska, saj se z njim ne more ze- tereni na Kaliču kmalu spet zaživeli. in računa, da bo z določenimi ukre- preprekam in sodnim sporom še ni diniti za ponovni priklop elektrike »Uredili bomo začasna stranišča, pi lahko čim hitreje zagotovil varno opustil misli na obuditev športno- oziroma obnovo kabla. postavili koše za smeti in poskrbeli gibanje. Lastnik bo moral vsekakor -rekreativnega centra. Po njegovih za pitno vodo, podjetje pa bo dalo najprej poskrbeti za zaščito nevar- navedbah je še vedno nerešeno Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: na razpolago parkirišče. A mora nih jaškov in najverjetneje onemo- vprašanje lastninske pravice na Tomaž Penko.

Po hitrem preobratu s črnega na so v Pivki in Postojni testirali več kot Država je lani sicer omogočila rdeči seznam šeststo občanov. »Delež okuženih je (teoretično) brezplačno ceplje- bil višji od povprečja, tudi osem do nje vsem, a je bil interes, kot pra- Novo leto se je v Primorsko-notranjski regiji začelo z visokimi številka- deset odstotkov, kasneje pa se je za- vi Irena Vatovec, večji od mo- mi, saj je bilo že na prvi delovni dan odkritih kar 123 novih okužb, od nimanje umirilo,« pravi Vatovčeva in žnosti, dodatne pošiljke cepiva tega 25 v občini Postojna. V manj kot treh naslednjih tednih pa je regija opaža manj zanimanja za testiranje pa niso prejeli. Sicer pa v času prestopila s črnega na rdeči seznam in izpolnila pogoje za sproščanje v podjetjih, čeprav so v 7. protikoron- omejenih stikov epidemije gripe nekaterih ukrepov. S 23. januarjem se tako v vseh šestih občinah od- skem paketu v ta namen prejela 40 pravzaprav ne pričakujejo. »Na pirajo vrtci in prva triada osnovnih šol, trgovine z otroškimi oblačili in evrov na zaposlenega. srečo aktualni ukrepi prepreču- opremo, pa tudi vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokle- jejo tudi prenos gripe in v Slo- parske delavnice in tiste za popravilo koles. Sredi januarja so v družinskih am- veniji letos prvega primera še ni bulantah prejeli tudi prvih 130 doz bilo, čeprav se je sezona že za- Preobrat je na nek način prese- giji v decembru obrnila v najhitrejše cepiva in ga takoj porabili za ceplje- čela,« ugotavlja. Delež cepljenih netljiv, saj po raziskavi Kako pa- upadanje, še kaže raziskava. nje starejših od 80 let. »Prijave za ce- proti gripi so sicer dvignili z lan- ziš nase, ki so jo Mladi zdravniki pljenje zbirajo osebni zdravniki, inskih 4–5 na 7–10 odstotkov, kar Slovenije in COVID-19 Sledilnik V Regijskem štabu Civilne zaščite teresa pa je bistveno več kot cepiva. pa po mnenju direktorice še ve- izvedli v sodelovanju s pod- (CZ) za Notranjsko poudarjajo, da so Tako nimamo vtisa, da se prebivalci dno ni dovolj, če vemo, da v dru- jetjem Valicon, največ ljudi še za številke zaslužni v prvi vrsti ob- ne bi želeli cepiti. Tudi med zapo- gih evropskih državah precepijo vedno hodi na delo prav v Pri- čani, poveljnik Sandi Curk pa ne slenimi je interes zelo visok, cepili tudi do 60 odstotkov populacije. morsko-notranjski regiji. Hkrati pozabi pohvaliti niti aktivnosti Ob- smo že več kot 70 odstotkov zapo- so ugotovili, da prav tukaj največ činskih štabov CZ. Večjih izbruhov slenih in večino vseh zdravnikov,« je Delo v ZD sicer poteka uteče- ljudi na prostem nosi masko in – razen v Vzgojnem domu Planina, zadovoljna direktorica. Tudi v obeh no, čeprav velik delež posvetov upošteva tudi nekatere druge kjer je vodstvo po Curkovih naved- domovih je bilo veliko zanimanja še vedno opravijo po telefonu. zaščitne ukrepe. Slabše nam bah takoj ustrezno odreagiralo – v za cepljenje med stanovalci, a teh »Teh imamo, kolikor je strokov- gre pri druženju z drugimi go- regiji ni bilo. Zelo dober je bil tudi v večini niso cepili, saj so bolezen no še dopustno, delež osebnih spodinjstvi, tudi delež tveganih odziv na brezplačno hitro testiranje; preboleli pred kratkim. »Med zapo- pregledov pa se povečuje,« pra- stikov na zunanjih površinah je z njim so začeli takoj po novem letu slenimi v domovih pa je delež pre- vi Vatovčeva in meni, da so se višji od povprečja, najbolj vestni in se nadaljuje tudi v drugi polovici nizek, zato jih bo treba prepričati, da kljub pritožbam nekaterih dobro pa nismo niti pri nošenju mask januarja. bodo tako zaščitili tudi varovance,« organizirali in da vsakdo lahko na obiskih v notranjih prostorih Po besedah direktorice postojnske- je odločna direktorica. Država je za- hitro pride do svojega osebnega in upoštevanju priporočene raz- ga Zdravstvenega doma (ZD) prim. gotovila cepivo za vse zdravstvene zdravnika – po telefonu ali elek- dalje. Najhitrejša rast potrjenih Irene Vatovec je bilo zanimanja delavce in zaposlene v zdravstveno- tronski pošti. primerov na prebivalca v četr- zelo veliko; največji naval so doživeli -socialnih zavodih, kdaj bo na voljo tem tednu novembra se je v re- prav v prvem januarskem tednu, ko za ostale, pa še ne vedo. Mateja Jordan

7 AKTUALNO Januar 2021

Več reda, pa tudi več Vodja Službe direktorja na PU Koper Dimitrij Marušič zagotavlja, da bo policija na območju stroškov delovala kot doslej. »Policisti ne bodo sedeli in ča- kali na klic, saj bo komandir z ustreznimi razpore- Policisti na Postojnskem že dolgo opozarjajo na di poskrbel, da bodo ves čas na območju, samo kadrovsko podhranjenost na območju. Ta se je pričetek in zaključek službe bosta v Kopru,« pou- povečala že ob ukinitvi Policijske uprave (PU) darja ob premestitvi šestih policistov, ki so doslej Postojna v letu 2011, z nedavno selitvijo zadnje gostovali v prostorih postojnske Policijske postaje ekipe prometnikov iz Postojne v matično enoto (PP). »Ti policisti so del kolektiva Prometne poli- na Koprskem pa bo po njihovem mnenju pro- cije Koper s sedežem na Moretinih,« je pojasnil metna varnost še bolj vprašljiva. Pristojni na PU Marušič. Na vprašanje o dodatnih stroških zaradi Koper takšne napovedi ocenjujejo kot zavajajo- vsakodnevne vožnje pa ni mogel odgovoriti. če, saj menijo, da gre le za organizacijsko spre- Prometniki upajo, da se bodo z ustanovitvijo membo, ki bo vnesla v delovanje enote več reda. avtocestne policije lahko vrnili v Postojno, a po Finančnega vidika pa ne komentirajo. Zadnji prometni policisti odhajajo iz Postojne. pojasnilu Generalne policijske uprave je treba počakati na dokončno ustanovitev enote in in- »Ob prometni nesreči na območju Postojne, ob Kopra ali Ljubljane bo za to potrebovala vsaj 30 terne razpise, ki bodo sledili. močnem sneženju in burji je bila doslej patru- minut,« je ob selitvi opozoril prometni policist lja na mestu obravnave v 5 do 10 minutah, iz Jure Ocepek. Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Valter Leban.

Avtocestna policija bo 10- do 15-članske enote na petih lokacijah po merah in v turistični sezoni,« pričakuje Zorin Sloveniji, v končni obliki bo po Hojsovih besedah in opozarja tudi na finančno plat. (najverjetneje) doma v AC policija štela več sto mož. Po njegovem mne- Postojni nju bo enota zagotovila več reda na naših avto- »Že zdaj lahko izračunamo pozitivne učinke cestah, posledično bo manj nesreč in smrtnih žr- zaradi manjših zastojev, manjšega števila po- Prve patrulje avtocestne (AC) policije bodo po tev, glede na povečevanje števila kaznivih dejanj škodovanih in mrtvih, pomemben pa je tudi napovedih Generalne policijske uprave (GPU) pa bo pripomogla tudi k boljšemu raziskovanju prihranek zaradi pretežkih tovornjakov, saj po zakrožile v okolici Ljubljane že kmalu; končna in pregonu kršiteljev. cestah zdaj vozijo nekaznovano. Ti preobre- postava te nove enote bo štela več sto poli- menjujejo in poškodujejo vozišče, kar zahteva cistov. Ideja ni nova, v večini evropskih držav To potrjuje tudi mag. Ivan Kapun iz uprave uni- stalne investicije. Poleg tega so ta vozila z več poznajo to obliko nadzora na avtocestah že formirane policije GPU in navaja, da se število tonami tovora tempirane bombe na avtoce- dolgo. Novost nestrpno pričakujejo tudi na kaznivih dejanj na avtocestah, zlasti na parkiri- stah, če pride do prometne nesreče.« Že v na- Darsu, saj se je promet na slovenskih avtoce- ščih in počivališčih, povečuje. »Prometnim po- slednjih petih letih bodo po njegovih besedah stah v zadnjem desetletju povečal kar za 15 licistom s splošnimi nalogami se bodo zato ka- samo zaradi manjše obrabe vozišč prihranili odstotkov. Nova enota bo tako prevzela del sneje pridružili tudi kriminalisti,« napoveduje. Kot nekaj deset milijonov evrov. Zato bo Dars sode- nalog posameznih policijskih postaj. Znana je ocenjuje, gre v policiji za velik kadrovski zalogaj, loval tudi pri nakupu vozil in opreme za AC po- tudi najverjetnejša lokacija njenega sedeža, ta a meni, da je treba »zagristi v to jabolko in za- licijo, višina finančnega vložka pa še ni znana. bo v Postojni. četi bolj usmerjeno kadrovati«. V prvi fazi bodo policiste prerazporedili, kasneje tudi zaposlovali Po sporazumu o medsebojnem sodelovanju Prvo nadstropje postojnske Policijske postaje, nove. Končno število patrulj na vseh avtocestah za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih kjer naj bi ji uredili prostore, si je ob decembr- in hitrih cestah bo med 14 in 15, na Primorki in cestah v Sloveniji morajo deležniki pripraviti in skem obisku v Postojni že ogledal minister za hitri cesti med Razdrtim in Novo Gorico naj bi podpisati še izvedbeni sporazum, v katerem notranje zadeve Aleš Hojs. Ta je po podpisu dogajanje dnevno nadzorovalo 4-5 patrulj. Se- bo med drugim natančno opredeljeno, kaj bo sporazuma z ministrom za infrastrukturo dež nove enote bo skoraj zagotovo v Postojni, avtocestni policiji ponudil Dars. Kot pojasnjuje Jernejem Vrtovcem, vršilcem dolžnosti čeprav (kot pravi Kapun) se to »lahko še vedno vodstvo Darsa, pogovori tečejo – na eni strani generalnega direktorja policije Andrejem spremeni«. o sofinanciranju prevoznih sredstev, na dru- Juričem in s predsednikom uprave Dar- gi strani pa o zagotavljanju logistike, denimo sa Valentinom Hajdinjakom spomnil, da je Če na avtocesti ni policije, vozniki manj upošte- prostora na avtocestnih bazah in nekdanjih ustanovitev omenjene enote napovedal že vajo pravila, opažajo tudi na Darsu. »To velja tako cestninskih postajah. kot kandidat za notranjega ministra. Obljubil za hitrostne omejitve kot za navodila o razvršča- je, da bo AC policija zaživela že v prvih mese- nju in zimsko opremljenost. Veliko tovornih vozil Zaradi avtocestne policije bo nadzor učinko- cih letošnjega leta, dokončno pa bo formira- je preobremenjenih, zato se kljub organizacij- vitejši, stalnejši, trajnejši, pa tudi večstranski, je na šele čez nekaj let. skim ukrepom in investicijam prometna varnost potrdil tudi vršilec dolžnosti generalnega direk- ne izboljša,« pojasnjuje Ulrich Zorin, vodja služ- torja policije Andrej Jurič. Spomnil je, da so lani Kot je pojasnil minister, bo nova policijska be za upravljanje prometa in prometne varno- sprejeli na policiji okoli 200 novih kandidatov za enota najprej le nadzorovala promet, kasne- sti. Prepričan je, da se bo stanje z novo enoto policiste, zato pričakujejo, da jih bo čez dve leti je pa bo prevzela tudi preiskovanje kaznivih spremenilo, boljša bo tudi pretočnost. »Želimo si, okoli 170 na voljo tudi za avtocestno policijo. dejanj, iskanje storilcev in preprečevanje ne- da bi bile te enote res 24 ur na dan, v vsakem zakonitih migracij. V prvi fazi bodo postavili vremenu na avtocestah, posebej v zimskih raz- Mateja Jordan

8 Januar 2021 AKTUALNO

S Pahorjem o premagovanju težav, pa tudi o cepljenju

V prvem januarskem tednu je Postojno obiskal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in se sestal z vodstvom ter s člani Civilne zaščite, nato pa se srečal še s predstavniki Bolnišnice, Zdra- vstvenega doma in Doma upokojencev. Obljubil je, da bo občutke in zaskrbljenost, ki so jih delili z njim, prenesel na odločevalce, saj (kot je poudaril) »bo v finalnem delu epidemije treba zbrati skrajne moči, si pomagati z razumevanjem in s Predsednik Borut Pahor se je najprej srečal z županom Igorjem Marentičem, s poveljnikom spoštovanjem ter s prijaznim komuniciranjem Civilne zaščite RS Srečkom Šestanom in poveljnikom Regijskega štaba CZ za Notranjsko rešiti problem«. Sandijem Curkom.

Kot je povedal Pahor, prihajajo v zadnjih tednih z bo okrepilo zaupanje vanje.« Na pripombe, da se Če pa bodo odločevalci menili, da bi s tem lahko vseh koncev države vabila, naj se sestane z njimi maje zaupanje v ukrepe in doslednost njihove- prepričali ljudi, bo rade volje sodeloval. in prisluhne njihovim prošnjam oziroma nasve- ga spoštovanja, pa je pripomnil: »Vse to nas bo, tom v zvezi z aktualnimi razmerami. Tako se je upajmo, v finalu soočanja z epidemijo varovalo In čeprav se je Pahor odločil, da ukrepov vlade na vabilo poveljnika Regijskega štaba Civilne pred malodušjem.« ne bo komentiral, je v Postojni izpostavil pri- zaščite (CZ) za Notranjsko Sandija Curka v če- čakovano odpiranje šol. »Želim si, da bi v tem trtek, 7. januarja, srečal tudi s poveljnikom CZ Pred Bolnišnico za ženske bolezni in porodni- trenutku zlasti na politični ravni dosegli nekaj Srečkom Šestanom in z županom Igorjem Ma- štvo se je Borut Pahor srečal še z direktorjem več razumevanja in sodelovanja. Če se bo raz- rentičem, nato pa prisluhnil članom štaba. Po- Aleksandrom Merlom ter direktoricama Zdra- kol poglabljal, bo to dodatno omajalo zaupanje govor je ocenil kot nekakšno »spoved«, v kateri vstvenega doma Ireno Vatovec in Doma upo- v sprejemanje odločitev prav v finalu krize, ko pa ni začutil strahu, le zaskrbljenost. Po predsta- kojencev Alenko Curk kot tudi z nekaterimi druga najbolj potrebujemo. Krizo bomo premagali, vitvi epidemioloških razmer v naši regiji in nji- gimi zaposlenimi v omenjenih ustanovah. Z njimi o tem ne dvomim, vendar jo moramo premaga- hovem vplivu na posamezna področja našega se je med drugim pogovarjal tudi o cepljenju in ti skupaj. Želim si, da bi bila prioriteta vlade pri življenja se je predsednik zahvalil za iskrenost in mogočih strategijah, kako prepričati prebivalce odpiranju javnega življenja prav odpiranje šol,« strokovnost ter obljubil, da bo vse predloge in o njegovi potrebi. Po njegovem mnenju bi lahko je poudaril. Vsem, ki se v prvih vrstah »bojujejo informacije prenesel na državno raven. veliko naredili z zgledi odgovornih, ampak cepi- za zajezitev virusa«, pa se je zahvalil za izredno Sogovorniki so poudarili, da bo ob prihajajo- va trenutno še ni dovolj za vse. »Prve so na vrsti zavzeto delo, solidarnost in profesionalnost. čih izzivih njihovo delo lažje, »če bodo ukrepi ranljive skupine, in nihče si ne želi, da bi kdo rekel, jasneje skomunicirani in bolj dosledni ter če se da smo posamezniki prehiteli vrsto,« je poudaril. Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Valter Leban.

Pene na Malenščici posvetu s strokovnimi službami Nacionalne- ga laboratorija za zdravje, okolje in hrano več niso nevarne vzorcev vode. S poostrenim nadzorom so že- leli izključiti morebitno kemijsko onesnaženje. Skrb zaradi kakovosti vode je odveč, mirijo po »To tveganje je bilo izključeno že v prvem vzor- jesenskem pojavu pen na Malenščici na Ko- čenju, drugo pa je dokazalo, da gre za naravni vodu. Kot vzrok navajajo dolgotrajno deževje, proces. Zaključno poročilo navaja kot vzrok ki spodbudi naravni proces nastajanja pen. penjenja skupek naravnih spojin ogljika, vodika Tveganje morebitnega onesnaženja so izklju- in kisika,« pojasnjujejo na Kovodu in dodajajo, čili že ob prvem vzorčenju. da posameznih snovi ni mogoče identificirati, Pene na Malenščici so se pojavile 2. oktobra »ker je v naravi ogromno različnih vrst dreves in vztrajale ves čas deževnega obdobja, kar ter posledično listja in plodov. Vsaka od nave- celih sedem tednov. Po krajšem sušnem ob- denih snovi je prisotna v tako majhni količini, dobju so sicer za nekaj dni izginile, a so se da merilniki tega ne zaznavajo«. sredi novembra po prvem intenzivnem nali- vu znova pojavile. Pri vzorčenju vode so poleg fizikalnih in ke- mijskih parametrov ter mikrobiologije sicer Pojav ni nov, pojasnjujejo na Kovodu, saj so preverili še ortofosfat in celotni fosfor. Ugo- penjenje na tej lokaciji opazili že večkrat v pre- tovili so, da pena ne predstavlja tveganja pri teklosti. Kljub temu so že takoj ob prvem poja- oskrbi s pitno vodo iz vodarne Malni. Pene na Malenščici so vztrajale ves čas vu pene pri merilni postaji ARSO na Malenščici deževnega obdobja. (v neposredni bližini zajetja Malni) odvzeli po Besedilo:s Mateja Jordan; fotografija: arhiv Kovoda.

9 TU ŽIVIJO Januar 2021

Radmila Bulatović

Dobro je, da opazuješ prostor okoli sebe in intervjuvanca pozorno spremljaš. Tako lahko ujameš določene značilnosti, ki na koncu nekoliko obogatijo predstavitev osebnosti. To je zdaj nemogoče, saj so se vsa srečanja preselila na videokonference. Tokrat me je na drugi strani računalnika pričakala Radmila Bulatović, dr. med. Medtem ko sem se ukvarjal s slušalkami, je črnolaso dekle potrpežljivo sedelo v sobi, ki se je kopala v naravni svetlobi. »Trenutno sem na bolniški, zato sem si lahko vzela čas, sicer ne vem, če bi mi uspelo,« je dejala. Bila je tako rekoč na prvi bojni črti. Pomagala je drugim in s tem tvegala svoje zdravje.

»Pri meni je bil lažji potek, brez vročine, samo z utrujenostjo in bolečinami v mišicah. Trenu- tno sem brez okusa in vonja,« je obrazložila. Prebolela je covid-19. »Sem prišla s kroženja na infekcijski kliniki. Bila sem en mesec v urgentni ambulanti v Ljubljani. Moram jih res pohvaliti, da imajo zelo dobro organizacijo dela.« Jasno je bilo, da bova govorila o njenem poklicu, saj je v tem obdobju v ospredju našega vsakdana. »Zdravniki, sestre, vsi so že zelo utrujeni. Ne ja- mram, ampak je res tako. Če kdo zboli, je takoj nadomeščanje z drugim. Ta je lahko cel dan v ugoden. Zime so pa takšne, da se z leti navadiš.« njuni prihodnosti. »Vrtec imamo blizu, je izje- službi in še nadaljuje za kolega. To je zdaj pro- Govorila sva o prijetnih sprehajalnih poteh, ki jih mno dober. Vse vzgojiteljice, vse osebje vrtca blem, ker tudi mi zdravniki in sestre zbolevamo. v občini ne manjka. Prepričana je, da je Postojna je odlično. Moja dva sta kar zadovoljna, ker sta Upam, da bo s cepljenjem tega manj.« več kot primeren kraj, kjer se da preživeti epide- menjala vrtec. Pred tem smo nekaj časa živeli v mijo. »Ta del Slovenije je veliko bolj prijazen kot Ljubljani. Za majhne otroke je Postojna odlično Rodila se je v Banja Luki. Med študijem medici- recimo Ljubljana. Vsi so malo narazen. Hiše so mesto.« Ko bosta večja, bi si zanju želela več ne je ugledala Borisa, bodočega moža. Boris je tako narejene, da ima vsak malo svojega dvori- raznolikih športnih aktivnosti. Upa tudi na iz- bil rojen prav v Postojni. »Spoznala sem ga na šča.« Vsak ima svoj prostor in vsak ima svoj mir. gradnjo bazena, ki naj bi vendarle nastal čez Medicinski fakulteti v Banja Luki, tam je študiral nekaj let. Družino za zdaj navdušuje park, kjer stomatologijo.« Tu sta si ustvarila družino, ki jo »smo skoraj vsak dan. Park za pošto je odličen. dopolnjujeta dva otroka. »Leta 2014 sem prišla Radmila bo obogatila naš Tam imam največ mira. Vsa igrala, cel park je v Slovenijo, hitro sem naredila nostrifikacijo. manjkajoči kader družinske narejen tako, da je otrokom prijazen.« Pogosto Profesorji so bili tako v redu, da so sprejeli, da medicine. se sprehodijo tudi do železniške postaje, »moji odgovarjam v srbohrvaščini. Začela sem pri- obožujejo vlake. Tisti vlak tam je sanjski.« pravništvo, v tem času sem se učila slovenšči- no.« Znanje očitno dobro srka, saj je jezik hitro Obogatila bo naš manjkajoči kader družinske »Tašča živi na Prestranku. Ona nam ogromno usvojila. »Imela sem srečo. Moja tašča in njen medicine. Specializacijo opravlja v eni od ordi- pomaga. Če nje ne bi bilo, ne vem, kako bi vse brat sta se veliko z mano pogovarjala. Dogovor nacij Skupinske prakse na Vrhniki. V zadnjem izpeljali. Moji starši so daleč.« Na srečo pa ne je bil, da se samo v slovenščini pogovarjamo, letu dni se je obravnava bolnikov nekoliko predaleč za obisk, a slaba epidemiološka slika da se čimprej naučim. Slovnico sem se učila iz spremenila. »Po eni strani nimamo toliko ljudi je te stike preprečila. V Banja Luko se ni vrni- knjig, ki so bile za izpit. S kolegicami na priprav- v čakalnici, po drugi strani jih je pa toliko več, la že več kot leto dni. »Sem postala kar malo ništvu sem se zmenila, da me vsakič popravijo, ki te kličejo in ti pišejo. V naši ordinaciji se zelo nostalgična. Pogrešam družino, starše, sestro če nekaj ni v redu. Sprva jim je bilo neprijetno.« trudimo za paciente. Smo tako naravnani, da in brata, svoje prijatelje s fakultete. Ostalo pa se A jih je na koncu prepričala o nasprotnem, in na vsak klic odgovorimo.« Poudarja, da je skrb nadomesti.« izpit opravila s štirico, »s petko po mojem samo za bolnike vedno na prvem mestu. »Mi se tru- Slovenci opravijo«. dimo, res se trudimo. To lahko povem za vse V Postojni je sicer zadovoljna. »Vse teče v svo- kolege, za vse sestre. Ni takšnega, ki bi delal v jih tirih. Končujem specializacijo, verjetno bom Čeprav se Postojna z Banja Luko po velikosti ne medicini, da je ne bi imel rad.« ostala na tem delovnem mestu. Mož je zasebni more primerjati, Radmila pravi, da ji je zelo všeč. zobozdravnik, otroka rasteta. Bomo videli, kaj »Meni ta klima veliko bolj odgovarja. Ko je tam Ko ji življenja ne diktira služba, so pomemb- nam življenje prinese.« poletje in 30 stopinj, se čuti, kot da jih je 50. V ne družinske obveznosti. Z možem Borisom Postojni pa ta veter, ki stalno piha, je tudi poleti vzgajata dva živahna fanta in že razmišljata o Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Tomaž Penko.

10 Januar 2021 TU ŽIVIMO

Prostovoljno gasilsko društvo Studeno

Tradicija gasilstva v Podgori je dolga, saj bo PGD Studeno praznovalo prihodnje leto 120 let delovanja.

Od ustanovitve do zatona v poznih petdesetih

Ob ustanovitvi leta 1902 se je društvu pridružilo 36 članov; prvi načelnik je postal Ivan Štrukelj, njegov namestnik pa Franc Simšič. Pri ustanovitvi je pomagal nadzornik Matija Petrič iz Postoj- ne, ustanovna člana sta bila še Franc Zorman in Lovrenc Furlan. Mesto tajnika in blagajnika sta si Operativna ekipa PGD Studeno med usposabljanjem. razdelila Mihael Mežan in Štefan Rihar. Z redni- mi vajami so pričeli takoj, kar je lepo razvidno licah, pomagala pa so tudi večja podjetja in KS. dincev in 11 pionirjev. Poleg 10 veteranov imajo in dokumentirano v zapisnikih sej. Ti obsegajo Gradnja se je pričela leta 1992, ob devetdesetle- tudi nekaj podpornih članov. Društvo organizira prvih 24 let delovanja. Kasnejši zapiski žal ne tnici društva. vsako leto v začetku aprila čistilno akcijo in skrbi obstajajo. Po pripovedovanju starejših krajanov za brezhibno delovanje gasilnih aparatov v obeh se je društvo razvijalo vse do 2. svetovne vojne, Društvo danes KS in podjetjih. Med družabne dogodke spadajo nato je moralo – kot vsa društva na Primorskem gasilska tekmovanja, gasilski reliji in tekmovanja – prenehati delovati. V letu ustanovitve je bila na PGD Studeno pokriva KS Studeno (Lohača, gasilskih vozil. Na njih je njihova ekipa zmaga- Češkoslovaškem izdelana ročna sesalna brizgal- Strmca, Studeno) in KS Bukovje (Belsko, Bukovje, la zadnji dve leti zapored. V mesecu požarne na črpalka, ki je terjala uigrano 4- do 6-člansko Gorenje, Predjama); v njih je dobrih 1000 pre- varnosti pripravijo v obeh podružničnih šolah ekipo in konjsko vprego. Izdelanih je bilo le deset bivalcev. V zadnjih letih ima med 10 do 15 in- predavanje o požarni varnosti. Vsako leto orga- primerkov. Brizgalno je gasilsko društvo kupilo tervencij letno. S požari v naravi in na objektih, nizirajo v čast svojega zavetnika sv. Florijana na leta 1904 na obročno odplačevanje, v uporabi prometnimi nesrečami, tehničnimi reševanji in z začetku maja gasilsko mašo. je bila do leta 1960. Takoj po vojni je društvo zo- ostalimi nepredvidenimi dogodki se spoprijema pet zaživelo. Gasilci so zgradili stolp za sušenje 32 operativnih članov. Ti razpolagajo s štirimi Tekmovanje starih ročnih brizgaln cevi, nabavili sodobnejšo opremo in sodelovali vozili. V zadnjem obdobju so jih večkrat akti- pri vseh domačih in širših prireditvah. To je bil virali tudi za pomoč ekipam nujne medicinske V letu 2019 so prav na pobudo PGD Studeno hkrati tudi čas veselic, vaških zborov in druženj pomoči. Prav tako so se odzvali pri večjih poža- prvič izpeljali tekmovanje starih ročnih brizgaln ob vaških »vestirengah«. rih v industrijski coni Veliki Otok, v postojnskem – potekalo je pri kozolcu toplar v Belskem. Lani podjetju Excelza, veliki prometni nesreči pri je zaradi znanih razmer odpadlo, a upajo, da ga Iz temnega obdobja v novo Razdrtem in nekaj požarih na širšem kraškem bodo letos lahko organizirali in ponosno tekmo- organizirano društvo območju. Poveljnik je Peter Rot. Ta skrbi tudi za vali s svojo leta 2007 popolnoma obnovljeno usposabljanja v okvirih društva, GZ Postojna in brizgalno. Na ogled je v zastekljeni vitrini njiho- V obdobju med 1952 in 1958 je bilo v Studenem GZ Slovenije. Predsednica društva Klara Klemen vega gasilskega doma. nadpovprečno veliko nepojasnjenih požarov in je povedala, da šteje enota 97 članov. Ob 32 ope- tudi namigovanj, da so z njihovim nastankom rativnih je še 37 ostalih aktivnih članov, 17 mla- Besedilo: Marino Samsa; fotografiji: arhiv društva. povezani gasilci, kar je prispevalo v njihovih vrstah k razdoru. Društvo je prenehalo delovati in to je vplivalo na celotno družabno življenje vasi. Gasilsko opremo, vključno z motorno brizgalno, so odpeljali v podjetje Javor v Belskem. To je leta 1972 ustanovilo Industrijsko gasilsko društvo in njegovo jedro so tvorili nekdanji studenski gasilci. Gasilski dom je iz leta v leto vidno propadal. S pomočjo Gasilske zveze Postojna, podjetja Ja- vor in ob vztrajnosti KS Studeno se je začela leta 1985 njegova prenova. S prostovoljnim delom, z novo nabavljeno opremo in novim elanom se je začela tudi prenova PGD Studeno. Uresničila se jim je želja o društvenem praporu, začetku dozidave prizidka gasilskega doma in kombini- ranem gasilskem vozilu z vso opremo, za kar je bila zaslužna GZ Postojna. Velik del sredstev za Ekipi PGD Studeno na tekmovanju starih ročnih brizgaln leta 2019. gradnjo prizidka so zbrali na organiziranih vese-

11 NA OBISKU Januar 2021

čino miličnic,« ugotavlja danes. Po nekaj letih službovanja na terenu je ob delu zaključila še študij na Višji šoli za notranje zadeve in kasneje diplomirala na Visoki policijsko- -varnostni šoli (današnji FVV), nato pa so jo komunikativnost, gibčen jezik in vodstvene sposobnosti pripeljale na postojnski Operativ- no-komunikacijski center (OKC). »Stalno delo na terenu mi ni ustre- zalo in ko je vodja v Postojni pre- dlagal, da bi bilo delo na takratni interventni številki 92 kot nalašč zame, sem našla službo, ki me je v različnih oblikah spremljala vse do upokojitve.« Vmes se je poskusila tudi kot inšpektorica za promet, a se v tej vlogi ni našla in jo je zelo hitro opustila.

Dobesedno na kožo pa ji je bila pisana naslednja zaposlitev na Andreja OKC Generalne policijske uprave v Ljubljani. »Ta preko določe- ne aplikacije spremlja dogajanje po vsej Sloveniji in se vključuje Razpet Zupančič pri vseh odmevnejših dogodkih. V tem delu, tako kot že prej v Po- stojni, sem res uživala, to je meni dalo življenje, čeprav sem skoraj 22 Več ljudi bolj kot njen obraz pozna njen glas, njeno glavno delovno orodje že moralo biti nekaj hudo narobe. let delala v turnusu,« se še danes in včasih tudi orožje – tako v službi, ki jo je opravljala z veliko zavzetostjo, Ostali smo bili na terenu.« navdušuje. Napredovala je v vod- kot v letih počitka, ki jih zapolnjuje tudi s služenjem skupnosti. Prva milič- jo oddelka za operativo in kasneje nica v Postojni ne dovoli, da bi jo udobje uspavalo. Po več kot štiridesetih letih v Po- postala pomočnica vodje OKC-ja, stojni ji je udobje, ki ji ga nudi me- a v tem delu ni našla toliko zado- V miličniški uniformi se je s pokoj- klic tudi bolj spoštovan, ustreli kot sto, zlezlo pod kožo, a to nikakor voljstva. Šlo je bolj za kompromis nim kolegom prvič sprehodila do iz topa: »Ja, definitivno! Razme- ni bila ljubezen na prvi pogled. »Ko iz praktičnih razlogov, saj sta se s Postojnske jame 15. septembra leta re so bile drugačne, klima je bila sem na dom v Orehku pri Cerknem sinom tako lahko skupaj vozila v 1978 in tega, pravi, ne bo nikoli po- drugačna, več je bilo spoštovanja dobila plavo kuverto z odločbo o Ljubljano. A je kmalu našla doda- zabila. »Nerodno mi je bilo, da bi se in manj papirologije. Če te danes razporeditvi na delovno mesto tno delo »za svojo dušo.« kar v luknjo skrila. Ko sva šla mimo pokličejo zaradi nasilja v družini, miličnice pripravnice na postajo nekdanje restavracije Jadran, pred sledijo odločba, kazen, prepoved milice v Postojni, sem se vprašala, Ko je leta 1999 Policija ustanovila katero je bilo vedno polno moških, približevanja. Takrat smo se najprej O Marija, kje pa je to??? In ko sem pogajalske skupine za krizne situ- ki so pili pivo, so za mizami vsi one- pogovorili, opozorili in po potrebi nekega petka, na prosto popoldne acije, je izpopolnila znanje in ve- meli in me gledali kot vesoljca,« zagrozili in šele naslednjič, če se je vojakov, prišla v Postojno in je bilo ščine ter z veseljem sprejela tudi pripoveduje v smehu. Kasneje je dejanje ponovilo, kršitelja odpeljali vse zeleno, sem v obupu in z bese- ta izziv. V času svojih tedenskih bilo žensk v takratni milici vse več na pridržanje. Vse je bolj temeljilo dami kam sem pa jaz prišla pustila dežurstev se je soočila s številnimi in danes se policistkam nihče več na človeškem odnosu. To smo si nahrbtnik pri dežurnem in se od- napetimi primeri. Med njimi izpo- ne čudi. Bistveno drugačen je tudi lahko privoščili, ker so bili drugač- peljala nazaj domov,« pripoveduje. stavlja grožnjo z razstrelitvijo mo- odnos ljudi do policistov, in obra- ni časi,« se zaveda, saj se je orga- stu pri Sežani ali pa zadnji primer tno. »Stiki so bili včasih veliko bolj nizacija javnih služb v zadnjih letih Vseeno je zdržala eno leto priprav- iz Ljubljane, ko je moški polil sta- osebni. Ko sem bila na terenu, sem očitno precej spremenila. »Veča se ništva, se nato vrnila v šolo in – če- novanje z bencinom, spuščal plin poznala vsako hišo, vedela sem, število ljudi po pisarnah zaradi ra- prav si je želela službo bližje domu in grozil, da ga bo zažgal. Največ je kako dihajo,« se spominja časov, ko znoraznih analiz, zmanjkuje jih pa (v Tolminu ali Novi Gorici) – po- bilo groženj s samomori; ob teh je je delala na Košanskem. na terenu. Danes je zadeva druga- novno pristala v Postojni. »Srečo izpilila komunikacijo in pogajalsko če postavljena, tudi v drugih služ- sem imela vsaj to, da se je prav ta- taktiko ter opravljala psihično sicer Ponosa na svoj poklic ne more bah, ne samo pri policiji,« opaža. krat ustanovila Uprava za notranje zelo naporno delo izjemno rada. skriti. »Včasih je bilo biti miličnik »Včasih sta bila v pisarni komandir zadeve, sicer bi me najbrž poslali poslanstvo, danes pa je to služba,« in pomočnik, v Kopru pa inšpek- na katerega od mejnih prehodov, Čeprav nerada, se je leta 2014 pravi. Na vprašanje, ali je bil po- tor; in če je ta prišel v Postojno, je kamor so takrat prerazporedili ve- upokojila, a njeno življenje je še

12 Januar 2021 ODMEVI naprej vse prej kot »penzioni- pot pod noge, saj si je že postavi- stično«. »Država je vame vlagala la naslednji pohodniški izziv. Izgubljena generacija veliko denarja, zato sem želela s svojim znanjem še komu poma- Andreja se rada vrača na Cerkljan- Klub študentov občin Postojna in Pivka je pred božični prazniki opravil gati, in tako sem se leta 2015 kot sko, kjer je skupaj s sestrama od- redne volitve. Novi stari predsednik je postal Benjamin Agić. »Malo so prostovoljka priključila Društvu raščala v skromnem, a ljubečem pozabili na nas,« je dejal, ko je opisal življenje študentov v epidemiji. Tvoj telefon,« razlaga. Pri tem in radosti polnem domu. »Moje Klub ima sicer veliko načrtov, a so jih bili primorani prilagoditi epidemi- delu ji zelo prav pridejo vešči- otroštvo na vasi je bilo krasno; ve- ološkim razmeram. ne poslušanja in prepričevanja, liko smo fizično delali in denarja sploh v zadnjem obdobju, ko je ni bilo, a hiša je pokala od sme- obupanih klicev vse več. »Samo ha, veselja, druženja. S sinom zdaj v mesecu in pol drugega vala poskušava vzdrževati hišo, a hri- epidemije smo imeli 18 klicev po- bovite vasi so zelo zapostavljene, tencialnih samomorilcev. Danes v njih ni več življenja, in počasi smo bolj odtujeni in v tem obdo- propadajo.« Postojna ji je z leti po- bju še omejeni v prostoru, to pa stala všeč, saj je odlično izhodišče človeka iritira. Lepo bi bilo, če bi za njene poti; tukaj živi tudi sin z našli trenutke za starejše, za so- družino. Z možem rada potujeta sede; veliko je osamljenih – tudi in že 10 let ob latino-ameriških med mladimi, kjer je veliko ko- taktih odkrivata tudi lepote plesa. munikacije, in premalo pristnih, osebnih stikov,« meni in prizna- Čeprav si nekoliko po krivici oči- Ekipa Kšoppa pri čistilni akciji »S ŠKISom do ciste Slovenije«. va, da se je mnoge zgodbe res ta, da je podlegla udobju in ugod- dotaknejo. ju, se trudi ostati fizično in umsko »Meni je zelo žal za tiste, ki so zdaj Ocenjeni smo po tem, koliko po- aktivna, elastična in družabna. v 1. in 2. letniku. Oni niso doži- hval damo.« Drugod so odpadle Ravnotežje in odmik od drama- »Celo življenje sem brala samo veli študentskega življenja,« pravi laboratorijske vaje, spremenil se je tičnih trenutkov išče Andreja v pravne akte, zato sem se vpisala predsednik Kšoppa Benjamin tudi način pisanja izpitov. »Veliko naravi, zlasti v hribih. »Najra- na Univerzo za 3. življenjsko ob- Agić. Ta položaj je prevzel že lani mojih sošolk ima težave z interne- spomladi, ko mu je štafeto predal tom. Če imamo med izpitom izpad Miha Inocente. V tem študijskem povezave, izgubimo en rok.« Izpit »Država je vame vlagala veliko denarja, letu so si konkretno začrtali način, zdaj poteka s pomočjo programa, zato sem želela s svojim znanjem še kako privabiti nove člane – »da bi ki zaklene druge funkcije računal- komu pomagati, in tako sem se leta šli v srednje šole, da bi postavili nika. Hkrati uporabljajo po dve ka- stojnice; da bi se dijaki priključili meri, ena snema v obraz, druga na 2015 kot prostovoljka priključila Društvu dijaški sekciji in nato nadaljujejo telefonu pa v roke. Agić dodaja, da Tvoj telefon.« kot študenti«. Epidemija je zamisel so jim profesorji omejili čas pisanja porušila. Študentski klubi so čas izpita, s čimer naj bi preprečili pre- izkoristili za ureditev svojih pro- pisovanje. je imam jutra, ko je mir in slišiš dobje in izbrala umetnostno zgo- storov, Kšopp pri tem ni izjema. ptičje petje,« pravi in se že veseli dovino in angleščino,« še izdaja Sicer pa Agić pravi, da so imeli lani Kšopp se je v tem času povezal trenutka, ko bo letos na Lovrencu in se že veseli nadaljevanja. približno »20 projektov, v 2020 z ilirskobistriškim in Notranjskim prvič slišala kukavico. Prehodi- smo jih izpeljali bolj ali manj uspe- klubom študentov; skupaj so or- la je slovensko planinsko pot in Kdor pozna Andrejo Razpet Zu- šno«. Kljub temu pa so številni ganizirali skupinsko spletno vad- se leta 2018 podala na 900-ki- pančič, ve, da ni strahu, da bi načrtovani dogodki odpadli: med bo. Prišli so tudi do zaključka, da lometrski francosko-španski del obsedela pred televizorjem. Že temi so brucevanje, tradicionalno imajo študentje malo odpora do Camina. »Pokojni prijateljici sem predlani se je tako kot pomožna smučanje, veseli december, želeli spletnih dogodkov. Veliko časa obljubila, da bom šla z njo, a jo je policistka priključila policistom so izpeljati svojo različico Odprte presedijo pred računalnikom, bolezen prehitela. To me je žrlo, na meji pri delu z ilegalnimi mi- kuhne. Upa, da bodo letos izpeljali zato si ne želijo še dodatnih ur na saj vedno naredim, kar obljubim.« granti. »To je področje, na kate- več manjših dogodkov v živo. spletu. Klub zdaj napoveduje sple- Na pot se je odpravila brez po- rem nisem nikoli delala, a se rada tne koncerte v podporo lokalnim sebnih namenov, a je, kot prizna- učim in med mladimi ljudmi sem Izziv je tudi izobraževanje pod no- ustvarjalcem; podrobnosti bodo va, na njej pustila vsa obžalova- se dobro počutila. Morda zato, vimi pogoji. Tara Čuk je študentka objavili na svojih komunikacijskih nja in bremena. »Prvič v življenju ker sem jim lahko parirala tudi fi- 2. letnika Pedagoške fakultete. Pra- kanalih. Še do konca meseca pa sem imela čas samo zase in po 14 zično in sem z njimi z veseljem vi, da je praksa postala velika ovi- se lahko prijavite na nagradni lite- dneh sem ugotovila, da se zače- hodila po bistriških gozdovih. ra: »Če bo še naslednje leto tako, rarni natečaj za poučno zgodbo o njam spominjati že davno poza- Ne bom sedela doma in gledala bomo postali diplomirani vzgojite- skrbi za naše okolje in naravo, ki bljenih stvari.« Izziv ji je prinesel španske nadaljevanke, čeprav ni- lji brez prakse. Za glavne nastope poteka v sodelovanju s Kovodom. tudi spoznanje, da je najedanje mam nič proti njim.« bi se morali snemati v vrtcu, zdaj zaradi nekdanjih napak nesmi- pa se sami. Moramo si predstavlja- Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: selno. Zdaj že nestrpno pričakuje Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: ti, da imamo pred sabo 20 otrok. Kšoppov arhiv. čas, ko bo lahko ponovno vzela Valter Leban.

13 IZOBRAŽEVANJE Januar 2021

Nazaj v šolo

V začetku leta se je del otrok vendarle vrnil v šol- ske klopi. Večina je pogrešala svoje prijatelje, z zadovoljstvom so jih sprejeli tudi učitelji. Sporo- čajo, da sledijo navodilom za preprečitev okuž- be s koronavirusom in svarijo, da šolarje čaka trdo delo. Za otroke in mladostnike v Vzgojnem zavodu Planina se do sredine januarja ni veliko spremenilo. Z dobro organizacijo so zagotovili varen potek dela. V prejšnjem tednu pa so tudi v zavodu izbruhnile okužbe.

»V torek, 5. 1. 2021 je bil za vse nas – učence, uči- telje in ostale zaposlene – radosten dan. Vsi smo bili veseli, da se končno vidimo,« je z veseljem sporočila ravnateljica Osnovne šole Miroslava V šoli je zanimivo tudi skupno ustvarjanje s prijatelji. Veselje je še večje, če so rezultat Vilharja Mateja Modrijan. V šolske klopi so se sodelovanja sladke dobrote. vrnili skoraj vsi učenci prilagojenega programa in dobra polovica učencev posebnega progra- pripravljeni kot lani spomladi, kljub temu so uči- tekoče šolsko leto dobro pripravili. Ravnateljica ma. Ravnateljica dodaja, da je slednje »razumlji- telji veliko časa posvetili učenju uporabe raču- dr. Leonida Zalokar je sredi januarja, ko smo vo, ker so to učenci s pridruženimi boleznimi, in nalniške opreme. Utrjevanje že predelane snovi pripravljali ta članek, povedala, da pouk poteka se ne želijo izpostavljati morebitni okužbi«. Sicer ni predstavljajo večjih težav, zapletlo se je pri »nemoteno tako v programu osnovne šole s pri- še naprej vestno sledijo navodilom za prepreči- usvajanju nove učne snovi. »Pri tem so mlajši lagojenim programom z nižjim izobrazbenim tev okužb. učenci potrebovali bistveno več spodbude in standardom, srednješolskem in vzgojnem pro- pomoči staršev, saj je njihova samostojnost šib- gramu. Pri pouku so vsi učenci in dijaki.« Spre- Doma so se dobro naspali, ka. Starši pa žal nimajo potrebnih znanj, kako memb pri učnem načrtu in individualiziranem a pogrešali prijatelje snov približati svojim otrokom, kar je povsem programu nimajo, seveda pa upoštevajo pred- razumljivo.« Morali so prilagoditi količino snovi, pisane ukrepe. Vodja aktiva učiteljev prilagojenega progra- kljub temu je pridobljeno znanje šibko. »Učenci ma z nižjim izobrazbenim standardom Nika potrebujejo takojšno povratno informacijo, kaj Otroci in mladostniki so nastanjeni »v matičnih Mikulčič je prepričana, da bodo le z ukrepi po- je prav in kaj ne, veliko spodbud in pohval, da vzgojnih skupinah, ki delujejo po načelu dru- skrbeli, da otroci v šolskih klopeh tudi ostanejo. pri svojem delu vztrajajo,« še pojasnjuje Nika žinske vzgoje,« pojasnjuje ravnateljica. Žal so z »Vsak oddelek je zase svoj mehurček, med od- Mikulčič. epidemijo odpadle številne zunanje dejavnosti. delki ni nobenega mešanja in združevanja. Na Zato jih nadomeščajo »popoldanske dejavnosti matični šoli imamo tako 6 oddelkov, na dislo- Učitelji so pri šolarjih opazili napredek pri sa- na zunanjih površinah zavoda ter v neposredni cirani enoti na Osnovni šoli Antona Globočnika mostojnem delu, kljub temu pa zaznali tudi okolici«. Pravi, da so mladi sprejeli tako imenova- pa 3 oddelke.« Da bi zmanjšali menjave učiteljev, očiten »upad znanj in veščin, predvsem na no novo realnost brez večjih težav. »Za vikende so ti prevzeli tudi jutranje varstvo in podaljšano področju koncentracije in pozornosti, moti- in počitnice odhajajo domov. Po vrnitvi v zavod bivanje. Večina prevozov poteka po ustaljenem vacije za učenje, fizične kondicije in gibalnih jim izmerimo temperaturo in se pozanimamo urniku, učencem so zagotovili malico in kosilo. sposobnosti«. Zdaj bodo skušali povrniti ru- o eventualnem druženju v času, ko so doma.« tino, ki jo »učenci s posebnimi potrebami za Sicer pa staršem svetujejo o uporabi zaščitnih Učitelji in tehnično osebje so se dan pred vrnitvijo uspešno učenje nujno potrebujejo. Predvsem sredstev in pomenu samoizolacije. šolarjev testirali, a Mikulčičeva opozarja, da »ka- pri mlajših učencih je to bistvenega pomena drovskih rezerv žal nimamo. Če bo zbolel kateri za usvajanje učne snovi.« 19 učencev »obi- »V času, ko ni deloval javni potniški promet, od učiteljev ali se odločil za varstvo svojih otrok, skuje oddelke posebnega programa vzgoje in smo organizirali zavodski prevoz za vse tiste bomo imeli z nadomeščanji težave.« Otroci so se izobraževanja. Prav ti so v letošnjem letu do- otroke in mladostnike, katerih staši niso imeli veselili vrnitve v šolo, svojih prijateljev dolgo niso bili nove prostore na nadomestni lokaciji, in lastnega prevoza. Zavodska kuhinja deluje ce- videli. »Najbolj sem pogrešala sošolke, ker vedno sicer na Osnovni šoli Antona Globočnika.« Kar lotno obdobje nemoteno. Še vedno pripravlja- skupaj delamo naloge in ustvarjamo,« je dejala 42 otrok pa imajo v prilagojenem programu z mo tudi hrano za zunanje koristnike, ti jo pre- Adea. Po odzivih sodeč, so se šolanja na dalja- nižjim izobrazbenim standardom. Šolarji niso vzamejo pred vhodom v jedilnico.« vo razmeroma dobro navadili. Nejcu je bilo všeč, zgolj iz postojnske občine, prihajajo še iz občin »ker sem se bolj naspal in ker je imel učitelj lepo Cerknica, Bloke, Pivka in Divača. V preteklem tednu so v zavodu izbruhnile okuž- ozadje na Zoom-u«. Kaja si je z veseljem sama be, a so takoj ustrezno reagirali in jih omejili. pripravljala zajtrk in bi raje ostala doma, ker ima Dobra organizacija v Vzgojnem Okuženi otroci so v času bolezni nastanjeni v »več časa za druženje z domačimi«. Družinske zavodu Planina karanteni. Zalokarjeva je vesela, da imajo na pri- vezi so utrjevali tudi njeni sošolci in sošolke. stojnem ministrstvu po potrebi vedno in v vsa- Med prvim valom se je zdelo, da na področju kem času pravega sogovornika. Šolanje učencev s posebnimi potrebami je svo- izobraževanja vlada zmeda. V Vzgojnem zavodu jevrsten izziv. Na pouk na daljavo so bili bolje Planina so se v tem času veliko naučili in se na Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Tomaž Penko.

14 Januar 2021 GOSPODARSTVO

Z novo naložbo v tretje desetletje

Podjetje Hidravlik servis, d. o. o. je v lanskem letu dopolnilo dvajset let delovanja. Vstop v tretje desetletje bo zaznamovalo s pomembno na- ložbo – z novo poslovno zgradbo za servisne dejavnosti, ki bo dobra odskočna deska za uresničevanje še bolj smelih poslovnih načrtov in dodatno zaposlovanje.

Dejavnost podjetja Hidravlik ser- ke vračajo, dobre reference nam vis je na začetku temeljila pred- odpirajo poti do novih kupcev in vsem na servisih dvigal, plat- trgov.« Seveda pa na videz enosta- form, hidravličnih komponent ven recept terja predano, odgovor- in proizvodnji lažjih nadgradenj no in kakovostno delo celotnega Podjetje Hidravlik servis je 20-letnico svojega delovanja na tovornih vozilih. Kmalu je de- kolektiva ter preudarno vodenje zaznamovalo z novo naložbo – s poslovno stavbo za servisne javnost razširilo s prodajo dvigal, podjetja, ki je nastalo tako rekoč iz dejavnosti. dvižnih platform in ostalih hidra- nič. Lastniki in ustanovitelji podjetja vličnih komponent, v letu 2002 – poleg direktorja Černjača imata v Hruševju, vendar je oddaljenost storitve. »Dober servis in odziv- pa pridobilo še zastopstvo za tretjinska lastniška deleža še Jože (čeprav v kilometrih ne tako zelo nost sta vse pomembnejša de- hidravlična dvigala Fassi in pro- Matičič iz Planine in Roman Čuk velika) predstavljala za nemotene javnika za zadovoljstvo strank. izvajalca ploščadi Iteco. Izkušnje iz Dilc – podirajo tudi pravilnost procese dela težavo. Zato so jo od- Mi smo odzivni tako rekoč 24 ur in dobre reference si je pridobilo starega reka, da »v španoviji še pes dali v najem. na dan,« pojasni Černjač. z zahtevnejšimi montažami in crkne«. V dvajsetih letih med njimi nadgradnjami na tovornih vozi- namreč ni prišlo do razhajanj glede V podjetju je trenutno zaposlenih Dvajsetletnice podjetja zaradi lih za slovenske in tuje naročni- ključnih poslovnih odločitev in vizi- 16 ljudi, pretežno s Postojnskega, omejitev sicer niso mogli obe- ke, predvsem iz držav nekdanje je podjetja. nameravajo pa se še kadrovsko ležiti, so jo pa zato pomembno Jugoslavije, ter s proizvodnjo okrepiti. V lanskem letu kljub ko- zaznamovali z novo naložbo. Na dvigalnih in transportnih naprav. Svojo dejavnost – s poudarkom ronakrizi proizvodnje niso ustavili. zemljišču, kjer je stavba s sede- na servisnih storitvah – je začelo Iz časa pred epidemijo so imeli na- žem podjetja, je namreč zrasla Direktor Damijan Černjač, sicer podjetje v najemniških prostorih mreč večja naročila, ki so jih morali nova lična poslovna stavba, ki doma iz Zagona, razkrije recept Gozdnega gospodarstva Postojna. izpolniti, seveda ob upoštevanju bo prvenstveno namenjena ser- za uspešno dvajsetletno poslo- Ob širjenju poslovanja so se lastniki vseh varnostnih ukrepov za zdravje visnim dejavnostim. Naložbo vanje v zelo strnjeni misli: »Pri čez nekaj časa odločili za naložbo zaposlenih in poslovnih partnerjev. so financirali brez državne ali nas beseda velja! Pošteno delo, v lasten objekt – ob Tržaški cesti Tudi v letošnjem letu ne občutijo evropske pomoči. kakovost izdelkov in storitev ter 87 b, kjer je sedež podjetja. Zaradi posledic epidemije, naročil in pov- hiter odziv so poroštvo za obstoj povečanega obsega dela so se za- praševanja jim ne manjka. Slednje Besedilo: Ester Fidel; fotografija: in razvoj podjetja. Zato se stran- tem odločili še za nakup objekta se povečuje, še zlasti za servisne Hidravlik servis.

OKOLJEVARSTVO Še vedno preveč odvrženih papirnatih robčkov v naravi

Lani aprila smo na pobudo dr. Janeza Mulca, mikrobiologa iz Postoj- ne, v našem časopisu že pisali o problematiki odvrženih papirnatih robčkov v naravi. Nedavno se je s prošnjo za objavo ponovno obrnil na nas in nam poslal fotografije ter ob njih zapisal, da je narava okoli našega mesta na priljubljenih sprehajalnih poteh (predvsem na bližnjo Jelovico in Pečno reber) žal še vedno prepolna odvrženih papirnatih toaletnih robčkov. novega koronavirusa Covid-19 z Ne samo, da ne sodijo v naravo Tudi če z njimi ljudje ne pridejo v ljudi na živali. in jo onesnažujejo, temveč so neposreden stik, jih pogosto najde- lahko tudi nevarni, saj so polni jo psi in divje živali, saj jih privabi Zato je pomembno, da v dobrobit mikrobov, zlasti bakterij in vi- zlasti vonj. Nadalje še navaja, »da skupnega zdravja na ta način ne rusov. Tokrat pa so se jim pri- se na ta način lahko vzpostavi t. i. razširjamo možnosti okužb. družile še odvržene maske, tu reverzna zoonoza – patogen mi- in tam se najdejo celo plastične krob se prenese s človeka na živali«. Besedilo: Polona Škodič; fotografija: rokavice. Tako je bil ugotovljen celo prenos Janez Mulec.

15 ODMEVI Januar 2021

Pišem pismo prijatelju Večji doseg, nova podoba in smeli Med 18. in 22. januarjem je potekal Teden pisanja z roko, to je osrednji letni načrti lokalne televizije dogodek društva Radi pišemo z roko. Ta o pomenu pisanja z roko ozave- šča in spodbuja k njegovi aktivnosti. Pobudi so se pridružili tudi na našem Lokalna televizija z novim imenom TV Kolut je svoje meje vidnosti koncu, med drugim v PUM-O Postojna in Klubu upokojencev v vzgoji in razširila na nacionalno raven, v novo leto pa vstopila s prenovljeno izobraževanju občin Postojna in Pivka. celostno podobo in novo spletno stranjo www.tvkolut.si. Zagnana ekipa ima še veliko načrtov. V pripravi sta že deseti dokumentarni film in nadgradnja televizijskega programa z novimi oddajami.

Sredi lanskega leta je postojnske- ših projektov na področju video ga ponudnika kabelske televizije produkcije. Meje premikajo z in telekomunikacijskih storitev dokumentarnimi filmi, kar zgo- Studio Proteus, d. o. o. prevzelo vorno potrjuje lanska uvrstitev podjetje A1 Slovenija. Lokalna filmov na Festival slovenskega televizija Studio Proteus zdaj na- filma. Film Slovenec, ki je prele- daljuje več kot 25-letno tradicijo tel stoletje, pa bodo v februarju pod novim imenom TV Kolut – prikazali tudi na Dnevih sloven- v okviru podjetja Nestko, pove- skega filma v Beogradu. zovanje z A1 Slovenija pa jim je Ekipa TV Koluta se že pripravlja na omogočilo širitev meja njihove snemanje desetega dokumen- vidnosti na nacionalno raven. tarnega filma. Pri filmski osvetli- tvi portreta gradu Haasberg bo Uredništvo TV Koluta je pod tak- sodeloval preverjeno uspešen Letošnja tema Tedna pisanja z roko je pišem pismo prijatelju. tirko odgovorne urednice Alen- dvojec – scenarist Drago Miselj ke Furlan Čadež v zadnjih letih Mef in režiser Dušan Milavec. Vsakoletni Teden pisanja z roko Miroslava Vilharja pripravil delavni- doseglo kakovostne vsebinske Film bo sofinanciran v okviru poteka že šestič zapored. Pisanje z co. Šolarji so se učili pisanja s trstiko premike na področju informa- projekta Revitalizacija Gradu Ha- roko je cenovno najugodnejši na- in peresom, »spoznali smo rokopi- tivnega in dokumentarnega pro- asberg; Občina Postojna ga izva- čin pisanja. Statistični urad pravi, da se znanih Slovencev in naredili tudi grama. Devet rednih sodelavcev ja z več partnerji. Premiera filma smo lani za navadni svinčnik odšteli plakat«. Letos se bodo morali česa z občasno pomočjo študentov bo predvidoma v letošnjem juliju povprečno 75 centov. Poleg svinč- takšnega lotiti kar sami doma. pripravlja aktualne vsebine z na novem kulturnem prizorišču nika se potrebuje le še list papirja. vseh področij življenja naše in za gradom Haasberg. Toda namen pobude je predvsem Preverili smo še, kako so Teden sosednjih občin. Produkcijska ohranjanje kulture pisanja z roko ter pisanja z roko obeležili v PUM-O ekipa se loteva tudi zahtevnej- Ester Fidel izpostavljanje prednosti takšnega Postojna. Mentorica Ksenja Sulič izražanja in hkrati škodljivih posle- nam je sporočila, da so pri »vsa- dic pretirane uporabe tipkovnice. kodnevnih virtualnih skupinskih Lepa pobuda je bil tudi lanskoletni delavnicah pisali na roko različ- Popravek praznični projekt Mala pozornost za na sporočila, med pogovorom pa V decembrski številki Postojnskega prepiha smo pri članku Trije mili- veliko veselje v organizaciji DEOS razglabljali o pomenu pisanja ter o joni evrov za Pet Pakovo tovarno objavili napačno fotografijo. Na fo- Centra starejših Notranje gorice. prednostih in pomanjkljivostih take- tografiji je bila nova poslovna zgradba podjetja Hidravlik servis, d. o. o. Več kot 67.000 starostnikov po celi ga pisanja v primerjavi s tipkanjem«. Napako popravljamo z objavo fotografije Pet Pakovega objekta in z Sloveniji je v dar prejelo voščilnice. Z Tudi program PUM-O poteka na iskrenim opravičilom. ročno napisanim izdelkom jih lahko daljavo; trenutno je vanj vključenih Uredništvo razveselimo tudi sedaj, po prazni- 22 udeležencev. Srečujejo se v tako kih. Letošnja tema Tedna pisanja z imenovani »virtualni dnevni sobi, roko je pišem pismo prijatelju. kjer imamo najrazličnejše delavnice – ustvarjalne, zaposlitvene in delav- Iz Kluba upokojencev v vzgoji in nice za krepitev samopodobe. Ne- izobraževanju občin Postojna in kateri udeleženci se redno udele- Pivka so poslali poziv po šolah in žujejo tudi učne pomoči in skupaj z domovih starejših občanov. Pred- mentorjem na portalu Zoom utrju- sednica kluba Edvarda Sajovic želi, jejo učno snov iz sveta matematike, da se ta »spretnost ne pozabi, da biologije, dendrologije, slovenščine, vzpostavimo bližino s sorodniki in angleščine in drugo.« K vpisu še ve- prijatelji«. Dodaja, da pri njih doma dno vabijo nove udeležence, stare zelo radi pišejo z roko. »Imam vnu- med 15 in 26 let. Nova poslovno-proizvodna stavba podjetja Pet Pak. Fotografija: Tomaž Penko ke, ki se šolajo na daljavo. Sem jih kar spodbudila.« Klub je lani v po- Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: daljšanem bivanju Osnovne šole Aleksandra Simikič.

16 Januar 2021 SPRETNE ROKE

Simfonija v lesu

Ob navdušenem ogrevanju dlani na koncertih Postojnske godbe 1808 le malokdo od njenih zvestih poslušalcev razmišlja o izvoru inštrumen- tov. V ospredju so glasba ter sinhronost in energi- ja godbenikov, ki že dobri dve desetletji soobliku- jejo enega najpomembnejših glasbenih sestavov našega prostora. V ozadju, pri tolkalni sekciji, pa je vedno nekoliko zadržan in resnoben mladenič, »oče« vrste godbenih inštrumentov – marimbe, velikega koncertnega bobna, vibrafona, manjših tolkal …, 30-letni Postojnčan Bogdan Mitkovski. Svojega posluha ne preizkuša le v glasbi, ampak tudi pri ustvarjanju z lesom. Lahko si le predsta- vljamo, kakšni občutki prevevajo človeka, ko zai- gra na inštrumentu, ki ga je ustvaril sam … Bogdan s svojima velikima koncertnima bobnoma. V današnjem času se zdi pravi privilegij, če se komu srečne zvezde sestavijo tako, da svoje nadaljnje delo. Tako se je lotil še drugih inštru- gosto pa kombinira z aluminijem in nerjavečim znanje, zanimanja in ljubiteljstvo izpolnjuje tako mentov za godbo – od malega bobna in raznih jeklom. Izdeluje tudi lesena stojala za note, šatulje v službi kot v prostem času. Bogdan poudari, da drugih manjših tolkal do velikega koncertnega za nakit, bratu je izdelal lesen fotoaparat … V za- mu delo v podjetju Profiles prinaša strokovne iz- bobna, vibrafona … V društvenih prostorih je do- dnjem obdobju je v ospredju sicer družina, zato zive zlasti na področju tehnoloških posodobitev bil manjši prostor; v njem je lahko delal nove ter so (bolj kot inštrumenti) aktualni kosi pohištva za in s tem tudi veliko zadovoljstvo. Že v času štu- popravljal stare in ostalo opremo. stanovanje in razni pripomočki za otroka. dija je tam opravljal prakso, po diplomi na Bio- Dober glas se je hitro širil, oglašali so se zainteresi- tehniški fakulteti leta 2014 je sprejel ponujeno rani naročniki – posamezni glasbeniki, profesorji, Epidemija ga ni oropala ustvarjalnosti, vendar priložnost za stalno zaposlitev. Lesarstvo sicer ni godbe in glasbene šole. Kupil si je svoj prostor – pogreša vaje in koncerte godbenikov. Zagotovo bila ljubezen na prvi pogled, saj se je po gimna- garažo in jo preobrazil v svojo malo ustvarjalni- pogrešajo koncerte tudi poslušalci, in le upamo ziji najprej vpisal na gradbeno fakulteto. Vendar co. Vsako glasbilo je unikatni izdelek, zato pri tem lahko, da jim kmalu prisluhnemo »v živo«. je spoznanje o edini pravi izbiri – lesarstvu prišlo delu niso v ospredju količine. Inštrumenti so v zelo hitro. Njegovo zanimanje in veselje do štu- večini izdelani iz kakšnega eksotičnega lesa, po- Besedilo: Ester Fidel; fotografija: osebni arhiv Bogdana dija so potrjevali tudi rezultati, saj je bil vsako leto Mitkovskega. najboljši študent letnika. ŠKLJOC, ŠKLJOC

V osnovni šoli je obiskoval glasbeno šolo v Po- stojni. Igral je violino in po zaključenih 6 letnikih Pogled ob koncu osnovnošolskega programa se je vpisal še na tedna program tolkala. Pove, da je violino izbral pod vplivom starejšega brata. Družina (po njegovih Sobotno popoldne. Čakam v vrsti pred ban- besedah) sicer ni kdo ve kako muzikalična, z bra- komatom ob vhodu v našo banko v središču tom sta bolj »črni ovci«. Med šolanjem je bil član Postojne in ne morem si kaj, da me ne bi zbo- šolskih orkestrov – godalnega in pihalnega (pri del in zabolel pogled na koš, prepoln smeti in slednjem je igral tolkala), leta 2006 pa se je od- odpadkov. zval vabilu in se pridružil postojnski godbi. Dve leti je bil tudi njen predsednik. Najprej pomislim na brezčutnost in brezve- stnost »odlagalcev«, ki so samo dodajali in Prvi inštrument – marimbo – je izdelal že v sre- kopičili odpadke, ne da bi, videč že poln koš, dnji šoli. Do nje je »prišel« po naključju in ga je odšli do mnogih bližnjih zabojnikov in bi jih navdušila tako z izgledom kot zvokom, godba odvrgli tam. Vse prej kot lep pogled za naše pa tega inštrumenta ni imela. Izvedel je tudi lepo mesto. Ne bomo kazali s prstom, v čiga- za izdelovalca. Torej je inštrument mogoče iz- vi lasti in pristojnosti je koš ter kdo vse je za delati! Lotil se je raziskovanja, branja literature, njegovo praznjenje in čiščenje odgovoren poskusov, izračunov in seveda dela. Pogojev za oziroma zadolžen. Odpadki (kljub nekaterim delo ni imel; tako je ob Bogdanovi veliki vnemi pomislekom) – preverjeno – niso iz bližnjega ku, saj bi mu moralo biti mar za lepo urejeno in vztrajnosti marimba nastala kar v domačem gostinskega lokala. in čisto okolje. Šele potem pridejo na vrsto pri- stanovanju (domnevam, da je bila nujna tudi Osrednja stavba z vhodoma v banko in davč- stojne komunalne službe ali lastniki, ki morajo strpnost staršev in sosedov). Z njo je prijetno no upravo si take podobe ne zasluži, pravza- skrbeti za redno praznjenje in čiščenje košev. presenetil tudi godbenike, saj marsikdo ni ver- prav je ne bi smelo biti nikjer. Odgovornost se jel, da mu bo uspelo. Bogdan je lahko zaigral na namreč začne najprej pri vsakem posamezni- Besedilo in fotografija: Polona Škodič. »svojem« glasbilu, kar je bila velika motivacija za

17 PRAZNIČNI UTRINKI Januar 2021

Umirjen pridih prazničnega časa – brez druženj in hrupa V lanski zgodnji pomladi smo bili prepričani, da bomo v posebnih koronaraz- merah živeli dva tedna, morda en mesec … Toda nevidni sovražnik našega sproščenega, svobodnega življenja in ogroževalec zdravja in življenj se je kar usidral v naš vsakdan. Dnevi, tedni in meseci si, ne meneč se za vse omejitve, sledijo hitro, nas pa ta dolgotrajna preizkušnja vrtinči v razpoloženjskih nihanjih. Poleti smo nekoliko zadihali, jeseni nas je zajel nov val in proti koncu leta odplaknil vsako upanje na sproščene, s prireditvami in z druženjem za- znamovane praznike. Minili so dokaj umirjeno in tiho, brez osebnih voščil z iskrenimi stiski rok, objemi in poljubi. Vendar ne neopazno. Prav ta poseben čas je v marsikom prebudil odločnost, da praznike zazna z odprtim srcem in v dlan ujame drobne, a lepe praznične trenutke. Nekateri so bili ustvarjalci, drugi le opazovalci prizorov, okraskov in utrinkov, ki so na vseh koncih naše občine simbolno sporočali, da vedno lahko uzremo luč in častimo Življenje. V fotografski objektiv smo ujeli le nekatere, da jih iztrgamo pozabi časa in jih Majda Colja iz Slavine že vrsto let postavi zunanje jaslice. Tudi lani ohranimo kot svetel spomin na zaključek nenavadnega leta. se je ob poznih decembrskih popoldnevih, ko se je mrak spustil na zemljo, zasvetlikal svetopisemski prizor. Besedilo: Ester Fidel; fotografije: Tomaž Penko.

Na Globočnikovi ulici v Postojni je za novoletno svetlečo opravo V Belskem je mlado in staro združilo moči pri pripravi jaslic. drevesa na domačem vrtu poskrbel Ernest Zakarija.

Zanimive jaslice, ki jih je v Majlontu Pri Martinčkovih postavila ŠKD Koče se tudi letos ni izneverilo tradiciji. Sredi vasi so prizadevni Sonja Dolenc, so bile očem nekoliko skrite, a so pritegnile člani postavili jaslice, druženja vaščanov pa ni bilo. pozornost marsikaterega mimoidočega.

18 Januar 2021 KULTURA

Strojniki se predstavljajo na razstavi v knjižnici

V pritličju Knjižnice Bena Zupančiča Postojna predstavljajo svoje raznolike in zanimive izdelke dijaki strojne šole Postojna. Prav zanimiv je pogled ('skozi okna') na reaktivni motor, izdelan s 3D tiskalnikom, na miniaturni CNC rezkar in ergonomska pedala za kolo kot tudi na vrsto kovanih, struženih in varjenih izdelkov tako uporabnega kot dekorativnega značaja.

Praznično okrašen Titov trg v Postojni je mati narava v začetku januarja ogrnila s snežno odejo.

Knjižnično razstavno dejavnost so tokrat popestrili izdelki bodočih »strojnikov«.

Strojna šola na Postojnskem že štiri ogled postavljeni, ročno izdelani desetletja vodi mlade do teoretičnih predmeti, ki so jih dijaki izdelali v in praktičnih znanj s področja stroj- času praktičnega pouka na šoli pre- ništva. Odkar ji prostore nudi Šolski težno v zadnjih dveh letih. center Postojna, se vztrajno širi in pridobiva nove programe. Trenutno Sicer pa razstava, kot še lahko prebe- se dijaki lahko šolajo v programih remo v spremljajočem zapisu, »daje strojni tehnik, strojni tehnik PTI, obli- priložnost, da se srečamo z aktiv- kovalec kovin – orodjar, avtoserviser nostmi poklicnih področij, na katerih in pomočnik v tehnoloških procesih. je tehnologija izjemno napredovala, Duška in Ferdo Podboj sta z okrasitvijo poskrbela za božično ročno delo pa so v veliki meri na- vzdušje sredi Studenega. Razstava, kakršnih ne vidimo prav domestili računalniško vodeni stroji. pogosto, nas popelje skozi zaključ- Ogled dosežkov dijakov ponuja tudi na dela dijakov strojne šole, ki so možnost, da osnovnošolci okusi- rezultat tri-, štiri- ali petletnega iz- jo delček vsega, kar danes pomeni obraževanja. Nekatere razstavljene biti strojni tehnik, oblikovalec kovin izdelke in prikazane postopke so di- – orodjar in avtoserviser. Sodobna jaki v sodelovanju z mentorji izdelali družba namreč kaže vse večjo po- v času pouka, druge pa so oblikovali trebo po usposobljenih mladih, ki kot samostojne zaključne izdelke v nosijo znanje in veščine s področja okviru zaključnega izpita oziroma strojništva, ter vse večje zanimanje projektne naloge na poklicni matu- zanje. Ker so prepoznani kot defici- ri. Nekaj izdelkov sodi po zahtevno- taren poklic, ki je za obstoj in razvoj sti na najvišjo strokovno in tehnično družbe nujen, imajo dijaki v teh pro- raven, zato so bili nagrajeni tudi na gramih pogosto možnost pridobiti državni ravni. Razstavljene plakate štipendijo, po doseženi izobrazbi pa oziroma panoje, na katerih pred- delodajalci kažejo zanje zanimanje«. stavljajo tehniško dokumentacijo, načrtovanje izdelka, slike izrisov z Razstavo si je mogoče ogledati do 6. različnimi programskimi orodji (npr. februarja. Sebastjan Ženko iz Postojne je jaslice na izviren način umestil v lončeno posodo. CREO) in slike končnih izdelkov, izdelanih na različnih strojih (npr. Besedilo: Polona Škodič; fotografija: CNC…), dopolnjujejo posamezni na arhiv knjižnice.

19 KULTURA Januar 2021

Nastopi so se iz dvoran preselili na splet

Ob izvajanju pouka so pomemben segment dela glasbenih šol tudi nastopi. Potem ko se je pred tremi meseci na splet najprej preselilo po- učevanje, se tam od druge polovice decembra odvijajo tudi različni nastopi. Ti so kljub drugač- nosti tudi za učence in učitelje Glasbene šole Postojna (GŠP) pomemben motivacijski element.

Ker si spletne nastope lahko ogleda večje števi- lo poslušalcev, ravnatelj Glasbene šole Postoj- na Edvard Popit že razmišlja, da bodo morda v prihodnje, »ko bomo izvajali običajne nastope, te predvajali hkrati prek aplikacij, ki smo se jih v času zapore naučili in se jih še učimo uporabljati. Orkester kitar ob izvajanju Mozartove Male nočne glasbe. Morda bo to nova pot do večjega kroga poslu- šalcev.« Istočasno poudarja, da niti spletni kon- zničnih dneh in mesecu januarju, tj. v času, ko so temu v januarju že napovedujejo tudi nastop go- certi in posnetki niti pouk na daljavo »ne morejo nastopi in koncerti v živo tudi sicer na programu dalnega in pihalnega orkestra ter vabijo k ogledu. nadomestiti dela v živo. Odsotnost koncertov je šole. Nadobudnim mladim glasbenikom tako v nas dodatno utrdila zavedanje o pomenu ne- lahko še vedno prisluhnemo na šolski Facebook Učenci GŠP so se 18. decembra predstavili tudi posredne umetniške izkušnje tako za izvajalce strani, del nastopov pa je v tem času potekal tudi na enem od spletnih koncertov slovenskih glas- kakor za poslušalce.« v živo, v računalniškem okolju Zoom. Na tej stra- benih šol. Zavod RS za šolstvo, Zveza slovenskih ni se predstavljata tudi dve večji zasedbi – orke- glasbenih šol, Ministrstvo za izobraževanje, zna- Kljub vsem pomanjkljivostim virtualnih nastopov ster kitar in orkester harmonik z mentorjema nost in šport in Arnes so namreč med 14. in 23. – pogrešajo predvsem neposredni stik z občin- Majo Vrbnjak in Mirkom Jevtovićem. Izkušnje, decembrom organizirali niz osmih koncertov v stvom, velikokrat jim jo zagode tudi tehnika – pa pridobljene ob preteklih nastopih (dodaja Edvard živo; na njih je nastopilo okrog 250 učencev iz 22 ravnatelj poudarja, da so spletni nastopi oziroma Popit), kažejo, da »so za splet primerni predvsem slovenskih glasbenih šol. koncerti trenutno edina možnost, ki jim je na vo- manjši in krajši razredni nastopi, medtem ko tako ljo. Zato ta način predstavitve svojega dela z ve- pri pouku kot pri nastopih poseben problem Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: arhiv Glasbene šole seljem uporabljajo, kar se je izkazalo zlasti v pra- predstavljajo komorna igra in orkestri«. Kljub Postojna.

Praznični koncert je bil posvečen štirim velikim skladateljem

Konec decembra se je v Kulturnem domu Postojna odvijal live stream koncertni večer klasične glasbe, tako smo ga lahko spremljali neposredno preko spletne povezave. Zasno- van je bil kot prepletanje glasbenih govoric iz različnih obdobij, napisanih za zasedbo violine in klavirja, ter posvečen štirim velikim skladateljem: Giuseppeju Tartiniju, Aloj- zu Srebotnjaku, Ludwigu van Beethovnu in Petru Iliču Čajkovskemu. Nastopila sta doma in na tujem priznana glasbenika – violinist Zdravko Pleše in pianist Denys Masliuk. Koncert Zdravka Plešeta in Denysa Masliuka smo lahko spremljali neposredno preko spletne povezave. Glasbena umetnika Zdravko Pleše in Denys Masliuk, oba izbrušena mojstra klasične pokroviteljstvom Občine Postojna in Zavaro- nija – čudovit prikaz skladateljeve bleščeče vir- glasbe, sta že večkrat nastopala skupaj, med valnice Triglav. Sodelujoči izvajalci koncerta tuoznosti in izvirnosti glasbenih idej. Tartini je drugim tudi na postojnskem odru, kjer kon- se zahvaljujejo tudi vsem ostalim, ki so pri- violini posvetil bogat ustvarjalni opus; izvajalca certirata že nekaj let zapored. Koncert je or- spevali k njegovi izvedbi. sta se mu tako poklonila tudi ob 250. obletnici ganiziralo Glasbeno društvo Viola v sode- Najprej je izzvenela optimistična, lahkotna njegove smrti. Koncert se je nadaljeval z Bee- lovanju s Kulturnim domom Postojna pod in vedra Sonata v G-duru Giuseppeja Tarti- thovnovo Sonato za violino in klavir v c-molu.

20 Januar 2021 KULTURA

Na štefanovo namesto koncerta božično- novoletna oddaja

Lanskoletni božično-novoletni koncert, ki ga na štefanovo že desetletja organizirajo prizadevni postojnski godbeniki in godbenice, se zaradi znanih razmer in ukrepov žal ni zgodil. A godbeniki niso pozabili na svoje zvesto občinstvo. Njihovo decembrsko druženje z njim je potekalo (razmeram primerno) drugače kot pretekla leta. »Srečali« smo se virtualno.

Božično-novoletni koncert se zadnja leta odvije v športni dvorani Osnovne šole A. Globočnika. Letos ga je nadomestila 25-minutna božično- -novoletna oddaja, ki si jo je občinstvo lahko »Venček« postojnskih godbenikov, ki od doma izvajajo skladbo Let it snow! ogledalo »v živo« 26. decembra v običajnem terminu na Facebook strani Postojnska godba Lumbarjeva je povedala, da so imeli godbeni- aktivnim generacijam članov se je zahvalil za 1808. Tisti, ki ste oddajo morda zamudili, si jo ki v preteklem letu ob vseh tegobah, ki jih je to podeljeno častno občanstvo, ob tem pa seveda tam še vedno lahko ogledate. Glasbeni program prineslo, »vseeno kar nekaj razlogov za veselje.« ni pozabil na »Majlontarje« in njihovo desetle- so sestavljali posnetki lanskoletnega koncerta; Medse so sprejeli svež podmladek, na poroki so tja dolgo zvestobo ter »veliko moralno podporo vanj so bile vpletene misli in dobre želje, ki so jih pospremili svojo članico, razveselili pa so se tudi godbi«. V letu, ki se ob zaključku sicer ni izkazalo poslušalcem prek spleta sporočili predsednica dveh visokih jubilejev svojih članov. Baritonist za tako pestro, kot so godbeniki sprva pričako- godbe Sara Lumbar, dirigent Primož Petohleb Albert Kobal je zaokrožil 65 let aktivnega sovali, žal niso izvedli niti enega koncerta, jim je in starosta godbenikov Franko Blažina. Ampak delovanja v godbi, še višji, 70-letni jubilej, pa je pa uspelo izpeljati nekaj manjših nastopov, pove so nam godbeniki pripravili tudi presenečenje. slavil Franko Blažina. Slednji je lani za svoje dol- dirigent Petohleb. Zato si godbeniki želijo, da bi Kot je v šali dejal dirigent Primož Petohleb, so goletno sodelovanje z godbo prejel tudi naziv se s svojim občinstvom srečali v živo na katerem ti »po več mesecih obrisali prah s svojih instru- častnega občana občine Postojna. Poslušalce od koncertov takoj, ko bo to mogoče. mentov, malce povadili ter doma posneli vsak oddaje je spomnil, da godba izvaja božično-no- svoj del« božične klasike – skladbe Let it snow! voletne koncerte nepretrgoma že od leta 1982. Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: arhiv Postojnske Ustvarila sta jo Jule Styne in Sammy Cahn. Vsem nekdanjim kapelnikom in godbenikom ter godbe 1808.

To je ena izmed desetih, ki jih je Tretja sonatina za violino in klavir Muzej je bil odprt le nekaj dni skladatelj napisal v letih 1801 in našega rojaka Alojza Srebotnjaka. 1802 kot kamen preizkušnje za Pred leti sta jo Zdravko Pleše in Kljub optimističnemu obvestilu, ki so ga obiskovalci spletne strani oba instrumentalista. Posvečena Denys Masliuk posnela tudi na Notranjskega muzeja Postojna lahko prebrali prvi delovni dan no- je bila ruskemu carju Aleksandru zgoščenki s celotnim opusom vega leta – to je namreč 5. januarja »prineslo« tudi ponovno odprtje I. in ponazarja bogat notranji svet skladb za violino in klavir in sodi muzeja – so se razmere žal prehitro spet vrnile v stare kolesnice. V različnih čustvenih stanj. Izvede- med tehtne skladbe slovenske preteklem tednu so se epidemiološke razmere v naši regiji izboljšale na je bila v spomin na 250. oble- sodobnejše ustvarjalnosti. Vešče in vlada je sprejela sklep, da muzeji spet lahko odprejo svoja vrata. tnico skladateljevega rojstva. napisana sonatina je ena od zah- Zatem smo lahko prisluhnili tevnejših skladb, ki predstavlja Že 9. januarja je začel veljati nov Odlok o začasni prepovedi ponu- glasbi Petra Iljiča Čajkovskega. našo glasbeno zapuščino tudi na janja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom v Znameniti skladatelj ruske ro- svetovni ravni in se redkeje izva- Republiki Sloveniji. Muzej je sledil navodilom Ministrstva za zdravje, mantike, katerega speven bogat ja. Ob 10. obletnici skladateljeve Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter dodatnim ukrepom Ob- skladateljski opus sodi v svetov- smrti je bila na odru postojnske- čine Postojna za zaustavitev širjenja korona virusa in ponovno zaprl no glasbeno dediščino, je v dvo- ga kulturnega doma izvedena svoja vrata. To pa seveda ne pomeni, da se je ustavilo tudi delo v ranah po celem svetu redno na prvič. muzeju. Muzealci se v tem obdobju posvečamo nalogam, ki so tudi repertoarju. Čeprav je zasedbi vi- sicer skrite očem javnosti, a zato še kako pomembne za naše delo in oline in klavirja zapustil relativno Če bi bila dvorana polna, bi se predvsem delo naših naslednikov – skrbimo za dediščino, jo ureja- skromen opus, je ta napisan iz- gotovo slišali glasni in dolgi apla- mo, snujemo razstave in druge projekte. brušeno. Ob 180. obletnici rojstva vzi navdušenih poslušalcev, saj Obiskovalce vabimo, da se nam pridružijo tudi na spletu, saj bodo skladatelja sta glasbenika odigra- sta si jih za svoj bleščeč nastop našli nove, času in razmeram prilagojene vsebine. In seveda upamo, la cikel treh skladb z naslovom oba glasbena umetnika nedvo- da se kmalu spet srečamo v muzejskih razstavnih prostorih na pred- Souvenir d'un lieu cher (Spomin mno zaslužila. stavitvi katerega od novih projektov. na ljubo mesto). Sklepni del koncerta je zaokrožila Polona Škodič Alenka Čuk

21 ŠPORT Januar 2021

KEGLJANJE

Številni športniki in športnice po vsem svetu so bili ali pa še bodo zaradi epidemije prikrajšani za sve- čane prireditve, na katerih različni mediji, športne zveze in športne institucije podeljujejo priznanja najboljšim v posameznih športnih zvrsteh. Tudi v Sloveniji ni bilo nič drugače, saj so odpadle zanimive slovesnosti v »živo« in pred občinstvom ter bile zanimivo opravljene na daljavo oziroma virtualno. Pri nas so tako že odpadli tradicionalno nogome- tno druženje NZS, atletsko, košarkarsko …, prireditev Športnik Slovenije smo gledali le prek TV ekra- Uspešne mlade kegljavke so poroštvo za trdno prihodnost postojnskega kegljaštva. nov. Tudi Kegljaška zveza Slovenije se je odločila za podoben scenarij kot druge zveze in razglasila Najboljše posamezne uvrstitve postojnskih ke- vrhu, medtem ko klub ni mel zastopstva med ka- najboljše kegljače, kegljavke in klube brez fizične gljačev, kegljavk in ekipe KK Proteus za leto 2020: detinjami. KK Proteus sta pripadli tudi drugi mesti prisotnosti tistih, ki si to najbolj zaslužijo. v kategoriji kegljač Slovenije je bil Igor Ćosić za moški in ženski klub leta. enajsti, med kegljavkami pa Maruška Ogrizek V skladu s pričakovanji je KK Proteus Postojna Za leto 2020 je KZS tako podelila priznanja, pokale štirinajsta. Pri mladincih so se z visokimi mesti (predseduje mu Ljuba Ceglar) trenutno najboljši in medalje v štirinajstih kategorijah od kadetov do zapisali med najboljše slovenske kegljače Žiga primorski kegljaški klub in najboljši v Območni ke- članic. Tudi v minuli sezoni se je KK Proteus Po- Požar (6. mesto), Tine Vidmar (7. mesto) in Nejc gljaški skupnosti Notranjske. V tem območju sta še stojna izredno izkazal, saj so njegovi člani in čla- Požun (9. mesto), pri mladinkah Amanda Zalar dva sosedna kluba – Brest Cerknica in Pivka; prvi nice prejeli kar šest priznanj – eno za prvo mesto, (5. mesto) in Eva Dužnik (7. mesto) ter pri kadetih se ponaša z najboljšo ekipo kadetinj in drugim me- štiri za drugo in eno za tretje. Največ seveda šteje Tine Vidmar (7. mesto) in Anže Cej (10. mesto). stom kadetov, Pivčani pa imajo najboljšo kadetinjo naslov najboljšega v kadetski ekipni konkuren- Člani so se ekipno uvrstili na 7. mesto, ekipa čla- – Iris Zoran, drugo uvrščenega mladinca Denisa ci, pa tudi drugi mesti Proteusa tako za moški nic pa na 2. mesto (aktualne državne prvakinje); Pašića in še dve tretji mesti. klub leta 2020 (od skupno 29 klubov) in ženski mladinci so ekipno osvojili 2. mesto in prav tako klub leta (od skupno 21 klubov) nista zanemarljivi. mladinke. Kadeti so kot ekipa pristali povsem na Besedilo: Brane Fatur; fotografija: Foto Atelje Postojna.

TAROK

Zaradi pandemije, ki nas vsakodnevno pesti že skoraj eno leto, je bilo v Sloveniji prekinjenih veliko športnih tekmovanj, prvenstev in športnih prireditev oziroma slovesnosti. Zaradi zdravstvenih razmer je bil predčasno prekinjen tudi 15. klubski turnir v taroku; tega že vrsto let uspešno izvaja v resta- vraciji Erazmus Športno društvo (ŠD) Epic Postojna.

Prav v minulem letu so slavili 20 let plodnega delovanja in ob tej priložnosti podelili 16 priznanj svojim Priprav se je lahko udeležila le tretjina povabljenih strelcev in strelk. najboljšim tekmovalcem, najbolj delavnim članom in posameznikom za promocijo te miselne igre. V STRELSTVO ni so bili v Hostlu Proteus – prav nad streliščem. teh letih je na dosedanjih turnirjih nastopilo skupno Tam jim gredo vedno zelo na roko; vsak dan kar 76 igralcev in igralk (tudi iz drugih regij), najbolj V prvi polovici januarja so na postojnskem avto- so vadili na devetmestnem strelišču v Dijaškem pa se je izkazal Alojz Markič s petimi zmagami. Šti- matskem strelišču SD Gozdar izpeljali dva konca domu SGLŠ. Prav med uspelimi pripravami – na rikrat je slavil Bojan Humar, dvakrat Stojan Žorž. tedna (od štirih) priprav oziroma izbirnih tekem njih ima glavno besedo Postojnčanka Andreja V letu 2020 je bilo od 23 krogov odigranih le 13, članske in mladinske strelske reprezentance Slo- Vlah, sicer vodja reprezentanc in selektorica – vsi v prvi polovici leta. Nastopilo je 20 tekmovalcev, venije (puška in pištola) za nastop na Evropskem so izvedeli, da EP na Finskem odpade oziroma predvsem iz bližnje okolice pa tudi Nove Gorice. prvenstvu – 10 m februarja in marca v Lohji na je prestavljeno na mesec maj v Osijek (Hrvaška), Najboljši je bil Postojnčan Bojan Humar pred so- Finskem. kjer bo EP tudi na razdaljah 25 m, 50 m in 300 meščanko Simono Bajc in Henrikom Semeničem m. Iz naše regije je bila na vadbi prisotna troji- iz Podnanosa, sledita Slavko Milavec in Matej Kra- Vabljenih je bilo 18 najboljših strelcev in strelk, ca – Jakob Petelinek (SD Cerknica), Jože Čeper ševec. V minulem letu sta na posameznih turnirjih vendar je po obveznem testiranju zaradi covida 19 (Gornje Ležeče) in najboljša postojnska strelka po trikrat zmagala Bojan Humar in Miloš Pohole, odpadla tretjina: nekateri so okuženi, drugi so ga s pištolo Denis Bola Ujčič. Izkušena članica je po dvakrat so slavili trije igralci. Najbolje uvrščeni brez posledic že preboleli. Prisotni strelci in strelke imela v letu 2020 kljub epidemiji odlično sezono so iz prijavnin dobili skromne denarne nagrade in so pred vsakim začetkom priprav opravili obvezno tako z zračno kot malokalibrsko pištolo. praktična darila različnih donatorjev. testiranje, nato so dneve od petka do nedelje pre- živeli v tako imenovanem »mehurčku«. Nastanje- Besedilo: Brane Fatur; fotografija: Polona Sladič. Brane Fatur

22 Januar 2021 ZANIMIVOSTI

Ko po kruhu zadiši

Lanskoletno pomanjkanje kvasa v prvem valu koronavirusa je ljudi prisililo k iznajdljivosti. Tako so številni odkrili droži. Med temi je bila tudi Urška Ostanek. Še danes jih pridno hrani in peče razne specialitete. Okoli prazni- kov je pekla panetone, zdaj se bo lotila še krofov. Urška sicer pravi, da nad drožmi marsikdo hitro obupa, saj te prisilijo v strogo organizacijo časa.

Verjetno bi bilo vredno najprej ra- trud je bil poplačan. »Prvič, ko sem zložiti, kaj sploh so droži. Gre za poskusila ta kruh, mi je tako dišal,« nadomestek kvasa, ki ga lahko je rekla na tak način, da mi je kar Urškina potica z drožmi tudi z naredimo kar sami doma. Potre- skozi telefonsko slušalko zadišalo. Urška je že prava mojstrica peke izgledom potrjuje, da je kraljica bujemo le vodo in moko, zmes pa Z malo brskanja po spletu je odkri- kruha z drožmi. slovenskih tradicionalnih jedi. pustimo fermentirati. S tem lah- la številne nasvete, recepte in Anito ko zamesimo pravi kisel kruh, čez Šumer. Ta je v kratkem času popu- zjutraj vstanem, si nahranim droži. kov je pekla panetone. »Jih je bilo lužo bi mu rekli sourdough. Tu se larizirala uporabo droži v Sloveniji. Na začetku sem malo bolj kompli- enih šest. Prvi so bili malo klavrni, a recept ne konča, z drožmi lahko »Njena knjiga je učbenik za droži,« cirala, zdaj pa zamesim testo in ga na koncu je uspelo, kot se spodobi. nastanejo najrazličnejše vrste pe- je prepričana. pustim tudi po dvanajst ur. Vem, da Sem sama naredila pasto iz poma- civa. Urška Ostanek iz Studenega vedno tam čaka.« Starejše ko so, ranč in limon.« Ko sva govorila, pa pravi, da je svojo ljubezen do droži Organizacija časa je ključnega po- boljše so. Njene droži bodo marca je pripravila nastavek za krofe. Spet res sfermentirala med prvim valom mena. »Če imaš otroke doma ali praznovale prvo obletnico. Veli- bo dišalo v hiši, pa ne samo po kru- koronavirusa, a ne zaradi pomanj- hodiš v službo, je kar težko. Kolegi- ko so preživele, pretrpele so tudi hu in krofih, »buhteljni, obožujem kanja kvasa, pač pa zato, ker je bila ce, ki so poskusile, so hitro obupa- 14-dnevni družinski dopust. jih.« Z domačo marmelado, seveda. doma in ker rada peče. Res pa je, le. To je bolj izziv kot kaj drugega.« Droži priporoča tistim, ki jim kvas da z navadnim kvasom nista ravno Tudi sama vidi, da ji družinske ob- Urška se je navadila eksperimenti- ne ustreza in jih tako kot njo navdu- na ti. Začetne informacije je dobila veznosti vzamejo veliko časa. Droži rati z okusi; sedaj je v kuhinji prava šujejo kislost, okus in vonj. od sorodnikov in recept hitro pre- pa ravno tako zahtevajo dovolj ne- igra. »Zdaj bom prvič poskusila z izkusila. Prvi poskusi niso bili rav- govanja, a zdaj se je z njihovo fer- domačo moko,« se je pohvalila. V Besedilo: Jaka Zalar; fotografiji: Urška no dobri, a je pri tem vztrajala in mentacijo že dobro uskladila. »Jaz času božično-novoletnih prazni- Ostanek.

Mladoletniki brez spremstva batorja«. V sklopu projekta pa deluje gozdarske in lesarske šole, vsa- polepšali praznike tudi informativno-kreativna točka ko leto izdelujejo praznične vo- Starting Point Postojna. Predlani je ščilnice. Običajno jih podarijo Že jeseni so nam v oči padli dogodki informativno-kreativne točke Star- nastal prostor za druženje in ustvar- prijateljem, zakonitim zastopni- ting Point Postojna, a jih je prehitro odpihnila epidemija. Točka deluje v janje ArtCaffe. Ta je bil nekakšno kom in organizacijam, tokrat sklopu projekta Arrival Regions in je podpora priseljencem v Postojni. »pridobivanje izkušenj, Starting Po- so jih namenili tudi lokalni sku- Tam se srečujejo tudi mladoletniki brez spremstva, ki so v decembru int je zastavljen širše«. Medgenera- pnosti. Izbrali so najlepši način razveselili oskrbovance doma Talita Kum. Izdelali so jim voščilnice in cijsko povezovanje je konec koncev in razveselili oskrbovance doma spekli slastne piškote. eden izmed njihovih ciljev. »Gre za Talita Kum. Izdelali so jih na pre- vključevanje lokalne skupnosti in dlog 13-letne Unicefove amba- priseljencev.« Tam se poleg mla- sadorke Ranye Waleed Mugalli doletnikov brez spremstva srečajo Zorman, ki z mladoletniki brez tudi repatriirani Slovenci, udeležen- spremstva pogosto sodeluje. ci Evropske prostovoljske službe in Fantje iz Afganistana, Pakistana, posamezniki, ki se izobražujejo v Alžirije, Maroka in Egipta so sku- Postojni. Starting Point je z dogodki paj s strokovnimi delavci Srednje odprt tudi za zunanje udeležence. gozdarske in lesarske šole ustva- To pravzaprav spodbujajo, »smo rili barvite in unikatne voščilni- vedno odprti za sodelovanje,« poja- ce. Nekatere božične motive so snjuje Zormanova. Nestrpno čakajo postavili v pokrajino oddaljenih na sprostitev ukrepov, da nas znova dežel. Nastale so tudi takšne, ki Mladoletniki brez spremstva so razveselili oskrbovance doma Talita povabijo, trenutno pa pripravljajo se odpirajo z desne proti levi, kot Kum z ročno izdelanimi voščilnicami in piškoti. dogodke za priseljence, ki so na- je običajno v arabskem svetu. V stanjeni praktično v skupnem go- Talito Kum niso prinesli le voščil- Projekt Arrival Regions predsta- Zorman iz Oddelka za mladoletni- spodinjstvu. Med temi dogodki so nic, oskrbovancem so spekli kar vlja podporo priseljencem na ke brez spremstva na SGLŠ Postoj- recimo jezikovni tečaji. za dve polni škatli piškotov. različnih področjih. Nudijo indivi- na izpostavlja, da imajo priseljenci dualno pomoč ali poskušajo dati »možnost izdelave podjetniškega Mladoletniki brez spremstva, ki Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: arhiv smisel birokratskim mlinom. Tina načrta v okviru podjetniškega inku- bivajo v dijaškem domu Srednje točke Starting Point.

23 OBČINSKE STRANI Januar 2021

Realizacija proračuna du v mesto, vzpostavljen je bil sistem za izposo- nepredviden strošek, ki se je z vsakim mese- jo koles, Občina je zagotovila sredstva za nakup cem in dejavnostjo še povečeval – od naku- 2020 kljub koronakrizi novega rentgena v ZD Postojna… pa potrebne zaščitne opreme do vzpostavitve dveh rdečih con za varovance domov starejših primerljiva s prejšnjimi V celoti so bili izpeljani projekti socialnega var- občanov. Velik izziv je predstavljala tudi slabe- leti stva, nemoteno smo sodelovali z javnimi zavodi ga pol milijona vredna poravnava, ki smo jo in društvi, katerih delovanje je v večji meri odvi- po pravnomočni sodbi morali izplačati podje- Leto 2020 je za nami in z njim tudi lanski sno prav od financiranja s strani občine. Končan tju RCERO. proračun. Januarja je tako čas za pregled je bil večji del projektov, ki smo si jih za prvo leto dela preteklega leta. In čeprav je bilo leto zadali v participatornem proračunu, kljub epide- Na našo srečo letošnji izpad prihodkov ni bil 2020 turbulentno na vseh področjih, smo miji pa so bile izvedene tudi nekatere občinske tako obsežen kot smo sprva pričakovali in je na Občini Postojna po pregledu realizacije kulturne prireditve, med drugim festival Kultur- višina realiziranih prihodkov znašal kar 94,02 proračuna lahko zadovoljni, saj je ta kljub ni utrip poletja, pri katerem smo z organizacijo odstotkov. Največji izpad prihodkov smo pri- koronakrizi in nepričakovanim odhodkom koncertov v prvi vrsti želeli pomagati t.i. industriji čakovano zabeležili na področju manjšega iz- primerljiva s preteklimi leti. srečanj, saj je bila ta med prvimi, ki je s pričetkom plačila koncesijskih dajatev, kar pa je v lanskem epidemije nehala delovati in bo zagotovo med letu uspešno nadomestilo izplačilo visokih di- Odstotek realiziranih odhodkov je visokih zadnjimi dočakala ponovni zagon. Preteklo leto vidend s strani Postojnske jame. 86,38, čemur botruje dejstvo, da so bi izpe- je v večji meri zaznamovalo tudi delo v Občin- ljani večinoma vsi večji projekti, ki jih je imela skem štabu Civilne zaščite, ki je aktivno deloval Če potegnemo pod črto, smo torej leto 2020 Občina za leto 2020 predvidene. Med njimi so že v prvem valu epidemije, še bolj intenzivno pa na Občini Postojna zaključili uspešno in se do- zaključek prizidkov osnovnim šolam – Antona nadaljeval z delom v jesenskem in zimskem delu. bro soočili z izzivi, ki so nam prihajali na pot. Globočnika v Postojni in podružnične šole Mi- To je le nekaj projektov, ki so dočakali epilog v Leta 2021 so naši cilji malce okrnjeni, želja je roslava Vilharja v Hruševju, potrebno omeniti letu 2020. Med njimi je še množica ostalih, ki so bilo veliko, vendar smo se morali soočiti z dej- generalno urejanje infrastrukture v Hraščah, ki mogoče manjši po vrednosti, pa zato nič manj stvom, da bodo letošnji prihodki manjši, kot bo v celoti končano letos v skupni vrednosti pomembni. tisti iz preteklih let. Letošnji proračun je tako nekaj več kot 3 milijone, popolnoma obno- težak slabih 24 milijonov evrov, kar je 3,5 mi- vljena in urejena infrastruktura na Volaričevi, Sredstva, ki so bila zaradi neizvedenih projektov lijona manj kot leta 2020. Kljub temu je pred Erazmovi in Notranjski ulici v Postojni, pa se- v času epidemije prihranjena, so bila nato pora- nami začetek izvedbe kar nekaj večjih in ve- veda širitev pokopališča v Postojni. Skupaj z bljena na drugih področjih. Koronakriza je že od likih projektov, zato niti dela niti vneme ne bo DRI je bila končana izgradnja krožišča na vho- lanske pomladi dalje za proračun predstavljala zmanjkalo!

Javna gasilska služba zavedamo, da je bilo tudi za Občino leto 2020 Postojnski gasilci z naporno. Zato smo za predvidena sredstva še novim vozilom v Občini Postojna za toliko bolj hvaležni. leto 2021 Z aneksom bo Občina zagotovila dobrih 562. Odslej bo za PGD Postojna gašenje gozdnih tisoč evrov za financiranje javne gasilske služ- požarov lažje, saj so v garaže Gasilsko reše- Tik pred koncem leta je župan Igor Maren- be v letošnjem letu. Od tega bo za redno de- valnega centra pripeljali novo pridobitev. tič s predstavniki prostovoljnih gasilskih javnost prostovoljnih gasilskih društev name- društev občine Postojna ter Gasilsko zvezo njenih 132 tisoč, za delovanje Gasilske zveze Postojna podpisal aneks k pogodbi o izva- Postojna 13.500, za delovanje poklicnega jedra janju javne gasilske službe v občini Postoj- pri PGD Postojna 207 tisoč ter 210 tisoč evrov na za leto 2021. za investicije v gasilska vozila. V skladu s sre- dnjeročnim programom opremljanja gasilskih Podpis pogodbe je tokrat potekal nekoliko društev bo v letu 2021 nabavljeno gasilsko vo- drugače. Župan in predstavniki društev niso zilo za PGD Razdrto. Dodatnih 7.000 evrov bo mogli podrobneje pregledati dela v letu 2020 Občina namenila za ureditev gasilskega doma in predstaviti načrtov dela za leto 2021. Ne gle- PGD Šmihel-Landol in PGD Slavina. de na vse pa se je župan vsem gasilskim dru- štvom, gasilcem in gasilkam zahvalil za delo, ki V občini Postojna javno gasilsko službo sicer so ga opravili v letu 2020. Ponosen in vesel je, izvaja 9 prostovoljnih gasilskih društev. V letu Vozilo z oznako GVGP-2, bo v prvi vrsti name- da kljub epidemiji izvajanje javne gasilske služ- 2020 so gasilci posredovali na 253 izrednih njeno posredovanju ob požarih v naravnem be poteka nemoteno. dogodkih, od tega jih je bilo 215 v občini Po- okolju, kot drugo vozilo pa bo namenjeno za ga- stojna. V občini je v prostovoljna gasilska dru- šenju v urbanem okolju, požarih na prometnih Gasilci se na tem mestu Občini Postojna, žu- štva včlanjenih več kot 1.200 prebivalcev, od sredstvih in ostalih intervencijah. V PGD Postojna panu in strokovni službi, zahvaljujemo za ra- tega jih je 335 mlajših od 16 let. Za požarno je tako v teku usposabljanje z vozilom, izvajajo se zumevanje gasilskega dela, ki se kaže tudi v varnost pa skrbi 240 operativnih gasilcev. kondicijske vožnje, namešča in testira se še vsa višini sredstev, ki jih Občina Postojna namenja pripadajoča oprema in orodje. Vrednost vozila s za delovanje javne gasilske službe. Gasilci se Marko Simšič, predsednik GZ Postojna pripadajočo opremo je dobrih 206 tisoč evrov in ga je v celoti financirala Občina Postojna.

24 Januar 2021 OBČINSKE STRANI

Postojnski Pumovci in delo na daljavo

PUM-O Postojna je svoja vrata odprl šele leta 2019, in sicer 1. aprila (ne, ni hec). Vsak začetek je kar težak, ampak zaradi usklajenosti in navdu- šenja mentorjev nad delom je bil uspešen. Že od vsega začetka smo bili zelo dejavni, po selitvi v popolne prostore za izvajanje programa pa smo postali še aktivnejši.

Poleg vseh preizkušenj in izzivov, ki Skupinske delavnice izvajamo dnev- smo jih bili deležni v preteklem letu, no in tako naša virtualna dnevna angleščine, naravoslovja, italijanšči- storih. Do takrat pa bomo poskusili je delo na daljavo zaradi covida-19 soba vsakodnevno »poka po šivih« ne, dendrologije pa v prijetni e-učil- uživati na našem virtualnem popo- med največjimi do sedaj. od zanimivih idej, klepeta in smeha. nici, kamor Pumovci dejansko radi tovanju. Če si star med 15. in 26. let Ustvarjalni PUM-O brlog, kot ga ljub- pridejo. Nadaljujemo tudi s kuharski- se nam lahko pridružiš. Program je Postojnski Pumovci smo že marca kovalno kličemo, pa se lepo polni z mi delavnicami. Pred časom je lepo za udeležence brezplačen. Še več uspešno izvajali delo na daljavo, in izdelki. dišalo iz naše skupne kuhinje, zaradi za aktivno udeležbo dobiš tudi do- sicer smo že prvega dne karantene dela na daljavo pa se širijo vonjave iz datek na aktivnost in povrnjene po- začeli izvajati delavnice in osebne V mesecu decembru smo bili že pra- več postojnskih in okoliških domo- tne stroške. Se sliši super? Seveda se. pogovore (telefonski klici, FB, Insta- znično razpoloženi. Sodelovali smo vanj. Januarja je izšla naša že četrta Za več informacij nas pokliči na 031 gram). Po vrnitvi v prostore in kraj- v javni pobudi 21.000 voščilnic in številka PUM-O e-novičk, ki smo jih 360 977 ali nam piši na pum-o@za- šem času izvajanja programa na izdelovali okraske, s katerimi bomo tokrat izdali tudi v mobilni različici. vod-znanje.si domačih tleh nismo bili prav nič ve- polepšali svoje domove. Individual- seli, ko smo izvedeli, da se bo naše ni pogovori potekajo v virtualni sobi Res je, komaj čakamo čas, ko se Besedilo: Mentorji programa PUM-O; druženje ponovno preselilo na splet. za sproščanje, učne ure matematike, bomo lahko spet družili v naših pro- Fotografija: arhiv PUM-O

Postojnčanki na pomoč v UKC Prostovoljci iz tujine poskrbeli za Ljubljana živahen začetek leta

Situacija, v katero smo postavljeni zadnje leto, je mnoge stvari po- V okviru okoljevarstveno obarvanega projekta pod okriljem Evropske stavila na preizkušnjo in veseli smo, da smo se v prostovoljstvu solidarnostne enote so v Mladinski center Postojna dobili dva mlada ponovno izkazali z odliko. Na pomoč pri bolnišničnem zdravljenju prostovoljca iz Francije in čeprav sta v naše kraje prišla v neugodnih bolnikov s Covid 19 se je odzval tudi Rdeči križ Slovenije - Območ- razmerah, jima ne bo dolgčas. no združenje Postojna-Pivka, ki je sodeloval pri iskanju prostovolj- Že v tednu po pri- nih bolničark, ki bi pomagale pri negi bolnikov v UKC Ljubljana. hodu v Slovenijo sta Na tej osnovi so dobile dr- skupaj s tremi pro- žavni poziv, na katerega stovoljci z zavoda Ars so se pritrdilno odzvale, Viva začela družini navkljub temu, da so imele iz Afganistana nudi- nekatere svojo redno služ- ti pomoč pri učenju bo. Pet prostovoljk iz obeh jezika, v naslednjih občin je tako po svojih mesecih pa bosta so- najboljših močeh poma- delovala pri pripravi galo na različnih oddelkih programa dogodkov, bolnišnice. Iz Postojne so s katerimi želijo v to bile: Katja Gregorec, MCP-ju dvigniti ra- ki je kmalu dobila delov- ven ekološke ozaveščenosti. Takoj ko bo to mogoče, bodo začeli z izvaja- no mesto v postojnskem njem različnih aktivnosti, s katerimi bodo predvsem mlajšim prebivalkam zavodu Talita kum, Anja in prebivalcem naše občine poskušali približati skrb za naravo. Po dogo- Pirc, prof. telesne vzgoje voru z Občino Postojna pa naj bi sodelovali tudi pri izvedbi projekta Mi- na Bežigrajski gimnaziji in roljubni shod za zaščito narave in pitne vode, ki je bil izglasovan v sklopu Cvetka Stamenković iz participatornega proračuna. Vrtca Prestranek, pa sta po Ker prostovoljca prihajata iz nekoliko toplejših krajev, sta se ob prihodu opravljeni službi popoldan razveselila snega, pravita pa tudi, da jima je všeč okolje, v katerem bosta odšli še na prostovoljno delo v UKC Ljubljana. Postojnske prostovolj- v prihodnjih mesecih živela in delala. V Mladinskem centru upajo, da vas ke so delale do konca lanskega leta, dve prostovoljki iz Pivke pa še bodo kmalu lahko povabili na kakšen francosko obarvan večer in ekolo- vedno nadaljujeta s svojim prostovoljnim delom. ško delavnico. OZRK Postojna-Pivka Besedilo in fotografija: MCP

25 OBČINSKE STRANI Januar 2021

Z novim letom izšel Katalog Postojnska Občina in podjetje ponudnikov občine Postojna Kovod tudi letos podprla v elektronski obliki delovanje ribičev

Jeseni smo na spletni strani, v Postojnskem prepihu in na druž- benih omrežjih objavili razpis za prijavo za vključitev v katalog Obstoj rib v naših vodotokih je odraz skrbi in prizadevanj za naše lokalnih ponudnikov občine Postojna. okolje, zato Ribiška družina Postojna skrbi za redno vzdrževanje ribjega staleža in ohranjanja optimalne strukture in velikosti ri-

ČEBELARSTVO PETERNELJ

 Zalog 4, 6230 Postojna bjih populacij. Podporo delovanju ribičev vsakoletno izkazujeta O 041 724 031 @ [email protected] f dr. Branko Peternelj { non-stop oz. po dogovoru tudi podjetje Kovod Postojna in Občina Postojna.

PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI: Od vsega začetka ukvarjanjem s čebelarstvom stremim za tem, da bi bili izdelki v moji ponudbi čim kvalitetnejši in v skladu z vsemi predpisi. Tako ni bilo niti trenutek vprašanje ali se vključiti v shemo medu višje kakovosti (SMGO) v kateri sem že od njenega začetka. Letošnje pridelke trenutno ponujamo po naslednjih cenah: cvetlični med 10,00 €/900 g gozdni med 11,00 €/900 g lipov med 11,00 €/900 g propolis 4,00 €/20 ml cvetni prah 5,00 €/125 g ŽERJAVISTI, APK KLEMEN PREMRL s.p. Pri nakupu nad 50,00 € prejmejo kupci darilo iz čebeljega voska.  Šmihel pod Nanosom 66a, 6230 Postojna O 031 251 835 @ [email protected] w www.zerjavisti.si G @Zerjavisti f Klemen Premrl { po dogovoru

16 17 PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI: • Produkcija dokumentarnih filmov • Produkcija video vsebin (promocijski video, videospoti, reportaže, snemanje dogodkov, ipd.) • Postprodukcija filmov in video vsebin • Snemanje z dronom • Spletni prenosi • Grafično oblikovanje • Studijsko in terensko fotografiranje • Priprava scenarijev in organizacija dogodkov Katalog ponudnikov občine Postojna Postojna občine ponudnikov Katalog

1 34 35

Zbirali smo vse ponudnike - od kmetij, turistične ponudbe, ponudbe domačih izdelkov in pridelkov in ostalih dejavnosti. Prijave nam je poslalo 20 ponudnikov, ki so vključeni v katalog, ki ga lahko najdete na spletni strani občine. Zaenkrat je na voljo le elektronski obliki, saj Postojnski ribiči že šest let načr- reke Pivke 2020«, tudi letos so- si želimo, da njegov obseg povečamo in vključimo še ostale ponu- tno skrbijo za poribljavanje v re- delujeta Občina Postojna in pod- dnike iz naše Občine. kah Nanoščica in Pivka, kjer je bil jetje Kovod Postojna, d.o.o., ki sta Če ste med njimi tudi vi in bi se želeli predstaviti v katalogu nas o tem leta 2015 in 2011, zaradi onesna- ribiški družini namenila sredstva obvestite na [email protected]. ženj, zaznan večji pogin rib. So- v višini 1.000 eurov. Spodbudo in naravna vzreja in sistematično podporo ob nevščenosti pogina vlaganje avtohtonih rib v naše rib in poribljavanja, postojnska reke namreč vrača našim vodam Občina in podjetje Kovod ribi- življenje, ki je nujno potrebno za čem z vsakoletnimi prispevki iz- ohranjanje sonaravnega okolja. kazujeta že od leta 2014.

Večletna skrb in prizadevanja ri- Reke, ki bogatijo našo okolico so bičev se obrestujejo, saj je v za- namreč naša skupna skrb. Spo- dnjem obdobju v rekah porast štljivo ravnanje z okoljem je naša ribjega staleža. Ribiška družina odgovornost, saj nam narava Postojna zato nadaljuje z dobro vrača nenadomestljive dobrine, prakso vlaganja rib v obe reki. med drugim je tudi vir naše pitne vode. Pri tem, z donatorskim prispev- kom pri projektu »poribljavanja Doris Komen Horvat

ZAPOSLIMO odgovorne, proaktivne, pozitivne in timsko naravnane sodelavce za delo na 3- in 5-osnih CNC obdelo- valnih centrih in v tehnologiji. Več o nas si lahko preberete na naši spletni strani www.3cnc.si. Vaš življenjepis in kratko motivacijsko po- nudbo pričakujemo na naslovu [email protected]. V ponudbi nave- dite svojo smer izobrazbe, doseženo stopnjo izobrazbe ter delovne izkušnje na področjih in v letih.

26 Januar 2021 OBČINSKE STRANI

Tudi na daljavo je lahko zabavno

Mogoče kdo misli, da je korona povsem ustavila življenje, vendar ni tako! Zoom je poleg šolanja omogočil še marsikaj lepega.

Na Podružnični šoli Planina, ki dovita prireditev, ki nas je pove- spada pod osnovno šolo Anto- zala v veselju, da se tudi na tak na Globočnika Postojna, smo z način lahko vidimo in povežemo. otroki sredi decembra organizirali predpraznično prireditev za Razmišljanja otrok so naredi- otroke, starše, učitelje in prijatelje. la svet lep, pravičen, spoštljiv. Vse točke smo prilagodili zmo- Take so tudi njihove želje za gljivostim Zooma, tudi pesmi in k prihodnost. Njihova hvaležnost sreči je vse potekalo brez zaple- za drobne pozornosti in naj- tov. Vsebina prireditve je nastala lepši košček zemlje, kjer živimo po objavljenem natečaju za pe- Slovenci, pa tudi v nas prebuja smice, spise, risbice, fotografije, hvaležnost za to, kar imamo. Za- v katerem so lahko sodelovali vsi ključno voščilo pa je v vseh pre- otroci naše šole s prispevki o ži- budilo željo, da se kmalu v živo vljenju v času šole na daljavo, z srečamo! razmišljanji o preteklem letu, že- Pogrebne storitve ljami za prihodnje leto ter o miru. Besedilo: Mateja Magajna; risba: Katja Iz vseh prispevkov je nastala ču- Kovač, 2.r. V TEŽKIH TRENUTKIH ŽALOVANJA, OB IZGUBI NAJBLIŽJEGA, SMO VAM V POMOČ S PRIJAZNO BESEDO IN CELOSTNO ORGANIZACIJO ZADNJEGA SLOVESA Javni razpis za pomoč pri kritju stroškov socialno-varstvene storitve socialnega servisa celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma v občini Postojna NUDIMO VAM POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE v letu 2021 (E-OSKRBA) ✜ ureditev dokumentacije, prevozi in priprava pokojnika (doma in v tujini) Občina Postojna je na svoji spletni strani objavila Javni razpis za po- ✜ izkop in priprava groba, priprava poslovilne vežice moč pri kritju stroškov socialno varstvene storitve socialnega servisa ✜ klasiËni in žarni pogrebi, ter raztros pepela na celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma v občini pokopališËu

Postojna v letu 2021 (E-oskrba). ✜ ekshumacija ✜ organizacija pogrebne sveËanosti Javni razpis bo odprt do porabe sredstev, za ta namen rezerviranih v ✜ žalno cvetje, objava osmrtnic proračunu Občine Postojna za leto 2021. ✜ pevci, trobentaË, poslovilni govor Skrajni rok za oddajo vlog je 30.10.2021 oz. do zaprtja javnega razpi- ✜ pogrebna oprema sa zaradi porabe sredstev. ✜ urejanje grobov

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zaintere- DODATNE INFORMACIJE: KOMUS d.o.o sirani na Občini Postojna v času uradnih ur, na tel. št. 05 7280 721 ali Jeršice 3, Postojna, Dežurna št.: 041 377 294 po elektronski pošti: [email protected]. Tel.: 05 726 55 47, e-mail: [email protected]

27 Komus Prepih PRESS 105x126mm RZ 18-1-21.indd 1 18/01/2021 16:38 OBČINSKE STRANI Januar 2021

Javni razpis za sofinanciranje programov v JSKD, Območna izpostava Postojna in facebook skupina PSTWJNA javnem interesu na področju športa v občini Postojna v letu 2021 razpisujeta foto natečaj »SKRITI ZAKLADI« Rok za prijavo na razpis je 1. februar 2021. Življenje, ki ga živimo že skoraj leto dni, nas je prisililo k drugačne- Prijavo je potrebno oddati na obrazcih razpisne dokumentacije, ki mu opazovanju prostora, v katerem živimo. Manj se družimo. Več se si jo lahko zainteresirani prijavitelji natisnejo s spletne strani Občine gibljemo na prostem. Sami. Opazimo, česar prej nismo. Zagledamo, Postojna ali pa jo prevzamejo v sprejemno-informacijski pisarni Ob- kar smo prej prezrli. Poiščite skrite zaklade; najdite jih v naravi, v na- čine Postojna. ravni in kulturni dediščini kraja in njegovi okolici.

Dodatne informacije so na voljo v času uradnih ur na tel. št.: 05/728- Fotografije, ki so bile posnete v letošnjem letu, v največji resoluciji 07-23 ali na e-naslovu: [email protected]. pošljite skupaj z izpolnjeno izjavo o avtorstvu in s svojimi podatki (ime, priimek, e-naslov) na elektronski naslov: [email protected] (SKRITI ZAKLADI) najkasneje do 15. 3. 2021. Podjetniški inkubator Perspektiva Postojna, v sodelovanju z Visit Ostali razpisni pogoji so objavljeni v FB skupini Pstwjna in spletni Postojna, Spot točka Primorsko-notranjske regije in RDO Postojnska strani občine Postojna. jama - Zeleni kras, je 13. januarja 2021 objavil

POZIV ZA VKLJUČITEV V PODJETNIŠKO ŠOLO START-TOURISM-UP Javni razpis za sofinanciranje ravnanja z azbestnimi odpadki Program, v katerem bodo udeleženci pridobili ključna strokovna in v Občini Postojna praktična znanja na področju podjetništva, je namenjen pripravi in izvedbi podpornih storitev pri zagonu, razvoju in rasti inovativnih Občina Postojna subvencionira 70 odstotkov stroška ravnanja z podjetij na področju turizma in z njim povezanih dejavnosti. azbestnimi odpadki iz gospodinjstev v občini, vendar ne več kot 170 EUR stroška za tono predanih odpadkov (vključno z DDV). Prijava za vključitev v program je možna do 10. 2. 2021 do 15. ure. Več informacij najdete na spletni povezavi inkubatorja. Razpoložljiva sredstva se dodelijo prijavljenim upravičencem po vr- stnem redu prispetja popolnih vlog do izčrpanja sredstev.

Javni razpis Vloga, ki se jo poda na predpisanih obrazcih, mora biti v zapeča- za zbiranje predlogov za sofinanciranje izvedbe tenem ovitku z imenom in naslovom upravičenca s pripisom »NE programov in projektov s področja družbenih ODPIRAJ - prijava na javni razpis – AZBEST« poslana priporočeno dejavnosti v občini Postojna v letu 2021 po pošti na naslov: OBČINA POSTOJNA, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna ali osebno vložena v sprejemni pisarni občine. Razpis bo objavljen na spletni strani Občine Postojna objavljen v za- četku februarja 2021. Rok za prijavo na javni razpis je odprt do 30. 10. 2021, oziroma do porabe sredstev. Prijava mora biti izpolnjena in oddana v spletni aplikaciji na spletnem naslovu: https://postojna.e-razpisi.si/si/avtorizacija/. Po oddaji vloge Več informacij in razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani v aplikaciji, je potrebno vlogo natisniti, podpisati in požigosati ter po- Občine Postojna. slati na naslov: Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna.

Dodatne informacije so na voljo v času uradnih ur na tel. št.: 05/728-

07-23 ali na e-naslovu: [email protected]. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Uveljavljanje olajšave pri informativnem FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE izračunu dohodnine

Namenitev dela dohodnine za donacije Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave, in tisti, ki želi med- letno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja vložiti Po novem lahko zavezanec za letno odmero dohodnine zahteva, da Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske se do 1 % od odmerjene dohodnine, nameni za financiranje upra- člane. Le to lahko enostavno vloži preko mobilne aplikacije eDavki vičencev do donacij. Omenjena novost se uporablja že za odmer- (Android, IOS), kjer je na voljo pred izpolnjena vloga, s podatki iz za- no leto 2020, kar pomeni, da se bo v letu 2021 vsem prejemnikom vezančeve zadnje vložene vloge. Vlogo je mogoče vložiti tudi elek- tovrstnih donacij znesek avtomatično podvojil, zato zavezancem ni tronsko preko sistema eDavki. Zavezanec pa lahko vlogo odda tudi potrebno oddati nove zahteve za namenitev. osebno ali po pošti na pristojni finančni urad.

28 Januar 2021 OBČINSKE STRANI

VRTCA POSTOJNA IN PRESTRANEK VABITA K VPISU OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2021/2022 Vpis bo od 1. 2. 2021 do 5. 2. 2021

Zaradi epidemije korona virusa v Republiki Sloveniji starši vlogo za vpis otroka v vrtec z dokazili (glej spodaj) pošljete po pošti ali jo oddate v nabiralnik pred vhodom v vrtec oziroma šolo.

Vlogo za vpis otroka v vrtec pridobite na spletni strani vrtca.

DOKAZILA ■ Starši morate k vlogi priložiti NUJNA dokazila: SGLŠ • potrdilo delodajalca o zaposlitvi za starše v delovnem razmerju, ki ne sme biti starejše od enega meseca (pogodba o zaposlitvi ni ustrezna), • kopije rojstnih listov za vzdrževane otroke v družini. ■ Starši priložite tudi dokazila po potrebi: • kopijo odločbe o otroškem dodatku, če starši prejemate otroški dodatek za 1. dohodkovni razred (odločba ne sme biti starejša od 12 mesecev), • potrdilo o vpisu za starše s statusom študenta ali dijaka, • dokazilo o enostarševski družini, če otrok živi v enostarševski družini, • potrdilo zdravnika specialista, če je bil otrok v preteklem šolskem letu iz- pisan iz vrtca zaradi zdravstvenih razlogov.

Za vsa morebitna vprašanja v zvezi z vpisom otroka v vrtec in svetovanjem glede vključevanja otroka v vrtec sta vam na voljo svetovalni delavki: Vrtec Postojna: 05 850 2438 ali 031 578 868. Vrtec Prestranek: 05 620 8504 ali [email protected]

OŠ PRESTRANEK, OŠ MIROSLAVA VILHARJA POSTOJNA IN OŠ ANTONA GLOBOČNIKA POSTOJNA v skladu s 44.členom Zakona o osnovni šoli VABLJENI NA VABIJO K VPISU OTROK V 1. RAZRED INFORMATIVNA DNEVA OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2021/22 12. 2. 2021 ob 9.00 in 15.00 13. 2. 2021 ob 9.00 Vpis bo potekal od 15. 2. 2021 do 19. 2. 2021 PREKO ZOOMA NA INFORMATIVNIDNEVI.SGLS.SI

Starši morate v skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli v 1. razred PROGRAMI osnovne šole vpisati otroke, ki so bili rojeni v letu 2015. Otroka imate pravico vpisati v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno ali začasno SSI GOZDARSKI TEHNIK prebiva. SPI GOZDAR

Zaradi epidemije korona virusa v Republiki Sloveniji vpis otrok ne bo SPI MIZAR potekal osebno na šolah. Starši boste natančna navodila o izvedbi SSI ZDRAVSTVENA NEGA vpisa dobili po pošti s strani posamezne šole, kamor glede na šolski SPI BOLNIČAR NEGOVALEC okoliš spada vaš otrok. SREDNJA GOZDARSKA IN DD VZGOJNI PROGRAM Informacije glede vpisa bodo objavljene tudi na spletnih straneh posameznih osnovnih šol. LESARSKA ŠOLA POSTOJNA www.sgls.si

29 OBČINSKE STRANI Januar 2021

Vodnik dogajanja v obcˇini Postojna

2. februar 2021 12. februar 2021 18. februar 2021 10:00 UTRJEVANJE VIZIJE 9:00 INFORMATIVNI DAN 18:00 Slovenske svetovne znamenitosti v in za leto 2021 15:00 SGLŠ Postojna ljudski dediščini ali s čim se lahko Zavod Znanje, Točka moči Postojna  Spletna videokonferenca s predstavitvijo pohvalimo  Delavnico vodi Nina Vanita Hočevar. programov v SGLŠ Postojna. Zavod Znanje, Točka moči Postojna Obvezne prijave na: Za koga: za vse, ki jih zanima izobraževanje  Predava Dušica Kunaver. Obvezne prijave [email protected] s področja gozdarstva, lesarstva ali na: [email protected]  Preko Zoom zdravstva in bivanje v dijaškem domu  Preko Zoom  Videokonferenca, aplikacija ZOOM preko spletne strani https://sgls.si/ 22. februar 2021 4. februar 2021 18:00 Tehnike spopadanja s tesnobo in jezo 18:00 SLOVENSKA LIPA – 13. februar 2021 Zavod Znanje, Točka moči Postojna moč in pomen 9:00 INFORMATIVNI DAN  Delavnica za starše. Obvezne prijave na: Zavod Znanje, Točka moči Postojna SGLŠ Postojna [email protected]  Predava Dušica Kunaver.  Preko Zoom  Spletna videokonferenca s predstavitvijo Obvezne prijave na: programov v SGLŠ Postojna. [email protected] 23. februar 2021 Za koga: za vse, ki jih zanima izobraževanje 18:00 Skrivnosti delnega posta  Preko Zoom s področja gozdarstva, lesarstva ali zdravstva in bivanje v dijaškem domu Zavod Znanje, Točka moči Postojna  Interaktivna delavnica. Izvaja Samo Fidel. 10. februar 2021  aplikacija ZOOM preko spletne strani https://sgls.si/ Obvezne prijave na: 18:00 Ponovitev – [email protected] Hujšanje »brez napora«  Preko Zoom Zavod Znanje, Točka moči Postojna 16. februar 2021 Vsak torek in četrtek  Interaktivna delavnica. 18:00 Vodena meditacija za sproščanje Izvaja Samo Fidel. Zavod Znanje, Točka moči Postojna 9:00 DRUŽENJE NA DALJAVO Obvezne prijave na:  Vodi Nina Vanita Hočevar. Obvezne prijave Po postojnskih poteh [email protected] na: [email protected] Zavod Znanje, Točka moči Postojna  Preko Zoom  Preko Zoom  Preko Zoom

Vabljeni na I TTUUAALLNNI VVIIRR daann aattiivvnnii d iinnffoorrmm

GIMNAZIJA ŠC POSTOJNA EKONOMSKI TEHNIK STROJNI TEHNIK petek, 12. 2. 2021 ob 9:00 in 15:00 AVTOSERVISER sobota, 13. 2. 2021 ob 9:00 OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH

GIMNAZIJA ILIRSKA BISTRICA

petek, 12. 2. 2021 ob 11:00 in 15:00 GIMNAZIJA sobota, 13. 2. 2021 ob 9:00 TEHNIK RAČUNALNIŠTVA

WWW.SCPO.SI

30 Januar 2021 NAGRADNA KRIŽANKA

FRANCOSKI INDUS- AVTOR: STROKOV- DENARNA FILOZOF IN NAD- TEKOČINA TRIJSKI OKSID REKA NA MATEJ NJAKINJA ENOTA MATEMATIK STROPJE V ŽILAH KONCERN V (ZAST.) JAPONSKEM MISLEJ ZA PRAVO V ZDA DESCARTES LJUBLJANI

UPOGIB TELESA V PASU NAPREJ

GOVOR- NIŠTVO, LEPOREČJE

RAZČLEN- JEVALEC MOŠKI POTOMEC ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA PRVA ŽENSKA GRŠKI REKA V BOG VOJNE FRANCIJI, NEDOTAK- DESNI Sadje-Zelenjava »ERIKA« PTICA NJENOST PRITOK Kaluža Erika s.p., Tržaška cesta 12, Postojna UJEDA RONE GRŠKI ZDENKO AFRIŠKI NEKDANJI MNENJE IZDELO- POMLADNI FILOZOF, ČASOVNI HUZJAN VELETOK NORVEŠKI O ČEM VALEC MESEC MATEMATIK TERMIN SMUČAR OLIVIER OMAR TISOČINKA KIPARSKA IN GEOGRAF GIROUD VATA (LASSE) TEHNIKA TOVARNA SLADKORJA LETALIŠČE GOROVJE V BOLGARIJI PEVEC PISANJE PESTNER RAČUNALNI- ŠKE KODE METRIČNI POUDAREK KRONIKA, RIMSKI VODNA LETOPIS CESAR ŽIVAL ŠAHOVSKA ORGANIST FIGURA OPOZORILO KAČJI GLAS KOFI INFORMA- SLOVENSKA ANNAN CIJSKA IZVRŠNI FLAVTISTKA AMERIŠKI TEHNO- ORGAN GRAFE- SKLADATELJ LOGIJA OBLASTI NAUER COPLAND LETNI GIBLJIV OBRI GOZDNI VNETNI ORGAN POSEK MEHURČEK HOBOTNIC PREBIVALEC SL. PIANIST NA JEZIKU IRSKE BERTONCELJ RIMSKA KRIVULJA SMUČARKA STRAST, BOGINJA V KOORD. BUCIK POŽELENJE JEZE SISTEMU ORIENTALSKO PAS PRI TROPSKA IGRALKA BARVILO KIMONU KUKAVICA THURMAN ZA LASE DEL PUSTNO ČEŠKI NABOJA PECIVO REŽISER ČRT VAVRA KALCIJ KANONI

OSEBA IZ OBSEDE- POVESTI NOST, O KEKCU STRAST

DOLGO- REPA POSODA VARIANTA PISANA ZA SMETI PAPIGA

V specializirani prodajalni »Sadje-zelenjava Erika« na Tržaški cesti 12 v Postojni vas vsak dan čaka raznolika ponudba kakovostnega sadja in zelenjave ter domačih izdelkov. Vabljeni! Prodajalna »Sadje-zelenjava Erika« podarja tri nagrade: 1. nagrada: sadje in zelenjava v vrednosti 40 evrov; 2. nagrada: sadje in zelenjava v vrednosti 30 evrov; 3. nagrada: sadje in zelenjava v vrednosti 20 evrov. Geslo nagradne križanke na osenčenih poljih in svoj naslov pošljite na dopisnici na naslov Postojnski prepih, Ljubljanska c. 4, 6230 Postojna ali na e-naslov [email protected] najkasneje do 9. februarja. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrajence. Izžrebani nagrajenci decembrske številke: Nagrade – dežnik in svečko s posvetilom po izbiri s spletne strani Kocka-Skripta prejmejo: - ANITA BOŠTJANČIČ, Levstikova ul. 11, 6257 Pivka; - DAMIJAN OŽVATIČ, Cankarjeva ulica 2, 6230 Postojna; - VALENTINA PENKO, Mala Brda 2 a, 6225 Hruševje. Nagrajenci naj za nagrade pokličejo na telefonsko številko: 041 772 712.

31 OHRANJENE PODOBE Januar 2021 Iz foto albuma družine Rupnik iz Brinja (Landola)

Prvo letošnjo zgodbo o naših ljudeh nam bosta pomagali orisati fotografiji, ki ju v družinskem albumu hrani Pia De Paulis Debevec. Brez njene pomoči tudi prispevka ne bi bilo. V teh čudnih časih, ko je naše gibanje omejeno, je bila prav ona ključna vez med avtorico prispevka in pripovedovalkama, Veronika in njen mož Ivan Bole, okoli leta 1930. njenima sorodnicama iz Landola – Vido Rupnik in Milko Pavčič. Za naš ča- sopis sta z veseljem delili spomine na družino Rupnik iz Brinja. Žal jih vseh ke sobe in dva hodnika. Prostori so spol je v gostilno zahajal izjemo- nismo mogli zapisati, morda pa nekoč, ob kakšni drugi priliki. bili za takratne vaške razmere lepo ma – predvsem takrat, ko moža ni opremljeni; veliko pohištva so Ru- bilo predolgo domov. Domačine, ki Prvi Rupnik, praded naših pripo- izučil za kovača, Matevž in Alojz sta pnikovi dobili od tete po materini niso uspeli plačati zapitka, so zapi- vedovalk, se je okrog leta 1865 iz se ukvarjala s furmanstvom, Stan- strani, ki je imela z možem v Trstu sovali na tablo; pili in kupovali so na Logatca priženil v Brinje k France- ko pa je bil zaposlen v tržaškem hotel. Ko sta ob prenovi zamenjala kredo. Zgodilo se je, da kateri svojih tovim . Z ženo sta imela dva sinova pristanišču. pohištvo, sta jim »staro« podarila. dolgov ni nikoli plačal, spet drugi – Jožeta, ki je odšel v Ameriko in pa je v gostilni pustil ves dnevni zase od tam ni več vrnil, ter Franca Z dohodki, ki jih je prinašala kme- Otroci so se sčasoma poročili, ne- služek. V kmečka, gostilniška in tr- (r. 1866) – ta je ostal na domačiji. tija, in s tistim, kar je zaslužil Franc kateri tudi odselili iz Landola. V vasi govska opravila so bili vpreženi vsi Izučil se je za krojača (njegovo delo kot žnidar, je družina živela soraz- so ostali trije fantje in Veronika – ta člani razširjene družine, tudi otroci; so ljudje zelo cenili in je dobro za- merno dobro. Leta 1920 sta Franc se je poročila s trgovcem iz Ljublja- pomagat so prišli tudi tisti že odse- služil) ter se 1895 poročil z vaščan- in Marija kupila nekdanjo Tišlerjevo ne, Ivanom Boletom. Od trgovca in ljeni. Teta Veronka, kot so ji rekli, »ni ko Marijo Jager. Skupaj sta skrbe- hišo s pripadajočim posestvom, le gostilničarja Kiauta (njegova druži- nikogar šparala«. Tudi sebe ne, saj la za kmetijo. Med letoma 1896 in streljaj oddaljeno od stare hiše. Po- na je izvirala iz Italije) sta najela t. je posel birtinje opustila šele zaradi 1916 se jima je rodilo kar 11 otrok; drli so jo in zgradili novo, prostorno, i. Lahovo hišo (v njej je danes Dom bolezni, ko je bila stara že čez 75 let. dva sta zaradi davice umrla čisto za tisti čas nobel hišo, z balkonom krajanov), pa tudi gostilno (stala je Njen delovni dan se je običajno za- majhna in sta pokopana v sku- in dvema straniščema (na ganku in nasproti). Ko so moža Ivana zaradi čel pred zoro, končal pa šele takrat, pnem otroškem grobu za zahodno v pritličju – v zadnjem delu hiše). politične dejavnosti za pet let zaprli ko so se za zadnjim gostom zaprla škarpo pokopališča pri sv. Nikola- Čeprav so pri gradnji pomagali (najprej v tržaški Coroneo, nato še vrata. ju, zaradi bolezni je še zelo mlada tudi otroci, se je ta zavlekla, saj sta na otok sv. Helene), se je Veronika umrla tudi prvorojenka, odraslo morala sinova Matevž in Alojz na s sinom preselila k staršema. V do- Druga svetovna vojna je od družine pa je osem otrok – Helena, Vero- služenje vojaškega roka. Nadstro- mači hiši, kjer so takrat živeli še bra- terjala tudi krvni davek. Marca 1944 nika, Franc, Matevž, Alojz, Ivanka, pna hiša (vanjo so se vselili aprila tje Alojz z družino ter neporočena je bil v okolici Brežca pri Divači v Henrik in Stanko. Mama je vse tri 1929) je imela v pritličju veliko ku- Matevž in Stanko, je okoli leta 1935 spopadu z Nemci ubit najmlajši sin hčere poslala k teti v Trst, kjer so hinjo, dva večja prehodna prosto- odprla trgovino. Med drugo vojno Stanko (takrat član okrožnega odse naučile kuharskih veščin, dva od ra, prostor, v katerem je bila kasneje je v hiši ostala sama z materjo in bora OF za Pivko), le dober mesec otrok – Ivanka in Stanko – sta kon- trgovina, in več manjših pomožnih s hlapcem. Skupaj so skrbeli, da je kasneje pa je bil skupaj še z 51 so- čala meščansko šolo, Henrik se je prostorov, v nadstropju pa štiri veli- kmetija obstala, kajti oče je umrl, trpini na ulici Ghega v Trstu obešen mož je bil dvakrat zaprt, trije bratje Veronikin mož Ivan Bole. V nekro- pa so bili internirani v Nemčijo ozi- logu ob Veronikini smrti leta 1983 roma Italijo in se vrnili konec 1945. preberemo, »da je bila partizanom Po vojni je oblast trgovino naciona- prava krušna mati«. Družina je or- lizirala, Veroniki pa so po letu 1950 ganizirala zbiranje hrane in druge- dovolili odpreti gostilno. Postala je ga materiala za partizane. Veronika zbirališče domačinov, dobro znana je za svoje delo prejela tudi medaljo daleč naokrog. V njej so se usta- zaslug za narod. A kot da vse, kar vljali furmani (ki so takrat še vozili je doživela, ni bilo dovolj. Tudi pona kratkih razdaljah), lovci in dru- vojna oblast družini ni prizanašala. gi, pozneje tudi turisti. Za gostilno Označila jih je kot nezanesljive in jih je bil med moškimi zelo priljubljen vedno znova bremenila z različnimi balinc, za osminko vina pa so radi dajatvami. vrgli tudi partijo briškole ali trše- Razširjena družina Rupnik, dva od otrok že s svojo družino. Besedilo: Alenka Čuk; fotografiji: Pia De Fotografirani so na vasi okoli leta 1932. ta, medtem ko je bila med mlajši- mi priljubljena marjanca. Nežnejši Paulis Debevec.