Glasilo Občine Žužemberk Št. 72 Leto XVIII. Zima 2018

Žužemberk ponoči, foto: Vlado Kostevc IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE ZAHVALNA BESEDA ŽUPANA Volitve 2018 NE SPREGLEJTE vali in z visoko volilno udeležbo pokazali, da zgrajen je bil zbirni reciklažni center, v vaseh Novi župan Jože Papež vas napredek območja naše občine zanima in postavljeno organizirano zbiranje odpadkov Rok Zupančič, Nika Papež in Blaž Hrovat. Dva Stran 5 ste se k temu pripravljeni tudi aktivno vklju- in vse manj jih končuje v naravi, kjer jim ni mandata sta pripadla SDS- Slovenski demo- čiti. Še posebno in iz srca pa se zahvaljujem mesta. Sprejet je bil nov občinski prostorski O Ž  kratski stranki- Vincencu Longarju in Bojanu    volivkam in volivcem, ki ste glasovali zame. načrt, ki je omogočil gradnjo marsikaterega Vidmarju, ki je v primerjavi z prejšnjim man- Za manoj je 20 let županovanja, 20 let skr- novega doma, opremljanje poslovnih in go- datom izgubila kar dva mandata. Svetnika v bi in srčne želje, da bi bilo nam vsem, v naši spodarskih con. Skrb je bila tudi na področju novem mandatu pa bosta še dosedanja sve- prelepi občini boljše! Delal sem z dobro vero in kulturne dediščine, Žužemberški grad je bil v tnika Darko Pucelj DD-Dobra država in Dušan željo, da bomo skupaj ter v sodelovanju veči- teh letih toliko statično saniran in obnovljen, Papež, Lista za razvoj Suhe krajine. ne občank in občanov dohiteli naše sosede in da je ob območju Auerspergove železolivarne omogočili boljše življenjske pogoje vsem. In če na Dvoru ena izmed izjemnih turističnih za- Sestava občinskega sveta se ozrem nazaj, smo vsi skupaj naredili veliko nimivosti. S podporo številnih donatorjev je bil delo. Modernizirali in tudi zgradili smo veli- postavljen Park znanih Suhokranjcev. Dejan- NSI – Nova Slovenija-Krščanski demokrati ko lokalnih cest, več mostov, telovadnic, šol z sko, ko se ozrem nazaj, je napredek velik. Tudi vrtci in knjižnico, pred zaključkom gradnje je novemu županu Jožetu Papežu je za popotnico Razvojna lista Suhe krajine Spoštovane občanke in nov, sodoben in energetsko varčen vrtec. Zgra- pripravljeno veliko projektov v teku, ki jih je jenih je bilo nekaj novih vodovodov, največji potrebno le dokončati. Lista mladih Suhe krajine spoštovani občani! in zgodovinski projekt Suhokranjski vodovod Na zaključku še enkrat vsem občankam Najprej se prav vsem iskreno zahvaljujem za pa bo kmalu zaključen in dokončan. Zgraje- in občanom hvala, in naj vam ob tej prilo- SDS – Slovenska demokratska stranka sodelovanje, za podporo, posredovane predlo- na je bila čistilna naprava in kanalizacijsko žnosti iskreno voščim vesel božič in polno Stran 10 ge in ves trud, ki ste ga vložili v dosedanji, iz- omrežje v Žužemberku, na Dvoru je v izgradnji. zdravja, miru, osebne sreče, veselja in vse jemni razvoj občine Žužemberk. Prenovljena je bila zdravstvena postaja, sko- dobro v novem letu 2019. DD – Dobra država P  S  Iskrena hvala vsem volivkam in volivcem, rajda vsa pokopališča pa so dobila poslovilne Žužemberk, 5. decembra 2018 ki ste na teh letošnjih lokalnih volitvah glaso- vežice. Veliko vasi je dobilo javno razsvetljavo, Vaš Franc Škufca Lista za razvoj Suhe krajine Na lokalnih volitvah 18.11. 2018 v Občini Žužem- berk občini je bila po podatkih volilna udelež- ba kar 66,14 odst., ali skupaj 2555 volilcev, kar je dosti več od slovenskega povprečja. Po pošti 0 1 2 3 4 5 sta glasovala dva volilca, eno glasovanje pa je Glede na zadnji mandat 2014-2018 se s funk- BESEDA ŽUPANA bilo opravljeno na domu. Volivci so odločili, cije občinskega svetnika poslavljajo: Jože Šte- da sta se v drugem krogu za župana potegova- katerem smo se znašli danes, nismo zadovolj- tno uresničljiva. Tak strateško razvojni pristop ingel-Lista Jože Šteingel, Marija Breceljnik la Jože Papež (NSI Krščanski demokrati), ki je ni, še manj na prehojeno in doseženo ponosni. pričakujem tudi od zaposlenih v občinski upra- -Lista za razvoj Suhe krajine, Jože Zupančič, Pogrešamo kakovostne in dostopne upravne, vi, saj nas vse skupaj čakajo zahtevne in kom- prejel 1181 glasov ali 46,61 odstotkov, ter Franc Jože Pečjak - Šmihelska lista, Anton Koncilja, bančne, poštne in trgovske storitve. Več pri- pleksne naloge. Želim si odličnega sodelovanja Škufca (Razvojna lista Suhe krajine), ki je do- SLS- Slovenska ljudska stranka, Mateja Filipič, mernih prostorov za druženje mladih, šport in z novo ekipo, predvsem pa se zavezujem, da segel 1039 glasov ali 41 odstotkov. Darko Pucelj Mitja Mavsar in Ksenija Nahtigal Bambič, SDS. rekreacijo. Naša Krka je izjemen naravni biser, bom pri delu zaposlene spodbujal k strokovni je prejel 314 glasov ali 12,39 odstotka. ki mu ne posvečamo prave pozornosti, zlasti odličnosti in hkrati odprtosti do ljudi. Občina In kakšna bo sestava 15-članskega občin- Stran 31 z vidika razvoja zelenega turizma in ekologi- mora biti servis občanov. Kot župan si želim skega sveta? V njem bo skoraj polovica novih je. Pogrešamo več povezovanja in sodelovanja, tudi več aktivnega sodelovanja in mrežo kra- obrazov. Največ svetnikov, in sicer po štiri, bo- P Š K tako med kraji kot med generacijami, ki sobi- jevnih skupnosti, ki bi kot konstruktiven par- sta imela v novem občinskem svetu NSI – Nova C M vamo v tej prelepi Suhi krajini. tner županu pomagala pri načrtovanju in iz- Slovenija- Krščanski demokrati, ki je kar za tri Vesel in ponosen sem, da ste mi zaupali vo- vedbi ključnih novih projektov. svetnike izboljšala rezultat izpred štirih let, in denje občine za naslednja štiri leta. V času vo- In ker je pred nami čas, ko se zasluženo, Razvojna lista Suhe krajine, ki je v primerjavi lilne kampanje sem večkrat prehodil našo ob- sproščeno in praznično oziramo na preho- z minulim obdobjem pridobila en mandat. Iz čino – od A do Ž, kot radi rečemo. Dobro vem, jeno pot iztekajočega leta ter spogledujemo z NSI prihajajo Jože Papež, Stanka Blatnik, Rafael ne le kaj pogrešamo in kaj si želimo, temveč novimi načrti za leto, ki prihaja, je prav, da to Vidmar in Mateja Novak, iz Razvojne liste Suhe Spoštovani, tudi to, kaj potrebujemo in kako bomo to do- priložnost izkoristim za božično novoletno vo- krajine pa Marko Zajec, Franc Škufca, Marija segli. Verjamem, da je naša skupna vizija ure- ščilo Vam, dragi občanke in občani. Ostanite smo na pragu novega leta in hkrati na pragu Ban in Vlado Kostevc. Zaradi nezdružljivosti pomembnih in ključnih odločitev, kako in s sničljiva v prvi vrsti zaradi popotnice odličnega še naprej tako srčni, odprti in iskreni do sebe opravljanja funkcije z delom v občinski upra- čim nadoknaditi razvojni zaostanek v naši ob- sodelovanja in povezovanja v občinskem sve- in drug do drugega. Podarite si čas za pogovor vi Vlada Kostevca bo najverjetneje svetniški čini. Kljub nekaterim statistično gledano izje- tu. Imeti večinsko podporo občinskega sveta s sosedi, druženje v družinskem krogu in pri- stol na eni izmed sej Občinskega sveta sedel mnim dosežkom, s katerimi se lahko ponaša- je temeljni pogoj, da lahko župan in občinska jetno zabavo s prijatelji. Če se le da, pozabite v naslednji na listi- Ida Kastelic. Glede na to, da mo v naši sredini (črpanje EU sredstev, nizka uprava zastavljeno tudi udejanjita. Naj že ob teh prazničnih dneh na dnevne obveznosti in brezposelnost), pa je treba dejansko življenje v tej priložnosti povabim izvoljene svetnice in tegobe. Naj bo leto 2019 v vseh pogledih uspe- je bil v drugem krogu za župana izvoljen Jože Občini Žužemberk šele dvigniti na višjo raven svetnike, da se mi pridružijo na tej skupni poti. šno in izpopolnjujoče leto. Papež, pa ga bo nadomestil Franc Štravs. Z Li- Prispevke za 73. številko Suhokranj- bivalnih standardov, ki jo bomo čutili enako Naša občina potrebuje strategijo razvoja, ki Vem, da znamo in zmoremo bolje. Skupaj! ste mladih Suhe krajine, ki bo imela tri man- skih poti je potrebno oddati do 20. fe- vsi prebivalci občine, pa tudi naši obiskovalci. bo odporna na dnevne politične in gospodar- date, kar je tudi velik uspeh in obenem volilno bruarja 2019. Nedavne volitve so pokazale, da s stanjem, v ske pretrese. Ki bo vse-vključujoča in konkre- Jože Papež, Vaš župan presenečenje, bodo v občinskem svetu sedeli

2 ZIMA 2018 JESEN 2018 3 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE

Volitve župana pomlajeni ekipi z močno podpo- ro stranke NSI - Krščanski demo- Franc Škufca krati prinesel v župansko tekmo Občina Žužemberk med najuspešnejšimi 43,02 % svežino in kar nekaj novosti, med Največji projekti, ki jih po slovenskih občinah sofinancira Evropska unija v obstoječi finančni per- Jože Papež drugim so njegovo kandidaturo 56,98% krasili veliki panoji že v prvem spektivi 2014–2020, so prenove in nadgradnje vodovodov in čistilnih naprav, energetske prenove 0 10 20 30 40 50 60 % krogu, z javnim zborovanjem in stavb in ureditve gospodarsko-poslovnih con. predstavitvijo kandidatov za ob- Slovenske občine so glede črpanje evropskih sredstev v obstoječi per- Volilna udeležba je bila v občini činski svet v središču Žužemberka spektivi, vsaj glede projektov, ki so jih prijavile, različno uspešne. Žužemberk v drugem krogu znova ter aktivno delo vseh kandidatov zelo visoka: kar 68,89 odstotna (v na terenu. N    Ž prvem krogu 66,14), kar je veliko več od slovenskega povprečja - to pove, Katere občine so za zdaj, vsaj glede prijavljenih projektov za črpanje I     evropskega denarja v sedanji finančni perspektivi, najuspešnejše? No- da so občani volitve vzeli zares in K  jim ni vseeno, kdo bo vodil njiho- minalno gledano je po podatkih urada za kohezijsko politiko, glede H na višino upravičenih stroškov pridobljenih projektov najuspešnejša vo lokalno skupnost. Tako imamo V KS Hinje so bili izvoljeni: Du- Dosedanji župan Škufca je med prvimi čestital bodočemu županu in konku- Ljubljana s skoraj 69 milijoni sredstev. Sledi ji Dravograd s 40,5 mili- v občini Žužemberk po dvajsetih šan Papež, Franc Šporar, Štefka rentu Papežu. jona evrov, Kamnik s skoraj 36 milijoni, Postojna 31,6 milijona in Žu- letih županovanja Franca Škufce Fabjan, Anton Novak, Tomaž Pa- žemberk z 28,9 milijona evrov. novega župana Jožeta Papeža, ki Za primerjavo je na volitvah odstotkov vseh glasov. Kot kaže, je pež, Franc Fabjan, Jožica Grden, Prav majhna dolenjska občina z nekaj več kot 4600 prebivalci je so mu volilci namenili 1.510 glasov 6. decembra 1998 leta v drugem po dvajsetih letih nastal preobrat; Uroš Nose, Lovro Gregorš, Uroš tudi na prvem mestu po višini upravičenih stroškov projektov na ali 56,98 odstotkov, medtem ko je krogu Franc Škufca prejel 56,17 od- o uspehih in neuspehih pa bodo Fabjan in Žiga Vidic. aktualni župan Franc Škufca pre- stotkov, medtem ko je njegov pro- še nekaj časa razpravljali njihovi prebivalca. Vsak občan Žužemberka bo iz evropskih sredstev »pre- jel« 6256 evrov. jel 1.140 glasov ali 43,02 odstotkov. tikandidat Jože Papež prejel 43, 83 štabi. Jože Papež je ob močni in n Besedilo in foto: Urednik Na drugem mestu je Dravograd s 4603 evri na občana, na tretjem pa Postojna s 1950 evri. Sledita jim Kočevje s 1650 evri in Kamnik s 1212 evri. Projekti omenjenih občin, za katere so jim bila odobrena sredstva, so povezani z oskrbo s pitno vodo ali z odvajanjem in čiščenjem od- padnih voda. Pri oskrbi s pitno vodo gre večinoma za izvedbo hidra- vličnih izboljšav obstoječega sistema ali priključitev prebivalcev na javne vodovode, pri odvajanju in čiščenju odpadnih vodah pa za gra- http://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/katere-slovenske-obcine-so-najuspesnejse-pri-crpa- dnjo ustrezne infrastrukture. nju-eu-sredstev/471604

n mag. Samo Jakljič, Dejavnosti na področju okolja in višji svetovalec za okolje, prostor in Volilna kampanija Jožeta Papeža v Žužemberku z gosti in kulturnim programom prostora v Občini Žužemberk urbanistično načrtovanje ter premoženjsko pravne V septembru in oktobru sva predstavnica pod- verni del) - Loka je v fazi priprave dopolnje- zadeve, občinska uprava jetja TOPOS d.o.o., izvajalca Sprememb in do- nega osnutka. 24.10.2018 je bil na Direkciji RS Občine Žužemberk polnitev Odloka o občinskem prostorskem za vode, Sektor območja spodnje Save, sesta- Foto: V. Kostevc načrtu Občine Žužemberk (OPN Žužemberk) nek za koordinacijo za pripravo dopolnjene- Uradni list RS (55/2014) mag. Mateja Kaudek ga osnutka OPPN Rekreativno turistični park in predstavnik Občine Žužemberk mag. Samo Žužemberk. Na sestanku so bile predstavljene Jakljič opravila 124 terenskih ogledov za pobu- možne rešitve umeščanja počivališča za avto- de za spremembo namenske rabe prostora, ki dome (PZA) na trenutno poplavno območje na območja, nad koto petstoletnih poplavnih voda so jih podali občani Občine Žužemberk. Na te- osnovi novo predlaganih rešitev hidrološko hi- (Q500). Z rešitvami na območju PZA smo se- renu sva zajela dejstva o zemljiščih, za katera dravličnega (HH) elaborata. V maju 2018 je bil znanili Zavod RS za varstvo narave. Glede na so bile dane pobude, s pomočjo katerih bodo izdelan osnutek OPPN na osnovi programskih obstoječe stanje terena so predlagali popravek obrazložene sprejemljive pobude, ki bodo pre- izhodišč investitorja ter pripomb ostale zainte- v Uradnem listu, in sicer da bi se severni del Veselje in prve čestitke zmagovalcu volitev Zaključna prireditev Franca Škufce v Žužemberku z govorniki ter kulturnim programom dložene soglasodajalcem v pregled in potrdi- resirane javnosti, pridobljene so bile smernice OPPN izločil iz zavarovanega območja. Tako tev. Za vsako posamezno pobudo bo opravljena nosilcev urejanja prostora, ki so upoštevane pri Zavod RS za varstvo narave ne bo nasproto- analiza in opredelitev pobude po predpisih iz izdelavi dopolnjenega osnutka, saj je z odločbo val predlaganim projektiranim rešitvam, ki Priročnika za obravnavo pobud za spremem- št. 35409-141/2017/7 z dne 21.9.2017 MOP odločil, izhajajo iz hidrološko hidravličnega poročila. bo namenske rabe zemljišč, ki ga je izdalo da je za OPPN potrebno izvesti celovito presojo Občani Občine Žužemberk ste v postopku Spoštovane občanke in občani ter prijatelji Občine Žužemberk. Ministrstvo za okolje in prostor v septembru vplivov na okolje. pridobivanja gradbenih dovoljenj uspešno 2017. Izvajalec bo do konca leta 2018 pripravil Načrtovane rešitve postajališča za avtodo- osvojili postopek pridobivanja mnenj in od- Z optimizmom, smelostjo, pogumom in z veliko pozitivne energije vstopimo v novo leto seznanitev Občine s stanjem vrednotenja po- me (PZA) so za Občino izrednega pomena, saj daje vlog na novo predpisanih obrazcih, za 2019, v katerem Vam skupaj s sodelavci občinske uprave in občinskega sveta želim obilo bud in obrazložitev sprejemljivih in nespreje- posežejo na poplavno območje oz. na razred kar se vam zahvaljujem. Skupaj smo prebro- mljivih pobud. visoke in srednje poplavne nevarnosti. S HH dili začetne težave, tako da bodo v prihodnje zdravja ter poslovne in osebne sreče. Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) elaboratom so predlagane takšne rešitve, ki postopki tekli še naprej uspešno in v zadovolj- župan Občine Žužemberk s sodelavci Rekreativno turistični park Žužemberk (se- omogočajo umestitev PZA izven poplavnega stvo občanov.

4 ZIMA 2018 ZIMA 2018 5 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE Občina Žužemberk načrtuje in Nov vodohran v Borštu V sredo, 14. novembra, je bil svečano predan svojemu namenu pripravlja projekte skupaj z infrastrukturo vodohran Boršt. Vsa ta infrastruktura je V pridobivanju je gradbeno dovoljenje za in- Rekonstrukcija ceste Smuka-Žvirče nujni pogoj večje zanesljivosti in varnosti javne oskrbe s pitno frastrukturo Regijski gasilski center v nek- n Beno Červenka vodo ter učinkovitosti upravljanja z vodovodnimi sistemi. V danjem kamnolomu Klek Avtobusna postaja Reber / Zalisec Občinska uprava primeru izrednih dogodkov na vodovarstvenem območju bo manj Foto: S. Mirtič negativnih posledic.

Vodohran kapacitete 100 m3 je bil zgrajen v okviru projekta Suhokranjski vodovod. Začetek izgradnje vodohrana sega v april 2017, dela pa so bila zaključena v mesecu novembru, skla- dno s terminskim planom. Skupna vrednost Rekonstrukcija ceste Ambrus-Žvirče (že v gradbeno-obrtniških del, strojnih in elektro in- fazi izvajanja, predviden konec rekonstruk- štalacij ter odkup zemljišč, nadzor in projektna cije spomladi 2019) dokumentacija znaša 170.000 evrov brez ddv- -ja. Poleg tega pa je bilo zgrajenih še več kot 12 Projektna dokumentacija za poslovilni kilometrov povezovalnih vodov in ostalih teh- objekt Vrhovo ničnih objektov v vrednosti približno 2.300.000 Spomladi je predvidena 2. faza rekonstrukcije ce- evrov. Vodohran so ob priložnostnem kultur- ste skozi Dvor z infrastrukturo Širitev pokopališča Gornji Kot Avtobusno postajališče Lašče nem programu svečano odprli župan Franc Škufca, v.d. direktorica za vode in investicije Vesna Ugrinovski, izvajalca del Drago Muhič GPI Tehnika in domačin Longar, blagoslov pa Slovenski dan kulture zgodovinskih je opravil župnik Janez Zaletel. n Urednik mest Slovenije v Bruslju Foto: Urednik V evropskem letu kulturne dediščine je Evropska komisija pozva- n Vlado Kostevc la vse evropske države, da obeležijo leto kulturne dediščine z raz- Svetovalec za družbene ličnimi dogodki in dogodki, katerih namen je povečati prispevek dejavnosti Blagoslov pomembne ceste evropske kulturne dediščine gospodarstvu in družbi z neposrednim Foto: S. Mirtič 23. oktobra so ob krajši slovesnosti predali vse zbrane pozdravil župan Franc Škufca, ki je in posrednim gospodarskim potencialom. urejen in asfaltiran 800 m dolg odsek ceste v nadaljevanju s predstavnikom izvajalca in Kleč-Polom-Žvirče, ki predstavlja pomembno predstavnico krajanov prenovljeno cesto tudi Povabilu k pripravi raznih dogod- ca na Krki, Koper, Kranj, Me- slju, v središču Evrope, pripravili pina iz TD Suha krajina dvorno- prometnico za občane tega dela občine do na- odprl. Občina Žužemberk je že pred štirimi leti kov in aktivnosti ob evropskem tlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, poseben dogodek, ki smo ga poi- -viteškega reda Seisenbergensis selij v občini Kočevje. Na slavnostni otvoritvi pristopila k rekonstrukciji tega dela ceste in ga letu kulturne dediščine se je pri- Radovljica, Slovenske Konjice, menovali »Slovenski dan kulture Tumultus iz Žužemberškega gra- in blagoslovu dolgo željene cestne povezave je v letošnjem letu uspešno zaključila, žal pa je družilo tudi združenje zgodovin- Šentjur, Škofja Loka, Tržič Žu- v Bruslju«. du. Za pogostitev pa so poskrbeli: skih mest Slovenije, v katerem žemberk. Namen je bil predstaviti Slove- društvo kmečkih žena iz Metlike so naslednja mesta: Celje, Idrija, 26. septembra smo skupaj s nijo, prispevati k njeni turistični in predstavniki Konzorcija cvi- Jesenice, Kamnik, Kostanjevi- STO, veleposlaništvom RS v Bru- promociji, prikazati raznolikost in ček z.o.o. iz Kostanjevice na Krki. bogastvo njene naravne in kultur- Slovenskemu dnevu kulture so ne dediščine ter predstaviti pestro prisostvovali vsi slovenski poslan- kulturno življenje, ki se vsak dan ci Evropskega parlamenta, ekse- in skozi vse leto odvija v naših lenca veleposlanik dr. Rado Ge- zgodovinskih mestih. norio, predstavniki STO, župana Vrhunski program, ki ga je Mestne občine Novo mesto in Ob- odlično povezovala Mojca Mavec, čine Slovenske Konjice, zaposleni ostal nedokončan še kilometrski odsek v lasti so v imenu združenja pripravile v uradih evropskega parlamenta Občine Kočevje. Vrednost celotnega projekta, s članice: Koper, Kostanjevica na ter množica evropskih poslancev katerim so izboljšali prometno varnost, uredili Krki, Metlika, Novo mesto, Piran in obiskovalcev... bankine, razširili vozišče in s tem pomemb- in Žužemberk. Mladi člani društva smo zgo- no izboljšali cestno povezavo v jugovzhodnem V programu so sodelovali: Big dovinska mesta Slovenije in Žu- delu občine, je stala žužemberško občino okoli band orkester Glasbene šole iz žemberk v Bruslju predstavili v 300.000 evrov. Polovico tega zneska je prispe- Novega mesta, Ana Čop kvartet, najlepši luči, posebno pa hvala vala tudi država. Slovesnost je obogatil moški skupina Terzo Suono iz Pirana, sadjarski kmetiji Košiček za odlič- pevski zbor iz Ambrusa, blagoslov pa je opravil predstavnice Galerije Božidarja na jabolka. župnik župnije Hinje Ciril Murn. Mladinski del viteškega reda pred Evropskim parlamentom v Bruslju Jakca z delavnico monotipije, sku- n VladiMir n Slavko Mirtič

6 ZIMA 2018 ZIMA 2018 7 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE

15.000 evrov. Novi objekt, ki bo omogočal do- stojno slovo od pokojnih iz vasi Malega in Ve- Nova poslovilna vežica v Lipju likega Lipja ter Gradenca, je blagoslovil hinjski župnik Ciril Murn. V kulturnem programu sta se predstavila harmonikaš Nik Muhič in pe- snica Marija Vidmar, slovesnost pa je povezo- vala Bojana Vidmar. Vaščani so na Martinovo in žegnanjsko nedeljo vse goste, izvajalce del in obiskovalce slovesnosti tudi izdatno pogostili. n S. Mirtič Foto: Slavko Mirtič

Dolgoletna želja po izgradnji poslovilnega in predstavnik vaščanov Nace Papež slovesno Pomembna povezovalna cesta v Hinjah objekta na krajevnem pokopališču ob cerkvi predali svojemu namenu poslovilno vežico. sv. Martina v Velikem Lipju je živela dobro de- »Sama gradnja je potekala po planu v dveh Za krajane Hinj in okoliških vasi je bila sobota, 3. novembra, poseben v pristnosti župana Franca Škufce in predstavnika podjetja CGP Rudija setletje. Zato velja poudariti veselje krajanov fazah, ki smo jo izvedli s pomočjo domačih dan. Veliko število krajanov in gostov je dokaz, da pridobitve v kra- Mraza tudi slavnostno prerezal trak. Pridobitev pa je blagoslovil hinj- ob zaključku in prevzemu dolgo želene in pri- podizvajalcev in jo v zastavljenem roku tudi ju ljudi povežejo in jim dajo nov elan in zagon za sodelovanje tudi v ski župnik Ciril Murn. Sicer je gradnja težko pričakovanih projektov čakovane poslovilne vežice. Po letu in pol po izpolnili,« je povedal direktor Jarnević. Kot je prihodnje. Vaščani so ob zvokih mladega harmonikaša pripravili slo- stala več kot 256 tisoč evrov, ki sta financirana tako iz občinskega kot podpisu pogodbe so v nedeljo, 11. novembra, ob slovesnem odprtju poudaril župan Škufca, vesnost ob odprtju ceste, ki vodi od vasi Lazine do Hinj. Hkrati je bila tudi državnega proračuna. Hinjski konec je v letošnjem letu bogatej- župan Občine Žužemberk Franc Škufca, direk- je občina za celoten projekt namenila dobrih v kraju urejena tudi dostopna cesta in ostala infrastruktura v obrtni ši tudi za prenovljeni, nov vodovod med Žvirčami in Smuko v dolžini tor družbe TGH iz Črnomlja Stjepan Jarnević 160 tisoč evrov ter za nakup sosednjih zemljišč Slovesni prerez traku coni Hinje. Prisotne je v imenu krajanov nagovoril Dušan Papež, ki je 10 km. Druženje se je nadaljevalo v gostišču Krnc. Foto: S. Mirtič

Evropska sredstva za Auerspergovo železarno Dvor – Predsednik vlade Marjan Šarec na Cviblju Na žalni slovesnosti, ki jo je 20. oktobra or- Zbrane je nagovoril župan Franc Škufca, ganizirala Občina Žužemberk v sodelovanju z osrednjo besedo je imel predsednik Vlade Re- interpretacijsko informacijski center Natura 2000 ZZB za vrednote NOB Slovenije, Odborom VII. publike Slovenije Marjan Šarec. Vence v spo- Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske struktur- korpusa, Združenjem borcev za vrednote NOB min padlim borcem so položili premier Mar- ne sklade in Kohezijski sklad, je izdala odločitev o finančni podpori za projekt »Interpretacijsko – Novo mesto in Krajevno organizacijo ZB Žu- jan Šarec, žužemberški župan Franc Škufca, informacijski center območja NATURA 2000 Auerspergova železarna Dvor«. Skupna višina sredstev, žemberk, so se pred spomenikom na Cviblju, veleposlanik Ruske federacije Doku Gapurovič ki ima status kulturnega spomenika in spo- Zavgajev, konzulka na veleposlaništvu Republi- namenjenih za izvedbo projekta, znaša dobra 2 milijona evrov, od tega 1,6 milijona prispeva Evrop- menika tujih armad, zbrani poklonili padlim ke Srbije Ivana Jakšić Matović, delegacija Zveze ski sklad za regionalni razvoj. borcem in aktivistom 2. svetovne vojne. združenja borcev NOB Slovenije in VII. korpusa:

V okviru naložbe bodo obnovljeni objekti nekdanje Auerspergove žele- inovativna interpretacija območja Natura 2000, se želi namreč obisko- zarne na Dvoru pri Žužemberku, enem najpomembnejših nekdanjih valcem približati obravnavano območje z vidika širšega naravovarstve- industrijskih obratov na Dolenjskem. Projekt, katerega cilj je revitali- nega pomena reke Krke in vrst, vezanih na rečni in obrečni prostor. zacija območja in ga vodi Ministrstvo za kulturo, je komplementaren Tako bosta zagotovljeni kakovostna interpretacija in sinergija med naravovarstvenemu projektu »Upravljanje vodotokov in poplavnih goz- naravovarstvenimi učinki, ohranjanjem kulturne dediščine in javno dov – Krakovski gozd«, katerega nosilec je Zavod za varstvo narave. Z dostopnostjo. Tilka Bogovič, Jože Oberstar in general v pokoju uresničitvijo projekta, v okviru katerega bo vzpostavljena sodobna in Vir: http://www.svrk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7186/ Lado Kocijan, predstavniki številnih borčevskih organizacij in drugi. Kulturni del slovesnosti so obogatili častna enota Slovenske vojske, kvartet policijskega orkestra, recitatorji Vid Čopi, učen- ki OŠ Žužemberk Iza Bradač in Neža Pust pod mentoristvom Nataše Škrbe, KUD Žužemberški rogisti, moški pevski zbor Lopar s Primorske pod vodstvom zborovodje Vladislava Korošca, 1. spominski dolenjski bataljon, Marjetka Po- povski in številni praporščaki. Žalno slovesnost je povezovala Petra Šinkovec. n Urednik FOTO:S.Mirtič

8 ZIMA 2018 ZIMA 2018 9 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE

Mrvar in dodala, da so bila v tem času posta- nih Suhokranjcev ter se na koncu zahvalila Janezom Mrvarjem, znanim Suhokranjcem vljena štiri obeležja, spominska plošča in 12 vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni iz Žužemberka. bronastih reliefov, katerim so se pridruži- realizaciji projekta. Svoj nagovor je zaklju- Žužemberška občina je ena izmed redkih li še zadnji trije. Mrvarjeva je še dodala, da čila z mislijo, da nam je Suha krajina blizu, slovenskih občin, ki ima takšen projekt, kot bo v prihodnjem letu postavljena še plošča da pa jo poznajo tudi daleč. Tako mlada raz- je Park znanih Suhokranjcev, ki ga podpira z imeni donatorjev, vsa suhokranjska go- iskovalka Maja Jeranko iz Ljubljane v Ekva- občina, občinski svet in ves kraj. spodinjstva pa bodo prejela tudi plakat zna- dorju med Idijanci išče sledi za misijonarjem n Slavko Mirtič, Foto: Slavko Mirtič

Park znanih Suhokranjcev – projekt zgodovinskega spomina in suhokranjske identitete Spoštovani bralci Suhokranjskih poti, dragi podporniki.

Projekt »Park znanih Suhokranjcev« se bliža koncu. Uresničili smo vse, kar je bilo napovedano v 71. številki Poti. 9. 11. 2018 smo praznovali DAN SPOMINA NA ZNANE SUHOKRANJCE. V prizidku telovadnice OŠ Žužemberk smo doživeli bogat in izbrušen program, ki so ga pripravili učenci pod vodstvom mentorjev OŠ Pre- Park znanih Suhokranjcev bogatejši za nove reliefe vole in Žužemberk, za odlično izvedbo pa je bila odgovorna ga. Klara Ob tradicionalnem dnevu spomina na znane Legan. Prisluhnili smo ubranemu petju združenega pevskega zbora s Suhokranjce so v petek, 9. novembra, v Osnov- 150 pevci, si ogledali film o znanih Suhokranjcih ter uživali ob ritmič- ni šoli Žužemberk obe šoli – Žužemberk in no-gimnastičnem nastopu. K doprsnemu kipu Leona Štuklja pred šolo Prevole z roko v roki pripravili bogat kulturni in k spominski plošči v Zafari je bil, kot vsako leto, položen lovorov program z razstavo raziskovalnih nalog po- venček. Ta čast je pripadla najboljšim športnikom, mentorjem in dr. membnih Suhokranjcev. Posebno je bilo slo- Žigonu. Pozorno smo prisluhnili tehtnim besedam dr. Andreja Rahte- vesno v Parku znanih Suhokranjcev, kjer je na, zgodovinarja in znanstvenega svetnika SAZU, ki je osvetlil veličino številne zbrane pozdravil župan Franc Škufca. pogumnega in zavednega Slovenca Ivana Kerna; njegovi nečakinji ge. Med gosti so bili tudi zgodovinar in znanstveni Darji Okorn ter Štukljevemu spremljevalcu in dolgoletnemu prijatelju Marija Ahačič Polak skupaj z Jožetom Kastelicem in našim športnikom Leonom svetnik SAZU dr. Andrej Rahten, predstavnik naše šole g. Tomažu Zajcu. Sceno je bogatilo drevo znanih Suhokranj- Štukljem! cev, ki ima letos že 40 listov z njihovimi imeni. Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. V preddverju telovadnice je bila postavljena pre- Zamanu; članom strokovne skupine za PZS, Zvone Žigon ter kiparka mag. Alenka Vidrgar. gledna razstava o šestih znanih Suhokranjcih, ki zlasti g. S. Glihi in g. D. Papežu; OŠ Žužemberk Park, simbol hvaležnosti pomembnim Suho- so letos dobili bronaste reliefe v parku. Gostje in in OŠ Prevole, Uradu za Slovence v zamejstvu kranjcev, je dobil tri nova obeležja, ki so zapi- sorodniki so bili obdarjeni s filmom o ZS, ličnim in po svetu, ge. I. Piškur, ge M. Filipič, ge. K. sana v slovensko, celo evropsko in svetovno podstavkom in orehi. Pohvaliti velja pozorno po- Kužnik in Uredništvu Suhokranjskih poti. zgodovino. Bronaste upodobitve olimpionika slušanje učencev v sicer polni dvorani. Hvala vsem neimenovanim, ki projekt srč- Leona Štuklja, kontraadmirala in ministra Iva- Drugi del prireditve je potekal v Parku znanih no podpirajo. na Kerna ter gospodarstvenika in dobrotnika Suhokranjcev na trgu. Program je vodila predse- Od objave v 71. številki so darovali: Ivan Ho- Jožeta Kastelica so skupaj z učencema osnov- dnica KUD-a ga. Klavdija Kužnik. Nagovor župa- čevar, Slavko Mirtič, Slavko Tekavčič, Štraf d.o.o. nih šol Prevole in Žužemberk odkrili avtori- na in avtorice projekta sta dopolnili dve poskočni HVALA. ca ter pobudnica projekta mag. Jelka Mrvar, viži na harmoniko. Sledilo je odkritje zadnjih treh Načrti za zaključek projekta v letu 2019: župan Franc Škufca in gosti prireditve. Nove reliefov: Leona Štuklja, Jožeta Kastelica in Ivana Plakat ZS v vsako suhokranjsko družino, zgi- upodobitve akademske kiparke mag. Alenke Kerna, ki jih je, kot vseh 12 doslej,ustvarila mag. banka PZS, plošča donatorjev, film o ZS in ce- Alenka Vidrgar. Park s štirimi obeležji in 15 reliefi lovita ureditev PZS. Vidrgar je blagoslovil žužemberški dekan in je blagoslovil g. Franc Vidmar, dekan in častni ka- Zato še vedno prosimo za finančno pomoč. častni kanonik Franc Vidmar. nonik. Občina je poskrbela za skromno pogostitev. Hvaležni bomo za najmanjši dar. Svoj prispe- Poslanstvo odkrivanja in prenašanja spo- Dan spomina na znane Suhokranjce je bil po- vek lahko nakažete na TRR SI 56 0139 3010 0015 znanj, kulture in vrednot je začela l. 1994 OŠ sebno doživetje tudi zaradi složnega sodelovanja 568; sklic SI: 00 730 100, z namenom Za park Žužemberk s podružnicami Ajdovec, Dvor OŠ, Žbk. s podružnicami in OŠ Prevole, Občine, ZS. Že izpolnjen plačilni nalog lahko dobite v Šmihel in z vrtcem. Tako so nastali: etnolo- KUD-a in občanov, ki so kar 201-krat darovali sprejemni pisarni Občine Žbk. Imena vseh do- ški muzej, naravoslovne in botanične zbirke, za Park ZS. natorjev bodo trajno obeležena v PZS. Zaprosili zbirka starih tiskov ter najbolj poznan Muzej Naj zapišemo še izrečene zahvale vsem, ki so vas bomo za pisno soglasje. znanih Suhokranjcev, kasneje pa se je sodelovali v projektu in prispevali k njegovi ure- Na koncu še sporočilo iz Argentine: »Hvala, pridružila tudi OŠ Prevole. Projekt »Znani sničitvi: 151 darovalcem, sorodnikom ZS, kiparki dragi Suhokranjci! Toplo nam je pri srcu daleč Suhokranjci« se je začel pred štiriindvajsetimi mag. A. Vidrgar, Livartisu d. o. o. – družini Kam- od doma, ker oživljate v spomin velike ljudi, ki leti v OŠ Žužemberk, park pa kot projekt obči- šek, kamnoseku g. B. Ogrinu, Občini Žbk. z župa- so po krivici pregnani hrepeneli po domovini, ne raste in se bogati od leta 2015,« je v nago- nom in občinsko upravo, še zlasti ge. T. Hrovat, pa so morali umreti na tujih tleh…« voru dejala gonilna sila projekta mag. Jelka ge. J. Kocjančič, g. V. Kostevcu, g. R. Krenu in g. B. Leon Štukelj in jože Kastelic n mag. Jelka Mrvar

10 ZIMA 2018 ZIMA 2018 11 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE

POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE Poslovalnica NLB v Žužemberku se zapira V času od 1. 9. 2018 do 20. 11. 2018 smo polici- policisti odredili 11.100 alkotestov, od katerih je zaužitega alkohola, ostanek pa v nadaljnjih sti s PP Dolenjske Toplice na območju občine bilo 292 pozitivnih (202 do 0,52 mg /l in 90 nad 60 do 70 minutah. V oktobru smo preko medijev izvedeli, da Nova ljubljanska banka v Sloveniji zapira 15 poslovalnic, Žužemberk obravnavali 13 kaznivih dejanj 0,52 mg/l). Začasno je bilo odvzetih 250 vozni- med katerimi je tudi poslovalnica NLB v Žužemberku. Ta ukrep je pri županih občin, kjer se zapi- (letos skupno 52), in sicer: ških dovoljenj, pridržanih pa je bilo 8 voznikov. K      ? rajo poslovalnice, povzročil protest in skupno protestno pismo banki in Vladi Republike Slovenije, 6 tatvino, V povprečju se 0,07 miligrama v litru izdiha- ki je zahtevo po preklicu zaprtja posredovalo ministrstvu za finance. 4 velike tatvine (vlomi), N   nega zraka (0,15 grama alkohola na kilogram 1 poškodovanje ali uničenje javnih na- Vozite le trezni! Če boste uživali alkoholne krvi) razgrajuje eno uro. Če ste imeli opolnoči Vodstvo NLB je kot razlog zaprtja petnajstih poslovalnic navedlo zah- hale s svojim delovanjem. Z zaprtjem poslovalnice NLB celotna Suha prav, pijače (ne glede na zaužito količino), se ne od- 0,95 miligrama v litru izdihanega zraka (2 gra- tevo evropske komisije, ki s tem utemeljuje nepravočasno prodajo krajina z zgornjo dolino reke Krke izgublja pravo bančno posloval- 1 lahka telesna poškodba, ločite za vožnjo v cestnem prometu. ma alkohola na kilogram krvi), boste zjutraj banke. Po protestu županov in javnosti pa te zahteve več ne navajajo, nico. Vsi računi njenih komitentov, ki svojih osebnih ali transakcij- 1 uporaba ponarejenega negotovinskega Če ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki al- ob 7. uri na poti v službo imeli še vedno 0,48 ampak pišejo, da so te banke imele premalo komitentov in varčeva- skih računov ne bodo prenesli na drugo banko, bodo preneseni na plačilnega sredstva. koholnih pijač ni užival, ali uporabite javna miligrama v litru izdihanega zraka (1 gram nja. Na proteste županov in zbrane podpise, v Žužemberku so jih do poslovalnico v Straži, s čimer se v Žužemberku nikakor ne strinjajo. prevozna sredstva. alkohola na kilogram krvi), dopoldne pa še sedaj zbrali okoli 550, v Črni na Koroškem pa preko 2.000, pa banka Vlomi in tatvine so se zgodili v naseljih Dosledno upoštevajte tudi druga cestnopro- vedno nad 0,24 miligrama v litru izdihanega sploh več ne odgovarja. S 3. decembrom bodo te poslovalnice prene- n VladiMir Budganja vas, Brezova Reber, Prevole, Ple- metna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, pred- zraka (0,5 grama) in boste še vedno „nevar- šivica, Lazina, Dvor, Gornji Kot, storilci pa nosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov nost“ v prometu. so odnašali naslednje predmete: hlodovino, in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji. plinske jeklenke, zdravila, denar, alkoholne in Molitve ob spomeniku brezalkoholne pijače, stroj za rezanje asfalta, P  Ob spomeniku padlim domobrancem in žrtvam povojnih zločinov so Kljub vsem opozorilom in nasvetom se še ve- avtomat za igrače, trezor z vsebino. se v spoštljivi tišini v nedeljo, 28. oktobra, po prvi jutranji maši v cer- V zimskem času, ko se že popoldne stemni, dno vsako leto med božično – novoletnimi kvi sv. Mohorja in Fortunata, zbrali verniki, pa tudi svojci padlih do- se močno poveča tudi nevarnost vlomov v sta- prazniki zgodi, da kdo zaradi uporabe piro- mobrancev, civilistov in žrtev povojnih pobojev, čigar imena so vkle- novanjske objekte, kar policisti zaznavamo tehničnih sredstev ostane brez prstov ali kako sana na spomeniku. Meglice z jutranjo meglo prepredeno pokrajino vsako leto, še posebej v času božičnih in novo- drugače poškodovan ter tako za vse življenje je razblinila pesem pevcev moškega pevskega zbora Cirila Zajca pod letnih praznikov. Na območju celotne države invalid. Je to potrebno? Je vredno zaradi ene vodstvom zborovodkinje Nine Zajec, molitve pa je opravil žužember- so tovrstna kazniva dejanja zopet v porastu. petarde, enega poka, ki mine v delčku sekun- ški dekan Franc Vidmar z iskrenim upanjem, da se bratomorna vojna Najbolj kritične ure so od mraka oziroma med de, življenje »postaviti na kocko«? nikoli več ne bi ponovila. 16.00 in 21.00 uro, ko so občani po praznič- N  ­ Praznovanje je lahko lepo tudi brez piro- n Urednik nih nakupih v trgovskih središčih. Da se izo-  tehnike, predvsem pa brez petard, ki so pre- gnete neprijetnim presenečenjem ob prihodu Vsem organizatorjem javnih prireditev in povedane. Če že, uporabljajte pirotehnične domov, se dogovorite s sosedi, da v času vaše lastnikom gostinskih lokalov priporočamo pa- izdelke v skladu z Zakonom o eksplozivih odsotnosti popazijo tudi na vašo hišo. Pripo- zljivost pri točenju alkoholnih pijač in spo- in pirotehničnih sredstvih ter po navodilih Zdravljenje notranjega otroka na Dvoru z Majo Papež Iskra ročljiva je tudi namestitev senzorskih reflek- štovanje določb Zakona o omejevanju porabe proizvajalca! Večina med nami je prepričanih, da na naše vzorce vedenja v odrasi dobi. Maja nam je predsta- sla med terapevtske pripomočke. Večer torjev, tudi na zadnji strani hiše, kjer storilci alkohola, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo Če opazite karkoli sumljivega, kar bo zmo- smo prerasli otroške tegobe in znamo vila načine, kako se našemu notranjemu otroku približamo smo zaključili z vodeno meditacijo, kjer najpogosteje vlamljajo, še učinkovitejša pa je po odhodu iz lokala udeleženi v cestnem pro- tilo vaš mir in občutek varnosti, osebo ali trezno in preudarno skozi različne ži- in poskrbimo zanj na primeren način in kot pravi Maja: »Na se je vsak na svoj način poglobil vase, alarmna naprava, ki jih je danes na tržišču metu. Ne dovolite, da bo vaš gost ali kdo drug vozilo, ki ne »paše« v vašo okolico, si za- vljenjske preizkušnje. Pa je temu res ta način se učimo ljubečega odnosa do sebe in svojih potreb, se odmaknil od standardnih vzorcev zelo veliko in po dostopnih cenah. Vsekakor zaradi opitosti namesto doma končal v krsti!! pomnite podrobnosti, zabeležite znamko tako? Ali se ne zalotimo večkrat, da smo se zdravimo in odpiramo vrata radostim, ki razveseljujejo razmišljanja ali pa vsaj umiril, kar je pa doma ne hranite večjih vsot denarja ter na- Ne točite alkoholnih pijač tistim, ki so že in registrsko številko vozila ter nemudo- eksplozivni, da nas je česa strah, da našo dušo in vzpodbujajo celostno rast. Ko se otrok nahrani ob vsakodnevnem hitenju prav gotovo kita, saj ga bodo storilci skoraj zagotovo našli. pod vplivom alkohola, mladoletnim, še pose- ma obvestite policiste na PP Dol. Toplice na imamo odpor do kakšne stvari ipd.? Ali in pozdravi, zraste do naše starosti in se zlije z nami. S tem blagodejno za dušo in telo. bej pa tistim, za katere veste, da bodo zatem tel. št. 07 3843890, po elektronskem naslovu niso to občutki, ki nas spremljajo že iz se proces zdravljenja zaključi.« Preživeli smo prijeten večer, spozna- A  ,  sedli v vozila! [email protected] otroštva? Z vsemi temi občutki smo od- Navedenega seveda ni mogoče doseči na eni sami delav- li nekaj novih, predvsem pa drugačnih  ali na številko 113. V zadnjih letih se je delež prometnih nesreč, ki rasli, se borili z njimi, se trudili, da ne bi nici, smo pa na njej vsi udeleženci dobili veliko usmeritev pogledov na življenje, ki so tudi našo A    Če pa želite, da se vodja policijskega okoliša jih zakrivijo pijani vozniki, nekoliko zmanjšal, ponavljali vzorcev iz svojega otroštva na za drugačen odnos do sebe in posledično do svoje okolice ter gostjo pripeljali iz otipljivih znanstve- Po zaužitju alkoholne pijače se alkohol poraz- zglasi pri vas doma, ker ste postali žrtev ka- zaskrbljujoče pa je, da več kot petina vozni- deli ter razgradi v vseh telesnih tekočinah, naših otrocih. Pri tem smo bolj ali manj kako si lahko pomagamo v težkih trenutkih, tudi s simboli, nih področij na pota duhovnosti, od- znivega dejanja, potrebujete pomoč ali nasvet kov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, manjši del pa se ga izloči skozi urin, znoj in uspešni, bolj ali manj pa v vseh nas gori ki jih je Maja iz kemije, ki je njena osnovna profesija, prene- nosov, čustev, skratka na področja, policije, imate konkretne varnostne probleme vozi pod vplivom alkohola. izdihan zrak. ali pa vsaj tli naš notranji otrok. Če ga ki jih ni mogoče spraviti v kalupe in na območju vaše lokalne skupnosti, želite pre- Policisti smo v času od 5. do 11. novembra K   ? ob vsakodnevnih rutiniranih procesih znanstveno povsem raziskati. V ozad- dlagati ukrepe ali dejavnosti za izboljšanje var- 2018 sodelovali v akciji Alkohol, droge in druge Koliko gramov alkohola bo v naši krvi, je od- nekako umirimo, pa se ob spremenje- ju je namreč človek, ki je enkraten in nosti v vašem okolju ali ker želite neformalni psihoaktivne snovi v prometu. Med akcijo smo visno od telesne teže, spola, telesnih sposob- nih okoliščinah skoraj vedno oglasi in neponovljiv, zato Maja večino terapij razgovor, pa lahko pišete na elektronski na- nosti, navajenosti na alkohol, vrste alkohol- vpliva na naše čustvene vzorce. opravi individualno, dobrodošle pa so ne pijače; od tega, kaj smo jedli pred ali med slov [email protected]. Maja Papež Iskra, uveljavljena in pri- tudi delavnice, kot je bila tokratna na pitjem, kako smo pili („eksanje“ nima enakih KOLEKTIV POLICISTOV S PP DOLENJSKE znana psihoterapevtka, sicer pa doma- Dvoru, kjer si udeleženci podelijo svo- posledic kot počasno pitje itd.). TOPLICE VSEM OBČANOM OBČINE ŽUŽEM- činka, nam je na delavnici Zdravljenje je izkušnje. BERK IN VAŠIM NAJDRAŽJIM ŽELI VESELE, notranjega otroka »odstrla zaveso«, da Hvala Maji za topel večer v večna- O    BREZSKRBNE, PREDVSEM PA VARNE BOŽIČ- bi znali pogledati v dno naše duše in menski dvorani na Dvoru. Veseli bomo, Hitrost prehajanja alkohola v kri je odvisna NO-NOVOLETNE PRAZNIKE TER SREČNO IN našega bitja ter znali prepoznati neu- če boš še kdaj z nami. predvsem od vrste pijače in hrane, ki smo jo VARNO V LETU 2019. godne vzorce iz otroštva. Čeprav smo jih ob tem pojedli. V povprečju potrebuje telo dobre n Edvard Kramar zakopali nekam globoko v svojo notra- n Valerija Vidmar pol ure, da prideta v kri približno dve tretjini VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA njost, zavedno ali nezavedno vplivajo Foto: Jadranka Meglen

12 ZIMA 2018 ZIMA 2018 13 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE

Zahvala donatorjem obnovljene kapelice na Dvoru Na Martinovo nedeljo dišalo po poticah Suhokranjske članice Društva kmečkih žena potico je dosegla članica domačega društva Iva Odbor se posebej zahvaljuje vsem, ki ste z materialom, hrano, delom in Suha krajina-Žužemberk so v nedeljo, 11. 11. Longar iz Žužemberka. Slavnostna gostja mag. prostovoljnimi prispevki pomagali ohraniti našo dediščino- kužno zna- 2018, v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Tanja Strniša, državna sekretarka na ministr- menje na Dvoru. V mesecu oktobru in novembru smo zaključili z deli, Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto stvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je postavili okrasno kovinsko ograjo in vgradili časovno kapsulo z ime- pripravile že peto društveno razstavo potic, ki bila navdušena nad samo organizacijo in iz- ni donatorjev ter potekom akcije. Akcijo so podprli: Občina Žužemberk, se obenem šteje tudi za 4. državno ocenjevanje. vedbo ocenjevanja, še bolj pa nad samimi iz- dekan Franc Vidmar; GPI Tehnika, Prostovoljno gasilsko društvo Dvor, Gospodinje iz številnih krajev Slovenije, med delki gospodinj. Številne zbrane sta v prosto- Novinc Stanko- KGN, Karel Povše- GPI Tehnika; TD Suha krajina, Vlado drugim je bil tudi moški ljubitelj teh slastnih rih občinske stavbe bivšega Iskrinega obrata Kostevc, Alojz Perko, s.p, vsi Žužemberk; Bine Jaklič, Vavta vas; Anton dobrot, so na ogled in oceno prinesle 61 potic. pozdravila tudi predsednica Društva kmečkih Koncilja, Trebča vas; družina Franc Gnidovec, Aleksander Jordan, Jože Strokovni komisiji pod vodstvom Valerije Pore- žena Suha krajina- Žužemberk Tadeja Lavrič Fabjan, vsi Jama; Martin Blatnik, Podgozd; Gregor Vidmar, Sadinja vas; ber in Betke Vrščaj sta imeli čast oceniti potice in župan Franc Škufca. Po kulturnem progra- Grum Ivanka, Blatnikov hram, družina Škufca Franc, Legan Klavdija, iz različnih vrst moke in z različnimi nadevi mu, ki ga je prijetno povezovala Lilijana Hro- Stanko Špec, Slavka Andrejčič, Marjan Andrejčič, Ljudmila Potočar, Maj- ter dodatki. Po besedah Cvetke Lavrič, sveto- vat, za katerega so poskrbeli Tjaša Primc in da Boldan, Jože Zupančič, Marija Zaman, Amalija Jenkole, Franc Grum, valke iz KGZ Novo mesto so bile potice lepih Jernej Fabijan na klaviaturah, članici kmeč- Tone Konte, Franc Jarc- Petrol, Mladen Hunjet, Toni Mačerol, družina oblik, primerno zapečene in nadevane. Neka- kih žena s skečem in mladi harmonikarici, Kranjc, Stane Maver, Jože Primc, Lili in Jože Hrovat, Mesarija Pikl, Du- tere potice pa so dobile manj točk tudi zara- so podelili tudi priznanja in praktične nagra- ši-pek, Pekarna Evropa, družina Pečar, družina Novak Dušan, družina di razpokanosti, premalo ali preveč nadevov, de vsem udeleženkam in udeležencu. Sledilo Novak Andrej, družina Nose, Gregor Grum, Banko Tončka, Katja Jenko- različnih dodatkov, ki so prevzemali osnovni je prijetno druženje in prava Martinova pogo- le, Anica Jaklič - vsi Dvor in odbor v sestavi: Silvo Koželj, Ludvik Legan, okus. Podeljenih je bilo kar 24 zlatih, 22 sre- stitev, ki so jo pripravile prizadevne članice Slavko Mirtič in Franc Jenkole. Hvala! Foto: Slavko Mirtič brnih in 9 bronastih priznanj ter šest pohval. domačega društva. Brez napake in vse osvojene točke za kokosovo Foto: Slavko Mirtič V Žužemberku že 5. ocenjevanje potic Na ocenjevanje jih je prispelo 61. Prinesli so jih njenih z zlatim, 22 s srebrnim, 9 z bronastim tijskem ministrstvu mag. Tanja Strniša, tudi iz Šentjerneja, Škocjana, Novega mesta, Ko- priznanjem, 6 potic je prejelo zahvalo. Cvetka Lavrič in g. župan Franc Škufca. Ker je Konjerejci na martinovanju čevja, Ivančne Gorice, Velikih Lašč, Škofljice, Na podelitvi, ki je bila letos v prostoru nek- bilo ravno Martinovo, smo ga proslavili s po- Suhokranjski konjerejci so se že vse konjerejske udeležence pri- stankov: pri Zorčevih, pri konje- Martin pa je poskrbel, da v nede- Velikega Gabra, Mirne Peči in Trebnjega. Ve- danje tovarne Iskra, je bilo zelo živahno. Za- tico, prigrizkom in kozarčkom vina ali soka. tradicionalno udeležili blagoslo- pravili malico-bograč ter pijačo rejskem društvo Gombišče, na ljo nismo več pili mošta, temveč liko so jih prispevale tudi naše članice in go- baven program z bogatim veznim besedilom Veseli smo, da se je podelitve udeležilo veliko va na dan sv. Martina 11. 11.2018 na na bližnjem ranču. Ob povratku kmetiji Vidmar, kjer ni manjkalo mlado vino.... Na zdravje! spodinje. Potice so vsako leto lepše in boljše, je pripravila ga. Lili. Z go. Štefko sta odigrali domačih in tujih obiskovalcev in tistih, ki so Biču. Nekateri so vpregli, nekateri proti domu je bilo še nekaj po- dobre volje ter gostoljubja. Sam sv. n Jole Adrijanić ker vaja dela mojstra in tako imamo že veliko skeč-srečanje na temo potic. Solistka ga. Tja- prišli od drugod. Nam ste obogatili in polepša- zajahali in se v prelepi Martino- »mojstric peke potic«. Dve tričlanski strokovni ša Primc nas je obogatila s solo petjem, Vesna li dan, mi pa upamo, da smo pripravili vesel, vi nedelji odpravili na blagoslov. komisiji vsakokrat opozorita na napake, ki so in Valentina z igranjem na harmoniko. Na- družaben dogodek v Suhi krajini. Maša pri cerkvi sv. Martina na se pojavile pri peki. Letos je bilo 24 potic oce- govorila nas je državna sekretarka na kme- n Milena Iskra, Foto: Urednik Biču se je pričela ob 11. uri. Ljubite- lji konj, konjerejska društva Rada- hova vas, Gombišče, Semič in Suha krajina so se zbrali na zbirnem mesti na Biču. Že pred prihodom na Bič smo bili gosti na kmetiji Martina in Špele Zorc, kjer so nas postregli s toplo malico in pijačo. Zborno mesto za vse udeležence s konji je bilo na že znani kmeti- ji na Biču, od koder so konjeni- ki nato v povorki prispeli pred cerkvico sv. Martina, kjer jih je pričakala množica udeležencev sv. maše ter lokalni župnik, ki je nato opravil blagoslov. Kot je na blagoslovih navada, so okoliški krajani poskrbeli za topel spre- jem, postrežbo s hrano, pijačo in sladicami. Ob dobri kapljici, kra- mljanju in ogledu prelepih konj- skih vpreg ter konjev je čas hitro mineval, nedelja pa nam je bila tokrat naklonjena z vremenom. Po blagoslovu so člani konjerej- skega društva Radohova vas za

14 ZIMA 2018 ZIMA 2018 15 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE Srečanje starejših občanov Rdeči dežnik V petek, 26. 10. 2018, je ob 16. uri potekalo tradicionalno srečanje starej- ke Silva Mohorčič in Ivanka Škrbe, pesmi Magde Kastelic Hočevar pa V času smrkavih noskov so prvotno napove- ših občanov v jedilnici šole Žužemberk. Dogodek vsako leto organizira je prebrala gospa Lilijana Hrovat. dane lutke zbolele. Zato so vskočile na oder KORK Žužemberk v sodelovanju z osnovno šolo Žužemberk. Dogodka Kuharice šole so za udeležence pripravile okusno in obilno večerjo, zdrave gozdne živali, ki so v ponedeljek, 15. se je udeležilo malo manj kot petdeset gostov. Učenci so za starostnike tako da nihče ni odšel domov lačen. Po večerji so ljudje med seboj po- oktobra 2018, v večnamenski dvorani na Dvo- izdelali majhna darila ter zanje pripravili kratek kulturni program. Na klepetali in se poveselili. Hvaležni so bili vsem, ki so se na ta dan potru- ru, razveselile najmlajše otroke in njihove prireditvi ni manjkalo petja in nasmejanih obrazov otrok, ki so mar- dili zanje, da bi se ob tej priložnosti počutili karseda dobro in prijetno. spremljevalce. sikateremu občanu polepšali dan. Tistim, ki smo se na ta dogodek pripravljali, je bila največja nagra- Članice Kulturnega društva Dvor, sekcije Goste so pozdravili predsednica Krajevne organizacije RK Žužemberk do to, da smo videli zadovoljne obraze vseh povabljenih, ki jim takšna dramske skupine Flopi, so uprizorile sodobno Alenka Sajovec, župan Franc Škufca ter predsednik Območnega zdru- srečanja veliko pomenijo. živalsko pravljico, ki jo je napisala ena izmed ženja RK Novo mesto Marjan Grahut. Program so popestrile recitator- n Petra Avguštin najpomembnejših slovenskih mladinskih književnic Svetlana Makarovič. Živalska pravljica postavlja v ospredje vrline, kot so dobrota, velikodušnost in pomoč dru- Pevski vikend gim; značajske lastnosti, ki jih v veliki meri premore dobrosrčni in prijazni medved. Ta v Člani Kulturnega društva Dvor, sekcija Meša- deževnem dnevu vzame pod svoj novi, rdeči ni pevski zbor Dvor ob Krki, smo se tudi letos dežnik najmanjše in najšibkejše gozdne živali: udeležil intenzivnih pevskih vaj, in sicer v za- srnico, zajčka, miško in veverico ter si tako s četku novembra. svojo ljubeznivostjo pridobi njihove simpatije Tudi letos smo veliko vadili, posebno za bli- in prijateljstvo. Sebična lisica pa ima prostor dnih prijateljev, pa mora lisica sama prena- Hvala staršem Dvora in širše okolice, da pri- žajoči se božično - novoletni koncert. Letošnja pod dežnikom le zase in zavrne vse prošnje šati svojo dolgočasno družbo, saj se nihče ne peljejo svoje otroke na dogodke, ki jih organi- novost je novi zborovodja, Jernej Fabijan, in za pomoč gozdnim živalim. Kmalu preneha zmeni zanjo… ziramo. Ni lepšega, kot da vidimo zadovoljne okrepljena zasedba moških vokalov. deževati in živali se odpravijo domov. Pride Brez ustvarjalne delavnice tudi tokrat ni šlo! otroške obrazke, ki se z veseljem vračajo. Začeli smo v petek v popoldanskih urah v nedelja, z njo pa tudi čas obiskov in potepov. Otroci so izdelali medveda iz kartona, ki so ga Novem mestu, v konservatoriju Zavoda Fri- Medtem ko medved uživa v družbi svojih goz- za spomin lahko odnesli domov. Foto: Jadranka Meglen derik Irenej Baraga. Po uspešnih intenzivnih pevskih vajah smo se na poti domov ustavili še v Bronkini zidanici, kjer smo se na kratko v sproščenem vzdušju družili in pomalicali. Na- slednji dan, v soboto, smo z intenzivnimi vaja- Pohod od A do Ž iz Ambrusa v Žužemberk mi nadaljevali že v dopoldanskih urah. Potem Če bi radi izvedeli, kaj smo se naučili, vas vaše družbe in prav gotovo zapojemo tudi kaj Turistično društvo Ambrus in Turistično društvo Suha krajina sta pri- mimo Budganje vasi v Žužemberk. V gozdovih so imeli strastni gobarji se je pelo do poznih večernih ur. Vmes pa smo že danes vabimo zadnji vikend v decembru skupaj! pravila že tretji pohod od A do Ž. Vreme je bilo lepo in je privabilo veliko veliko dela, na odprtem, s košenic pa je bil lep razgled po suhokranjskih si privoščili kosilo v gostišču Loka. na božično – novoletni koncert. Veseli bomo n Saša Štravs, Foto: Anita Primc ljubiteljev pohodov in druženja, ne samo iz Ambrusa in Žužemberka, gričih in vrtačah. V Žužemberku je bila pogostitev ne preveč utrujenih tudi od drugod. Za prihod na izhodišče nas je peljal avtobus, na koncu pohodnikov, potem pa je sledila obljuba, da se drugo leto spet vidimo pa spet pohodnike, ki so želeli domov, iz Žužemberka do Ambrusa. Pot na pohodu v obratno smer – od Ž do A. Konjerejska strokovna ekskurzija v Avstrijo 2018 se je vila iz Ambrusa na Kamni Vrh, skozi Brezov Dol na Plešivico in n Miran Jenko Vsako leto konjerejsko društvo Suha krajina v šolski učni kmetijski in konjeniški center v Tu je bilo moč videti več konj različnih pa- med svoje aktivnosti uvrsti tudi kako strokov- kraj Stiegerhof Godersdorf pri Finkensteinu, sem, od hladnokrvnih, delavnih konj, pa tja no ekskurzijo, še posebej s področja konj, ko- blizu Beljaka. Center spominja na našo kme- do toplokrvnih športnih konj. Predstavitve so njereje in vzgoje konj. Tako smo se v soboto, tijsko šolo na Grmu pri Novem mestu, le da je nam omogočile ogled jahalne šole, aromatera- 20. 10. 2018, z avtobusom odpravili v Avstrijo, večji in bolj prestižen. pije in njen vpliv na konja, dresure, šole enov- preg, dela s hladnokrvnimi konji-spretnosti pri delu s hlodi, vleka, nakladanje na voz itd. Na prireditvenem prostoru je bilo poskrbljeno tudi za malico in pijačo v lastni režiji. Sam ogled se je zavlekel v popoldanske ure, vreme nam je bilo naklonjeno, naš čas pa se je počasi iztekel. Na poti proti domu smo se ustavili še v Naklem, kjer je konjeniška trgo- vina. Tu so naši člani z nakupom nadoknadili manjkajočo ali dotrajano konjeniško opremo. Seveda je ob trgovini tudi manjši gostinski lokal, kjer smo poskrbeli za žejo. V Kokri pri Kranju, v gostilni Brunarca, smo imeli organizirano večerjo, od tu pa z lepimi vtisi naravnost domov v Suho krajino. n Jole Adrijanić

16 ZIMA 2018 ZIMA 2018 17 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE

Kostanjev piknik v Križih Ekskurzija TD Suha krajina Vsako leto nas narava presene- je s svojo ekipo vse to pripravil. Po tradiciji smo se člani TD Suha krajina tudi tokrat, drugo soboto v oktobru, podali na ekskurzijo ti, lansko leto suša, pomanjkanje Še toplo je zelo teknilo, kot pa se aktivnih članov. Letos nas je pot preko hrvaškega Zagorja vodila na Štajersko. krme, letos je obilo sadja, grozd- za ta čas spodobi, smo vse skupaj Najprej smo si ogledali Kumrovec, čudovito ure- ja, pa tudi ostalih sadežev narave, poplaknili z moštom, ki je močno jeno etnološko vas in rojstno hišo Josipa Broza ki jih ljudje spridoma nabirajo za spominjal na preobrazbo, ki jo na Tita, predsednika naše nekdanje skupne države. zimo ali sprotno uporabo. njem opravi sv. Martin. Tudi petja Neverjetno prisrčno in gostoljubno pa smo Letos so člani DU Žužemberk z in zvokov frajtonarice ni manjka- bili sprejeti v pobrateni Pregradi, kjer sta nas območja Križev in okolice pred ga- lo.... Seveda je DU Žužemberk po- sprejela direktorica TZ Srce Zagorja Katarina silnim domom Križi z mentorjem skrbelo, da so bili zainteresirani Hostić in ravnatelj Mestnega muzeja Pregra- Brankom Štefaničem pripravili člani z FS prevozom pripeljani in da Davor Špoljar. Ravnatelj nas je pope- kostanjev piknik. V prelepi sončni odpeljani s piknika. ljal in vodil po muzeju celo v slovenščini. jesenski soboti, 13. oktobra, so čla- Ker pa vedno nekdo ostane za- Po zagorskih cestah smo mejo presto- ni DU Žužemberk, ki so se pikni- dnji, in ta zadnji seveda poskrbi, da pili na novo odprtem odseku avtoceste ka udeležili, s seboj prinesli svež je prostor, kjer je vse potekalo tudi Macelj-Gruškovje in mimo Ptuja prišli v kostanj, nekaj klobas, čevapčičev, pospravi, smo se na koncu lepo po- Spuhljo. slaščic in mošta, ki se ob taki pri- slovili, da drugo leto spet pridemo. Neverjeten sprejem naših prijateljev, članov ložnosti prijetno prileže. Branko n Jole Adrijanić društva Tlačani Spuhlje, nas ni pustil ravno- dušne, saj takega sprejema nismo pričakova- Skupinski utrinek iz Spuhlje li. Srčna dobrodošlica 'tlačanov in tlačank' in Upokojenci na prekmurskih ravnicah ob tem še ogled 'korentije' pri princu Ptujskega spoznanje, da nas imajo povsod po Sloveniji aktivnim članom, ki s svojim prostovoljnim Društvo upokojencev Dvor je organiziralo ekskurzijo v Slovenske go- in tudi v sosednjih državah. Nekaj članov si je kupila tudi sadike. Pot karnevala Klincu Hauptmanu Spuhljanskemu zelo radi, tako kot imamo mi njih, je čudovi- delom in zavzetostjo presenečamo celo sami rice in Prekmurje. Avtobus se je kmalu po objavi napolnil do zadnje- smo nadaljevali do Tropskega vrta v Dobrovniku. Ogledali smo si pro- so na nas naredili močan vtis. Tudi odlična to. Ob tej priložnosti srčna zahvala vsem, saj sebe. Žal se vsi aktivni člani niso mogli udele- ga sedeža. Zaradi dolge poti in časa potovanja smo se s prevozniškim stor, kjer prodajajo rastline tropskega izvora, in se ustavili v restavraciji domača pojedina v okrepčevalnici Majda nas se z besedami vsega da opisati. žiti ekskurzije, zato zahvala tudi njim. podjetjem dogovorili za dva voznika. Trojica v centru Lendave. Po obedu sem bil dogovorjen za ogled vinske je pošteno okrepčala in pot smo vsi zadovoljni Našo ekskurzijo smo zaključili na avstrij- Če še zaključimo, Žužemberk in Suha kra- Na pot smo se podali v soboto, 29. septembra, ob 7. uri zjutraj. Zara- kleti in degustacijo v Hiši vin CUK, a so nas odslovili, ker smo zamujali nadaljevali proti gradu Muretinci. sko-slovenski meji na Ročici v Vinogradništvu jina je tudi zaradi našega prostovoljnega dela di raztresenosti naselij, kjer so naši člani društva, smo se na uprav- pol ure in je za ogled že čakala druga skupina. Nadaljevali smo pot na Tam pa zopet presenečenje in prijazna do- Mulec, kjer so nam predstavili njihova odlična v turizmu vse bolj prepoznana v slovenskem nem odboru odločili, da avtobus odpelje s postajališča na Dvoru poleg grič nad Lendavo, kjer so pred dobrim letom postavili razgledni stop, brodošlica naših prijateljev ter še posebno pri- vina, tudi penino iz zweigelta, ter nas z odlič- merilu, pa tudi v tujini. osnovne šole. Cel teden smo gledali v nebo in poslušali vremensko na- ki je visok kar 53,5 metrov. Od tu je prekrasen razgled na ravnice in jateljic iz društva Baron in prijatelja mojstra no obaro lepo ogreli. Predsednik društva se je n VladiMir poved. Imeli smo srečo, saj je bilo vreme zelo ugodno, v avtobusu pa je gričevje Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Na najvišjo razgle- Janeza. Srce ob vsem tem kar hitreje utripa in na poseben način s srečelovom zahvalil vsem delovala klima. Prvi postanek je bil na Trojanah, kjer smo se olajšali, dno ploščad stolpa smo se tako povzpeli z dvigalom ali po stopnicah, si privoščili jutranjo kavico in nekateri pojedli tudi krof, ki je nekaj po- ki jih je kar 240. Po skoraj uri ogleda smo se ponovno usedli v avtobus sebnega in zelo velik. Pot smo morali kmalu nadaljevati. Po uri in pol in se odpeljali do Maribora, kjer smo se okrepčali s hladno pijačo. Za smo prispeli na Sveto Trojico, kjer nas je že čakal pater. Pojasnil nam tem smo pot nadaljevali mimo Celja, Trojan, Ljubljane, Grosuplja do Med prireditvijo udarila strela je, kako se je zgradila cerkev, kaj je pomenila za kraj in pokazal orgle, gostišča Na vasi blizu Zagradca, kjer smo pojedli pico, ki je zelo teknila. Občinsko gasilsko poveljstvo občine Žužemberk je v soboto, 27. oktobra Gasilci so izvedli notranje napade in omejili širjenje požara na sose- ki so posebnost v Sloveniji ter pojasnil pomen slik in kipov v cerkvi. Po Z vožnjo smo zaključili na Dvoru. Voznikoma smo se zahvalili za popoldne, izvedla redno operativno-taktično vajo gasilskih društev s dnje objekte. V prostorih gradu so s pomočjo izolirnih dihalnih apa- dobri polovici ure smo morali obisk končati, saj je zunaj že čakala dru- prijetno vožnjo, članom zaželeli prijeten počitek in jih informirali o temo udar strele in požar. Po scenariju naj bi v stolp gradu udarila stre- ratov našli tudi več pogrešanih oseb, ki jih je oskrbela ekipa CZ. Poleg ga skupina, ki je prišla iz Avstrije, da si ogleda cerkev s tremi zvoniki, treningu za pikado, kostanjev piknik in rekreacijsko telovadbo. Z izle- la, ki je zanetila požar. Med prireditvijo je bilo v gradu poškodovanih in župana in podžupana Franca Škufce in Jožeta Šteingla so si gasilsko ki je posebnost v Evropi. Pot smo nadaljevali preko Benedikta, Lenar- tniško dejavnostjo smo za letos zaključili, potrebno pa bo razmišljati, pogrešanih več oseb. Pri reševanju in gašenju požara pod operativnim vajo ogledali tudi številni občani. V mesecu požarne varnosti so v dru- ta in Gornje Radgone do Mel, kjer smo si ogledali rastlinjak Kurbus, V kam bi se odpravili naslednje leto. vodjem intervencije poveljnika Borisa Sajevica so sodelovali gasilci iz štvih potekale številne aktivnosti in vaje. Tako so večjo vajo dvorski njem gojijo in prodajajo najrazličnejše rastline. Poznani so v Sloveniji n Dušan Mikec Žužemberka, Dvora, Hinj, Rebri, Križev in Šmihela. Po prijavi požara gasilci z reševanjem oseb organizirali v Trebči vasi, žužemberški pa so na objektu so ajdovški gasilci aktivirali vsa gasilska društva v občini. 20. oktobra pripravili dan odprtih vrat. n S. Mirtič

Vsem gasilskim kolegicam in kolegom, tovarišem in tovarišicam, članicam in članom želimo, da v letu 2019 žanjejo uspehe na vseh področjih, živijo v zdravju, sreči, zadovoljstvu in slogi. Posebej pa vsem operativcem želimo, da se z intervencij vračajo zmagoslavno, živi in zdravi! Ob tej priložnosti se vsem zahvaljujemo za pomoč in podporo pri nabavi gasilskega vozila. Blagoslovljen Božič ter srečno in mirno 2019. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

n UO PGD AJDOVEC

18 ZIMA 2018 ZIMA 2018 19 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE Ekskurzija podeželskih žena v Zasavje DU Žužemberk – jesenski izlet 2018 Tokrat smo šli na ekskurzijo v Zagorje ob Savi, k Ireni Ule, predsednici Zveze kmetic Slovenije, ki si cerkev ogledali pod strokovnim vodstvom združuje okoli 5000 članic podeželskih žena. lokalnega duhovnika. Po ogledu je sledilo fo- tografiranje pred cerkvijo in spomenikom An- Pričakala nas je na avtobusni postaji v Zagor- rjavega premoga, zato smo se dalj časa pomu- 250-letni tradiciji zaprli. Leta 1995 so na me- tona Martina Slomška. ju. Vodila nas je skozi mesto, nam predstavi- dili v rudarskem muzeju, v Kisovcu. Predstavili stu jaška odprli muzej, ki je v teh letih dobil Nato je sledil ogled Kukavičega mlina v Pod- la znamenite stavbe, park, kjer so postavljeni so nam 20-minutno projekcijo o življenju ru- popolno podobo. V tem času je v Zagorju veliko sredi 3, mletje moke, degustacija in nakup iz- kipi znanih krajanov, ki so zaslužni za razvoj. darjev v letih od 1755 do leta 1995. Delo v rudni- manjših, hitro rastočih podjetij. Veliko ljudi je delkov, ki jih na kmetiji pridelajo. Od tod izhaja tudi plemič Janez Vajkard Val- ku je bilo težko in nevarno, saj so bili delavci znova odkrilo bogastvo zemlje in se ukvarjajo z Naslednja točka je bil ogled Javorškove do- vazor. Še posebno so ponosni na nekdanjega ves dan v jami, izpostavljeni plinu in prahu, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Mi smo obi- mačije, kjer je bila rojena in živela mati Josi- predsednika RS dr. Janeza Drnovška. Vse bolj brez sončne svetlobe, 250 m pod zemeljskim skali turistično kmetijo »Pri Špan« v Rovišču, pa Broza Tita, na Trebčah. Po kosilu, ki je bilo so ponosni tudi na uspešnega kolesarja Primo- površjem, velikokrat tudi v blatu, kadar je rov kjer so nam pripravili najbolj okusno kosilo. v gostilni Šentpeter v Šentpetru, je sledil ogled ža Rogljiča, ki je na letošnji dirki po Franciji zalila voda. Zaradi težkih pogojev dela in ker Pot smo nadaljevali na Zasavsko Sveto goro. repnice Najger z degustacijo vin v Bizeljskem, (Tour de France) osvojil zelo dobre rezultate. delo v rudniku ni več prinašalo dobička, saj Od tam je prelep, slikovit pogled na okoliške prav tako je bilo možno ustekleničeno vino Nekdaj je bil kraj znan predvsem po rudniku so prevladali drugi energenti, so rudnik po kraje in vrhove. tudi kupiti. V Izlakah smo obiskali kmetijo Irene Ule. Sonce se je počasi premikalo proti zahodu, Ukvarjajo se z govedorejo in predelavo mle- naš izlet pa proti koncu. Z lepimi spomini in ka. Imajo tudi kokoši nesnice. V Zagorju ima- prijetno družbo smo bili kmalu na domačem jo mlekomat, svoje izdelke in pridelke nudijo Odbor za izlete v društvu upokojencev Žužem- potekala po močno strmem pobočju. Tamkaj- avtobusnem postajališču, kjer je sledilo samo tudi na tržnici. Njihove namaze, izdelke iz do- berk, ki ga vodi Štefanič Branko, je letošnji je- šnji župnik je na lesnih skulpturah nazorno še vabilo na naslednje druženje, ki bo v me- mačega mleka in domač jabolčni sok smo tudi senski izlet popeljal proti Bizeljskemu. opisal njihov pomen Kristusovega trpljenja na secu novembru, ko bo kostanjev piknik na poizkusili. Irena vodi prostovoljno nevladno Z FS avtobusnim prevozom smo se malo po križu. Kljub hudi strmini smo se upokojenci Vrhovem. organizacijo Zvezo kmetic od ustanovitve leta sedmi uri odpravili na Svete gore nad Bistrico brez težav povzpeli na sam vrh pobočja, kjer 1995. Zveza skrbi za ohranjanje tradicije, za ra- ob Sotli. Pot proti Marijini romarski cerkvi je stoji Marijina romarska cerkev. Prav tako smo n Jole Adrijanić zvoj in promocijo podeželja, spodbuja k aktiv- nostim in dvigu samozavesti. Združuje društva podeželskih žena in deklet po vsej Sloveniji. Njena in naša želja je, da bi bile naše ak- Martinov pohod tivnosti namenjene in dostopne čim širšemu krogu podeželskih žena in deklet, zato se nam Na Martinovo soboto se nas je 20 pohodnikov pridružite, saj je življenje ob druženju in pove- v organizaciji TD Suha krajina odpravilo na 5. zovanju lažje, lepše in bogatejše. Martinov pohod od Žužemberškega do Šum- Foto: Milena Iskra berškega gradu, in to v čudovitem vremenu. Bilo je prav čarobno. Hvala udeleženkam in udeležencem in vsem, ki so nas ob poti poz- dravili. Še posebno se zahvaljujemo turistični Pravljična noč in dan na srednjeveškem gradu kmetiji Trunkelj, oz. kot jo vsi poznamo, 'dr- veni' in PGD Log pri Žužemberku za prevoz po- V soboto, 22. septembra, in nedeljo, 23. sep- vitost v viteških bojih. Na odru je potekala sli- zvočnikov. Tudi na star način se da pripraviti hodnikov nazaj v Žužemberk. tembra, smo člani TD Suha krajina uprizori- karska in risarska delavnica, okoli ognjev pa prijetno zabavo, če je le volja. Foto: VladiMir Na cilju, na ruševinah nekoč pomembnega gradu Šumberk li poseben doživljaj v starem, žužemberškem smo špilili palice in natikali dobrote za peko n Miran Jenko gradu. Pripravili smo že 8. pravljično noč in in bezali v žerjavico, v kateri se je pekel krom- dan. Grad se je prestavil v srednji vek. Tudi mi pir po srednjeveško. smo se oblekli v srednjeveške delovne obleke, V soboto je kazalo na slabo vreme in je bilo na starih lesenih stojnicah so se bohotile sre- manj obiskovalcev. Po pravi srednjeveški ve- Pohod po poteh Mare Rupena dnjeveške jedi in pijača. Iz keramičnih majolk čerji iz krompirja, mesa in zelenjave, pri- Kulturno-turistično društvo Dobrnič je v nedeljo, dne 14. oktobra, pri- in kozarcev se je točilo belo in rdeče srednje- pravljene na odprtem ognju, smo se počasi pravilo že 16. pohod po odseku E7 – Poti Mare Rupena. Pot vodi preko veško vino, pivo, voda in sok, napravljen po spravili spat. Prenočili smo v gradu, v lastnih travnikov, polj in vinogradov, skozi gozdove, po razgibani dolenjski starih receptih – brez konzervansov. Ni bilo spalnih vrečah, saj od grajskih spalnic žal ni pokrajini. Zasnovan je bil leta 2003 kot spomin na Maro Rupena (1918- elektrike. Grad sta osvetljevala dva ognja na ostalo ničesar. 2003), rojakinjo in delegatko prvega kongresa Slovenske protifašistič- dvorišču, okoli katerih so otroci smodili »sre- Nedelja je bila lepša in toplo jesensko sonce ne ženske zveze v Dobrniču. Pohodniki so se odpravili iz dveh smeri. Iz dnjeveške« hrenovke in jabolka. Na ključnih nas je zbezalo spet v srednjeveški vrvež. Obi- Dolenjskih Toplic je bil daljši, 22 km dolg pohod, iz Žužemberka pa se točkah pa so svetile bakle in železne košare s skovalcev je bilo več in prav vsi so obljubili, da je odpravilo več kot 30 pohodnikov na 12 km dolgo pot, s postankom in pravim ognjem. Edina moderna pridobitev je še pridejo. Tudi tuji turisti. Nadaljevale so se pogostitvijo na Liscu, v organizaciji Turističnega društva Lisec. V Dobr- bilo dobro skrito ozvočenje, iz katerega se je pravljice in delavnice, hrana in pijača in tako niču je bila osrednja proslava. Slavnostna govornica je bila slovenska slišala pripoved pravljic. Na različnih koncih smo tam ostali do trde teme. poslanka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina, prisotne pa je gradu so potekale srednjeveške delavnice. Na Bilo je prav prijetno, nismo pogrešali ku- nagovorila tudi hčerka Mare Rupena. Prijetno vzdušje je ustvaril ženski ploščadi je bila šola lokostrelstva, v stolpu so pljenih dobrot, zavitih v plastične embalaže, pevski zbor Kombinatke, za hrano in pijačo pa so na številnih stojnicah bodoči mladi vitezi oblačili srednjeveško vite- svetlečih, migajočih oblačil in obutev, kake- poskrbeli člani Kulturno-turističnega društva Dobrnič. ško opravo, spoznali njihovo težo in učinko- ga »lajt šova« in glasne pop glasbe iz mnogih n Miran Jenko

20 ZIMA 2018 ZIMA 2018 21 IZ NAŠE OBČINE IZ NAŠE OBČINE Najboljši Dvorjani Tradicionalni nočni pohod na Frato - spominski dan V Žužemberku je v nedeljo, 7. oktobra, poteka- Dvor. Pri članicah B je zmagala gasilska de- ci z Ajdovca slavili gasilci z Dvora. Najboljše lo tekmovanje gasilske mladine, članskih ekip setina PGD Dvor, pred desetino Ajdovca, ki se ekipe v vsaki kategoriji so prejele tudi pokale, ustanovitve novomeške čete in ekip gasilskih veteranov. je prvič predstavila v tej zasedbi. Pri starejši najmlajši pa tudi kolajne. 29. oktobra je v počastitev ustanovitve novo- pogostitev. Kulturni program je vodila Štefka gasilcih so končno zmago z večnimi tekme- Foto: S. Mirtič Tovrstno gasilsko tekmovanje sodi v vsa- meške čete potekal pohod na Frato. Devetdeset Makovec, govorniki pa so bili dr. Sašo Murtič, koletno strokovno in praktično izobraževanje gostov in pohodnikov iz smeri Prečne, Straže, predsednik OZSČ Novo mesto, tudi vodja pro- gasilcev, ki jih organizira Občinsko gasilsko Golobinjeka in Žužemberka se je že v gosti temi jekta, Ičo Petančič, poveljnik novomeške čete, poveljstvo za preverjanje, pridobitev strokov- zbralo na Brezovi Rebri pri hiši št. 10, kjer je podžupan MO NM Boštjan Grobler in ne-na- ne in fizične sposobnosti gasilcev, pa tudi za bila leta 1941 ustanovljena partizanska novo- zadnje tudi naš župan Franc Škufca. Pouda- spoznavanje medsebojnih odnosov ter izme- meška četa. Po kratkem kulturnem progra- rili so, da so dogodki izpred več kot 70 let del njavo izkušenj. Na tekmovanju gasilske XXX mu in polaganju cvetja se je pohod nadaljeval naše zgodovine, mir pa je vrednota, ki je ne je sodelovalo 18 ekip iz celotnega Občinske- do spomenika padlim borcem na Frati in do smemo zapraviti. ga gasilskega poveljstva Občine Žužemberk, doma na Frati, kjer je bila glavna slovesnost in n Miran Jenko manjkali so le gasilci iz PGD Hinje. Pri pionir- jih je prvo mesto zasedla ekipa PGD Šmihel, medtem ko je pri pionirkah zmagala deseti- na z Dvora. V kategoriji mladink so kot edine predstavnice nastopile mladinke z Dvora, v Farno žegnanje v Šmihelu kategoriji članic pa ekipa PGD Križi. Med člani Tradicijo farnega žegnanja so člani in članice KD Šmihel tudi letošnje Cerkev je slovesno posvetil škof dr. Anton Bonaventura Jeglič ob prili- A so bili najhitrejši in najbolj spretni Dvorjani, leto združili s prijetnim kulturnim dogajanjem. Pred cerkvijo sv. Mi- ki sv. birme, 21. septembra 1913. Po maši je bila pred cerkvijo kulturna pred ekipo Žužemberka in Reberjani. V kate- haela so v nedeljo, 30. septembra, že pred sveto mašo, ki jo je daroval prireditev, ki jo je obogatil moški zbor Dvorjani. Zbrane sta v uvodnem goriji člani B je nastopila edina ekipa iz PGD župnik Uroš Švarc, domači stojničarji postavili stojnice, na katerih so delu prireditve pozdravila Maja Papež Iskra in župan Franc Škufca, nato lahko obiskovalci našli marsikaj zanimivega in tudi okusnega. Župnik pa so podelili priznanja in praktične nagrade mladim udeležencem le- Švarc je imel zanimivo pridigo o zgodovini šmihelske fare. Stara cerkev tošnjega likovnega natečaja. Vsi likovni izdelki mladih šolarjev podru- v Šmihelu je bila omenjena že leta 1135. Pred 230 leti je bila ustanovljena žnične šole Šmihel so bili na žegnanjski dan na ogled v parku Alojzija Zahvala za podporo župnija Šmihel, leta 1799 pa župnija dobi prvega duhovnika. Pred sto- Zupanca. Ob tej priložnosti je bila ponatisjena razglednica iz leta 1928 desetimi leti, točneje leta 1908, so farani staro cerkev podrli in pričeli z novo cerkvijo sv. Mihaela. Turistično društvo Suha krajina je v iztekajočem se letu organiziralo sti in občine ter vseh prijateljev in ljudi dobre volje tega ne bi zmogli. z gradnjo nove. Ostal je le še zvonik. Septembra 1908 je bila cerkev že n Slavko Mirtič ali soorganiziralo res veliko število prireditev in s svojim delovanjem Hvala vsem društvom, klubom in ostalim organizacijam za prijatelj- pod streho in 13. 9. 1908 je bila ob pol desetih dopoldne v njej prva maša. Foto: S. Mirtič presenečalo samo sebe. Z veliko požrtvovalnostjo, zavzetostjo in aktiv- sko sodelovanje in podporo. nostjo članov in članic je bila predstavljena Občina Žužemberk in Suha Ob tem pa se javno zahvaljujemo vsem podpornikom, hkrati pa si krajina Dolenjski, Sloveniji in tudi tujini. Ime Suhe krajine in Žužem- želimo, da nam bi zaupali tudi prihodnje leto. berka smo ponesli po domovini in po svetu. Brez podpore širše skupno- To so: Občina Žužemberk, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Turistična zveza Slovenije, KOLEKTOR KOLING d.o.o., Zavaro- valnica SAVA d.d., IMP-PROMONT d.o.o., KEKO OPREMA d.o.o., Zavaro- valnica Triglav d.d., GPI tehnika d.o.o., TOPOS d.o.o., Konvikt d.o.o., Go- stgrad d.o.o., GI Zakrajšek d.o.o., STELEM d.o.o., Komunala Novo mesto d.o.o., Signal d.o.o., ŠTRAF d.o.o., KEKON d.o.o., Espri d.o.o., TGH d.o.o., TERME KRKA d.o.o., LERO d.o.o., Rujz design d.o.o., FS d.o.o., Podjetni- ško svetovanje Zoran Leko s.p., Vaš kanal - TV Novo mesto d.o.o., Radio KRKA, KZ Trebnje z.o.o., Radio SRAKA, Foto Video studio Maver, Ribi- ška družina Novo mesto in vsi ostali, ki ste nam kakorkoli pomagali.

Pred bližajočimi prazniki želimo vsem vesel božič ter zdravo, srečno, veselo, zadovoljno, uspešno in mirno Razglednico iz leta 1928 je pripravila Helene Barle Pestro dogajanje novo leto 2019. n Upravni odbor TD Suha krajina

NOVOLETNO VOŠČILO Naj bo 2019 najlepše leto z obilico sonca in z mnogo sreče! Naj z uspehi bo prežeto, naj Predavanje o raku dojk S toplino božič naj vas greje, naj vez družinsko utrdi, v pride v miru in v miru se izteče! mislih tudi mi smo z vami, zato praznujmo skupaj vsi! V oktobru je bilo v Žužemberku predavanje o raku dojk gospe Darje Rejec, k ozdravitvi. Po drugem raku, ki ji je vzel še drugo dojko, se je včlanila ki sta ga organizirala Društvo kmečkih žena Suha krajina- Žužemberk v Europo Donno. Ženske, ki so zbolele za rakom, pelje na izlete, orga- Novo leto naj zaseje vse, kar vaše naj srce želi: Srečno in svečano 2019 in KO Rdečega križa Žužemberk. nizira druženja… Kot prostovoljka je v vsakodnevnem stiku z bolnica- ljubezen, sreča, zdravje bogato naj vam obrodi, a vse vam želimo člani Kulturnega društva Dvor. Darja Rejec je pri štiriintridesetih letih zbolela za najpogostejšo obli- mi. Napisala je štiri knjige, v katerih iskreno in brez sprenevedanja začrtane naj cilje v uspeh naj spremeni! Torej srečno v ko raka, ki prizadene ženske – rakom na dojki. Ob odstranitvi dojke in opisuje težko pot rakavih bolnic predvsem skozi svoje čutenje. Zato da novem letu 2019. preventivno tudi jajčnikov je dobila okužbo z mesojedo bakterijo. Bori- bi olajšala življenje bolnicam, da bi jih potolažila, poučila in jim razlo- To želijo članice Društva kmečkih žena la se je z bakterijo na eni strani in depresijo na drugi. Zmagala je volja žila, da je bolezen tudi priložnost za – imeti se rad. Predavanje je bilo Suha krajina-Žužemberk in po dolgem obdobju nestabilnosti je naposled njeno telo pričelo pot zanimivo, predvsem pa zelo čustveno. n Tamara Plot

22 ZIMA 2018 ZIMA 2018 23 IZ NAŠE OBČINE ŠOLSTVO Pravljična urica Darilo presenečenja V začetku meseca septembra nas je v šoli pričakalo presenečenje. Do- v znamenju kužkov bili smo velik paket in pismo zahvale gospe Nežke Borin Mali, ki je bila gostja na zaključni prireditvi ob dnevu državnosti v OŠ Žužemberk. Z lepimi besedami in darilom se je zahvalila učencem in učiteljicam za raziskovalno nalogo in njeno predstavitev na zaključni prireditvi o stricu Gregorju Maliju, ki je bil velik pesnik in je kot župnik kar sedem let vodil župnijo na Ajdovcu. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo gospe Nežki za vso pozornost in sodelovanje. Vsega tega ne bi bilo, če nas ne Toplini vsa vrata naj božič odpre, bi z gospo Nežko povezala in nam tudi pomagala nekdanja ravnatelji- naj srečno obdobje se zate prične! ca ga. Jelka Mrvar. A leto prihodnje naj zdravja ti da, n Milena Legan obilja, ljubezni pa v čaši brez dna.

n Konjerejsko društvo Suha krajina

Novembrska pravljična urica je bila v znamenju kužkov, saj so otroci poslušali pravljico Ena pasja, ki jo je napisala Lorena Moreti. Piko in Kala se pri gradnji hiše nikakor nista mogla sporazumeti. Šele ko sta zaradi napačnih odločitev ostala brez strehe nad glavo, sta ugotovila, da bi bilo veliko pametneje, če bi prisluhnila drug drugemu. Po pravljici so otroci pokazali svoje ročne spretnosti in ob pomoči star- Kljub majhnemu številu šev izdelali origam kužka. izkazali so se tudi v barvanju pobarvanke. Noč čarovnic na gradu Žužemberk interventnih nalog, drugače pa Foto: Andreja Špelko V sredo, 31.10.2018, je na gradu Žužemberk po- vo obraza, vedeževalka je napovedovala pri- dobrim tekmovalnim uspehom, tekala prireditev Noč čarovnic v organizaciji hodnost, na ogled je bila razstava mučilnih dvorskim gasilcem v letu 2018 ni društva Srednjeveški najemniki. Prireditev naprav in strašenje v grajski kleti. Čira-čara, bilo z rožicami postlano. Vseeno Drobtinica - dobrodelna V novo šolsko leto se je začela z delavnicami za otroke, kjer so hokus-pokus …je čaral in začaral čarodej Sam pa ste nam zaupali, nam stali ob si lahko izdelali netopirja, duhca, pajka in Sebastian, nato pa je sledil ples v maskah in strani in nas bodrili naprej. pajkovo mrežo, čarovniški klobuk, čarovni- izbor najboljših mask ter podelitev priznanja tržnica na PŠ Ajdovec ška očala, bučo iz balona in okostnjaka. Poleg za najlepše izrezano bučo, ki so jih prinesli obi- Ker vemo, da bo tako tudi v Šolski prag je 3. septembra na PŠ Ajdovec prestopilo 5 malih in znanja ustvarjanja so se lahko preizkusili tudi v zbi- skovalci. Prireditev je v Žužemberk privabila letu 2019, vam iz srca voščimo željnih prvošolcev. Sprejelo jih je kar 16 starejših učencev in tri strokovne janju pošasti, metu kostanja v izrezane buče, veliko število obiskovalcev in grad napolnila blagoslovljene božične praznike delavke. Pri skoku čez vrvico v prvi razred so okrog vratu dobili rumeno laserskem poligonu in si ustvarili fotografijo do zadnjega kotička. Lepo je bilo in želimo si ter srečno, veselo, zdravo in rutko, ki jo je podaril svet za preventivo občine Žužemberk, in modro v foto kotičku. Med celotno prireditvijo so po- samo še več takih dogodkov. vrečko za copate, darilo trgovine TUŠ. Skupaj smo se spoznali in si po- uspešno NOVO LETO 2019. tekale tudi številne druge dejavnosti, kjer smo gledali šolske prostore. Razveselili smo se novih tal v športni učilnici in si krajšali čas in se dodatno zabavali. Otroci n Tamara Plot n Vedno z vami in za VAS - PGD DVOR lepe nove opreme v obeh učilnicah. Učenci so obnovili pravila hišnega so lahko obiskali lepotilni kotiček s poslika- Foto: D. Gnidovec reda in urejali nove šolske potrebščine. Kljub slabemu vremenu smo delček časa namenili bližnji šolski okolici in varnosti na cesti oziroma varnih šolskih poteh. Pred odhodom domov smo se posladkali s čokola- dno torto. Prvi šolski dan je kar prehitro minil in že smo morali domov. »B ed  lk rtk  n Milena Legan V soboto, 13. 10. 2018, je bil svetovni dan hrane, zato se je po Sloveniji rrt,  jh o m  odvijala dobrodelna akcija Drobtinica. Potekala je tudi v našem kra- ju, na trgu ob vodnjaku. Na stojnici so se prodajale domače dobrote, knč.« Novoletno voščilo predvsem kruh, drobno pecivo, krofi, ki so jih spekle članice Društva Da bi se vas v novem letu dotikale same lepe besede, da bi vam kmečkih žena Suha krajina, prostovoljke RK in ostale gospodinje. Pri njihovi pomeni segli v srce in da bi dobrim besedam sledila tudi V letu 2019 vam želimo, prodaji sva sodelovali učenki Eva Nahtigal Lavrič in Neja Potočnik. Ak- dobra dejanja. da bi znali gledati s srcem, cija je potekala pod okriljem Rdečega križa Slovenije, območne enote Zahvaljujemo se podjetju FS d.o.o, ki je doniralo prevoz starej- da bi prepoznali dragocenosti časa, Žužemberk pod vodstvom ge. Alenke Sajovec. Ker je prostovoljni prispe- vek in izkupiček od prodaje namenjen učencem OŠ Žužemberk s po- ših občanov na srečanje, Društvu kmečkih žena Suha krajina da bi imeli srečo, zdravje, mir, ljubezen in - Žužemberk, TD ter OŠ Žužemberk za pomoč pri izvedbi akcije družnicami, sta sodelovali tudi učiteljici ga. Alenka Pavlin in ga. Klara Drobtinica. Prav tako hvala vsem, ki ste udeležili naših dogod- da bi soustvarjali lepe trenutke za vse okoli sebe. Legan. S prodajo smo začele ob 8.00 uri in do 10.00 ure že vse prodale. kov v letošnjem letu. Srečno. S končnim izkupičkom, 497€ smo bile vse zadovoljne. Vsem krajanom in mimoidočim se zahvaljujemo za dobrodelnost. n KO RK Žužemberk n Kolektiv OŠ Prevole n Neja Potočnik, 7. a

24 ZIMA 2018 ZIMA 2018 25 ŠOLSTVO ŠOLSTVO Teden kulturne dediščine V vrtcu pri OŠ Prevole smo zavrteli čas nazaj … Teden kulturne dediščine smo na PŠ Dvor obeležili na več načinov. V našem vrtcu smo se v vseh treh skupinah - od najmlajših Želvic, malo starejših Hobotnic in do

Najprej smo zbirali in si ogledovali fotografije naših krajev v preteklo- najstarejših Delfinov spominjali, kako so živeli naši dedki, babice, pradedki in prababice. sti ter na obisk povabili fotografa gospoda Staneta Mavra. G. Maver nas V skupini Želvic so otroci stare spodbudili, da je tudi vsak otrok je s sliko, živo besedo in rekviziti (starimi, novejšimi in raznovrstnimi običaje spoznavali skozi bibari- od doma prinesel en star pred- fotoaparati, bliskavicami, filmi, razvijalnikom…) seznanil z razvojem je, pesmi in plese ter se pridružili met, ga predstavil ostalim otro- fotografije in nam predstavil delo poklicnega fotografa. zanimivim aktivnostim pri sta- kom, nato pa smo pripravili raz- V istem tednu smo opravili tudi ekskurzijo v Novo mesto. Na eko- rejših skupinah. Ker se vsi otroci, stavo v avli vrtca. Nastala je zelo nomski šoli Novo mesto nam je skupina zavzetih profesorjev in dijakov pa tudi odrasli radi igramo, smo bogata zbirka zanimivih starih pripravila predstavitev poklica medijski tehnik. Učenci so ob pomoči najprej obudili stare igre in igra- pripomočkov in predmetov, ki so dijakov in profesorjev izdelovali animirani film, spoznali fotoatelje in če ter na ta način otroke popeljali jih otroci ponosno pokazali svojim opremo v foto studiu, fotografirali skupinske posnetke in individual- v stare čase. V vrtec smo povabi- staršem, pa tudi babicam in ded- ne fotografije, spoznali, kako poteka snemanje, kakšni so snemalni li dečkovo in dekličino babico, ki kom. V skupini Delfinov so otroci studii in oprema v njih, snemali novice in intervjuje ter vremensko nam je povedala, katere igre so se stare predmete zelo nazorno na- napoved. Sledil je obisk LK Mirana Jarca. Prijazne in strokovno podko- kot otroci igrali včasih, pa tudi to, risali z ogljem. vane knjižničarke so nam predstavile razvoj tiskane besede, pokazale Po prihodu v šolo smo polni vtisov ustvarjali. Na temo preteklosti da niso mogli kupiti igrač, tem- V skupini Hobotnic pa smo spo- najstarejše knjige, časopise, revijo Ciciban, pisalni stroj, sobo igralca in prihodnosti smo slikali stare fotoaparate, stare fotografije, pisali več so si jih izdelali sami iz bla- znali, kako so včasih ribali zelje, Janeza Ivana Cesarja z bogato knjižno zbirko približno 7000 knjigami… zgodbe in pesmi. ga, lesa ali koruznega ličja ali pa tako da smo ga tudi sami naribali Polni vtisov smo odšli še na radio Krka in si najprej ogledali njihovo Naš projekt bomo zaključili z ogledom starih fotografij našega kra- so se igrali s kamenčki. Povedala in ga dali v postopek kisanja. Ko muzejsko zbirko radijskih aparatov. Sledil je ogled snemalnega studia ja, ki jih za nas pripravlja g. Mirtič. nam je, da so se včasih vsi otroci bo zelje skisalo, pa bomo pripra- in opreme ter poročil v živo. n Zvonka Struna iz vasi igrali skupaj in radi delili vili jed, ki so jo zelo pogosto jedli svoje igrače med prijatelji. Za ko- naši dedki in babice, to so seveda nec prijetnega druženja z babico ajdovi ali koruzni žganci s kislim smo zapeli še pesem, ki spremlja zeljem in ocvirki. V skupini Ho- Tek podnebne solidarnosti na OŠ Prevole vse generacije, in sicer Ringa raja. botnic smo se preizkusili tudi pri V soboto, 29. septembra 2018, smo na OŠ Prevole izvedli »Tek podneb- Vse tri skupine smo na Prevo- starih opravilih. Z lesenimi gra- Ogled starih predmetov lah obiskale gospoda Staneta Pel- bljami smo grabili listje v tako ne solidarnosti« pod okriljem slovenske Karitas. Glavni namen teka rali orehe izpod šolskega oreha lavnice, kjer so se skupaj z vnuki ca, ki nam je predstavil postopek imenovano rjuho, ružili fižol, pra- je, da ljudje tečemo v solidarnosti do ljudi v Afriki, ki jih posledice glo- in spekli potico ter orehove štru- in vnukinjami poveselili ob sta- žganjekuhe. Zelo nazorno nam je li perilo na ribežen in pometali z balnih podnebnih sprememb najbolj prizadenejo, čeprav so s svojim keljčke. Otroci so spoznali ves pro- rih ljudskih pesmih, bibarijah in pokazal sam proces, nas seznanil metlo iz brezovih vej. Ob tem smo načinom življenja najmanj prispevali k njim. Ob tem s pretečenimi ki- ces od oreha do potice. S kladivom plesu. Popoldansko delavnico smo z vsemi pripomočki in povedal, da peli stare ljudske pesmi, kot so lometri gradimo kroge solidarnosti okoli planeta Zemlja (dolžina ek- so tolkli orehe, jih prebirali in jih zaključili z ogledom razstave sta- so se včasih ob žganjekuhi zelo za- Jaz pa ti, pa židana marela, Ringa vatorja je 40.075 km). Tekli so učenci od 1. do 9. razreda (44) in en starš potem zmleli, da so bili pripra- rih predmetov. bavali, družili, peli pesmi in pod raja, Ob bistrem potočku je mlin. učenca 1. razreda. vljeni za peko potice. Z orehovimi »Vesel človek je kot sonce: ko- kotlom na žerjavici pekli krompir. V skupini Delfinov so iz doma- Pred izvedbo teka smo v času oddelčnih skupnosti izvajali različne štrukeljčki smo pogostili dedke der hodi, sveti.« Pri gospe Tini Gorše, prav tako čih jabolk pripravili jabolčni mošt delavnice, in sicer: in babice, ki so se v zelo velikem n Vesna Fabjan, vzgojiteljica v vrtcu na Prevolah, smo si ogledali raz- in pogostili vse otroke. Na ta na- pogovorno delavnico o problematiki podnebnih sprememb v pove- številu udeležili popoldanske de- Prevole zavi z revščino v Afriki, stavo starih predmetov (jarme, čin so spoznali, kako so včasih ogled filma, PowerPoint predstavitve, prebrali smo Zgodbo o dečku plug, stare posode, šivalni stroj, pridobivali sok, saj ga niso mogli Nangiru (starejši berejo mlajšim), kolovrat, mlinček za kavo, pre- kupiti v trgovini, tako kot sedaj. izdelovanje napisov za na majice, ki so jih imeli učenci oblečene med šo za stiskanje grozdja …). Otro- Ker so včasih vse darove narave Obisk tete jeseni tekom - zakaj pravzaprav tečemo, kom so bili stari predmeti zelo zelo cenili in jih znali uporabiti, V okviru tedna otroka smo imeli izdelovanje plakata na temo teka in na temo dan Zemlje v okviru Zadovoljni učenci po opravljeni nalogi zanimivi in na ta način smo jih smo tudi mi vsakodnevno pobi- na PŠ Ajdovec kostanjev piknik interesnih dejavnosti. s starši v ponedeljek, 1. 10. 2018. Tako so se učenci seznanili z nekaterimi krutimi dejstvi glede svetov- Učenci in starši so prinesli ko- ne podnebne problematike, kar jih je še bolj motiviralo za tek. stanj in še nekaj sladkih dobrot. Tek smo izvedli v okviru športnega dne. Ta dan je na šoli potekala V šoli smo za žejo naredili bezgov tudi evakuacija, prikaz gasilskih vaj za otroško tekmovanje, kolesarski sok. Očetje so poskrbeli za peko poligon in poslikava ceste okoli šole. Dan je bil zelo zanimiv, ustvarja- kostanja. Mamice so bile zelo len in športno obarvan. ustvarjalne. Iz buč in naravnih S tekom smo pričeli okoli 11. ure. Učitelji so beležili pretečene kro- materialov so naredile Teto Je- ge okoli šole za vse učence od 1. do 9. razreda. Sodelovali bi seveda vsi sen. Na igrišču smo se igrali še učenci šole (54), vendar je bolezen to nekaterim preprečila. Ravno za- športne igre. Kljub rahlemu dež- radi tega so bili ostali učenci toliko bolj motivirani, ker so tekli tudi za ju smo piknik uspešno zaključi- tiste, ki tega niso zmogli. Na tek smo povabili tudi starše, vendar se je li. Imeli smo se zelo lepo. Hvala teka udeležil le en starš. staršem, ki so pomagali pri or- Učenci so pokazali zelo pozitiven odnos in tako izboljšali lanskoletni ganizaciji piknika ter vsem, ki rezultat. Odločili so se, da bodo s tekom nadaljevali. Ta dan so učenci so na piknik prišli. pretekli oziroma prispevali 188 km, za kar jim seveda čestitamo. n Lidija Lebar Tomšič Učenci med tekom n Jerneja Lovšin Dodič, mentorica projekta

26 ZIMA 2018 ZIMA 2018 27 INTERVJU INTERVJU G. Alojz Perko – okrasni kovač Str r Ga. Lilijana Hrovat – vzgojiteljica, moderatorka, pevka… Kovaštvo je obrtno obdelovanje kovin, zlasti železa in jekla, v toplem ali hladnem stanju z različni- Objektivno predstaviti svojo sestro bju mojega dela z otroki je obstajal mi tehnološkimi postopki. Prvotno je povezovalo obrtne zvrsti žebljarstvo, ključavničarstvo, puškar- je skoraj nemogoče, se bom pa po- še poklic varuhinja, ki ga po letu trudila, da bo čim manj subjektiv- 1996 ni več. Potem ko sem konča- stvo, ki so se postopno osamosvojile. V kovaški obrti razlikujemo podkovno, orodno, stavbno in vo- nih »primesi«. Lilijana je rojena v la prekvalifikacijo, sem delala kot zovno kovaštvo. znamenju ovna – istega leta, kot pomočnica vzgojiteljice. Po konča- sta na svet prišli znani igralki Ni- ni fakulteti delam kot vzgojiteljica. ukvarjajo z ročnim kovaštvom, še V preteklosti je bilo kovaštvo zelo Ali je kakšna razlika med ume- cole Kidman in Julia Roberts. Bila Pol leta sem bila vodja vrtca, v času pomembna obrtna dejavnost. Ži- manj z umetnostnim kovaštvom. tnim in okrasnim kovaštvom? je živahen otrok, pravi mali ovnič. skrajšanega porodniškega dopusta vljenja nekoč si ni mogoče zami- Eden takšnih, ki zna vse narediti Samo v nazivu. Umetno je za- Končala je administrativno šolo ge. Tanje Fabjančič. šljati brez izdelkov, ki so ročno in s tem svojim radi izobrazbe eno stopnjo višje. in bila eno leto zaposlena na SPIZ- jih v številnih delav- izdelkom vdahniti -u v Ljubljani, nato pa je bila vrsto Zakaj vzgojiteljica? nicah izdelovali tudi dušo, je Alojz Katerih izdelkov največ narediš? let varuhinja oz. pomočnica vzgo- Vzgojiteljica je lep, a odgovoren kovaški mojstri. Perko s Cviblja. Na področju Dolenjske je naj- jiteljice. Želja, postati vzgojiteljica, in včasih zelo težak poklic. Star- Kovači so izdelo- Njegovo okrasno več balkonskih ograj, kar za ne- je bila tako močna, da je najprej ši nam zaupajo svojega otroka v Vživeti se moramo v njihovo rut Pahor. Tri leta sem se dogovar- vali in popravlja- kovaštvo je po- kaj kilometrov, krilnih, drsnih in naredila srednjo vzgojiteljsko šolo najnežnejših in za razvoj otroka dušo in gledati s srcem. Otroci so jala s predsedniškim kabinetom li najrazličnejša stalo polnoletno. samonosilnih. Odpiranje je lahko na CIK Trebnje, potem pa se je vpi- najpomembnejših letih življenja. nepopisan list in pomembno je, in ko sem že vrgla puško v koruzo, ročno ali elektronsko. orodja, izdelovali Na spletu prebe- sala na pedagoško fakulteto v Ko- Vzgojiteljskega poklica ne moreš kaj in kako bomo na ta neoma- mi je ga. Petra iz predsedniškega pru in jo tudi uspešno zaključila. pridobiti samo z izobraževanjem, kovane dele vozov, remo: »Naročnikom deževan list napisali. Od otrok se kabineta poslala mail, da bi pred- Kaj je bil zate do sedaj najve- ampak ti mora biti položen v zi- lahko marsikaj naučimo. sednik rad prišel med nas. To je kovali podkve in pod- ponujamo kvalitetno, čji izziv? Kakšne spomine imaš na to ob- belko oz. zapisan že v genih. Pred- bilo res eno lepo doživetje. kovali živali. Za podkovske ko- izvirno in estetsko rešitev. Oprema tuje ambasade v Lju- dobje? vsem moraš imeti rad otroke, biti Ljudje te poznajo predvsem po vače so bile poleg znanja po- Hkrati svetujemo, se pogo- bljani, ki ima čez 300 m2 okra- Lepe, čeprav sem včasih že sko- razumevajoč do staršev in imeti vodenju prireditev v kraju. Kakšne lastnosti mora imeti do- membne tudi izkušnje, saj varjamo in poskrbimo, snega kovaštva, od tega največ raj obupala. Otroci so bili še majh- sposobnost dobrega sodelovanja s Kdaj si začela? ber voditelj oz. moderator? da je končni izdelek je bilo njihovo delo zahtev- okenskih rešetk, 7-metrska drsna ni, najmlajša Sara je hodila v tre- sodelavci. Biti vzgojiteljica torej ne Z vodenjem prireditev sem za- Predvsem ne sme imeti treme. v sozvočju z vami ter Začetek je bil zame zelo težak. no, odgovorno in vsestran- vrata z elektronskim odpiranjem. tji razred. Toda želja, da postanem pomeni samo varovati in izobra- čela že v 5. razredu OŠ. Spomnim Če se ti tresejo roke ali celo glas, sko opravilo. Kovači so vašo okolico. /… / Izdel- Že poklic je sam po sebi zelo te- vzgojiteljica, je bila zelo velika. Na ževati otroke, ampak je to poslan- se, da sem vodila prireditev ob po- ni ravno dobro. Znajti se moraš žak. Pa tudi zahteven. In nena- znanje in izkušnje pravi- ke odlikujeta izvirnost Kako ti je uspelo dobiti tako emi- fakulteti so bili večinoma mladi, stvo, ki ga ne more opravljati vsak. imenovanju naše šole po VII. kor- v trenutni situaciji, biti fleksibi- zadnje nevaren. Lahko se ope- loma pridobili v dolgole- in natančnost, storitev nentno naročilo? samo tri študentke so bile starej- pusu z g. Silvestrom Polakom. Po len. Že med samim programom češ, udariš, padeš z višine. Po- tnem vajeniškem stažu, po letu pa točnost brez izgovo- Treba je vztrajati, dobro delati še od mene. Kmalu sem ugotovi- Kaj ti je najbolj všeč pri tvojem osnovni šoli pa nekaj let nič. Po- pride večkrat do sprememb. Go- 1850 pa je za njihovo strokovno rov. Naši izdelki so na začetku le in se držati dogovorjenih rokov, trebuje celega človeka. Potrebna la, da starost ni merilo za uspeh. delu? novno sem začela, ko smo imele vor mora biti jasen in razumljiv, usposabljanje skrbela podkovska surova palica železa, ki se nato se povezovati z drugimi obrtniki, so vztrajnost, potrpežljivost in Če si nekaj resnično želiš in imaš Delo z otroki pomeni vsak dan v okviru Društva kmečkih žena nastop samozavesten. šola, ki je v Ljubljani delovala vse oblikuje v končno obliko, katero slediti novostim na spletu. Če se znanje. Vse se da, samo v glavi cilj, ga tudi dosežeš. In tako imam novo doživetje, nov izziv, novo pri- pevsko skupino Žitni klas, pod do leta 1962. določamo skupaj.« zanimaš za vse to, imaš delo in je treba »pošlihtat«. Če ne uspe poklic, ki sem si ga vedno želela. čakovanje. Otroci so neposredni, vodstvom sestre Kriste Povirk. Katere dejavnosti zapolnijo tvoj iskreni in odkriti. Znajo ti vra- Marsikomu se zdi železo hla- Lojze ljubi svoj poklic. To je za- uspeh pride sam po sebi. Treba je prvič, bo pa drugič. Včasih sem Ona me je enkrat prosila, da sem prosti čas, kolikor ga pač po Kje se je začela tvoja poklic- čati ljubezen. Rada jih imam in med pesmimi povedala nekaj be- službi in družinskih obvezno- den in nezanimiv material. A s čutiti v pogovoru z njim. O svojih sodelovati, sam ne moreš vsega. dal že na stran, pa sem drugi dan z veseljem dokončal. Pri kovanju na pot? res uživam v tem poklicu. Srečna sed. Tega je bilo sčasoma vedno stih ostane? pomočjo ognja, nakovala in ra- izdelkih govori, kot da so nekaj ži- Tudi od prelaganja na druge ter moraš biti zbran; to ni tekoči trak, Moja poklicna pot se je začela v sem, ko vidim, da radi pridejo v več. Nekajkrat sem povezovala Zelo rada imam ročna dela. Kar znih kladiv, ki jih morajo držati vega. Morda pa so? Prav prijetno jamranja ni nobenih rezultatov. družinskem varstvu na Dvoru, kjer vrtec in se mi stisnejo v naročje. prireditve tudi izven naše občine. preveč stvari se lotim; od kvačka- se je bilo pogovarjati. da bi lahko mislil na kaj drugega. močne in spretne roke, lahko iz te sem poleg vzgojnega programa Ko jim oči kar žarijo. Tudi ko so ža- Začela sem povezovati priredi- nja, pletenja, šivanja, izdelovanja S katerega področja imaš več Ko sem dobro naredil prve brezoblične gmote nastanejo ob- morala prijeti za vsako delo: treba lostni in potrebujejo tolažbo. In še tve na Trških dnevih, nekaj božič- nakita iz različnih materialov, naročil, z domačega ali od predmete, sem ugotovil, da bom čudovanja vredni izdelki.. Kaj skriva v sebi besedna zveza je bilo kuhati, pomivati posodo, po- vedno, ko že po toliko letih srečam nih koncertov, različne prireditve, klekljanja, izdelovanja čestitk, drugod? uspel. Sprva sem mislil, da bo to Nekoč je bil v vsaki vasi vsaj en »okrasno kovaštvo«? spravljati… Nikoli mi nobeno delo koga in se me spomni, sem vese- ki jih imamo v okviru DKŽ, se- šopkov iz krep papirja in še bi Več jih je od drugod, nekaj pa je bolj kratkotrajna dejavnost, ko pa kovač. Potem je ta poklic začel iz- Vse vrste ograj (balkonske, vr- ni bilo pretežko. V začetnem obdo- la, da ima na vrtec lepe spomine. strine predstavitve knjig, v vrtcu lahko naštevala. Včasih tudi kaj - sem videl, da mi uspeva in je bilo umirati in danes se s kovaštvom tne, drsna vrata) okenske rešet- tudi domačih. Pri gostilni Zupan sama in skupaj s sodelavko Mojco spečem. Pojem v pevskem zboru. čič je vse kovano železje moje delo. dela čedalje več, stranke pa zado- pri nas ukvarja le malo ljudi. ke, stojala za rože, kandelabri, tudi prireditve za starše. voljne, sem nadaljeval. Še posebej ni veliko tistih, ki se lestenci … Kaj je tvoje močno področje, v Spomnim se, da si sponzorsko Katera prireditev ti je bila naj- čem se ne počutiš suvereno? Katere izdelke najraje delaš? naredil vrata za kapelico na bolj všeč in katero bi najrajši Rada nastopam in ko sem na Baragovi cesti. Si opremil še Stojala za rože, lestence. izbrisala iz spomina? odru, pozabim na vse. Nimam tre- kašen drug sakralni objekt ali Vsaka prireditev je lepa. Je pa me in zelo uživam v raznih dra- kaj drugega? Ti kakšna stvar ni uspela? res, da ti kdaj tudi spodleti. Ne matizacijah, ki jih imamo v vrtcu Ja, dvokrilna vrata za cerkev v Ne, do sedaj še ne. Česarkoli vem, če bi katero kar izbrisala iz za otroke. Zelo si želim, da bi tudi Arčelci pa za kužno znamenje na sem se lotil, sem tudi dokončal. spomina, kljub temu, če katera v Žužemberku imeli dramsko sku- Dvoru, za šolo na Sela-Šumberku. ni tako uspela, kot sem si želela. pino. Upam, da se mi ta želja ure- Lojze Perko je zanimiv sogo- Sem pa tja sem zamenjala kakšno sniči. Zadnje čase se tudi v DKŽ Katera stvar ti je najbolj uspela? vornik. Pripravljen je bil pokazati besedo, večjih spodrsljajev ni bilo. vse več poslužujemo raznih ske- Najbolj sem zadovoljen takrat, postopek kovanja in nekatere iz- Najbolj sem ponosna na prire- čev v narečju. ko je zadovoljna stranka. Denar ni delke. Čas pogovora je minil, kot ditev Državna podelitev priznanj Na splošno rada ustvarjam. vse. Je pa res, da nikoli ni mogoče bi zamahnil z roko. za najboljšo potico, na kateri je so- vsem ustreči. n Magda Kastelic Hočevar deloval sam predsednik RS g. Bo- n Magda Kastelic Hočevar

28 ZIMA 2018 ZIMA 2018 29 INTERVJU INTERVJU

obdaril otroke. To je bilo tako lepo, Kako pa vi preživljate prosti čas, kava, prave sploh nismo poznali. da si ne moreš misliti. Prinesel pa s čim se ukvarjate? Tako da skromno živeti, pa mir- je sadje in podobno, takšnih daril, Kvačkam in rišelje delam, pa be- no, ne se razburjati. Z ožj e
gnracj kot so danes, ni bilo, kje pa. rem. Imam Dolenjski list in Vzaje- Pogovor z gospo Ivanko Kren mno, ob sredah pa komaj čakam Gospa Kren mi je z veseljem Če potegnete črto, kaj se je v Lady, pa televizijo gledam, nada- povedala veliko prigod iz svojega Dnevi so postali mnogo krajši, isto, tako da sem potem že vse na Sedaj živite v Mačkovcu; ste bili času, ko ste na svetu, najbolj ljevanke. Ob petih začnem pa do življenja. Izvedela sem, da je bilo hladnejši in tako otroci kot sta- pamet znala. Dve leti po tem smo tukaj doma ali ste se sem pri- spremenilo? osmih, potem ponavadi že zaspim. življenje včasih težko, pa vendar rejši se mnogo več zadržujemo v imeli pa ponavljalno šolo dvakrat ženili? Kako ste spoznali svo- Joj, to kar dojemaš sproti … lepo in polno zanimivih dogodi- hišah kot pred nekaj meseci, ko na teden. Kdo je imel denar, je šel jega moža? Včasih se v trgovini ni dobili mar- Imate kakšen nasvet za nas, vščin. Menim, da bi morali biti smo do poznih večernih ur lah- pa v Žužemberk in tam dokončal Jaz sem bila od vedno tu, vedno sičesa. Še zdaj se spomnim, ko so mlade in našo prihodnost? otroci v današnjem času veseli, ko uživali na svežem zraku. To osemletko. Vendar ni bilo pre- v Mačkovcu, nikjer drugje. Mož je imeli semnje. Pred vojsko se ni Kakšen je recept za dolgo ži- ker nam ni potrebno živeti v voj- sicer lahko tudi sedaj, vendar je vozov, morali so hoditi peš. Spo- bil z Drganjih sel, spoznala sva se veliko dobilo, enkrat sem čakala vljenje? ni in pomanjkanju, starejši pa bi potrebno nadeti malce več obla- mnim se, da ko si zvezek popisal, na Vinkovem Vrhu, kjer je s ko- celo dopoldne, da sem dvoje čevlje Živeti skromno, ne mislite, da morali biti bolj potrpežljivi in op- čil in predvsem volje. Mnogo laž- si kar vstal in povedal, pa si do- šem jajca nosil. S puncami smo dobila, ene zame in ene za mamo. smo imeli zrezke in podobno. timistični. je se je udobno namestiti pred bil novega, bilo je vse zastonj, vse hodile tja pomagat, čeprav je bilo Drugače sva bili bosi. Te sem nosi- Žgance pa zelje smo imeli na Gospe Kren se zahvaljujemo za katerimkoli zaslonom in spustiti knjige smo dobili v šoli. tudi doma dosti dela. Spomnim Gospa Ivanka z najmlajšo Ivico na la tri leta, tako sem jih pazila. Po- dnevnem redu, če je bilo mleko, pogovor in ji želimo vse dobro. možgane na pašo. Pred leti smo se, kako dober bel kruh so tam pe- dan sv. obhajila. tem postopoma se je več dobilo … tudi mleko pa žgance. Pa bela n Anja Gorenčič, 8. a, OŠ Žužemberk na OŠ Žužemberk izdelali razisko- Kakšno hišo ste imeli, v kakšnih kli, vina pa kolikor si hotel, ker so pogojih ste živeli kot otrok? imeli vinograde. Ampak jaz nisem valno nalogo Igre nekoč in danes Dobro razpoložena ob pogovoru. ter tako spoznali svet preživlja- Moja mama so bili šivilja, pila vina, sem raje vodo. Pa bele nja prostega časa brez nenehnega Kakšno otroštvo ste imeli? Česa vedno so bili ljudje pri hiši, po- žgance so nam naredili za »fru- nadzora odraslih oseb, brez bate- se najbolj spominjate? tem je bil pa še moj mož zidar in štek«, take, kot jih sama še danes Pogovor s predsednikom Škofijske Karitas Novo mesto rij, zvočnih in drugih efektov ter Joj, ni bilo tako, kot je sedaj. Ro- je bilo ravno tako, ko so ga hodili ne znam skuhat. Karitas je dobrodelna ustanova rimskokatoliške Cerkve na Slovenskem in ima namen, da uresniču- podobnega. Danes se sami sko- jena sem bila 1924, malo po koncu prosit za pomoč. Imeli smo eno je karitativno in socialno poslanstvo Cerkve. rajda ne znamo več igrati … Vsak 1. sv. vojne … Zunaj na vrtu smo sobo in kuhinjo, »šija« se je reklo. Kdaj ste se poročili? dan dobivamo reklamne leta- imeli eno veliko skalo, otroci kot Hiša je bila s slamo krita in ko so Pri petindvajsetih. Osemintri- Slovensko Karitas je 1. maja 1990 pomembno v življenju Cerkve. K in še bi se našlo. Na drugi strani ke s tisoč in eno ponudbo igrač, otroci smo na njej imeli kuhinjo mama kuhali, ni bilo nobenega deset pa sem bila stara, ko sem ustanovila tedanja Slovenska po- temu smo še posebej poklicani pa lahko povem, da je ŠK pripra- včasih skromni trije dobri možje in podobno, nismo imeli žog in »šporhejta«, je bilo potrebno v peč moža izgubila in ostala sama s krajinska škofovska konferen- vsi kristjani. vljena pomagati pri ustanavlja- so postali skorajda bahaški kra- podobnega … sploh ne. V šoli smo tiste »piskre« riniti. Kokoši so na štirimi otroki. Marica je bila stara ca. V nadaljevanju so bile usta- nju ŽK, in tudi pri vseh težavah, lji potrošništva v mesecu decem- tako telovadili … 1, 2, 3 in tako, pa »cimpru« spale, so šle kar same 10 let, Jože 8, Stanka 6, Ivica pa 10 novljene še tri škofijske Karitas Koliko vas je vključenih redno in ki se lahko pojavijo. Zato bi vsem, bru, otroci pa zahtevne stranke, ročna dela smo imele, fantje so pa gor po stopnicah ali lestvi, potem mesecev. Pa še staro mamo smo – Ljubljana 29. junija 1990, Koper koliko je prostovoljcev? ki se še odločate za ustanovitev ki niso več zadovoljne z vsakim pomagali pri delu. Pa kamorkoli je bilo pa vse umazano … Ni za imeli, staro 75 let. Nesreča je bila, 6. septembra 1990 in Maribor 12. Na ŠK (Škofijski Karitas) Novo svoje ŽK rekel, da se splača vloži- darilom … smo šli, smo šli lepo po dva in dva, govorit. Jaz sem bila edinka, sem v Soteski … Bil je na kolesu in ga oktobra 1990. mesto so samo trije redno zapo- ti nekaj truda in dela, čeprav ne Še dobro, da imamo babice in ne tako razposajeno letali sem ter imela svojo posteljo. Ko so bili pa je zbil avto. Srečo sem imela, da Škofijska Karitas Novo mesto sleni (generalni tajnik, socialna bo poplačano že tukaj na Zemlji. dedke, sosede in znance starejše tja kot danes. moja mama majhni, je bilo pa so se vsaj otroci dobro učili, da pa je bila ustanovljena 15. 9. 2006. delavka in skladiščnik), ostalo so Velikokrat je težko dobiti ljudi, ki generacije, da nam včasih odprejo sedem otrok in so vsi spali sko- ni bilo nobenega treba priganjati Predsednik Škofijske Karitas prostovoljci, ki jih je preko 600 in bi bili pripravljeni sodelovati v oči in pokažejo, da se imamo lah- Koliko razredov ste opravili in rajda po tleh, imeli so nekakšne za učiti se. Novo mesto je naš župnik Ciril letno opravijo več kot 28.000 pro- Karitas oziroma so starejši, ki ne ko prav lepo brez igrač, potrebu- kako je izgledala šola takrat? »kište«, ki so jih potem skrili pod Murn. Z njim smo se pogovarjali stovoljnih ur, če upoštevamo vse zmorejo vseh fizičnih del. Sveti jemo le ščepec domišljije in drug Štiri razrede na Dvoru, bila sem drugo posteljo. Ko so bili dovolj Danes živimo v dobi računalni- o delu te organizacije. obstoječe župnijske Karitas. Na papež Janez Pavle II. je rekel: »Ko- drugega. Včasih je bil že sam po- tri leta v četrtem razredu, ker sem stari, pa so morali od hiše za ka- kov in telefonov, s čim ste se Župnijski Karitas Hinje pa nas rajža velja«. jem prosti čas nekaj popolnoma bila skoraj vedno odlična … tri kšno »pestno« ali karkoli, da so pa včasih zamotili, ko je bila Od kdaj ste predsednik? redno deluje šest in več občasnih zaslužili. zima ali dež? drugačnega. Otroci so pomagali leta. Vsako leto smo se učili eno in Prvič sem bil imenovan okto- prostovoljcev, ki za svoje delo ne Kakšne vrste pomoči vse nudite? za ogrevanje. Področje, kjer pro- Ja nič, ne radia ne televizije ni pri delu doma, kjer so pač lahko, bra 2015 za dve leti in nato 2017 prejemamo nobenega plačila. Vrste pomoči so zelo različne. stovoljci opravijo ogromno dela, bilo … Zadnjič se mi je televizor sicer so tekali po vasi in kakšno še za štiri leta. Materialne pomoči se nanaša- pa so obiskovanja starejših in bol- pokvaril, sem bila čisto zmešana. ušpičili. Zvečer so običajno »padli Koliko župnij je zajetih? jo na pomoč v hrani, z oblačili, nih na njihovih domovih, v do- Včasih nismo imeli niti elektrike, v posteljo«, niso igrali igric in kle- Kaj je glavna naloga Karitas? V naši, novomeški škofiji je brezplačno izposojo invalidskih movih za starejše ali bolnišnicah. pri »lampi« sem štrikala in šivala, petali s tipkanjem, so si pa znali Že samo ime Karitas - Ljube- zajetih približno tretjina župnij, in medicinskih pripomočkov za Enkrat ali dvakrat letno pripra- otroci pa so se na peči učili ali za pripovedovati zgodbe in pri tem zen, pove, kaj je njeno bistvo. To kar je malo, če vemo, kako velike oskrbo bolnih in onemoglih, pa vijo družabno srečanje bolnikov mizo delali nalogo. gledati sogovorcu kar v oči. ni samo humanitarna, dobrodel- so potrebe. Žal so cela področja – tudi na druge artikle, ki jih ljudje in ostarelih s kulturnim progra- V 70. številki smo objavili pogo- na ali socialna ustanova, ampak dekanija brez ene same Župnijske darujejo – otroške vozičke, pripo- mom in pogostitvijo. Potem so tu Bliža se prihod treh dobrih mož. vor, ki sta ga s staro mamo Tere- je nekaj več. Vse, kar je cilj in na- Karitas (ŽK), a vem, da se tudi iz močke za dojenčke, igrače ipd. Fi- še praznična obdarovanja starej- So tudi vas obiskali, ko ste zijo Bašelj pripravili vnukinji Pe- loga Karitas, je zaradi in v imenu teh okolji obračajo po pomoč na nančne oblike pomoči zaobjema- ših (v božičnem in velikonočnem bili majhni? Kakšna so bila tra in Lucija Mrvar, tokrat pa smo Boga. To pa ne pomeni, da s svojo Škofijsko Karitas. V zagovor - ti jo plačilo najnujnejših položnic, času) in obdarovanja ob osebnih darila? se odločili za obisk gospe Ivanke dejavnostjo širimo vero v Jezusa stim, ki nimajo svoje ŽK pa je po- izredne pomoči ob naravnih ne- jubilejih starostnikov. Prostovoljci Takrat ni bilo ne Božička ne Kren iz Mačkovca, 94-letnice, ki Kristusa, ampak zaradi njega sku- trebno dodati vse nevšečnosti, ki srečah, pomoč pri nakupu šolskih sodelujejo tudi pri pripravi poči- Dedka Mraza, Miklavž je pa bil. dobro skriva svoja leta. Obiska- šamo pomagati vsem ljudem, ki so z ustanovitvijo povezane, in si- potrebščin v obliki vrednostnih tniških oratorijev za otroke in pri Enkrat vem, da je pod kozolcem la jo je Anja Gorenčič, učenka 8. a so v materialni ali duhovni stiski. cer najprej odpreti žiro račun in bonov izbranih knjigarn in pomoč izvedbi miklavževanj. Na neka- pri Gričkarjevih Miklavž nosil … razreda, in ji za našo rubriko za- In teh stisk je danes zelo veliko. plačevati vodenje, vsako leto daja- pri nakupu kurjave, kjer se odzo- terih ŽK izvajajo učno pomoč za Koliko je bilo otrok, vsak od star- stavila nekaj vprašanj. Poleg oznanjevanja in bogosluž- ti poročilo državnim uradom, vo- vemo z delnim plačilom nakupa socialno ranljive otroke, oziroma šev je nekaj prispeval, da je potem Sanja Nose Edina družinska slika, najmlajša hči je bila naknadno dodana na fotografijo. ja je karitativno delovanje enako diti včasih nemogočo birokracijo drv, kurilnega olja ali položnice organizirajo različne skupine bo-

30 ZIMA 2018 ZIMA 2018 31 INTERVJU INTERVJU disi za starejše, žene ali tiste, ki Kje dobite sredstva, kdo so do- ki, ki imajo mizerne pokojnine radi ustvarjajo in se srečujejo te- natorji? za 40–letno delo in so po smrti densko ali mesečno. Poleg sveto- Najprej lahko rečem, da lahko zakonca sami z vsemi stroški v valnih pogovorov na ŠK pa so upo- delimo tisto, kar dobimo. Največ zelo težki situaciji. Pri tem jih zelo Sh rjn  lž  rc rabnikom za laična svetovanja in sredstev, s katerimi nudi pomoč bremeni ogrevanje in še posebno Tokrat vam predstavljamo Iveka. Naš sogovornik je Ivek Samobolec, ki ga poznamo kot vsestranske- pogovore na voljo tudi prostovoljci ŠK, so sredstva z razpisov Funda- stroški upravljanja v blokih, ki so ga človeka, prijatelja z velikim srcem, kakršen je že od mladih nog. Prihaja iz Ljubljane. Svojo po- v njihovih lokalnih okoljih. Prav cije za invalidske in humanitarne neprimerno visoki. Na drugi stra- kojnino je prigaral po celotni Sloveniji, delal na vzdrževanju pretvornikov in oddajnikov, nazadnje na takšen način so prepoznane organizacije mestne občine Novo ni pa se kaže, da stiske izhajajo kar celih 23 let s svojim podjetjem. Suho krajino pa je spoznal na službeni poti. stiske mnogih, ki sicer sami, ne mesto in ministrstva. Potem so tu tudi iz medsebojnega nerazume- glede na težo stisk, ne bi zaproša- darovi, zbrani na nedeljo Karitas, vanja in ranjenih medsebojnih li za pomoč. sredstva, zbrana ob koncertu Kli- odnosov, pa tudi osebne ranjeno- Zelo ste aktivni v raznih društvih. Vedno ste ca dobrote in namenskih akcijah, sti, ki se včasih sprevrže v brez- pripravljeni nuditi pomoč, ne glede na to, Kakšne kriterije imate za dode- kot je »Otroci nas potrebujejo«, v izhodno tavanje, iskanje, ali pa kje in kateri od članov jo potrebuje. ljevanje pomoči, kdo se lahko kateri zbiramo sredstva za pomoč v pohlep in pomanjkanje sočutja Dejaven sem v Društvu upokojencev Žužem- na vas obrne? pri nakupu šolskih potrebščin. do soljudi. berk, sem član Turističnega društva Suha kra- Kriteriji so v naprej določeni in Številni so tudi posamezniki, ki jina. Sem človek, ki se brez dela počuti prazno. omogočajo, da do pomoči dosto- so še posebno darežljivi ob na- Kakšne situacije vas pri ljudeh Delam doma, pomagam sosedom, z veseljem pajo tako tisti, ki izpadejo iz jav- ravnih nesrečah, kot je bilo npr. v najbolj prizadenejo? pridem na pomoč tudi v društvo, seveda po nih oblik pomoči, ker minimalno letošnjem letu neurje s točo, ki je Če kaj, me najbolj prizadene tista svojih močeh. Letos smo ob občinskem pra- presegajo cenzuse in se soočajo s pustošilo v Beli krajini. Župnijske situacija, ko sam ne vidim rešitve zniku v društvu upokojencev organizirali med- prehodnimi stiskami, kot tudi ti- Karitas razpolagajo z darovi, zbra- in vem, da tudi pomoč s strani ŠK društveno tekmovanje v pikadu. Bilo je pestro sti, ki se soočajo z bolj dolgotraj- nimi v novembrskem in v adven- problema ne bo rešila. Včasih re- in hkrati zabavno. Sem družaben, veseljak, nimi stiskami, povezanimi npr. z tnem času (z adventnimi venčki, čem, da je to jama brez dna, a vem, rad se srečujem s številnimi prijatelji, skratka, boleznijo in posledično dolgotraj- voščilnicami, svečkami Karitas), da je stisko potrebno vsaj lajšati. pravijo, da sem pozitivna in družabna oseba. no brezposelnostjo, izgubami, ob s sredstvi, pridobljenimi na ob- Kateri kotički so vam še posebej pri srcu? katerih ljudje ostanejo sami in činskih razpisih, sredstvi 0,5 % Kaj bi še sami dodali, povedali? V Žužemberku mi je najlepši grad z okolico, se niso zmožni samostojno pre- dohodnine ter v nekaterih pri- Marsikaj je bilo v odgovorih že še posebej pa so mi ljubi bližnji gozdovi, kjer z užitkom nabiram gobe. Najlepše pa je tu, življati. Ob tem sem velikokrat že merih tudi z darovi, zbranimi na nakazano. Dodal bi morda še to doma, v Budganji vasi nad Krko. prejel očitek, da nekdo lahko iz- dobrodelnih koncertih, razstavah za vse, ki imamo srce in moč, da korišča Karitas in tudi druge hu- ipd., ki jih prostovoljci pripravijo upamo pomagati najbolj potreb- Se lahko na kratko predstavite: manitarne organizacije. To je res, na lokalni ravni. mestih je to težje. Glede na odzi- nim, da se še bolj zavemo Jezuso- Sem 67-letni upokojenec iz Ljubljane, dru- vendar imamo vsi omejitve zaradi ve prostovoljcev, pa tudi glede na vih besed: »Karkoli ste storili ene- gače pa sem iz Hrvaškega Zagorja. varstva osebnih podatkov, ker ne Kakšno pomoč ljudje največkrat število prošenj, lahko rečem, da so mu od teh mojih najmanjših bra- moremo dobiti niti podatka, da je potrebujejo? potrebe povsod, vendar so speci- tov, ste meni storili« (Mt 25,40). Prvi stiki s Suho krajino? nekdo še drugje zaprosil. Na dolgi Največkrat so stiske ljudi kom- fične glede na okolje. Pri vseh stiskah pa se moramo Suho krajino sem spoznal, ko sem delal in rok pa se to prosilcem ne bo ni- pleksne in so tako materialne kot zavedati, da jih ne Karitas, ne dru- montiral velike peči. Bil sem v Iskri v Žužem- koli pisalo v dobro, ker bo slej ko tudi nematerialne. Predvsem v Ali se vam zdi, da je v Slove- ge socialne in humanitarne usta- berku in tudi v podjetju Novoles Straža. Kraj Načrti v prihodnje? mi je bil zelo všeč. Želim si, da bova z Lojzko še dolgo uživala v prej prišlo na dan njihovo početje. primeru naravnih nesreč, ko so niji oz. Škofijski Karitas preveč nove, ne država ne bodo rešile. Vsi tem prelepem okolju. Želim tudi, da bi se dobro Kjer je ŽK, naj se prosilci najprej škode gmotne, se trudimo, da pomoči potrebnih? skupaj pa vseeno lahko lajšamo Kje živite in kako vam je všeč kraj? razumeli s krajani, prijatelji in da bi složno so- obrnejo na njih. Če določena ŽK je pomoč čim hitrejša in kon- stisko ljudi in naredimo nekaj Po meni znanih podatkih je go- Leta 1991 sem prišel v Budganjo vas in obno- delovali zato, da bo življenje lepše in bogatejše. ne more rešiti problema oziroma kretna in s tem tudi čim bolj tovo preveč ljudi, ki potrebujejo po- dobrega za vse, ki so potrebni po- vil hišo, kjer sem še sedaj. Živim z življenjsko n Slavko Mirtič nima možnosti pomagati, potem učinkovita. Sicer pa ljudje iščejo moč. V to sem prepričan, ker vsak moči in pričakujejo našo pomoč. sopotnico, z ženo Lojzko, in uživam v prelepi Foto: Urednik prošnjo s priporočilom posreduje oporo v težkih osebnih stiskah, mesec enkrat oziroma dvakrat Zato bodimo odprti in podpirajmo naravi nad reko Krko. Hišo imam še v Ljublja- ŠK NM. Za pomoč lahko zaprosijo ko se čutijo osamljeni, ponižani, obravnavamo po 20 do 30 in vča- vse dobrodelne akcije. Teden Kari- ni na Lavrici. vsi, ki se znajdejo v težki situaciji zavrženi, z velikimi občutki kriv- sih še več prošenj za finančne obli- tas naj ne bo samo teden, ampak in sami ne vidijo rešitve. V vseh de, jezni, razočarani, z odvzetim ke pomoči. Stiske so zelo različne vsak dan. Vsem, ki se trudite za Večkrat in vsakič , ko smo se srečali in obujali primerih gotovo ne bo tako reše- dostojanstvom … Na njihove sti- in temu primerna je tudi pomoč. dobro in pomagate ljudem v sti- tradicionalno kračevanje pri Korenovih ali no, kot nekateri pričakujejo. Zgodi ske se odzivamo z materialnimi Velikokrat so pričakovanja preve- ski, naj Bog obilno povrne. Puclju, smo spoznali vašo družabnost, do- se tudi, da v nekaterih primerih oblikami pomoči, finančno, pred- lika, a vseeno se najde vsaj delna Zahvaljujem se župniku Cirilu brosrčnost in veselje, ki ga delite s prijatelji. ne bo sploh nobene pomoči. Veli- vsem pa osebno – tako da si vza- rešitev. Kljub omejenim zmožno- Murnu za tako izčrpne in zani- Tak sem po naravi in lepo mi je v družbi pri- kokrat bo potrebno kakšno poja- memo čas zanje, jih poslušamo, stim pa se trudimo, da ljudem nu- mive podatke. Upam, da se bodo jetnih in poštenih ljudi. snilo in dokazilo s strani prosil- sprejemamo. Ljudje si želijo biti dimo toplo besedo, sočuten spre- naših bralcev dotaknile vaše be- ca in tega naj nihče ne jemlje kot slišani, razumljeni in ponovno jem in razumevanje. In prav za sede in bodo razumeli, da ne gre preverjanje njihovega stanja. Vsi začutiti svoje dostojanstvo. slednje so ljudje izjemno hvaležni. samo za finančno plat pomoči, se morajo zavedati, da smo zave- ampak mnogo stisk lahko olaj- zani zakonodaji v naši državi in Ali je več pomoči potrebnih na Kje vidite vzroke za pomanjka- ša prijazna beseda, stis roke, ob- je to potrebno spoštovati. Zave- podeželju ali v mestu? nje in stiske teh ljudi? jem, tolažba. To pa lahko stori damo pa se, da so stiske številč- V tem primeru je zelo različno. Vzrokov za to je gotovo več. Veli- vsak, saj bomo morda že jutri mi ne in se kljub naši želji pomagati Na podeželju si ljudje znajo tudi kokrat je to zaradi brezposelnosti, potrebovali tako pomoč. vsem, žal ne bomo zmogli odzvati medsebojno pomagati, še poseb- bolezni, raznih nesreč in podob- n Irena Blatnik na stiske vseh. no, ko gre za kurjavo in oskrbo, v no. Srečujemo se s posamezni- Foto: Osebni arhiv

32 ZIMA 2018 ZIMA 2018 33 KULTURA KULTURA

Gregor Mali: »Mutavka« v žužemberškem gradu ŽUŽEMBERK, Nedeljski večeri običajno že dišijo po delavnem Stavče vasi, Jože Pečjak, so prikazali odlične ponedeljku, zato jih je najbolje zapolniti s pri- igralske sposobnosti. Pohvala velja tudi ekipi TI VRT jetnimi dogodki. Gledališka skupina s Krke je iz ozadja: Anki Kandus, Metki Uršič, Vojtehu pred polno grajsko dvorano zaigrala komedijo Hočevarju, Franciju Koželju, Maji Peterlin in DEHTEČI Projekt Oskrba Suhe krajine z vodo gre h koncu. le literarnih del, ampak čutimo tudi veliko etično Vojmila Rabadana v priredbi in režiji Marja- Boštjanu Žgajnarju. Evropski, stoletni, najpomembnejši za Občino Žu- poslanstvo.« ne Hočevar. Mutavka, tako je bilo igri naslov, Življenje je marsikdaj neprijazno, zato si z O žužemberška zemlja sveta, žemberk bo povezal več občin, številne kraje in ti- V črtici Dež gre je pisateljica orisala, kako je v Suhi je navdušila gledalce z besedno in situacijsko veseljem ogledamo kaj zabavnega, prijetnega, skrivnostnih biserov si žar, soče domov, v katere bo pritekla ta življenjsko naj- krajini v sušnem času začelo deževati. V takih tre- komiko, čemur so bili dokaz nasmejani obra- ki nas sprosti in razvedri. Tako vsaj za nekaj najlepše cvetje---mlada leta pomembnejša tekočina – VODA. nutkih so se slišale prošnje, da ne bi bilo toče, da bi zi obiskovalcev, ki smo več kot zadovoljni za- ur pozabimo na težave, ki nas bremenijo in se položil sem na tvoj oltar. V spominih starejših Suhokranjcev še živijo po- se v posode nateklo čim več vode in da bi dež dodo- puščali dvorano. prepustimo gledališkim užitkom. dobe, kako smo iz Krke v vedrih nosili vodo, ob njej bra napojil zemljo za obilnejšo rast. Zato bomo za Igralci Anica Kozinc, Mateja Jere Grmek, n Magda K. Hočevar napajali živino in prali perilo… Voda je bila drago- Ti pila si ljubezen mojo, bralce Suhokranjskih poti objavili odlomek iz črtice Robert Škufca, Damjan Zajc in naš rojak iz Foto: V. Kostevc cena. Že majhni otroci smo vedeli, da je treba z njo bridkosti, radost in gorje; Dež gre, dodajamo pa še nekaj podatkov o avtorici. ko gledal sem krasoto tvojo, varčevati in se je ne sme uporabljati brez potrebe. podaril tebi sem srce. Starši so nas z njiv pošiljali po vodo v bližnje stu- dence. Kako je bila mrzla in bistra ! IRMA MARINČIČ OŽBALT seje rodila leta 1926 v Nova knjiga Sonce in sence Znana Suhokranjka dr. Irma Marinčič Ožbalt – Žužemberku, diplomirala iz slovenskega in an- Ko zarja zadnja v noči tihi Sekutarjeva, iz Žužemberka, živeča v Kanadi, je v gleškega jezika s književnostjo. Živela je v Slove- V nedeljo, 23. septembra, je pesnica, pisatelji- predstavila svojo novo knjigo. Sonce in sence. ugaša tebi za goro, zbirki črtic Dež gre prikazala tujino in domače kra- niji, Avstraliji, od leta 1966 pa v Kanadi. Napisala ca in nekdanja učiteljica razrednega pouka na Iz njene že četrte knjige, v kateri so številne molitve vroče, srčni vzdihi je. Svet Amerike je brez osebnih poudarkov, dogod- je več del (Mrzle peči, Dež gre, Anka, Mavrice ) žužemberški osnovni šoli v gradu Žužemberk nove pesmi, gazele, haikuji, prepletenimi z iz duše zate vro v nebo : ki iz Žužemberka pa so polni nežnosti, čustvene in in prevedla nekaj knjig iz slovenščine v anglešči- vmesnimi proznimi utrinki, je pesmi interpre- srčne bližine ter globoke prizadetosti. no ter obratno. Leta 2012 je OŠ Žužemberk izda- tirala slovenska gledališka in filmska igralka Žužemberk, ti vrt dehteči, Prof. Jože Škufca je v spremni besedi zapisal: la zbirko njenih črtic Materina dušica—slike iz Zvezdana Mlakar. V prijetnem jesenskem ve- Vrtnar naj večni čuva te, »Posebna sreča je, da imamo pisatelje dveh do- spomina, ki jih je ilustrirala akademska slikar- čeru je ob kulturnem programu, ki ga je srčno napaja v neminljivi sreči, movin. Tako lahko po svetu in doma s ponosom ka Zagorka Simić. povezovala njena sestra Lilijana Hrovat, so še nezgod, bridkosti varuje ! predstavljamo, prepoznavamo in spoznavamo ne n Mag. Jelka Mrvar posebej lepo izvenele pesmi njene mame Iva- ne Škrbe in pevke Tjaše Primc. Knjigo je z več- nimi Evami obogatila priznana slikarka Irena IRMA MARINČIČ OŽBALT: Polanec, uredil pa jo je Jože Zupan, slavist in Slikarka Irena Polanec z Magdo sodeluje že vr- nekdanji ravnatelj šentruperske osnovne šole. sto let V zgodbah piše o svojem življenju, težki Parki- Dež gre – odlomek sonovi bolezni in upanju. 2015 zbirko voščil za vse priložnosti, leto dni Takih nasilnih nalivov dolenjski kmetiči niso marali, pa če so še tako Za staro mamo so stali potniki: teta, Silvo in jaz. Majhen tramvaj. Magda Kastelic Hočevar je leta 2012 je izda- kasneje je izšla njena druga pesniška zbirka sključeno in ponižno hodili za procesijami in prosili za dež v sušnem Vsi smo silili proti oknu k stari mami. Kajti dvoje drugih okenc, tisti, Prepolna dvorana in navdušeno občinstvo la prvo pesniško zbirko Čas zrelih trav, leta Ptice upanja. obdobju. ki sta gledali na Kadunčev vrt, je bilo popolnoma zaraslih z vinsko trto »Nič ni s takim dežjem, vse zdere in se izgubi povrhu,« so rekli,« in skoznji nisi videl drugega kot zeleno svetlobo. pohlevnega dežja je treba, vsaj eno noč, celo noč…« Podnevi je bilo treba Od časa do časa je pridrvela v hišo Ana, tetina pomočnica. delati in v vročini se je mimogrede skuhala kakšna nevihta. A so prišli »Sem nastregla še en škaf, pa eno vedro!« Saška Strnad v Žužemberku nalivi, o, so prišli, navadno prav sredi belega dneva. Včasih so prine- Izpod kapa je kovinasto pelo v posodo, ki jo je pravkar zamenjala. sli tudi točo, hudo točo, ki je vse uničila, vse, od Pri hiši ni bilo tekoče vode, še kapnice ne. Vodo je Čarne, ki v prekmurščini ponazarja čarobnost, magičnost, mene pa je spomnil na jed »chili con car- koruze in pšenice, orehov in sadja. Ana nosila v škafu na glavi, včasih iz Štravsove, ne«, saj so se mi ob poslušanju zvokov besed iz različnih smeri v popolni temi dvignile kocine na ro- A doma, v naši hiši je bilo med nalivom pri- včasih iz Kmetove kapnice, največkrat pa iz Biča, jetno, varno, toplo. Silvo, ki je mimogrede našel kah, prav tako, kot bi pojedel pekoči feferon. Tudi občutek tega dogodka je ostal v meni še dolgo v noč. studenca globoko doli pod strmim Klekom. Voda je primero, je rekel :« Lej, se gremo spet tramvaj!« bila dar božji v teh suhokranjskih predelih. Čeprav Počivam / brez besed / sama / brez misli / v vek sprosti, vklopi svoja čutila, posluša in sliši. vsi tujci. Prav, da imamo vpogled v svetovno Stara mama je stala v tramvaju spredaj, bila je sredi trga, globoko doli pod strmimi bregovi in tišini / zato me ne ogleduj kot nekakšnega Tu pride do izraza moč besede. Do zdaj smo bili literaturo, kaj pa domači avtorji? Ali jih ni ali je za sprevodnika. Pokončna ženica, lepe postave odsekanimi skalami pod gradom, tekla mogočna, hrošča. Tako piše v pesmi Skrivaj, v svoji pe- vajeni poslušati poezijo tudi z očmi, to pa je bila morajo svoje umetnine izdajati v samozaložbi, še pri osemdesetih letih, čeprav je imela desno zelena Krka. A Krke nismo pili. Tudi za kuhanje je sniški zbirki Čarne. To je že drugi ciklus pe- za nas povsem nova izkušnja. Predvsem zame, tako, pod roko? A ...? Pa sem se spomnil dveh nogo trdo, hromo od kapi. Stala je pri oknu, ki niso radi uporabljali, razen v najhujši suši. Takrat smi Saške Strnad. Prva zbirka je izšla marca ki sem vajen vse dogodke spremljati aktivno, z ciklusov Saške Strnad, ki sta zagledala luč v je gledalo prek Štravsove gostilne proti križišču leta 2014 z naslovom Beneška čipka, v kateri vsemi čutili naenkrat in na vso moč. temi domače literature. Ni vse tako temno, še ob kapelici in še naprej proti trgu. so jo ljudje razvažali v okoliške vasi v dolgih so- so ujeti trenutki, doživljaji, spomini in sreče- Lepo, literatura domače avtorice. Ko sem ne- imamo umetnike, ki polnijo naše knjigarne! »Jej, jej, gre, gre.« dih, pritrjenih na težke , škripajoče vozove. Je pa vanja v Benetkah. kega dne, pred kratkim, hodil po večjem me- Tako mineva čas. Govorila ni dosti; odkar jo je zadela kap, so se Ana hodila na Krko prat. Težki škafi mokrih rjuh ji besede nerade urejale v smiselna zaporedja, po bregu navzdol, pa še težji nazaj v strmino. Ani- V soboto, 9. junija, je v žužemberškem gradu, stu v Sloveniji in si ogledoval znamenitosti, Skočim vanj in nato spet ven. čeprav ji je razum ostal bister ko rosa. Čudno, no perilo je bilo njen ponos, vedno belo kot sneg. s pomočjo članov Kulturno-prosvetno in špor- predvsem naslove trgovin, lokalov in kultur- Vsaj do naslednje postaje. če pa je molila rožni venec ali z visokim sopra- »Čabra v drvarnici je že skoraj polna!« poroča tno rekreativnega društva slepih in slabovidnih nih spomenikov, sem z velikim razočaranjem Pravi Saška. Kje bo naslednja postaja? »V nom pela stare cerkvene pesmi, se ji ni nikoli Ana. Oči so se ji svetile od sreče pod nazaj zavezano »Karel Jeraj«, pripravila recital pesmi iz svoje- opazil, da v teh imenih in naslovih skoraj ni Moderni galeriji.« Kaj pa mi, bomo Saško Str- nič zapletlo. rdečo ruto. Kaj zato, če je že vsa premočena od ga drugega ciklusa pesmi z naslovom Čarne. več slovenskih besed. Slab občutek je popravil nad v naših krajih še kdaj slišali, morda vide- S strahom je gledala, če se bodo curki dež- skakanja pod kap in v drvarnico! Kolikor škafov To je bila krstna uprizoritev in velika čast za ogled izložbe ene od knjigarn. Naslovi knjig li? Kdo ve. Čakamo, saj potrpežljivost je božja ja spremenili in se pomešali s točo. Po navadi vode bo v čebru, toliko manjkrat bo treba po vodo naš kraj. Izvedba je bila pripravljena v popolni so slovenski, sem in tja kakšna tujka z ipsilo- mast. In se obrestuje. se niso. v Bič. Še k Štravsovim ne… temi, v grajski kletni dvorani , saj v temi se člo- nom vmes. Potem pa razočaranje! Avtorji so n Miran Jenko

34 ZIMA 2018 ZIMA 2018 35 KMETIJSTVO KMETIJSTVO ZDRAVSTVENI KOTIČEK Podnebne spremembe in travinje Varovanje črede z visokimi To, da se dogajajo podnebne spremembe, je va pasja trava je odlične kakovosti in tudi na najbrž jasno vsakemu. Predvideva se, da se otip zelo mehka. Zanimanje za tako travo je premičnimi varovalnimi bodo še naprej dogajali ekstremni vremenski zelo veliko. Zelo zanimive so trave, ki imajo hi- dogodki. Mnogokrat se kmetje sprašujemo, ter razvoj in jih prenesejo iz območja Alp, kjer elektromrežami kako naj kmetujemo, da se bomo izognili ve- rastejo nad 3000 m nadmorske višine. Take čjim škodam. Največjo skrb predstavlja dvig trave so sposobne preživeti v slabših rastnih Velike zveri: rjavi medved, volk in evrazijski pastirskimi psi. Zahteva varovanje črede z vi- ris so del našega okolja. Območje pojavljanja sokimi premičnimi varovalnimi elektromre- temperatur na zemlji in njihove posledice. V razmerah, z žlahtnjenjem pa jim izboljšujejo Šmihelska c. 14, 8000 Novo mesto Tel: 07 373 05 85, 051 687 817 medveda in volka je določeno z zakonodajo. žami se izvaja pod določenimi pogoji, in sicer razmislek navajam nekaj raziskav, ki jih izva- krmno vrednost. Tel: 07/373 05 70, fax. 07/373 05 90 E-pošta: [email protected] Na območju KGZS – Zavod Novo mesto je to je določena minimalna višina elektromreže, jajo na inštitutu Gumpenstein (Avstrija) v okvi- Naše travne mešanice temeljijo na ljuljkah, Splet: www.kmetijskizavod-nm.si Splet: www.kmetijskizavod-nm.si ru podnebnih sprememb. Inštitut se ukvarja z ki slabo prenašajo sušo in mrzle zime. Mogoče območje omejeno na severu z avtocesto Lju- ki naj bo vsaj 160 cm. Le dovolj visoka elektro- raziskavami na področju pridelave krme, žlah- bodo na naših travnikih in pašnikih v bodo- Zelo zanimivi so poskusi za dvig biološke bljana – MP Obrežje, na jugu pa z reko Kolpo. mreža varuje živali in prepreči, da bi jo zver pregaženost travne ruše. Postavitev premič- tnjenja trav, prehrane govedi in prilagajanja če sejali namesto ljuljk trave, ki so zdaj zara- pestrosti na travinju. Preizkušajo in razmno- Vse tri vrste velikih zveri so aktivne predvsem preskočila. Živali je potrebno zjutraj izpustiti nih elektromrež znotraj pašnika načrtujemo travinja na podnebne spremembe. di slabih krmnih lastnosti manj razširjene, a žujejo ivanjščice, zvončnice, kamilice, več ponoči, prav zaradi tega je varovanje rejnih ži- iz nočne ograde, zvečer pa jih ponovno zbrati stran od neposredne bližine zaraščenih povr- Na inštitutu imajo zastavljene dolgoletne dobro prenašajo sušo. Poskuse v zvezi s pod- vrst detelj in ostale rastline. V travnike naj vali pomemben preventivni ukrep, s katerim na pašniku in zapreti v ogrado. Električni tok šin (rob gozda, grmovje), saj vemo, da velike poskuse s področja travništva in pašništva. nebnimi spremembami izvajajo s specialno bi vključevali rastline, ki jih s krmnega vidi- lahko ohranjamo pašništvo na območju nji- z napetostjo vsaj 5 kV mora biti 24 ur na dan zveri raje napadajo iz zavetja. Pri postavitvi Uvajajo in žlahtnijo tudi trave in detelje, ki so opremo, s katero simulirajo podnebne spre- ka gledamo kot plevele, a so z vidika biološke hove prisotnosti. Največ škode naredijo zveri prisoten v elektromreži, tudi ko živali ni v njej. premične ograde imejmo v mislih, da se čre- odporne na sušo. Take trave so običajno manj membe in njihov vpliv na rast travinja. Pose- pestrosti koristne. na drobnici, predvsem na drobnici, ki se pase V nasprotnem primeru bi velike zveri izgubile da lažje premika znotraj ograde, če je le-ta bolj kakovostne za prehrano živali. Zato so prav ben problem predstavljajo škodljivci, ki zdaj Na njivah izvajajo poskuse s sirki, kate- nezavarovano. V letošnjem letu so po podat- strah pred bolečino in bi vdrle v ogrado. Pre- okrogle oblike, oziroma je postavljena tako, da pri teh travah s selekcijo izboljšali njihove kr- živijo v ravnovesju s travinjem in se ob dvi- rih pridelki po količini in kakovosti zaosta- kih g. Černeta iz Zavoda za gozdove Slovenije mična ograda naj ne bo daljša od 500 metrov. ni ostrih kotov. Paziti je potrebno tudi na vi- mne lastnosti. Tako so vzgojili pasjo travo, ki gu temperatur močno razmnožijo in ogroža- jajo za koruzo. S podnebnimi spremembami (vir: www.24ur.com/novice), do konca av- Pri daljših ogradah pride do izgubljanja toka šino travne ruše pod elektromrežo; le-ta naj zelo hitro raste in je zelo odporna na sušo in jo rast trav. Vsekakor predstavljajo podnebne pa lahko sirki postanejo zelo pomembna kr- gusta zaznali 111 napadov volka na rejne živa- in s tem postanejo elektromreže neučinkovite ne bo višja od 10 cm, širina pokošenega pasu daje odlično krmo. Pasja trava sicer zelo hitro spremembe bolj kompleksen problem, kot si mna rastlina. li, in sicer v 80 primerih na drobnico, v 24 na in manj varne za rejne živali. Poskrbeti je po- naj bo 1m. Le na ta način lahko preprečimo, ostari in take krme živali ne jedo rade. Njiho- to trenutno predstavljamo. n Stane Bevc govedo in 8 na konje in osle. Prav zaradi tega trebno tudi za pravilno ozemljitev, zato vam da bi visoko rastje povzročalo kratke stike in so rejcem travojedih živali na območju poja- svetujemo, da v zemljo zabijete tri pocinkane s tem padec napetosti v elektromreži. Vseka- vljanja velikih zveri v okviru ukrepa KOPOP iz cevi dolžine 2 metrov na medsebojni razdalji kor pa ne smemo pozabiti na pravilno napete PRP 2014–2020 na voljo tudi podpore, in sicer enega metra. Cevi naj bodo povezane s pocin- elektromreže, kajti le te zagotavljajo ustrezno Prva penina v Suhi krajini za plačilo dodatnih stroškov zaradi varovanja kano žico. Za ozemljitev pa lahko izberemo višino in tako varujejo predvsem drobnico ozi- črede. Operacija se izvaja v treh zahtevah, in tudi 10-12 - metrski pocinkan valjanec, ki ga roma druge rejne živali. V družini Jožeta Gnidovca je vinogradništvo že Mogoče se sliši malce nenavadno, v kleti Jo- sicer varovanje črede z visokimi premičnimi namestimo v zemljo na globino 80 cm in pove- dolgoletna tradicija. Jožeta Gnidovec iz Velike- žeta Gnidovca v Soteški gori so nastale prve pe- varovalnimi elektromrežami, varovanje čre- žemo z aparatom. Obvezen ukrep je tudi redno n Anja Mežan, specialistka za živinorejo ga Lipovca naši bralci in bralke dobro poznajo, nine v Suhi krajini. Sončna lega v Soteski, pa de ob prisotnosti pastirja in varovanje črede s premeščanje ograd, kajti le tako preprečimo KGZS – Zavod NM saj se med drugim ponaša z več deset nazivi tudi hladnejše dolenjsko podnebje kličejo po šampiona na dosedanjih suhokranjskih in penečih vinih, ki imajo tu gotovo več možno- drugih ocenjevanjih vin. Vinogradnik po duši sti pridelave grozdja v kvaliteti, primerni za pe- in srcu, poln energije, entuziazma in optimiz- nine. Prva ideja o penečih vinih je nastala leta ma dosega cilje, saj globoko ceni vinsko trto 2015. Sprva malo za pokušino in za prijatelje. Rak, bolezen sodobnega časa in vino. Živi in dela na srednje veliki kmeti- Dolgoletno željo je Jože udejanil s sorto zwei- Leta 2014 je za to obliko raka dojk zbolelo boleča bula v predelu dojk ali pazduh. Značil- Poleg programa DORA poznamo še neprofi- ji na Ajdovški planoti. Opravil je tudi začetni gelt. » Je rdeča penina z 11,5 % alokoholne sto- okoli 1300 bolnikov, od katerih predstavlja na je tudi vdrta koža ali bradavica. Pojavi pa tno organizacijo EUROPA DONNA. Tam se pove- tečaj 1.stopnje za sommelierja in tako še bolj pnje, 16g neprevretega sladkorja in 7,1 g kisline,« moška populacija le 1%. Tipično se pojavlja se lahko krvav ali bister izcedek iz bradavice. zujejo bolnice z rakom dojk (tiste, ki so ozdra- spoznava vinsko kulturo ter slovenska vina. pove Jože in doda, da ima njegova penina nežen predvsem pri ženskah, ki so stare med 50 in Kot smo že omenili, se karcinom pojavlja vljene, kot tudi tiste, ki so še v procesu zdra- vonj po grozdnem jagodičju. Čar penine pa so 69 let. Pogosteje se pojavlja pri ženskah, ki so predvsem v obdobju med 50. in 69. letom sta- vljenja) in si med seboj delijo izkušnje, mnenja tudi mehurčki, ki pivca nežno božajo po grlu. bile stare 30 ali več let ob prvem porodu, pri rosti. Takrat so ženske vključene v državni pre- ter si dajejo podporo. Hkrati informacije deli- tistih ženskah, ki sploh niso rodile ali imajo sejalni program DORA. Povabljene so tudi na jo tudi s širšo družbo, predvsem ozaveščajo in manjše število otrok. Rak dojk se pojavlja po- preventivno mamografijo in zanjo ne potrebu- poudarjajo pomen ustreznega pregledovanja Gliha in prvi predsednik društva Peter Lavrič. gosteje tudi pri ženskah, ki so jemale kontra- jejo napotnice in ni potrebnih dodatnih plačil. dojk. Njihov cilj je zagotoviti enake možno- Prva Jožetova penina se ponaša tudi z laska- cepcijske tablete. Kaj pa mamografija sploh je? Mamografija sti za zgodnje odkritje bolezni ter takojšnje in vo oceno, saj je na VINIS-u v Gornji Radgoni leta Zgodnje spremembe, ki so sumljive za na- je rentgensko slikanje dojk in jo uvrščamo med učinkovito zdravljenje. 2017 prejela zlato medaljo. Vinogradnik Jože je stanek raka dojk, odkrivamo z rednim sa- najzanesljivejše metode za prepoznavanje ra- V podporo in v namen ozaveščanja pomena v lanskem letu na ocenjevanju ob Tednu cvička mopregledovanjem. S samopregledovanjem kavih sprememb. Postopek je sam po sebi malo najpogostejše oblike raka pri ženskah si lahko prejel dve zlati medalji za traminec in zwigelt. pričnemo po 20. letu. Takrat je naše telo že iz- neprijeten, medtem ko je uspešnost postopka v mesecu oktobru pripnemo roza pentljo, ki Kot ambasador zweigelta v Društvu suhokranj- oblikovano in ne pričakujemo več večjih spre- visoka. Pri slikanju se dojke stisne med dve kaže na sofisticirano podporo bolnicam, bo- skih vinogradnikov čuti posebno čast in hkrati memb, hkrati pa dojke že imajo svojo obliko plošči. Dojka je tako sploščena približno pol dočim bolnicam in že ozdravljenim ženskam. Penina zori kar dve leti, predno ga pripravi dolžnost promovirati dobra vina. in velikost, ki jo dobro poznamo. Pregledujemo minute. V tem času naprava poslika dojko iz Rak je bolezen sodobnega časa in ga trenu- na polnjenje. To delo opravi v Štanjelu, kar še Ja, tudi v Suhi krajini se premika. Verjame- se enkrat mesečno. Najbolj primerno je, da to treh smeri. Kasneje rentgenolog pregleda sliko tno še ne znamo preprečiti. Poznamo le po- dodatno finančno podraži pridelavo. Pridela- mo, da še zdaleč niso pokazali vsega in da bo počnemo nekje 7. do 10. dan po menstruaciji. in ugotavlja, ali so v dojki sumljive spremem- stopke, s katerimi ga poskušamo zgodaj odkri- va zahteva ogromno vinogradniškega znanja v prihodnje še več prijetnih presenečenj, pred- To počnemo vedno na isti dan v mesecu, vse do be. V primeru, da so vidne sumljive spremem- ti in zdraviti. Možnost ozdravitve pa je veliko pa tudi izkušenj, a dodana vrednost pri pene- vsem pa poguma in podjetnosti. Veliko uspeha menopavze. Po menopavzi pa si ženska sama be, bolnico napotijo na nadaljnjo obravnavo, večja, če je rak odkrit pravočasno. čih se vinih je velika. Za Gnidovcem sta prve in dobrih vin ter penin še naprej! določi dan v mesecu, ko bo dojke pregledovala. če pa vidnih sprememb ni, žensko zopet pisno n Petra Judež, dipl. med. sestra korake vzorčne penine naredila tudi Slavko Foto: Slavko Mirtič Pozni znaki raka dojk so trda, grčasta, ne- povabijo na pregled čez 2 leti. Zdravstveno vzgojni center (ZVC)

36 ZIMA 2018 ZIMA 2018 37 SUHA KRAJINA, TU IN TAM JUBILANTI Suha krajina, tu in tam Jubilanti - 90 let Prenovljeni Laura bar Ga. Ivanka Škrbe Ga. Kranjc Neže iz Velikega Lipja 10.11. je svoj rojstni dan praznovala ga. Neža Kranjc iz Velikega Lipja. Rojena je bila v Hinjah v družini s sedmimi otroki. Moža Alojza je spo- znala v Hinjah in kmalu sta se poročila in zaživela v Ljubljani. V zako- nu so se jima rodili štirje otroci, dva sta žal pokojna, ostala sta ji le še hčerka Danica in sin Branko. Gospa Nežka ima šest vnukov in sedem pravnukov. Z možem sta začela obnavljati staro domačijo, da se v naj- lepših letih preselita na Dolenjsko. Tako je leta 1990 prišla v Veliko Li- Besedilo: urednik Foto: S. Mirtič pje in uživala svojo zasluženo upokojitev. A leta 2012 ji je ponagajalo 4. oktobra je 90 let dopolnila tudi ga. Ivanka Škrbe z Baragove ceste v zdravje in odločila se je, da zadnja leta preživi v oskrbi DSO Ribnica. Ob Cesta pred zimo asfaltirana Žužemberku. Rojena je bila na veliki kmetiji v Dolnjem Podšumberku. njenem visokem jubileju smo jo Družini s štirimi otroki je zgodaj umrla mama. Ivanki je bilo komaj obiskali v DSO Ribnica predstav- osem let. Ko je leta 1960 v Žužemberku vrata odprla tovarna Iskra, je niki KORK Žužemberk in župan bila med prvimi zaposlenimi. Po 10 letih dela v Iskri je nastopila delov- občine Žužemberk g. Franc Šku- no mesto kuharice na OŠ Žužemberk. Zaradi bolezni moža je pustila fca s sodelavci. službo in se bolj posvetila njemu, pozneje tudi vnukoma. Ima namreč n Alenka Sajovec tri hčere, ki so med seboj zelo povezane. Vse so v pedagoškem poklicu in vse zaposlene v domači osnovni šoli. Župnijska Karitas Hinje je 8. 11. Pred skoraj četrt stoletja je izgubila moža. Praznino so ji zapolnile 2018 v domu starejših občanov v Sredi novembra so slovesno odprli nedavno tega povsem prenovljen lokal hčere, zeta in vnuka. Starejši hčeri sta si ustvarili svoja domova in se Ribnici ob 90-letnici rojstva obi- Laura bar na Dvoru, ki se odslej ponaša s svežo, moderno podobo, obenem odselili. Zdaj živi skupaj z najmlajšo hčerjo, ki zanjo lepo skrbi. skala gospo Nežko Kranjc iz Veli- pa je s preureditvijo postal celo nekoliko prostornejši. Suhokranjska gostin- Ga. Ivanka ima pesniško žilico in že v Iskri je kovala verze za različ- kega Lipja in ji zaželela še veliko ska scena je z obnovljenim lokalom nedvomno pridobila, vse pa je odvisno ne prireditve. Še vedno rada pesni in nastopa. zdravih, veselih in zadovoljnih tudi od nove gostinke Tanje Hrastar (na sliki desno), ki bo skušala dogajanje V petek, 7. oktobra, smo ji šli voščit: župan Občine Žužemberk s so- let. Z veseljem smo se pogovarjali o letih, ki smo jih skupaj vsaj obča- in ponudbo popestriti in jo prilagoditi gostom lokala. delavcema in predstavniki Društva upokojencev ter KO RK Žužemberk. sno preživljali. Čas je zelo hitro minil v prijetnem druženju in tudi ob Za obloženo mizo smo z zanimanjem prisluhnili spominom slavljenke, obljubi, da se pred božičem zopet srečamo. n Člani ŽK Hinje Suhokranjski vodovod in izgradnja kanalizacijskega sistema je krepko se- skupaj zapeli zdravico in ji zaželeli, da se ponovno srečamo čez 10 let. Prvi sneg gla v vsakdanje življenje vaščanov Jame. Cesta do Dvora je bila v jesenskem n Ida Kastelic času neprevozna in tudi neprehodna. Izvajalci so imeli velike težave pri iz- gradnji, zato je veselje občanov tik pred zimo toliko večje. Cesto so izvajalci G. Franc Blatnik iz Hinj pred kratkim asfaltirali in je že prevozna. Slovo starega leta Gospod Franc Blatnik iz Hinj je 24. 11. 2018 praznoval 90-letnico rojstva. Dan Predno bi vas družba, tako lepo tukaj zbrana, pozdravil, pred tem smo ga člani župnijske Karitas Hinje obiskali na domu. Slavlje- dovolite, bi se vam najprej predstavil. nec je bil kljub letom in tudi oteženi hoji vesel našega obiska. Z nami je Srečanje turističnih društev Četudi vem, da me prav dobro vsi poznate, skupaj z ženo, s katero sta letos obhajala že 60-letnico skupnega življenja, saj čez celo dolgo leto sem delil darove vam bogate. obujal spomine na svoje življenjske poti, na vse tegobe in nesreče, ki jih v A nocoj, ko zadnja ura teče meni, njegovem življenju ni manjkalo. Tako je srečanje v prijetnem vzdušju zelo se za ubogo staro leto nihče več ne zmeni. hitro minilo. Obema zakoncema želimo zdravja in nasploh vse dobro, da Lahko bi malo se mi poklonili, bi jima v tem njunem pozitivnem duhu življenje teklo naprej. saj ga na moj račun boste še večkrat pili. n Člani ŽK Hinje Kaj se ve za leto mlado, morda imelo čisto drugo bo navado. Ja, vsem ustreči res ni bilo mogoče, saj želja ste imeli kot poleti toče: punce rade bi može dobile, žene bi se rade ga rešile; fantje bi vsak večer v posteljco skočili, da bi se pri ljubicah sladkosti naužili. Zdaj je konec z mano - le še grob me čaka, Dočakali smo prvi letošnji sneg. Snežinke so ponoči, 18. novembra, malo vanj bom legel - uboga stara spaka. presenetile zlasti občane višjih predelov na Ajdovški planoti , kjer so že pre- V soboto, 6. oktobra, je na Frati potekalo že tradicionalno srečanje Turistič- A zapomnite si, ljubčki moji, to, izkusili snežne pluge. Sicer pa sneg novembra ni nobena redkost, saj prvi nih društev Straže, Žužemberka, Mirne Peči in Trebnjega. Po koncu uradne- da me nikoli več nazaj ne bo. sneg po nižinah v povprečju zapade že okoli 10. oktobra. To snežno in hitro ga dela z nagovori predsednikov TD in županov so ob prijetnem druženju po- n Ivanka Škrbe minljivo lepoto je ujel v svoj fotoaparat Miran Jenko. tekale tudi družabne igre. Program je na zabaven način vodil Darko Povše.

38 ZIMA 2018 ZIMA 2018 39 JUBILANTI JUBILANTI ZANIMIVOSTI Ga. Terezija Krakar G. Jože Gliha Ga. Cvetka Gričar Ga. Veronike Gorenčič 23. 9. 2018 je svoj 80. rojstni dan praznovala ga. Cvetka Gričar iz Žužem- Ga. Veronika Gregorčič je bila ro- berka. Rojena je bila 23. 9. 1938 v Malem Lipovcu, v družini s sedmimi jena 12.11.1938 v vasi Srednji Li- otroki. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Ljubljani, kjer je spo- povec. Leta 1959 se je poročila na znala moža. Leta 1961 sta se s soprogom preselila v Žužemberk, kjer kmetijo Gorenčič, kjer sta z mo- sta se v tovarni Iskra oba tudi zaposlila. Kasneje sta si v Žužemberku žem Alojzijem kmetovala. V zako- zgradila hišo. V zakonu sta se njima rodili hčerki Tatjana in Nevenka. nu so se jima rodili štirje otroci . Moža, ki je umrl spomladi, zelo pogreša, saj živi sama. Hčeri sta si Martina,Vera, Boštjan in Lojze. Žal ustvarili svoji družini in se odselili. Velikokrat jo obiščejo, družbo pa ji pa se je usoda poigrala in izgubila delajo tudi vnuki in pravnuki. je sina Lojzeta, ki je ostal doma na Po upokojitvi se je leta 1989 včlanila v DU domačiji. Družbo ji dela 10 vnukov Žužemberk in bila njegova aktivna članica. in 3 pravnuki. Njeno največje ve- Dolga leta je aktivno sodelovala tudi pri selje so peka, vzgoja rož in obdelo- Dne 24. oktobra je visoki jubilej – 90 let praznoval g. Gliha Jože iz Žu- KO Rdeči križ, v Turističnem društvu Suha vanje vrta. Starejši bralci se bodo žemberka. Rojen je bil v družini z 11 otroki. Njegov oče je bil ubit leta krajina, in sicer v pevski skupini Ljudske spomnili, kako je gospa Veronika 1944 v vojni, mati pa je ostala sama s številno družino. Skozi življenje pevke v pokrajinskih narodnih nošah. Pela morebiti tudi kuhala na njihovih se je težko prebijala in otroci so morali že zelo zgodaj poskrbeti za svoje je tudi pri cervenem pevskem zboru. porokah ali pa na pogrebščinah, Gospa Terezija Krakar, po domače Malenska Rezi, je praznovala svoj vi- preživetje. Jože se je v Ljubljani izučil za čevljarja in nadaljeval družin- Predstavniki društva upokojencev Žu- saj se je v tistih časih rajalo doma, soki življenjski jubilej – 90 let. Rojena je bila 26. 9. 1928 v Žužemberku, sko tradicijo, saj je bil čevljar že njegov oče in njegov dedek. Leta 1967 žemberk in predstavnica KO Rdečega ne pa v gostilnah kot sedaj. Ob na sedanji Baragovi cesti, kjer živi še danes. Kot dekle je delala doma je postal samostojni obrtnik in delo čevljarja opravljal vse do upokoji- križa Žužemberk smo jo ob njenem njenem jubileju smo jo obiskale na manjši kmetiji skupaj s starši. Svojega moža je spoznala, ko je v tve leta 1990. Za svoje delo je dobil številna priznanja, najbolj pa je po- visokem jubileju obiskali na nje- članice Društva kmečkih žena in okolici opravljal razna mizarska dela, in se z njim leta 1953 poročila. nosen na Zlati grb, ki ga je prejel od občine Žužemberk. Sedaj njegovo nem domu in ji zaželeli še mnogo KORK Žužemberk. Gospe se za lep V zakonu je rodila 4 otroke, tri sinove in hčerko, ki jo je izgubila že v delo nadaljujeta sin Rado in snaha Darinka. sprejem zahvaljujemo. zdravja in srečnih dni. njeni mladosti. Velika izguba jo je zelo prizadela. Leta 1952 se je poročil s svojo izbranko Jelko, ki je bila doma iz Hor- n Alenka Sajovec Ko so bili otroci manjši, je delala doma na kmetiji, mož pa je opra- jula. V družini so se njima rodili štirje otroci (Jože, Darko, Rado in Mi- n Ida Kastelic vljal različna mizarska dela in se tudi zaposlil. Pozneje se je tudi ona lena). Ima devet vnukov in sedem pravnukov. zaposlila kot čistilka v OŠ Žužemberk, kjer je delala do upokojitve. Mož Pred dvema letoma mu je umrla žena Jelka in izguba ga je zelo priza- ji je leta 1991 umrl in sedaj živi s sinom Jožetom. Vnuki in pravnuki jo dela, saj sta skupaj preživela več kot 60 let. Odločil se je, da svoj preosta- večkrat obiščejo in vedno znova se razveseli njihovega obiska. V vseh nek življenja preživi v družbi sebi enakih, zato je sedaj varovanec Doma 20. obletnica valete težkih preizkušnjah ji pomaga vera. starejših občanov v Novem mestu. V njegovi družbi ni nikoli dolgčas. Ni daleč nazaj, ko smo še sedeli v osnovnošol- te, kje je to? Težko, ker ima naša dolina veliko njunih besed sem ugotovila, da je bila naša ge- Ob tako visokem jubileju jo je skupaj s predstavniki DU in RK Žužem- Ob visokem jubileju smo ga obiskali v Domu starejših občanov v No- skih klopeh in bili vsi neučakani, da stopimo takšnih kotičkov, kjer čas teče drugače. Ja, ja, neracija g. Jožetu Mrvarju zadnja in ge. Ireni berk obiskal tudi župan Občine Žužemberk s sodelavci. Vsi skupaj smo vem mestu predstavniki DU Žužemberk in KORK Žužemberk ter g. župan novim izzivom naproti. Spomini raznih norčij dobili smo se na Rezljevi domačiji. Špiler prva generacija poslanstva razrednika. ji zaželeli še veliko zdravja in življenjskega optimizma, ki kar sije iz nje. Franc Škufca s sodelavci. Zaželeli smo mu še veliko zdravih in srečnih dni. in pripetljajev so še zelo živi, a vseeno je letos Z uvodnimi besedami sem sošolce in so- Vsi smo se malo spremenili v razmišljanju, n Tinca Canjko n Ida Kastelic, Foto: Jacques Gros minilo 20 let od našega slovesa od osnovno- šolke ter razrednika g. Jožeta Mrvarja in go. malo po videzu, a ne glede na to, nas še vedno šolskih klopi in slavnostne valete. Ireno Špiler nagovorila in popeljala v čudovi- druži skupna vez. Ko je poletje že skoraj zapustilo naše kraje, to popoldne, ki se je seveda, kot se spodobi, Hvala vam, da ste prišli in zapolnili delček smo se 29. 9. 2018 po 10 letih zopet zbrali sošol- prevesil v večer. razrednega mozaika, ki ga gradimo skupaj. ci in razrednika generacije 1998 na prečudovi- Tudi oba razrednika sta povedala svoj vtis, Jubilanti - 80 let tem kraju nad žuborenjem reke Krke. Ugane- videnje in s šalami zaključila svoje besede. Iz n Nataša Zupančič G. Franc Globokar G. Franc Globokar je 25. 9. 2018 praznoval svoj visok življenjski jubilej 80-let. Rodil se je 25. 9. 1938 v vasi Klečet v družini s sedmimi otroki. Kot mlad fant je šel leta 1955 na Rakek, kjer se je zaposlil v lesni industriji. Leta 1959 je odšel na dvoletno služenje vojaške obveznosti v Sinju. Po Jubilant – odsluženi vojaščini se je vrnil domov in se zaposlil v livarni v Litostroju. Na delovnem mestu je imel nesrečo, zato je bil premeščen za vratarja, Rotar Slavko kar je bil do upokojitve. Svojo življenjsko sopotnico je spoznal v Budganji vasi in se leta 1964 POPRAVEK iz 71. številke k njej priženil. Na njenem domu sta si ustvarila družino. Rodili so Suhokranjske poti štirje otroci, dve hčeri in sin. En otrok je po rojstvu kmalu umrl. Hče- ri sta se poročili in se odselili, sin pa je doma in skrbi za očeta. Pred G. Slavko Rotar je bil rojen 3. julija 1928 v Go- poldrugim letom se je žena preselila med zvezde in s sinom sta ostala tni vasi pri Novem mestu v družini s 4 otro- sama. Ima sedem vnukov in sedem pravnukov, ki ga z veseljem ki. Doma so imeli hišo z vrtom in manjšo obiskujejo. Še vedno rad kmetuje in postori, kar more. njivo v najemu, vsa njegova delovna doba je Ob obisku smo bili navdušeni nad njegovim podrobnim povezana s prevozi z različnimi vozili. Ima opisom dogodkov iz mladosti. Člani DU Žužemberk smo mu 5 vnukov in vnukinj ter sedem pravnukov. ob njegovem življenjskem jubileju zaželeli veliko zdravih dni Za napake v podatkih se opravičujemo. in veselja v krogu domačih. n OO RK ŽUŽEMBERK n Ida Kastelic

40 ZIMA 2018 ZIMA 2018 41 ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI Bela gora Srečanje generacije 1973 /1974 Pogosto se vprašam, kaj žene ljudi, da preizku- V poletnih mesecih nas je pričakala malo šajo svoje meje in se soočajo z nevarnostjo. So drugačna kuverta v nabiralniku, kot jih do- lovca in zbiralca kristalov Jacquesa Balmata bivamo običajno. Ni bila videti kot položnica ter zdravnika Michela-Gabriela Paccarda gna- za elektriko, komunalne storitve ali kazen za le radovednost, slava, denarna nagrada ali le prehitro vožnjo. Vabilo! Na 30. obletnico vale- pustolovski duh, da sta daljnega leta 1786 prva te. Toliko že? stopila na Belo goro oziroma Mont Blanc? Od O, lepa osnovnošolska leta. Čas, ko smo do- vznožja gore, iz Chamonixa na 1000 metrih, bivali prve poteze ljudi, kakršni smo danes. do vrha Mont Blanca na 4808 m sta preple- Čas, ko smo, skupina naivnih in radoživih zala skalovje, premagovala strma ledeniška najstnikov, stali na pragu življenja. Trdno smo pobočja, se soočala z ledeniškimi razpokami, verjeli, da bomo nekoč zdravi, uspešni, boga- mrazom, vetrom in pomanjkanjem kisika. ti, srečni … Življenje pa je imelo z nami svoje Duh Balnata in Paccarda je dosegel tudi su- načrte. Postali smo deloholiki, karieristi, smo hokrajinski hrib Sveti Peter, kjer je dozorela poročeni, ločeni, imamo različne poklice, inte- ideja o osvojitvi najvišjega evropskega vrha rese, želje in različne življenjske izkušnje, saj zahodno od Urala. Ni bilo treba veliko besed, smo življenje izkusili z več plati in nismo več da se je zbrala osemčlanska odprava. tako neustrašni kot takrat. Pot nas je vodila preko Italije, pod gorskim Čeprav je pri fantih že mogoče opaziti kakšno masivom Mont Blanc, do vasi Les Houches na plešo, pri obeh spolih pa malo povečane francoski strani. Oprtali smo si nahrbtnike in ko je gora spet zapela. Spet sem spustil glavo in stale za kisikom. Kisik, potreben za delovanje trebuščke in številčnejše gubice, se še vedno se z gondolo dvignili do planote Bellevue (1800 zaslišal približujoči se zvok helikopterske elip- celic, je na takšni višini pravo malo razkošje. vidimo prav take, kot smo bili tistega daljne- m). Najvišje ležeči tramvaj v Franciji je bil na se. Ponovno sem dvignil glavo, da vidim, kaj Postanki so postajali čedalje pogostejši. ga junija 1988, ko nam je zadnjikrat zazvonil (še) nismo poznali. Hvala za vse iskrene in Hvala vsem za prihod in prisrčno druženje. žalost že teden dni zaprt, tako da smo si lah- se dogaja. Le dva metra stran je kamen opo- V daljavi sem opazil vračajočo se odpravo. šolski zvonec. modre misli. Ne vemo, kam in kako nas bo vodila nadalj- ko le ogledali obnovljeno tramvajsko progo. našal zvok helikopterja. Počasi se je žvižganje Zaskrbelo me je, ker so se prehitro vračali. Oce- Najlepše se zahvaljujemo razredniku B ra- Žal pa razrednika A razreda, prof. g. Rudija nja življenjska pot. Vemo pa, da na naslednje Tramvaj Mont-Blanc vozi alpiniste in planince umirilo. Prilezli smo iz svojih skrivališč. Naj- nili so, da je prenevarno za nadaljevanje, saj zreda, prof. g. Jožetu Mrvarju, da se je odzval Cerkovnika, ni več med nami. Spomin nanj in srečanje ne bomo čakali 25 let! že od leta 1907 na višino 2372 m. Krajši oddih bližje meni je bil za skalo skrit Tim, ki je videl, so jih sunki vetra kar prestavljali. Zaželeli so našemu vabilu in nas presenetil s svojo hu- na pokojnega sošolca Naceta smo počastili s V imenu organizatorjev, smo si privoščili v koči Tête Rousse (3167 m). kako je kamen priletel med Bogdanovo glavo nam srečo in se zgubili v belini. Prestopil sem domušnostjo, kakršne do 15. septembra 2018 trenutkom tišine. Jožica Zaletelj Pot nas je naprej vodila preko ledeniške gra- in ramo ter se odbil od nahrbtnika. Nismo se ledeniško razpoko, dvignil pogled in opazil bi- pe Couloir du Goûter, ki jo nekateri imenujejo obirali, hitro smo prečili grapo in umirili srčni vak Vallot, pogled se mi je ustavil še malo višje, »aleja smrti«. Previdno smo pogledovali proti utrip. Alpinisti, ki so opazovali z varnega ob- na samem očaku. Lep je ta beli lepotec. Le še vrhu grape, ki ni bila videti nevarna. Stane je močja, ob pogledu na Bogdana niso skoparili dolina nas je ločila od njega. Korak pri spustu Srečanje po štiridesetih letih stekel po stometrskem prehodu. Na polovici z besedo srečnež. Bogdan se je ponovno rodil. se je sprostil in ponovno smo zagrizli v hrib. poti je Timček zavpil: »Stane, kamenje!« Za- Vzrok za padajoče kamenje in skale je bil, da Dosegli smo bivak in se skrili v njegovo zavetje. Generacija sošolcev in sošolk, zaključka osnovnošolskega izo- sošolci treh razredov žužember- spominov na leta, ko smo skupaj stal nam je dih. To ni bil kamen ali dva, proti se je visoko v grapi talil led in je tako popušča- Veter ni ponehal in čas nas je začel preganja- rojenih okoli leta 1963 in 1964, je braževanja oziroma valete. Tako ške osnovne šole. V prijetni druž- gulili šolske klopi. Življenje nas je nam je letelo od kamenja velikosti teniških la vez med tlemi in kamni. ti. Pozno smo odšli od koče in do doline je bila letos obeležila štiridesetletnico smo se 23. junija srečali sošolke in bi smo se nasmejali ob obujanju potem popeljalo v najrazličnejše žogic do skal velikosti miz. Skale so letele ka- Do koče Goûter smo morali preplezati še še dolga pot. Padla je težka odločitev, zmagala poklice, ustvarili smo si družine, kšnih 100 metrov, se od tal odbijale na levo in 450 nadmorske višine. Novo kočo, ki stoji ob je modrost nad norostjo. Na višini 4362 m smo nekateri so si poiskali dom v dru- desno in se spet dvigale. Videl sem skalo v ve- ledeniku in prepadni steni, so odprli leta 2013 se zavedli, da letos ne bomo bližje Mont Blan- gih slovenskih krajih. In prav zato likosti mize, ki se je razletela v skale velikosti na višini 3815 m. Večerna debata je tekla o le- cu, kot smo sedaj. S težkim srcem in upanjem, je bilo srečanje tako zanimivo in stolov. Vrgel sem se v prvo razpoko in se spla- tečih kamnih in vremenu. Vremenska napo- da se naslednje leto vrnemo, smo se obrnili. prisrčno. Uvodoma smo si ogleda- zil po njej še malo višje, tako tesno ob skali, ved za noč se je zelo poslabšala in napovedo- Sestop nas je ponovno vodil čez Grand Co- li šolo, kjer nas je prijazno sprejela da sem se je dotikal z ustnicami, saj razpoka vali so 47 cm novega snega ter sunke vetra do uloir, ki je bil sedaj posut z novo zapadlim ravnateljica Mira Kovač. Srečanje ni bila prav globoka. Malo sem dvignil glavo, 100 km na uro. Ob takih pogojih je vzpon na snegom in ledom. Bližje ko smo bili prehodu smo nadaljevali v cerkvi sv. Mo- da sem pogledal leteče kamenje. Spustil sem vrh samomorilsko dejanje. Predvideni vzpon padajočega kamenja, bolj smo postajali vzne- horja in Fortunata, kjer je daroval jo nazaj med skale in si z rokami zakril obraz. smo prestavili z druge na sedmo uro zjutraj. mirjeni. Tokrat se je prikotalil le en kamen z sveto mašo za pokojne učitelje, Tolažil sem se, da mi nahrbtnik varuje hrbet. Veter je ponoči odnesel novo zapadli sneg, vrha grape. Hitro sem prečil prehod in pogledal sošolke in sošolce naš sošolec dr. Na noge nisem želel pomisliti. V mislih sem si kar nam je vlilo upanje na vzpon. Ledeniki v nazaj, ko se je Bogdan na poti ravno srečeval z Jože Plut. Srečanje smo zaključi- ponavljal, da me ne sme zadeti, saj sem oblju- sebi skrivajo razpoke, ki so zelo nevarne za alpinistoma. Utrujenost, hitenje in srečevanje li ob obujanju šolskih spominov, bil sinu, da bova zgradila hiško na vrtu. Pomi- padce in jih zato prečkamo v navezah. Razdeli- na ozki poti so botrovali napaki. Zapletel se je ob glasbi in plesu ter ob speciali- slil sem na deda, ki se je boril na soški fronti. li smo se v dve. Stane, najbolj izkušen alpinist z derezami in padel ter začel polzeti po pobo- tetah kuhinje gostišča na Pajčni. Kolikokrat se je skrival med razpokami, ko so med nami, me je dodelil na čelo prve naveze. čju. K sreči je bil v bližini Tim, ki ga je zgrabil Prisrčno, prijateljsko in veselo je topovski izstrelki metali kamenje na vse stra- Sledili so mi Špela, Andrej in Stane. V drugi na- za roko in nahrbtnik ter ga potegnil nazaj na bilo tudi srečanje z razrednikom ni? Adrenalin mi je izostril sluh, da sem ugo- vezi so bili Boštjan, Viktor in Tim. Oboroženi s pot. Bogdan se je ponovno rodil, drugič v dveh Jožetom Mrvarjem, ki nas je raz- tavljal, kako daleč od mene se odbijajo skale in cepini, derezami in v toplih oblačilih smo za- dneh na razdalji 50 metrov. veselil s svojim prihodom. Spo- kamenje. Zaslišal sem čuden zvok, kamen se pustili varno zavetje koče. Veter je neusmiljeno V večernih urah smo končno dočakali pivo. minov je bilo toliko, da jih je kar ni odbil od skale, bil je drugačen odboj. Je koga opozarjal na moč narave. Z vsakim korakom Žalost zaradi neuspešnega naskoka vrha nas nekaj ostalo še za naslednje sre- zadelo? V grlu se mi je naredil cmok. Žvižgi so sem vdihnil redkejši zrak, hoja me je začela je minila. Če ni šlo letos, bo šlo naslednje leto. čanje, ki bo zagotovo čez pet let. se počasi umirili, dvignil sem glavo in zavpil: utrujati, vrv se je napela in me ustavila. Obrnil Ni pomemben cilj, pomembna je pot. Pot nam Foto: Stane Maver »Smo vsi celi?« Odgovor še ni prišel do mene, sem se in videl sklonjene postave, ki so hla- krepi telo in duha. n Damjan Kmet

42 ZIMA 2018 ZIMA 2018 43 ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI Frizerski salon Danica paraznuje 40 let 1918, ali nam prineseš MIR? Nobena poslovna pot ni posuta s cvetjem. Tudi poklicna pot frizerke Danice Legan z Dvora je bila vse Prva svetovna vojna na Dolenjskem prej kot lahka. S pomočjo družine in moža Ludvika, prizadevnim ter požrtvovalnim delom, z jasnim V letošnjem letu, ko mineva 100 let od konca prve svetovne vojne in ciljem, zavzetostjo je njen izziv postal uspeh. ustanovitve države Slovencev, Hrvatov in Srbov SHS, so 14. 9. v Dolenj- skem muzeju pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike V frizerski obrti dela v svojem lokalu vse od Slovenije Boruta Pahorja, pripravili razstavo »1918, ali nam prineseš začetka leta 1979, nekaj let poprej sta z možem MIR?«. Predstavljeni so različni dogodki življenja na Dolenjskem v ce- v novem delu naselja Dvora kupila parcelo in lotnem vojnem območju, s poudarkom na letu 1918, izpostavljeni pa pričela z gradnjo hiše. Za frizerko se je Dani- so trije vojaki prve svetovne vojne. Razstava predstavlja sam začetek ca šolala na Centru srednjih šol v Ljubljani. vojne in odhod vojakov na fron- Z razstave Odločitev za samostojno opravljanje dejavnosti to, življenje Dolenjcev med vojno, in odprtje frizerskega salona v novi hiši je bila kulturni utrip vojnih let, dobro- so bili jekleni in nad njimi niso bili navdušeni. Na prvo svetovno voj- vsekakor pravilna. Leta 1996 je z delom v salo- delne akcije, zbiranje kovin za voj- no spominjajo tudi obeležja padlim slovenskim junakom. Postavile so nu pričela tudi hči Klavdija, ki je končala Sre- ne namene in še posebej odvzem jih župnije, vaške skupnosti in veteranske organizacije. Med prvimi na dnjo frizersko šolo v Ljubljani. Klavdija je pred cerkvenih zvonov. Centralnim Dolenjskem so 42 možem in fantom, ki se niso vrnili iz vojne, postavili desetimi leti prevzela škarje povsem v svoje silam je že kmalu po začetku voj- spomenik prav v Suhi krajini, v župniji Hinje. Na pokopališču so ga 8. roke in nadaljuje dediščino družinske obrti v ne začelo primanjkovati surovin, septembra 1925 blagoslovili, nagovor pa je imel narodni poslanec dr. frizerstvu. posebej barvnih kovin. Izdano je Kulovec. Slovesnost so obogatili pevci in domača godba. Na spomeniku »V poklicu frizerke mi je najbolj všeč, da bilo povelje za oddajo zvonov. V so zapisana imena padlih domačinov in napisa.: » Za druge umrli smo, lahko izrazim svojo kreativnost, uživam v marsikateri župniji jim je uspe- ne zase!« in » Vi vsi, ki hodite tod mimo, spominjajte se nas, ki v tuji tem, da lahko vsak dan prisluhnem svojim lo rešiti zvonove, pa tudi cinaste zemlji spimo.« Po podatkih je v Suhi krajini padlo oz. bilo pogrešanih strankam in ustvarim tudi kakšno novo ide- piščali orgel. Tako je uspelo tudi tudi 23 župljanov iz župnije Šmihel pri Žužemberku. Razstavo krasijo jo,« pove Klavdija, ki je frizerka že skoraj dve v Žužemberku, kjer sta župnik in številni predmeti, dokumenti ter slikovno gradivo, ki predstavljajo po- desetletji. To nam je zaupala ob pogovoru v ključar poskrbela, da so piščali v memben prispevek k razumevanju tistega žalostnega časa. V sodelo- njihovem salonu, kjer skupaj z mami Dani- cerkvi sv. Roka ostale doma. Ljud- vanju z Območnim združenjem Rdečega križa Novo mesto poteka ves co ustvarjata frizersko zgodbo na Dvoru. »Da stvo je izgubo zvonov težko pre- čas razstave dobrodelna akcija, v kateri zbiramo prispevke v Sklad za so stranke zadovoljne, moraš biti tudi psiho- V prenovljenem salonu danes Foto: Urednik našalo, zato so takoj po odvzemu pomoč ljudem v stiski. Ob tem pa lahko obiskovalec na številko 1918 log, jih poslušati in k vsaki izmed njih pristo- naročili nove. To so storili tudi v pritrdi tudi svoj žebljiček miru. Razstavo, ki jo je pripravila in uredila piti individualno. Zanje ni univerzalnih pri- di modnim trendom tudi v tujini. Novosti za zdravljenje poškodovanih las in tudi ličenje so Hinjah, kjer so leta 1917 iz livarne kustosinja Dolenjskega muzeja Marjeta Bregar, bo odprta še do 15. ja- česk, vsak človek je zgodba zase, tako je tudi svoje stranke objavlja na svoji spletni strani, prednosti, ki jih nudita sedanjim in bodočim Bochum opremili hinjsko cerkev. nuarja prihodnjega leta. pri pričeskah,« nadaljuje Klavdija in doda, da Instagramu in Facebooku. Na vprašanje, za- strankam. Obe se svojim strankam zahvalju- Spomenik padlim v Hinjah Zvonovi so bili slabe kvalitete, saj Foto: Slavko Mirtič se le tako stranke vedno tudi vračajo. Sicer kaj bi stranka svoje lase zaupala ravno rokam jeta za dolgoletno zvestobo in se priporočata živi s partnerjem Rokom v Dolenjskih Topli- Klavdije in Danice, slednji odgovarjata, da zato, tudi v naprej! cah, a v salonu na Dvoru preživi večino časa. ker sta pravi par in se vseskozi dopolnjujeta. Energična Klavdija si svoj prosti čas zapolni Pred dobrim letom so prenovili salon, ki sedaj »Na svetu ni dveh enakih prstnih odtisov, kot s športom, veliko teče in sodeluje na marato- Srečanje zakonskih jubilantov v Žužemberku strankam ponuja res dobro počutje, Klavdiji in tudi dveh enakih tipov las ne, potreben je pri- nih, s partnerjem Rokom pa tudi kolesarita. V nedeljo, 7. oktobra, so se v cerkvi mami Danici, ki hčerki še vedno nudi pomoč, stop in svetovanje različnim generacijam, ki In želje za prihodnost? sv. Mohorja in Fortunata pri sve- pa izredno prijetno delo. prestopijo vrata salona in se zato tudi vrača- »Predvsem si želim zdravja, to je največja ti maši zbrali zakonski jubilanti Klavdija daje poseben poudarek tudi stro- jo,« pravita. vrednota, da sem po končanem delu vesela žužemberške župnije. Jubilanti z kovnemu izobraževanju, saj se zaveda, da je Štiri desetletja izkušenj dela z lasmi ter in zadovoljna!« pove Klavdija. 10, 20, 25, 30, 40, 50, 55 in več leti frizerstvo veliko več kot le preprosto striženje uporaba kvalitetnih naravnih sestavin z zakonske zveze so obnovili zakon- las. Redno obiskuje seminarje in sejme in sle- naravnimi barvami, masaža lasišč, čiščenje in n Slavko Mirtič ske zaobljube in prejeli blagoslov, ki ga je podelil dekan Franc Vid- mar. Štiriindvajset parov je obudi- lo spomin na poročni dan, tokrat z zahvalo za prehojeno pot in pro- šnjo za blagoslov. Številne zbra- ne in dekana Vidmarja je toplo pozdravila članica ŽPS Ljuba Ko- šiček ter zaželela jubilantom po- potnico ljubezni in zvestobe tudi v prihodnje. Po koncu slovesne svete maše so jubilanti v dar pre- jeli spominsko listino in blagoslo- vljeno mašno vino, sledilo je tudi srečanje s skromno pogostitvijo, ki so jo pripravile članice in člani Danica z možem Ludvikom, v naročju sta Urška in Klavdija se je za frizerko izučila leta 1994. Takrat je pri delu v salonu nastala tudi fotografija z mamo Župnijskega pastoralnega sveta. Klavdija (desno). Danico. Foto: družinski arhiv Foto: S. Mirtič

44 ZIMA 2018 ZIMA 2018 45 ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Prijazna Karmen mi z zanosom pripovedu- Dom na Frati je o željah in načrtih za prihodnost. Tudi letos bodo za Božič žive jaslice z vrsto spremljajočih Božična zgodba z živimi jaslicami na Dom na Frati stoji na robu večje jase sredi goz- vil Turistični dom Frata. Nekaj časa je tam de- prireditev. Želja je, da bi sodelovali domači pro- da. Tu mimo vodita cesti z Ajdovške planote lal sam, potem pa ga je dal v najem. Ko se je Frati 19. in 20. decembra 2018, ob 17. uri stovoljci in lokalne živali, ker so amaterji bolj in iz doline Globodola. Tudi veliko pešpoti se najemniku Milanu približal čas upokojitve, je simpatični in je vzdušje na prireditvi bolj do- pred Domom Frata ustavi pri domu. Tako Trdinova pot, kot del dom spet ostal sam. Tokrat ni pogorel, vendar mače. Za odrasle je poskrbljeno, za najmlajše pa Evropske pešpoti E7. V zadnjih letih tudi Jako- je bilo prav žalostno obiskati zapuščeno hišo načrtuje postaviti igrala, da bi si obiskovalci od- bova pot, planinska pešpot Ljubljana–Zagreb sredi suhokrajskih gozdov. trgali več časa za obisk v naravi. Otroci naj bi tu žemberškega gradu ali dvorske železarne s pri- bena umetnost, avtobusi pa tudi nimajo nobe- in gozdarska pešpot Straža–Frata. Pohodni- Nedolgo nazaj sta dom kupila izkušena go- spoznavali naravo in se naučili bolj sproščene- grizkom v prijetni, udomačeni divjini na Frati. nih težav s prihodom ali odhodom. O kulinari- kov je kar nekaj in tudi kolesarjev ne manjka. stinca Marjan Novak in Karmen Rozman. No- ga druženja z vrstniki kot v strogi šoli. Tudi sta- Cesta je makadamska in primerna za pešce. ki in okusih pravijo stari Rimljani, da ni dobro Letos so na Frati praznovali 90 let obsto- tranjost sta temeljito obnovila in dodelala zu- re, vsakoletne prireditve ostanejo. Želja je, da bi Mogoče je malo širša in bolj utrjena, kot je bila razpravljati, zato se boste morali o dobrotah ja Doma na Frati. V ta namen so pripravili nanjo podobo poslopja. Marjan je izvrsten ku- se turistična ponudba razširila na vsa področja v Auerspergovih časih, a starih mojstrov ne gre Turističnega doma na Frati prepričati sami! večdnevno proslavo z oglarsko kopo in zabav- har in pripravlja vsakovrstne okusne jedi, Kar- bližnje okolice. Tako bi lahko združili obisk žu- preveč popravljati. Dostop z avtomobili ni no- n Miran Jenko ni večer z ansamblom Boršt. men pa poskrbi za prijetno vzdušje gostov, ki Leta 1928 je bila na tem mestu Auerspergova jim z veliko mero občutka ponudi pester izbor gozdarska koča. Med drugo svetovno vojno so jedi. Gosti lahko naročijo nedeljska kosila, ribje Karmen Rozman se v koči zbirali partizani, dokler ni bila leta jedi, hobotnico izpod peke, divjačino, steak iz 1942 požgana. Po vojni pa so tu postavili Parti- peči kopa in podobno. Marjanu je ušlo z jezi- jajo gostje na družinska kosila, prireditve ob osebnih praznikih, popotniki z raznih koncev, zanski dom. Vrstile so se vsakoletne proslave ka, da imajo tudi medvedjo zaseko. Kot velik ob prazniku dela in dnevu republike, na ka- ljubitelj divjačinskih jedi sem je hotel grižljaj. ki tukaj tudi prespijo, izletniki in domačini, ki iščejo prijeten klepet s prijatelji. Obisk Frate je terih je poleg slavnostnih govornikov največ- Zaseka pač, a tisti moj »Mmm!« s polnimi usti Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, kot vodilni partner LAS primeren za zahtevne goste z velikimi potre- krat za ples igral vojaški ansambel. Ljudje so je povedal veliko več. Na jaso v gozdu priha- Suhe krajine, Temenice in Krke, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, objavlja: bami in izbranim okusom, kakor tudi za manj zahtevne, običajne ljudi z velikimi pričakova- 2. J A V N I P O Z I V nji. Mnogi moji sosedje in znanci so pohvalili ponudbo v domu in jaz sem jim verjel, dokler za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK nisem bil tam. Zdaj lahko tudi jaz pohvalim v letu 2018 dobro hrano in prijetno postrežbo. V gostinskem delu doma na Frati je prostora Namen javnega poziva je izbor operaciji (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju za okrog 65 gostov, za goste od daleč pa so na Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2018 in sofinanciranje njihovih stroškov. voljo 4 dvoposteljne sobe s kopalnico. Ena ima Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega prav lep balkon . Spet so organizirane številne Namen javnega poziva: v okviru podukrepa »Podpora za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi prireditve. Letos so tu imeli piknik mirnopeški skupnost«. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno- osnovnošolci. Ogledali so si gozdove, otroci so logijo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR). sami pekli hrenovke, igrali štafetne igre, zvečer pa so utrujeni legli k počitku. Zjutraj so pohru- Okvirna višina razpoložljivih sredstev: do 436.000,00 EUR stali vroče palačinke in odšli domov. Podoben Delež sofinanciranja upravičenih stroškov za operacije sofinancirane iz ESRR znaša 80% (20% se piknik so imeli tudi ajdovški osnovnošolci. Od- Razpoložljiva sredstva za sofi- deli na nacionalni javni in zasebni prispevek). vijalo se je srečanje turističnih društev Dobrni- nanciranje: Sredstva za sofinanciranje so zagotovljena na proračunskih postavkah: ča, Mirne Peči, Straže in Žužemberka, srečanje PP MGRT: 160359 PN9.5-CLLD izvajanje-V-EU udeležba lovcev, gozdarjev in še bi lahko našteval. Turi- PP MGRT: 160360 PN9.5-CLLD izvajanje-V-Slovenska udeležba stični dom Frata je odprt pet dni v tednu, od sre- de do nedelje, za obiskovalce od blizu in daleč. Javni poziv je objavljen 26. 11. 2018 in je odprt do vključno 28. 2. 2019. Predloge operacij z vlogo na javni poziv je potrebno poslati priporočeno po pošti na naslov LAS STIK, Objava in rok za vložitev predlo- prihajali peš, z motorji in avtobusom, nazaj CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje do vključno gov operacij za sofinanciranje: pa so se običajno vrnili z do zadnjega prostora 28. 2. 2019 ali osebno dostaviti pri tajništvu vodilnega partnerja na naslovu CENTER ZA IZOBRA- natrpanim avtobusom. Okoliške šole so več- ŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, do vključno 28. 2. 2019 do 13.00. krat organizirale šolski izlet in so v domu na Frati otroci dobili sendvič in kokto. Spomnim Upravičeni stroški za izvedbo operacij so stroški, ki so nastali po oddaji vloge v odobritev na Mini- Obdobje upravičenosti stroškov se, da smo imeli taborniki nekaj let zimske strstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. tabore z dvema šotoroma v vrtači blizu doma. Prvo noč so tam spali vodniki, da so ugotovili, Po elektronski pošti: [email protected] ali ni premrzlo, kajti takrat je bilo snega sko- Informacije o javnem pozivu: Po telefonu: 07 / 34 82 103, vsak delovnik: pon.-čet. med 9. in 15. uro in v pet. med 9. in 13. uro. raj do pasu, potem pa smo smeli tam prespati Zadnja vprašanja bo možno posredovati do 25. 2. 2019. tudi najbolj korajžni. Večina pa je prespala v domu. Pritličje doma je bilo zidano, nadstropje Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani LAS STIK: https://www.las-stik.si/ pa leseno. Tudi ta koča je leta 1992 pogorela. Razvaline požganega doma so desetletje ka- CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE zale žalostno podobo človeške malomarnosti, Vodilni partner LAS STIK potem pa je te ostanke od občine kupil Ludvik 07 / 34 82 103, [email protected] Legan. Poslopje je temeljito obnovil in posta-

46 ZIMA 2018 ZIMA 2018 47 IN MEMORIAM IN MEMORIAM

poti. Pomembno je, da se opremo na ljube- V teh trenutkih prehoda, poslavljanja in ža- kjer nadaljujemo z rastjo, pesmijo in plesom, Razmišljanje ob otvoritvi poslovilne vežice v Šmihelu zen, ki smo jo doživeli v času življenja, in se lovanja so nam lahko vodilo, opora in navdih kjer smo s tistimi, ki jih imamo radi in kjer svojih bližnjih z ljubeznijo spominjamo tudi v besede zdravnice, psihiatrinje Elisabeth Kübler smo obkroženi z nepredstavljivo ljubeznijo.« 12. julija 2018 smo imeli v sklopu praznika ob- njihovi odsotnosti. Bolečina ob izgubi ter ža- Ross, ki je bila pionirka na področju razisko- Elisabeth Kübler Ross čine Žužemberk in Trških dni 2018 slavnostno lovanje sta odsev in dokaz te ljubezni. Vsaka vanja smrti in umiranja. Takole je napisala. otvoritev poslovilne vežice v Šmihelu. Majhna, solza je potrditev, da smo ljubili in da nam je Namen poslovilne vežice naj tako ne bo le in v skladu z novimi trendi oblikovana, se je bilo globoko mar. »Ko opravimo lekcije, zaradi katerih smo bili prostor poslavljanja, končna postaja za nas v zavetju cerkve svetega Mihaela pridružila Če si dovolimo popolnoma potopiti se v poslani na Zemljo, dobimo blagoslov, da napre- ali naše bližnje, temveč naj bo prostor pro- drugim častitljivim objektom, da bo v naši žalovanje, se sčasoma raztopijo začetne boleče dujemo. Dovoljeno nam je, da se osvobodimo slavljanja življenja, modrosti, sledi tistih, ki skupnosti opravljala svoj plemenit in drago- misli in občutki, raztopita se obup in praznina, svojega telesa, ki oklepa našo dušo, kakor ko- bodo v njej doživljali prehod, naj bo prostor cen namen. Nudila nam bo prostor, v katerem ki ju nadomesti sladka hvaležnost za čas, ki kon zapira bodočega metulja in ko pride pravi za lepe spomine in za počastitev poti članov se bomo lahko v domačem okolju primerno smo ga mi in naši ljubljeni preživeli skupaj. čas, lahko zapustimo svoje telo. naše skupnosti. in dostojno poslovili od svojih bližnjih in so- Pa čeprav včasih prekratko, kot se nam zdi. Potem smo osvobojeni bolečine, strahov in krajanov. Vendar pa je v resnici njeno darilo Moč ljubezni namreč ne more biti poražena skrbi; svobodni kot čudovit metulj se vrnemo n Maja Papež Iskra še bolj subtilno. Nudi nam zavetje, da se lažje s smrtjo. domov k Bogu … Tja, kjer nismo nikoli sami, Foto: Urednik poglobimo vase, ko se srečamo z življenjski- mi prelomnicami, kot so smrt in izguba nam ljubih ljudi. Za zahodnega človeka je smrt nekaj, kar nas straši, nekaj, čemur bi se izognili, če bi se le dalo. V tem modernem času hitenja bi z njo najraje opravili na hitro, površno, jo potisnili Seznam umrlih v Občini Žužemberk na rob zavesti. Vendar ne gre tako. Tema smrti, minljivosti in izgube je zelo pomembna za vsa- kega od nas. Prisili nas, da se soočimo z lastno v času od 01.12.2017 do 30.11.2018 minljivostjo in minljivostjo vsega okrog nas, Pokopališče Žužemberk 6. ŠPEC STANKO, Dvor 58, 8361 Dvor 68 povabi nas, da se ozremo vase in se zavemo 1. GRIČAR LEON, Jurčičeva 27, 8360 Žužemberk 81 7. KONCILJA JANEZ, Podgozd 10, 8361 Dvor 44 svojega bivanja tukaj, na Zemlji. Poraja nam 2. VALANT FELIKS, Prapreče 2, 8360 Žužemberk 88 8. KONCILJA TEREZIJA, Vinkov Vrh 10, 8361 Dvor 86 večna vprašanja o tem, kdo smo, kaj je življe- srcu, da se zavedamo dragocene priložnosti, da ves čas prisoten v našem vsakdanu - v vsakem nje in kakšen je smisel življenja tu, na Zemlji. s svojim bivanjem, talenti, energijo in darovi trenutku. Ves čas smo priča neizbežnemu ci- 3. ILNIKAR ANTON, Prapreče 4, 8360 Žužemberk 84 9. ZORAN VANJA, Gornji Kot 3, 8361 Dvor 45 Čeprav nas smrt straši s svojo skrivnostnostjo polepšamo in oplemenitimo ta svet ter še klu rojevanja v obliko in prehajanju iz oblike 4. BAŠELJ JOŽE, Baragova 33, 8360 Žužemberk 87 in nepredvidljivostjo, je v resnici le dragocena posebno življenja ljudi, s katerimi sobivamo. v druge dimenzije: z vsakim vdihom in izdi- 5. ZUPANČIČ ROZALIJA, Laze 47, 1353 Borovnica 97 učiteljica, ki nas opominja na darilo življenja. Pogosto jo zaradi bolečine pred izgubo ter hom, z brstenjem rastlin in cvetov spomladi Pokopališče Šmihel 6. TURK MARIJA, Trške njive 34, 8360 Žužemberk 96 Opogumlja nas, da ga živimo polno, zavestno, strahom pred praznino in izničenjem odriva- in razkrojem pozni jeseni, vsakič, ko se pre- 1. GLOBOKAR JOŽEF, Šmihe 37, 8360 Žužemberk 81 7. HROVAT JOŽEF, Zalisec 1, 8360 Žužemberk 78 da hodimo po svetu z ljubeznijo in radostjo v mo iz svojih misli, vendar je proces umiranja rodijo semena v rastlino, gosenice v metulja - 2. RUGELJ JOŽEF, Dešeča vas 26, 8360 Žužemberk 76 8. PLUT ZDRAVKO, Grajski trg 34, 8360 Žužemberk 56 vse te faze rasti, preporoda in preobražanja v 3. PEČJAK VINCENC, Plešivica 5, 8360 Žužemberk 80 druge oblike, vse to je življenje, kjer si rojstvo 9. KRAKAR GREGOR, Jurčičeva 74, 8360 Žužemberk 33 4. PEČJAK ANTON, Šmihel 15, 8360 Žužemberk 91 in smrt podajata roki. 10. TOMŠIČ KRISTINA, Budganja vas 17, 8360 Žužemberk 91 Krvodajalska akcija v Žužemberku, Kljub temu pa je smrt ena izmed težjih izku- šenj, ki jih ljudje doživljamo na svojem potova- Pokopališče Veliko Lipje nju tu, na Zemlji. Vendar je vse več pričevanj Pokopališče Hinje 19. 12. 2018 o tem, da je smrt le prehod, veličasten proces, 1. NOVAK MARIJA, Lašče 12, 8361 Dvor 78 1. KRANJC MARIJA, Hinje 36, 8362 Hinje 84 ko se soočimo s svojim življenjem, pustimo za 2. MOLEK ANA, Gradenc 8, 8360 Žužemberk 85 2. TURK FRANC, Visejec 20, 8362 Hinje 83 Obveščamo vas, da bo Območno združenje Rdečega križa Novo seboj svoje telo in se s svojim nesmrtnim bi- 3. PEČJAK IVAN, Gradenc 18, 8360 Žužemberk 82 mesto organiziralo krvodajalsko akcijo v občini Žužemberk, in sicer stvom vrnemo v svetlobo. 3. BLATNIK PATRICIJA, Primča vas 11, 1303 Zagradec 1 9 4. HRIBAR ANTON, Veliko Lipje 21, 8360 Žužemberk 76 Vse več je spoznanj, da, tako kot je pomemb- 4. ŠKUFCA ŽIGA, Hrib pri Hinjah 12, 8362 Hinje 17 5. VIDMAR FRANČIŠKA, Malo Lipje 4, 8360 Žužemberk 81 v sredo, 19. 12. 2018, v prostorih Osnovne šole Žužemberk, no, da sprejmemo v svoje toplo naročje dojenč- 5. VIDMAR MARIJA, Visejec 6, 8362 Hinje 86 ka, ki se rodi, in ga objamemo z ljubeznijo, je Baragova cesta 1, Žužemberk, in sicer od 8. do 12. ure. 6. KOMAN LADISLAV, Pleš 9, 8362 Hinje 63 prav tako pomembno, da se z ljubeznijo in to- Pokopališče Sela pri Ajdovcu plino poslovimo od naših bližnjih, ko odhajajo 7. HRIBAR MARJETKA, Ratje 33, 8362 Hinje 41 Krvodajalsko akcijo bo izvedel Zavod Republike Slovenije za v druge dimenzije. Pomembno je, da smo ob 8. SKEBE ZDENKA, Hinje 12, 8362 Hinje 51 1. ŽUPEVEC STANISLAV, Boršt 1/a, 8361 Dvor 64 transfuzijsko medicino. njih, jih držimo za roke, jim prigovarjamo, se 2. JARC DOROTEJA, Dolnji Ajdovec 13/a, 8361 Dvor 96 pogovarjamo in jim pustimo, da odidejo, ko Pokopališče Dvor Prosimo vas, da niste tešči, vendar ne zajtrkujte nič mastnega, je njihov čas. tudi ne mleka ali mlečne kave. Zajtrkujete lahko čaj, črno kavo, In ko se zgodi točka prehoda, ko odidejo k 1. MRVAR ANA, Stavča vas 16, 8361 Dvor 83 Bogu, v svetlobo, ostanemo bližnji tu ponava- 2. VREČKO TEREZIJA, Grajski trg 40, 8360 Žužemberk 81 Pokopališče Žvirče kruh, marmelado, sadje in podobno. Po odvzemu krvi vam bomo di s praznino in bolečino v srcu. A zlomljeno 3. ŠTUPAR HENDRIK, Dvor 96, 8361 Dvor 69 1. TEKAVČIČ CIRIL, Žvirče 51, 8362 Hinje 91 postregli s prigrizkom. srce je hkrati tudi odprto srce. Ob izgubi lju- 2. STERNAD MARIJA, Žvirče 71, 8362 Hinje 80 di, ki smo jih ljubili, s katerimi smo si delili 4. MIKLIČ ANTON, Sadinja vas 39, 8361 Dvor 73 Za sprejem je potreben osebni dokument s sliko. svoje potovanje, neizbežno čutimo bolečino, 5. POTOČAR JOŽEF, Stavča vas 4, 8361 Dvor 81 3. TURK JOŽEF, Žvirče 42, 8362 Hinje 77 to je naravno. Vendar trpljenje ni nujno del

48 ZIMA 2018 ZIMA 2018 49 IN MEMORIAM OBVESTILA

Dejan Maver s. p. Srce je omagalo. V spomin sodelavki Tvoj dih je zastal. Dvor 12 b, A nate spomin 8361 DVOR Marjetki Hribar bo večno ostal. V človeški naravi je, da se do konca CENIK OGLAŠEVANJA oprijemljemo upanja, da se bo vse dobro izšlo, da se bo zgodil čudež. FOTO V SUHOKRANSKIH POTEH In v to smo verjeli tudi sodelavci ZAHVALA in prijatelji naše drage Marjetke. A V 79. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi V Suhokranjskih poteh lahko oglašujejo posamezniki, ustanove in žal je usoda hotela drugače in nas & podjetja razna reklamna sporočila, zahvale in druge informacije. šokirala z novico, da se je mnogo Jožef Hrovat Oglaševanje je možno le na notranjih straneh v črno-beli tehniki. prezgodaj poslovila od nas. iz Zalisca 1. VIDEO STORITVE Cene oglaševanja: V kolektivu Osnovne šole Prevo- okvirna mera le in vrtca je bila kar 22 let, oziroma Ob izgubi dragega moža, očeta, ata in tasta se iskreno za- NA DRUGI ALI PREDZADNJI STRANI 1/1 366,00 EUR (19 x 25) cm je našo osnovno šolo obiskovala že tudi kot učenka. Učiteljice hvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečene besede in misli ob stisku rok, podpo- 1/2 (19 x 12,5) cm 183,00 EUR se je spominjajo kot poslušno, včasih kar malo preplašeno PRODAJA: IZDELAVA: ro, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. 1/4 (9,2 x 12,5) cm 91,50 EUR deklico, ki nikoli ni bila povsem sigurna v svoje delo, a sko- fotoalbumi plakati Hvala g. župniku za opravljen poslovilni obred, g. Janezu 1/8 (4,5 x 6) cm 45,75 EUR raj vedno z rahlim nasmeškom in globokim pogledom, ki je Papežu za lepe poslovilne besede, PGD Reber in vsem pro- okvirji vizitke spraševal, če je vse dobro narejeno. Nikoli se ni za nič prito- stovoljnim gasilcem, pevcem za lepo zapete žalostinke in ževala, le trudila se je, da bi vsem ustregla. baterije ... vabila ... NA NOTRANJIH STRANEH 1/1 (19 x 25) cm 244,00 EUR pogrebni službi Novak. 1/2 (19 x 12,5) cm 122,00 EUR Po osnovni šoli se je najprej šolala za trgovko, a je kmalu Posebna zahvala tudi dr. Zdenki Ropret in patronažni sestri UOKVIRJANJE SLIK, spoznala, da to delo ni zanjo in da želi delati z otroki. Tako 1/4 (9,2 x 12,5) cm 61,00 EUR Katji Jenkole za skrbno zdravljenje in spremljanje, zdra- FOTOKOPIRANJE GUBELINOV 1/6 (6 x 8,5) cm 40,87 EUR je opravila šolo za pomočnico vzgojiteljice in se pri nas za- vstveno nego, možnosti posveta in stalno podporo. poslila na tem delovnem mestu. 1/8 (4,5 x 6) cm 30,50 EUR Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in 1/9 (4,5 x 5) cm 27,45 EUR Tudi kot odrasla oseba se ni veliko spremenila. Prilagajala delo ostali živi in večni. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se je delu vzgojiteljic in skupaj so navezale pristne prijateljske ga boste ohranili v lepem spominu. www.fotomaver.si 051/233-669 Društvom, klubom in zvezam s sedežem v Občini Žužemberk je vezi, ki so take ostale vse do konca. Radi so jo imeli otroci, Žalujoči: vsi njegovi [email protected] omogočeno brezplačno oglaševanje do 1/8 strani! saj jim je bila predana, živela je za delo z njimi, bila pravič- facebook/fotomaver.si n Uredništvo na, strokovna, kar pa je najpomembnejše, razdajala jim je 07/30-88-322 ljubezen. In radi smo jo imeli sodelavci. Lepo jo je bilo srečati na hodniku, kjer je odzvanjal njen pristen glasen smeh, še zlasti pa je znala razveseliti družbo ob raznih praznovanjih. Šalila se je in smejala in taka bo ostala v naših spominih. A tisti, ki smo jo bolje poznali, smo vedeli, da je človek, ki ne razkriva svoje duše, ampak stiske in strah tišči v sebi. Tega se je tudi sama zavedala, a takšna je pač bila. Pred tremi leti je nenadoma zbolela in vsi smo obnemeli ob kruti novici. Bili smo ves čas v mislih s njo, molili, sku- šali podoživljati njeno bolečino, da bi lažje razumeli in sku- www.fs-prevozi.si paj z njo verjeli, da bo bolezen premagala. Vemo, da je hote- Marija Novak s.p. la živeti in za to se je borila z vsemi sredstvi. Upanje nam je vlivala s svojim nasmeškom ob srečanjih in obiskih na šoli. Reber 2a A ko se je poletje začelo prevešati v jesen, čas, poln darov 8360 Žužemberk OSNOVNO PRANJE, narave, tudi gob, ki jih je tako rada nabirala, je tiho odšla Tel: 07/ 38 88 100 VOSKANJE, in nas pustila z bolečino v srcih in razmišljanjem, v čem je smisel bivanja. GSM: 031/ 876 276 PRANJE PODVOZJA Ti si to, draga Marjetka, najbrž v teh težkih trenutkih spoznala in zadnje sporočilo, ki si ga poslala sodelavkam, se glasi: »Lepota je v zelenih krošnjah dreves, je v nežnem Nudimo Vam kompletne storitve na Člani Nogometnega kluba Žužemberk valovanju trav, je v mirnem toku reke, v njenem zelenem enem mestu in smo Vam na voljo 24 se vam zahvaljujemo za vso podporo, odsevu. Lepota je v srcih ljudi in v lepih očeh.» ur na dan. Naš namen je prevzeti vso Ja, človek malo potrebuje za srečo, smisel vsemu pa daje vzpodbudo in pomoč pri našem delovanju. PRANJE OSEBNIH ljubezen. skrb in odgovornost v najtežjih tre- Zato vam na novega leta dan želimo, da Marjetka, hvaležni smo, da smo te poznali in ta čas pre- nutkih, ob izgubi vaših najdražjih. odženete vse skrbi stran, široko se nasmejte AVTOMOBILOV, živeli s teboj. Vezi med nami so močnejše od smrti in v na- in v prihodnost poglejte. ših srcih boš ostala za vedno. Šla si tja, kjer ni več bolečin, KONCESIONAR strahu, le milo angelsko petje. Naj ti bo lepo. V OBČINI ŽUŽEMBERK TOVORNIH VOZIL 13. septembra, na topel, sončen dan smo se od nje še za- dnjič poslovili. Blagoslovljen božič in n Sodelavci OŠ Prevole in vrtca srečno 2019! IN AVTOBUSOV

50 ZIMA 2018 ZIMA 2018 51 NAGRADNI KOTIČEK NAGRADNI KOTIČEK

Voščila pokroviteljev nagradnega kotička Novo leto je tiho vabilo na pot k lepoti nedoživetega, Notranji mir in harmonija naj vas spremljata v da v svojem srcu prižgemo iskrico upanja prazničnih dneh, prihajajoče leto pa naj bo leto in radosti ter njihovo luč ponesemo drugim. izpolnjenih sanj, sreče, veselja, velikih uspehov, dobrih del in dobrih ljudi. Srečno, zdravo in uspehov polno leto 2019! Pekarna Evropa Duši-pek d.o.o., Dvor 7

Tudi takrat, ko Vam je najbolj težko, Koliko vsega je za nas na tem svetu, obstaja žarek upanja za srečo. če le imamo oči, da to opazimo, DAVID ISKRA S.P. Dovolite mu, da Vas spremlja če le imamo srce, da to občutimo in roko, Dolnji Ajdovec 16 A, 8361 Dvor tudi v letu, ki prihaja. Srečno 2019! da to stisnemo k sebi. 031 762 922 www.mizarstvo-iskra.si Vse najlepše v letu 2019! Kar kane z neba, je vzeti treba, kar svet nakloni, naj te ne zlomi, Frizerstvo Danica, Klavdija Legan s.p., Dvor Obstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, kar sam ustvariš, naprej podariš; da tri reči, po katerih človek najbolj hrepeni: tako kot pričeto, tako končano bo Novo leto. Gostišče Rojc Franc, Lašče srečo, svobodo in duševni mir vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu, ki ga imamo Zdravo, veselo in uspehov polno v srcu radi. Srečno v Novem letu Vam želi Novo leto Vam želi Dnevi v novem letu zlati bodo, če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, jim s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, lepoto. Takih časov, Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spomnimo zlatih časov v novem letu vam želimo! preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce.

Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, in izpolnijo pričakovanja. Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, tisoč in tisoč zvez med nami, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, da gre po svetu, rama ob rami, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. svetloba z nami. (T. Pavček)

Vesele božične praznike ter Vse najlepše v letu 2019! srečno novo leto 2019.

Smisel življenja je največja sreča. Radost ni v rečeh, temveč v nas. Edina prava sreča pride, če se z namenom razdajamo. Če bi bili radi Ko luči se praznične prižgejo, ko okoli nas srečni, bodite! Nič ni bolj dragoceno in veselo polno bo veselja, bo leto staro v nepovrat Liku, d. o. o., Grajski trg 11 od današnjega dne. odšlo, naj Vas v Novo leto spremlja tale želja: Žužemberk Odbije polnoč in leto mine: Vse hudo naj z letom novim zdaj odide, vse, Ohranimo srečo, zdravje in duševni mir podarja izkušnje, uspehe, spomine. kar je bilo dobro, naj z vami ostane, vse, * [email protected] v letu 2019! Odbije polnoč, poti so odprte za upe in želje kar lepo je, naj v življenju našem vzide, naj Jakles d.o.o., Dvor in nove načrte. Srečno novo leto 2019 ! radosti sreča nežna vas objame. ( 07 30 88 044

52 ZIMA 2018 ZIMA 2018 53 NAGRADNI KOTIČEK NAGRADNI KOTIČEK

ZNAMENJE DAVEK NA V SUHI OB RIMSKI DODANO KRAJINI JO JE ZAČETEK RENIJ URGENTNI Odkrivamo stare fotografije CESTI ANJA JARC VREDNOST MALO OVIRE CENTER Odgovor: Na sliki je rojstna hiša Rozalije Sršen – Zalle Zarane. Prejeli smo 12 odgovorov in izžrebali 3 nagrajence. To so: Mira Bonifer, Dolnji Križ; Milka Jernejčič, Žužemberk, in Darinka Košiček, Žužem- KRAJ V NAŠI ZADNJA OBČ. Velika berk. Nagrade prejmejo po pošti. ČRKA ABECEDE POSLOVNA Vprašanje za staro fotografijo: Tokrat objavljamo ENOTA nagradna še bolj zanimivo fotografijo, posneto v petdesetih EVROPSKI PARKET TRAVA PARLAM. RED VRŠILEC BREZ PRVEGA SADNA DRUGE letih. Če kraj in cerkev prepoznate, nam (KRATICA) DOLŽNOSTI ZLOGA PIJAČA KOŠNJE pišite. Veseli bomo vsakega komen- križanka tarja in pisma. Odgovor pošljite SHAKES- PEAROV AGENCIJA RS Geslo iz 71. številke: Uspešen začetek šole na naslov: Suhokranjske poti, ZA OKOLJE KRALJ in študija. Za križanko iz 71. številke glasila Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, smo prejeli 56 odgovorov. Izžrebanih je s pripisom „Odkrivamo stare fo- RIMSKA 50 PRAVI … ENER- bilo naslednjih 10 reševalcev: Ana Fabjan, tografije“ do 20.2. 2019. Čaka vas GIJA GLEDALIŠKA KRAJ V NAŠI ZGRADBA OBČINI Jama; Aleks Novak, Veliko Lipje; Anica nagrada našega sponzorja. Škufca, Ratje; Verica Gliha, Dvor; Matjaž n Uredništvo ŽIVALSKI VRT KISIK Pograjc, Poljane; Rozi Košiček, Malo Lipje; Klavdija Košiček, Gornji Kot; Slavko

VOLT Flander, Jama; Slavko Šuštar, Srednji ODVETNIK Lipovec, in Tatjana Košak, Poljane. Na- VZPETINA grade prejmejo po pošti. Odgovor: Na fotografiji je Tomažev mlin ob Krki SKRAJNI HEKTAR Rešitve iz 72. številke pošljite najkasne- Poznate vaš kraj? Na uredništvo je prispelo 9 odgovorov. Izžrebali smo 3 nagrajence, in sicer Cvetko Flor- PREGO-VOR KONEC je do 20. 2. 2019 na naslov: Suhokranjske POLOTOKA ČASOVNO jano Zajec, Prapreče; Ludvika Kocjančiča, Žužemberk in Marijo Vehovec, Ljubljana. Na- OBDOBJE poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, s pri- grade naših sponzorjev prejmejo po pošti. pisom „Nagradna križanka“. VEZNIK KRAJ. NEUMEN ODVISN. PAMET n Uredništvo Tokrat objavljamo fotografijo nabožnega znamenja iz hinjskega konca. Če ga prepo- znate in napišete kaj več o njem, nam odgovor, najkasneje do 20. februarja 2019, pošlji- S sodelovanjem v nagradni križanki in te na naslov: Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, s pripisom „Poznate LJUBKOVALNO VSI SAMO- ŽENSKO IME GLASNIKI v ostalih nagradnih rubrikah sodelujo- vaš kraj“. Čakajo vas zanimive nagrade. n Uredništvo či soglaša, da so njegovi osebni podatki ZAČETNA NATIONAL v primeru prejema nagrade objavljeni in SESTAVILA: ČRKA BUILDING MAGDA KASTELIC HOČEVAR NAŠEGA MUSEUM se zbirajo le za potrebe nagradnih rubrik KRAJA Ste bili tudi vi na dogodku? v skladu z zakonodajo (GDPR). Odgovor se glasi: Gasilsko tekmovanje FIRE COMBAT Prejeli smo tri odgovore, dva pa smo nagradili. Nagrajenki sta Francka Ožbolt, Žužem- berk in Lucija Mrvar, Cvibelj. Nagrade prejmeta po pošti. Tokrat objavljamo fotografijo SPONZOR starejšega datuma in če koga prepoznate, imate možnost pridobiti kakšno nagrado. KRIŽANKE Podatke o udeležencih in dogodku pošljite do 20.2. 2019 na naslov: Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, s pripisom „ Ste bili tudi vi na dogodku?„ n Uredništvo

( 07/ 30 87 290 GOSTILNA ZUPANČIČ, Gostgrad d.o.o. Grajski trg 4, Žužemberk e-mail: [email protected] Tudi to leto, ki prihaja, naj bo leto uresničenj vseh želja. Želimo Vam lepe božične praznike ter veliko zdravja in sreče v prihajajočem letu.

Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: [email protected]. TRR: 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič. Uredniški odbor: Irena Blatnik, Miran Jenko, Tamara Plot in Vlado Kostevc. Lektorica: mag. Jelka Mrvar. Zunanji sodelavci: Helena Barle Kastelic, Petra Kastelic, Magda Kastelic Hočevar, Edvard Kramar, Tjaša Primc in Tomaž Špelko. Oblikovanje, grafična priprava, filmi in tisk: Grafika Pavlič Jože, s. p. Naklada: 1900 izvodov. Uredništvo Suhokranjskih poti si v skladu z uredniško politiko, zasnovo časopisa in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov.

54 ZIMA 2018 ZIMA 2018 55