Simpozij OBDOBJA 29

NAGRADA KRESNIK 2010 Miran Hladnik Filozofska fakulteta,

UDK 06.068 Kresnik "2010":821.163.6-31"2009"

Kresnik je nagrada za najbolj{i slovenski roman preteklega leta. Kot predsednik pet~lanske `irije, ki je ocenjevala slovensko romaneskno bero v letu 2009, sem dobil neposredni vpogled v selekcijske mehanizme in dileme v tem segmentu literarnega `ivljenja. literarna nagrada, sodobni slovenski roman, literarno vrednotenje, nominacije, `irija, Tadej Golob, Evald Flisar

The Kresnik Award is for the best Slovene of the year. As the president of the five-member jury I have gained a direct insight into the mechanisms of selection and dilemmas in this part of the literary system. literary award, contemporary Slovene novel, literary evaluation, nominations, jury, Tadej Golob, Evald Flisar

Podeljevanje literarnih nagrad je ob~utljiv Lain{~ek po dvakrat, po enkrat pa Milo{ posel. Skoraj bi lahko rekli, da povzro~a ve~ Mikeln, Andrej Hieng, Tone Per~i~, Berta nejevolje pri tistih, ki niso bili izbrani ali iz- Bojetu, Vlado @abot, Zoran Ho~evar, Andrej branca ne marajo, kot veselja pri nagrajencih Skubic, Katarina Marin~i~, Rudi [eligo, in njegovih navija~ih. V `iriji za kresnika sem , , [tefan Kardo{, bil letos prvi~. Povabljen sem bil sicer `e prej, Goran Vojnovi} in nazadnje Tadej Golob2 – vendar sem zaradi na~elnega stali{~a, naj se med na{tetimi sta samo dve pisateljici,3 ~e- literarni zgodovinar ne vdinja pri takih re- prav je `enski dele` v slovenskem romano- ~eh,1 ~e ho~e ohraniti znanstveno objektiv- pisju sicer blizu 40 %, kar daje kresniku izra- nost, vabilo odlo`il. Dogodek, pri katerem zito mo{ki zna~aj. Produkcija slovenskih sem sodeloval in ga do neke mere usmerjal, je romanov mogo~e tudi po zaslugi nagrade dele`en opazne medijske spremljave in ima raste in vsaj nagrajeni romani se dobro pro- status pomembne kulturne prireditve. dajajo ter {e bolje sposojajo v knji`nicah. Nagrado je za~elo podeljevati Dru{tvo Vojnovi}ev roman ^efurji raus se je uvrstil slovenskih pisateljev leta 1991 in leto{nja celo med prvih deset na lestvici najbolj bra- podelitev je bila jubilejna dvajseta. Do zdaj so nih knjig, kjer sicer kraljujeta tuja zabavna jo prejeli Lojze Kova~i~, Drago Jan~ar in Feri literatura ali doma~e berilo za {olarje.4

1 Miran Hladnik, Literarna veda med humanistiko in znanostjo, Prakti~ni spisovnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002. 17. (Tudi na spletu.) 2 Sezname nagrajencev, nominirancev in nagrad po letih dobimo na Wikipediji pod geslom Kresnik (na- grada). Svoje interpretacije nagrajenih romanov je zbral Franc Zadravec v knjigi Zvezde kresnih ve~erov: Razgledi po nagrajenih romanih (Ljubljana: Delo, 2010). Kresnika obravnava tudi Andreja Musar v {e neoddani disertaciji Literarno nagrajevanje na Slovenskem. 3 @enski dele` med kresnikovimi nagrajenci je 10 %, med nominiranci pa 15 %. 4 Glej rubriko Najbolj brane knjige na Cobissovem spleti{~u.

93 Simpozij OBDOBJA 29

Graf 1: Produkcija slovenskega romanopisja

Graf 2: Branost romana Gorana Vojnovi}a ^efurji raus

Nagrajenci zberejo tudi nadpovpre~no Möderndorfer {est, Evald Flisar pet)5 in nagra- {tevilo nominacij (Lain{~ek, Jan~ar in Rebula jenci tipa pri{el-zmagal s samo eno nomi- jih imajo po pet, Mikeln in Kova~i~ {tiri, nacijo (Hieng, Per~i~, Marin~i~, [eligo, Golob). Skubic, Virk in @abot tri, Ho~evar, Dekleva in Vsega skupaj se je na seznamih nagrajencev Kardo{ po dve, so pa tudi kroni~ni nomini- in nominirancev v 20 letih zna{lo 72 pisa- ranci brez nagrad (Du{an Merc sedem, Vinko teljskih imen, 40 (56 %) od teh samo enkrat.6

5 Florjan Lipu{, Marjan Tom{i~, , Robert Titan Felix, Brina [vigelj Merat, Nejc Gazvoda imajo po tri nominacije, @eljko Kozinc, Igor [kamperle, Igor Karlov{ek, , Jo`e Hude~ek, Zdenko Kodri~, Jo`e Snoj, Nedeljka Pirjevec, Vladimir P. [tefanec, Sebastjan Pregelj, Marko Sosi~ in Avgust Dem{ar po dve. 6 Andrej Capuder, Metod Pevec, Ivo Zorman, Kajetan Kovi~, , Marko Sterle, Uro{ Kal~i~, Nina Kokelj, Ale{ ^ar, Boris Juki}, Matja` Zupan~i~, Polona Glavan, Lenart Zajc, Norma Bale, Du{an ^ater, Franjo Fran~i~, Sergej Ver~, Janez Kajzer, Irena Svetek, Marko Hudnik, Vladimir Kav~i~, Janko Lorenci, Iztok Osojnik, Dim Zupan, Andrej Morovi~, Vinko Vasle, Nata{a Kramberger, Suzana Tratnik,

94 Simpozij OBDOBJA 29

Graf 3: Razmerje med nagrajenimi in nenagrajenimi nominiranci za kresnika

Za 32 imen, ki nastopajo ve~krat, lahko trdi- pri razsojanju nih~e ne sklicuje na pravilnik mo, da imajo predvidljivo literarno kvaliteto. in da to raje poteka po ustaljenih navadah. V `irijah je sedelo 39 ljudi, najdalj{i sta` Nagrado lahko dobijo izvirni romani v slo- so imeli Vanesa Matajc in Matej Bogataj ven{~ini, ki so jih izdale zalo`be v Sloveniji (7-krat), Matev` Kos in @enja Leiler (6) in ali zamejstvu ali pa so iz{li v samozalo`bi. Peter Kol{ek (5).7 ^e se med tistimi, ki nasto- ^lanov `irije je bilo v prvih petih letih {est ali pajo v ve~ vlogah, odlo~imo po ob~utku, je sedem, med 1998 in 2007 so predstavljali bilo najve~ kritikov (20), pol manj (11) lite- ve~je literarne revije (Sodobnost, Nova revija, rarnih zgodovinarjev z akademskim nazivom Literatura)inDelo. ^lane `irije za dvoletni in statusom ter 8 pisateljev; po {tudijskem mandat z mo`nostjo podalj{anja imenuje taj- profilu izstopajo literarni komparativisti. nik nagrade, ki ga dolo~ita urednik kulturne Nagrado kresnik je ustanovilo Dru{tvo redakcije in odgovorni urednik Dela. Pet `i- slovenskih pisateljev na pobudo pisatelja Vla- rantov izvoli izmed sebe predsednika; nena- da @abota leta 1991, leta 2003 pa je pravica pisano pravilo je, da je to literarni zgodovinar za podeljevanje pre{la na Delo, ki je kresnika z akademskim nazivom. ^e bi se zgodilo, da pri Uradu RS za intelektualno lastnino regi- je ~lan `irije tudi pisatelj in da kandidira za striralo kot blagovno znamko. Prva pravila nagrado ali je urednik oz. zalo`nik nomini- nagrade so bila datirana 25. 3. 1997, trenutno ranega romana, se mora glasovanju odpove- veljavna pa so bila sprejeta 15. 6. 2005. Med dati. ~lani uprave, ki so jih sprejeli, ni bilo nobe- @irija naj bi se sestala vsaj trikrat: prvi~ za nega kulturnika – mogo~e je to razlog, da se evidentiranje romanov, drugi~ naj bi dolo~ila

Du{an [arotar, , Boris Kolar, Du{an Dim, Gabriela Babnik, Matej Kranjc, Milan Kle~ Borut Golob. 7 Drugi ~lani `irij so bili: Jaroslav Skru{ny, Silvija Borovnik, Tomo Virk, Andrej Inkret, Ignacija Fridl, Jo`e Horvat (4-krat), Vesna Jurca Tadel, Urban Vovk, Franc Zadravec, Vlado @abot, Lucija Stepan~i~ (3-krat), Ale{ Berger, Andrej Hieng, Peter Bo`i~, Igor Brato`, Goran Gluvi}, Marjan Dolgan, Sandra Baumgartner, Mil~ek Komelj, Marjeta Novak Kajzer, , Nela Male~kar, Milo{ Mikeln, Samo Kuto{, Drago Bajt, Andrej Arko, Alenka Zor Simoniti (2-krat), Aleksander Zorn, Ale{ Debeljak, , Tea [toka, Mate Dolenc, Miriam Drev, Miran Hladnik (1-krat).

95 Simpozij OBDOBJA 29 pet finalistov in tretji~, na ve~er prireditve, daje, podvojene vpise, kratko prozo in neli- dolo~ila in razglasila zmagovalca. V praksi je terarna dela). Na seznamu je nazadnje ostalo sestankov ve~, saj je zaradi vedno ve~jega {te- 114 del, nekatera z nejasnim literarnim ali vila romanov in njihove neenotne bibliograf- romanesknim statusom.9 ske registracije evidentiranje dalj{e, v izbir- Romanov, predvidenih za branje z bralni- nem postopku pa se je od leta 2003 uveljavil kom, nismo prebirali, tudi do dr. romanov {e predhodni izbor deseterice nominirancev. zalo`be Private press nikakor ni bilo mogo~e. Vsak `irant naj bi izbral pet kandidatov, Redke zalo`be so poslale izvode `e vnaprej, najmanj pa tri kandidate, in jih ocenil od 1 do nekateri avtorji kar direktno predsedniku `iri- 5. V finale naj bi se uvrstili romani z najvi{jo je, izjemoma za vsakega `iranta svoj izvod, skupno oceno. V dilemi glede petega finalista ve~inoma pa po en izvod ali dva. Roman je predvideno najprej ponovno glasovanje, Pleme Janje Vidmar smo dobili prepozno in potem pa predsednikov glas. Kako `irija v bo kljub letnici izida 2009 upo{tevan na- klavzuri, ki traja od 45 do 90 minut, izmed slednje leto. Velika nerodnost se je zgodila z petih finalistov izbere zmagovalca, je prepu- romanom Sol v grlu Teda Kramolca, ki je {~eno njej sami, va`no je, da ostane skrivnost iz{el pozno v letu 2009 z letnico 2008 in lani do zadnjega. Kratke utemeljitve za vseh pet {e ni mogel biti v razvidu, letos ga v biblio- morebitnih zmagovalcev pripravi `irija vna- grafskem izpisu ni moglo biti, starim ~lanom prej, rezultat glasovanja in ime zmagovalca `irije pa je u{el iz spomina. Pri nekaterih razglasi predsednik. Kak{nega seznama krite- psevdonimnih avtorjih se je bilo treba najprej rijev, po katerih bi komisija presojala in ute- prepri~ati, ~e gre res za slovensko knji`ev- 10 meljevala izbor, ni, ra~una se na kompetenco nost. in avtoriteto `irantov.8 ^as ne dopu{~a, da bi vsak ~lan `irije Najprej so `iranti izbirali med obvladljivo prebral vse evidentirane romane, polovico koli~ino kakih 40 romanesknih novitet, letos letne bere pa `e nekako zmore.11 S popolno- pa smo se morali pregristi `e skozi ve~ kot ma neobetavnimi knjigami nismo izgubljali 100 knjig, ki so jih bibliotekarji vpisali v ~asa in ko sta dva bralca sklenila, da je zani~, katalog kot romane. Zalo`be z izvodi ve~i- smo {li drugi trije raje brat naslednjo. Obetav- noma skoparijo, zato jih moramo `iranti brati ne knjige smo seveda prelistali vsi, tako po~asi izmeni~no, ali pa zalo`bam in avtorjem kres- pri{li do seznama dobrega ducata naslovov in nikovega nate~aja ni mar in je treba po knjigo ga v debati soglasno obtesali na deseterico kar v knji`nico. Izhodi{~ni seznam, ki so ga nominirancev. Ker je literarno ambiciozne pripravili v NUK-u, je obsegal 119 romanov, tekste lahko prepoznati, to ni delalo te`av in a ga je bilo treba na prvih dveh sejah in vmes to~kovanje v tej fazi ni bilo potrebno. dopolniti s kakimi desetimi romani ter izlo~iti Izmed obetavnih so se drug za drugim po- z njega o~itno narobe uvr{~ena dela (prevode, slovili Eva Petri~, Metod Pevec, Sergej Ver~, ponatise, biografije, paralelne elektronske iz- Martin Kuchling, @eljko Kozinc, Gregor

8 »Objektivna merila« so v zvezi z [literaturo] prej deziderat kot realno stanje (Tina Vr{~aj, Za vsak okus nekaj, za sladokusce pa le gri`ljaj ali dva, Pogledi 16. 6. 2010. 23). 9 V ukaznem na~inu je najenostavnej{i na~in za izpis romanov lc=a* and py=1991:2009 and la=slv (lc šliterarna kategorija’, py šeto objave’, la šjezik’), ki pa postre`e tudi s prevedenimi romani. Teh se znebimo z omejitvijo na slovensko knji`evnost (and uc=821.163.6*; malo bolj selektivno z ug=821.163.6*, medtem ko niz dc=821.163.6* oz. dc=886.3-1* ali du=slovenska knji`evnost prinese premalo). @anrsko klasifikacijo vsega, kar Cobiss registrira pod oznako roman, bo treba {e napraviti. 10 Nika Maj je Majda Vrban~i~ Kopa~, Mara R. Sirako je Ru`a M. Bari} Bizjak, Stella Noris je Darja Ho~evar, Liam Hass je Marko Zavr{nik, Avgust Dem{ar je Toma` Zupan~i~. Cobiss ne pove, kdo se skriva za psevdonimno pisateljico trivialnih romanov Valerie M. Grant. 11 Z izjemo nominiranih, ki smo jih prebrali vsi, so druge knjige do`ivele povpre~no po dve branji.

96 Simpozij OBDOBJA 29

Hribar, Aljo{a Harlamov, Nika Maj in Jo`e nih in socialnih zadev na obzorju smrti, proti Snoj. Kot obetavne smo pozorneje prebirali pa nerodno dejstvo, da je knjiga Zrele re~i tudi tiste knjige, o katerih se je pisalo v dnev- iz{la {est let po avtorjevi smrti, da je bila nem ~asopisju, in knjige, ki so jih napisali dele`na nemajhnih uredni{kih posegov in da poznani oz. `e nagrajeni ali nominirani av- v strogem pomenu ne gre za roman, ampak za torji, npr. romane Vanje Pegana, Borisa Ko- dnevnik. Opazovalec Evalda Flisarja je nape- larja, Janija Kova~i~a in Emila Filip~i~a. ta debela knjiga o zadnjem letu `ivljenja mla- Enotni smo bili tudi pri selekciji petih dega junaka, ki odkriva ljubezen in socialno finalistov. Na mojo pobudo smo letos izbor akcijo ter sku{a zarisati svojo sled v svetu. to~kovali menda prvi~. Dva meseca pred Spretni pisatelj ve, da bodo bralca pritegnili podelitvijo smo oblikovali vsak svojo lestvico eksoti~no newyor{ko dogajali{~e, aktualne desetih polfinalistov. Se{teli smo to~ke naj- ekolo{ke in teroristi~ne teme ter privla~ni slab{e uvr{~enih in z njihovo izlo~itvijo pri{li motivi ljubezni in skrivnostnih identitet. Ta- do prvih petih, katerih rangiranje smo prihra- dej Golob je prepri~al z izrazno duhovitim in nili za sklepni ve~er. Iz deseterice so izpadli groteskno zabavnim romanom nenavadnega Matej Kranjc z roman~kom ({teje samo imena Svinjske nogice, katerega junak je 23.000 besed) v zabavni celj{~ini Requiem za zadrogirani risar eroti~nih stripov oziroma gospo Gor{i~evo, Milan Kle~ z obse`nimi in pornografske variante Martina Krpana, ki mu zgodbeno zaokro`enimi Sne`nimi kroglami, gre v `ivljenju vse narobe. Nejc Gazvoda z romanom o odra{~anju V petek so sporo~ili, da bo v nedeljo konec sve- Da bi zmagovalec ostal skrivnost, smo si ta, Gabriela Babnik s socialno zavzeto `ensko ocenjevanje finalistov prihranili za kresni zgodbo V visoki travi in Borut Golob z zabav- ve~er, ko `irijo za uro in pol, kolikor traja no pripovedno karikaturo Smreka, bukev, kulturni program, zaprejo v Cankarjevo spo- lipa, kri`. minsko sobo na Ro`niku, kjer se zadnja leta Pri zadnjem finalistu smo tehtali med dogaja podelitev. Odlo~itev za zmagovalca ni Borutom Golobom in Andrejem Skubicem bila najla`ja in `iranti sami nismo bili gotovi, ter se odlo~ili za Skubi~ev roman Lahkó, saj koga postaviti na vrh. Po {tetju glasov za prvo se je zdelo, da moramo dati prednost avtor- peterico je malenkost bolje kazalo Flisarju, v jevemu socialnemu anga`maju, ki je ~rpal iz finalnem to~kovanju pa so se stave za pi~li travmati~nih konfliktov s cigani v dolenjskem dve to~ki nagnile v korist Tadeja Goloba, Ambrusu, ~eprav nad kompozicijo romana, ki sicer novinarja pri slovenskem Playboyu in preizku{a formo diptiha, vsi niso bili ravno alpinista. Na spopad med njima je namignila navdu{eni. Jani Virk se je z romanom Ljube- `e ocena Mateja Bogataja v Mladini,kije zen v zraku uvrstil med peterico zaradi jezi- junaka Golobovega romana v naslovu primer- kovne suverenosti; po zgodbeni plati pa vsaj jala s filmskim junakom Bartonom Finkom, ozave{~enemu `enstvu njegov ma~o junak ne tipom, ki mu gre vse narobe – za Bartona bo preve~ v{e~. Mimo Lojzeta Kova~i~a `irija Finka se namre~ predstavlja tudi junak Fli- tudi tokrat ni mogla, ob vseh pomislekih, ki sarjevega romana. Pred zaklju~no seanso sta so jo navdajali, in ugovorih, ki so prihajali do si pri treh `irantih delila prvo in drugo mesto; nje.12 Za uvrstitev je govorila avtorjeva brez- ~etrti `irant je prisodil prvo mesto Golobu (na obzirna odkritosr~nost v popisovanju intim- drugem mestu bi rad videl Skubica), peti pa je

12 Po prepri~anju Janija Kova~i~a, sina pokojnega pisatelja, je knjiga »poklon njegovemu geniju, ne pa roman«. Pri nagrajevanju »ne gre tekmovati z mrtvimi«, saj so nagrade namenjene `ivim. Iz podobnih razlogov so bila `e prej mnenja v `iriji glede statusa tega dela deljena. Bibliografija ga je uvrstila med dokumentarna dela, toda taka so bila tudi `e Kova~i~eva prej{nja dela, ki smo se jih navadili dojemati kot romane.

97 Simpozij OBDOBJA 29 drugo mesto prisodil Flisarju, medtem ko bi kondicija in sloves, ki si ga je avtor ustvaril z na prvem `elel imeti Virka. opusom, z redno kriti{ko spremljavo in s pri- sotnostjo v medijih, njegova morebitna poli- Pri kresniku gre za oceno tako imenovane literarne kvalitete, kar pomeni, da o zmago- ti~na opredeljenost, pripadnost tej ali oni valcu razsojajo ljudje, ki se z leposlovjem literarni skupini, ugled zalo`be in podobno. profesionalno ukvarjajo kot kritiki ali literar- In ~lovek sli{i: Flisar bi po petih nominacijah ni zgodovinarji, ne pa splo{na bralska pu- vendar `e zaslu`il nagrado; ali: naj dobi na- blika. ^e bi izbirala ta, bi kresnikov ven~ek grado sve`i Tadej Golob za svoj prvenec – {el verjetno drugam in bi krasil glave piscev kresnik bo s stavo na mlade dokazal svojo 13 kriminalk, mladinskih knjig, fantasti~nega vitalnost; naj dobi nagrado prekmurski Fli- `anra, mogo~e tudi zgodovinskega romana, sar ali mariborski Golob, samo da ne bo spet 14 osebnih pri~evanj, potopisov ... @irija je po- kdo iz Ljubljane. Ali pa: nagrada naj gre zorno prebirala tudi ta dela, vendar bi se sle- enemu od avtorjev zalo`be Beletrina, saj je pili, ~e bi mislili, da so imela enake mo`nosti izdala knjige kar {estim od prve deseterice. In za zmago. Po{teno bi bilo, ~e bi tekmovala v {e: naj raje `e tretji~ zmaga Kova~i~, ki je leta svoji kategoriji oz. bi zanje obstajala posebna 1991 pri`gal prvi kresnikov kres, in tako zao- nagrada. To ne pomeni, da `irija daje pred- kro`i dvajsetletnico nagrade in se s tem potrdi nost manj berljivim knjigam, vendar bolj kot njegov sloves modernega klasika. ^eprav `anrske odlike ceni mojstrstvo pripovedova- na{teti pomisleki niso nelegitimni,15 domne- nja, jezikovni artizem, kompleksnost in aktu- vam, da pri kon~ni presoji vendarle niso bili v alnost sporo~ila ali pomensko polifonijo, prvem planu. @irija tudi ni bila prostor nazor- interpretabilnost besedila ter avtorjev dialog s skega merjenja mo~i, ampak so se koalicije svetovno in doma~o literarno tradicijo. Trije med `iranti pri vsaki od vrednostnih dilem nominiranci se izrecno navezujejo nanjo: vzpostavile druga~e. Skubic izrablja lik Tav~arjeve in [eligove Nominiranci so bili pred razglasitvijo raz- Agate Schwarzkobler, Tadeja Goloba je nav- li~no prisotni v javnosti. Kriti{ka spremljava dihoval Levstik, v Flisarjevem romanu mrgoli je bila najbolj intenzivna pri Evaldu Flisar- zvez s sodobno ameri{ko knji`evnostjo in fil- ju,16 polovico manj pri Virku in Gazvodi,17 mom, ~e pa bi iskali za njegovimi sloven- drugi so bili dele`ni povpre~no ene ocene. skimi sorodniki, potem ne moremo mimo Med Googlovimi zadetki je mo~no prednja~il Bartolovega Alamuta. Virk (65.000), Skubic jih je zbral 20.000, Ho~e{ no~e{ pri{epetavajo s strani tudi drugi okrog 5000. Na Najdi.si so bili avtorji neliterarni argumenti, kamor sodijo avtorska bolj izravnani, s Skubicem na prvem mestu.

13 Dva nominiranca sta iz generacije 1970 (Skubic 1967, Golob 1968) in po eden iz generacij 1960 (Virk 1962), 1940 (Flisar 1945) in 1930 (Kova~i~ 1928). 14 Nagrada ima, grobo re~eno, vzhodno poreklo. Njen ustanovitelj Vlado @abot je prepoznaven po tematiza- ciji vzhodnega slovenstva in se ume{~a v »ruralno« opozicijo »urbani« literaturi. Statistika z enakomerno razporeditvijo nagrad med »Ljubljan~ane«, »vzhodnjake« in »druge« pomirja. V tokratni peterici sta vzhodnjaka favorita Flisar (Gerlinci v Prekmurju) in Golob (Maribor). 15 Zunajliterarne presoje so obi~ajni del literarnega `ivljenja. Omejitev na ocenjevanje jezikovno-slogov- nega artizma, kot si jo `ele posamezni »literarni sladokusci« (npr. Tina Vr{~aj, Za vsak okus nekaj, za sladokusce pa le gri`ljaj ali dva, Pogledi 16. 6. 2010. 23), bi bila redukcionisti~na in brez stika s kompleksno bralsko in ustvarjalno realnostjo. 16 Osem ocen (Delo, @iva, [tajerski tednik, Literatura in 4 ocene v Sodobnosti, ki ji je urednik; zdi se, da Flisarju samopromocija ni koristila). 17 O Virku so pisali Delo, [tajerski tednik in Dnevnik.

98 Simpozij OBDOBJA 29

Na forumu Knji`ni molji18 je Golobov roman ni ve~, tudi literarnih ne. Po precej ugodnih do`ivljal ugodne bralske odzive, nenavadno odzivih v javnosti sklepam, da smo izbrali pa je, da Flisarja literarni gurmani sploh niso pri~akovanjem ustrezno in na moje presene- vzeli v roke. Ker se knjige bolj izposojajo kot ~enje bolj ugla{eno, kot sem predvideval, kar kupujejo, domnevam, da cene knjig na bra- pomeni, da so bile na{e vrednostne predstave nost niso vplivale preve~.19 (ki jih sicer nismo izpostavljali ali proble- Eno izmed pogosto zastavljenih vpra{anj matizirali) vendarle podobne in da je navzlic v zvezi z nagrado je, ~e smo izbrali res pravo diferenciranosti produkcije pojem izvirnega in trajno literarno kvaliteto. Vpra{anje je slovenskega romana relativno trden. napa~no, saj trajnih vrednot v na{i civilizaciji

18 Na spleti{~u med.over.net leto za letom te~e debata zavzetih bralcev o kresnikovih romanih. Pod naslovom Kresnik 2010 so katja10, insajder, pilgrim, Kerstin, hermiona, marze, Toro, Oja, Enka, pon~o, nekimezanima, TomoVeis, Starbon, bizovi~ar in {ecjen (gre ve~inoma za pisatelje, prevajalce in urednike ter ob~utljive bralce raznih »neliterarnih« poklicev) tu navijali za Boruta Goloba in za enakopravno presojo `anrske literature, pohvalili so Virkovo profesionalnost in negodovali nad uvrstitvijo Lojzeta Kova~i~a, nad Virkovo neinventivnostjo in Skubi~evo kompozicijsko domislico. 19 Svinjske nogice so 16,50 EUR, druge pa stanejo (z izjemo Zrelih re~i – 39 EUR) med 24 in 29 EUR.

99