Danica Šabec–staraDanica mama,JanjaGrželj -mama in Nika Grželj -hčerka. obdobjih –aševedno skupaj, podisto streho: Angelca Ženko -prababica, prepletene. Štirirazlične vlogeinzadolžitve, vštirihzelo časovnih drugačnih Štiri generacije žensk, štirirazlične življenjske zgodbe, vendar tesno MAREC 2015 50 letnik 9 Postojnski

Postojnski Marec 2015 1 Postojnski Marec 2015 2 Današnji dan,25.Današnji marec, pa jepraznik vsehmam,starih mam, non inbabic. Dovolite mi,dasesPavčkovimi verzi pridružim Vsem iskreno čestitam ob minulemprazniku žena, 8.marcu. čestitkam vaših najdražjih invam zaželim lepopraznovanje. v marcu obeležujemo dva praznika, posvečena ženskam. Spoštovane matere inžene, namenjene njim, prestreže. (Tone Pavček: Angeli,MK2012) Z mamo otrok jezdružen Angel zamame potlej vodiganjena roka mama jeangel, zaslužen A srečakot sonce zahaja le mama vztraja do kraja pa angela ne potrebuje. in znjo odidejo mnogi, Mama zasvoje stvarce Kot angel jezaotroka, v svoji angelski vlogi. ko ganosi vtrebuhu, Mama jeangel sama, srajčko ljubezni veže Župan IgorMarentič in rade voljeudarce, Njej jenaloga dana, z večno popkovino, k delu inhkruhu. da druge varuje. za srečno rimo.

Iz vsebine: številka 50. Občine insredstev oglaševanja. ska cesta 4, 6230Postojna; [email protected]. 6230 Postojna. in Nika Grželj ;fotografija: Tomaž Penko. Na naslovnici: AngelcaŽenko, Šabec,JanjaGrželj Danica njeno obveščanju občanov. Postojnski prepih jemesečnoglasiloObčinePostojna injename- Naklada: 6400 izvodov. Oblikovanje ingrafični prelom: AlešPučnik. razen strani ObčinePostojna, oglasnihinpromocijskih sporočil. strani Občine Postojna: Robert Pavšič; lektoriranje: LidijaMlakar, Furlan Brovč, Čadež,Gabriela Mateja Jordan, MarinoSamsa;urednik govorna urednica: Ester Fidel;uredniški odbor:Alenka Čuk,Alenka 5298. znanost, kulturo inšportpodzaporedno številko 1249 ISSN2232- je vpisanovrazvid medijev, kigavodi Ministrstvo zaizobraževanje, Požar Alenka na obisku: Črmelice in tu živimo: z odpadki Ravnanje tema meseca • Izdajatelj inzaložnik: ObčinaPostojna, Ljubljanska cesta 4, • Naslov uredništva: GlasiloPostojnski prepih, Ljubljan- • ZaObčinoPostojna: župan IgorMarentič.

• Glasilosefinancira izsredstev proračuna • Postojna, marec 2015, leto izdaje 9, 4 • Tisk: Abakos, d.o. o. 10 8 • • Od Glasilo - •

• za sočloveka. Na avtobusu seveda najprej opazimo mladeniča, kis neracijo mladih,češdasonesamostojni, razvajeni, spremalo občutka ga čimdljezavijamo vvato. Inpotem seististarši zgražamo nadge- da muomogočimo čimveč ugodja,muprihranimo vsako težavo in rad namreč nepomeni,daotroku dovolimo inmunudimočisto vse; najboljše, averjetno ravno vimenute naredimo največ napak. Imeti časovnim zamikom, običajno prepozno. V imenu ljubeznidelamo Prekletstvo vzgoje jevtem, dasvoje napake ugotavljamo zvelikim v srce«, srečni? jihustrezno Smo pripravili nasamostojno življenje? jih vzgajali prav, bodo z vrednotami, ki smo jim jih poskušali »vsaditi si toliko bolj pogosto postavljamo vprašanja onašihotrocih. Alismo Če sezavedamo, dasevzrelih letihnebomokaj dostispremenili, pa poštenje, delavnost, ubogljivost, poslušnost,spoštovanje sočloveka? ostal brez zaposlitve, zagotovo pomisli,alisosemutako obrestovali ši. Tisti, ki je dolga leta pošteno delal za »mizerno« plačo, včeraj pa dvommarsikoga o vrednotah, začrviči ki so mu jih privzgojili star V trenutkih razočaranja nad današnjim stanjem verjetno vdružbi skupnosti.družbene njata skupaj. Intako vsajvdoločeni jetudidružina meriodsevširše akerna celicadružbe, postavlja jidružba osnovni okvir, sespremi- rasle, kaj šeleotroke jesicerševedno inmladostnike. osnov Družina naravnan aparat sodobne potegne družbe vsvoj vrtinectudinas,od- vrednot domačegagnezda. Čepriznamo aline,močanpotrošniško s spoznanjem, daotroka vzgaja tudiokolje, kitupa tam podira sistem neprijazno, celoneprizanesljivo. Vsak odstaršev seslejko prej sooči Okolje, kiotroka ujamevsvoj vrtinec že vnežnihletih,jeres pogosto med starši, vzgojitelji inučitelji, sejizdi bolj zdravo zaotrokov razvoj. jo tako vrstnike kot starejše, samoumeven pa jetudiprijazen pozdrav prijazno okolje, vkaterem otroci ob prihoduvšolo alivrtec pozdravi - privzgojiti šestihletihnjegovega domavprvih življenja. Manjše,bolj otrok nehote innevede hitro poteptal vrednote, kisomujihposkušali Boji se,dabovzelo urbanem, hladnem intekmovalnem okolju njen svojega otroka najraje vpisalavkatero šol. od podružničnih Zakaj? Ne dolgo tega mejepresenetilo razmišljanje mlademamice,dabi in izzivom Med poslanstvom uvodnik uvodnik - - starši lahko damootroku, ljubezen inosebnizgled. novih, »novodobnih« napak. Trdno pa verjamem, dajenajveč, kar ju dandanesznalavzgojiti časuprimerno. Zagotovo binaredila vrsto mi izzivi. Obpogledunasvoja odrasla otroka sevečkrat vprašam, alibi zadevanjih za preseganje podobe cankarjanske matere sooča z novi- Naj bomaterinski danvzpodbuda,dapremislimo kisevpri- odružbi, sti staršev prevzemajo vsenjihove obveznosti. Vse več pa jestarih staršev, kizaradi celodnevnih službenih obvezno- starih staršev, ki jim prebirajo pravljice, znjimiprepevajo inseigrajo. mo nitineznamo. Zato jevse manjidiličnihpodob vnukov inosivelih ko kvečjemu zavidamo, dazmorejo živeti brez spleta. Mine(z)more- tople vode. Zakladnica izkušenjinmodrosti jepristarejših, kijimlah- instantene do druge »modrosti« inpozabljamo, dane bomo odkrili cepte zasrečo, zaboljšo prihodnostnašihotrok … Mipa begamood nove diete, nasvete zazdravo življenje, večno mladostinlepoto, re- spoznanja znanstvenikov in strokovnjakov. Vsak dan nam »prodajajo« cij in nasvetov imamo na voljo, vsak dan nam butajo v obraz nova preživljajo skupniprosti časstablico vrokah. Neskončno informa- sprehodu zotrokom alitega celovozijo vavtu. Alipa starši inotroci vete zavzgojo otrok spametnimi telefoni vrokah, medtem ko sona pri vzgoji otrok. Novodobni starši vse prevečkrat iščejo pametne nas- druženja inskupnegapreživljanja prostega časa.Pasti nastavlja tudi nas spremlja, povsod nampomaga.Hkrati pa nasropa osebnihstikov, večine: internet. Postal jenepogrešljivi delnašegaživljenja. Povsod na vsehpodročjih najbolj zaznamoval našeživljenje, bibilodgovor Če bimorali »naizust«navesti medij,kijevpoldrugem desetletju enakopravnosti? nazivajo zosebnim imenom.Marstem mladimnesporočamo velike dek, stara mamaalistari ata, ker onipač nisostari. Naučijo jih,dajih svojim vnukom nedovolijo, dabijihklicali nona,nono, babica, de- dež komu odstarejših potnikov. Sicerpa dandanesmnogistari starši slušalkami sediinšepomisline,dabiodstopil naušesihmirno se- Besedilo: Ester Fidel;fotografija: Matej Škrlj.

Postojnski Marec 2015 3 Postojnski Marec 2015 4 sovali zapristop kRegijskemu zaravnanje centru zodpadki Ljubljana (RCERO). z območja Notranjske, Istre inKrasa, jihtam sortirale inobdelovale, pa sotudipostojnski svetniki gla- Po propadu projekta ki naj bi ga zgradili CERO NIK, v Logatcu in kamor naj bi odpadke vozile občine vrst ločenihinkosovnih odpadkov. Odpadke, kijihpridelamovpostojnski občini, vozijo zdaj v Tržič. leta 2012. Tam jezdaj center, zbirni urejen inopremljen zaločenozbiranje inzačasnohranjenje vseh ke odleta 1992. Koncesionar podjetjePublicus jezadnjeodpadke odpeljalnato odlagališčeob koncu odpadkovnenevarnih nadStaro vasjo, kamor smoPivčani inPostojnčani odlagalikomunalne odpad- ostankov komunalnih odpadkov. Leta 2009 sejeizteklo tudidovoljenje zaobratovanje odlagališča munalnih odpadkov. Ta namševedno povzroča precej težav, predvsem priločevanju bioloških in Novembra lani je minilo pet let, odkar smo tudi v Občini Postojna prešli nanov sistem zbiranja ko- jo. Ta center ješevgradnji inbo začelpolno ta vobčinah, kiimajolastništvo naddeponi- RO Ljubljana za5odstotkov višjoceno, kot je kov. mešanih komunalnih inbioloških odpad- na Občini,rešena problematika obdelave Ljubljana (RCERO), stem pa je,kot pravijo Regijskemu zaravnanje centru zodpadki začetku lanskega leta sejetako priključila Postojna prisiljenapoiskatirešitev. drugo V notranjsko-primorskih občin, jebilaObčina CERO NIKLogatec, kigajepodpiralo kar 17 in jeleta 2012 neslavno propadel tudiprojekt tra zaravnanje zodpadki vOrehovških brdih bivalci Občine Postojna zavrnili ureditev Cen- letporeferendumu,Deset nakaterem sopre- Dolgoročne rešitve šeninaobzorju izboljšuje? Žal pomenizaobčane odlaganjenaRCE- Ravnanje zodpadki odpadkov odnos do Se našSe anketa tema meseca klosti puščala zasabo odvr cesti skozi vasin jevprete- vojske, kisednevno vozi po vzorno urejena. Tudi odnos odpadkov, zato je vasskoraj se brezplačno znebijo večjih bljajo kupone Publicusa, da ni. Ljudjespridom upora- času mnogo boljozavešče- glede odpadkov vzadnjem ljem lahko povem, dasmo Jasna Urbiha, Žeje: Zvese- na odlagališčeKovor v Tržiču. lagališča naJesenicah,odvaža zdaj odpadke blicus, kirazmišlja tudiogradnji lastnegaod- ročne rešitve za zdaj še ni videti. Podjetje Pu- za ravnanje skomunalnimi odpadki, adolgo- sicer načrtujevzpostavitev regijskih centrov Ministrstvo zaokolje inprostor vprihodnosti voza odpadkov nebododvignile. cus, dogovorila, dasevsajdotakrat ceneod- je zato skoncesionarjem, podjetjemPubli - obratovati prihodnjeleto. ObčinaPostojna se ra vas ob odpadkov, odlagališčunenevarnih tejnerjih, prevzemajo Sta - centru vzbirnem Odpadke, zbrane vločenihposodahinkon- Kršitelji zaenkrat ostajajo nekaznovani -

čeprav Publicus dokaj redno nosa do čiste,urejene okolice, okolje odraz človekovega od- jasno. Prav tako jetudinaše okoli njih, panam bovsetakoj ni. Poglejmo vkontejnerje in še nismo dovolj ozavešče- Glede ločevanja odpadkov Franc Horvat, Postojna: je mnogo boljši. žene plastenke inpodobno,

zopet zbirati tako kot doslej. bi veljalo kosovne odpadke pa očiščenju okolja. Morda ločevanju, druge organizacije obvešča ljudi opravilnem jemo plastiko, papir, steklo, odlagališč; zbiramo inloču- saj jevnaravi manj divjih ki senasplošno izboljšuje, odnos do ravnanja zodpad- Miran Černač, Koče: Naš z odpadki v občini Postojna, saj je najverje- bah bi bilo treba prilagoditiodlok oravnanju torat. Zaukrepanje vvečstanovanjskih stav večjih prekrških ukrepa medobčinski inšpek- onar, kikršitelje pisnoinustno opozarja. Ob njem ločevanja opravlja vrstikoncesi- vprvi zaenkrat nekaznovani. »Nadzor nadizvaja- telji, kot smoizvedeli naObčini,pa ostajajo gosto najdemo marsikaj, kar tja ne sodi. Krši- loških odpadkih. Prav vrjavih zabojnikihpo- pa sepojavi primešanihkomunalnih inbio- pir inembalažo šenekako ločimo, problem nike nampokaže sliko. drugačno Steklo, pa- odpadkov nimajotežav, aže pogledvzaboj- Večina ljudizase sicertrdi, dazločevanjem treba počakati doprihodnjegaleta. tra. Na njegovo širitev sprekladalno rampo bo vzdrževanje obstoječe opreme cen- zbirnega čini pravijo, dabodovtem letufinancirali le prekladalno rampo naOb- centru, vzbirnem 1.360 proračunskih evrov namenjenihletos za na obrobju,« pojasnjujejonaObčini.Čeprav je center), nekje vmestuinpomožni center zbirni za ponovno uporabo (tako imenovani »reuse« ročno bibilopotrebno vzpostaviti tudicenter projektov ločevanja odpadkov nujna.Srednje- ševanje odpadkov, sajjezauspešnoizvajanje načrtovanaje prva investicija Občinezare - ki ga nameravajo na občini še razširiti. sprejeli ustrezne predpise. sprejeli ustrezne predpise. najkrajšem časupripravili in da bodo ustrezni organi v problemom, zato upamo, Kočah se soočamo stem avtomobilov.nevoznih V zakonsko urediti odlaganje ni bibilo potrebno čimprej odpadkov. Na državni rav- ponovno nalepili sezname dobro, čebinazabojnike naj jihodvržemo. Zato bibilo ločiti invkatere zabojnike smo vdvomih, katere še nja načina odlaganja. Včasih odpadkov do neupošteva- prihaja priodlaganju teh biološke odpadke. Morda »To »To - benik. Ta pojasnjuje,dasenajvečkrat odzo- ozaveščeni,« ugotavlja vodja MIRNeva- Ši področju odlaganjaodpadkov vedno bolj da sotako posameznikikot pravne osebena ženi odpadki, ostajajo očiščena, kar pomeni, teklosti nenehnopojavljali nepravilno odlo- li, dadoločena mesta, nakaterih sosevpre- upada. »Ob rednih nadzorih smo še ugotovi- trend nastajanja novih nelegalnihodlagališč Na inšpektoratu opažajo, davzadnjihletih proračunu sicer predvidenih 28.600 evrov. Za sanacijodivjih odlagališčjevletošnjem lišča sanirajo sproti, šezatrjujejonaObčini. kosovnih odpadkov.« odlaga- Manjšačrna vaseh, sajjevsaka vas imelasvoje zbirališče akcijskega zbiranja kosovnih odpadkov po njihovemu zmanjšanjupripomoglaukinitev gališča sanirana že pred leti,največ pa jek kih nadKremenco. odla- »Sicersobilačrna žav odlaganjempredvsem sčrnim privrtič- okolju. Na Občinipravijo, daimajonajveč te - nezakonito odloženih odpadkov vnaravnem občin ševedno srečuje tudisproblematiko Bloke (MIR)senaobmočju vsehvključenih Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Zmanjševanje divjih odlagališč nemogoče.« število uslužbencevinšpektorata praktično ba dobiti na delu, kar je glede na premajhno in zakršitelja. Tega bimorala redarska služ tneje edinarešitev globa zaupravnika stavbe in ohranjanjaokolja. varovanja zodpadkijeedenključnihdejavnikov Odgovorno ravnanje kjer prebivajo mlajši ljudje. bolj urejena, predvsem tam, je, kajti tudiokolica hiš jevse okolico sevsekakor izboljšu- Tudi zavest oskrbi za čisto odvažamo steklo, plastenke imamo ekološki otok -tja ločujejo odpadke. VStranah na, ljudjesobolj ozaveščeni, okolica je vedno boljureje- Jože Posega,Strane: Naša Črna pika: vzačetkuČrna marca sovpadnico vPostojno« krasili« kupiumazanegasnega.

širokem pasuob cestišču ki ležijo obcestah,so kar v žimnice …Tudi našenjive, vedno odlagajo pralne stroje, skih poteh, kjerneznanci še lioracijskih jarkih inobpolj- odpadki vgozdovih, vme- prepovedali. Motijo pame gališče sanirali, odlaganje pa grabnu, potem smo to odla- koncu vasi,vRihterjevem vaščani »šaro« kopičili na gomili. Šepred 20leti smo in kokoši, ostalo konča na - nekaj gre zaživali, prašiče odpadke poskrbimo doma mo doma intudizabiološke in pločevinke, papir zakuri- - stniki zemljišč dogovorijo zanjihovo odstra- odvrgel, največkrat nenajdejo, zato sezla- cija,« pravi Šibenikova. Žaltistega, kijesmeti odstraniti, lahko pa semuizreče tudisank- povzročitelja odkrijemo, mora ta odpadke ko odvržejo neopaženo. »V primerih,ko gozdnih cestah, kamor jihbrezvestneži lah- demo vjarkih, kotanjah ob in grmičevju Večino nepravilno odloženih odpadkov naj- je MIRsam. no odloženih gradbenih odpadkov, kar rešu - razen kadar gre zamanjšekoličine nepravil- odstopamo zato pristojni inšpekcijski službi, no odloženih odpadkih, kinisokomunalni, manj kot prejšnja leta. »Prijave onepravil- vejo naprijave občanov, kipa jihjebilolani vseh vrstločenihinkosovnih odpadkov. centerZbirni nadStaro vasjo jeurejen inopremljen zaločenozbiranje inzačasnohranjenje kami, papirjem. nastlane splastiko, pločevin- ni Dilc skrbimo zaokolico vorne, ko seto zgodi. Vašča- in kaj hitro opomnijo odgo- bojnikov ne praznijo redno, nezadovoljni, čepolnih za- prijeli«. Opažam, dasoljudje padke, ekološki otoki »sose smo senavadili ločevati od- Janko Muhič, Dilce: Ljudje možnost imeli dvakrat vletu. morda bibilo dobro, dabi to odvoz kosovnih odpadkov; nost unovčitve kuponov za enkrat vletu. Pohvalil bimož očistiti vsaj dvakrat, inne le nike zabiološke odpadke bi morali vzdrževalci zaboj- drugih vasi.Menim tudi,da jih posamezniki pripeljejoiz blem sokosovni odpadki,ki vozil »prileti« marsikaj. Pro- v vas,saj izmimo vozečih okolico prometnic, ki vodijo Takrat čistimo predvsem udeležba ni problematična. zato tudinačistilnih akcijah vasi, vsaj velikavečinanjih, Sloveniji, kiseježe pred spremembo uredbe na koncesionirna komunalna javna služba v prejema plačila in je enaredkih, če needi- blicus zaizvajanje koncesije odObčinene dobo 10 let.Kot pojasnjujejonaObčini,»Pu- z odpadki naobmočju občine Postojna za vajanje gospodarske javne služberavnanja podpisalo novo koncesijsko pogodbozaiz Ljubljane jejunija2009 zObčinoPostojna za občane kot izvajalca. Podjetje Publicus iz padki, kar jepomeniloveliko sprememb tako 2009 uveden nov pristop kravnanju zod- no odlaganje. V občini Postojna jebilvletu je pomembnonjihovo ločevanje inpravil- ki lahko ponovno postali koristne surovine, uporabe oziroma recikliranja. biodpad Da - in povečevanje deležanjihove ponovne zmanjševanje količin odloženih odpadkov Cilj odgovornega ravnanja zodpadki je Odgovorno ravnanje zodpadki vorno osebopravne osebe. za pravno oseboter še400evrov zaodgo- evrov globe zafizičnooseboin1000 evrov ali odlaganje odpadkov izven odlagališč, 200 ve, kot sokopičenje insežiganjeodpadkov Odlok ObčinePostojna predpisuje zakršit ti.« »Vsekakor poskrbijo, dajihnimogočeodkri- odpadke vozijo v naravo, vedno bolj pazljivi. zno Občino. Ugotavljajo tudi,dasotisti,ki odstranitev največkrat dogovorijo sposame- žavno aliobčinsko zemljišče, sezanjihovo ča. Čepa neznanecodpadke odvrže nadr za odpadke dolžan poskrbeti lastnikzemljiš- nitev. Po Zakonu ovarstvu okolja jenamreč - imamo dva kompostnika, otok za steklo inpapir. Doma če zaplastiko. Vvasiimamo stikrat raztrgale rumene vre- Na vasisonamreč živali do- ko smo dobili rumene kante. uvedli ločevanje, šeboljpa, dalo. Všeč mi jebilo, ko so tega reda, kolikor sejepač otokov smo sedoma držali Že pred uvedbo ekoloških Nadja Petrovčič, Sajevče:

- - -

Postojnski Marec 2015 5 Postojnski Marec 2015 6 Pozitivno jetudi, dani več malice, kante zagorivo … balažo v gozdu, tam odvržejo em- pa me, daljudje,kadar delajo tega občutno manj. Žalosti so odvažali smeti. Danes je ali celo vozniki kamionov, ki bilov metali italijanski turisti padkov, kisojihizavtomo- cesti, kivodi vvas,veliko od- sim všolo. Nekoč jebilo ob zbiralnih akcijah papirja no- papir pokurimo, revije pa ob gnojenje vrta.Časopisni vsebina obehzadostuje za je padal doleta 2012, ko jeznašal25,00 %, lež vletupred ločevanjem 43,00 %,potem cev odpadka, lahko zasledimo, dajebilde- ki jedoločen napodlagiletnihanalizvzor bioloških odpadkov vskupniodloženi kvoti, 170,07 kg naprebivalca. Čepogledamodelež se jeločevanje poslabšalo, sajsmoodložili prepolovili (na152,58 kg), vlanskem letupa na prebivalca, kar smo doleta 2013 več kot mešanihodpadkovmeru odložili 392,62 kg na Občini. V letuločevanja prvem smovpri- ki smojodoseglivletu2012, pojasnjujejo njih treh letihvzdržujemo raven ločevanja, Iz zbranih podatkov jerazvidno, davzad- z Občine. tni deležvsehzbranih odpadkov, sosporočili od tega 3.677 ločeno, kar pomeni57,7-odsto- 1,5 odstotka. Zbrali smo6.377ton odpadkov, se jeodstotek zbranih odpadkov zmanjšalza v letu2013 že 59 odstotkov. V minulemletu sledila: vletu2012 jihjebilo58odstotkov in čenih odpadkov je naraščal tudiv letih, kiso kov, vletu2011 odstotkov. pa že 44 lo- Delež v občini Postojna ločili14 odstotkov odpad- zbranih odpadkov naraščal. Leta 2009 smo uvedbeOd doleta 2013 jedeležločeno Uspešnost ločevanja odpadkov 900.000 evrov.« javne službena letnemnivoju jepribližno loti financirala izlastnihprihodkov. Strošek o oblikovanju cenkomunalnih storitev vce- se pojavi primešanihkomunalnih inbioloških odpadkih. Steklo, papir inembalažo šenekako ločimo, problem pa anketa tema meseca lagališč okrog vasini več. vse nastlano. Tudi divjih od - bilo daleč okrog zabojnikov nja odpadkov vvasi,takrat je tedenskega kosovnega zbira- jo sva bila presenečena nad jo svabila presenečena nad in že obprihodu vSloveni- domujeva šele poldrugo leto Mages, : VLandolu Hanna Hahmo inChris - bolje ločeni.« ne, seta deležpovečuje, čeprav soodpadki padkov, izbioloških odpadkov inpapirja pa čijo vsoplastiko inembalažo izmešanihod- kakovosti ločevanja. Čeobčani namreč izlo- taciji tega deležapreviden, sajjeodvisenod opozarjajo, daje “potrebno bitipriinterpre- do lanipa jenarasel za2%.Vendar naObčini občan sepri izvajalcu javne službedogovo- dividualni prevzem kosovnih odpadkov. Vsak sprejemljiv, jezletošnjim letom uveden in- ranja kosovnih odpadkov vtem časuniveč brezplačno oddajo. Ker načinakcijskega zbi- kjerimavsakobčantru, vedno omogočeno oddajo kosovnih odpadkov cen- vzbirnem sko zbiranje odpadkov negativno vpliva na vo odpadkov potrebno. “Poleg tega akcij- še večja količina, kot bibilogledenanara- težje razstaviti, posledično pa je nastajala se kosovni odpadki premešali injihjebilo kjer sopač opazili kontejner. Zaradi tega so pa sovozili odpadke praviloma vtiste ulice, prebirali injih razsuvali pookolici, nekateri kontejnerjev, odložene odpadke sonekateri mestihtudipotem,na zbirnih ko nibiloveč kov neboveč. Odpadkisosenamreč kopičili Z letošnjim letom odvoza kosovnih odpad- Kosovni odvoz jepreteklost ki smojodoseglivletu2012. ločevanjaodpadkov,V zadnjihtrehletihvzdržujemoraven

in značaju domačinov. vtisočistosti dežele ustvarijo prvi ti takoj opazni odpadkiprituristih po gozdnih sprehajalnih poteh, saj ter plastična embalaža invrečke Motijo panaju odvržene pločevinke vode izkoriščava solarno energijo. na pelete inzaogrevanje sanitarne ogrevanje prostorov urejeno spečjo obremenjevati okolje, zato imava poznava. Sama skušava čimmanj Veliko Britanijo, kjerrazmere najbolj mi evropskimi državami, vključno z visokem nivoju vprimerjavi zostali- ločevanja odpadkov jenazavidljivo smeti. Ozaveščenost ljudiglede odvozom organiziranim dobro Občini. leni odrez alipodobno,” sonovost pojasnilina lahko izkoristi dvakrat letno, lahko tudizaze- dogovorjeni danjihizvajalec odpelje. To se ri zadanodvoza kosovnih odpadkov inna fotografije: Matej Škrlj. Besedilo: Mateja Jordan inAlenka Furlan Čadež; izboljšati na82%. dosežen rezultat želi vprihodnjihpetihletih ne bolj uveljavljene programe vEvropi. več, Še padkov izgospodinjstev injeprehitela števil- stojna 57,776,17danes dosega Vrhnika %)občina ločenegazbiranja % komunalnih od- (občina Po Zapojasnitev dodajmo, daObčine. z sporočili letos, zazgled pa namjeobčina Vrhnika,« so pri občanih. Potrebne ukrepe načrtujemo že žemo dosledno ločevanje že naizvoru, torej zato nalogainizziv, bonaša prva dadose- količin tako zbranih kot odloženih odpadkov, Zaradi teh razlogov pričakujemozviševanje prebivalca -približno 600 kilogramov naleto. tane šedodatnih50 odstotkov odpadkov na Medvode. V razvitih evropskih mestihnas- oziroma spalnih občinah, kot sta Škofljica ali 400 kilogramov letno)kot v izrazito ruralnih rat toliko odpadkov naprebivalca (približno primer Ljubljana aliPostojna, nastane dvak - “V razvitih inturističnihobčinah, kot sta na Katera Občinanamjelahko zgled? Laže blizu Razdrtega. prevzemniku. Najbližji je CPG v kamnolomu gradbene odpadke predati pooblaščenemu cijske gradbene posegepa morajo izvajalci zagotovljen zainvesti centru, vzbirnem - in obrtnike jezamanjšekoličine prevzem obračuna gledenavrsto odpadka. Zapodjetja oddajo tudivečje količine, vendar seprevzem prikolico na leto, pa lahko centru v zbirnem plačno oddajozapribližno enoavtomobilsko na primerobnova kopalnice. Tako lahko brez gih vstanovanju oziroma gospodinjstvu, kot je ki nastanejo prigradbenih vzdrževalnih pose- prevzem manjšihkoličin gradbenih odpadkov, , kjerjezagotovljen centru zbirnem brezplačen Občani lahko gradbene odpadke oddajov Kam zgradbenimi odpadki? sklada kotlovnice,« pravijo stanovalci. od preplačanih akontacij zakurjavo insredstev iz ma letoma inpol. »Dolguje namokoli 9tisočevrov kjer soBlažičevo sicerdalinačevelj že pred dve- dilo tudi stanovalcem bloka na Cesti v Staro vas 3, Uredništvo Postojnskega prepiha la tudisredstva izrezervnih skladov. očitno precejšnji, ponekod so neznano kam izgini- viteljem elektrike, vode, nafte oz. kurilnega olja so ska inDivača. Njenidolgovi Bistrica,Sežana doba- na Postojnskem inPivškem, pa tudivObčinahIlir njem desetletju upravljala sštevilnimi stanovanji dobnih zgodb je ševeliko, saj je Blažičeva v zad- dolga Bože Blažič.Pravilno besediloseglasi:Po vanjskih blokov objavili napačne podatke glede Staro vas 3,ker smovčlankuUpravljanje stano- Opravičujemo se stanovalcem bloka na Cesti v Popravek

To sejezgo- - - - - Alenka Furlan Čadež nudnikov malic inkosil oziroma prehrane,” druge sošepovedali. da bistržnoorganizacijo poseglivkonkurenčnost (tržnih) po- drugih kom, kisoupravičeni dosubvencionirane prehrane, “saj smomnenja, bozaživelaDelilnica vZelenidvorani, namenjena pa boleuporabni- pripravljene obroke,” utemeljujejo odločitev naObčini. ugodne cenezagotavlja šekratke potidodelilnicehrane in strokovno izvedbo projekta jenajbolj kuhinjav primerna Vrtcu Postojna, ki “poleg tucionalni lasti še proste zmogljivosti za pripravo toplih obrokov. Za na Občiniindodajajo, daimajonekatere kuhinjevobčinski aliinsti- vencionirane prehrane vtako imenovani ljudskikuhinji,”pojasnjujejo Postojna jevnašiobčini približno 150 ljudi,kibibiliupravičeni dosub- za socialnodeloPostojna. »Gledenapodatke Centra zasocialnodelo Pobudo osubvencionirani delilnicihrane je naObčinonaslovil Center občinskih ali državnih virov. poskrbela za 150 ljudi. Obrok bo stal evro, razliko pa iz bodo črpali poletjaDo najbivZelenidvorani odprli ljudsko kuhinjo, kibodnevno Ljudska kuhinjadopoletja Besedilo: Alenka Furlan Čadež;fotografija: arhivGreen. AlpeAdria ki ležitudivNaturi 2000. nadaljnje onesnaženje vode, tal in zraka v že tako onesnaženem prostoru, jaških silorganizacije Nato kot zaurjenjeslovenske vojske, kar povzroča Zapisali so še, da sevojaško vadišče uporablja čedalje bolj za urjenje vo- tudi ustava inzakon oratifikaciji Arhuuške konvencije. okoljevarstvenih dovoljenj insoglasij,zaradi česar, menijo, sta bilakršena možnosti, da bi sekot stranski udeleženci vključili v postopek za pridobitev vode, …). Navajajo tudi,daprebivalci innevladneorganizacije nisoimeli ob preletih letal, detonacij, hrupa plinov nevarnih ob požigih, zastrupljanja rov, predvsem prašnih delcev, snovi, nevarnih napoligonu, hrupa hrupa glede vplivne cone, kjerlahko pridedomogočegaonesnaževanja izvi- Kot pojasnjujejovokoljski organizaciji, najbibiloprebivalstvo zavedeno okolja invarovanja virov oskrbe spitnovodo kot strateško surovino. interese javnosti, predvsem zvidika zagotavljanja zdravega življenjskega cem, dasobrez kompetentnih odločitev postavili obrambne dejavnosti nad nikoli nipodalauradnega pozitivnega mnenja.Prav tako očitajo pripravljav zbranih dokumentov razvidno, da Agencija RS za okolje k predlogu uredbe varovanja okolja invoda. Pobudo sovložili tudizato, sozapisali,ker jeiz ter jebilasprejeta ponačrtnemsuspenzuveljavne zakonodaje spodročja ustavo in zakonodajo, tudi tisto, med drugim kidoloča prostorsko področje, presoje vplivov naokolje. Po oceniAlpeAdriaGreen uredba nivskladu z ta vnasprotju zmnenjemMinistrstva zakmetijstvo inokolje inbrez celovite Med razlogi pobude za ustavno presojo so navedli, da je bilauredba spreje - pobuda, kijojevložila okoljska organizacija AlpeAdriaGreen. ustavno presojo. V začetku marca pa jeprispela naustavno sodiščešeena dišče Poček, kijojevodstvo Občinepospremilo zvložitvijo pobude za Pred letom dnijebilasprejeta uredba zaosrednje slovensko vojaško va- Vložena pobuda druga zaustavno presojo Po vojaških vajah naPočku vmaju2014. aktualno - Alenka Furlan Čadež šanj gledeprenosa.« čunskega sodiščaspoštovali, jepa odprtihšenekaj operativnih vpra- To sešenizgodilo, anaObčinipojasnjujejo, dabodo “odločitev Ra- se zavezali, likvidirali dabododružbo indelniceprenesli naObčino. občinskega deležaizreklo Občininegativno mnenje, vvodstvu pa so Naj spomnimoše,dajeRačunsko sodiščegledepostopka nakupa leža injepostal zobjavo končnega poročila leta 2012 delomajaven. Računskega sodiščapregledan tudipostopek nakupa občinskega de- log sklepa podkrepili tudizargumentom, dajebilvokviru revizije jajo več utemeljeni razlogi zazaupnostgradiva, sošenavedli inpred- Po Batagel podpisupogodbeskupcemdružbo & Co, d. o. o. neobsta- izjemno škodljive posledice” bi lahko imelozaObčinoPostojna kot interesenta zanakupdelnic obravnavo izjemnoobčutljivih vprašanj inpodatkov, katerih razkritje kot sopojasnilivpredlogu sklepa naObčini,upravičeno, “saj ješloza zaprtih zajavnost, gradivo pa označil zoznako zaupno, kar jebilo, vezujoče ponudbejeobčinski svet vse odločitve sprejemal nasejah, Občina Postojna. Zaradi občutljivosti informacij v fazi oddajanjaza- interesa napodlagisklepov občinskega sveta vpostopek vključila tudi zbiranju sejezaradi pisnihponudbzanakupdružbe, zaščite javnega Ko jepred Istrabenz petimiletidružba turizem objavila javni poziv k zaupno injedostopna javnosti. ja oobčinskem nakupudeležavPostojnski jaminimaveč oznake Na zadnjiseji soobčinski svetniki potrdili sklep, dadokumentaci- nič več zaupno O nakupudeležavPostojnski jami Besedilo: Alenka Furlan Čadež;fotografija: Tomaž Penko. in lastnihsredstev ObčinePostojna. obremenjevanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda je izvedeno iz sredstev za sofinanciranje projektov občin, takse za Celotna neto vrednost projekta znaša545.000 evrov, financiranje pa na Občini. jemo, dabododeladokončana dozačetka aprilaletos,” pojasnjujejo ureditev pločnika vPrestranku, gledenaizvedbeni plan pa pričaku- »Za zaključek celotnegaprojekta jepotrebno dokončati predvsem nalne infrastrukture vMatenji vasi inpločnikov ob državni cesti. v deluPrestranka inMatenje vasi ter obnova ceste poizvedbi komu- omrežja odPrestranka doRakitnika, pločnikov ob glavni državni cesti davinske kanalizacije vdeluMatenje vasi, dotrajanega vodovodnega kanalizacijskega omrežja odPrestranka doRakitnika zureditvijo pa- tekajo že odmajalani.Namen naložbe jeureditev povezovalnega Gradbena delaob državni cesti na odsekuPrestranek- po- Komunalna ureditev -Rakitnik Prestranku spetpotekal nemoteno. Če bošlovseponačrtih,najbivzačetku aprilapromet na

Postojnski Marec 2015 7 Postojnski Marec 2015 8 »malo boguzahrbtom«, povedo domačini. občinskega središča, odnikoder vidna,dokler nepridešprav donjiju- staRakulik inzaselekČrmelice mednajbolj oddaljeniminaseljiod kanalizacijo inobračališče zaavtobus. meteornih voda, odvodnjavanje dokončati urediti Rakulčani želijo, dabiv bližnjiprihodnostiuspeli izjemno veliko rakov, ki so jih pravijo Rakulščica, ševedno je bilovpotoku, kimudanes veliko rakov. Po odtoku jezera dolini nekoč jezero invnjem izročilo pravi, da naj bi bilo v tej lo imevpovezavi zraki. Ljudsko vodi. Vsekakor jenaselje dobi- ali kulko (kako veliko) rakov jev besedami kulki(kako veliki) raki lahko preprosto razlagali tudiz ni izgovorjavi bisiizvor imena selju Rakulk.Po krajevni nareč- pravijoDomačini svojemu na- Kje soraki? pisana tudivstarih krstnihknjigah. ali Rakoluik –taka imenasoza- ka pa najbinastala izRakovlek Rakulek; sedanjabesednaobli - naselbinaimenovanaprvotna kroniki jezapisano, dajebila naselje ob njem. V Hrenoviški katerega sejepreneslo tudina čevalo »zraki bogatpotok«, s lo Rakovljak injegotovo ozna - vkom). se je ime glasi- Prvotno tako imenovano epentezo (vri- obrazilom -jak,-l-pa jenastal s iz pridevniške oblike rakov in občnem imenurak zizpeljavo da naj bi Rakulik dobil ime po imenoma. Silvo Torkar je zapisal, ce edinanaSlovenskem stakima selje RakulikinzaselekČrmeli je lahko preberemo, dasta na- V Krajevnem leksikonu Sloveni- Rakulik inČrmelice tu živimo - V zaprti dolini potoka Rakulščica naprej vJadransko morje. vŠkocjanskeiztekajo vode jamein strokovnjaki ugotovili, dasenjene pa vode ponikne.Zbarvanjem so Rakulik, priSajevčah vPonikvah nato zjugozahodne strani oklepa ščica izvira v vČrmelicah Tumcu, in jezato zelo osiromašen. Rakul- zgradili jarek, kivodo preusmerja potok, ob asfaltiranju ceste pa so ca jebilavčasih veliko bolj vodnat nam povedali Rakulčani. Rakulšči- kakšno leto pa tudinobenega, so videti kakšno leto dopetrakov, sko nenavadnih časihjemogoče ne rakov neribičev. V teh vremen- jihdodanesšeni–kmalu vrnili, obljubi domačinom,da jihbodo či odnesliokrog sto. Kljubnjihovi ke. Pred več desetletisojihribi- naj bihodililovit rake izvsePiv potoku naizdatno večerjo. Semkaj večer, ko soprilezlinatravišče ob domačini pobirali zlastinapred- bočju Tumca, kijenaseverni in čitniške hišicepa stoje že napo - sezidane navzpetnem svetu, po- še nanizkem svetu, naslednjeso nekaj hišjezgrajenihvišine. Prvih Rakulščica, na600 mnadmorske vseh strani zaprte doline potoka stojnske kotline, čisto nakoncu od nem jugovzhodnem predelu Po- vinskega ravnika oziroma naskraj- Rakulik ležinasevernem deluSla- - kilometrih dolgi gozdni potičez hek soseveda hodilipešpodveh je nisozgradili vRakuliku. V Ore- šolo intudivcerkev, vsedokler so hodilivtrgovino, napošto, v bilo vezano na Orehek. V Orehek v župnijoHrenovice. Življenje je no Orehek, vokraj Senožeče in no glavarstvo) vključena vobči- zapisu vknjigiPostojnsko okraj- Rakulik, Sajevče (po inČrmelice Konec 19. stoletja sobilanaselja tako jenastalo naselje. konec privabili ljudiin tudidruge na travnatih pobočjih –sonata možnost paše drobnice in živine je – obilo rakov in rib v jezeru ter zero. Osnovni pogojizapreživet še včasu,ko jedolino zalivalo je- bivališčePrvo najbinekdo zgradil nat svet. kulščica vnizek, nekoliko močvir čja, kisespuščajoob potoku Ra- Na južnistrani sotravnata pobo- vzhodni strani porasel zgozdom. Jurjevi domačiji sovčasufurmanstva pravili hiša«. »furmanska Staro jedro Rakulika scerkvijo sv. JanezaNepomuka. - - šoloobvezni otroci. sedemnajst inodteh leštirje ko, stalnih prebivalcev pa le nes jehišnihštevilk prav toli- in sto sedem prebivalcev.- Da tedaj sedemnajst hišnihštevilk samosvoje. V Rakulikujebilo gajanja soRakulčaniveljali za od prometnic ter do- drugega daljenosti od večjih naselij in pogoji ugodni.Prav zaradi od- le takrat, ko sobilivremenski razredno ljudsko šolo vOrehku Lozo. Otroci soobiskovali eno- stvi pomagalcelodunajski dvor. materialom infinančnimisred- opeko. Prinjenigradnji najbiz (in ješevedno), edinakrita z edina enonadstropna vnaselju stniki sobilifurmani. Ta jebila li »furmanskahiša«-njenila so jivčasufurmanstva pravi- ranjena leJurjeva domačija,ki staregaOd jedra Rakulika jeoh- nekoč … Rakulik Nepomuka. petimi leti tudi kip sv. Janeza cerkve, streho inzvonik, pred obnovili. Obnovili pa sofasado kopala mežnarijo, kijenisoveč leta 1965 podrla inpodsebojpo- pa sozasadilidve lipi.Enaseje zgrajena tudimežnarija,pred njo lij tudilepovidna.Obnjejjebila na zaobe vasi inje izobeh nase- nem kraju zato, ker jebila sezida- so jograditi leta 1728 naomenje- kev sv. JanezaNepomuka. Začeli Sajevče ponosno razgleduje cer rakulške zemlje, senaRakulikin hodno odRakulika, prav nameji da solahko preživeli. Na gričuza- zase obdržali letoliko pridelkov, rat nateden v Trst. so Domačini delke, les in predvsem dvak- drva Jurjevi sovozili seno, poljske pri- ter Nejc in Teja Šabec. Ansambel Amateriji (odleve proti Perenič desni):NikŠabec,Maruša Nepomuka. obnovljenim kipomsv. Janeza Notranjost cerkve krasi oltar z - hajali celoizNarina, Malein Velike poletnih plesih, nakatere sopri- pri Slaničevihgostilna,znanapo Pred svetovno drugo vojno jebila »rikverca«. lik, dasovnjemobrnili voz brez Spodmol najbibiltakrat tako ve- zlasti pozimi, veliko čredo ovac. va »štala«. V njej so imeli Ježicevi, je spodmol, kiseimenujeJežice- neposredni bližini - vIvačevcu - njo mostov najužniželeznici. V seki, kisolomilikamenje zagrad- živeli tudi»štancarji« -kamno- opuščen kamnolom. V naseljuso V bližini Rakulika -vRisnikuje Glažarjevi pa sosevRakulikunaselilikar zastalno. Počitniška Glažarsejepostopno hišicadružine širila, Črmelice vdoliniČrmelice podvznožjem gozdnatega Tumca. šoloobvezni otroci. toliko stalnihprebivalcev. Mednjimisoleštirje V Rakulikujesedemnajsthišnihštevilkin prav še Maruša Pereničše Maruša izPrestranka - so sestra Teja Šabec-medsesopovabili Bratajo družiti. Nejc inNikter njuna manj, kot jeprstov naeniroki, sezna- Kljub temu da je v Rakuliku mladih Glažarjevi pogrešajo leveč druženja. odločil, da ne bo presekal teh korenin. marsikatere šolske počitnice.Zato seje ni Rakulčaninjekot otrok preživel tam nje. BogdanGlažarjepomaministra- dozidavo inustvarili prijetnodomova - šica, asoseizleta vleto odločaliza stavbo, kinajbibilalepočitniška hi- ga poslopja so naredili nadomestno votne bivalne hišeingospodarske- Glažar.naselila družina Na mestu pr se jetam pred šestimiletizastalno lik res nekoliko oddaljen.Kljubtemu Za današnjinačinživljenja jeRaku- … indanes … zagodrnjal rekel kakšno krepko besedo, tudi je vsenaredil samozrokami, rad novnika«. je bil posebnež,ki Rugo brkom injihnegoval »vstiluSta - do. Največ pozornosti je namenjal je imelvelike, košate brke inbra- jo Jožeta, kisomurekli Rugo, ker sepogostokratDomačini spomni- krajev soprihajalimožje tudikosit. Pristave, Nadanjega sela … Izteh

- Foto Atelje Postojna. Brovč;Besedilo: Gabriela fotografije: ŠabecizRakulika.družina iz Logatca. imavhlevuovce Sedaj 40 haodkupilpokojni Kogovšek kmetijskih zemljišč, leta 2005 je ranti, leta 1990 jihjeprevzel Sklad v najemu koopeimeli Črmelice - je zgradila večji hlev. Kasnejeso Kmetijske Postojna, zadruge ki stva Prestranek, nato vupravljanje lice prešle vlastDržavnega pose- Po svetovni drugi vojni- soČrme temnejšo polt imalice). (črno tod živel nekdo, kijeimelnekoliko laga bibilalahko tuditaka, daje ni mogočenajti nikjer. Laična raz Izvora inrazlage imenaČrmelice inodličengodec. harmonik) valec »frajtonaric« (tj.diatoničnih jebilznanizdeloMatija Gorjanc - Vsem sorekli Črmelaki. Tadulnji (Tasrednji) (Tadulanji). inGorjanc (pravili sojim Tagurnji), Čehovin da sotod živele Dolenc družine graščakov Znanoje, izHruševja. prebivali pastirji, kisopasli živino mi hišamivRakuliku. Tam najbi ri virinavajajo, dacelopred- prvi povedati nihče,čeprav nekate- tam zgrajene tri hiše; kdaj, ne ve Najprejzaselek Črmelice. sobile se razprostira dolina, v kateri je bil njegovim vzhodnim podnožjem, Onkraj gozdnatega Tumca, pod Črmelice Nastopov jimnemanjka. šek Matičič, pevka ansambla Erazem. veseli, dajihučipetjaMaja Marin šole Postojna. Vsi tudipojejoinso in simfoničnem orkestru Glasbene rinška, pa igra Maruša vgodalnem harmonikaškega orkestra Vilija Ma- glasbeni amaterji, sajjeNejc član z imenomAmaterji. Vendar niso maja ustanovili glasbeniansambel - -

Postojnski Marec 2015 9 Postojnski 10 Marec 2015 li skupaj. Nibilo individualizma - kar koli smo se pogovarjali, marsikaj družili, smo naredi- smo bilipovezani, bolje smoseznašli. Več smo razgledani, vrednote: imeli pa smo druge bolj logija. “Neprimerljivo! Mogoče nismo bilitako računalniki, telefoni sodobna indruga tehno- ška leta, ko prosti čas niso narekovali televizija, mlajše pospremili všolo, “ mijerazgrnila otro- smo sedopolnjevali. Tisti, kisobilistarejši, so To jebilopravo otroštvo! Titova mladina.Lepo be, vozili smosezdomanarejenimi skiroji … delovali frače, izvrečk zavlaganjevodne bom- smo senadvorišču, vgozdičku, izlesasmo lo nadvorišče 40otrok iste generacije. “Družili otrok vbloku, odkoder jeiz24 stanovanj hite- Alenka je odraščala kot vSežani “železničarski” streti: “VPostojni sepočutim doma.” pelo “priseljencev”, vendar jijetudita trdi oreh us- stojnčanka,” jespregovorila tudiotežavi večine kako sevključiti vdružbo, ker nisembilaPo- da boostala tuzavedno. “A imelasemtežavo, prevzelo; že kot dijakinjasejenamreč odločila, razkrila, dajojemesto podSovičem povsem nila sspominipred očmiinbrez razmišljanja tukaj vsaPostojna,” sejedružila sejenasmeh - –ute,“napajalniki” vkaterih soprodajali pivo, “Tu jebilstar Kras, plesišče, vsakvikend glasba, mor jojevabila mladostnaželja podruženju. razkrila vsproščenem pogovoru prav tam, ka- ljenim znanjeminizkušnjamikoristna, namje svojo kariero, predvsem pa želi bitispridob- tolikšni meri,seposveča sebiindrzno “kroji” otrokoma; danes,ko jenepotrebujeta več v reditve. Sama pravi, da se je najprej posvetila in lastnoročno šiva kostume za baletne pri- kar jemanjznano, že vsaleta predano snuje društva Postojna, vodi društvene finance in, Alenka Požar jeustanovna članicaBaletnega stojna podjetnica zadejavnost knjigovodstvo. financiranjem podjetij,obenem pa jesamo- zaposlena vBankiUnicredit, kjerseukvarja s počuti v finančnih vodah. Zadnjih šestletje šolo vKranju. Izobražena kadrovnica sedobro gimnazijovPostojni,Sežani, Visoko upravno vPostojni.družino Osnovno šolo jekončala v Postojnčanom BorisomPožarjem ustvarila Alenka, hčiKraševke inIstrijana,jeskupaj s Požar Alenka na obisku - bilo zelo pozitivno, krasno sta sedopolnjeva- ni bilodelitve nažensko inmoško delo. To je delitve del: očetom“Z sta imela tak odnos, da svoje mame.Starši sojinudilitudidober zgled noženo,” jerazkrila doto, kijojepodedovala od daješ dobro, se ti to slej ko prej povrne - pom- Po strani drugi pa sploh nitako slabo, ker če ločitev. Čenisizadovoljen, to širiš okoli sebe. mesto,na prvo kar je sicer lahko napačna od- prenesla nanjo. “To, daseni nikoli postavljala v njenem življenju mama in kaj je tisto, kar je pogovor tudiotem, kakšno vlogojeodigrala materinskega dneva “ženski” mesec,sva načeli V mesecumarcu, kijezaradi dneva žena in je kupilatudikakšen kos blaga.” Ko jemama ugotovila, daznamnekaj zašiti,mi srajco, potem pa obleko drugo intako naprej. dno revijo Burda inzačela.Naredila sem prvo sem joprosila zastaro rjuho. Kupilasemsimo- postale Ker moderne. mimamanikupilablaga, Najprej semsizoževala kavbojke, kisotakrat ki je bil vzdrževalec, pokrpala delovne obleke. Potem jemamakupilašivalni stroj, dajeočetu, lekice zaBarbiko, kismosijolahko privoščili. fascinantno. Izostankov blaga sem šivala ob- učila plesti, pa šivati. druga To mijebilonajbolj spretnostih: “Klekljala sem,enaodsosedmeje smo stripe.”Žetakrat sejeodlikovala vročnih teh zgodb semrisalanarisalneliste inustvarjali ske risanke innjihove zgodbe nadgrajevali. Like nih postajah italijanske televizije gledali japon- sem tudilikovni krožek. Včasih smonazaseb- ga delovanja. rada“Zelo semrisala,obiskovala otroškim letom, zasnovi njenegaustvarjalne- nekaj Kar drugega. besedsva namenili gi otroci izgeneracije 1969 doživljala povsem tudi svojih otrok Požarjeva, ki je tako kot- dru ki nimajo,” stvarno oceni otroštvo današnjih, so večje razlike medtistimi,kiimajo, inonimi, materializma – teženj po gmotni koristi. Danes ko znjimspustil poulicivsakdo. Manjjebilo dobil novo kolo, ker smo vedeli, dasebolah- imeli, vsesmodelili. Veseli smobili,ko jesosed srcem, sajjeprepričana, dasejeodločilapravilno. O svojemnekajletnemzačasnempoklicu “mama” govorizlahkim pred menoj.” vstanem zadovoljna in se veselim dneva, ki je te imam.Predvsem pa jeuspehto, dazjutraj čeprav pubertetnik, znapohvaliti intireči: Rad tim samozavestno. Uspehjetudi to, date otrok, sem siizpopolnila znanjeinsepovsod poču- instrokovnost.moj trud Osebni uspehjeto, da ma: “V poslovnem smislu jeto, daznajoceniti pove, dagre zavečplastno razumevanje poj- Ko jo še povprašam, kaj je zanjo uspeh, mi hitro ponoči.” ski … Nabere seveliko ur, poslužbi,predvsem dol, nove gor;čipke okra zamenjamzdrugimi - stumov, ostalih 70 pa preuredim - stare bleščice Za vsako predstavo zašijem20 do30novih ko- zadovoljstvu prispeval tudisam,to zadostuje. objameš inpohvališ insezavedaš, dasiktemu kostume, jihpočešeš, naličiš,ko jihponastopu “Kadar vidišžarvotroških očeh,ko jimpokažeš kot organizatorka, finančnica, kostumografka: Baletnem društvu Postojna, v katerem deluje vsem jo spremljata šivanje in udejstvovanje v tju kot banki. Pritem sepočutimkoristna.” Ob delo, kar jevobojestransko korist, tako podje- mo skupnorešitev, kijimomogočanadaljnje gam podjetjem,kisoprezadolžena, danajde- se s prodajo bančnih produktov, ampak poma- vori tudiosvojih načrtihindelu. “Ne ukvarjam časa zaseinizsebe naredim,”“nekaj” sprego- tudi onirazumejo, dapotrebujem sedajnekaj najstniku potrkati navrata, ker želi zasebnost- Ampak tako, kot jihrazumem sama-damoram eden največjih pretresov vmojemživljenju. rok oddomanaštudijvLjubljano, prvič jebil Alenkini izzivi vsevečji. “To, daješelmojot Ko otroci počasizapuščajognezdo, postajajo vrsto sama.“ Ne, takrat bočaszame! Takrat bomprišlana 55 ukvarjala s pri puberteto se … ali razred prvi v mislim, dabiprisvojih 45letihvpisovala otroka Družina? To bo, kadar bo. - To niprav. Čepo- čajo šolo, gredo šemalovtujino, sezaposlijo ... paDanes sootroci navajeni, da “imajo”, dakon- nekaj. Mojiotroci soodraščali včasunašerasti. ki materialisti. Mismozačeliizničinsizgradili in šelečisto nakoncu družino: “Mladi soveli- lanja, zaposlitev, stanovanje alicelolastnohišo mladi, ki vidijo pred seboj najprej zaključek šo- ubirala ravno nasprotno, kot joubirajo danes ter deluzaključila tudištudij.''Življenjsko potje sem sebolj posvetila delu,inob vzgoji otrok spremljala. razred, Ko smogavpisalivprvi pa poiskala službo za štiri ure, da sem ga še malce z Matevžem. Preden jedopolnil dve leti,semsi skupaj, insemto želela ponovno doživeti tudi že ob Sariugotovila, koliko lepegasva doživeli njem. “Takrat semspetpustilaslužbo, ker sem je rodila sinaMatevža, ježelela bitinekaj letob tem časupa ješivala. Tudi petletpozneje, ko tem sejezaposlilazaštiridninateden, vpros- vse najlepšezgodnje materinske trenutke. Po- letadoma dohčerinegadrugega intako užila prevzela sama. Takoj porojstvu Sare jeostala ris veliko delal,jeskrb medtednom zadružino na, dasejeodločilapravilno. Ker jemož Bo- “mama” govori zlahkimsrcem, sajjeprepriča- la.” O svojem nekajletnem začasnem poklicu Penko. Besedilo: Alenka Furlan Čadež;fotografija: Tomaž - Besedilo: Mateja Jordan; fotografiji: Foto Atelje Postojna. lavnicah. zgodovinskih predmetov selahko preskusimo tudi napraktičnih de - dinamično, ob prepletu dokumentarnih gradiv in ogledu dragocenih v dveh nadstropjih zgradbe muzeja. Sprehod po razstavi je zasnovan Razstavni prostori Muzeja krasa so urejeni na700 kvadratnih metrih nesli vsvet. vilni obiskovalci muzeja sporočilo olepotikrasa innašihkrajev po- župan Notranjski muzej danes hrani izročilo za zanamce, seje zahvalil tudi Generacijam ljudi,kisossvojim strokovnim delomomogočile,da še dejal,»ob uresničitvi stoletnih sanj«. radovednim ljudem, kijihzanimanaravna dediščina,ječestital, kot je odprl zrazbitjem kraškega kamna. Vsem ustvarjalcem zbirke invsem predsednik republike Slovenije Pahor Borut , kijemuzej simbolično »Mislim, dabozanimanjezaMuzej krasa veliko,« jeprepričan tudi zato sipoPeršakovem mnenjušeposebejzaslužidobro prihodnost. je vedno bila in tudibonavdih zapomembendelkulture inumetnosti, šče stroke inljudizvsegasveta, kisozaljubljeni vkraško pokrajino.« Ta krasa jestega vidika izjemnegapomenainbosčasompostal shajali- blagovna znamka Slovenije, šeposebejvznanstvenem svetu. »Muzej pospremil napotsprepričanjem, dasta kras inkrasoslovje neke vrste Anton Peršak, državni sekretar naMinistrstvu zakulturo jerazstavo na popoldanskem »dnevuodprtihvrat«. zbirko ogledalitakoj poodprtju,kot tistih,kisoizkoristili priložnost dala tako množica povabljencev, kisosimultimedijsko zasnovano njegovih razsežnostih inedinstvenosti. Znavdušenjem sijojeogle- nem fenomenu, kijenastajala zadnjidve leti,predstavlja kras vvseh Notranjskega muzeja dobil Muzej krasa. Stalna razstava otem svetov V četrtek, 26.februarja, jestalni naslov naKolodvorski cesti3,vstavbi Muzej krasa, uresničitev stoletnih sanj strokovnim delomskrbele zaohranitev izročila zanaslednjerodove. Igor Marentič pa sejezahvalil generacijam ljudi,kisovMuzeju s Predsednik republike Pahor Borut jesimbolično odprl razstavo, župan ogledali povabljeni gostjeinštevilni občani. Multimedijsko zasnovano zbirko sosinajprej občine Postojna IgorMarentič. Obtem jezaželel, dabište - dogodki -

Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: arhiv Majde Jesenko. Šajn, vendar sejeopravičil inso mupriznanjepodelilinadomu. jen tudidosedanji vodja Uprave zazaščito inreševanje Postojna Franc nalog zaščite, reševanja inpomoči.Ssrebrnim znakom CZjebilnagra- v Srbiji. Ta znakse podeljuje zapožrtvovalno inuspešnoopravljanje pa sta bilazbronastim znakom nagrajena zasodelovanje pripoplavah gan spostojnske enote Elektro Primorska, AlešPoniž inPrimož Bajec Veselič inAnton Smrekar izobmočnega Zavoda zagozdove, Dol- Darjo čevič izregijske ekipezareševanje sspecialnimi delovnimi stroji, Živan gasilski poveljnik zanotranjsko gasilsko regijo Rok Leskovec, SinišaŠar logistične enote zapopravilo agregatov iz Vojašnice Postojna, regijski stojna, Območnozdruženje Rdečega križaPostojna, delovna skupina PGD , Policijska postaja Postojna, Radioklub Proteus Po- drto, PGD Slavina, PGD Landol, Šmihel PGD Studenec,PGD , medicinska pomočPostojna, PGD PGD Postojna, Hruševje, PGD Raz darstvo ObčinPostojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina inBloke, Nujna služba – reševalna skupinaPostojna, Medobčinski inšpektorat inre- štvo tabornikov –Rod kraških viharnikov Postojna, reševalna Gorska so bronaste znake CZprejeli še Center zasocialno deloPostojna,- Dru Proslava zaNotranjsko-primorsko regijo jebila5. marca vDivači, kjer CZ podelilinaregijskih prireditvah. Darko inPGD Muhič Planina, ostala letošnja priznanjapa soob dnevu nega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Darka Buta prejela tudi Na Brdu sta priznanjiizrok poveljnika CZSrečka Šestana ingeneral- znak CZ. valnih psov Postojna prihajatudiAmedejaOven, kijeprejela bronasti članov in11psov, kisože sposobni zaakcijo.« IzKluba vodnikov reše- vse vklubu, kijelanipraznoval 20-letnico. Trenutno imamo21aktivnih pravi: »General brez vojske jemrtev general, zato velja to priznanjeza voljna, dasejeodločilazato vrsto prostovoljnega dela,čeprav, kot kjer koli –vvodi, plazovih, snegu,ruševinah …« Nagrajenka jezado- 11-letnega mešancaLakija.»Psi so usposobljeni, da najdejočloveka »Tehmomoru. ježalzelo veliko,« pravi nagrajenka, lastnicainvodnica ljene gobarje, dementne osebe,pa tuditiste, kiediniizhodvidijovsa- psov reševalcev. Ti večinoma iščejopogrešane osebe–otroke, izgub- opravlja z vso predanostjo in požrtvovalnostjo, ki jo zahtevajo naloge Jesenkova jepripadnica Civilne zaščite že dvajset let,svoje delopa sil zazaščito, reševanje inpomoč. pitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti CZ ter drugih znak CZsepodeljujezadolgoletno uspešnodeloprirazvijanju inkre- Jesenko, predsednico Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna. Zlati sicer tudičlanPGD Postojna, zzlatimznakom pa sonagradili Majdo mi nesrečami –Darko podpoveljnik Muhič, Gasilske zveze Slovenije, prispevek pri razvijanju ter krepitvi pred varnosti naravnimi- indrugi je prejelo PGD Planina,srebrnega –zaposebnezaslugeinizjemen Med 69 dobitniki sobilitokrat triječlaniCZPostojna: bronasti znak nesreča zžledominzatem namnarava niprizanašalaspoplavami. tokrat več kot minulaleta, sajnasjelanivfebruarju doletela naravna leto. Priznanjzaizjemnodelonapodročju zaščite inreševanja jebilo Kranju že tradicionalno podelilipriznanjate organizacije zalansko Pred 1.marcem, svetovnim dnevom Civilne zaščite, sonaBrdu pri Izjemno število priznanjCivilne zaščite vodnikov reševalnih psov Postojna, jeprejela zlatiznakCZ. Majda Jesenko, predsednica Kluba

- -

Postojnski 11 Marec 2015 Postojnski 12 Marec 2015 Formalnih zahtevFormalnih za prostovoljno delo niveliko, tudi izobrazba nipomembna. bljenem strokovnem kadruspodročja medicineinsocialnega delaprostovoljci. izobraževanje inozaveščanje osmrtiinžalovanju. Srce Hospica soob usposo - smrti nadaljuje s podporo žalujočimotrokom, mladostnikom inodraslim, ter celostna, brezplačna oskrba umirajočih innjihovih svojcev nadomu,kisepo trenutkih soočanja zumiranjem inžalovanjem. Poslanstvo Hospica jesočutna, manitarna organizacija, ki nudi umirajočemu in njegovim svojcem pomoč v sprejemamo kot naravno dogajanje.Slovensko društvo Hospic jenevladnahu- gi strani toliko težje soočamossmrtjo. Ko gre zanašenajdražje, smrttežko Tako kot sena eni strani veselimo novega življenja, rojstva otroka,- senadru dno pa tudinjihovim svojcem. V svojo sredo lepovabi prostovoljce. vPivki instemlo pisarno povečalo možnosti zapomočumirajočim, posre- kjer doslejnibiloprisotno. V marcu jezaPrimorsko-notranjsko regijo odpr lejno leto je vstopilo znovim ciljem: s širitvijo še vtiste predele Slovenije, Slovensko društvo Hospic praznuje letos že 20. obletnico delovanja. V jubi- Hospic tudivnaširegiji rebnih veščin zapreživetje vnaravi; do21.leta kušajo pravo skavtstvo ter se naučijo vseh pot 16. letom postanejo izvidniki invodnice iniz ljenja izKiplingove Knjigeodžungli;med11.in katerih seotroci med8.in11.letom učijoživ se namreč delijonaveje volčičev involkulj, v popotnikov in na koncu voditeljev. Starostno od skupine najmlajših volčičev do izkušenih številne nove člane. Ti lahko vstegu ostanejo jo metodo vzgoje pritegne medsevsako leto taja kljub številnosti ševedno enakinssvo - danes vsaj80 aktivnih članov. Način delaos- ta (steg) razvila vrazvejano družino, kišteje Iz skupinešestihsejepostojnska lokalna eno- tov, kivtem mesecupraznuje jubilejnih25let. Združenja slovenskih katoliških skavtinj inskav ni, insobilienaizmedštirihustanovnih skupin za vzpostavitev skavtske zveze nadržavni rav vilo postojnski steg, jebilohkrati zaslužnihtudi življenju poskavtskih zakonih intako ustano- ki je31.marca leta 1990 dalosvojo zaobljubo li izsosednjeItalije. Prav teh šestPostojnčanov, starih venosamoveliko insojopozna družino - ske organizacije, kipovezuje natisočemladihin in življenja vnaravi; hoteli sopostati delskavt Zmaji sobiliželjni dogodivščin, novega znanja postali skavti. Imenovali soseZmaji. skavtstva. sose,dabodotudisami Odločili stojnskem zbralo šestmladihnavdušencev Pred več kot petindvajsetimi letise je naPo - skavte Četrt stoletja zapostojnske Postojnski steg šteje danesvsaj80 aktivnih članov. društva ------pogosto odpeljejo na večdnevne aktivnosti, s člane skavtske tako družine, mladekot stare, vestni,« pravi voditeljica Petra Zalar. Zato vse na svoje delo ter s časom vedno bolj samoza- učenje zdelom,insopotem lahko ponosni v naravi insesaminekaj naučijo, ker gre za na prostem. »Otrokom jenajbolj všeč,ko so vanje medmladimiinodraslimi ter življenje nje zdelom,osebnonapredovanje, sodelo- vzgoje pa soskavtska obljuba inzakoni, uče- buja zavest o odgovornosti, osnova skavtske Ker mladivodijo šemlajše,sepredvsem spod- jah nadržavni ravni združenja. sta aktivna tudivdveh različnih starostnih ve - ljev, stegovodja KlemenPremrl inPetra Zalar, vzgojne namene. Dva izmedtrinajstihvodite- jejo nov program zašeboljšo kvaliteto dela in ga dogajanjazavsečlane,vsako leto načrtu- voditelji, kiprevzemajo organizacijo celotne- učijo iznajdljivosti in odgovornosti. Zato mladi spozna čare življenja izven zidov, kjersezigro svojo širiinvseveč družino otrok že zgodaj šo vejo boberčkov, sajjeciljstega tudito, da Za prihodnjeleto načrtujejošečetrto, najmlaj- že lahko prevzemajo vodstvo stega kot voditelji. nadaljujejo kot popotnikiinpopotnice,zatem pa Robert Baden Powell biti koristendrugim.« dal narazpolagovsem:zrak,radostin nudimo vskavtstvu. Tisto,kigajeBog okolje. Mi okolje imamoingalahkopo- »Nekdo jerekel,damladim manjka - Ester Fidel fonski številki 051 innaelektronskem 415 449 naslovu [email protected]. inčetrtičetrtekdrugi vmesecumed16. in18. uro. Dosegljiviso tudinatele- Hospica vstavbi občine Pivka ob sredah inpetkih med 10. in12.uro ter vsak podariti sočloveku delsvojega časa. Vabijo vas, dajihobiščete vnovih prostorih V svojo sredo vabijo vse,kijihzanimatovrstno sodelovanje insopripravljeni ostali časživljenja,« pravijo vHospicu. saj lahko ssvojo prisotnostjo, posluhominpravo bližino bolnim obogatijo pre- zanje svoj čas.Prostovoljci prinašajovspremljanju umirajočih novo razsežnost, otrokom ter pripravljeni postoriti dela,kijihznajo, šedruga zmorejo innajdejo terim pomagajo živeti v polnosti do konca, so v oporo žalujočim odraslim in smrti. »Prostovoljci sosočutnispremljevalci umirajočih innjihovih svojcev, ka- ti sočloveku. prostovoljcev Delo pomenitudisoočanje zvprašanji življenja in in bogatijoprihumanitarnemdelu:sočutje,srčnost, pripravljenost pomaga- bljanje zaprostovoljce vHospicu. Pomembne soodlike, kičloveka izpolnjujejo Prostovoljec je lahko vsaka polnoletna oseba, ki je opravila začetno usposa- zametkov te svetovne pred družine 108 leti. vanja inizražanja skavtskega duhaže odprvih glasba, kijepravzaprav glavni načinprazno- nagrade. Tako več sto obiskovalcev poveže bami insemedsebojpotegujejo zarazlične skupine senamreč prijavijo zavtorskimi sklad - grama je namenjen pesmi. Skavtske glasbene no, širšijavnosti pa svoje delo. Glavni delpro- tosti, predstaviti sčimer setrudijo svojo obči- tematiko, ogledimesta innaravnih znameni- v program vključene tudidelavnice zlokalno kalnih enot,tudizamejske. Poleg glasbenihso prijatelje vseh starosti izvsehslovenskih lo- ustanovitve invPostojno povabijo stanovske jo postojnski skavti vsakihpetletob obletnici ki seboodvil24. oktobra. Festival organizira- obletnici bofestival skavtske pesmiSkavtfest, pred petindvajsetimi leti.Osrednji dogodekob ustanovitev inzačetke skavtstva nanašihtleh ga stega, nakaterem bodozigro podoživljali ustanovite bodopripravili srečanje celotne- ljevalo pa seboskozi vseleto. Zarojstni dan nje 25-letnicepostojnske lokalne enote, nada- S tem dogodkom seježe pričelopraznova- »dober dan«opravili skavti izceleSlovenije. spletu zbrali bazo vsehdobrih del,kisojihna menom pobude zaopravljanje dobrih del,inna -Powella, ta danoklicali za»dober dan«,zna- rojstni dansvojega ustanovitelja Roberta Baden spomina, ko skavti pocelemsvetu praznujejo tivnimi člani,zbrali 22.februarja ob t.i.dnevu postojnske enote, vključno znekaterimi neak- Nazadnje sosenatovrstni ekspedicijivsičlani preprostosti, vztrajnosti inmarljivosti. katerimi sebrez telefonov ininterneta učijo ga stega Besedilo: Tjaša Blaško; fotografija: arhiv postojnske- družbo vnaravi najlepše. (Nika, 17 let) Skavtinja sem,ker vem,dajezdobro prijatelje. učim novih stvari in spoznavam prave Skavtinja sem,ker radaustvarjam, se zanimivo. Volčič sem,ker jepriskavtih zabavno in volkci odkrivam džunglo. (Rebeka, 8let) Volkuljica sem,ker radazdrugimi Zakaj smoradi skavti? (Anja, 9let) (Samo, 9let) Postojnska jama,Predjamski grad inJamskidvorec naprestižni lestvici TOP Choice2015 nad svetovno znanopodzemno lepotico. Številni azijski obiskovalci sonavdušeni del dneva posveti podjetju. BlažekRudi pri74 letihševedno velik gospodarstvo pojasnjuje Blažek. “Če bimizadevo zakom - bitve obrtnega dovoljenja enostaven in hiter, kov. Po strani drugi pa jebilpostopek prido- vali prispevke vSklad obrtnikov inpodjetni- podjetnike oziroma obrtnike, zato so vplače- končno urejeno pokojninsko zavarovanje za nekdanji Jugoslaviji doleta 1983 nibilodo- Podjetniška pobuda jebilašelevpovojih. V ambiciozen inpoln energije,” sespominja. žek prejel obrtno dovoljenje. “Bil semmlad, 15. marca jebilo50 let,odkar Bla- jeRudi tve »Gospodarstvenik Primorske 2014«. zapisali organizatorji akcije vokviru priredi- so vobrazložitvi nagrade zaživljenjsko delo načelom -predvsem poštenosti indelavnosti, dodano vrednost. Samje ostal zvest svojim ne dosegel, da je podjetje rastlo in ustvarjalo ti podjetju.Kot vizionarjeob- podporidruži in načrtov, velik deldneva ševedno posve- surovin. Pri 74 letih mu ne manjka energije kot prokurist pa skrbi zanaložbe innabavo Vodenje Blažek podjetjajeRudi predal sinu, po velikosti proizvodnje vsvetovnem vrhu. novih trgov. Večino izdelkov izvozijo inso gije, širitev proizvodnih prostorov iniskanje vlagajo v razvijanje innakupnove tehnolo- pelete. Dobiček, kigaustvarijo sproizvodnjo, delajo bukove moznike, vezne lameleinlesne zraslo podjetjeProfiles s107 zaposlenimi,ki let kasneje. Izmajhneobrtne delavnice je jebilovednoDela več, kakor ješedanes,50 lesenistrojprvi zarezanje inskoblanje lesa. okna invrata. Sstričevo pomočjojeizdelal na Razdrtem. Najprej jeizdeloval inpopravljal BlažekRudi jezačelsvojo obrt pred 50 leti Novi prejel Gorici nagrado zaživljenjsko delo. Profiles,kurist družbe 12.marca naprireditvi v ustanovitelj, donedavnega direktor, zdaj pro- spodarstvenik Primorske 2014« Blažek, jeRudi je Koper CapodistriainPrimorskihnovic- »Go V okviru skupneakcije RadiaKoper, Televizi - “Največja nagrada souspehi” Besedilo: Ester Fidel;fotografija: arhiv Postojnska jama,d. in nagradili zodličnooceno. in oznake. sonavedena Gostje prizadevanja prepoznali jezikih pripravljeni tudipromocijski materiali, jedilnilisti skem, japonskem inkorejskem, prav tako sovnavedenih je navoljo avdio vodenje v15 jezikih,mednjimi vkitaj- azijskih gostov. V Postojnski jamiinPredjamskem gradu V Postojnska družbi jamasiprizadevajo zazadovoljstvo državah, sosporočili Postojnska izdružbe jama. promocijo naKitajskem, Japonskem azijskih invdrugih skovalcev. Uvrstitev nalestvico pomenitudipomembno Liarong naosnovi pozitivnih mnenjocenjevalcev inobi- ske trge, pripravlja profesionalni turističnispletni portal Lestvico, ki je nekakšen ustreznik Tripadvisorja za azij- kategoriji restavracij. v kategoriji svetovnih znamenitosti inJamskega dvorca v jame inPredjamskega gradu nalestvico TOP Choice2015 šimi naravnimi lepotami priča tudi uvrstitev Postojnske voljstvu s ponudbo in storitvami ter navdušenju nad na- stojnske jameinPredjamskega gradu. Onjihovem zado- predstavljaDanes ta deležže tretjino obiskovalcev Po- števila obiskovalcev izneevropskih držav, zlasti azijskih. V Postojnska družbi jamaizleta vleto beležijopovečanje delo nibreme. To delomije50 lettudihobi!” delala tudiob sobotah. “Imam to srečo, dami se pošali;vpreteklosti jevečina zaposlenih mano je50 letobrti in100 letdelovne dobe,“ bilo potrebno, semzdrav inpoln energije. Za delovnik seni popolnoma ničspremenil. Ni vedno dela skupaj ssinomBoštjanom.“Moj BlažekRudi sejepred letiže upokojil, aše treba vlagativtehnologijo insledititrendom.” v proizvodnjo; tudi zaslužki se vračajo, saj je bil najasnem,dasemora amortizacijavračati je prepričan Blažek. Rudi pred“Že 50 leti sem si evrov. Dobiček jepotrebno vlagativpodjetje, prihodkov, čisti dobiček je znašal 1,3milijona V letu2014 soustvarili okoli 9,5 milijonaevrov republike inZDA. Nizozemske, Švedske, Španije, Južnoafriške je, Slovaške, Danske, Francije, Anglije,Belgije, izdelkov prihajajoiz:Nemčije, Italije, Avstri- ra,” jezadovoljen Blažek. KupciProfilesovih delati pelete inta odločitev jebilazelo dob- neracijo, vendar seniizšlo. Potem smozačeli ristili dokonca. “Najprej smoposkusiliskoge- nje šeostrejša, prišlidoideje, dabilesizko- predvidevanjih, dabokonkurenca vprihod- kurjavo,” pravi Blažek, Rudi potem pa soob ki smojoprej dalizapiščance inprodajali za odstotkov jebiloodpadka. To jebilasurovina, zato soseusmerilivproizvodnjo pelet. “60 tim. Lesno masoželijo izkoristiti čimbolje, kapitalskim, kadrovskim zmožnos indrugim - še več, ajetreba razvoj podjetjaprilagoditi in 99 odstotkov tega izvozijo. Lahko bi delali dejo od13 do15 milijonov kosov moznikov, proizvodnjo lesnihpeletov. proizve Dnevno - in lesenihlamel,kasneje tudizaindustrijsko za industrijsko proizvodnjo lesenihmoznikov desetih letihprejšnjega stoletja specializiralo in ustvaril družinsko podjetje,kisejevdevet plicirali, bišeltakrat vtujino.” Ajeostal doma lje Postojna Besedilo: Alenka Furlan Čadež;fotografija: Foto Ate- -

Postojnski 13 Marec 2015 Postojnski 14 Marec 2015 ogled tudivavli Zdravstvenega domaPostojna. spodbudne podobe operirank zrakom dojke, od9. do20. marca pa jebilana maža Levstka, posnetihvokviru projekta »Lep jedan«,prinašaoptimističnein skem »rožnatem oktobru«, mesecubojaproti raku fotografij dojk.Serija To- Po Sloveniji jezaokrožila razstava združenja Europa kijenastala Donna, vlan- Lep jedan občinstvo pa je razvnel inna viškuzaključil pod umetniškim vodstvom Karoline Repar, je vzdušje nadgradila Vokalna skupina Elum Knežak zzborovodkinjo KatjoBajec, zanjimi poskrbeli Mešanipevskizbor Tabor Kalc1869 za bučnoploskanje innavdušeno občinstvo in jimomogočilifinančno podporo. Tako so kluba. Znjimisovpreteklosti že sodelovali jih vvečji merisestavljajo študentjeinčlani K sodelovanju sopovabili pevske zasedbe,ki Sklad zapomoči potrebne dijake inštudente. ja zbiranja sredstev za novo odprti dobrodelni izvedel dobrodelni koncert, akci kijebilprva - Postojna in Pivka z dvomesečnim zamikom V nedeljo, 1.marca, jeKlubštudentov občin nizatorjevi pobudi za novo snidenje. joči kot obiskovalci zveseljem odzvali orga- nemu zamiku prireditve so se tako nastopa- glasbeni večer “Pesem zasrečo”. Kljubčasov Postojna upravičil svoj namendobrodelni Pivka, je1.marca vdvorani Glasbenešole program Kluba študentov občin Postojna in di katere jebilokrnjen veselodecembrski Po snežniujmivpoznem zara decembru, - KŠOPP odprl dobrodelni sklad Razstavo fotografij Tomaža Levstka je v Postojno pripeljala Bojana Bojanić. Razstavo fotografij Tomaža Bojana Levstka jev Postojno pripeljala Občinstvo jenajbolj navdušil Akademski pevskizbor Vinko Vodopivec. z roko vroki zdravstvo - Besedilo: Tjaša Blaško; fotografija: arhiv KŠOPP. cilju inuresničevanju poslanstva. študentov napravil odločen korak ksvojemu poskrbele zapester repertoar, jedomačiklub litetnih glasbenihštudentskihzasedb, kiso Primož Petohleb. večerom S kulturnim kva- ci veliko,” pravi član KŠOPP-ainorganizator res potrebuje denar. Kandidatov jevresni- najti prejemnika. Nihčeneborekel sam,da sek namenitinekomu vstiski. “Zahtevno je ti šeendobrodelni dogodekinskupni zne- prejemnika zbrane vsote, želijo organizira- področju razširiti. Predno sebodoodločiliza več letih,načrtujejosvoje delovanje natem dobrodelnibil to prvi KŠOPP-ov projekt po v novem skladu zbralo 306evrov. Čeprav je so vprecejšnji merinapolnili dvorano, seje zadovoljni, kajti spomočjoobiskovalcev, ki Organizatorji sobilizodzivom inobiskom la prireditvi svojo dvorano brezplačno. nje Glasbenešole Postojna, sajjeta odstopi- le nastopi pevskih zborov, tudideja- marveč letu prevzel Iztok Kocen. Dobrodelni nisobili Vodopivec, katerega vodenje jevpreteklem glasbeni večer Akademski pevskizbor Vinko Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Valter Leban ampak tvoja duša,glava inmožgani. Ista sikot včeraj, moraš sesprejeti.« v najhujšihtrenutkih prepričevala tudisama,otebi negovori tvoja dojka, brez dojke imajovečinoma težave ssamopodobo, vendar pa, kot semse S svojo življenjsko energijo daje motivacijo in navdih tudi za ostale. »Ženske na najvišjavrhova v Turčiji inIranu, jevisok 5137, prvi pa 6571 drugi metrov. zanjo nenenavaden sejealpinističniekspedicijiinsplezala način.Pridružila azijska pettisočaka, peto obletnico bolezni pa jepraznovala naposeben,a tri tisočakov vSloveniji, Italiji inAvstriji.« Ponosna jetudinavzponadva lazenja. Javorniki dom,osvojila somojdrugi pa semže tudivečino dva in meseca porekonstrukciji dojke, nato sempostala prava ljubiteljica hribo- tudi novo strast, osvajanje gorskihvrhov. sembilanaNanosu dva »Prvič lahko šebogatejše kot pred boleznijo. Prav zaradi bolezni jeBojanaodkrila ke, dasmotudibrez dojke lahko privlačne.« Pa tudi,daježivljenje po raku četrt stoletja. »Fotografije sporočajo, dasmo ženske močne,dasmobor in čudovit«, jeprepričana Rečanka, kijijePostojna postala dompred skoraj njenima optimizmuinvolji doživljenja. »Vsakdanjekljub bolezni enkraten uspešno premagala. Kot pravi sama,lahko to pripišemotako medicinikot skoraj šestimiletisejetudisamasrečala zdiagnozo rak dojke inbolezen pritrjujetudiBojanaBojanić,kijerazstavoSenčarjevi pripeljalaknam.Pred zdravljen. ko ozdravljiv, čejeodkritpravočasno ter učinkovito inbolnici prilagojeno razstava ustavi tudivPostojni inše enkrat poudarila,da je rak dojkviso- tudi predsednica Europe MojcaSenčar. Donne Pozdravila jepobudo, dase O sporočilu fotografij inpomenu zgodnjega odkrivanja pa jespregovorila bujev več prihajalekzdravnikom sskoraj razpadlo dojko. zaslugi takšnih projektov bolnice nebizaradi neobveščenosti, strahu inta- Direktorica Irena Vatovec Progar jerazstavo pospremila zželjo, datudipo V Kočah soustvarjali … Besedilo: Alenka Čuk;fotografija: Tine Vekar. škem otoku Kreta. marca pa sopripravili potopisno predavanje ogr sredi ga vodita Lenarčič, Tjaša Lutar Kafol inMartin je dobro obiskan začetnitečaj plesov, družabnih ki bruarsko soboto organizirali drsanje,vpolnem teku področjih. Zasvoje članesovPostojni zadnjofe teh zadnjihzimskihtednih aktivno tudinadrugih Sicer jeto mladodruštvo, kidelujeodleta 2009, v ki jimjedrobna otroška pozornost polepšala dan. obdarovali kar 118 mamic, babic, tet inprijateljic vvasi, tilo. S prisrčnimi darilci so na praznični dan8. marca vali, nahrbtno stran pa pritrdili šepriložnostno posve vali lične magnetke vobliki cveta, jihporisaliinpobar sobotnem dopoldnevu maseobliko soizmodelirne ustvarjanja jihjepopeljala domačinka Anita Milavec. V stare odšestdodevet let,inotroke »poduši«. V svet ostale žene vvasi, sonadelavnico povabili vseotroke, Z željo, dabirazveselili mamiceinpresenetili tudivse pripravili ustvarjalno delavnico nanajmlajše. 21. februarja vdruštvenih prostorih, v»Klubu«, Pod okriljem športnega društva Kulturno Koče so Kočancem čashitro tekel. Med ustvarjanjem jenajmlajšim

------vodovodih Tabela št.2:Monitoring pitnevode leta 2014 pooskrbovalnih območjih in nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo. za zdravje ljudi,izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nih infizikalnih agensov, kilahko predstavljajo potencialno nevarnost nih kontrolnih točk), kiomogočaprepoznavanje mikrobioloških, kemič- tema (Hazard AnalysisCriticalControl Point oz. Analizatveganja kritič- okolje inhrano. Notranji nadzor jevzpostavljen naosnovah HACCP sis- nadzor pitnevode, kigajeopravljal Nacionalni laboratorij zazdravje, - monitoring pitnevode ter, skladno s10. členompravilnika, notranji Nadzor nadskladnostjo parametrov pitnevode spravilnikom jedvojni Tabela št.1:Osnovni podatki zaleto 2014 pooskrbovalnih območjih za oskrbo spitnovodo jepovršinskega tipa alizvplivom površja. bovalno območje –vodovod Suhorje Ilirska Bistrica).Vsa zajeta voda Planina, Strane –Šmihel. -Hruševje Vodovodni sistem (oskr Suhorje z naslednjimioskrbovalnimi območji: Osrednji delPostojna -Pivka, območju občin Postojna inPivka: Vodovodni sistem Postojna –Pivka podjetja KOVOD Postojna, d.o. o. inzagotavljata oskrbo spitnovodo na Poročilo zajemadva vodovodna sistema, kista vupravljanju javnega ugotovljene vokviru notranjega nadzora. najmanj enkrat letnoobvestiti uporabnike oskladnosti pitnevode, ki v34. členudoloča, damora upravljavec vodovodnega sistema 19/04, 35/04, 26/06,92/06 in25/09–vnadaljevanju pravilnikom), Poročilo jepripravljeno vskladu sPravilnikom opitnivodi (Ur. l. nju javnega podjetjaKovod Postojna, d.o. o.) vodna sistema Postojna –Pivka (vupravlja inSuhorje Poročilo oskladnosti pitnevode vletu2014 zavodo Ime oskrbovalnegaobmočja(OO) OO Osrednjidel OO Strane-Hruševje-Šmihel OO Planina OO Suhorje OO Strane-Hruševje- Ime oskrbovalnega OO Osrednjidel VS Postojna-Pivka območja (OO) OO Suhorje OO Planina Šmihel uporabnikov Število 19.081 1.691 855 64 preskusov Št. rednih 15 4 4 2 Distribucija pitne vode (m 2.330.731 274.915 54.484 5.498 3 /leto)

Neskladni redni filtriranje (hitripeščenifiltri) 0 0 0 0 flokulacija,sedimentacija, sedimentacija, filtriranje koagulacija,flokulacija, Koagulacija, Filtracija (hitri peščenifiltri) Nanoški viri: brez

koagulacija, Mikrofiltracija pitne vode Iz Malnov: Priprava Priprava Št. občasnih preskusov 2 1 1 0

plinski klor(Šmihel) Nanoški viri: natrijev UVinplinskiklor hipoklorit (Strane), Iz Malnov: UVin

Dezinfekcijsko UV in Natrijev UV inNatrijev plinski klor Plinski klor sredstvo hipoklorit Neskladni občasni 0 0 0 0 -

- -

pošti: na sedežupodjetjavPostojni (tel. št.:05700 07 80) in poelektronski Vse informacije lahko dobite naspletni strani www.kovodpostojna.si, sredstvi. iskanja novega vodnega vira, kibodelnofinanciran tudi z evropski ter ObčinoPostojna inObčino Pivka pristopilo kskupnemu projektu Poček, -stem namenomsejezInštitutom zaraziskovanje Krasa ne vire, kinisopodvrženi vplivom onesnaženja, vključno zvadiščem onesnaževanja okolja, hkrati pa jepotrebno tudiiskati rezervne vod- predpisih ininformiranjem prebivalcev oposledicahneodgovornega zmanjšati obremenjevanje tega območja zomejitvami vustreznih Ker imavodni virMalni veliko vplivno območje, jepotrebno tudi tudi izvajalci. Projekt čaka nadelsredstev, kijihmora zagotoviti država. pridobljena sobilatudivsapotrebna gradbena dovoljenja, izbrani so ravljen projekt obnove vodovodnega sistema ter nadgradnje vodarne, priprave vode –ultrafiltracijo (UF). V ta namenjebil že leta 2013 prip- no potrebno modernizirati vodarno s sodobnimi tehnološkimi postopki voljiva, vendar pa jezaradi velikega vpliva okolja nasamvodni virnuj- Iz rezultatov analizjemogočepovzeti, dajepriprava pitnevode zado- obilnih padavin. za uvedbo ukrepa prekuhavanja pa jebilapovečana motnostzaradi mesecu januarju, avgust, oktobru in novembru, skupaj 79 dni. Vzrok bilo potrebno vodo zaprehrambne namenepreventivo prekuhavati v V kijevezan naseljuSuhorje, navodovodni sistem vIlirskiBistrici,je radi poplav prekuhavanje za omenjenoobmočje trajalo nekoliko dlje. območju Planinazaradi izpada priprave vode ter poplav, stem dajeza- Prav tako je bilo potrebno vodo dvakrat prekuhavati na oskrbovalnem Košana ter Dolnja inGornja Sušica, Volče, ČepnoinBuje. potrebno vodo preventivno prekuhavati v naseljih Kal, Neverke, Stara posledično velike onesnaženosti (motnosti) izvira. Enkrat jebilotudi poplave ter včrpališču vmesecunovembru zaradi obilnih padavin ter pada električneenergije ter posledičnoizpada priprave pitnevode ter del VS Postojna –Pivka vmesecufebruarju zaradi žleduoziroma iz vodo prekuhavati dvakrat insicer;naoskrbovalnem območju Osrednji Na vodovodnem sistemu Postojna –Pivka jevletu2014 bilopotrebno no-kemijsko neskladnost (povečana motnostvode vhišnemomrežju). Na jebiloopravljenih OOSuhorje 8 vzorčenj, je šloza fizikal v1primeru - hišnem omrežju zaradi organoleptičnih neprimernih lastnosti. enterokokov inClostridiumperfringensa.1vzorec jebilneskladen v tosporidium spp. in Giardia spp.), pa zaradi venem primeru prisotnosti ološko onesnaženost naomrežju zaradi prisotnostiparazitov- (Cryp krobioloških ter 16 fizikalno – kemijskih. ješlozamikrobiV 1primeru - V OOPlaninajebiloopravljenih vzorčenj, skupaj 44 odtega 28mi- omrežju). je šlo za fizikalno-kemijsko neskladnost ( povečana motnost vhišnem pa za prisotnost primeru koliformnih bakterij na hidrantu. V 1 primeru spp.(Cryptosporidium inGiardia spp.) ter Clostridiumperfringensa,v1 v 3 primerih na vodovodnem omrežju zaradi prisotnostiparazitov prisotnosti koliformnih bakterij inpreseženega števila kolonij pri37°C, merih je šlo za mikrobiološko neskladnost v hišnem omrežju zaradi Pivka jebilo10 vzorcev neskladnih spravilnikom opitnivodi. V 6pri- čenj zafizikalno-kemijske preskuse. ZaOOOsrednji del VS Postojna- vzorčenj in sicer 168 vzorčenj za mikrobiološke preskuse ter 74 vzor V okviru notranjega nadzora pitne vode je bilo opravljeno skupno 242 v. d.direktor David Penko Tabela 3:Notranji nadzor pitnevode leta 2014 pooskrbovalnih območjih preskuse. Pivka in VS skupno29 Suhorje vzorčenj zamikrobiološke inkemijske V okviru monitoringa pitnevode jebiloopravljeno na VS Postojna – OO Osrednjidel VS Postojna-Pivka OO Suhorje OO Planina OO Strane-Hruševje-Šmihel Ime oskrbovalnegaobmočja(OO) [email protected]. preskusov Št. rednih 161 39 17 6

Neskladni redni 7 2 1 1

Št. občasnih preskusov 7 5 5 2

Neskladni občasni 1 1 1 0

- -

Postojnski 15 Marec 2015 Postojnski 16 Marec 2015 na vsehravneh. Naše glavne usmeritve podpirajo razvoj gospodarstva, turiz delom in rezultati dokazujemo ravno nasprotno. aktivni Smo tvorci politike tno jerazmišljanje, dastranka funkcionira zgolj odzgoraj navzdol. Ssvojim državnega sveta doministrstev invladeter evropskega parlamenta. Zmo- od vaških inkrajevnih skupnostipreko občinskih svetov, državnega zbora in vanje vlokalni skupnostiinpritem uporabiti široko mrežo članstva, kisega nas pomenipredvsem udejanjanjenalokalni ravni. Naša prioriteta jedelo- ve. država Socialna pa nepomenizgolj ureditve nadržavni ravni, ampak za področij inposameznikov, kijimjeskupnaidejaohranjanja socialnedrža- samegazačetkaOd povezujemo širok naborstrokovnjakov sposameznih smo sepojavili pod imenomZdružena lista socialnihdemokratov. ja. Naše delovanje segavzačetek nastanka samostojne države, ko demokratiSocialni v postojnski občini imamo dolgo tradicijo obsto- DEJANJA ZAPRIHODNOST www.muzejkrasa.si aliwww.postojna.si. Podrobnejši pogojijavnega natečaja soobjavljeni na: s pripisomUstvarjalni natečaj. 2015 nanaslov: Muzej krasa, Kolodvorska cesta 3,6230Postojna, Izdelke jepotrebno zbrati inposlatinajkasneje do15. aprila udeleženca, starost, naslov, kratek opisizdelka ter ime inpriimekmentorja. ki ste jihustvarili. Poleg izdelka potrebujemo šeostale podatke: imeinpriimek profesorji/ice, starši ali posameznikinamlahko pošljejo vseumetniške izdelke, literarni, likovni fotografski alimultimedijskiumetnosti.Učitelji/ce, vzgojitelji/ce, celoten razred šole zenimizdelkom aliposamezniki.Izdelki solahko izraženi v vse vzgojno-izobraževalne ustanove vSloveniji. Na natečaj selahko prijavi K natečaju vabimo predšolske otroke, osnovnošolce insrednješolce ter okviru razstave Muzej krasa. za najboljši izdelek, zmagovalni izdelki pa bodonagrajeni ter razstavljeni v krasa -www.muzejkrasa.si. Na spletni strani bo potekalo spletno glasovanje multimedijskega izdelka, kiboobjavljen naspletni strani nove razstave Muzej Zgodba vas bopripeljaladoliterarnega, umetniškega, fotografskega ali Erazma Predjamskega, Pastirčka Jakoba inMartinaKrpana. Vašo ustvarjalnaost boste črpali napodlagitreh zgodb junakov: Muzej krasa: zgodbarjenje inbajkanje ponujajo alternativo preživljanja prostega mediji. časasknjigoindrugimi razvnemajo otroško domišljijo, dediščinoinotrokom nasseznanjajoskulturno Letos seposvečamo zgodbam, kidajejopomenPostojni inSloveniji. Zgodbe,ki in mladino. vas muzej skupaj zObčinoPostojna vabi naustvarjalni natečaj zaotroke Ob otvoritvi nove razstave Muzej krasa vNotranjskem muzeju Postojna OTROKE INMLADINO NATEČAJ ZA USTVARJALNI

- SD Postojna, Ljubljanska cesta 11,6230Postojna. [email protected], Facebook-u: OOSDPostojna alipoklasični pošti:ObO Dosegljivi smonatelefonski številki: 040 741 251 Goran Blaško, e-pošti: oosd- širše regije. Verjamemo vučinkovitost povezovanja inskupnega dela. pobude, dobra volja, predvsem pa pogovori oprihodnjemrazvoju občine in ke aliOkoljskega inpodeželskega foruma. Dobrodošla sovaša razmišljanja, pokopališča. Bralce teh vrsticvabimo kaktivnemu sodelovanju vokviru stran- položili venec navojaškem pokopališču Kazarjeinsepogovorili oureditvi delovanjem leteh. Obzaključku obiska, pa senamlahko pridružite, ko bomo zavodih vezanih naresorno ministrstvo, ter zastavili nekaj vprašanj vzvezi z zadeve inenake možnosti dr. AnjaKopač Mrak. Predstavili jibomodelov 7. aprila2015 nasbovPostojni obiskala ministricazadelo, družino, socialne bila vsouporabo nogometnistadion vpostojnski vojašnici. obrambno ministrico dr. Ljubico Jelušič. V bližnji prihodnosti bo občina prido- tvi te javno športnepovršine predstavili smoprvič naokrogli mizistakratno je obstoječi všportnemparku popravilih NZSpremajhen. Idejoopridobi- Postojnski nogometniklub potrebuje stadion zaigranje ligaškihtekem, ker zakona dobila gozd vdolgoročni brezplačni najem. organizacija SDsmovsodelovanju sSGLŠ našlirešitev. Šola jepospremembi smo sicilj,dašola pridobi učnegozdove. Ministrstvo zakmetijstvo inobčinska vil problem izvajanja praktičnega pouka. Lastnihgozdov nisoimeli.Zastavili se jemedpogovorom sSrednjo gozdarsko inlesarsko šolo vPostojni izposta- Med obiskom kmetijskega ministra Židanananašiokrogli mag.Dejana mizi, zastavljenega. Medbolj odmevniminaj vam navedem dva primera. naslednjem principu:pogovor, zastavitev ciljainizvedba oziroma uresničenje finančne perspektive 2014 - 2020. Naše delovanje na lokalni ravni poteka po alov zakatere sonarazpolago znatnafinančnasredstva v okviru evropske cialnega podjetništva inprojektov, kitemeljijo narazvoju človeških potenci- viteljica jeZveza ekoloških gibanj Slovenije. Prihodnostvidimovrazvoju so- Znotraj stranke delujetudiOkoljski inpodeželski forum, katerega soustano- ma in kmetijstva na osnovi sonaravnega razvoja in ekološke ozaveščenosti. Goran Blaško, predsednik ObOSDPostojna Ob izgubibližnjegaVamnudimo bogatoizbirožalnihvencev,ikeban, Ob izgubibližnjegaVamnudimo bogatoizbirožalnihvencev,ikeban, Ob izgubibližnjegaVamnudimo bogatoizbirožalnihvencev,ikeban, Ob izgubibližnjegaVamnudimo bogatoizbirožalnihvencev,ikeban, Ob izgubibližnjegaVamnudimobogatoizbirožalnihvencev, ikeban, Ob izgubibližnjegaVamnudimobogatoizbirožalnihvencev, ikeban, Ob izgubibližnjegaVamnudimo bogatoizbirožalnihvencev,ikeban, Ob naroËilupogrebnih storitevVamnavsežalne aranžmajenudimo Ob naroËilupogrebnih storitevVamnavsežalne aranžmajenudimo Ob naroËilupogrebnihstoritev Vamnavsežalnearanžmajenudimo Ob naroËilupogrebnihstoritev Vamnavsežalnearanžmajenudimo Ob naroËilupogrebnihstoritev Vamnavsežalnearanžmajenudimo Ob naroËilupogrebnihstoritevVamnavsežalnearanžmajenudim o Ob naroËilupogrebnih storitevVamnavsežalne aranžmajenudimo 25 %popusta,termožnost 25 %popusta,termožnost 25 %popusta,termožnost 25 %popusta,termožnost 25 %popusta,termožnost 25 %popusta,termožnost 25 %popusta, termožnost Vam nudimopomoËterpostorimovse,daselahkodostojno Vam nudimopomoËterpostorimovse,daselahkodostojno Vam nudimopomoËterpostorimovse,daselahkodostojno Vam nudimopomoËterpostorimovse,daselahkodostojno Vam nudimopomoËterpostorimovse,daselahkodostojno Vam nudimopomoËterpostorimovse,daselahkodostojno Vam nudimopomoËterpostorimo vse,daselahkodostojno V težkihtrenutkihžalovanja,obizgubibližnjega, V težkihtrenutkihžalovanja,obizgubibližnjega, V težkihtrenutkihžalovanja,obizgubibližnjega, V težkihtrenutkihžalovanja,obizgubibližnjega, V težkihtrenutkihžalovanja,obizgubibližnjega, V težkihtrenutkihžalovanja,obizgubibližnjega, V težkihtrenutkihžalovanja,obizgubibližnjega, Dežurna telefonska številka(24h): Dežurna telefonska številka(24h): Dežurna telefonskaštevilka (24h): Dežurna telefonska številka (24 h): Dežurna telefonska številka (24 h): Dežurna telefonska številka(24h): Dežurna telefonska številka(24h): s e-m t P POS K POGREBNE STORITVE POGREBNE STORITVE POGREBNE STORITVE POGREBNE STORITVE POGREBNE STORITVE POGREBNE STORITVE POGREBNE STORITVE Komus d.o.o.Postojna -uprava:057265547 Komus d.o.o.Postojna -uprava:057265547 Komus d.o.o. Postojna- uprava:05726 5547 Komus d.o.o. Postojna- uprava:05726 5547 Komus d.o.o. Postojna -uprava: 05 72655 47 Komus d.o.o.Postojna -uprava:057265547 e Komus d.o.o.Postojna-uprava: 057265547 a osnovne Antona šole Globočnika četrtek Vpis novih članov vponedeljek L Karate klub Postojna l b ./fax: 0038657565265 ANIN in AR a i a.i l: j in vmiruposloviteodsvojihnajdražjih. in vmiruposloviteodsvojihnajdražjih. in vmiruposloviteodsvojihnajdražjih. in vmiruposloviteodsvojihnajdražjih. in vmiruposloviteodsvojihnajdražjih. in vmiruposloviteodsvojihnajdražjih. in vmiruposloviteodsvojihnajdražjih. ler osi šopkov indrugihžalniharanžmajev. šopkov indrugihžalniharanžmajev. šopkov indrugihžalniharanžmajev. šopkov indrugihžalniharanžmajev. šopkov indrugihžalniharanžmajev. šopkov indrugihžalniharanžmajev. šopkov indrugih žalniharanžmajev. A 62,6232P sic@gues p A T .k o E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected] TE KL vs O Ponudba veljavletu2015. Ponudba veljavletu2015. Ponudba veljav letu2015. Ponudba veljavletu2015. Ponudba veljavletu2015. Ponudba veljavletu2015. Ponudba velja vletu 2015. c Pogrebne storitve Pogrebne storitve Pogrebne storitve Pogrebne storitve Pogrebne storitve Pogrebne storitve Pogrebne storitve a2@g t.a inpetek JN L r n ANIN CvetliËarstvo CvetliËarstvo CvetliËarstvo CvetliËarstvo CvetliËarstvo CvetliËarstvo CvetliËarstvo m es.si a i A l .co A UB obroËnega plaËila obroËnega plaËila obroËnega plaËila obroËnega plaËila obroËnega plaËila obroËnega plaËila obroËnega plaËila m ob 18. uri vtelovadnici ob 18.uri 041 377294 041 377294 041 377 294 041 377 294 041 377 294 041 377294 041 377294 pogrebnih stroškov pogrebnih stroškov pogrebnih stroškov pogrebnih stroškov pogrebnih stroškov pogrebnih stroškov pogrebnih stroškov

, ......

05 /7211280 Obvezne prijavevnaštevilko: raznih namazov. velikonočnih jediin Slavico« Priprava »Kuhajmo s OSNOVNOŠOLCE JEZIKA ZA NEMŠKEGA DELAVNICA OSNOVNOŠOLCE JEZIKA ZA FRANCOSKEGA DELAVNICA NEKOČ INDANES OBIČAJI VPUDGURI VELIKONOČNI je brezplačna. 040 462603(FloraOtoničar)Delavnica popolnim začetnikom. natel. Prijave št. jezikovni šoli. jenamenjena Delavnica in spoznali, kakoseučimonanaši nemškihbesednačin naučilinekaterih Otroci sebodonaprijeteninzabaven jebrezplačna. Delavnica 040 462603(FloraOtoničar) popolnim začetnikom. natel. Prijave št. jezikovni šoli. jenamenjena Delavnica in spoznali, kakoseučimonanaši francoskihbesednačin naučilinekaterih Otroci sebodonaprijeteninzabaven in ŽPSStudeno Turistično društvoPudgura nancirane sstraniObčine Postojna. šibkejše občaneobčine Postojna sofi ske terapije. sozafinančno Psihoterapije Trtnik, specialistkazakonskeindružin [email protected] na031371143alipredhodne prijave nedeljek, med17. in19. uro.Obvezne T KOHOLIV POSTJNI ZA ODRASLE TERAPEVTSKA SKUPINA marec 25 14 erapija bopotekalavsakdrugipo 2015 april april april 2015 2015 2015 5 9

ob 16.30 sreda doma SGLŠPostojna v kuhinjiDijaškega ob 11.00 nedelja ob 15.00-16.00 torek ob 17.00-18.00 četrtek Athena Jezikovna šola Athena Jezikovna šola v Studenem Župnišče SkupinovodiNada

TROKE AL-

Vstop prost! Vstop prost!

Pridržujemo sipravico dospremembe programa zaradi okoliščin, nakatere nimamo vpliva. informacije Dodatne vam nudimo -

-

-

Občine Postojna. občine Postojna sofinanciranesstrani sozafinančnošibkejšeobčaneterapije zakonske indružinske terapije. Psiho Skupino vodiNada Trtnik, specialistka tel.: 031371143, [email protected] Prečna ulica2 na:Prijave Terapevtski inštitut–odnos, P POMOČ ZAPOSAMENIKE, PSIHO Urbana Staniča Klavirski recital DAN MATERINSKI PRIREDITEV ZA PLESNA ČRNIM SOKOLOM INDIJANKO TISOIN PRAVLJICA Z INDIJANSKA Komedija ČISTA NORIŠNICA info: tel.: 057280-700 Postojna, spletnaprodaja: mojekarte.si v Galerijinavogalu, polegvhodavKulturni dom PETROL,bencinski servisi uropredpredstavo ur, Kompas vturističniagenciji Postojna, Prodajna mesta: Vilharjeva ulica14, Postojna Mladinski centerPostojna na Mladinskega centraP Spored dogodkov Spremljajte:

Glasbena šolaPostojna Plesni klubUrškaPostojna dveh letstarostiimajoprostvstop! ljiVstopnina zaizven6EUR;Otrocido Produkcija: Prijate Enostavno Zavod Produkcija: Špasteater Primož Ekart, DamirLeventić Gojc, MašaDerganc, BernardaOman, Igrajo: BorisCavazza, GojmirLešnjak– Režiser: JašaJamnik marec ARE INDR 25 16 april april april 2015 2015 2015 2015

http://www.mcp.si/program 9 7 TERAPEVTSKA

na Občini Postojna. Priporočamo, da program prireditev spremljate nawww.postojna.si.

Občina Postojna včasuuradnih ob 18.00 četrtek ob 18.00 sreda ob 17.30 četrtek ob 19.30 torek Postojna Kulturni dom šole Postojna dvorana Glasbene Postojna Kulturni dom Postojna Kulturni dom UŽINE VSTISKI

(samo zaabonma)

Vstop prost!

ostojna,

- -

(05) 7211280 pa sevtorek, uni. dipl. inž. obl. tekstilijinoblačil, začne nove izdelke. Tečaj Premrl, bovodilaMateja zatripo tečajunjihovagarderobabogatejša samostojno šivalitudidoma, obenempabo bili dovoljznanjainizkušenj, dabodolahko popoldanskem času. Udeležencibodoprido tedenskov30-urni tečajbopotekalenkrat ŠIVANJA INKROJENJA ZAČETNI TE OSNOVNOŠOLCE JEZIKA ZA ITALIJANSKEGA DELAVNICA KRVODAJALCE PRIREDITEV ZA KONCERT SLAVNOSTNI Sekstet KONCERT SKUPIN GLEDALIŠKIH O SREČ OBMOČN je brezplačna. 040 462603(FloraOtoničar)Delavnica popolnim začetnikom. natel. Prijave št. jezikovni šoli. jenamenjena Delavnica in spoznali, kakoseučimonanaši italijanskihbesednačin naučilinekaterih Otroci sebodonaprijeteninzabaven JSKD OIPostojna Kulturno društvoSlavina (pred odhodomnaturnejov Argentino) teljstvom občinPostojna inPivka RKS-OZ Postojna-Pivka podpokrovi z zborovodkinjoJelkoBajecingosti ob 10. obletnici Vokalne skupineSlavna marec 26 16 18 10 april april april april 2015 2015 2015 2015 2015 7 TROŠKIH

14. aprilaob17. uri. ANJE ob 15.00-16.00 torek dopoldan četrtek Athena Jezikovna šola Postojna Kulturni dom ob 18.00 četrtek ob 20.00 sobota ob 20.00 petek Postojna Kulturni dom Slavina Kulturni dom Slavina Kulturni dom a SONČEK AJ

Vstop prost!

-

- predstavitev novereplikejambora predstavitev Počastitev občinskegapraznikainjavna (05) 7211280 gozdarske inlesarske šolePostojna. Ljudske univerzePostojna inSrednje v popoldanskemčasuprostorih T NPK instempoklicmaserja. zgolj ljubiteljskoalipasiželijopridobiti za udeležence, kijih maserstvozanima 80-urni tečajklasičnemasažejeprimeren GRAMU MASER/KA USPOSABLJANJE POPRO- KOZOLCEM VEČER POD PRVI ČETRTKOV BEND NARODNOOSVOBODILNI KONCERT MEFIN RECITAL KLAVIRSKI glasbenikov TEMSIG tekmovanja mladih državnega prvonagrajencev Koncert Glasbena šolaPostojna Turistično društvoPudgura Masliuka) izrazredaprof.(učenci klavirja Denysa dijakov UmetniškegimnazijeKoper mojekarte.si info: tel.: 057280-700 v Kulturni domPostojna, spletnaprodaja: vGalerijinavogalu,predstavo polegvhoda Postojna,PETROL, bencinskiservisi uropred uradnih ur, Kompas vturističniagenciji Prodajna mesta: na dankoncerta 12EUR Vstopnina vpredprodaji 10EUR; Ferjančič –klaviature; Andrea Flego–kitara kitara; Vsi smoNOB: vsidoslejnašteti+Jadran Deseti brat: ElektričniNOB+ZoranMlekuž– Igor Korenika –bas, Vlasti Kozlovič –bobni; monika; ElektričniNOB: DuilioPeroša –kitara, Šturman –kitara, GorastRadojevič-bas, har Mef -kitara, vokal; Akustični NOB:, Armando novezgoščenke »Najboljšaleta« ter predstavitev Glasbena šolaPostojna marec ečaj bopotekaldvakrat tedensko 26 23 10 april april april 2015 2015 2015 2015 7

Občina Postojna včasu ob 18.00 četrtek šole Postojna dvorana Glasbene ob 19.00 četrtek ob 20.00 petek ob 19.00 torek Kozolec toplar Postojna Kulturni dom šole Postojna dvorana Glasbene

Vstop prost!

-

DANES KAM vodnik dogajanjav obcini Postojna Kulturno društvoElum Občina Postojna gled »V DR Jean-Marie Chevret Elumv Vstop prost! Koncert ob10.obletnici Vokalne skupine 10 odtenkovELUMa ditve Postojne 70 obletniceosvobo NA,ter praznovanje ZNIKU OBČINEPOSTOJ OB OBČINSKEMPRA OSREDNJA PRIREDITEV Vstopnina 3EUR fotografija: kostumografija: oblikovanje luči: SilvoČuk Chopin, Wolfgang AmadeusMozart van Beethoven, Frédéric-François glasba: info: tel.: 057280-700 Postojna, spletnaprodaja: mojekarte.si v Galerijinavogalu, polegvhodavKulturni dom PETROL,bencinski servisi uropredpredstavo ur, Kompas vturističniagenciji Postojna, Prodajna mesta: inizvedba:avtorstvo Tamara Polanc predstava glasbena – plesno- IZ PRAHU ODMEVI Planina Vstopnina5EURin3EUR. Produkcija: GledališkaskupinaŠčuka Petkovšek, MajaBatagelj, CilkaBlažon Nastopajo: ZdenkaKanoni, Franci marec 30 26 23 11 april april april 2015 2015 2015 2015 ališka predstava Johann SebastianBach, Ludwig

UGO GRERADO« Lene Lekše

Občina Postojna včasuuradnih ob 18.00 ponedeljek ob 19.00 nedelja ob 20.00 četrtek ob 20.00 sobota Postojna Kulturni dom Postojna Kulturni dom šole Postojna dvorana Glasbene Postojna Kulturni dom Sara SmrajcŽindarčič

25. marec

24. april

- 2015

-

-

Postojnski 17 Marec 2015 Postojnski 18 Marec 2015 Urša Blejc,Fotografija (Foto TDPudgura) življenja vnašemprostoru. sredstev inizvedbi skupaj znjimiprispevajo kizboljšanju kakovosti dobnih pobud društev inlahko pripripravi projektov, pridobivanju Martina Erjavec Zelenikras, izRRA namjepovedala, dasoveseli po- dokončati.« podporo, inposamezniki sstrokovno RRA pomočjouspeliprojekt z ogromno urami prostovoljnega dela,ObčinaPostojna sfinančno odstotkov lastnihsredstev. Na tak načinsmoskupaj: članidruštva Občina Postojna, kijevobnovo zbirke na kozolcu vložila tudi15 še zasvoje delovanje zelo malo. Nam jepritem priskočila napomoč jekt vnaprej vcelotipokriti zlastnimisredstvi, teh pa imajodruštva društva Vida Požar. »Težava prirazpisih jevtem, dajepotrebno pro- pomoči privodenju bigazelo težko izpeljali,ugotavlja predsednica sti. »Zanašedruštvo projekt jebilto prvi inbrez ustrezne strokovne v Belskem in predstavili življenje kmeta na tem območju v preteklo- Z njimsozaščitilizbirko starega orodja innaprav vkozolcu toplarju projekta zarazpis in spripravo finančnegainvsebinskega poročila. Turističnemu društvu Pudgura prav je RRA tako pomagal pri prijavi in programuučenje. Vseživljenjsko jabolko kakovosti, namenjenonajboljšim zaključenim projektom v ponudbe Predjamskega gradu. Projekt jeprejel nacionalnopriznanje domačih izdelkov prebivalce vsebolj vključuje vsnovanje turistične Kašča, ki zinformacijsko točko, prireditvami inznačrti za prodajo dejavno, ugotavlja, adodaja,dadelonadaljuje Turistično društvo in ponudbookoliških prebivalcev. njihovo Danes društvo niveč tako mi praksami sodelovanja medupravniki dediščinegradov kulturne se udeležilistrokovne ekskurzije naČeškem insespoznali z dobri- za pripravo, vodenje inizvedbo projekta. Spridobljenimi sredstvi so skem programu Leonardo da Vinci VETPRO, zato sojihzaprosili tudi zem Predjamski pove, da so prav izvedeli na RRA zasredstva v evrop- Bogdan Premrl inturističnegadruštva kulturnega Era izŠportnega, - uspešno izvedbo kar nekaj delavložiti tudisami. pozneje sonas usmerjali,kako naprej.« pa, Dodaja dasomorali za lja medSnežnikom inNanosom. »Res sonamzelo pomagaliintudi čine krajine. Prijavili soganarazpis Društva zarazvoj LAS podeže- projekt obnove kala, in naravne ki je pomemben del kulturne dediš- Zelenikrasje RRA (takrat Notranjsko-kraške šeRRA regije) pripravil Marko Hočevar, predsednik Agrarne pravi, skupnostiHruševje, dajim prijavah narazpise innjihovem izvajanju. Agrarna Pomagali skupnost Hruševje. so jim pri pripravi projektov, ristično društvo Erazem Predjamski, turistično društvo Pudgura in društvom. sonanje»potrkali« Meddrugim Športno, intu- kulturno tnikom inkmetom, kitam iščejoinformacije inpomoč,ampak tudi Vrata Regionalne razvojne agencijeZelenikras nisoodprta lepodje- Kjer jevolja, jepot membe imena regije znovim letom preimenovala Zeleni kras. vRRA OPOMBA: Regionalna razvojna Notranjsko-kraške agencija(RRA) regije sejezaradi spre obvestila Zaščita eksponatov zbirke starega orodja in naprav vkozolcu toplarju vBelskem. - Erika Dekleva, poslanka vDZRS ljenja doseglevsetisto, kar siželijo, inizkoristile vsesvoje potenciale. Ob tej priložnosti želim vsem ženskam, da bi na vseh področjih živ jim sledimo. (W. Disney) Vse našesanjeselahko uresničijo, čeimamodovolj poguma,da Mordami innasiljavdružini. delamomajhnekorake, vendar vztrajne. la tudiknadaljnjimzavezam zaodpravo vseh oblik nasiljanadženska- ženskami ter innasiljavdružini obojuproti njimajeSlovenija pristopi- koli. Zratifikacijo Konvencije Sveta Evrope opreprečevanju nasiljanad panost žensk navsehravneh političnega odločanjajevečja kot kdaj- Volilna zakonodaja inobvezne kvote sotudiprineslerezultate. Zasto- področju enakosti spolov ter krepitve vlogeinmočižensk ter deklic. na napredek dosegla je ko dosežemo vse, kar sizares želimo. Slovenija aktivne, ozaveščene insposobne. Pomembno je,dasezavedamo, dalah- znamo kuhati,zmoremo pa ševeliko več. Ženske smodanesizobražene, dolga, ševedno pa bopotrebno storiti kakšen korak naprej. Ženske sicer vogale hiše? V Sloveniji prav gotovo! Zgodovina boja zapravice žensk je drži, dasevlogažensk krepi? vdružbi Alidržirek, daženska podpira tri smo 8.marec, danžena, inkmalubomo25. marec, materinski dan.Pa Marec jemesec,ko jeprav gotovo potrebno pisatioženskah. Praznovali težave, Slovenija pa jesrečna zaradi izjemnihuspehov našihšportnikov. O čempisativmesecumarcu? Politični parket pretresajo stalne afere in jedmi iz ekološkega mesaslovenskegajedmi iz avtohtonega cikastega Smrekarjevi domačijiizGrobišč Postojni,Smrekarjevi pri vam postrežemo z goveda, kruhom iz krušne peči,domačimisokovi inžganji… goveda, izkrušne kruhom V prenovljenem skednjuna stoletje starem kmečkem V časuvelikonočnih praznikov smozavas pripravili Odprto vse dnivletu, popredhodnemOdprto dogovoru. iz poslanskihklopi Lepo povabljeni naSmrekarjevo domačijo. SMREKARJEVA DOMAČIJA Grobišče 11,6258Prestranek, Slovenija Email: [email protected] GSM: +38641740574Boštjan www.smrekarjeva-domacija.si Predhodna naročila na: velikonočno kosilo. +386 31632550Melita jedmi iz ekološkega mesaslovenskegajedmi iz avtohtonega cikastega

Smrekarjevi domačijiizGrobišč Postojni,Smrekarjevi pri vam postrežemo z goveda, kruhom iz krušne peči,domačimisokovi inžganji… goveda, izkrušne kruhom V prenovljenem skednjuna stoletje starem kmečkem V časuvelikonočnih praznikov smozavas pripravili Odprto vse dnivletu, popredhodnemOdprto dogovoru. Lepo povabljeni naSmrekarjevo domačijo. SMREKARJEVA DOMAČIJA Grobišče 11,6258Prestranek, Slovenija Email: [email protected] GSM: +38641740574Boštjan www.smrekarjeva-domacija.si Predhodna naročila na: velikonočno kosilo. +386 31632550Melita

-

Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Ladis Torresan. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus. v Budimpešto, Vokalna pa v Maribor, skupinaGallina kjerboaprila odhaja konec marca namreč namednarodno zborovsko tekmovanje ralka inpriprava zaudeležbonabližnjih tekmovanjih. Mepz Postojna Koncertni večer jebilzavsenastopajoče pravzaprav nekakšna gene- namreč požela kar nekaj visokih nagrad inpriznanj domainnatujem. skovalci nagradili zdolgimi aplavzi. V petihletihdelovanja jeskupina ti ubranim petjem in pestrimprogramom. Tudi njih so navdušeni obi- pod vodstvom AneErčulj, jeposlušalceočarala ssvojim dopotankos- Vokalna kijosestavlja skupinaGallina, kvartet mladihženskih glasov nastopa vnovič požel glasenaplavz. na podumetniškimvodstvom Mirka Ferlana jezakvaliteto svojega repertoarja glasbeneliterature domačihintujihskladb. Mepz Postoj- Večer jenapolnila doživeto zborovska izbrušena pesemiz širokega pod skupnimimenomU3nek. odtrehbil prvi koncertov zgosti,kigajeMepz Postojna organiziral pevskega zbora Postojna ingostujoče Vokalne skupineGallina. To je V Glasbenišoli Postojna je sredi marca izzvenel koncert Mešanega Koncertni U3nekzGallino ljudskih plesov odplesala voriginalni postavitvi. certa jebilatudiFolklorna skupina Val Piran, kijenekaj slovenskih nemu deluskladateljevega opusaskladb zaviolino inklavir. kon Gost - Zdravko PlešeinpianistDenys Masliuksta večer posvetila pomemb- cionalni koncert vspominskladatelju AlojzuSrebotnjaku. Violinist četrtek vmarcuPrvi domuPostojna jevKulturnem izzvenel tradi- Koncertni večer vpoklon AlojzuSrebotnjaku pred tekmovanjem vBudimpešti. Mepz Postojna sejedomačemuobčinstvu predstavil sta seprepletali ljudska inumetnaglasba. Na koncertu, posvečenem skladatelju AlojzuSrebotnjaku, kultura

Besedilo: Alenka Čuk;fotografija: Toni Jerič. Boštjan Blažek. je godbenikom inobčinstvu vdvorani zahvalil predsednik KSRazdrto kakšnega mladega Razdrčana, Za prijeten da se jim pridruži. večer se čerom, kiso ga poimenovali »Z godbo v pomlad«, morda navdušili počitnic« in»Pozdravljena, Slovenija«. upajo, Godbeniki dasozve- brez dveh dodatkov; pobučnemaplavzu sozaigrali šeskladbi »Čas Publika vdvorani glasbenikom tuditokrat nidovolila skleniti koncerta Valič introbentač Vid Trebše. skovalcev. Kot solista sta sevdveh skladbah predstavila flavtistka Ana pak »dvestoletnik, šteje 45članov) innavdušili polno dvorano obi- zasedli godbenikivskorajda popolni sestavi (godba, kijesicerže kre- Pupisom načelu,kvartet flavt intriotolkal. V nadaljevanju sooder samezne komorne skupine:sekcija klarinetov zdirigentom Vidom V delukoncerta prvem soznekaj skladbami najprej nastopile po- skorajda vcelotinovim programom predvsem tujihavtorjev. igranih melodijinprijetnegadruženja. Predstavili sosezizbranim, ni domačinominštevilnim gostom pričarali večer, poln odlično od- nosti Razdrto. V soboto, 7. marca, sovtamkajšnji večnamenski dvora- Postojnski godbenikisosezveseljem odzvali povabilu Krajevne skup- S postojnsko godbovpomlad Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Foto Atelje Postojna. godkom nista skrivala navdušenja. Tomšič Srebotnjak insinMarinSrebotnjak, kinadcelotnimglasbenimdo- Koncertnega večera sta se udeležila tudi skladateljeva soproga Dubravka ga jenaplatno leta 1982 naslikal akademski umetnikErikLovko. glasbe, pravzaprav celoten opus.Na ovitku plošče jepodoba skladatelja, ki čenko, kipredstavlja nov dragocen zbirzvočnega zapisaSrebotnjakove tira in poučuje na Umetniški gimnaziji v Kopru. Skupaj sta posnela zgoš- povabil odličnegaukrajinskega pianista Denysa Masliuka, kisicerkoncer vsa dela, ki jih je Srebotnjak napisal za violino in klavir. K sodelovanju je smo slišali tudi na tem koncertu. Tako se je porodila tudi ideja, da bi zbral venomer vračal; navduševale sogapredvsem indrugo prve sonatine.Del srednješolskih intudikasneje letihinsevčasuštudijanaDunaju knjej Priznani violinist Zdravko PlešesejesSrebotnjakovo glasbosrečal že v dolgoletno inuspešnotradicijo. umetna glasba, jeslikovito dopolnjevala Folklorna skupina Val Piran z Koncert, na katerem v navdih sta drugi se druga prepletali ljudska in mive inbarvite skladbe. Ljudske skladbe jeSrebotnjak tudiorkestriral. različnih napevov oziroma plesov, jihspretno združil inustvaril zani- harmonsko ritmičnopredelal. Prinekaterih plesih jeuporabil tudiveč je uporabil ljudske napeve izsedmihslovenskih pokrajin injihsodobno ljudskih plesov zaviolino inklavir jenastala leta 1982. V teh miniaturah nosti namenilSlovenskim ljudskim plesom. Zbirka sedmihSlovenskih benem opusu pa velikega svetovljana, ki je del svoje bogate ustvarjal- njaka, pokoreninah insrcu Postojnčana inčastnegaobčana,- poglas Letos bominilopetlet, kar jezastalo skladateljsko pero poslušalcev nipustilaravnodušnih. Postojnska godba 1808 zdirigentom Vidom Pupisom

Alojza Srebot - -

Postojnski 19 Marec 2015 Postojnski 20 Marec 2015 prvič predstavilaprvič znovim repertoarjem. ček sejeodzvala povabilu insevpetek, 13. marca, vspremenjeni sestavi času spetpolno zasedenin občinstvo navdušeno. Vokalna- skupinaSon domkrajevneKulturni pod Nanosom skupnostiŠmihel je bilpodaljšem podNanosom vŠmihelu Sončki Besedilo: Alenka Čuk;fotografija Nika Čuk. činstvu naRakeku (27. marca) invpostojnskem domu(11.aprila). kulturnem je, 21.marca sogostovali Logatcu, vGornjem predstavili pa sebodoše ob- Člani Gledališke vPlanininastopili skupineŠčuka sonaodru tudidanpozne - bila vrokah Korenča. Damjana člani gledališke skupine,Marinka Blažon inJože Urbas, tehnika pa je Komedijo jerežirala MajaBatagelj, za kostume inscenosoposkrbeli bimec« gledališče. na koncu naposled olajšano lespozna, dajenjennovi –stari »lju - stvo, razočara atudi(sprva) moža. Ta, prepričan dagažena vara, spleta naključij najesenživljenja zaigra vgledališču,osvoji občin- študentko igre (Cilka Dijano Blažon), skujejozaroto. Olivija zaradi svakinja Marija(MajaBatagelj). Skupaj spodnajemnico Trdinovih, diši invsesileusmerivto, daostane v Ljubljani. Pritem jipomaga nem kraškem okolju. Tako vsajmisliStanislav, Oliviji pa selitev ne Ljubljano, sepreselita v Tomaj injesenživljenja preživita vmir karieri gledališke igralke. V zrelih letih sta se odločila, dazapustita fesorja zgodovine Stanislava Trdine (Franci Petkovšek), odpovedala se jevmladostizaradi ljubeznidomoža, zdaj že upokojenega pro- noni), seodločizavrnitev ljubezni,gledališču. Olivija k svoji prvi obdobja; žena, »abrahamovka« Olivija (upodobila jojeZdenka Ka- vensko okolje. V igrispoznamo par napragu tretjega življenjskega Planinski igralci soigro priredili injoizfrancoskega prestavili vslo- an-Marie Chevreta »V gre drugo rado«. skupina Ščuka premierno uprizorila komedijo francoskega avtorja Je- V soboto, 14. marca, domuPlaninadomačaGledališka jevKulturnem Bučen aplavz za»V gre drugo rado« v Argentino predstavil podNanosom. vŠmihelu Pivški sekstet sejepred Sonček odhodom ki jenapolnilo dom,nagradilo kulturni zbučnimaplavzom. Prepričljiv nastop vsehštirihigralcev jeobčinstvo, kultura

- podaljšali prijeten večer ljudskihinumetnih pesmi. obveznem dodatku sonastopajoči inkrajani nazdravili inzadovoljni Program jezlepimimislimitkala inpovezovala Dragica Gerželj. Po napisane inprirejene posebejzaSončke. dorferja. Njegove pesmiso na zgoščenki izleta 1997 Mojedekle, katerimi so izstopale pesmi skladatelja Bar in pisca besedil Rudija pa smoprisluhnilišeljubezenskim besedilom milejšihzvokov, med smi nasjepopeljalod Triglava doPrekmurja, pokrajšem odmoru Večer jebilsestavljen izdveh delov. šopek domovinskih pe- Prvi densko 24. turnejo marca knašimizseljencemvArgentino. Nastop vnizupripravljalnih jebilprvi nastopov zaodhodnatrite- mesece. jepreraselSonček vsekstet, kivtej sestavi pridnovadi zadnje štiri sončni žarek, prekaljeni pivški baritonist Primož Dekleva. Inkvintet inumetniškemulanu Grilu vodji Mateju Penku šešesti seje pridružil stope domainvtujini.Miranu Žitku, Petru Tomšiču, RaduJuriču,Mi- tnem ustvarjanju je izdal štirinosilce zvoka innanizalštevilne na- Kvintet jeleleto Sonček mlajšiodnašedržave. V svojem dolgole- Besedilo infotografija: MarinoSamsa. Besedilo: Polona Škodič; fotografija: arhiv knjižnice. nam odkrivata bogato zgodovino innaravne kulturne dediščine. knjižnih izdaj vas vabi napotovanje popostojnski inpivški deželi, ki skovalke inpričevalke našihkrajev inkorenin. Zavtoricami različnih moznanske zbirke predstavlja naoddelkuzaodrasle ženske –razi- Knjižnica jepripravila tudimalopriložnostno razstavo. Izsvoje do- dela vnastajanju ter nekaj svojevrstnih pesmi. senetil poslušalstvo inprebral tudiodlomek izsvojega najnovejšega di medširšimbralstvom. Na koncu literarnega večera jeLenko pre- kakor tudisprejemanju njegove erotične pripove postmodernistične - pogovoru spregovoril predvsem osvoji izkušnjipripisanju romana, Pisatelj, pesnikin „muzikofil“ Davorin Lenko (1984) jevsproščenem povezoval Štajnrajh. Jernej terega jelaniprejel nagradi kresnik inKritiško sito. Literarni večer je sceno zajadral romanom spostmodernističnim Telesa vtemi, zaka- Lenka, mladega književnika - pisatelja, kijena slovensko leposlovno V KnjižniciBenaZupančiča Postojna so12.marca gostiliDavorina Literarni večer sKresnikovim nagrajencem zalke bodonaogledvprostorih knjižnice,trinajizvirnejše bodonagrajene. stojna, doponedeljka, 20. aprila2015 (spripisom:kazalka). Vse prispeleka- naslov: Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Trg padlih borcev 5, 6230 Po- materiala jepoljubna. Izdelane kazalke pošljite skupaj ssvojimi podatki na sodelovanju zaizdelavo „Naj knjižnekazalke“. Izbira velikosti, oblike in vanja, kijoboobeležila zrazstavo inštevilnimi dogodki.Zato vas vabi k Knjižnica BenaZupančiča Postojna boaprilapraznovala 110. letnicodelo- Davorin Lenko (levo) Štajnrajh. inJernej - Besedilo: Ester Fidel; fotografija: arhiv šole. Melita Stegel. Maver inZaleStegel ter Dekliška vokalna skupinaUbeljsko, kijovodi stava: otroški pevskizborz Velikega Ubeljskega podvodstvom Nine prispevek kpestremu glasbenemuprogramu sta dodalašedva se- občinstvom jenastopila tudisolistka, šestošolka NušaDekleva. Svoj bivajo znanjevpostojnski insežanskiglasbenišoli. Pred domačim Številno občinstvo sonavdušili tudinadobudni glasbeniki,kiprido - dljivke ter poezijaslovenskih pesnikov. ravili pester program, vkaterem soodmevale pesmi,šaljivke inzba- Otroci soob pomočiučiteljic inkorepetitorke prip- SašeCrnobrnič šoleučencev podružnične OŠMiroslava Vilharja izHruševja. po januarskiprireditvi sredi februarja gostilaodličnoobiskan nastop no. Večnamenska dvorana vRazdrtem jeletos vsebolj »živa«, sajje vijo vpolni meri šeletakrat, ko zidovom vdahnemo življenje, vsebi- Prostori, udejstvovanju, indružabnemu namenjenikulturnemu zaži - praznikKulturni obeležili tudinaRazdrtem kulika (predstavljamo gavrubriki Tu živimo), harmonikarBenjamin Med gostisoprevladovali mladiglasbeniki:ansambelAmateriji izRa- v Orehku innavdušili občinstvo. gostje, kisosevsoboto, 14. marca, zvrstili doma kulturnega naodru Moč glasbenaspovezuje. Sporočilo Furmanov sopotrdili tudištevilni jesvoj samostojniMladi ansambelFurmani drugi koncert naslovil jihjemočglasbe Združila so Razdrtcem pričarali prijeten večer. kulturni šoleUčenci hruševske podružnične OŠMiroslava Vilharja koncertu navdušili številno občinstvo. samostojnem sona drugem Furmani kultura

Besedilo: Tjaša Blaško; fotografija: Matej Škrlj. skupnostjo Prestranek. čne izpostave Postojna vsodelovanju zObčinoPostojna inKrajevno jeorganiziralDogodek Javni sklad dejavnosti RSzakulturne obmo- glasom harmonike zaključila Folklorna skupina Torbarji. to Jelke Bajec. Večer, ki je že obeleževal tudidanžena, jesplesom in pestril Dekliški pevskizborMavrica, prav tako podtaktirko Katjenames- petitorka KatjaBajec.Zmladostniško noto jerepertoar vnadaljevanju na, kateri jenamesto zborovodkinje Jelke Bajecdirigirala njihova kore- obiskovalce sstaro tradicijo moškega petja,nato Vokalna skupinaSlav se zvrstili Lovski oktet Javorniki, katerega glasovi sonazačetku ogreli verzi povezovala štirinastopajoče vglasbeno-lirični nastop. Na so odru Večer jevodila nitpoezije,kijevbesedahSilve BajcsPrešernovimi »Kulturnice«. nek odvilaenaodtradicionalnih prireditev podskupnimimenom V slovo obarvanemu februarju kulturno seje7. marca naOŠPrestra- naPrestranku»Kulturnice« Besedilo: Ester Fidel;fotografija: Foto Atelje Postojna. pri zamejskihSlovencih vItaliji. odzvali vabilom poceliSloveniji, vsedoPrekmurja, gostovali sože tudi veliko vaj, veselijo pa setudivsakega nastopa. sosezveseljem Doslej izdaja zgoščenke z vsaj desetimi lastnimi skladbami. Čaka jih torej še kipoosebljaJernej, dobro voljo, jepojasnil,danjihov letošnji cilj njihov mentor Franci Peternel. tri odsedmihlastnihnarodnozabavnih skladb. Večino skladb jenapisal bodo vsebolj vključevali tudizabavno glasbo. Na koncertu sozaigrali vsem narodnozabavno glasboindalmatinske pesmi,vrepertoar pa sambla jevOrehku, navajah sezbirajo ob koncu tedna. Igrajo pred- Fantje obiskujejo srednjo šolo, Valentina ješeosnovnošolka. an- Sedež igra ritem kitaro, Klemenpa bas kitaro. 17-letni Kitari harmonikar Jernej. sta vrokah šestnajstletnikov; Kristjan še pevka, 15-letna Valentina ŽnidaršičizStudenca. Vodja ansambla je ka igrajo skupaj odavgusta 2012, vmaju2013 pa sejimjepridružila Brata inKlemenOpara Jernej izOrehka ter sPrestran KristjanMrše - tinskih, predvsem pa narodnozabavnih skladb. ansambla kisosepredstavili Furmani, zbogatimrepertoarjem dalma- Zvezde večera sobiliseveda Klemen, Jernej, Valentina inKristjan,člani povezovala Dragana Čolič. vetrovnem Koncert večeru spesmijopopeljalavsedoDalmacije. je nagrad. Vokalna ženska skupina»Vanda Križaj«izOrehka pa nasjev niko inrazblinila najmanjšidvom oupravičenosti vsehdoslejprejetih kljub rosnim devetim letom suvereno stopila naoderssvojo- harmo kodnevnih ovir, tudiodslabovidnosti, sPrestranka, inLarisaMrše kije Škrab zUnca,kijedokazal, dajeljubezen doglasbemočnejšaodvsa- »Kulturnice« jesooblikoval»Kulturnice« Lovski oktet Javorniki. -

Postojnski 21 Marec 2015 Postojnski 22 Marec 2015 dogodkih povečala žanje vsevečje indatrud uspehe. Predvsem vletošnji sezoni opažajo, da sejeudeležba obiskovalcev na cami niti na starejše - z medgeneracijskimi srečanji, razstavami ipd. med 15 in35let,nepozabijo nitinanajmlajše-z otroškimi delavni- dnica mladinskega centra. Čeprav so ciljna skupina predvsem mladi »V vse deleprograma vlagamoenako veliko truda,« poudarjapredse- dogodki, okaterih silahko preberete nahttp://www.mcp.si/program. mikrofona«, ko selahko obiskovalci preizkusijo pred naodru publiko, inostali overlock stroji, delavnice polstenja in šiviljske delavnice, večeri t. i. »odprtega vedno nasporedu filmi, ob sobotah popoldne večstopenjskiz tečaj šivanja petek, 27. marca, ob 18. uri. V tednih, kisledijo, bodoob četrtkovih večerih še Za april pripravljajo razstavo Bitjastovzorčasti svet Laure Ličer z odprtjem v gostili fotografskodrugim razstavo Jožeta Vrča z naslovom Ni vse tako črno. ljajo počasi;ševedno sonajbolj obiskani glasbeni koncerti. V marcu somed gega. Zadnja novost med dejavnostmi so četrtkovi filmski večeri, ki se uveljav delavnice, mednarodni večeri, komedije, predstavitve knjiginšemarsikaj- dru bolj obsežen program. Na sporedu seredno vrstijokoncerti, razstave, tečaji, ravni, sajsoto njegovi viridohodka, dalahko lokalni mladiniponujakar naj- MCP se tudi sicer prijavlja na različne razpise, tako na občinski kot na državni omogočijo predvsem Postojnčanom prostovoljno delovtujini. Seveda jeciljprojektacentru. tudito, daprek Evropske prostovoljne službe Turčije, kiživita vPostojni, insta dnevnovpeta vdogajanjemladinskem prostovoljcev delujeta trenutno vcentru tudiprostovoljca EVS izFrancije in pa sejepomladilainznovim zagonomsoprišlesveže ideje.Poleg lokalnih okrepili pa sotudi domači del ekipe z novimi, mladimi obrazi iz Postojne. Eki- tega projekta sejimvzadnjihtreh prostovoljci letihpridružujejo iztujine, MCP dodalsvojemu programu napobudo Regijskega stičiščaBOREO. Prek bil projekt Evropska prostovoljna služba (zmednarodno kratico EVS), kigaje Pomembna pridobitev zaekipoMCP-jainrazvoj njegovega delovanja je vsem, kibimorda želeli lepartijo namiznegatenisa aliuporabiti cyber kotiček. JČ Vesel. Poleg samihdogodkov sovrata mladinskega centra vedno odprta godke insev mladinskem tudiudejstvujejo,« centru pravi predsednica Manja pi večkrat tudi zunanji člani. »Želimo, pridružijo da mladi obiskujejo naše do- Zaradi raznovrstne narave vseh dogodkov pod okriljem MCP-ja se ustaljeni eki- sezoni soopazno povečali tudištevilo razstav. področij praktičnega znanjainaktivnega udejstvovanja zamlade. V lanski repil. Ne prevladujejo več lekoncerti, temveč seodvijavseveč dogodkov s V zadnjihdveh letihsejeprogram Mladinskega centra Postojna močnook- večerov dotečajev indelavnic, kiseodvijajovečkrat tedensko. nuja kar se da pester program: od koncertov, razstav in mednarodnih dvajsetih mladihprostovoljcev, kipostojnski inokoliški mladinipo- v grafite, domujecenter kulture, glasbeinumetnosti.Zanjskrbi ekipa Ob stari porodnišnici, na Vilharjevi ulicivPostojni, vnizkistavbi, odeti vMladinskem PostojnaMultiscena centru Besedilo: Tjaša Blaško; fotografija: arhiv Mladinskega centra Postojna. Sobota, 18. april:koncert Happy Ol‘McWeasel Petek, 3.april:koncert UzalainEagle Twin (ZDA) Sobota, 28.marec: koncert Rodoljubac, Woli Wo, Prognoza Negativa Petek, 27. marec: Laboratorij smeha–stand upvečer MCP napoveduje Jožeta Vrča znaslovom Nivsetako črno. fotografskeOdprtje razstave kultura

- Besedilo: Polona Škodič; fotografija: arhiv MarijaneStarc. sveta in življenje pa tenkočutno preliva vpoezijo, ki je njena stalna spremljevalka. je vživljenju prebrala gotovo štiritisočknjig.Svoje misli,občutja, opazovanje Rada seposveča tudirazličnim ročnim delominpredvsem veliko bere. Pravi, da ključila pisanjemladinskega dramskega dela. Rozarij, zakatero jedobila navdih vnasadihvrtnicPostojni. Nedavno jeza- lokalnem innasploh slovenskem revijalnem tisku.Izdala jeknjigoznaslovom za pisanjeproze. Pišepredvsem krajša delainzgodbe, kijihobčasno objavlja v Pesništvu sepredaja kakšnih petnajstlet,zupokojitvijo pa jenašlatudi več časa ljem, kijinudiveliko rekreativnih potiindajenemaloustvarjalnega navdiha. pripeljala predvsem želja poneposrednem stikuznaravo insslikovitim oko- bljane preselila vPostojno. Kot veliko ljubiteljico planinarjenja jojevnašekraje Upokojena slavistka ingermanistka MarijanaStarc sejepred nekaj letiizLju- Poezija MarijaneStarc Marijana Starc primula inkras. V mislih dobri čas, Sok pa iznarave. Kava ješevroča. Koga kdo turadima? Žarki topli do srca. Kratek jerokavček. Strežba predbifejem. Lepote vmarcu

kom rož alizlončnico. konca Od 80. letprejšnjega stoletja pa sojavna roma mater običajno spomnilizdrobno pozornostjo, navadno sšop- Možje sosev družinskem krogu, tako kot tudiotroci, svojih žena ozi- pravih »veseljačenj« rade volje udeleževal tudimoškidelprebivalstva. delovnih organizacijah, krajevnih skupnostihinšolah. Velikokrat seje je osnovni namen praznika počasibledel, ostala pa sopraznovanja v nomske insocialne pravice. Spostopno pridobljenimi pravicami žensk stični ženski praznik, danbojanaprednih žensk zasvoje politične, eko- marec mednarodni nadrugi konferenci socialistk proglašen zasociali- zahtevalein med drugim tudi volilno pravico. Ženaslednje leto je bil8. tja. Leta 1909 sovZdruženih državah Amerike socialistke demonstrirale Ideja odnevu,posvečenem ženskam, segasicerže vzačetek 20. stole- nice kpraznovanju 8.marca kot mednarodnega praznika žensk. Pred štiridesetimiletijeGeneralna skupščinaOZNpozvala svoje čla- 8. marec –danžena naravo. Tudi lahko pomladno utrujenost počutili že, česeodpravimo na sprehod v mo zgolj organizirane vadbe, bolje se bomo radi izognemo. Saj ni treba, daseudeležuje - ri zaradi tisočin enegarazloga vseprehitro razpoloženje je rekreacija, se ji vsaj nekate- na zanašepočutje,zdravje innenazadnje Čeprav seljudjezavedamo, kako pomemb- Pečna reber skočo Mladika še vedno nispodbuden,pohodniki pa se vseenoradi povzpnejo nanjo. V zgodnji pomladipoglednapobočja podPečno rebrijo polanskem žledolomu Fotografija: Leo Vilhar, arhiv Notranjskega muzeja Postojna. materinskega doma v Postojni in tako še slovesneje počastilidanžena. 8. marca 1961 so110. obletnico bolnišnice obeležili zodprtjemnovega nekoč danes naši biseri prenekateri Postojnčan. Le streljaj od vrha se zlastiob lepemvremenu dnevnopovzpne dnikom priljubljeno 763 mvisoko vzpetino Na to, odnekdaj predvsem okoliškim poho- teto, azačnimov Postojni, naPečni rebri. sprehodu v naravo. Seveda je možnosti neš- biserov«turnih posvetili naravi, natančneje tnih »biserih«namesto kateremu izmed»kul- »premagamo« shojo. Zato se bomovtokra-

Besedilo: Alenka Čuk;fotografija: Slavko Polak letos pripravile vodbojkiingazaključile turnir sprijetnimdruženjem. nici -pa soob prazniku žena (sicerdankasneje) že tradicionalno tudi nekaj Postojnčank, kiže več letpridnotelovadijo telovad vhruševski - kaj smo zagrešili?«. Ženske izvasi podNanosom se jim tudi - pridružuje vabljence »popeljal« vKinoPivka na ogledfrancoske komedije »Bog,le Istega dneje postojnski Radio94svoje zveste poslušalke innjihove po- Pahor, »sajsoženske vredne insposobne borke začlovekove pravice.« cev Postojna. Pomen praznika jepoudarilaslavnostna govorka Karmen programomturnim organizirali vKrajevni organizaciji združenja bor rdečim nageljčkom. Na praznično nedeljosoproslavo zbogatimkul- certu Postojnske godbevdvorani naRazdrtem spomnilivsehžena z moški -proslavili Ženapredvečer tudidrugače. praznika sosenakon- vsemu letošnji 8.marec niizzvenel vprazno, čeprav sogaženske -in živain drugačna, predvsem medsrednjo instarejšo generacijo. Kljub praznovanja dneva žena tudinaPostojnskem bistveno manjmnožična ogledali novo stalno razstavo vNotranjskem muzeju Postojna. praznik žena že več letzapored zekskurzijo;letos sosiskupaj Sodelavci postojnskega Inštituta zaraziskovanje krasa obeležijo cijo) inEdo Vilhar (kovaška dela). parska dela),Franc Verbič (vodovodno instala- Valič (pleskanje), brata Klede(krovska inkle- či obrtniki; dela so opravili brezplačno brata ustanove inpodjetja,izkazali sosetudidoma- 1955. Sredstva inmaterial soprispevali mnoge zlasti mednekaterimi pionirji«–sozačelileta Ivan Rozman, »vnete pomočnike pa jenašel koče –vodil jojetakratni predsednik društva nosti verjetno šenibilopreseženo. Gradnjo no reber –1500 obiskovalcev, kljub priljublje - ljev narave«, kisosetega dnepovzpeli naPeč- odprli 7. julija1957. Rekordno število »ljubite- Planinsko društvo Postojna, slovesno pa sojo Kočo, namenjenopionirjem,jepostavilo sprva račun tudiljubitelji plezanja injam. či. V neposredni okolici lahko pridejonasvoj Te radi »uporabljajo« tudikolesarji inteka- ža večinoma neoznačenih gozdnih pešpoti. brijo inokrog bližnje Jelovice speljanamre- poteh, sicerpa jepopobočjih podPečno re- več različno dolgih, označenih nezahtevnih koče oziroma vrha selahko povzpnemo po Nanosu, gozdnati inSv. Hrušici Lovrencu. Do ti zahodupa se naš pogledustavi naočaku dalje proti juguvidimoBrkine inSlavnik, pro- poznamo vrhove Ravnika in Vremščico, še Trojico in Veliki vrh, pre oddaljeniSnežnik, - razpotegnjene Javornike, razgledno Sveto stojnsko kotlino inhribe,kijoobkrožajo: na se obiskovalcu ponujaleprazgled naPo- se nahajakoča Mladika, znjeneterase pa Besedilo: Alenka Čuk;fotografija: Matej Škrlj.

-

Postojnski 23 Marec 2015 Postojnski 24 Marec 2015 petek odseptembra domajavabijo nočnepotinanoškega zmaja. Vsi, kivam polna lunanedaspati invas žgečkajo podplati, vas vsakpravi so leglavni dogodki;vsehsejedosedaj,skupaj zizleti,zvrstilo 110. ski pojavi, avtorja Marka Korošca -lahko ševedno ogledate. Našteti dem fotografskih razstav, medkaterimi sizadnjo-Ekstremni vremen- mentarni filmoslikarju MarjanuMiklavcu innjegova razstava ter se- o reševalnih psihinpredstavitev tehnike reševanja vnaravi, doku- predavanje o pomenu hrane, delavnica čemaž in šparglji, predavanje trikrat soseodvijalakuharska predavanja inpoleg teh tudistrokovno razstava gob sstrokovnim predavanjem inpredhodnim nabiranjem, med njimitudi Tone Škarja in Tomo Križnar, petkrat jebilapostavljena avtorjev dogodki.Šest odvijajo šedrugi jepredstavilo svoje knjige, Poleg potopisnih predavanj sevgostilnipodDušanovim vodstvom številka poveča šezakakšnih 100. sega 1000, čepa dodamoudeležence pohodov kpolnočnici, seta manjše število jebilo8,največ pa jihjebilo52. Skupnoštevilo pre- Število udeležencev pohoda jerazlično, vpovprečju okoli 25;naj- da jebilazaprta avtocesta innibilomogočepritidoRazdrtega. hod odpadla samoenkrat, letos vfebruarju, ko sobilerazmere takšne, hodnikov dokoče navrhu Nanosa. V petihletihsta predavanje inpo- luni, organizira potopisna predavanja, tem pa sledinočnivzponpo- v Razdrtem vsakpetek vmesecu,kije najbližji ščipuoziroma polni du zNotranjske vnižinskiprimorskidelnašedežele. V gostilniNanos odkrito priznava zaljubljenost vto najbolj markantno goro napreho- Letos majabominilože peto leto, odkarPavlica Dušan izSežane skovalcev. Na četrtkovih večerih sebo našlonekaj posamezne prireditve obiskalo med 20 in 50 obi- tega jihje»ohrabril« tudilanskoletni obisk, saj je terem sicerpredstavljajo etnološko zbirko. Poleg guri in dodatna vsebina v kozolcu toplarju«, v ka- teh večerov predvsem oživitev dogajanjavPud- Kot pravi članicadruštva Vida Požar, je»namen letos. Načrtujejo šestpovsebinirazličnih večerov. letu, sonakoledar prireditev vdruštvu uvrstilitudi nega društva Pudgura pripravili prvič vpreteklem vi večeri podkozolcem«, kisogačlani Turistič- Sklop prireditev podskupnimnaslovom »Četrtko - »Četrtkovi večeri pod kozolcem« Besedilo: MarinoSamsa;fotografija:Dušan Pavlica. ma njegov najzahodnejšivrh, 1262mvisoko razgledno Plešo. kot glavna inpriljubljena izhodiščnatočka zavzponnaNanos, oziro- Razdrto, zgodovinsko naselje,jedandanesmnogimnajbolj poznano Polna lunajezaveznica nočnihpohodnikov Nočni fotografski utrinkizNanosa. zanimivosti ohranjanja vsegadomačega.« Tako napoveduje- jemljiv način»posredovati sporočilo o pomenu tudi mladinoin otroke ter jimnanjimzelo spre- besede, hkrati pa želijo ksodelovanju pritegniti oživitve slovenskih običajev, pesmi in domače skupine, kidelujejonapodročju ohranjanja in K sodelovanju sozato povabili posameznike in ga naroda hitro izginjata«, poudarjaPožarjeva. ni vseeno, dadediščina in identiteta slovenske - delovanju pritegnemo tiste posameznike, kijim »ohranjanje dediščineinželja, kulturne dakso- za zabavo inprijetnodruženje, rdeča nitpa je pomenu ohranjanja tradicije, poskrbljeno bo tudi ni večer, večere, nakaterih bodospregovorili o za vsak okus;izobraževalni ponujajo kulinarič- in Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: arhiv Žive Volk. »Bodypainting« jeumetnost Vendar jevseenozadovoljna, sajjetako pridobila veliko znanjainizkušenj. zahteva veliko zato truda, tudinisembilatako uspešna,kot bilahko bila.« Kot začetnica senisemzavedala, daže samapriprava natakšno tekmovanje slediti tako sposlikavo kot zdodatki, obleko, pričesko, nohti, skratka celostno. temo Mitiinlegende. »Tekmovanja potekajo nadoločeno temo, kijimoraš dve tekmovanji, predlani letos vMünchnu, pa v Veroni, kjerjeustvarjala na njihovih moto zborihjijeprineslanekaj promocije. ZaŽivo sta minilitudiprvi bili članidomačegaMotorističnega kluba Poslikava SpringerRiders. telesa na za vajo intekmovanja. Vesela pa je,dasojoksodelovanju že dvakrat pova- pravi Živa, kizaradi nerazumevanja tuditežko najdemodele,nujnopotrebne telesa. To jenekaj popolnoma naravnega, vlogoobleke prevzamejo barve,« golega telesa prevečkrat povezujejo spornografijo, anegre za razkazovanje Živa siželi, dabito umetnostbolje razumeli tudiljudjeprinas.»Poslikavo You Tube, vadila pa jepredvsem nasebiinotrocih. poslikave obraza intelesa jijebiltudiinternet, predvsem posnetki naportalu delam tisto, kar siželim. V veliko pomoč pri pridobivanju znanja umetnosti a ob tem ševedno prevaja inpoučuje.»Radaimamsvobodo inmožnost, da tem ljudiizjemno pritegne,« razloži Živa, kiimavPostojni kozmetični salon, nja. Navdušilo meje,kako poslikava spremeni človeka inzakrijegoloto ter ob pa mejepritegnil »bodypainting«, kivelja zanekakšno uporniško vejo liče- čala zgledališko masko, naizobraževanju prinajboljših umetnikihvNemčiji kasneje končala poklicno šolo zakozmetičarko. Žemedšolanjem semsesre- »Po študijumejepritegnilo ličenje,zato sempridobila šepoklic vizažistke in precej bolj resno kot prinas. posebej zavedla natekmovanjih vtujini,kjerjemljejo»bodypainting« spretna, čeprav pravi, dasemora naučitišemarsičesa. Tega seješe ga« oziroma poslikave obraza intelesa. V tej umetnostiježe precej tično dejavnost, ta pa jojepripeljaladonove ljubezni, »bodypaintin- cev in še več zanimanj.Po študijujezikov sejepreusmerila v kozme- Živa Volk, vPostojni, kiživi zadnjihdesetletzdružino imaveč pokli- na tekmovanju v Veroni. Živa zmodelom, Tanjo iz Geržina Velikega Otoka zejih kot »skladiščih« dediščine. ma predavanjema cestiter –oJamborni omu- pa bodosklop četrtkovih večerov sklenili zdve- času ponovno oživljajo; avgusta inseptembra ne dediščine,kiganaSlovenskem vzadnjem nje kot pomemben segment slovenske kultur pritrkovalci iz Lokavca in predstavili pritrkova - lovali lesene piščalke; 23. julija jih bodo obiskali otroške igre, pletenje ivanjskih venčkov inizde- naš vsakdanji«; 18. junijabodopredstavili stare jambora; 21.majasledivečer, poimenovan »Kruh prazniku in predstavitev novo postavljene replike jo vaprilu(23.4.) krajšo slovesnost ob občinskem Alenka Čuk - Besedilo: Gabriela Brovč;Besedilo: Gabriela fotografija: Janko Simčič. nepozabno praznovanje častitljivega jubileja. ro otrok, danespa tudi22vnukov in15 pravnukov, kisojimapripravili dodala tudi razumevanje inspoštovanje.« In sad velike ljubeznijepete- vedno spremljajo vera, upanje inljubezen. »Midva sva naskupnipoti Zaupala sta mi,dajimajeob poroki prijatelj zaželel, naj juvživljenju pridobil, sem biltihoinlesprstom pokazal na Pavlo.« »Ko mejeprofesor Petrnelj ob koncu predavanj vprašal, kaj semvšoli nje sva prišlaskupaj,« gajedopolnila Pavla. Janko pa je šepripomnil: kuštran fant samo draži. Zanimivo, ves čassva serazhajala, anavsezad- čas semsemuizogibala, ker semmislila,damenekitako močnoraz sem jovprašal, čeješekakšna tako luštnaKorošica naKoroškem.« »Ves zagledal vbrhko dekle, amijeobrnilo hrbet. srečanju Obprvem pa se ga je udeležilo 37 »ledih« fantov in 4 »ledih«dekleta. V hipu sem se zadeva. Leta 1949 semvPoljčah priBleduobiskoval kmetijskitečaj, ki Janko pa mijezaupal, kako sta sespoznala. »To jebila»delikatna« cerkveno že poročila.« vživljenju semgajedla.NihčeninamrečPrvič vedel, dasva setudi najuježeDoma čakalo poročno kosilo –krompir vzelnici zocvirki. povabilfurman naparizarja, naloženega shlodi,innajupeljaldomov. priči innaju poročil. Vsa srečna sva šlaproti domu;medpotjo najuje lahko takoj poroči tudicerkveno. Poklical je«mežnarja«inkuharico za LavrenčičGospod namagajehitro izročil, obenem pa dodal,danaju imel ssebojkrstnegalista. Morala sva pritiseminkFari podokument. tam semdoma-intam najbiseporočila tudicerkveno. Janko pa ni ob najini poroki. Civilno sva se poročila v Prevaljah na Koroškem - od bolj prijetno, nepozabno doživetje. »Nikoli nebompozabila dogodka nje jebilotako prijetno, dasemjuprosila, najmizaupata svoje naj- zakonsko zvezo: jodosežeš, »Da nesmešzgodaj umreti.« Naše sreča- Janko je ob našemobisku takoj v smehu povedal recept za tako dolgo šestdeset letzakona, Janko pa tudi90. rojstni dan. veliko zakonskih parov. Pavla inJanko Simčičsta praznovala petin- lahko čestitali insslavljencema proslavili jubilej,kiganedoživi prav nedeljovmarcuPrvo sejevHudičevcu zbralo preko sto ljudi,dabi Petinšestdeset letsrečno poročena oblika prizadevanj za zdrav življenjski slog. ležencev jepotrdil, daso tovrstne preventivne aktivnosti dobrodošla napotile še v laboratorij zaradi analize urina. Odziv zadovoljnih ude- ravile preventivne meritve pritiska sladkorja injih inkrvnega krvnega plomirane medicinske sestre vsemzainteresiranim obiskovalcem op- postojnskeDijakinje Srednje zdravstvene šole sopodmentorstvom di- v Zdravstvenem domuPostojna. vic«, so12.marca zbrezplačnimi preventivnimi pregledi obeležili tudi Letošnji svetovni dan ledvic,kijepotekal podgeslom»Zazdravje led- Ob svetovnem dnevuledvic Pavla inJanko Simčičsta proslavila petinšestdeset letzakonske zveze. dogodki - Besedilo: Ester Fidel;fotografija: arhiv Zdravstvenega doma Postojna. seču opozarjajo tudinapovečano tveganje zaobolelost srca inožilja. predvsem tlak povišan inprisotnostbeljakovin krvni vseču.Beljakovine v katerem koli starostnem obdobju. Medzgodnjimi znakibolezni ledvicsta pulacijo (znjosesoočakar polovica starejših od75 let),aselahko pojavi v novesju vtelesu. Kronična ledvičnabolezen jepogosta medstarejšo po- izvajanju rdečih celic,zdravju krvnih kosti kemičnemu in primernemu rav prispevajo pa tudi kvzdrževanjuiz krvi, ravni primerne tlaka, krvnega pro- Ledvice so»čistilnistroj« telesa, sajodstranjujejo odvečne snovi invodo Besedilo: Ester Fidel;fotografija: arhiv Aerokluba Postojna. lenico vRakitniku. tovariški odnosdočlanov, zaradi katerega seševedno vrača naze - delo vdomačemklubu, ljubezen doletenja intehnične kulture ter častnemučlanuizpostavilznanja prvemu tudinjegovo dolgoletno šole inkot letalski mehanik.Upravni odborkluba jevutemeljitvi pri- ter aktivno deloval vklubskih upravnih organih, kot upravnik letalske letenjebel zavarno kot tudi zanapredek inrazvoj letalskega parka mu letenju. Kot učitelj letenja jeizšolal veliko mladihpilotov, poskr tem času;kot aktivni člandomačegakluba jeostal predan jadralne- Letalstvu sejenasrečo postojnskega Aerokluba posvečal tudivpros- kapitan naletalu Boeing727. aerotransportu), kjerje21-letno kariero poklicnega pilota sklenil kot profesionalno potnadaljeval vbeograjskem JAT-u (Jugoslovanskem uspešno zaključenem šolanju všoli rezervnih vojaških starešin je oziroma travniku usedel v jadralno v Rakitniku prvič letalo Roda. Po nje jezačeluresničevati leta 1957, ko sejenapostojnskem letališču predoval vsedoprofesionalnega pilota potniškega letala. Svoje sa- je napoklicni potiinvprostem času.Izvajenca inmehanika jena- Življenje Jožeta Poljšaka jezaznamovalo letalstvo; predajal semu črte. letališču. Na občnem sosizaletošnje zboru leto zastavili nove na- ni Aerokluba sokljub temu skrbeli za živahen utripnapostojnskem kot naravo, zaznamovale slabevremenske razmere, aprizadevničla- mu članuinpilotuJožetu Poljšaku. Minuloletalsko sezono so, tako menju podelitve naziva častničlanAerokluba Postojna dolgoletne- Letošnji občni zborpilotov inčlanov Aerokluba Postojna jebilvzna- Jože Poljšak, častničlanAerokluba prvi Postojna udeležila državnega prvenstva vjadralnem letenju naMadžarskem. postojnskega Aerokluba MihaPremrl inLuka Žnideršičpa sta se ključka Državnega prvenstva vjadralnem letenju –preletih. Člana vanje v jadralnem letenju inseizkazal zodličnoorganizacijo za- Aeroklub Postojna je v letu 2014 uspešno izvedel Vikend tekmo- Prvi častničlanAeroklubaPrvi Postojna jeJože Poljšak. - -

Postojnski 25 Marec 2015 Postojnski 26 Marec 2015 latec pa jebilamedkadetinjami peta. prvenstvenih krogih med65 strelci osvojil AljažGustinčič 14. mesto, AjdaKer prihodnji sezoni ostaja v 1Bdržavni ligi. V kategoriji mladincev jepošestih v sestavi KristijanKontrec, MihaJapelj,Jadran Kranjec ZadnikinŠpela tudiv se je med 46 tekmovalci uvrstil na 14. mesto. Postojnska ekipa z zračno pištolo števku Živa zmagala,Gorazd Muhič Udovič jebilenajsti,Uroš Radosavljevič pa uvrstila v najvišjo državno ligo. V kategoriji posameznikov jev skupnem se- osvojila v bogati mestozgodovini drugo in se prvič strelstva na Postojnskem je vkončni razvrstitvi v1Bdržavni ligivstreljanju sstandardno zračno puško strelci instrelke izStrelske Postojna. družine Članska ekipa postojnskih strelcev državnih ligvstreljanju zzračnim orožjem, nakaterem soodlično nastopili Sredi marca je nastrelišču Mestne strelske zveze Ljubljana potekal zadnji krog Postojnski strelci napredovali v1Aligo Besedilo: Barbara Žitko; fotografija: Arhiv SD Postojna četrto mesto, članiSDPostojna pa trinajsto. klubov, najboljši pa sobiličlaniSKJavornik. ČlaniSKKaličsoosvojili skupno ležujejo tudislovenski smučarjizavstrijske Koroške. Tekme sejeudeležilo18 Pokal prijateljstva treh dežel, kisegapoleg zamejskihSlovencev izItalije ude- že desetiPrimorski pokal. Zadnjaodskupno štirihtekem ještela tudiže za27. V nedeljo, 15. marca, pa sejezveleslalomom v Trbižu zaključil tudiletošnji do konca sezone tekem NPRpredvidena samošeenatekma. že sezono drugo tekmuje natekmah najvišjesvetovne ravni. Po koledarju je valci sosvoje rezultate lahko primerjalisčasom,doseženim prismučarki, ki stop v Trbižu pa jebilprijetnapopestritev njenegatreninga. Vsi mladitekmo - članica Smučarskega kluba tekmovala Gorica natekmah zaPokal na- NPR, prvenstva valpskem smučanju v Vailu. Bucikova jevmlajšihkategorijah kot nica slovenske državne reprezentance inudeleženka letošnjega Svetovnega tekmah tretja) in Tinkara Žitko. Enetekme sejeudeležilatudiAnaBucik,čla- SK Kaličsta senastopničke zazmagovalce uvrstilileŽana Abram (naobeh Čop, Kaja Kaluža, Grželj, Matevž Govekar inNuša Kranjec. smučarjev Od Kaja Rebec. Poleg njihsouvrstitve nastopničke dosegliše:MartinČop, Luka njec jeenkrat zmagalinbilenkrat zenozmagopa selahko drugi, pohvali tudi vrsto odličnihuvrstitev: Alja Ronzullo jenaobeh tekmah zmagala,AljažKra- italijanskem Trbižu. ČlaniSmučarskega društva Postojna soseizkazali scelo -Primorske regije (NPR).Obetekmi soizvedli vistem v dnevunastrminah V zadnjemmesecusosepomerilinadveh veleslalomih Pokala Notranjsko jesenskih dnidobro trenirajo. pa šenaprej posegajopovisokih uvrstitvah indokazujejo, daže odzgodnjih Smučarska tekmovalna sezona sepreveša vsklepno fazo, postojnski smučarji Tekmovalna sezona sezaključuje mlajših dečkov jeprepričljivo osvojila mesto. drugo V kategoriji starejših dečk- Debevec (168 krogov) osmiinPeter Radosavljevič (164 krogi) dvanajsti. Ekipa krogov). V ististarostni kategoriji jebilMatej Kerlatec (170 krogov) šesti,Peter Živic, medmlajšimidečki pa se jestretjim mestom izkazal AljažKerlatec (176 V kategoriji cicibank sejezzadetimi 153 krogi veselila zmagedesetletna Ines so odličnerezultate. je udeležilotudiosemstrelcev instrelk izpostojnske strelske indosegli družine stvo v streljanju sserijsko zračno puško za najmlajše kategorije. Tekmovanja se V začetku marca sočlaniStrelske družine Vrhnika organizirali regijsko- prven tudimladistrelciOdlični Streljenje: Smučanje: po uspehunatekmah NPR. Zadovoljni smučarjiSDPostojna šport

- doseglo norme zadržavnodoseglo norme prvenstvo. To bopotekalo konec marca naRogli. tudi podatek, dajekar 18 postojnskih strelcev instrelk, kar jedosedajnajveč, in osvojili mesto. drugo Obdobrih rezultatih naregijskem prvenstvu nasveseli tekmovanju sostarejši dečkiSDPostojna lezadva kroga zaostali zazmagovalci drej Bizjak(167 krogov), desetipa jebilPatrik Benčina(156 krogov). V ekipnem ov jebils182 krogi najboljši AleksanderMundjar, na peto mesto se je uvrstil An- Športni straniŠportni jepripravil: AlešCantarutti Humar sposedmimi točkami. Naslednji klubskibo 2. aprila. turnir Po tretjem krogu vodi Jože Debevc z osmimi točkami, sledita pa mu Kebe in Kebe iz Cerknice, tretji Marjan Tiselj, četrta Progar pa Karmen (oba ŠDEpic). letos jebilnajboljšiPrvič lanskizmagovalec BojanHumar, jebilIvan drugi taroku zaklubski pokal, kisegajeudeležilodeset igralcev inigralk. društvaČlani Športnega Epicso vhotelu Kras pripravili tretji v turnir Tretji klubskivtaroku turnir ml. V ženski konkurenci sta bilitretji Simona Kogovšek inJožica Može. sta Čenanovič bilaDenis inJožko Hlede,tretja pa Tilen Vatovec inEdvard Progar državnih prvenstvih vparih osvojili enkrat indvakrat drugo tretje mesto. Druga še edenvnizuuspehov začlanepostojnske bowling ekipe,kisopred kratkim na Epicentra sonastopili: Jožko Čenanović Hlede,Denis inEdvard Progar ml. To je Postojnčani najboljši in zanesljivo osvojili naslov državnih prvakov. bili Zaekipo uspeh doseglaekipa postojnskega Epicentra. V konkurenci 14 ekipso Na državnem prvenstvu vbowlingu vdisciplini moškihtrojk jesijajen Ekipa Epica najboljša naDPvbowlingu ŠD Epic tečaje inbrezplačno plezalno varstvo zaosnovnošolce. uspešno zaključili aktivne zimske počitnice,medkaterimi soizvedli triplezalne mo, ki je najhitrejšemu prinesla 3 kg Nutelle. Organizatorji so s tekmovanjem ske tekme organizatorji pripravili še»Nutella chalenge«, posebnohitrostno tek- Stašo Gejo. Zamlajšekategorije plezalcev inplezalk sopoleg običajne balvan- svetovna JanjaGarnbret, kijevfinalnem dvoboju prvakinja premagala Srbkinjo krogudrugem finalnihdvobojev. Zmageseje tako veselila aktualnamladinska tretjič zapored zmagal.PričlanicahjeMinaMarkovič presenetljivo izpadla že v ni dovolil presenečenja inpred Slovenjgradčanom Gregorjem Vezonikom še tekmovalce vseprej kot enostaven. V kategoriji tuditokrat članov Kruder Jernej Vsekakor jeomenjenisistem vbalvanskem plezanju nekaj povsem novega, za ga dobi točko, skatero sipripleza naslednjikrog alipa seodtekmovanja poslovi. preplezati svoj plezalni problem, takoj zatem pa šenasprotnikovega. Zavsake - smeri, skaterima bopremagal nasprotnika. Tako mora vsaktekmovalec najprej po katerem simora vsaktekmovalec vodmerjenemčasuzamislitidve kratki finalne smeripovsem neznaneinnepredvidljive.Gre zat.i.»battle« sistem, dodatno popestrili,sotiletos spremenili sistem finalnihnastopov, sajsobile lijanskih plezalcev Francesco Vettorata. biorganizatorji Da tekmovanje še najboljša italijanska plezalka Jenny Lavarda ter edenizmednajboljših ita- nej Kruder. Nastopili sotudiostali najboljši slovenski plezalci inplezalke, movanju vPrestranku letos nastopil tudiaktualnisvetovni Jer podprvak Ob MiniMarkovič, eninajboljših plezalk vzadnjihletihnasvetu, jenatek - udeležili številni odličniplezalci inplezalke. mali plezalni steni na OŠ Prestranek potekalo v okviru projekta Julius, so se skem plezanju »Prestranek BoulderMaster«. Tekmovanja, kijeNa veliki in in ObčinoPostojna že tretje leto zapored organizirali tekmovanje vbalvan- društvaČlani Športnega Proteus sovsodelovanju zOsnovno šolo Prestranek Prestranek BoulderMaster Šport kojenke DUPostojna ter kadeti GSLŠ. okoli 260 strelcev iz 35 slovenskih društev, med njimi tudi upokojenci in upo- letošnje dopisneligesebozzračnim orožjem vvsehkategorijah pomerilo mezniki pa sebodo11.aprilapomerilivfinaluLjubljani . Na zaključnem delu movalce čaka šeenkrog delutekmovanja, vprvem najboljše ekipeinposa- vodstvu škofjeloški strelci, kisicerbranijo lanskinaslov inprehodni pokal. Tek- ŠD Epic,soopravili petkrogov vdopisnemdelu tekmovanja. Trenutno sov Strelci instrelke v38.dopisnistrelski ligiter 26.invalidski ligi,kijoorganizira Pred finalomvdopisniligi no pl ezanje:

- tekmovalcev iz 45klubov. kigajeorganiziralCup turnirju, Karate klub Delta zReke, jenastopilo 466 ležilo mednarodnega vKastavu turnirja naHrvaškem. Na letošnjem Delta Zadnjo februarsko soboto sejesedemčlanov izKarate kluba Postojna ude - Postojnski karateisti soseizkazali naHrvaškem Boštjan Blaško čile brez poraza intako vženski konkurenci zasedlekončno trinajsto mesto. četrta. tu, medtem ko jeBekipa sštirimi zmagami indvema porazoma trenutno Aekipa jetrenutnoSKL. spetimizmagamiinštirimiporazi mes- nadrugem mi porazi mesto. prvo Fantje pionirske AinBekipeigrajo vistiskupini2. do 24. V svoji skupiniB1zahodzasedajotrenutno spetimizmagamiintre- Kadetska ekipa fantov (U17) šenaprej igra tretji del1.SKLzamesta od13. Mlajše kategorije s predsednikom postojnskega kluba Predragom Milovičem. Cerknica zrezultatom 82:77. V prihodnjištevilki bomoobjavili krajši intervju mačimi gledalciinpred slavili. Premagali njimitudiprvič sokošarkarje KK vgosteh.Gorico Zadnjotekmo sezone pa soPostojnčani odigrali pred do- pričljivo izgubili, insicerssosednjoPivko nadomačemparketu ter zNovo kom dveh zmaginšestnajstihporazov. Zazaključek sonajprej dvakrat pre- Postojnska ekipa jeletošnjo tekmovalno sezono v3.SKLzaključila zizkupič- KD Postojna sezono končala zdvema zmagama Jereb (9. mesto) ter InjaAjdaHvala (11.mesto). kategorijah Kaluža(7. uvrstilitudiDominik mesto), Urban Letič inLeon riji pristal na nehvaležnem četrtem mestu. Med najboljše so se vsvojih obrnila hrbet Lovru Pridigarju,kije kljub odličnimigram vsvoji katego- ki jesrebrno medaljoosvojila vkonkurenci U16. sreča Športna jetokrat zadovoljiti mestom. zdrugim Podobna usodajedoletela Ivano Hreščak, lanski državni prvak Tilen Malkoč sejemoral tokrat vpospešenemšahu tegoriji do12 letvpospešenemšahuosvojila mesto. drugo Dvakratni se je izkazala že ob nastopu prvem na državnem prvenstvu, saj je v ka- saj sezdržavnih prvenstev šenikoli brez nivrnila medalje.LanaJereb na evropskem prvenstvo vPoreču. Arjatakonadaljuje ssijajnimidosežki, konkurenci U10 osvojila srebrno medaljo, sčimersijezagotovila nastop venstvu. potnicanaveliko Druga tekmovanje jeArjaElaHvala, kijev dardnem šahuinsitako priigral pravico donastopa nasvetovnem pr je bilnajboljši vkategoriji šahistov doosmegaleta starosti (U8)vstan- standardni igri.Najmlajši udeleženec izpostojnskega kluba Leon Škrbec državni vpospešenemšahu,ob prvak tem pa osvojil šetretje mesto v Najuspešnejši jebiltokrat Patrik Malkoč, kijevkonkurenci U10 postal kluba Postojna, sajsozabeležilikar sedemuvrstitev mednajboljše tri. za mlajšekategorije. Na prvenstvu souspešnonastopili tudičlani Šahovskega Med zimskimipočitnicamijenaBledupotekalo 22.državno prvenstvo všahu Patrik Malkoč državni prvak K Šah: Košark ARATE: Patrik Malkoč (vsredini) jevkonkurenci U10 postal državni prvak Pionirke (U15) ekipeNeso Lhke so tudi tretji del tekmovanja zaklju - a: šport - Športno stranŠportno jepripravil: AlešCantarutti evropskem prvenstvu zaokrožil letošnjo uspešnodvoransko sezono. jo premagali z rezultatom 6:2.Bizjakje tako ssijajnimdosežkom na močnejša, zabronasto medaljopa sosepomerilizekipoNemčije in utrli potdopolfinala. V polfinalu Rusijez jebilaekipa rezultatom 2: 6 uspešno nastopili vizločilnihdvobojih insizzanesljivim streljanjem ob Bizjakusta zaekiponastopila Štrajhar šeGašper inŽigaRavnikar, so s slovensko mladinsko izbrano vrsto vekipnemtekmovanju. Slovenci, skemu tekmovalcu inzasedelkončno 17. mesto. uspešnejši pa Še jebil V šestnajstinifinalajeponapetem dvoboju moral priznatipremočru- pešen medmladincivkvalifikacijah insejeuvrstilvizločilnedvoboje. kot uspešno. V preizkušnji posameznikov jebilzukrivljenim lokom us- Rok Bizjakjenaprvenstvu zastopal barve slovenske reprezentance več kluba MinsizPostojne. lokostrelstvu, na katerem se je medalje veselil tudi član Lokostrelskega Konec februarja je v Kopru potekalo dvoransko Evropsko prvenstvo v Bizjak tretji naevropskem prvenstvu bil tretji tudivkatah. ZalaJoštjebilamedmalčicami vkatah peta. svojih kategorijah osvojila tretje mesto AdnanPašagič inAjanPrelc, kije postojnske ekipe:malčice,mlajšedeklice instarejši dečki. V borbah sta v mlajšimi dečkivkategoriji do45kg. Na mesto drugo soseuvrstiletuditri med starejšimi jebiltudiChrisKonc dečkivistikategoriji med Drugi drugi. je vborbah medstarejšimi deklicami do50 kg pa jebil zmagala,BlažGril pokalniNa prvi tekmi sobiliuspešnitudičlaniKKPostojna. NušaHabjan Alja Kontrec, kista bilisedmi. Debevc s petim mestom, Vid Kolenc, ki je bil šesti, ter Tiana Đaković in Klubske barve sovkatah vsvojih kategorijah uspešnozastopali še:Žiga Kobal Pahor) inekipa malčic(Lori Rojc, Tinkara Kristan inŽanaBenčič). tudi ekipimlajšihdeklic vkatah inLea (MašaMagajna,LarisaMujagić deklicami invborbah vkategoriji do40kg. Tretje mesto sta osvojili zmagala, MašaMagajnapa jebiladvakrat tretja -vkatah medmlajšimi jevdisciplinishi LarisaMujagić borbe zmlajšimideklicami nad40kg KK Mawashi iz Postojne in Karate kluba Postojna. ČlanicaKKMawa- slovenskihmovalcev iz42 klubov, uspešnopa sonastopili tudi člani kategorije do18. leta starosti. Na tekmovanju sejepomerilo383tek - Karate zveze Slovenije vborbah, katah inekipnihkatah zastarostne marčevskoPrvo soboto jevBohinjski Bistricipotekala 1.pokalna tekma Uspešni tudivBohinjski Bistrici je bilatretja. mlajših kadetinj do50 kg osvojila mesto, drugo vvišjikategoriji (do55 kg) pa je zaokrožila šenajuspešnejšapostojnska borka NušaHabjan, kijevkategoriji fanovski pa jebilprikadetih vsvoji kategoriji tretji. Uspešnenastope naturnirju pri deklicah jeosvojila vedno boljša KatjušaStefanovski, njenbrat Andraž Ste z Blažem osvojila mesto. Grilom drugo mesto Sijajno drugo v športnih borbah sta odličnonastopila tudivkategoriji športnihborb ekipno, vkateri sta skupaj mestomski uspeh pa jez drugim dopolnil Adan Pašagič. karateista Omenjena tri. V disciplini kate jebilmeddečkivodprtikategoriji najboljši AjanPrelc, klub slovenske barve več kot dostojno, sajsosekar sedemkrat uvrstilimednajboljše Kot edini slovenski klub so postojnski karateisti zastopali na močnem turnirju L Karateisti Karate kluba Postojna naHrvaškem. naturnirju ok ostrelt v o: - -

Postojnski 27 Marec 2015 Postojnski 28 Marec 2015 OGLAS_MI_PPM_pOSTIJNA_MAR15_215x138mm.indd 1 na Si.mobilovih prodajnih mestih, nawww.simobil.si alitelefonski številki 0404040.Si.mobil, d.d.,Šmartinska c.134b,Si-1000Ljubljana. je definirana za posamezen paket. V primeru preobremenjenosti omrežja, si Si.mobil pridržuje pravico, da hitrost zniža, vendar ne na manj kot 2/1 Mbit/s. Vec informacij dobite primeru si Si.mobil d.d. pridružuje pravico, da uporabniku onemogoci uporabo storitve, vezane na ta narocniški paket. Si.mobil bo zagotavljal maksimalno doseženo hitrost, ki da bo paket Domaci internet in priloženo napravo uporabljal le na lokaciji prikljucka, dolocenega z naslovom, ki ga je navedel ob sklenitvi narocniškega razmerja. V nasprotnem Ponudba vkljucuje paket Domaci internet 1, Domaci internet 2 ali Domaci internet 3 in napravo Huawei B593. Ponudba velja ob vezavi za 12 ali 24 mesecev. Narocnik se zavezuje, prenosom podatkov. kabla zainternet inneomejenim S takojšnjim priklopombrez domačega interneta! Enostavno do N: Tržaška 8,Postojna cesta N: Tržaška 8,Postojna cesta N: Tržaška 8,Postojna cesta E: [email protected] E: [email protected] E: [email protected] T: 057262137 T: 057262137 T: 057262137 Novo omrežje. Nove hitrosti. Nova doživetja. in kontaktnih leč kozmetikain kontaktnih leč zanegoočal kozmetika zanegoočal kontaktne leče kontaktne leče sončna očalazdioptrijo sončna očalain sončna očalazdioptrijo sončna očalain tehnologije s pomočjonajnovejšetehnologije korekcijskihs pomočjonajnovejše očal inkakovostnahitra korekcijskih izdelava očal inkakovostnahitra izdelava brezplačen) očaljepregled (ob nakupu brezplačen) samoplačniški ambulanti očaljepregled (ob nakupu vlastni pregledi okulistični samoplačniški ambulanti vlastni pregledi okulistični in kontaktnih leč kozmetika zanegoočal kontaktne leče sončna očalazdioptrijo sončna očalain tehnologije s pomočjonajnovejše korekcijskih očal inkakovostnahitra izdelava brezplačen) očaljepregled (ob nakupu samoplačniški ambulanti vlastni pregledi okulistični AKCIJSKA PONUDBA! AKCIJSKA PONUDBA! AKCIJSKA PONUDBA! stekel VARILUX Essilor stekel VARILUX Essilor Dva para Dva para stekel VARILUX Essilor Dva para (do 30. 06.2015) (do 31. 12. 2014) (do 31. 12. 2014) (do 31. 12. 2014) za cenoenega! za cenoenega! za cenoenega! progresivnih progresivnih progresivnih progresivnih progresivnih progresivnih e: [email protected] m: 040411631,t:057202300, Tržaška 4,6230Postojna Si.mobil Postojna najbolj optimalen vid. najbolj optimalen vid. stekla, unikatna izirana, kiomogočajo stekla, unikatna izirana, kiomogočajo katerih seizdelajopovsem individual najbolj optimalen vid. katerih seizdelajopovsem individual- najbolj optimalen vid. meritvenatančne gledanja, napodlagi stekla, unikatna izirana, kiomogočajo meritvenatančne gledanja, napodlagi stekla, unikatna izirana, kiomogočajo katerih seizdelajopovsem individual- napravo Ta Visioffice. omogoča napravo Ta Visioffice. omogoča katerih seizdelajopovsem individual meritvenatančne gledanja, napodlagi V Optiki meritvenatančne Nadoh gledanja, opravljamo napodlagi meritve z napravo Ta Visioffice. omogoča napravo Ta Visioffice. omogoča V Optiki Nadoh opravljamo meritve z izdelava stekel individualiziranih izdelava stekel individualiziranih izdelava stekel individualiziranih Merjenjeizdelava stekel načinagledanja individualiziranih in Merjenje načinagledanja in najbolj optimalen vid. najbolj optimalen vid. stekla, unikatna izirana, kiomogočajo stekla, unikatna izirana, kiomogočajo katerih seizdelajopovsem individual- katerih seizdelajopovsem individual meritvenatančne gledanja, napodlagi meritvenatančne gledanja, napodlagi napravo Ta Visioffice. omogoča napravo Ta Visioffice. omogoča V Optiki Nadoh opravljamo meritve z izdelava stekel individualiziranih izdelava stekel individualiziranih Merjenje načinagledanja in sicer nevidijo dobro. pri pomerjanju korekcijskih okvirjev pri tistih,kiimajovisoko dioptrijo inse priljubljenozelo obliko izbiranja okvirjev okvir odločinapodlagifotografij. za Gre več korekcijskih okvirjev insepotem za fotografiranje stranke. Ta lahko pomeri Obenem naprava omogočatudi sicer nevidijo dobro. pri pomerjanju korekcijskih okvirjev pri tistih,kiimajovisoko dioptrijo inse priljubljenozelo obliko izbiranja okvirjev okvir odločinapodlagifotografij. za Gre več korekcijskih okvirjev insepotem za fotografiranje stranke. Ta lahko pomeri Obenem naprava omogočatudi sicer nevidijo dobro. pri pomerjanju korekcijskih okvirjev pri tistih,kiimajovisoko dioptrijo inse priljubljenozelo obliko izbiranja okvirjev okvir odločinapodlagifotografij. za Gre več korekcijskih okvirjev insepotem za sicer nevidijo dobro. fotografiranje stranke. Ta lahko pomeri pri pomerjanju korekcijskih okvirjev Obenem naprava omogočatudi pri tistih,kiimajovisoko dioptrijo inse priljubljenozelo obliko izbiranja okvirjev okvir odločinapodlagifotografij. za Gre več korekcijskih okvirjev insepotem za fotografiranje stranke. Ta lahko pomeri Obenem naprava omogočatudi pri tistih,kiimajovisoko dioptrijo inse priljubljenozelo obliko izbiranja okvirjev okvir odločinapodlagifotografij. za Gre več korekcijskih okvirjev insepotem za fotografiranje stranke. Ta lahko pomeri Obenem naprava omogočatudi sicer nevidijo dobro. pri pomerjanju korekcijskih okvirjev sicer nevidijo dobro. pri pomerjanju korekcijskih okvirjev pri tistih,kiimajovisoko dioptrijo inse priljubljenozelo obliko izbiranja okvirjev okvir odločinapodlagifotografij. za Gre več korekcijskih okvirjev insepotem za fotografiranje stranke. Ta lahko pomeri Obenem naprava omogočatudi 26,90 € na mesec! Že od 19/03/15 10:56

RASTLIST IN LISTNATIM Z DREVJEM GOJEN VRT PAJAC OBLEKA, DELOVNA ZNAMENI PULJSKA KOSTELIĆ SMUČARKA HRVAŠKA NEKDANJA LETALEC MITOLOŠKI GRŠKI KLOR SIMBOL ZA KEMIJSKI TOST VOM (NORD.) SMUČI DREVO OKRASNO VISOKO RAJONE DELITEV NA Nagrade bomonagrajencem poslalipo pošti. Magda Podboj, Planina172, Planina 3. nagrado (knjigo Ljubimcaz Vošnjakove ulice)prejme: Mira Rakitnik3,Prestranek Černač, 2. nagrado (knjigoBelavljubezni)prejme: Ada Lozar -Rebec, Erazmova ul.27, Postojna 1. nagrado (knjigoSlaščiceizpečice)prejme: Izžrebani nagrajenci februarske križanke: Med pravilnimi rešitvami križanke bomoizžrebali trinagrajence. naslov: Postojnski prepih, Ljubljanska c.4, 6230Postojna najkasneje do5. aprila. nagradneGeslo križanke poljih narumenih insvoj naslov pošljite nadopisnici 3. nagrada: knjigaPredjamski grad 2. nagrada: dve vstopnici vMuzej krasa 1. nagrada: vstopnica družinska vMuzej krasa Muzej krasa podarjatrinagrade: ob četrtkih med10. in20. uro. Ob torkih, sredah, petkih, sobotah innedeljahmed10. in18. uro, Vabljeni vMuzej krasa! - - DEJAVNOST DEVANJE, ŽETEV ORODJE ZA ROČNO PRIZA - Z ROLKO SE VOZI KDOR PIVKI KRAJ PRI DEŽNIK (POG.) nagradna križanka NOST SLABOKRV- STRAN SENČNA MALJKOVIĆ BOŽIDAR SEDIMENT USEDLINA, OLIVER TWIST OBLOGA TALNA NA MEJI DRŽ. ORGAN DRŽAVA AZIJSKA NA MAČKA DIVJA GOZD - ZA MERJENJE NA KOLI-ČINA ACETILEN NAR GUEVARA REVOLUCIO- DOGOVORJE

- GREGORIN BIATLONKA LUNINA MENA KRAJŠE ELIZABETA OBRAZEC MODEL, MERA PLOŠČIN-SKA ANGLEŠKA DR. ŽIVAGA LJUBEZEN ORGANIZMOV MISLEJ MATEJ AVTOR: OSTANEK OKAMENELI KAVARNE UPRAVNIK LASTNIK, DEL KOPRA (VANILLA) REPER AMERIŠKI POLJSKEM REKA NA (ANDRE) Am TENISAČ ŠPANIJI REKA V PASJE MESO

HIŠA PREPROSTA MAJHNA, SNUJE OSEBA, KIKAJ (OI 96) ZDA MESTO V NEM. MATE- LIJAK RIEDRICH) MATIK (CARL CVETOVI Z BELIMI DREVO OKRASNO JOŽE EKART JABOLK ZMEČKANIH KOMPOT IZ

POD MORALI NAUK O LOVSKI PES TKANJE PRIPRAVA ZA RUDE) ŽEL.(RUDNIK V BOSNI MESTO NA ČELO KDOR IGRA BICIKEL ANONIMNEŽ (BAŠAR AL) PREDSEDNIK SIRSKI BISEROV NABIRALKA JAPONSKA TVRDIĆ KOŠARKAR NEKD. JUG. IN AZIJO MED EVROPO GOROVJE VELIKA AZIJS BANJA PERILU OKRAS NA NAZIV KA DRŽAVA RADON SIMBOL ZA KEMIJSKI - 100 m2 MOLDAVIJE ROMUNSKE SREDIŠČE PAPIGA TROPSKA RIMSKA 4 TOBAKA V LISTIH ALKALOID SNOVI UMETNE VEČ SLOJEV PLOŠČA IZ DEL LITERARNIH CITATOV IZ ZBIRKA ČASL VEDOVALEC GRBIH NEMŠKIH OREL V ODEVA POKRIVA, KAR KAJ RTV NAPO- NEKDANJI

Postojnski 29 Marec 2015 Postojnski 30 Marec 2015

oddate akcije, okviru v oddaje poleg lahko odpadek Tovrstni … greznicah. odpadki, oziroma kuhinjski razgradljivi biološko odpadki, komunalni (mešani odpadkov komunalnih Vseobčaneše posebej opozarjamo oddajona

obratovanja ( Naj račun v papirni obliki postane preteklost. Odločite se za se Odločite postane preteklost. obliki papirni Naj računv

posameznih vrst nevarnih odpadkov. Tovrstne odpadke boste lahko oddali nanaslednjih lokacijah: boj Očn Postojna Občine območju V soboto,

Obiščite spletno stran spletno Obiščite Med nevarne odpadke, ki jih lahko oddate Med nevarnejihlahkooddate ki odpadke, v okviru akcijev okviru zbiranja, spadajo: 11. aprila 11. ponedeljek URA Spoštovani občani občani Spoštovani

14.15 14.00 12.45 2015 11.30 09.15 08.00

–

petek www.ZelenaPot.com Acj b ivdn s oonm oio ormjnm utenm posodami ustreznimi z opremljenim vozilom tovornim s izvedena bo Akcija . SPOMLADANSKA , bo potekala redna spomladanska – – – - - -

12.15 11 08.45 15.00 14 13.30

med .00 .45

7.00 in 18 Postojne LOKACIJA PRESTRANEK HRUŠEVJE BELSKO POSTOJNA PLANINA

odpadnih jedilnih olj

.00 ODPADKOV NEVARNIH ZBIRANJA AKCIJA

– in izpolnite obrazec. izpolnite in ;

– . sobota

pri

–

– pri pri

–

pri pri

Titova cesta, pod pokopališčem kozo

–

na križišču za Faro, 50 m naprej gostilni Demšar gostilni

Ulica padlih borcev, pri ekološkem otoku bivši gostilni Pri Janezu Pri gostilni bivši

med lcu Toplar Količine zbranih nevarnih odpadkov v okviru akcij zbiranja akcij nevarnihKoličine okviru zbranih v odpadkov

7.00 in 15 eRačun!

akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospo , ki vse prevečkrat,kivse končajo bodisimed različnimi vrstami

.00).

(v kilogramih) ui v tudi

Zbirni centerZbirni P ) bodisi vjavni kanalizaciji

ostojna

dinjstev na za zbiranje

času v

P dveh delov, praktičnega inteoretičnega, krasu. Vse delavnice sosestavljene iz soživeli na z ZelenegainKako krasa Spoznajte Floro dve »dekleti« inFavno dob, avantura Jamarska vmuzeju, naslednje delavnice: V časuledenih organizacijam ter ponujamo skupinam alidrugimšolam. Šolam izobraževalnim namenjamoosnovnim prvenstveno program delavnic, ga pedagoških ki Poleg interaktivnih vsebin muzej ponuja dolgotrajno. bomootroku je izkušnjo daliznanje, ki pogledali prave jamskeživalce. Prav z poenostavljenih grafik invlaboratoriju bodo pridobivali tudispomočjo replike ledenodobnih orodij. Znanje sestavili medveda alipogledali bodo lahkopreizkusili vvlogi jamarjev, Spomočjoigre nakrasu. človeka se inživljenje biotsko raznolikost krasa muzeja spoznali pojave, vse kraške Na razstavi bodo najmlajšiobiskovalci nikogar nebopustilaravnodušnega. muzeju Postojna darazstava poskrbeli, smo tudi v Notranjskemskupinam, prave jamske živalce. v laboratoriju pogledali grafikpoenostavljenih in tudi spomočjo pridobivaliZnanje bodo prilagajajo zahtevnimprilagajajo ciljnim se znovimi, inovativnimi pristopi Po zgledusvetovnih muzejev, ki NAJMLAJŠE OBISKOVALCENAJMLAJŠE RAZSTAVA,KIVABI TUDI multimedijskega izdelka, ki boobjavljen ki multimedijskega izdelka, umetniškega, fotografskega ali Zgodba vasdoliterarnega, bopripeljala šol vSloveniji. osnovnih ter temeljijo naučnemnačrtu • • • junakov:zgodb trehčrpali napodlagi Svojo ustvarjalnost boste in bajkanje«. »Muzej krasa: zgodbarjenje Naslov našeganatečaja je Martina Krpana. Martina pastirčka Jakoba, Erazma Predjamskega, MUZEJ KRASA MUZEJ najboljši izdelek. najboljši izdelek. spletnoglasovanje za kjer bopotekalo na spletnistrani razstave Muzej krasa, 10.00–20.00 čet.: 10.00–18.00 tor., sre., pet., sob., ned.: zaprto pon.: Delovni čas

Postojnski 31 Marec 2015 Postojnski 32 Marec 2015 ampak tudinaširšemobmočju. med najbolj znanainnajvečja arheološka najdiščanelenaNotranjskem, du inKaculjusoševidniostanki prazgodovinskih gradišč, kisospadala stojnske kotline ter proti Javorniškemu inSnežniškemu pogorju.Na Gra- S Kaculjaseodpira prostran razgled navzhodnoinjugovzhodno stran Po- katerih sozgrajene hiše. tik podcerkvijo sv. Mihaelanekoliko razveja skrajšimi indaljšimipotmi,ob pod Gradom jevas zgrajena urbano vnekoliko bojgručastem sloguinse pobočja podGradom, kisenaseverni strani dvignevKaculj(648m).Šele na nekoliko nižjem predelu, nato pa se vse naslednje nizajo po hrbtišču tline. hišesosezidanenarahlo Prve vzpenjajočemsesvetu, naslednje podNanosomŠmihel leživosrednjem zahodnemdeluPostojnske ko- Šmihel podŠmihel Nanosom nostalgija z višine

Šmihel podNanosomŠmihel jevas izrazito seob obcestnega zadrugo cesti, tipa. Druga ki sojovčasumedobema vojnama poimenovali Via SanMichele, nizajovpravil- koncu vasi, vKotu, odcepiodglavne vaške sekuliciobračajo ulice.Domačije veči- ni vrstirazporejene domačije. Ta podoba seponovi tudiob poti,ki se vzgornjem noma sstransko fasado, izjemomatudispročeljem. Tako tudiFerjanščeva doma- čija, večja, enonadstropna hiša,zgrajena naprostoru, kijenekdaj pripadal dvema slopje, kisedržidomačije,pa jehišnigospodaroddalvnajemvaškemu kovaču. domačijama. V pritličju sta bilinekoč trgovina ingostilna,manjše, pritlično po-

Na Postojnskem skorajda nenajdemovasi, kivčasudoII.svetovne vojne nebi je bilzaložnik razglednice največkrat kar lastniklokala. Takšna razglednica jeprav imela izdane vsajenerazglednice. Čejevas leimelagostilno, trgovino, mesarijo, … gotovo služila tudipromociji dejavnosti, skatero se jeukvarjal. Vasi vnasprotju z mesti alitrgi velikokrat namreč nisopritegnile pozornosti velikih, poklicnih založni- stveno večji. Medtem ko sosetamkajšnji obrtniki redkeje odločalizazalogolastnih kov razglednic; zamesta intrge jebiltudi nabormotivno različnih razglednic bi- razglednic, pa sosenavaseh morali angažirati kar domačinisami. Tako jebilo tudi v primeru Šmihela, kjerjerazglednico Šmihela, v primeru okrog leta 1915 založil J. CejFerjanšč. Besedilo: Alenka Čuk;razglednica: zbirka Notranjskega muzeja Postojna. je enoizmednajstarejšihŠmihela poseljenihpredelov Postojnske kotline. vzpetine cerkev sv. Jurija,ob kateri soševidnesledirimske ceste. Območje izkoriščali le za pridelavo sena. Južno od vasi stoji na vrhu široke valovite in apnenca,zato jerodovitne zemlje malo. Žeodnekdaj sota območja hela soobsežne plasti fliša inilovnate zemlje, kot tudilaporja,peščenjaka travo porasle planjave, kiserazdelijo vštevilne senožeti.Na območju- Šmi helske inStranske ponikve. Na vzhodniinjužnistrani vasi pa soprostrane, s obsežni Šmihel gozdovi,rujejo vkaterih ležita dve zanimivi dolini- –Šmi vasi, sezbira veliko voda. Na zahodnistrani vasi, tjavpobočje Nanosa, va- zaobljen gričevnatsvet. Izgozdov, kipreraščajo nekatere gričevokolici Geografsko podobo okoliša soizoblikovale Šmihela vode vrahlo valovit, Besedilo: Gabriela Brovč;Besedilo: Gabriela fotografija: IgorMarentič.