Eric Chappell Kraja

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA 20 let nove hiše 10 let narodnega gledališča

SKUPAJ NAPREJ GRADIMO NAŠE GLEDALIŠČE Zasedba ...... 2 O avtorju Eric Chappell ...... 4 Jure Gantar Gledališka nanizanka v štirih epizodah...... 9 Marijana Koren Protislovja lastnine...... 15 Gojmir Lešnjak Gojc V Spriggsov zagovor!...... 19 Branko Drekonja Kraja (karikatura)...... 20 Nagrada Srečko Fišer...... 25 In memoriam Primož Bebler...... 26 Različno pravično Neven Borak...... 28 Pregled sezone 2012/2013 v SNG Nova Gorica...... 30

1 Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, sezona 2013/2014, uprizoritev 4 Premiera 12. decembra 2013 na velikem odru SNG Nova Gorica

Eric Chappell

KRAJA Theft Prevajalka Tina Mahkota

Režiser Jaša Jamnik Dramaturginja Ana Kržišnik Lektor Srečko Fišer Scenografinja in kostumografinja Vasilija Fišer Avtor glasbe Davor Herceg Oblikovalec svetlobe Samo Oblokar

Vodja predstave Boro Vujičić, šepetalka Urška Modrijan. Tehnični vodja Aleksander Blažica, tonski in video mojstri Vladimir Hmeljak, Majin Maraž (vodja) in Stojan Nemec, lučni mojstri Samo Oblokar (vodja), Marko Polanc in Renato Stergulc, rekviziterja Damijan Klanjšček in Jožko Markič, frizerki in maskerki Hermina Kokaš in Katarina Božič, garderoberki Jana Jakopič in Mojca Makarovič (vodja), odrski mojster Staško Marinič, odrski tehniki Dean Petrovič, Bogdan Repič in Dominik Špa- capan, vrviščarja Damir Ipavec in Ambrož Jakopič, odrski delavec Jure Modic, šivilje Nevenka Tomašević (vodja), Marinka Colja in Tatjana Kolenc, mizarja Darko Fišer (vodja) in Marko Ipavec.

Predstava ima odmor. 2 Trevor Farrington Tomislav Tomšič k. g. John Miles Gorazd Jakomini Jenny Farrington Arna Hadžialjević Barbara Miles Maja Nemec Spriggs Gojmir Lešnjak Gojc k. g. 3 O avtorju

Eric Chappell

Nekega vročega dne v začetku sedemdesetih si je Eric Chappell (1933, Grantham, Velika Britanija), zaposlen kot finančni nadzornik v elektrodistribucijskem podjetju East Midlands Electricity Board, v Leamingtonskih toplicah pre- ganjal čas s časopisom. Naletel je na zgodbo o črnskem študentu, ki se je v nekem hotelu predstavljal za afriškega princa; hotelsko osebje je bilo nad tem tako impresioni- rano, da ga je res postreglo kot kralja. Chappell je menil, da je to odlična ideja za igro. Ker je bilo njegovo poznava- nje luksuznih hotelov omejeno, je zgodbo postavil v hišo s podnajemniškimi stanovanji in tako je nastala njegova prva igra The Banana Box (Škatla za banane) (Hampstead Theatre Club, 1970; Apollo Theatre, 1973).

Ta igra je bila predloga za kasnejšo humoristično nadalje- vanko (Vlaga v zidu), ki so jo na televizijski postaji ITV predvajali med leti 1974 in 1978 z Leonardom Rossiterjem v glavni vlogi. Na televizijski postaji BBC, ki jo je kasneje uvrstila med sto najboljših humorističnih nani- zank, pa so scenarij sprva zavrnili, češ da vsebuje preveč šal. Vsekakor je nadaljevanka postala klasika, po kateri Chappell slovi še danes in ki večkrat zasenči njegove osta- le televizijske, sploh pa gledališke komedije. Prejela je tudi nagrado BAFTA (The British Academy Film Award) za naj- boljšo situacijsko komedijo in leta 1979 nagrado Evening Standard Film za najboljšo komedijo.

Preden se je lotil pisanja dialogov, se je Chappell preizkusil

4 Eric Chappell

že v pripovedništvu; agentom je poslal nekaj besedil, vendar podjetju, ki mu je priskrbelo material za večino njegovih naj- mu, kot večini dobrih dramatikov, ni šlo. Celo žena Muriel je boljših komičnih likov. Ti so tipični povzpetniški sanjači ali menila, da njegovo pisanje ni kaj prida. Bil je star že skoraj zafrustrirani pisarniški delavci, zaznamovani s svojo razred- štirideset let, ko je odkril, da je boljši v pisanju dramatike, in no pripadnostjo in okoljem, v katerem živijo. Njegove kome- to mu je spremenilo življenje. Sam je rekel: »Ko odkriješ, da dije se odlikujejo po dobro začrtanih karakterjih, čudaških nekaj znaš, moraš to razvijati.«1 Zato je, potem ko je že na- obratih v govoru, neverjetnih gagih in mojstrsko izpisanih, pisal The Banana Box in so ga ljudje s televizije vprašali, če hitro tekočih zgodbah. Chappellovo pisanje je suho in duho- lahko napiše humoristično nanizanko, brez zadržkov sprejel vito, njegov humor pa izraža pristno razumevanje človeških ponudbo: »V tem poslu ne rečeš ne.«2 stanj. Lahko bi rekli, da njegove humoristične nanizanke tudi zahtevajo poseben igralski stil: tako kot ima denimo Po uspehu z The Banana Box je nato leta 1973 pustil službo David Mamet svojo govorico, jo ima tudi Eric Chappell. in začel pisati profesionalno. Pisal je za televizijo; njegove Sam je leta 1980 v nekem intervjuju povedal: »Menim, da je največje uspešnice so še: The Squirrels (Veverice) (ITV, moja vrlina v pisanju naturalistične komedije; pišem, kolikor 1974–77), (Capin) (ITV, 1982–83), Home to realistično je mogoče, ne da bi izgubil smisel za humor.«3 Roost (Sam vanjo pade) (ITV, 1986–1990) – vse te so bile nagrajene z nagrado PYE TV Award; Only When I Laugh Chappell je uspel ohraniti zanimanje televizijskih producen- (Samo, ko se smejim) (ITV, 1979–82), Duty Free (Brez tov dvajset let; v tem času je napisal čez dvesto epizod za carine) (ITV, 1984–86), Singles (Samski) (ITV, 1988–91), humoristične nanizanke. Po letu 1996 pa je začel pisati gle- Fiddlers Three (Trije goslači) (ITV, 1991) in njegova zadnja, dališke komedije, saj je njegova televizijska kariera začela Haggard (ITV, 1990–1992). Navdih zanje je črpal iz delav- drseti navzdol. Povedal je: »Začutil sem, da ni več interesa. skega okolja Granthama, kjer je odraščal, in iz dvaindvaj- Pojavila se je poplava detektivk in limonad. Ko sem začenjal, setletne delovne prakse nadzornika v elektrodistribucijskem je bilo sedem humorističnih nanizank na desetih najbolj gle- danih programih. Na koncu je bila ena na tridesetih.«4 1 http://www.thetelegraphandargus.co.uk/news/local/ localbrad/10512968.Writer_Eric_Chappell_tells_how_Rising_ Damp_inspiration_came_about/ 3 http://eustonfilms.blogspot.com/2012/06/misfits-by-eric-chappell- 2 http://www.thetelegraphandargus.co.uk/news/local/ yorkshire-tv.html localbrad/10512968.Writer_Eric_Chappell_tells_how_Rising_ 4 http://www.thetelegraphandargus.co.uk/news/local/ Damp_inspiration_came_about/ localbrad/10512968.Writer_Eric_Chappell_tells_how_Rising_ Damp_inspiration_came_about/ 5 Danes ne piše več za televizijo in je vesel, da je izstopil iz nov, ki priletijo na tla, ali gledam, kako ljudje zaspijo.«7 podganje dirke in se lahko posveča pisanju iger. To pa ima, kakor pravi, tako prednosti kot slabosti: »vsekakor pogre- Tokrat uprizorjeno besedilo Kraja je komedija in triler hkrati. šam denar«, pravi osemdesetletni komediograf. »Ampak ko Prvič je bila uprizorjena leta 1995 v Theatre Royal v Wind- je na televiziji predvajana tvoja nadaljevanka, dobiš največ sorju. V Sloveniji Krajo, tako kot samega avtorja, uprizar- dva telefonska klica, mogoče tri, če je rating visok. Če pa je jamo prvič. Krajo zaznamujejo kratke replike in ostroumne eno mojih besedil uprizorjeno na majhnem odru pred 160 opazke o zakonu, denarju in zločinu. Chappel pravi, da si je ljudmi, so govorice in odzivi toliko bolj vznemirljivi. Ljudem takšno igro želel napisati že leta: » … je dobro napisana, je všeč ali pa jim ni všeč, ampak vsekakor od njih dobiš nek zelo smešna in liki so preprosto čudoviti. Vsakdo pozna odziv.«5 »Napisati igro in jo objaviti je kot napisati sporočilo kakšnega Johna, Trevorja, Jenny in Barbaro, in to je tisto, in ga odposlati v steklenici. Nikoli ne veš, kje bo končala.«6 kar res naredi to igro. Pogosto slišimo, da je med komedijo Njegove igre, več kot dvajset jih je, uprizarjajo po celem in tragedijo tanka črta, in ti liki so vsak po svoje tragični in svetu; Chappell je danes brez dvoma eden največjih britan- komični obenem.«8 skih piscev komedij. Med njegovimi najboljšimi odrskimi deli so: že omenjena The Banana Box, Only When I Laugh Pripravila A. K. (ki temelji na predhodni humoristični nanizanki), Up and Running (V polnem teku), Natural Causes (Naravni vzroki), Haunted (Obseden) in Theft (Kraja).

Kljub svoji eksplicitni komedijski naravnanosti pa se je preizkusil tudi v pisanju psihološkega trilerja. Kot sam pravi, je bil Dead Reckoning (Račun z mrličem) njegova prva »resna« igra. »Prej tega nisem počel, ker sem si mislil, da sem pač pisec komedij. Ampak ko sem dobro premislil, sem ugotovil, da je med pisanjem komedije in trilerja veliko podobnosti. V komediji ljudi nasmejiš, tako da jih presenetiš. Enako je v trilerju: presenečenje dvigne ljudi s stolov. Težava je edino v tem, da pri komediji lahko meriš odziv ljudi po smehu. Pri trilerju pa ne moreš meriti tišine. Lahko samo poslušam zvok papirčkov od bombo-

7 http://www.gazette-news.co.uk/leisure/theatre/8496361.Writing_ 5 http://www.gazette-news.co.uk/leisure/theatre/8496361.Writing_ Rising_Damp_was_easy___but_a_thriller__Eric_Chappell_talks_ Rising_Damp_was_easy___but_a_thriller__Eric_Chappell_talks_ about_his_first__serious__play/ about_his_first__serious__play/ 8 http://www.watfordobserver.co.uk/leisure/theatre/ 6 http://www.thetelegraphandargus.co.uk/news/local/ cfutheatrefeatures/9037933.Burglar_turns_the_tables_in_Eric_ localbrad/10512968.Writer_Eric_Chappell_tells_how_Rising_ Chappell_s_whodunit/ Damp_inspiration_came_about/ 6 Gorazd Jakomini in Maja Nemec

7 Tomislav Tomšič in Gojmir Lešnjak Gojc

8 Jure Gantar Gledališka nanizanka v štirih epizodah

1 telektualni nivo od sočasne filmske ali televizijske produk- cije. A sredi šestdesetih novi mediji gledališču odvzamejo Vse od leta 1895 naprej, ko brata Lumière posnameta L‘A r- še to zadnje zavetišče, in sicer tako, da si preprosto pris- roseur arrosé, devetinštirideset sekund dolg igrani film, v vojijo tudi absurd. Ko v kinematografih začnejo vrteti nad- katerem nagajivi deček s cevjo za zalivanje poškropi pre- realistične komedije Richarda Lesterja in Beatlov (scenarij senečenega vrtnarja, se je gledališka komedija neprestano zanje napiše tudi Orton), ter še bolj očitno, ko na BBC-ju prisiljena soočati s krizo žanrske identitete. Medtem ko ji v začnejo predvajati kultno nanizanko Monty Python‘s Flying začetku dvajsetega stoletja z osredotočanjem na besedni Circus, ki na malih zaslonih dobesedno uprizori tekmo humor še nekako uspe parirati nemim burleskam, z izu- med nogometnima moštvoma grških in nemških filozo- mom zvočnega filma polagoma izgubi to prednost. Njen fov, angleška gledališka komedija ne zmore več kljubovati položaj postane še bolj vprašljiv, ko se v dnevnih sobah po pritiskom množične kulture. V začetku sedemdesetih zato vsem svetu pojavijo televizijski sprejemniki. Ti še najbolj spremeni svoj pristop: namesto da bi se novim medijem zahtevnim gledalcem omogočijo, da se lahko zabavajo, ne upirala, se jim začne prilagajati. da bi se jim bilo treba pri tem premakniti iz udobnega nas- lonjača. Humoristične nanizanke, ki jih televizijske postaje Eric Chappell, avtor Kraje, je eden izmed teh novih piscev, v Veliki Britaniji začnejo oddajati že kmalu po koncu druge ki jim uspe premostiti vrzel med gledališko komedijo in te- svetovne vojne, si zelo hitro priborijo primat osrednjega levizijsko humoristično nanizanko. Njegov prvi odrski uspeh proizvajalca smeha in humoristične nanizanke, kakršni sta je bila komedija The Banana Box (Škatla za banane) iz leta na primer Marriage Lines (Zakonske vrstice) ali Steptoe 1971, ki pa je postala še veliko bolj priljubljena, ko so jo pod and Son (Steptoe in sin), kmalu postanejo univerzalni ključ naslovom Rising Damp (Vlaga v zidu) prenesli na televizijske za razumevanje značilno angleškega smisla za humor. ekrane. Po zaslugi petletne prisotnosti te nanizanke na bri- tanski televiziji je med leti 1974 in 1992 Chappell praktično Zadnji poskus ustvarjalnega upora proti humoristični dik- hišni scenarist neodvisne televizijske postaje ITV, za kate- taturi novih medijev v Veliki Britaniji predstavlja absurdno ro med drugim pripravi naslednje nanizanke: The Squirrels gledališče. S svojo navezanostjo na filozofijo eksistencia- (Veverice), Only When I Laugh (Samo, ko se smejim), The lizma dramatiki, kot so Samuel Beckett, Harold Pinter in Joe Bounder (Capin), Duty Free (Brez carine) in Orton, gledališko komedijo pomaknejo na povsem drug in- (Sam vanjo pade). A hkrati še zmeraj piše tudi gledališke

9 komedije, ki pa več dolgujejo Richardu Waringu kot Oscar- verjetno ne bi prav ničesar pogrešali. Resda smo navajeni, ju Wildu. Z našega stališča so še posebej zanimive tiste, da so gledališke predstave daljše kot trideset minut, a če bi ki jim je uspelo zaživeti tako v gledališču kot na televiziji. imeli Krajo za enodejanko, bi bili ob koncu prvega prizora Nanizanka Duty Free je, recimo, nastala na podlagi komedije prepričani, da se je igra pač končala, ko je bistroumnemu in We‘re Strangers Here (Tukaj smo tujci), medtem ko je bila zgovornemu krimnalcu uspelo prelisičiti svoje naivne žrtve. Only When I Laugh najprej humoristična nanizanka in jo je Ne glede na to, kako besno John maha z revolverjem, je Chappell šele kasneje priredil tudi za gledališke odre. občinstvo ob koncu prvega prizora prepričano, da je razu- melo, kaj se v igri dogaja, in ne pričakuje nestrpno, kaj se bo 2 zgodilo, ko se luči na odru spet prižgejo.

Tudi Kraja je na določen način križanec med gledališko igro Drugi prizor prvega dejanja poteka na zelo podoben način. in humoristično nanizanko. Čeprav gre na prvi pogled za Čeprav se začne le pol ure po zaključku prejšnjega, po če- povsem tradicionalno komedijo, podrobnejša razčlemba mer bi lahko sklepali, da sta tesno povezana, bi Chappello- pokaže, da je njena zgradba pravzaprav bliže televizijski kot vo igro brez večjih težav lahko začeli spremljati šele tukaj. odrski. V primerjavi z zapleti gledališke komedije, ki nače- Kakšno minuto ali dve bi trajalo, preden bi ugotovili, kdo je loma stopnjuje dramsko napetost in, vsaj po Freytagovem poročen s kom, v čigavi hiši se odvija dogajanje in zakaj mnenju, gradi dramaturške piramide, so humoristične na- John Spriggsu grozi z revolverjem, potem pa bi mirno uži- nizanke navadno ciklične narave. V prvi epizodi vzpostavijo vali v nadaljevanju duhovitega dialoga. Tako kot v epizodi pripovedno strukturo in jo potem v vseh naslednjih zvesto humoristične nanizanke, kjer je velika večina štosov pov- reciklirajo. Klasicistični ideal treh enotnosti v humorističnih sem neodvisna od konteksta, se tudi Kraji lahko priključi- nanizankah nadomesti težnja po tem, kar ameriški kritik mo sredi dogajanja. Bolj ali manj vsi podatki, ki jih potre- Larry Mintz poimenuje »zaključenost« kraja, časa in doga- bujemo, da se Chappellovim vicem nasmejimo, so na voljo janja. Velika večina televizijskih komedij se dogaja v vedno znotraj epizode same in le malokateri dovtip zahteva, da se istih prostorih, z ozko omejenim naborom oseb ter podaja zavedamo, kaj se je zgodilo v prejšnjem prizoru. Tako kot v zgodbo, ki jo je mogoče začeti, razviti in zaključiti v slabe prvem tudi v drugem prizoru Spriggs vsaj navidez pojasni pol ure. Pripovedni ritem humoristične nanizanke je zato vsa nerešena vprašanja: najprej opiše, kaj ga je prisililo že v temeljih popolnoma drugačen kot v gledališki kome- v kriminalno kariero, nekaj kasneje razkrije poreklo Joh- diji: zapleti so dokaj preprosti in ne zahtevajo posebnega novega premoženja in navsezadnje razloži, kaj dela denar predznanja; značaji junakov se ne razvijajo, ampak ponav- v sefu in kaj broška v predalčku. Dejstvo, da vse skupaj ljajo; njihova dejanja navadno ne puščajo trajnih posledic, ni popolnoma res, je z dramaturškega stališča popolno- temveč so hitro pozabljena. ma nepomembno. Važno je, da je resnica vsaj začasna. In čeprav se prizor zaključi s strelom in občinstvo v trenutku, Tudi v Kraji so vsi štirje prizori zaključene celote, oziroma ko se spusti zavesa, vsaj teoretično ne ve, kaj se je zgodilo miniaturne epizode, ki jim manjkajo le reklame med odmori. z nesrečnim Spriggsom, lahko v zaključku prvega dejanja Prvi prizor prvega dejanja, recimo, se začne s Trevorjevim opazi predvsem ponovitev strukture prejšnjega prizora, kar vstopom v dnevno sobo Milesovih, zaključi pa z domnevnim nakazuje, da se bo tudi preostanek predstave odvijal na pobegom vlomilca Spriggsa. Če bi se igra končala tukaj, podlagi podobnega vzorca.

10 In dejansko je tako. Oba prizora v drugem dejanju Kraje mobila odzove z malce dvolično ogorčenostjo. Vse drugo prav tako spominjata na samostojni epizodi humoristič- ostaja nespremenjeno: še zmeraj imamo občutek, kot da ni ne nanizanke, le da se mora Chappell tokrat potruditi, da pravega razpleta, in verjetno nas ne bi prav pretirano pre- v obeh nadaljevanjih upraviči prisotnost vlomilca, ne pa senetilo, če bi se po koncu drugega dejanja zavesa vnovič sorodnika ali soseda, kot bi zahtevala nenapisana pravi- dvignila in bi se Spriggs spet prikazal na odru. la televizijskih komedij. Tretji del gledališke nanizanke se začne z domnevno ranjenim Spriggsom, ki pa seveda ni v 3 nikakršni nevarnosti. Medtem ko bi ga trideset let prej Pin- ter ali Orton ubila in potem poskušala skriti njegovo trup- Pa še eno značilnost televizijske dramaturgije lahko opazi- lo, se Chappell pod vplivom ustaljene televizijske poetike mo v Kraji. V nasprotju s britansko gledališko komedijo, ki zadovolji s tem, da vlomilca oživi in mu znova omogoči, večji del dvajsetega stoletja na odru zlepa ne meša druž- da se začne poigravati z ostalimi štirimi junaki. Tudi ob benih slojev, Chappellovo besedilo svoj komični navdih tretji ponovitvi dogajanje v Kraji sledi identični dramaturški išče prav v kontrastih med delavskim in srednjim razre- formuli: oba para se še tretjič spreta, Spriggsu spet uspe dom. Kraja je na svojski način ironična dramatizacija raz- spreobrniti enega izmed junakov, znova poskusi pobegniti rednega boja v Blairovi »cool Britanniji« in v tem pogledu in še enkrat pride do streljanja. veliko bliže značilnim humorističnim nanizankam kot pa gledališkim farsam Petra Shafferja ali Alana Ayckbourna. Kot pravi britanski strokovnjak za množične medije Steve Še posebej Spriggs, ki s svojo prestopniško iznajdljivostjo Neale, je epizoda televizijske nanizanke uspešna takrat, ko zavestno presega ozke okvire kapitalistične moralke, spo- nas do te mere spominja na prejšnja nadaljevanja, da lahko minja na kultne junake televizijskih nanizank, kakršen je, prepoznamo njeno zvrstno pripadnost, a je hkrati od njih recimo, Derek Trotter (»Del Boy«) iz serije Only Fools and dovolj drugačna, da nas še zmeraj lahko zanima. In natan- Horses (Samo bedaki in konji). Spriggs sicer ni nikakršen ko takšno ravnovesje uspe v Kraji vzpostaviti Chappellu. Vsi revolucionar, je pa vsekakor tujec v razkošni hiši in s svojo štirje prizori v igri so variacije na temo moralne hinavščine drugačnostjo pomaga razgaliti plehkost diskretnega šarma srednjega razreda: ravno toliko so si podobni, da jih lahko angleške buržoazije. med seboj primerjamo, in toliko različni, da v njih vendarle uživamo. Tudi v sklepnem prizoru igre, kjer bi morali po lo- Vsaj v Angliji prav televizija delavskemu razredu ponu- giki klasične komične dramaturgije pričakovati razplet, zato di prvo pravo prižnico, s katere se lahko uspešno brani spremljamo zgolj novo različico že videnega. Pripovedni pred elitističnim diktatom srednjega razreda. In čeprav je ritem nemara res ni tako predvidljiv kot v tipični epizodi Chappellova kritika britanske družbe v Kraji bržkone prej humoristične nanizanke, ampak še zmeraj ponavlja vse te- blaga polemika z medijsko idealizacijo življenja na angle- meljne komične trópe is prejšnjih treh prizorov. Spriggs jo škem podeželju kot pa poziv na rušenje Buckinghamske znova pobriše in še enkrat simbolično umre; spet opazuje- palače, vendarle ne smemo pozabiti, da ji uspe premostiti mo, kako različni junaki poskušajo odpreti sef; in slišimo prepad med gledališčem kot umetnostjo privilegiranih in nove razlage starih skrivnosti. Edina opazna razlika med televizijo kot zatočiščem neambicioznih. S tega stališča je zadnjim prizorom in prejšnjimi je v tem, da je ob koncu vsak gledalec, ki ga Chappellu uspe speljati izpred malega Kraje oropan tudi tat sam in da se na krajo ženinega avto- ekrana, zmagoslavje gledališča v živo.

11 Maja Nemec, Gorazd Jakomini, Gojmir Lešnjak Gojc, Tomislav Tomšič in Arna Hadžialjević

12 13 Maja Nemec in Gojmir Lešnjak Gojc

14 Marijana Koren Protislovja lastnine

Pojem lastnine spada v posebno vrsto protislovnih pojmov, pustil. Ne zgodovina ne statistika nista nikoli bili na strani pri katerih se sploh ne zavedamo, kako zagonetni so, dok- tistih, ki brezglavo tvegajo. ler o njih ne pričnemo zelo trezno in natančno razmišljati. Pričnimo z najbolj razvidnim protislovjem lastnine: na eni Ker pa je tveganje večni spremljevalec akcije, so za akcijo strani se kaže kot nekaj nadvse materialnega, kot posest nekoliko bolj pripravljeni tisti, ki nimajo veliko. Njih lastnina nekoga, v katero se lahko zaletimo. Na drugi strani pa je, ni otopila, saj nimajo kaj izgubiti, kvečjemu lahko z akcijo in to ne le če vzamemo v ozir intelektualno lastnino, nekaj nekaj pridobijo. Manko premoženja ali, kot temu pravimo, povsem eteričnega, nematerialnega. Protislovje med ma- pomanjkanje, je sila, ki sproža akcijo, premoženje pa je terialnim in nematerialnim vidikom lastnine se tako kaže inercija, ki sili v pasivizacijo. Lastnina pomeni imeti, po- v tem, da vsako konkretno materialno lastnino v temelju manjkanje pomeni biti, biti aktiven. In če gremo z asoci- omogoča le družbeni dogovor, ki opredeljuje, čigava je acijami še korak dlje: lastnina sproža zavist in skušnjavo, lastnina ter da je lastnina drugega nedotakljiva. Nekaj mili- pomanjkanje, ki vodi v akcijo, pa sočutje in druge kolek- jonov evrov težko jahto drži nad gladino osebnega premo- tivne občutke, ki krepijo družbeno vez. In zopet trčimo ob ženja le nekaj členov v zakoniku, ki ureja področje lastnine. še eno od protislovij lastnine: bogastvo bi moralo družbo Le nekaj členov lastnino lastnikov loči od zavistnih pogle- povezovati in krepiti, dejansko pa ima tendenco, da se po- dov tistih, ki nimajo. razdeljuje na neenakomeren način, kar ima družbeno raz- diralne učinke. Lastnina je po eni strani globoko povezana s pasivizacijo. Lastiti si pomeni biti otopljen, očaran s tem, kar imaš ali Še bolj odločno akcijo sproža odvzeta lastnina, pa naj imajo drugi. Lastnina nas fascinira in zaslepi, v njeni na- bo odvzeta z zaplembo ali krajo. Zato ni enakovredno, če ravi je nekaj vsiljivega. Kdor ima, ima svojo lastnino ves si od rojstva brez vsega ali pa so ti bile stvari odvzete. čas v mislih. Več ima, bolj je zaposlen z njo in posledično Kdor nikoli ni imel veliko, ne bo zblaznel, če mu vzamejo manj pripravljen delovati izven okvirov in varnostnih oko- nekaj malega, kar ima. Nasprotno pa ne drži: več imaš pov, ki si jih je ustvaril okrog svojega premoženja. Kdor in bolj si sam zaslužen za to, bolj si družbeno nevaren, ima, ne tvega ali pa tvega le, dokler ima občutek, da tve- če ti bogastvo vzame dolga roka pravice ali pa spretne ganje lahko obvladuje. Če bi tisti, ki veliko ima, tveganja roke tatov. In tako nastopi še eno protislovje, povezano ne obvladoval, nikoli ne bi imel toliko. Kar pa nikakor ne z lastnino: premoženje naj bi zagotavljalo materialno var- izključuje, da do premoženja ni prišel s stavo. Ampak če nost in s tem duševni mir, a ni tako: več imaš, bolj si je premoženje ohranil, potem je ruleto slej ko prej tudi za- zaradi tega živčen.

15 Na naše dojemanje lastnine ne vpliva le občutek tega, kaj stoji kapital, lastnina, ki služi ustvarjanju nove vrednosti, in pomeni biti premožen ali reven, ampak predvsem nekaj, na drugi strani delo. Na eni strani stojijo delodajalci s svojo kar je tesno povezano s pravom: pravica. Lastnina in teorijo lastnine, na drugi strani pa delavci s svojo. pravica sta tako prepletena pojma, da v razvitih zahodnih družbah veljata skorajda za sinonima. Že sama raba be- V soočenju dveh ekstremov, lastnika, ki investira v kapital, sede pravica je takšna, da napeljuje na lastnino. Človek in delavca, ki ima le lastno zmožnost dela, se istočasno ima namreč vedno pravico do določene stvari ali nestvarne soočata tudi dva vidika prava in dve pojmovanji lastnine: entitete, pravica je torej vedno pravica do nečesa ali nad pozitivno in naravno pravo. Lastnik kapitala bo svojo lastni- nečem. Nemški filozof G. W. F. Hegel je šel celo tako daleč, no upravičil na pogodbeni oziroma pozitivno pravni način. da je prepletel lastnino, pravico in svobodo. In to ne katero- Zanj je njegova lastnina utemeljena s pozitivno zakonoda- koli lastnino, ampak lastnino lastnega telesa. Lastno telo je jo, ki ureja lastninske pravice. Vse pravice, ki izhajajo iz prva lastnina in pravica, da svobodno razpolagamo z njim, lastniškega razmerja, vzdržuje izključno črka zakona. In je način, kako sam pojem svobode v svetu najde svojo samo dokler bo zaupal v zakon, bo lastnik pripravljen biti prvo pojavno obliko. Ta prva lastnina, posest lastnega tele- podjetnik. sa in s tem pravica razpolaganja z njim, je tako šele pogoj za vse nadaljnje lastniške odnose. S telesom se torej rodita Z vidika delavca, ki ima le svojo zmožnost dela, s katero lah- dva velika pojma zahodne tradicije: svoboda in pravica. ko razpolaga na bolj ali manj svoboden način, pa je lastnina nekaj precej manj abstraktnega. Zagotovo ne potrebujemo Vendar ima v tem filozofskem nazoru tudi pravica do svo- nobenega pozitivnega zakona, da bi nas prek njega razsvet- bodnega razpolaganja z lastnim telesom mejo: čeprav je lila luč razuma in bi nam s tem postalo jasno, da je delavec, telo lastnina vsakega človeka, je svobodnemu človeku ki v delovni proces prenaša učinke svojega dela, tudi lastnik samomor prepovedan. Zakon je lahko uspešni služabnik teh učinkov, vse dokler ne dobi plačila zanje. Kajti z vidika pravice le, dokler strogo prepoveduje samomor. Razlog je delavca, ki si lasti svojo zmožnost dela, se po naravnem ta, da bi bila s samomorom odpravljena vsaka možnost pravu lastnina utemeljuje preko delovnega učinka. svobodnega razpolaganja z lastnim telesom, ki je temelj vsake nadaljnje pravice. Z drugimi besedami poveda- Lika lastnika in delavca sta bila predstavljena na tako pla- no: svobodni človek nima pravice, da si s samomorom stičen način zato, da bi prek njiju soočili dva diametralno sam zapre možnosti za udejanjanje svobode: svobodni nasprotna pojma lastnine. Lastnina lastnikov kapitala, ki so človek nima pravice, da bi svobodno izbral ne-svobodo. dandanes izkristalizirani v podobi delničarjev, stoji in pade z veljavnostjo lastniških pogodb, ki jih utemeljuje pozitivna Razvito tržno gospodarstvo naj bi temeljilo na lastnini, ki zakonodaja. Predvsem podoba malega delničarja, ki inve- je zagotovljena z zakonom in delovanjem pravne države. stira v lastniške deleže zgolj zavoljo pričakovanih dividend Ta pa mnogokrat preide v konflikt z neko drugo in dru- in ne zavoljo realnega nadzora nad podjetjem, nam kaže, gače utemeljeno lastnino. Mnogokrat se pozablja na dru- kako abstraktna je lahko lastnina. Dandanašnji, ko izigrani gega velikega protagonista, ki nastopa na trgu, na delo, delavci zapuščajo delovna mesta propadlih podjetij, kate- natančneje na delo kot zmožnost, ki izvira iz svobodnega rih stečajna masa ne bo zadoščala niti za poplačilo plač, razpolaganja z našo prvo lastnino, s telesom. Na eni strani pa čedalje bolj prihaja v ospredje pojem lastnine, ki izhaja

16 iz naravnega prava. Delavčeva lastnina izhaja iz vsakega realnost in s tem ne vznikne le dvom v sumljive malverza- napora vloženega dela in ne iz pogodbene transakcije. cije lastnikov, ki načrtno izčrpavajo že tako shirano podje- In zagotovo ni naključno, da je v času gospodarske rasti tje na robu ekonomskega zloma, ampak celo v legitimnost dominanten pogodbeni koncept lastnine, v času recesije, dividendnih donosov, ki so z vidika pozitivnega prava sicer ko nespoštovanje pogodb okuži celotno gospodarstvo, pa povsem legalni. Delavec, ki ni prejel zadnjih petih plač in jih prihaja v ospredje delovna teorija lastnine. tudi nikoli ne bo, stoji na drugem bregu kot lastnik, ki je na- redil vse, da bi se insolvenčni postopek čim bolj zamaknil, Recesija in splošni gospodarski ter družbeni pesimizem kar mu je omogočilo, da je izčrpal, kar je le bilo mogoče, sta potrebna, da postanejo zopet vidni temeljni družbeni in to na prebrisano zakonit način. Med tema bregovoma antagonizmi, ki poganjajo razvit tržni sistem. V času go- ni mogoče sezidati dovolj stabilnega mostu, ki bi pomiril spodarske rasti, ko delavci prejemajo redna plačila, ta re- delavce, ki zahtevajo legitimnost, in lastnike, ki delujejo po gularnost zamaskira problem, ki je naslednji: delavec vsto- načelu legalnosti. pi v delavni proces, proda svojo delovno zmožnost, vendar v podjetju pusti elemente, za katere ni plačan, če pogodba Kadar gospodarska kriza omogoči, da postanejo vidni o zaposlitvi ne vključuje variabilnega dela (plačilo za do- takšni družbeni antagonizmi, je čas za ukrepe. Pri tem datne učinke dela). Takšne delovne pogodbe s fiksnim in pa je treba opozoriti: če se strinjamo, da je plačni sistem, variabilnim delom pa so, tudi po zaslugi medvedjih uslug ki ga uporabljamo danes, neprimeren in ga je zato treba sindikatov, v evropskih državah, predvsem pa v Sloveniji, spremeniti, to še ne pomeni, da je treba lastniški kapital izjemna redkost. Večina delavcev, ki na plačilni listi nimajo preoblikovati v družbeno lastnino. Ta poskus se je že izjalo- variabilnega deleža plače, v podjetju pusti mnogo več, kot vil. Prav tako ne zadošča klicati pravno državo. Ko imamo iz njega odnese. Pri tem ni mišljena le odsvojena dodana konflikt med osebami, ki stojijo na dveh nasprotnih brego- vrednost, ampak tudi osebna odrekanja, dodatno uspo- vih legitimnega in legalnega, ne moremo pričakovati, da bo sabljanje in učenje, stres, trajno uničenje zdravja in še bi zakon lahko posredoval med njima, saj je za eno stran, ki je lahko naštevali. Pri tem pa je potrebno poudariti, da niti vpletena v konflikt, ravno zakon vir vseh težav. V takšnem variabilni delež plače ne zadošča, da bi poplačal vse, kar primeru je treba zajeziti reko ali pa preusmeriti strugo, tre- delavec pusti v podjetju. ba je spremeniti same družbene koordinate, ki omogočajo takšno delitev. In kaj kmalu postane vidno, da je delitev Šele v gospodarski krizi, ko se petnajstega v mesecu sta- posledica človeških strasti. Zato je kriza pravi čas za filo- nje na računu ne spreminja v plus tako redno kot prej, zofski in estetski premislek o tem, kakšno funkcijo zaseda postane kristalno jasno, da povprečni delavec v podjetju v naši družbi pohlep, na kakšen način je povezan z zavistjo mnogo več pusti, kot pa iz njega odnese. Ugotovitev, da in kako nerealizirana hrepenenja vodijo v skušnjavo. Miš- občutljivost za podrobnosti narašča premo sorazmerno s ljenje se mora pričeti ukvarjati z najbolj nizkotnim pojmi, slabšanjem stanja, ni nič novega. Šele v slabih razmerah pred katerimi zardi še tako prostaška duša, kajti čas krize postanemo ljudje zavistni in zato voljni ustvarjati primerja- ni čas za mišljenje v okviru sublimnega. Kadar bo družba ve med koristmi, ki jih imajo od delavcev lastniki kapitala, te premisleke, ki lahko nastajajo na različnih ravneh, po- in koristmi, ki jih imajo lastniki od delavcev. Takrat postane notranjila, bo mogoče ustvariti zakone, ki bodo uspešno delovna teorija lastnine prevladujoč pogled na ekonomsko urejali ekonomsko in družbeno realnost lastnine.

17 Arna Hadžialjević in Gojmir Lešnjak Gojc

18 Gojmir Lešnjak Gojc V Spriggsov zagovor!

A, tako se torej pišete, Spriggs!? In Spriggs Trevorju od- Kaj pa meni, kaj so mi pobrali na nepošten način? Država? govori: »Mogoče?!« V tem odgovoru je skrita vsa skriv- Pustimo državo! Dvakrat so mi vlomili v hišo na podeže- nostna natura gospoda Spriggsa, ki je vstopil v hišo skozi lju! Zlata nimam, denarja nikoli toliko, da bi ga lahko skrival dimnik in pristal v svetu moralnega in etičnega razpada, doma v nogavici, ostal pa je ogaben spomin, da je namreč tajkunskega primitivizma, intelektualističnega samopomi- nek niče tacal po tvoji intimi! A vse našteto o krajah in vlo- lovanja, nečimrne in staranja boječe se preračunljive po- mih je za našo zgodbo povsem nepomembno! Čemu torej kvarjenosti in je prisiljen v bližnje srečanje s prototipom to premlevanje? Slovenclja, kot to sorto našega naroda spretno in duhovito poimenuje Svetlana Makarovič. Za tem kratkim dvoumnim Naj se drugače lotim mojega Spriggsa. To je en krasen odgovorom stoji vsa taktika in strategija Spriggsovega poba, veste, pravzaprav gospod, saj naj ga igra igralec, razkrinkavanja malomeščanske povzpetniške bede, pohle- star nad petdeset let! Temu je tako, enemu pogoju sem pa, objestnosti in izprijenosti. torej že zadostil. Drugi pogoj, lopov! Ta bo težka! Imam se za poštenjaka! In kaj je to, poštenje? Ne vemo, dokler Kako torej oblikovati lik vlomilca, tatu, lopova, človeka nismo pred preizkušnjo, ali kot tako stanje lepo opiše slo- Spriggsa, če je za prepričljivost lika na odru dobrodošla venski rek: prilika dela tatu! Saj ne vemo, je to poštenje lastna izkušnja. Naj pomislim! Bog ne daj, da bi moral imeti ali strah pred tem, da te dobijo. Kako pomembni stavki lastno izkušnjo, ko moraš na odru koga ubiti! Pa vendar, za današnji čas, stavki, ki so v igri na pravih mestih, da bi kdaj sem nazadnje kam ali v kaj vlomil. Enkrat v lastni avto, lahko gledalca vzpodbudili k razmišljanju. In tako se mora ker sem zaklenil ključe vanj. To ne šteje. V kako srce? Če moj Spriggs soočiti s pravim lopovom, Johnom, ki krade, že, je že davno tega, morda v mladih letih ... In tu se konča kot se spodobi, v velikem slogu. Ali, kot je moč slišati v go- lastna izkušnja vlamljanja. Kaj vse sem ukradel v žiljenju? stilnah: »Tisti, ki kradejo milijone, so varni, drobni lopovčki Moji Noni sem iz torbice sunil 100 dinarjev za cigarete, pa najebejo. In zakaj? Da so za zgled ostalim in dokaz, da misleč: saj je tako stara, da ne bo niti opazila. K temu pod- je kraja nespodobno početje.« Pa čeravno te je ekonomska lemu dejanju me je nagovoril moj nekaj let starejši sosed. stiska prignala na rob preživetja? Moj Spriggs je na pravi Star sem bil osem, morda devet let. Nona ni bila dovolj strani, na strani ponižanih in razžaljenih, na strani delavcev, stara, da ne bi opazila, in me je razkrinkala; dejanje sem ne na strani Hilde, Igorja, Ivana, Vitoslava ... priznal, ati in mami nista nikoli izvedela. Nikoli mi ni več padlo na pamet kaj podobnega.

19 Tomislav Tomšič, Gojmir Lešnjak Gojc in Gorazd Jakomini

20 Tudi ko razkrinka krajo ljubezni in srca, je moj Spriggs na pravi strani: nikoli ni želel žene svojega bližnjega ... Celo na strani davkarije je!!!

Ne želim biti Spriggsov advokat, a pred svetom primitivizma, samopomilovanja, pokvarjenosti in slovencljevstva, v katere- ga je prišel skozi dimnik, ga moram vzeti v bran, ga očediti črnih saj in vseh očit- kov, ki jih je deležen s strani »gostiteljev«. Že zato, ker bo čas pokazal, da je prav on, moj Spriggs, v taki družbi največji pošte- njak. Čeravno plašen, s kronično angino pektoris, vendar globoko v sebi poštenjak z jajci, ki se sramuje svojega početja! In ni on kriv, kriva je družba in kriv je čas, v katerem živi!

V Spriggsov zagovor!

Branko Drekonja, Kraja

21 Gorazd Jakomini, Gojmir Lešnjak Gojc in Tomislav Tomšič

22 23 Tomislav Tomšič, Gorazd Jakomini in Arna Hadžialjević

24 Nagrade Srečko Fišer

Srečko Fišer je na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje prejel Borštnikovo nagrado za prevod Hamleta Williama Shake- speara v izvedbi SNG Drama Ljubljana.

»Srečko Fišer ni le vrhunski prevajalec in dober poznava- lec Shakespeara, temveč tudi izkušen in občutljiv gledališki praktik; ve, kako bodo verzificirane besede govorljive na odru in kako bodo zvenele v ušesu gledalca.

Hamlet v njegovem prevodu deluje kot povsem današnje besedilo, ki raste iz sodobne pesniške izkušnje ter formo prilagaja vsebini in vseskozi izhaja iz nje. Jezik prevoda je ves čas jedrnat, prizemljen, današnjemu bralcu razumljiv in blizu, ob tem pa prevajalec ostaja zvest Shakespearu. Gledalcu omogoča, da takorekoč instinktivno, preko po- dob, ki jih v njem budi izgovorjena beseda, zlahka razvoz- lava bogate besedne igre in metafore.

In čeprav v nas še vedno odmevajo starejši prevodi Hamle- ta, se nam je v zavest s svojo preprostostjo, jasnostjo in neposrednostjo že zasidral stavek: ‚Svet se maje, jaz pa rojen, da mu ravnam tečaje.‘«

(Iz obrazložitve strokovne žirije)

25 In memoriam Primož Bebler (1951–2013)

V dobrem desetletju sodelovanja s Primožem se je naniza- V najtežjih trenutkih je vedno želel verjeti: obstaja pot, nova lo toliko skupnih izkušenj in spričo intenzivnosti njegovega priložnost! Ob zadnjem, z mrazom prežetem čudenju pa življenja so bile tako močne, da je težko zapisati kratko mi- je njegov duh, ki si je vselej želel boriti se, »naprej, samo sel v slovo. Spominjanje je razvejano, kot je bilo sobivanje naprej«, uzrl reko, ki čeznjo ni hotel. Ker ni verjel, da je z njim vselej večplastno. Prizadeval si je analizirati, razu- ustvaril dovolj. Hlepel je, da bi še in še in še ... In v tem meti, občutiti vse, s čimer se je srečal, na umetniški, druž- je bil do konca navdihujoč, luciden, pogumen. S svojim beni ali intimni ravni. Bil je pretanjeno pozoren do vseh, ki bivanjem, čutenjem, reflektiranjem sveta nas je neizbrisno smo sooblikovali njegovo vizijo gledališča, pa čeprav smo zaznamoval. v trenutkih jeze ali razočaranja njegovo potlačitev nepo- srednega izraza sprejemali kot šum v komunikaciji. Da bi Primož, hvaležna sem, da sem lahko ob tebi zorela kot so- vzpostavil polnokrvno, atraktivno, tudi onkraj meja zanimi- delavka, učenka, tovarišica, prijateljica. Ko sva prvič sku- vo gledališče, je moral ubirati korake, ki jih včasih nismo paj letela nad oblaki, si se ozrl na kopreno beline, ki se je znali sprejeti, smo se pa neizmerno radostili uspehov in se pod nama raztezala čez vse vidno polje, in rekel: »Hm, če nemara šele sedaj, ko se oziramo nazaj, zavedamo, kako je tako v nebesih, je pravzaprav dolgočasno, kajne?« dobri smo bili. Skupaj. Ne dvomim, Primož se bo znal česa domisliti, da tudi nad Kalejdoskop se je ob iztekanju noro zavrtel, vsa Primo- oblaki ne bo dolgčas. ževa spraševanja, dvomi, iskanja … nemir ali strast? Do konca je želel ostati zvest svojemu principu delovanja. Martina Mrhar Tudi z zadnjim Srečanjem, ko se je vrnil v naše, nekdaj tako njegovo gledališče, ranjen, a še zmeraj z ideali- stičnim pogumom, da je to samo ena izmed bitk v ne- skončnih možnostih izbire.

26 27 Različno pravično Neven Borak Mater vola! Kdo ugrablja Evropo?

Kraja nas nehote spelje v močvirje slovenske in evropske ra, odpotujmo v zgodovino, ki je, kot pravijo, druga država. vsakdanjosti: Tudi zato, da se izognemo pastem ekonomske monokulture, »Težava pa je v tem, da polovica države ropa drugo polo- čeprav se bomo čisto na koncu zapisa vrnili k njej. vico. Ni čudno, da je toliko zamer in slabe volje. /…/ Pre- razporejanje bogastva je moje poslanstvo, samo to vam Ko so otroci antičnih časov starše spraševali, od kod je prišel pravim …« človeški rod, razlaga Norman Davies, so jim povedali, da je »Se pravi, da niste navaden kriminalec, Spriggs? Vi ste svet ustvaril opifex rerum, »božanski stvarnik« brez imena, Robin Hood!« in jim pripovedovali zgodbo o vesoljnem potopu in o Evropi, »Nisem, ker ničesar ne dajem revežem.« glavni junakinji ene najčastitljivejših legend klasičnega sveta. Bila je mati vladarja Minosa, za Ovidija nedolžna princesa iz Ropanje, kraja, prerazporejanje in, dodajmo, še pravičnost. nesrečne Fenicije, ki jo je zapeljal Zevs, za Herodota je bila Pa imamo že majhno kopico pojmov, s katerimi se lahko njena ugrabitev vsakdanji pripetljaj v času nenehnih vojn, ki poigramo. Najprej, pravičnost je lastnost pravičnega člove- so se vnemale zaradi ugrabitev žensk, simbolizirala je poti ka, lastnost, ki bi jo radi raztegnili tudi na raven družbe in sonca od vzhoda na zahod, bila je ime, s katerim so Heleni države, zato govorimo o pravični kazni, pravičnem zakonu imenovali svoje ozemlje zahodno od Egejskega morja, ozna- ali pravični rešitvi. Kraja je jemanje nečesa s prisvojitvenim čevala je pot do ustanovitve nove civilizacije, ki ji je na koncu namenom, na skrivaj, brez dovoljenja in vednosti lastnikov. dala tudi ime, čeprav se je morala nekaj časa zadovoljiti s Ugrabljanje je prav tako jemanje nečesa, s silo ali z zvijačo. tem, da je zgolj nadomestek za krščanski svet; naložili so ji Podobni stavki so dolgo polnili ozračje nekdanjega jugo- skrivanje razklane skupnosti narodov, a je kljub temu doži- slovanskega in današnjega slovenskega obzorja, v zadnjih vela omalovažujočo Bismarckovo degradacijo na geografski nekaj letih pa zastrupljajo tudi ozračja evropskih držav, zlasti pojem, ki mu še danes prestavljamo meje; in potem spet za- tistih, ki odkrivajo prednosti in slabosti novega zlatega te- živela kot ideja nove stvaritve, upanja in navdiha. V zgodbi o leta, to je evra. Tako so se na prvi, propagandni in besedni Evropi najdemo različne predstavne sposobnosti, ki jih lahko bojni črti soočili Nemci in Grki. Potem pa Nemci in drugi. razvrstimo v tri glavna področja človekovega znanja in delo- Zaradi tega, da vsaj za hipec izstopimo iz domačega prosto- vanja: v zgodovino, ki je povezana s spominom, v filozofijo,

28 ki je povezana z razumom, in v umetnosti, ki jih poraja domi- najboljši poti, da ostane okrnjen geografski pojem in imenski šljija. Torej, spomin, sposobnost premišljevanja in presoje, nadomestek za raznolikost, če že ne za razklanost. Zagotovo sposobnost ustvarjanja. Tako so nam v resnici predstavlja- pa ne bo postala talilni lonec. li evropsko idejo. Kot krhko idejo, ki združuje geografsko, kulturno, gospodarsko in politično razcepljenost in se njeni Pritrditi je treba Herodotu, da je njeno ugrabljanje, torej protagonisti ne morejo zediniti o skupnih koreninah in ve- kraja Evrope, res vsakdanja, nedovršena stvar. Ugrabljanje znem gradivu. To Evropi daje še utopično razsežnost in jo za in njeno ime sta stalnica, spreminjajo se le imena nasilne- nameček spreminja v deklo politične propagande. Najmanj žev, ugrabiteljev. In tukaj naletimo na še eno grško darilo sporno je videti, da je Evropa geografski pojem. Začuda ni evropski civilizaciji: dramo. Antropologi pravijo, da je grška sporno, da so nekateri njeni deli, ki so ji na poti od vzhoda drama posledica monetizacije grške skupnosti, prodiranja proti zahodu dajali blišč in sijaj filozofije, renesanse in raz- denarnih odnosov vanjo. Ne vem, če se Spriggs tega zave- svetljenstva, danes njeni najbolj problematični deli. Iz prvih da, ko pravi: »Samo trudim se, da bi vam predočil minljivo črk njihovih imen je nastala kratica, ki se v slovenščini bere naravo denarja. /…/ Naše prednike krivim za vse to. Nekoč »svinje«. Zanje se uporablja še eno nečastno poimenovanje v davnih časih je jamski človek z obema rokama zagrabil – periferija. Njen drugi del, v antičnih časih barbarski, je v kos mesa in ga hlastno požrl v kotu jame. Dokler ni nekega manj kot štiridesetih letih preteklega stoletja prispeval največ dne ugotovil, da lahko jé z eno roko in prihrani kos mesa zla v njeni zgodovini; danes spet vihti bič, s katerim jo žene za pozneje. V tistem trenutku je bil rojen prvi bankir.« Poleg v preoblikovanje po svoji podobi. Tega domači panevropski Nemcev tudi bankirji naskakujejo Evropo. Nekateri pisci navdušenci in kurjači francosko-nemškega vlaka ne vidijo, pravijo, da je Evropa, ki jo živimo, tvorba bankirjev. Drži, da čeprav se jim pred očmi poraja ponemčena Evropa, po ka- revežem ničesar ne dajejo. Drži, da imajo države za talce s teri se polagajo tiri nemškega vlaka. Prebrati je namreč mož- svojevrstnim švedskim sindromom. Bolj jih spravljajo v te- no, da je današnja nemška politična generacija tako mlada, žave, raje jih države z prerazporejanjem bogastva rešujejo. da ni več obremenjena z zgodovinsko krivdo. Prav je tako. Za razliko od socializma, ki je stavil na družbeno lastnino, Zakaj bi otroci trpeli zaradi grehov staršev? Toda to ne po- danes države stavijo na družbene dolgove, ki nas združu- meni, da smejo ponavljati grehe staršev. V tretje gre rado, jejo v nekakšen dolgovani socializem. In znameniti rek treh pravi ljudski rek, zato bo zanimivo spremljati tretji nemški mušketirjev spreminjajo v drugačen rek: vsi za nekatere, naskok na Evropo v zadnjih stotih letih, še zlasti, ker se njena nekateri samo zase. Zato tudi drži, da so sodeč po časopi- botra, ZDA, obrača proti nam oddaljenemu vzhodu in njej snih poročilih banke podobne zločinskim združbam. In to bližnjemu zahodu. Videti je, da so Nemci postali edini, ki so z državnimi licencami. Čeprav oboji predstavljajo neminlji- abonirani na naskakovanje Evrope. Priznati je treba, da so pri vo naravo kraje, je primerjalno gledano Spriggs naravnost tem dosledni in organizirani. Mir jim bo na krožniku prinesel simpatičen, ko pravi, da ima svoje standarde in parametre tisto, česar niso dosegli z dvema vojnama. Centralno Evro- in da nikoli ne bi oropal cerkve. »Edina razlika med nama po, Evropo, o kateri so sanjali Hohenzollerni in Hitler. Tako je ta,« pravi, »da vam ni treba nositi maske. Vi to lahko nam zgodovina spet prezentira fino ironijo. Postavlja mejo počnete brez nje.« In ko izjavi, da so ga zavedle politične na zahodu in vzhodu celine, sporoča, da Evropa ne bo imela obljube: »Rečeno mi je bilo, da je zdaj nova doba in da sem ne angleške ne ruske duše, ki bosta očitno svoje »izzive« rojen v svet brezdelja. Nisem vedel, da s tem mislijo to, da iskali drugje. Zunaj Evrope. In tako bo nesrečnica spet na si brez dela.«

29 Pregled sezone 2012/2013 v SNG Nova Gorica PREDSTAVE SNG NOVA GORICA

Premierne uprizoritve Eduardo De Filippo Miha Nemec, Nejc Valenti Filumena Marturano Rokovnjači Koprodukcija z Gledališčem Koper Koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj Režiserka Katja Pegan Režiser Miha Nemec Premiera 20. septembra 2012 na velikem odru SNG Nova Premiera 15. novembra 2012 na velikem odru SNG Nova Gorica; 20. aprila 2012 v Gledališču Koper Gorica; 22. novembra 2012 v PG Kranj Dušan Jovanović, Vesna Milek, Svetlana Slapšak Aristofan Krojači sveta – Funeral Fashion Show Bogastvo Koprodukcija z Evropsko prestolnico kulture – Maribor 2012 Režiser Luka Martin Škof Režiser Dušan Jovanović Premiera 10. in 11. januarja 2013 na malem odru SNG Premiera 6. junija 2012 v SNG Maribor; 4. oktobra 2012 Nova Gorica na velikem odru SNG Nova Gorica Tommaso Santi Israel Horovitz Ljudožerski ples Vdovin zmenek Režiser Matjaž Latin Koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj Premiera 14. in 15. marca 2013 na malem odru SNG Režiser Igor Samobor Nova Gorica Premiera 10. marca 2012 v Mestnem gledališču Ptuj; Aleksander Nikolajevič Ostrovski 2. novembra 2012 na malem odru SNG Nova Gorica Gozd Simona Hamer, Ajda Valcl Režiser Egon Savin Zajtrk Premiera 23. maja 2013 na velikem odru SNG Nova Režiserka Ajda Valcl Gorica Premiera 14. novembra 2012 na malem odru SNG Nova Gorica

30 Ponovitve iz prejšnjih sezon Iztok Mlakar Katja Hensel Sljehrnik Cifra, mož Koprodukcija z Gledališčem Koper Režiser Marko Bulc Režiser Vito Taufer Premiera 29. in 30. septembra 2011 na malem odru SNG Premiera 24. novembra 2011 na velikem odru SNG Nova Nova Gorica Gorica; 25. novembra 2011 v Gledališču Koper Dimitrije Vojnov Neda R. Bric sKurt Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) Režiser Luka Martin Škof Režiserka Neda R. Bric Premiera 19. in 20. maja 2011 na malem odru SNG Nova Premiera 15. septembra 2011 na velikem odru SNG Nova Gorica Gorica Grigor Vitez Neda R. Bric Antonton Eda – zgodba bratov Rusjan Režiserka Tijana Zinajić Koprodukcija s Slovenskim mladinskim gledališčem Lju- Premiera 24. oktobra 2011 na malem odru SNG Nova bljana Gorica Režiserka Neda R. Bric Tamara Matevc Premiera 6. maja 2009 v Slovenskem mladinskem gleda- Grozni Gašper lišču Ljubljana; 10. septembra 2009 na velikem odru SNG Po motivih Francesce Simon Nova Gorica Koprodukcija z Gledališčem Koper Miha Nemec, Nejc Valenti Režiser Jaša Jamnik Life®anti Premiera 13. novembra 2010 v Gledališču Koper; 16. Koprodukcija z Gledališčem Glej, KD TNK in VŠU Nova novembra 2010 na velikem odru SNG Nova Gorica Gorica Režiser Miha Nemec Premiera 6. marca 2011 v Gledališču Glej Ljubljana; 17. aprila 2011 na malem odru SNG Nova Gorica

31 NA FESTIVALIH GOSTOVANJA PREDSTAV Sljehrnik Liferanti Borštnikovo srečanje Maribor 2012 (tekmovalni program) 8 (Ptuj, Tolmin, 6 x Ljubljana) Cifra, mož Skurt Borštnikovo srečanje Maribor 2012 (spremljevalni program) 1 (Ljubljana) Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) Borštnikovo srečanje Maribor 2012 (spremljevalni program) 11 (Maribor, Trst, 4 x Novo mesto, 5 x Koper) Cifra, mož NAGRADE 3 (Maribor, Gimnazija Nova Gorica, Ljubljana) Marjuta Slamič nagrada vesna za najboljšo stransko vlo- Antonton go Phirav Pao v filmu Šanghaj režiserja Marka Naberšnika 1 (Šibenik) na 15. Festivalu slovenskega filma v Portorožu 2012 Sljehrnik Ivo Barišič igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo 2013 35 (5 x Ljubljana, 4 x Koper, Bukovica, Maribor, Logatec, Krško, Laško, Brežice, Izola, 2 x Žalec, Vrhnika, Deskle, Rokovnjači Šeligova nagrada po presoji žirije na 43. festi- Velike Lašče, Radlje ob Dravi, Žiri, Kamnik, Sv. Duh, valu Teden slovenske drame v Kranju 2013 Domžale, Rogaška Slatina, Litija, Postojna, Ljutomer, Peter Harl primorska gledališka nagrada tantandruj za Pivka, Sežana, Kranj, Slovenska Bistrica, Štanjel) igralske dosežke za vlogo Nandeta v uprizoritvi Rokovnjači, Filumena Marturano 2013 20 (2 x Ljubljana, Lendava, Šmarje pri Jelšah, 2 x Koper, Lara Jankovič primorska gledališka nagrada tantandruj za Krško, Velenje, Izola, 2 x Žalec, Kranj, Radovljica, Brežice, igralske dosežke, tudi za vlogo Diane v Filumeni Marturano Šentjernej, Šentjur, Celje, Deskle, 2 x Novo mesto) Eduarda De Filippa v režiji Katje Pegan in izvedbi Gledališča Vdovin zmenek Koper in SNG Nova Gorica 1 (Radovljica) Zajtrk 10 (Deskle, 2 x Trst, Tolmin, 3 x Murska Sobota, 2 x Šentjur, Koper) Rokovnjači 13 (11 x Kranj, Zagorje ob Savi, Sežana)

32 AMATERSKI MLADINSKI ODER Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana SNG NOVA GORICA Nigel Williams, Vito Taufer, Borut Šeparović Razredni sovražnik Roald Dahl Odvratne rime Slovensko stalno gledališče Trst Premiera 15. decembra 2012 na malem odru SNG Nova Vinko Möderndorfer Vaje za tesnobo Gorica SNG Drama Ljubljana AMO Nova Gorica William Shakespeare Beneški trgovec Mestno gledališče Ptuj GOSTUJOČE PREDSTAVE Gregor Strniša Žabe Slovensko ljudsko gledališče Celje Predstave za odrasle Matjaž Zupančič Shocking Shopping Teater na konfini SNG Drama Ljubljana Eugène Ionesco Deliri u dvjeh Ernst Lubitsch Ko sem bil mrtev Slovensko ljudsko gledališče Celje Umetniško društvo M&N Dance Company Martin McDonagh Obdlanjenje v Spokanu Michal Rynia, Nastja Bremec Utrip Gledališče Koper Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica Po Franu Milčinskem Butalci eVenti Verticali, Italija Iskani Cafe Teater, CD Ljubljana, EPK Maribor 2012 Campagnie Mobil, Nizozemska Sulky M1 Tone Partljič Aldo in Micika ŠUGLA, Slovenija SEE – PPPP – Specialna elitna Gledališče Koper enota za povzročanje panike, paranoje in pritiska Aldo Nicolaj Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta GAM&LJUD&mednarodna zasedba Mati Korajža Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj Daniel Glattauer Proti severnemu vetru Predstave za otroke in mladino Saša Pavček Obleci me v poljub v okviru Goriškega vrtiljaka Balet SNG Maribor Rozinteater Igor Stravinski, Borut Kržišnik, Edward Clug Andrej Rozman Roza Kako je Oskar postal detektiv Hommage à Stravinsky Lutkovno gledališče Ljubljana Slovensko stalno gledališče Trst Maja Borin Žužkerada Georges Feydeau Ne sprehajaj se no vendar čisto naga! Zavod Zofka Kim Komljanec Kaj se je krtek naučil

33 Mini teater Ljubljana Amaterske predstave, H. C. Andersen Mala morska deklica odigrane v okviru Nedeljskih gledaliških srečanj Gledališče Toneta Čufarja Jesenice Gledališko društvo Kontrada Kanal Jasmina Šogolj, Matjaž Koman Deklica v vlogi detektiva Georges Feydeau Odlikovanje Lutkovno gledališče Ljubljana Prosvetno društvo Štandrež H.C. Andersen Snežna kraljica Norman Barrosh, Carroll Moore Cvetje hvaležno odklanjamo Slovensko ljudsko gledališče Celje Kajetan Kovič, Jerko Novak Maček Muri Beneško gledališče Špeter Miro Gavran v priredbi Marine Cernetig Mož naše žene Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Jacob in Wilhelm Grimm Sneguljčica in sedem palčkov Društvo SmoTeater Majšperk Ken Ludwig Ti nori tenorji Mestno gledališče Ptuj Roald Dahl Gregorjevo čudežno zdravilo Koroški deželni teater Slovenj Gradec Ivan M. Lalić Heroj ljudskih množic Prešernovo gledališče Kranj Ela Peroci, Desa Muck Muca Copatarica Dramska skupina SKPD F. B. Sedej Števerjan Achille Campanile Umor v vili Roung Lutkovno gledališče Ljubljana Fran Saleški Finžgar Makalonca Slovensko kulturno društvo Tabor Opčine Neznani srednjeveški avtor Burka o jezičnem dohtarju Slovensko ljudsko gledališče Celje Erich Kästner Pikica in Tonček Zavod Bufeto Ostale prireditve v SNG Nova Gorica Potovanje v deželo Klovnade 40 let TPPZ Pinko Tomažič Dokumentarni film o Vojtehu Ravnikarju Arhitekt Gledališke igralnice z Nevenko Vrančič Mediterana Ena majhna pravca Dobrodelni koncert za invalidno mladino iz Stare Gore Zvezdica Zaspanka in razbojnik Ceferin Furbasto koce Moj dežnik je lahko balon Čarovniške igrarije Lonček kuhaj Pirat Volkec Pomladne Aljine poskočnice Vile, škrati in Sneguljčica

34 STATISTIČNI PREGLED

število predstav število obiskovalcev doma na gost. skupaj doma na gost. skupaj

PREDSTAVE SNG NOVA GORICA Premierne uprizoritve Filumena Marturano 9 20 29 1614 5000 6614 Krojači sveta 17 0 17 3878 0 3878 Vdovin zmenek 10 1 11 924 249 1173 Zajtrk 17 5 22 1397 1086 2483 Rokovnjači 11 13 24 2085 2658 4743 Bogastvo 11 0 11 1066 0 1066 Ljudožerski ples 11 0 11 1090 0 1090 Gozd 7 0 7 1195 0 1195 SKUPAJ 93 39 132 13249 8993 22242 Ponovitve iz prejšnjih sezon Eda - zgodba bratov Rusjan 2 0 2 630 0 630 Grozni Gašper 0 1 1 0 75 75 Liferanti 1 8 9 56 349 405 Skurt 5 1 6 599 295 894 Kdor sam do večera potuje skoz svet (S. Gregorčič) 1 11 12 100 2168 2268 Cifra mož 1 3 4 32 316 348 Antonton 1 1 2 107 250 357 Sljehrnik 11 35 46 2726 11766 14492 SKUPAJ 22 60 82 4368 15219 19587 Amaterski mladinski oder SNG NG Odvratne rime 2 0 2 185 0 185

35 število predstav število obiskovalcev doma na gost. skupaj doma na gost. skupaj

GOSTUJOČE PREDSTAVE Predstave za odrasle Aldo in Micika 2 2 505 505 Deliri u dvjeh 2 2 280 280 Obdlanjenje v Spokanu 1 1 39 39 Butalci 5 5 1360 1360 Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta 1 1 107 107 Proti severnemu vetru 1 1 219 219 Obleci me v poljub 1 1 63 63 Hommage a Stravinsky 1 1 162 162 Ne sprehajaj se no vendar čisto naga! 2 2 619 619 Razredni sovražnik 1 1 113 113 Vaje za tesnobo 1 1 82 82 Beneški trgovec 1 1 201 201 Žabe 1 1 84 84 Shocking shopping 1 1 116 116 Ko sem bil mrtev 1 1 107 107 Utrip 1 1 254 254 Iskani 1 1 500 500 Sulky M1 1 1 250 250 SEE-PPPP 1 1 150 150 Mati Korajža 1 1 900 900 SKUPAJ 27 27 6111 6111

36 število predstav število obiskovalcev doma na gost. skupaj doma na gost. skupaj

Amaterske predstave, odigrane v okviru NGS Odlikovanje 1 1 293 293 Cvetje hvaležno odklanjamo 1 1 377 377 Mož vaše žene 1 1 314 314 Ti nori tenorji 1 1 295 295 Heroj ljudskih množic 1 1 304 304 Umor v vili Roung 1 1 369 369 Burka o jezičnem dohtarju 1 1 309 309 SKUPAJ 7 7 2261 2261

Predstave za otroke in mladino (v okviru Goriškega vrtiljaka) Kako je Oskar postal detektiv 1 1 266 266 Žužkerada 2 2 467 467 Kaj se je krtek naučil 2 2 549 549 Mala morska deklica 1 1 298 298 Deklica v vlogi detektiva 2 2 552 552 Snežna kraljica 1 1 287 287 Maček Muri 2 2 662 0 662 Sneguljčica in sedem palčkov 1 1 310 0 310 Gregorjevo čudežno zdravilo 1 1 252 0 252 Zajtrk 0 5 5 0 1272 1272 Muca Copatarica 2 2 666 0 666 Makalonca 2 1 3 587 207 794 Pikica in Tonček 1 1 266 0 266 Potovanje v deželo Klovnade 2 2 728 0 728 SKUPAJ 20 6 26 5890 1479 7369

37 število predstav število obiskovalcev doma na gost. skupaj doma na gost. skupaj

DRUGO Gledališke igralnice z Nevenko Vrančič doma na gost. skupaj doma na gost. skupaj Ena majhna pravca 1 1 5 5 Zvezdica Zaspanka in razbojnik Ceferin 1 1 7 7 Furbasto koce 1 1 2 2 Moj dežnik je lahko balon 1 1 8 8 Čarovniške igrarije 1 1 5 5 Lonček Kuhaj 1 1 5 5 Pirat Volkec 1 1 15 15 Pomladne Aljine poskočnice 1 1 5 5 Vile, škrati in Sneguljčica 1 1 3 3 SKUPAJ 9 9 55 55

Rojstni dan za otroke v gledališču 8 8 128 128

Ogledi gledališča 22 22 651 651

Ostale prireditve v SNG Nova Gorica 40 let TPPZ Pinko Tomažič 1 1 371 371 Dok. film o Vojtehu Ravnikarju Arhitekt Mediterana 1 1 48 48 Rotary club Solkan - dobrodelni koncert 1 1 280 280 Evropska pravna fakulteta NG - podelitev spričeval 1 1 360 360 MONG - občinski kulturni praznik 1 1 320 320 Vrtec Solkan - koncert Mavrica med nami 1 1 280 280 JSKD Nova Gorica - Festival Vizije 3 3 370 370 Razstave 12 12 360 360 SKUPAJ 21 21 2389 2389

38 SEŠTEVEK

število predstav število obiskovalcev doma na gost. skupaj doma na gost. skupaj

Predstave SNG Nova Gorica Premiere 90 39 132 13249 8993 22242 Ponovitve 22 60 82 4368 15219 19587 SKUPAJ 115 99 214 17617 24212 41829

AMO SNG Nova Gorica 2 2 185 185

Gostujoče predstave Predstave za odrasle 27 27 6111 6111 Predstave za otoke in mladino 20 6 26 5890 1479 7369 Nedeljska gledališka srečanja 7 7 2261 2261 SKUPAJ 54 6 60 14262 1479 15741

Drugo Gledališke delavnice z Nevenko Vrančič 9 9 55 55 Praznovanje rojstnega dne 8 8 128 128 Ogledi gledališča 22 22 651 651 Ostale prireditve v SNG Nova Gorica 21 21 2389 2389 SKUPAJ 60 60 3223 3223

SKUPAJ 231 105 336 35287 25691 60978

39 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA SLOVENE NATIONAL THEATRE NOVA GORICA

Trg Edvarda Kardelja 5, 5000 Nova Gorica, Slovenija / Slovenia +386 5 335 22 00, +386 5 302 12 70 Faks / Fax [email protected], www.sng-ng.si

Direktor / General Manager mag. Jožko Čuk [email protected] +386 5 335 22 10 Umetniška vodja / Artistic Director Martina Mrhar [email protected] +386 5 335 22 10 Tajnica / Secretary Barbara Skorjanc [email protected] +386 5 335 22 10 Dramaturginji / Dramaturgs mag. Ana Kržišnik [email protected] in / and Tereza Gregorič [email protected] +386 5 335 22 01 Lektor / Language Consultant Srečko Fišer [email protected] +386 5 335 22 02 Trženje in odnosi z javnostjo / Marketing and Publicity Manager Dominika Prijatelj [email protected] +386 5 335 22 50 Organizatorka / Organizer mag. Barbara Simčič Veličkov [email protected] +386 5 335 22 04 Tehnični vodja / Technical Director Aleksander Blažica [email protected] +386 5 335 22 14 Vodja računovodstva / Chief Accountant Goran Troha Žvokelj [email protected] +386 5 335 22 07 Vodja AMO / Chief of AMO Emil Aberšek [email protected] +386 5 335 22 18

Svet SNG Nova Gorica / Council SNT Nova Gorica Matjaž Kulot (predsednik / president), mag. Elena Zavadlav Ušaj (podpredsednica / vice president), Zorko Kenda, dr. Matjaž Šekoranja, Marjan Zahar

Strokovni svet SNG Nova Gorica / Expert Council SNT Nova Gorica Srečko Fišer (predsednik / president), Jaka Andrej Vojevec (podpredsednik / vice president), Bojan Bratina, Igor Komel

Blagajna / Box Office +386 5 335 22 47 [email protected] vsak delavnik / workdays 10.00–12.00 in / and 15.00–17.00 ter uro pred pričetkom predstav / and an hour before each performance

40 Član Evropske gledališke konvencije Pobudnik gledališkega združenja NETA New European Theatre Action

Sponzorji

Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 59, številka 4 Izdajatelj SNG Nova Gorica, predstavnik mag. Jožko Čuk Uredniški odbor Srečko Fišer (lektor), Tereza Gregorič, mag. Ana Kržišnik (urednica te številke), Martina Mrhar Fotografije Foto atelje Pavšič – Zavadlav Oblikovanje Borghese – Bojan B. Bitežnik Naklada 1000 Tisk A-media ISSN 1581-9884 Dejavnost gledališča financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. www.sng-ng.si [email protected] 05 335 22 00/51