Razpisi delovnih mest stran 39

Maj 2021 | številka 295 | leto 26 | 13.700 izvodov 2 Maj 2021

Kazalo

4 37-odstotni porast kaznivih dejanj 18 Pozitivni odzivi na novo lokacijo v škofjeloški občini škofjeloške tržnice 6 »So leta, ko čebelarji točimo le solze, in 19 Osip cestnih divjakov na Logu leta, ko veseli vrtimo točilo« nad Škofjo Loko 8 Lani 131 prosilcev za enkratno občinsko 19 Anketa: Ali ste za uvedbo denarno pomoč cepilnih potnih listov? 8 Javni poziv za sofinanciranje 20 Georadarske raziskave na območju obnove kozolcev nekdanje cerkve v Žireh 9 Gradbena dela na kolesarskih poteh 22 Jubilejna razstava nekdanjih 9 Pletilski grafiti na loškem mostu profesorjev in dijakov 10 Najdaljše čakalne dobe v CSS 24 »Fejst delat, pa malo jest« za oddelek z demenco 26 V Domelu podelili priznanja najboljšim 12 Zanimanje za sprejem v dom starejših inovatorjem občanov v Žireh je veliko 27 Mobilni trg v Škofji Loki 13 V pol leta opravili 130 prostovoljnih prevozov 28 Izpust risov v divjino 14 Blizu podpis pogodbe o sofinanciranju 29 Plezalci za Kamnitnikom nadzidka OŠ Jela Janežiča 30 Mornar, ki smuča vsako zimo 15 Učinkovita oblika pomoči lokalnemu go- 32 Ljubhospic, hiša sočutja spodarstvu 34 Ločan se je zaradi ljubezni 16 Navodila škofjeloškim občanom pred gla- preselil na Švedsko sovanjem o participativnem proračunu 36 Neja Filipič v finalu 17 Prostovoljni vozniki opravljajo prevoze starostnikov 39 Razpisi delovnih mest

Naklada: 13.700 izvodov. Najavo kulturnih prireditev spre- Uredništvo Izhaja mesečno, gospodinjstva ga jemamo do 25. v mesecu. Prispev- prejemajo brezplačno. kov in fotografij ne vračamo, če to Glavni in odgovorni urednik ni izrecno naročeno! Franci Bogataj, [email protected] Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Oblikovanje in prelom: Novinarji Mateja Štruc, s. p. Damjan Likar, Miha Hafner, Nika Naslov uredništva: Arsovski p. p. 129, 4220 Škofja Loka Oblikovanje oglasov: Lektura Praprotno. tel.: 04 515 58 80 DECOP, d. o. o., Tina Benedičič (Foto: Boštjan Dolinar) faks: 04 515 58 88 Železniki (04 510 16 20) Lektoriranje oglasnih sporočil je v Izdaja: domeni oglaševalcev. Loški utrip – glasilo, ki izhaja FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, Vsi reklamni oglasi so avtorsko na območju občin: Škofja Loka, 4220 Škofja Loka delo izdajatelja, zato se objavljanje Oglasno trženje Železniki, Gorenja vas - Poljane, enakih oglasov v drugih medijih Žiga Jeraša Žiri, delno Kranj. Elektronski naslov uredništva: (delno ali v celoti) zaračuna po 041 233 350, Izhaja od avgusta 1996. [email protected] ceniku DOS-a! [email protected]

Loški utrip lahko berete tudi na spletu: www.skofjaloka.si.

3 37-odstotni porast kaznivih dejanj v škofjeloški občini Svetniki so na 18. redni občinski seji škofjeloške občine največ pozornosti namenili problematiki družbe STC Stari vrh, ki se ne sooča samo s slabimi zimami, pač pa jo najbolj bremenijo stare zamere med lastniki zemljišč in vodstvom podjetja, kar onemogoča nujno potreben razvoj poletnega turizma.

Pri kadrovskih zadevah so svetni- ki potrdili imenovanje Matjaža Žura za direktorja zavoda Osnov- nega zdravstva Gorenjske, mag. Mirjam Jan-Blažić v svet zavo- da Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, Martina Trampuša v svet zavoda Šol- ski center Škofja Loka in Sonjo Končan v Nadzorni svet Javnega podjetja Komunala Škofja Loka, d. o. o., potem ko je mag. Robert Strah podal odstopno izjavo. Podali so tudi pozitivno mne- nje Karli Krajnik za ravnateljico Osnovne šole Cvetka Golarja, ki se je edina prijavila na razpis za ravnateljico omenjene šole. Prometna nesreča v Dorfarjah. V letu 2020 sicer v škofjeloški občini na cestah ni bilo smrtnih žrtev. Stari vrh ne bo več zmožen preživeti samo z zimsko sezono Marko Murn (Miha Ješe in Pri- izjav svetnikov. Martin Trampuš Nekateri bi raje videli, da bi Stari Svetniki so se seznanili z Letnim jatelji Loke), predsednik Odbora (Levica): »Mislim, da se bodo tudi vrh deloval samo pozimi, ne pa poročilom družbe STC Stari vrh, za gospodarske dejavnosti, obrt, lastniki zemljišč morali zavedati, poleti, ker bi radi imeli mir. Morali d. o. o., za minulo leto, ki ga je turizem in kmetijstvo, pravi, da da bo stare zamere, ki jih jaz ne se boste dogovoriti, ker čas ne predstavil direktor Tomaž Tro- so na odboru prav tako izrazili poznam, treba dati na kraj ali dela več za vas. Sentimentalnosti biš. Poudaril je, da je šlo za izred- skeptičen pogled na prihodnost pa tam preprosto smučišča ne je bistveno manj, kot je je bilo v no slabo sezono, kjer so beležili podjetja. »Nujno bo razširiti de- bo.« Tomaž Paulus (SLS): »Pred preteklih letih.« vsega 52 smučarskih dni, uvedba lovanje čez letno sezono, za kar nekaj dnevi se je pri meni oglasil policijske ure pa jim je onemo- pa je treba pridobiti ustrezna eden izmed lastnikov. Zgodovina V letu 2020 brez smrtnih gočila tudi nočno smuko. »Leto soglasja lastnikov zemljišč. Dru- medosebnih odnosov je naredi- žrtev na cestah 2020 še bolj jasno utrjuje tezo, gače bomo v bližnji prihodnosti la blokade na več področjih in Komandir škofjeloške policijske da smučišče ob predpostavki res obsojeni na zapiranje podje- mislim, da preden se bo kar koli postaje Sašo Eniko je na seji milih zim dolgoročno ni sposob- tja. Ne moremo oceniti osebnih odvilo, bo najprej treba popraviti predstavil poročilo o varnosti no preživeti, saj prihodki slabih zamer med posameznimi delež- odnose. Marsikdo je te zgodbe že na območju loške občine v letu zimskih sezon ne omogočajo niki na Starem vrhu, bi pa zato sit in je vrgel puško v koruzo, vsi 2020. »V letu 2020 nismo beležili ne tekočega ne investicijskega pozvali vse lastnike zemljišč kot pa hočejo Staremu vrhu dobro. smrtne žrtve na cestah, imeli pa vzdrževanja smučarskih naprav. tudi oba župana občin lastnic, da Treba je prebroditi bolečino in smo hudo telesno poškodovana V letu 2021 bo vodstvo družbe najdejo skupni jezik in dosežejo ustvariti neko pozitivno energi- dva kolesarja, tri voznike osebnih napore usmerilo v pripravo pre- kompromisen dogovor.« jo. Če bomo samo čakali, da se vozil in enega pešca. Bilo je veliko dloga novih služnostnih pogodb zgodi čudež na Starem vrhu, ne manj prometnih nesreč, 22 % za zemljišča, ki se uporabljajo Bomo dočakali čudež na bo nič iz tega. Moramo ga sami manj kot v predlanskem letu. Še za potrebe smučišča kot tudi za Starem vrhu? narediti. Tako kot je poljanska vedno je najpogostejša kršitev potencialne druge programe, Aleš Habjan (SDS) je vprašal obvoznica iz neke čudne štorije hitrost, neuporaba varnostnih med katere v prvi vrsti uvršča- direktorja, ali je možno poletno postala realnost, enako lahko pasov, vožnja pod vplivom al- mo kolesarski park z različnimi sezono izvesti tudi brez soglasij tudi na Starem vrhu pride do kohola, uporaba mobilnega te- težavnostnimi stopnjami. V pri- dveh lastnikov, ki temu naspro- srečnega konca.« Mag. Mirjam lefona, kar povezujemo z veliko hodnjih letih bo treba sprejeti tujeta. Trobiš je odgovoril, da je Jan-Blažić (SD): »Pomembno prometnimi nesrečami. Ko bere- odločitev o nadaljnji rasti družbe možno, vendar se on ne zavze- je, da se doseže medsebojna mo v medijih, da je voznik nena- ter preusmeritvi na letno sezo- ma za to rešitev, ker želi vključiti stopnja soglasja in zaupanja med dno zapeljal v levo, je velikokrat no ter družbo ustrezno kapital- vse deležnike na Starem vrhu. vsemi deležniki. Prišel je čas, da vzrok tudi uporaba telefona,« je sko prestrukturirati. Brez letne »Treba se je usmeriti v iskanje se bodo morali interesi vseh poudaril Eniko in med drugim sezone družba z dejavnostjo v skupnega jezika. Zadeve so poenotiti. Če se ne bodo, bo ta omenil, da je bilo lani opravlje- zimski sezoni nima perspekti- premostljive, seveda pa ne za projekt zaključen. Tudi name so nih kar 35 zasegov prepovedane ve preživetja,« je dejal Trobiš. vsako ceno.« Zbrali smo še nekaj se obračali ljudje s Starega vrha. droge, najpogostejše marihuane,

4 Maj 2021

zelo pogosto pa tudi kokaina. Po na območje, ki ga pokriva naša je posledica manjšega števila no smo v letu 2020 ugotovili njegovih besedah so na podro- policijska postaja, prihajajo op- ugotovljenih kršitev. Ugotavlja- 467 kršitev dovoljene hitrosti. čju varstva javnega reda in miru ravljat kazniva dejanja storilci mo pa, da je delež nerazčiščenih Poleg Poljanske ceste in Hoste policisti v letu 2020 obravnavali z drugih območij, seveda pa oz. neplačanih glob zanemarljiv. je največji delež kršitve ugo- 197 kršitev, kar je za 34,8 % več ob tem ne smemo zanemari- Pretežni del kršiteljev je globo tovljen v Dorfarjah. Primerjava kot leto prej. Največ kršitev je bilo ti 'domačih' storilcev. Pri tem plačala že na osnovi prejetega podatkov za lokacijo Spodnji trg glede nedostojnega vedenja do moramo poudariti uspešno pre- obvestila o prekršku, manjši del med letoma 2017 in 2020 kaže, uradne osebe, sledi pa izzivanje iskano serijo vlomov v stanova- plačil je bilo izvedenih na osnovi da število prometa ne upada, ali spodbujanje k pretepu. »V nja marca 2020. Kazniva dejanja izdanih plačilnih nalogov. Pri ampak nasprotno, v letu 2020 je zvezi kršitev Zakona o nalezljivih so izvrševali državljani Gruzije, izvajanju nadzora na področju opazen porast števila tovornih in boleznih smo beležili 75 kršitev. tako da so z nitkami označevali mirujočega prometa so redarji v osebnih vozil v času meritev.« Po V času razglašene epidemije smo stanovanja in izvedeli, katera letu 2020 ugotovili skupno 2028 njenih besedah v letu 2020 niso vsakodnevno kontrolirali obmo- so bila v določenem časovnem kršitev. Upad števila prekrškov prejeli nobene pisne pritožbe čje s poudarkom na preverjanju obdobju prazna. Storilci so bili povezujemo z dejstvom, da so nad delom redarja. »Tako kot prehajanja med občinami ter obsojeni in bodo še nekaj let v bila parkirišča v času med 21. vsako leto smo tudi v letu 2020 kontrolo krajev, kjer se zadržuje zaporu,« je povedal komandir marcem in 11. majem ter med prejeli nekaj telefonskih klicev večje število ljudi.« Eniko je ob in izpostavil tudi kazniva deja- 29. oktobrom in 31. decembrom občanov, ki so izrazili nezado- tem pohvalil dobro sodelovanje s nja zoper delovno razmerje in 2020 sproščena plačila parkirni- voljstvo nad ravnanjem redarjev. poveljnikom Štaba Civilne zašči- socialno varstvo, saj so jih lani ne in posledično tudi redarskega Vsako prejeto informacijo o tem te občine Škofja Loka, Nikolajem obravnavali kar 20, leta 2019 pa nadzora. Opazno manjše število preverimo in raziščemo vzro- Kržišnikom. nobenega. Pri tem sta dve pod- kršitev ugotavljamo na Stari cesti ke. Običajno je vzrok za jezne jetji oškodovali svoje zaposlene. in okolici zdravstvenega doma. klice občanov nepoznavanje Stopili na prste Gruzijcem, Primeri, da so vozila parkirana cestnoprometnih predpisov in ki so izvedli serijo vlomov Neprimerno ravnanje na pločniku, ki jih poznamo iz nerazumevanje prometne si- Iz poročila je razvidno, da so kršiteljev zoper redarje preteklih let, so se v letu 2020 gnalizacije. Opažamo pa tudi policisti lani evidentirali 219 Poročilo o delu občinskega re- pojavili le izjemoma. Največ kr- primere neprimernega ravnanja kaznivih dejanj, kar predstavlja darstva za leto 2020 je predstavi- šitev na področju mirujočega kršiteljev zoper redarje, zlasti 37-odstotni porast glede na la Tatjana Bernik, vodja oddel- prometa je bilo ugotovljenih na verbalno. Zato redno skrbimo predlansko leto. Se je pa lani ka za okolje, prostor in občinsko parkirišču Štemarje,« je dejala tudi za izobraževanje redarjev, povečala preiskanost kaznivih redarstvo. »Prihodek od glob v Bernikova. Občinsko redarstvo da so vešči komuniciranja z zah- dejanj, ki je znašala 61,2 %. letu 2020 (88.464,64 evrov) je uporablja za meritve hitrosti tevnimi strankami.« »Tudi letos smo ugotovili, da sicer nižji od načrtovanega in iste naprave kot policija. »Skup- Damjan Likar

5 »So leta, ko čebelarji točimo le solze, in leta, ko veseli vrtimo točilo« Čebelarsko društvo Sovodenj je lani obeležilo šestdesetletnico delovanja. Društvo, ki je ob svoji ustanovitvi leta 1960 štelo deset ustanovnih članov, danes združuje 28 čebelarjev. V njihovih vrstah so tako mladi, ki so se šele dobro podali na pot čebelarstva, pa tudi starejši, ki so zapluli v osemdeseto leto. V društvu se radi pohvalijo, da gre za zelo raznoliko druščino, od duhovnika do slovenskega prvaka za gozdni med, čebelarja z nacionalno poklicno kvalifikacijo, ekološkega čebelarja, doktorja čebelarstva in treh aktivnih čebelark. V ČD Sovodenj skrbijo za 25 čebelnjakov, v nekaterih tako čebelarijo dve ali tri generacije skupaj. Trud sovodenjskih čebelarjev je prepoznala tudi Občina Gorenja vas - Poljane, ki je društvu ob šestdesetletnici čebelarjenja s kranjsko sivko podelila občinsko priznanje za uspešno sonaravno čebelarjenje. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom društva Vinkom Dolinarjem, ki pojasnjuje: »S čebelami imamo blagovno menjavo. So leta, ko čebelarji točimo le solze, in leta, ko veseli vrtimo točilo.«

in čebelarsko zvezo Slovenije ter se udeležujemo čebelarskih prireditev na državni ravni. Pred dvema letoma smo na občnem zboru sprejeli sklep, da ob 60-le- tnici društva pripravimo prire- ditev z razstavo čebelarstva za vse krajane in ob tej priložnosti izdamo zbornik z naslovom 60 let s čebelami. Skoraj nemogoča odločitev za tako majhno dru- štvo. Zaradi virusne krize smo zbornik izdali septembra in ga na društvenem srečanju na Er- manovcu predstavili tudi širši javnosti.

Dejavni ste tudi v bližnjih vrtcih in šolah. Kako zanimivo pa je če- belarstvo za mlade? Vsako leto podarjamo vrtičkar- Člani čebelarskega društva ob razvitju prapora jem in učencem podružnične osnovne šole na Sovodnju med za medeni zajtrk. Na ta dan ali Lani ste obeležili šestdesetle- preko Balkana k nam prišla ne- z organskimi kislinami in teh- v maju, ko čebele že obletava- tnico društva. Kako je v teh šes- poznana zajedavka varoja. Zara- nološkimi ukrepi za zmanjšanje jo cvetove, jih obiščemo in jim tih desetletjih zraslo društvo? di nje so začele čebelje družine števila varoj. To je pripomoglo pripovedujemo o pridnih če- Kakšne naloge je prevzelo in slabeti in po dveh letih odmirati. k vse večjemu zanimanju za če- belah. Prikažemo jim življenje s kakšnimi izzivi se je soočalo? Čebelarji nismo poznali skritega belarstvo, raslo je tudi število čebel in pridelavo medu. Otro- Velika zahvala gre glavnemu po- in zahrbtnega sovražnika čebel. panjev v naših čebelnjakih. S ci so navdušeni ob pogledu na budniku in prvemu predsedniku Nismo imeli znanja in zdravil za tem pa izzivov in preizkušenj ni živo matico, ki je varno zaprta Jakobu Likarju ter prvemu taj- borbo z njim, situacija je podob- bilo konec. Skrajne vremenske v matičnico in jo spremljajo če- niku Urbanu Kokalju. Dejstvo, na kot dandanes, ko se svet bori razmere, ki smo jim priča, so bele. Božanje trota, ki ne piči, je da je bila družina ustanovljena z virusnim sovražnikom. Število presenetile tako čebele kot tudi zanje prav posebno doživetje. S v neposredni bližini, je pripo- čebel se je drastično nižalo, letine nas. Spoznali smo, da moramo tem začnejo otroci spoznavati moglo k temu, da so postajala so bile skromne, kar nekaj članov čebelo, čebelarstvo in poveza- skrivnostni svet čebel. V nižjih srečanja vse pogostejša, kar je opustilo čebelarjenje. Nismo vo v skupno okolje predstaviti razredih podružnične osnovne je pomenilo večjo izmenjavo odnehali. S pomočjo veterinarjev sokrajanom in sosednjim krajem. šole na Sovodnju razvijajo spo- mnenj in izkušenj, več sklepov in za čebele smo preizkušali in upo- štovanje do čebel in narave, tudi hitrejšo izpeljavo le teh. V družini rabljali nova zdravila. Pridobivali Na tem področju ste zelo dejavni. z obiskom bližnjih čebelnjakov. so predvsem širili znanje, poma- smo nova znanja in izdelovali in Nam lahko poveste več? Mlade, ki imajo že v otroštvu stik gali novim članom in skrbeli za prilagajali opremo za nove nači- Prvi javni prikaz čebelarjenja in s čebelami, čebelarstvo hitreje skupno nabavo sladkorja za zim- ne čebelarjenja ob prisotnosti čebelarsko razstavo smo pripra- pritegne in se lažje odločijo za sko krmljenje čebel. Število čla- uničujoče varoje. Leta 1997 smo vili s sodelovanjem na Pokošnjici čebelarsko pot. Zanimanje za nov se je na koncu sedemdesetih se preimenovali v Čebelarsko v Novi Oselici leta 2009. Od tak- čebelarstvo se med mladimi pri let prejšnjega stoletja povečalo društvo Sovodenj. V prvih letih rat organiziramo predavanja za nas in tudi v Sloveniji povečuje. na sedemnajst. Čebele do takrat tega stoletja smo, ob strokovni čebelarje in krajane v kulturnem niso bile življenjsko ogrožene, v pomoči naše veterinarke, pričeli domu na Sovodnju. Sodelujemo Če se ne motim, že vse od začet- osemdesetih letih pa je iz Azije čebelariti na sonaraven način s sosednjimi čebelarskimi društvi ka čebelarite s kranjsko sivko.

6 Maj 2021

Nam lahko poveste več o so- začeli zdravljenje z organskimi naravnem načinu čebelarjenja? kislinami, ki ne puščajo ostankov Kranjska čebela (Apis mellifera v vosku in medu. Verjamemo, da carnica) je medonosna čebela, ki v panju lahko uporabimo samo je avtohtona na ozemlju Sloveni- snovi, ki so prisotne tudi v medu. je in je tudi z zakonom zaščitena V naš neoporečni med vlagamo kot edina čebela, dovoljena za ogromno truda. Strah me je po- rejo v Sloveniji. Na to smo slo- misliti, kaj je v medu neznanega venski čebelarji še posebej po- izvora, ki kupca privlači z nizko nosni in skrbimo za čistost njene ceno. pasme. Življenja in nagona čebel ljudje nismo spremenili, lahko »Ko izginejo čebele, človek pre- rečemo, da je čebela neukročena živi le še štiri leta,« je nekoč dejal domača žival. Sonaraven način Einstein. Strokovnjaki opozarjajo čebelarjenja pomeni, da s čebe- na vse večje nevarnosti, ki ogro- lami samo sodelujemo in jim po- žajo čebelje družine, predvsem magamo pri tem, da so močne, v človeški podobi. Tudi sami ste zdrave in stalno pripravljene za dejavni na področju ozavešča- nabiranje medičine. Za vitalnost nja o pomenu čebel. Kako sami in moč čebeljih družin skrbimo vidite to situacijo? Člani upravnega odbora ČD Sovodenj (od leve proti desni): tako, da jim omogočamo grad- Vsa živa bitja smo odvisna od Janez Šega, blagajnik Ivan Jezeršek, praporščak Franci Peternel, njo novega satja. Ko jim v naravi narave, ki je vir naše hrane in predsednik Vinko Dolinar in blagajnik Vinko Rudolf primanjkuje hrane, jim pomaga- prostor za življenje. Okoljske mo z sladkorjem. Nikoli jim ne spremembe, ki jih je povzročil odvzamemo in iztočimo vsega ali pospešil človek, se kažejo v trgovini, za čebele pa so te spre- na polju in na prostem. Čebele so medu, da ne povzročimo šoka. daljših sušah, večjih poplavah, membe zelo hitro usodne. Če si lahko indikator zdravega okolja. V bližini čebelnjaka jim uredimo pogostejših pozebah, žledo- sledijo prehitro, čebele ne mo- Nepravilna – prekomerna upora- dostop do čiste vode. Širimo in lomih … Vse te spremembe rejo v vmesnem času nabrati do- ba pesticidov na njivah povzro- skrbimo za medovita drevesa in povzročajo največ težav ljudem, volj hrane za normalno življenje. či nenaden pomor in umiranje medovite rastline. Čebelarji ČD ki proizvajajo hrano. Velika veči- Čebel je vse manj in propadati čebel. Zastrupljena hrana pa nas Sovodenj smo, za zaščito pred na o tem sploh ne razmišlja, saj začnejo celotne družine. Manj je uničuje na dolgi rok. varojo, med prvimi v Sloveniji hrano preprosto kupi v živilski čebel, manj je oprašenih rastlin Nika Arsovski

7 Lani 131 prosilcev za enkratno občinsko denarno pomoč V proračunu škofjeloške občine je za celotno dejavnost občinske denarne pomoči namenjenih 40.000 evrov. V letu 2020 je bilo prosilcev 131, povprečni znesek pomoči pa je znašal 200 evrov. Razpon nakazil je bil od poplačil položnic v znesku nekaj deset evrov do višine minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

smrt v družini, naravne nesreče prijav in izkoriščanje: »Prosilec je ipd.) znajdejo v takšnem polo- do enkratne občinske denarne žaju, da ne morejo poravnati pomoči upravičen največ enkrat najnujnejših obveznosti, ali imajo v letu. Ne glede na to prosilec ni hudo bolnega otroka, katerega upravičen do občinske denarne zdravljenje zahteva dodatne vi- pomoči, če je kdo od oseb, ki soke stroške, ali presegajo cenzus je s prosilcem v sorodstvenem za dodelitev denarne socialne razmerju in hkrati živi na istem pomoči, ali so trenutno ostali naslovu kot prosilec, v tekočem brez vsakega dohodka in čakajo letu že prejel občinsko denarno na uveljavitev denarne socialne pomoč za isti namen.« Občan za pomoči ali druge oblike socialne občinsko denarno pomoč zapro- pomoči, ali zaradi funkcionalne si na Centru za socialno delo, nepismenosti niso (pravočas- kjer izpolni predpisani obrazec no) vložili prošnje za uveljavitev in predloži potrebna dokazila,« katere od socialnih pomoči, do je pojasnila Sabina Gabrijel z katere bi bili sicer upravičeni, ali občinskega Oddelka za druž- Do pomoči so upravičeni prosilci, ni dolžan preživljati, hkrati pa pa tudi drugi, če Komisija ugo- bene dejavnosti in dodala, da o ki trenutno nimajo zadostnih aktivno rešujejo svojo socialno tovi utemeljenost prošnje. »S 3. razdelitvi sredstev odloča osem- sredstev za preživljanje, izkoristili problematiko ali se na podlagi odstavkom 3. člena Odloka o članska komisija, ki jo imenuje pa so vse zakonske možnosti za spleta neugodnih okoliščin (dol- občinski denarni pomoči v občini škofjeloški župan. rešitev socialne stiske in jih nihče gotrajna bolezen, invalidnost, Škofja Loka urejamo pogostost Damjan Likar

Javni poziv za sofinanciranje obnove kozolcev Tudi letos je Občina Škofja Loka objavila javni poziv za sofinanciranje obnove kozolcev na območju občine za leto 2021. Temeljni namen javnega poziva, ki bo odprt od 20. aprila do 25. septembra 2021, je, da z obnovo kozolcev prispevamo k izboljšanju podobe značilne kulturne krajine v loški občini.

Na javni poziv se lahko prijavijo na prikazane stroške, ki jih po- lastniki vlagatelji, katerih ko- dajo v poročilu o opravljenem zolci se nahajajo na območju delu. Eden od pogojev za sode- občine Škofja Loka, ne glede lovanje na javnem pozivu je, da na kulturnovarstveni status ko- kozolec ni v funkciji oglaševa- zolca. Prednost imajo vizualno nja. »S to našo dejavnostjo la- bolj izpostavljeni kozolci ob stnike kozolcev želimo odvrniti regionalnih cestah in objekti s od povsem neprimerne rabe kulturnovarstvenim statusom. kozolcev za oglaševanje, ki na Za obnovo kozolcev je v javnem vizualno najbolj izpostavljenih pozivu na voljo 10.000 evrov, lokacijah estetsko onesnažu- za vsak posamezni projekt ob- jejo našo kulturno krajino,« nove kozolca je na voljo največ je povedal občinski tiskovni 2000 evrov. Višina sofinanciranih predstavnik Jernej Tavčar in sredstev za posamezno prijavo dodal, da občina letos drugič je odvisna od števila prijavljenih objavlja takšen namenski javni projektov na javni poziv, ocene poziv. »Prvič ga je razpisala že mogli uveljavljati ovrednotene novitvenih del in obsega tudi prijave oz. projekta s strani stro- leta 2019. Takratni odziv je bil vrednosti svojega materiala menjavo strehe.« Podoben kovne komisije za izbor in upo- relativno slab, ker so kmetje (lesa) in vrednosti lastnega javni razpis na Gorenjskem so števanje določil javnega poziva. oz. lastniki kozolcev lahko uve- dela. Letos bo to mogoče. Letos objavili tudi v občini Kranjska Financiranje projekta pote- ljavljali le (materialne) stroške javni poziv nekoliko razširja Gora. ka v pavšalnem znesku, glede kupljenega materiala, niso pa tudi nabor (so)financiranja ob- Damjan Likar

8 Maj 2021

Gradbena dela na kolesarskih poteh Ena temeljnih trajnostnih razvojnih prioritet občine Škofja Loka je vzpostavitev in ureditev omrežja trajnostno urejenih, varnih, dobro in enotno označenih ter zveznih kolesarskih poti. Škofja Loka je namreč vozlišče treh pomembnih odsekov državnih kolesarskih povezav, v zaledju škofjeloških hribov in dolin pa poteka več sto kilometrov označenih in urejenih kolesarskih poti, združenih v 390 km dolgo Loško kolesarsko pot.

ski pas na pločniku. Nadalje se bo objektoma v Veštru, kjer se bo kolesarska povezava nadaljeva- priključila na že rekonstruirani la po lokalni cesti Virmaše–ŽP, odsek regionalne ceste. »Načrt vzdolž železniške proge.« Tavčar rekonstrukcije regionalke, ki ga je omenil, da je v pripravi tudi pripravlja DRSI, predvideva tudi rekonstrukcija (državne) regio- celovito trajnostno ureditev po- nalne ceste v Selško dolino (Če- vršin za kolesarje. Predvidena je šnjica–Škofja Loka) skozi Sotesko, dvosmerna enostranska kolesar- ki se začne za mostom čez Selško ska pot v širini tri metre ob južni Soro na Praprotnem in zaključi za strani regionalne ceste.« prvima dvema stanovanjskima Damjan Likar

Pletilski grafiti na loškem mostu V pletilski skupnosti Breja dogajanja. Avtorice prvih treh preja, ki je del Zavoda Tri, so grafitov na mostu smo Janja konec aprila ponovno izvedli Primožič, Nina Arnuš in jaz, akcijo grafitiranja. Tokrat nji- izbrale pa smo poezijo Jane- Občina Škofja Loka postaja vedno bolj kolesarjem prijazna hove umetnine krasijo most, za Ramovša in Tomaža Ho- občina. (Vir: Facebook stran Visit Škofja Loka, foto: Jošt Gantar) ki povezuje glavno avtobu- stnika ter verz iz Trkajeve sno postajo in staro mestno pesmi, ki je s fotografijo Janji- jedro. »Z izvezeno poezijo nega grafita prav završal po Na občini poudarjajo, da Ško- Loka in Virmašami po regionalni nadaljujemo nam zelo ljubo družabnih omrežjih, nasploh fjo Loko želijo vzpostaviti kot kolesarski povezavi R7 (Jezer- prakso mehkega oziroma vol- je odziv ljudi zelo pozitiven,« privlačno in dobro opremljeno sko–Kranj–Škofja Loka). Naložba nenega grafitiranja, s čimer je povedala Anka Pintar iz vozlišče trajnostnih prometnih zavzema prenovo neustreznega želimo na trenutno mogoč Zavoda Tri. povezav. »Trenutno potekajo kolesarskega pasu in pločnikov, ki način prinašati v mesto nekaj Damjan Likar gradbena dela na več odsekih bodo ustrezali sodobnim pripo- kolesarskih poti. V sklopu celo- ročilom, smernicam in zahtevam vite preureditve državne ceste za projektiranje kolesarskih po- Škofja Loka–Jeprca, skozi naselje vršin in inkluzivnega načrtovanja Godešič, poteka tudi ureditev površin za slepe in slabovidne,« je mešane površine za pešce in ko- povedal občinski tiskovni pred- lesarje na obeh straneh ceste. V stavnik Jernej Tavčar, ki pravi, prihodnjem letu bo DRSI v sklo- da bo v drugi fazi potekala ure- pu naložb preuredila obstoječe ditev Kidričeve ceste od Starega semaforizirano križišče Lipica v Dvora do kmetijske zadruge. Po krožno križišče z ureditvijo av- njegovih besedah so na tem tobusnega obračališča Lipica, območju delno že zgrajene ko- pločniki in kolesarskimi pasovi. lesarske steze, vendar so neustre- Tako bo zagotovljena zveznost zne (dvosmerne enostranske). kolesarskih povezav od Kidričeve »Zaradi prometnih obremenitev ceste skozi krožišče Lipica, kroži- morajo biti kolesarske povezave šče Godešič in skozi naselje Gode- sklenjene in ločene od vozišča. šič. Prav tako se izvajajo gradbena Zato je nujno potrebno zgraditi dela na delu Kidričeve ceste, na manjkajoče dele kolesarskih stez odseku med križiščem pri starem za vse kolesarje, za pešce in druge Petrolu in krožiščem Stari Dvor. ranljive udeležence v prometu. V Gre za prvo fazo projekta ureja- nadaljevanju bo potekala uredi- nja celovite kolesarske povezave tev od kmetijske zadruge do kri- med mestnim središčem Škofje žišča pri železniški postaji Škofja Loke, železniško postajo Škofja Loka, kjer bo za kolesarje kolesar-

9 Najdaljše čakalne dobe v CSS za oddelek z demenco Novi koronavirus predstavlja velik izziv za vse generacije, tako mlajšo, ki je bila mesece odsotna v šolskih klopeh, kot tudi starejšo, najbolj ranljivo skupino ljudi. Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka v prvem valu ni zabeležil nobene okužbe s covidom-19, prvo so zaznali šele konec septembra, po eksponentni rasti pa so v dvorani OŠ Jela Janežiča uredili ustrezne prostore za obolele in jih na ta način ločili od zdravih stanovalcev.

»V domovih za ostarele je ve- ku je sicer CSS, upoštevajoč uk- novih starostnikov. Kot ocenju- kotrajne namestitve in prostor lika koncentracija starejših, ki repe, polno zaseden, kar pomeni jejo, je kapaciteta CSS zadostna dnevnega varstva za 6–8 starejših so najbolj ranljivi za okužbo z od 220 postelj 214 oskrbovancev. za potrebe Škofje Loke in okolice, oseb. Celoten projekt se ob veliki virusom, zato je izjemno težko Na prosto mesto sicer v tem tre- sploh ob dejstvu, da so v Žireh že pomoči in sodelovanju z Občino zajeziti prav vsako okužbo. Naše nutku čaka še približno 20 do 25 začeli gradbena dela za izgradnjo Gorenja vas - Poljane sofinancira stanovalce smo želeli po najbolj- starostnikov, število oddanih vlog doma starejših, ki bo predvidoma z nepovratnimi sredstvi Republi- ših močeh zaščititi, zato smo ob pa je precej višje. Kot pojasnju- končan v letu 2022. Predviden pa ke Slovenije in Evropske unije iz 33 pozitivnih okuženih s covi- je direktorica, je vloženih vlog je tudi dom starejših v Železnikih, sredstev Evropskega kohezijske- dom-19 po posvetu s strokovno 410, saj se številni odločijo, da kjer se je sicer zapletlo pri iska- ga sklada za regionalni razvoj. S skupino za gorenjsko regijo ure- bodo vložili vlogo za primer, da nju primerne lokacije. CSS bo v tem bodo dodatno zagotovljene dili novo namestitev za okužene. bi potrebovali mesto v domu za letošnjem letu pričel z adaptacijo kapacitete in hkrati dana možnost Ukrepe stroke smatramo za učin- ostarele hitreje, kot so pričakova- stavbe – stare osnovne šole v občanom, da ob teh podpornih kovite, vendar smo priporočila in li. Vloga se sicer aktivira šele, ko Gorenji vasi za izvedbo projekta oblikah dlje časa lahko ostanejo ukrepe NIJZ in vladne skupine oseba potrdi, da je pripravljena »Hiša generacij«, ki bo zagotavlja- v domačem okolju. morali prilagoditi našim potre- priti v dom, takrat je uvrščena na la 16 dvoposteljnih sob za krat- Nika Arsovski bam, tehnično prostorskim po- čakalni seznam. »Čakalna doba gojem in kadrovskim pogojem. za sprejem v CSS Škofja Loka je Vsi zaposleni smo storili vse, da bi trenutno od enega meseca do okužbo zajezili, saj smo v ekipah enega leta, odvisno od potrebe na oddelkih delali vsi zaposleni posameznega občana. Najdaljša tudi iz uprave in vseh služb. V doba je za oddelke z demenco, Subtilna pripoved prihodnje želimo zagotoviti, da za druge oddelke je čakalni čas bodo prostorske možnosti večje krajši. Pri tem se v primerjavi s in da bi bili okuženi posamezniki preteklimi leti razmere niso kaj nosečnice z povsem ločeni od zdravih stano- dosti spremenile. Zaradi pan- valcev,« pojasnjuje direktorica demije covida-19 pol leta nismo CSS Silva Košnjek. smeli sprejemati novih stano- anoreksijo valcev,« pove sogovornica. Ko Tudi letos epidemiološke okoliščine niso dopuščale žive Ukrepi v sklopu bivalnih so tako v decembru 2020 lahko izvedbe Regijskega festivala mlade literature URŠKA 2021, ponovno pričeli s sprejemom enot ki se že dvajseto leto tradicionalno odvija v Škofji Loki. Zavoljo koronavirusnih ukrepov novih stanovalcev, so imeli na so morali prilagoditi bivalne ka- voljo 32 praznih postelj, do aprila Zato je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna pacitete, tako so sedaj štiri sobe pa so že zapolnili vse. V letu 2020, izpostava Škofja Loka, prireditev izvedel preko avdio- namenjene vzpostavitvi sive – do oktobra, ko je pričela veljati video povezave le za udeleženke festivala. izolirne cone za tiste s sumom prepoved sprejema novih os- okužbe na covid-19. V tem trenut- krbovancev, so sicer sprejeli 57 Na letošnji regijski festival se je pripoved nosečnice z anoreksijo, prijavilo trinajst mladih literar- pri poeziji pa so se natečajnice nih avtoric, starih od petnajst ukvarjale tudi z ljubeznijo ali pa do trideset let. Udeleženke so z brezupom prebivanja v svetu, za literarni natečaj, ki poteka v kjer ni lahko najti svojega mesta, okviru festivala, prispevale po- svojega smisla. »Zame je prebi- ezijo in prozo. »Splošen namen ranje teh besedil po eni strani festivala je predvsem spodbu- prava pustolovščina, po drugi janje in usmerjanje k branju in pa privilegij, da sem lahko spre- pisanju, opozarjanje na klišeje, mljevalka generacije, ki odrašča arhaičnost, na prepričljivost in in zori v teh časih in ki me zaradi avtentičnost, na trdo delo pi- svoje svežine, neobremenjenosti sanja, hkrati pa je namen tudi in neposrednosti seznanja z raz- vzbujati zadovoljstvo ob napisa- mišljanjem in občutenjem sveta, nem,« je povedal Aldo Komar, ki mi je – tudi zaradi različnih let vodja JSKD Škofja Loka. Pesnica in izkušenj – tuje, neznano,« je Barbara Korun, selektorica in povedala Korunova. strokovna spremljevalka festiva- Damjan Likar la, je v prozi izpostavila subtilno

10 Maj 2021

Povežimo se – Za ljudi gre! Povezovanje temelji na zaupa- mandatu. Pri odločanju sledimo moramo spustiti duh povezo- delitev. Vsako povezovanje pa nju, s pomočjo katerega lahko moči argumenta in ne argumen- vanja, da poveže leve in desne, ima osnovo na lokalni ravni, zato tudi drugače misleči na podlagi tu moči, tako so v zadnjih dveh rdeče in črne, majhne in velike, se temu gibanju dejavno pridru- medsebojnega spoštovanja do- letih slišane tudi naše pobude in naše in vaše. Edina delitev, ki žuje tudi svetniška skupina SLS sežejo skupne cilje. V Slovenski razmišljanja. lahko ostane, je delitev na dobro Škofja Loka. Če bomo živeli v bolj ljudski stranki (SLS) smo združeni in slabo. To spremembo pa lahko zdravi državi, bo tudi življenje v posamezniki, ki smo družbeno Čeprav nam gre v Škofji Loki dosežemo le s pomočjo tistih, ki Škofji Loki boljše. dejavni in s svojim prostovoljnim dobro, pa živimo v državi, ki je do sedaj niso hodili na volitve. delom bogatimo našo skupnost. nepovezana in razklana. Prišli Slovenska ljudska stranka (SLS) Drage občanke in občani! Za nas so pomembni ljudje in smo daleč stran od tistega, za je organizacijsko najmočnejši Zgrabite priložnost za okolje, v katerem živimo, zato svoj kar so se člani Demosa in mnogi del gibanja Povežimo Slovenijo, povezovanje. čas namenjamo tudi za sodelo- drugi pred 30 leti trudili. Čas je ki ima namen povezovati in z vanje pri oblikovanju odločitev za streznitev naroda in prebu- zmernim sredinskim vodenjem Občinska svetnika SLS za življenje v občini, tako v svetih ditev državljanov iz apatičnosti. države omogočiti prebujenje dr- Valentin Jesenovec in krajevnih skupnosti, občinskih V politični prostor naše države žave in preseganje ideoloških Tomaž Paulus odborih kot tudi v občinskem svetu. Pri odločanju nam veliko pomeni, da lahko vedno odgovor- no glasujemo po svoji vesti in da lahko s konstruktivnim pristopom spremenimo tudi tisto, za kar se zdi, da je nemogoče spremeniti.

V svetniški skupini SLS Škofja Loka smo zadovoljni z medse- bojnim povezovanjem in sode- lovanjem občinske oblasti v tem

11 Zanimanje za sprejem v dom starejših občanov v Žireh je veliko Prve stanovalce bo dom v Žireh predvidoma začel sprejemati konec decembra 2021 ali v začetku januarja 2022. Nov dom za starejše bo pomembna pridobitev predvsem za vse Žirovke in Žirovce, ki si želijo, da bi lahko tudi ob pomoči zagotovljene institucionalne oskrbe jesen življenja preživeli v lokalnem okolju.

domačinom, saj nam je v interesu lokalna vpetost doma v kraj,« je še dejala Gavranovičeva, ki vrednosti investicije ni želela razkriti.

V domu bo poskrbljeno tudi za duhovno oskrbo V začetku tega leta sta v sklopu evropskega projekta TAAFE (Nap- roti starosti prijaznim skupnostim na področju Alp) potekali dve sre- čanji žirovske akcijske skupine za Po besedah žirovskega župana Janeza Žaklja bo dom za občino zelo velika pridobitev, ki bo zadostil starosti prijazno občino, v kateri potrebam po varstvu starejših v lokalnem okolju. sodelujejo predstavniki različnih žirovskih društev, ki so dejavni na področju dela s starostniki Potem ko je lani avgusta ži- rejših občanov v Žireh v zadnji pošljejo na e-naslov: sprejem. ali pa se starostniki udeležuje- rovski občini in investitorju po fazi izgradnje. »Prve stanovalce [email protected] ali po navadni jo njihovih programov. Člani so več kot desetletnem prizadeva- bo predvidoma začel spreje- pošti: SeneCura Radenci, d. o. o., tudi predstavniki občine, stroke s nju uspelo pridobiti gradbeno mati konec decembra 2021 ali Prisojna ulica 4a, Radenci – s pri- strani Inštituta Antona Trstenjaka, dovoljenje s strani škofjeloške v začetku januarja 2022. Vloge pisom: ZA SeneCura ŽIRI. predstavniki žirovske osnovne upravne enote, je zdaj dom sta- za sprejem lahko zainteresirani Zanimanje za sprejem, pred- šole in vrtca, župnije, patronažne vsem s strani domačinov iz Žirov, službe in drugi posamezniki, ki je veliko. Cene se bodo obliko- jih ta tematika zanima oziroma vale po veljavni metodologiji, ki se na tem področju udejstvujejo. velja za vse domove v Sloveniji in »Na srečanjih se je potrdilo, da je bodo v slovenskem povprečju,« med Žirovci veliko pripravljenosti je v imenu investitorja poveda- za sodelovanje na področju pro- la mag. Sanda M. Gavranovič, stovoljstva v domu. Človek, ki je poslovna direktorica za Slovenijo v domu, potrebuje vsaj enkrat te- SeneCura. Po njenih besedah bo v densko po uro stika z osebo, ki ne domu v Žireh na voljo 60 postelj, glede na izkušnje ob epidemiji živi v domu, niti ni v domu zapo- koronavirusa pa je dom zasnovan slena. Po navadi so to stiki s svojci tako, da bo ob morebitnem iz- in bližnjimi prijatelji, vendar pa v bruhu nalezljivih bolezni mogoče domovih za starejše bivajo tudi ločevanje po nadstropjih in s tem osebe, približno ena tretjina jih tudi vzpostavljanje rdečih/sivih je, ki svojcev nimajo. Zanje pred- con. »Storitve doma v Žireh bodo stavljajo prostovoljska druženja sprva usmerjene v institucionalno v obliki tedenskih družabništev varstvo starejših, v dogovoru z ali skupin nepogrešljivo obliko občino pa bi lahko v nadaljevanju socialnega življenja in močno morda prevzeli tudi pomoč na človeško oporo v lepih pa tudi domu. Objekt bo imel za stano- težkih trenutkih. Župnik Andrej valce predvidoma tudi dodatno Jemec je tudi povedal, da bo v ponudbo, kot so frizer, kavarna, vrt domu poskrbljeno za duhovno in nekatere zdravstvene storitve oskrbo: sveto mašo in možnost v sodelovanju z občino oziroma mesečnega obhajanja zakramen- sosednjim zdravstvenim domom, tov,« je dejal Blaž Karlin, strokovni s katerim so dogovori še v teku. V sodelavec na Občini Žiri, in dodal, domu bomo zaposlili predvido- da obrazce in navodila glede spre- ma 30 novih sodelavcev (kuharji, jema v dom starejših občanov negovalci, strežniki, medicinske najdete tudi na občinski spletni sestre, socialni delavci, čistilke ...). strani www.ziri.si na desni strani Pri tem bomo, tako kot pri spreje- pod zavihkom »Starosti prijazna manju stanovalcev, prednost dajali občina«. Damjan Likar

12 Maj 2021

V pol leta opravili 130 prostovoljnih prevozov Občina Škofja Loka je s 15. oktobrom 2020 vstopila v trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Prostofer, ki je projekt Zavoda Zlata mreža, povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s prostovoljnimi vozniki, ki radi priskočijo na pomoč.

za Škofjo Loko. Odzivi občank in občanov so zelo dobri. Tudi v teh neugodnih koronačasih smo v pol leta opravili 130 pre- vozov, polovico v škofjeloški zdravstveni dom, polovico pa na specialistične preglede v raz- lične institucije, tako v Ljubljano kot na Bled, Golnik in Jesenice. Glede na okoliščine smo trenu- tno omogočali le nujne prevo- ze, se pa veselimo časov, ko bo spet zaživelo javno življenje in bodo naši prostovoljci, naši prostoferji kakšnega starostnika oziroma starostnico pospremili tudi samo v trgovino in jim na- menili lepo besedo ter bomo tako na koncu zadovoljni vsi.« Damjan Likar

Jože Krek je eden od prostovoljnih voznikov.

Številni starejši imajo velike si,« je povedala koordinatori- težave s prevozi, sploh če so ca projekta na občini Sabina doma zunaj mestnih središč, Gabrijel z oddelka za družbene kjer ni razvite avtobusne dejavnosti. Uporabnica Mirjana mreže. Bolj oddaljeni občani pravi, da ji je z ramen padlo se pogosto ne morejo odpraviti veliko breme, ko je ugotovila, po opravkih, kadar si želijo, tem- da ji za specialistični pregled v več se prilagajajo možnostim Ljubljani ne bo treba študirati in času, ko jim lahko pomaga- različnih voznih redov in iskati jo družinski člani ali prijatelji. človeka, ki jo bo peljal. »Sama v Občina Škofja Loka tako od 15. Ljubljano že leta ne vozim več oktobra dalje starejšim obča- – je preveč gneče, spremenjen nom zagotavlja brezplačne režim parkiranja in številne eno- prevoze na klic. Uporabnik, ki smerne ulice, ki te odpeljejo na potrebuje prevoz, pokliče na nepoznane predele Ljubljane. brezplačno številko 080 10 10. Če k temu dodam še nervozo »Projekt je odlično zaživel. Iz- pred pregledom, je zmeda še kazalo se je, da smo se ravno večja. Izkušnja s prostoferjem pravi čas odločili za začetek, saj pa je čudovita. Prijazen voznik je bil z razglasitvijo epidemije te pobere na domu, pravočasno ukinjen javni prevoz ali je vozil pripelje do vrat bolnišnice in zelo okrnjeno. Trenutno imamo te blizu tudi počaka. Med pre- devet prostovoljnih šoferk in vozom pa s tabo tudi prijetno šoferjev, pripravljamo pa že klepeta.« Škofjeloški župan je novo izobraževanje, ki bo prvi poudaril, da »smo mesto prosto- teden v maju. Še vedno so va- voljcev in prostovoljk in vedno bljeni vsi prostovoljci, ki bi želeli znova sem ponosen na to, da izvajati prevoz za starejše, da znamo stopiti skupaj in poma- se javijo na telefonsko števil- gati. Pri projektu Prostofer pa ko 04 511 23 30 ali po e-pošti je zelo pomembno predvsem sabina.gabrijel@skofjaloka. srce, zato je to pravi projekt

13 Blizu podpis pogodbe o sofinanciranju nadzidka OŠ Jela Janežiča Do poletja se pričakuje odločba ministrstva o sofinanciranju naložbe in v nadaljevanju podpis pogodbe. Z nadzidkom in rekonstrukcijo bodo Osnovni šoli Jela Janežiča zagotovili zadostne prostorske kapacitete in ustrezne pogoje za izvajanje dejavnosti zgolj na eni, enotni lokaciji.

Predstavniki OŠPP Jela Janežiča so učilnica. Nove učilnice za poseb- že nekaj časa opozarjali na potre- ni program bodo opremljene z bo po razširitvi šole, saj glede na ustrezno opremo za prilagojen število učencev s posebnimi potre- pouk in praktično delo, spodnje bami ni bilo možno več zagotavlja- matične in predmetne učilnice pa ti ustreznih prostorskih pogojev za bodo dobile neposredni dostop v vse učence na enem mestu. »Ume- atrij. Nadzidek prinaša potrebno stitev celotne dejavnosti zavoda povečanje garderob za učence na enotni lokaciji bi posledično in povečanje kapacitet sanitarij. pomenilo lažjo organizacijo dela Pridobili bomo tudi prepotrebne in učinkovitejše izvajanje progra- prostore za individualno delo ter ma po eni strani, po drugi strani sobo za razgovore s starši. Velika pa znižanje stroškov poslovanja. pridobitev bo dvigalo v drugo Z nadzidkom in rekonstrukcijo nadstropje, kjer se bodo nahajali se rešuje primanjkljaj matičnih in prostori knjižnice,« je o projektu predmetnih učilnic, kot sta tehnika dejal občinski tiskovni predstav- in tehnologija, glasbena učilnica, nik Jernej Tavčar in poudaril, da dobili bomo tudi sodobno šolsko prostorsko stisko močno občutijo knjižnico, ki trenutno ne omogo- tudi zaposleni, ki bodo z novimi Vizualizacija nadzidka Osnovne šole Jela Janežiča, ki naj bi bil ča ustrezne uporabe. Načrtuje funkcionalnimi prostori pridobili zgrajen v prvi polovici leta 2023. se nova, sodobna računalniška konferenčni prostor ter potrebne

kabinete. »Oba gradbena pose- nje, znanost in šport po devetih ga, rekonstrukcija in izgradnja letih ponovno objavilo razpis za nadzidka šole, bosta omogočila sofinanciranje investicij v vrtcih delovanje šole na enem mestu in osnovnem šolstvu v RS za ob- ter zagotovila ustrezno velike in dobje 2021–2024. »Do poletja tako sodobno opremljene učilnice, kar pričakujemo odločbo ministrstva bo prispevalo k dobremu počutju o sofinanciranju investicije in v učencev in učiteljev ter možnost nadaljevanju podpis pogodbe. kakovostnega vzgojno–izobraže- Takoj ko bodo urejene in podpi- valnega dela tudi v prihodnosti. sane pogodbe o sofinanciranju Omogočena bo večja fleksibil- investicije s strani MIZŠ, bomo nost dela, ki zagotavlja celostni pristopili k nadaljnjim korakom,« je pristop k učenju.« Po njegovih zaključil Tavčar. Celotna naložba je besedah je v začetku letošnjega ocenjena na približno 1,7 milijona leta Ministrstvo za izobraževa- evrov. Damjan Likar

V vseh štirih občinah upad števila okužb Številke okužb s covidom-19 so na Škofjeloškem v zadnjem mesecu najbolj strmoglavile v občini Gorenja vas - Poljane, najmanj okužb pa imajo trenutno v občini Železniki. Število okuženih po občinah občina Železniki 10 (17), ob- znotraj UE Škofja Loka je bilo čina Gorenja vas - Poljane 15 24. aprila sledeče (v oklepaju je (79), občina Škofja Loka 102 številka okužb konec marca): (113), občina Žiri 17 (42). D. L.

14 Maj 2021

Učinkovita oblika pomoči lokalnemu gospodarstvu Občina Škofja Loka je tudi letos spomladi na svoji spletni strani objavila Javni poziv za oprostitev plačila najemnin za poslovne prostore v lasti Občine Škofja Loka, ki je bil odprt do 30. aprila 2021. Podoben ukrep, ki ga je Občina sprejela tudi ob prvem valu pandemije, lansko pomlad, se je izkazal kot zelo primerna in učinkovita oblika pomoči lokalnemu gospodarstvu.

Gre za izreden namenski in- Občina v okviru lanskoletnega strument Občine Škofja Loka poziva, ki je veljal za prvi val za spodbujanje okrevanja lo- epidemije (med 13. marcem in kalnega gospodarstva, poime- 31. majem 2020) prejela deset novan Javni poziv za oddajo vlog najemnikov občinskih po- vlog najemnikov poslovnih slovnih prostorov za oprostitev prostorov v lasti Občine Škofja najemnine in jim pomagala z Loka za oprostitev ali delno op- oprostitvijo najemnine v sku- rostitev plačila najemnin v času pnem znesku 13.850,54 evra. razglašene epidemije covid-19. Po njegovih besedah Občina »S pozivom Občina želi ciljno trenutno oddaja v najem po- pomagati gospodarskim subjek- slovne prostore dvajsetim pod- tom – najemnikom poslovnih jetnikom/podjetjem in v času prostorov v lasti Občine Škofja od prve razglasitve epidemije Loka, ki so se zaradi varovalnih do danes ni bila prekinjena no- ukrepov za zajezitev širjenja bena najemna pogodba. Ob covida-19 znašli v težkem po- tej priložnosti je opozoril tudi slovnem položaju,« je povedal na druge ukrepe, namenjene občinski tiskovni predstavnik spodbujanju gospodarstva, ki Jernej Tavčar in dodal, da je jih razpisuje Občina. »Gre pred-

V obeh valih epidemije je Občina Škofja Loka pomagala podjetjem z oprostitvijo plačila najemnin. (Vir: Facebook stran Visit Škofja Loka, foto: Jošt Gantar)

vsem za spodbude, s katerimi nje sobodajalstva. Na podlagi želimo omogočiti razvoj go- navedenih ukrepov bodo zain- spodarstva in spodbuditi nov teresiranim upravičencem za leti razvojni zagon gospodarstva na 2021 in 2022 na voljo finančne območju naše občine. Ti ukrepi spodbude.« Več o Javnem raz- so: spodbujanje odpiranja novih pisu za dodelitev pomoči za delovnih mest in samozaposlo- razvoj gospodarstva najdete na vanja, sofinanciranje najemnih spletni strani občine oziroma na poslovnih prostorov na ožjem spodnji povezavi: www.skofja- območju starega mestnega loka.si/objava/437762. jedra Škofje Loke in spodbuja- Damjan Likar

Loški utrip vabi k sodelovanju dopisnike.

[email protected]

15 Navodila škofjeloškim občanom pred glasovanjem o participativnem proračunu V sredo, 5. maja, od 16. do 20. ure in v nedeljo, 9. maja, od 8. do 12. ure bo v vseh škofjeloških krajevnih skupnostih potekalo glasovanje o številnih predlogih sokrajank in sokrajanov, ki bi lahko še izboljšali življenje v tisočletni Loki. Seznam predlogov si lahko preberete na strani www.skofjaloka.si/objava/446687.

v krajevni skupnosti, bodo kraja- Ločani, pred vami so številni ni izbrali tri in jim namenili eno, predlogi vaših sokrajank in so- dve ali tri točke. Glasovanje v KS krajanov, ki bi lahko še izboljšali Godešič, Log, Reteče - Gorenja življenje v naši Škofji Loki. Ideje vas, Stara Loka - Podlubnik, Sv. so zanimive, raznovrstne, mnoge Duh, Sv. Lenart - Luša, Trata in celo inovativne, zato vas vabim na Zminec bo potekalo na sedežih glasovanje, da bomo izbrali tiste, teh krajevnih skupnostih, glaso- ki so po našem mnenju najboljše vanje v KS Bukovica - Bukovščica med najboljšimi. Zdaj je trenutek, bo potekalo na dveh lokacijah ko lahko prav vi naredite nekaj (OŠ Bukovica, OŠ Bukovščica), dobrega za skupnost. Mi bomo, v KS Kamnitnik v prostorih Tr- to vam obljubljam, do konca leta žnice Škofja Loka, v KS Škofja 2022 izvedli izbrane oziroma Loka - Mesto pa v mali dvorani izglasovane projekte, poskrbeli Sokolskega doma. Zaradi trenu- bomo za dejansko realizacijo v tnih spremenljivih zdravstvenih posamezni krajevni skupnosti. razmer obstaja tudi možnost sple- Seveda bomo tudi pri tem veseli tnega glasovanja. Navodila, kako vaše pomoči in sodelovanja,« je glasovati po spletu, boste lahko v nagovoru zapisal škofjeloški našli na spletni strani predlagam. župan Tine Radinja. skofjaloka.si. »Drage Ločanke in Damjan Likar

Z glasovanjem za lokalne projekte lahko vsak občan naredi nekaj dobrega za skupnost. (Foto: Maja Alič)

Participativni proračun je sistem sovanja dopolnili 16 let. Glasujejo razporejanja dela proračunskega lahko samo v krajevni skupnosti, denarja tako, da pri odločanju o v kateri imajo stalno prebivališče, njegovi porabi sodelujejo pre- za projekte, ki so bili predlagani v bivalke in prebivalci občine, ki tej krajevni skupnosti. Pred glaso- predlagajo, katere naložbe so v vanjem bo treba predložiti osebni skupnosti najnujnejše, in kako dokument, iz katerega bo razvi- želijo prispevati k izboljšanju ka- den naslov stalnega prebivališča. kovosti življenja v občini. Glasu- Glasovnice bodo krajani prejeli jejo lahko vse občanke in občani pri volilni komisiji na kraju glaso- Škofje Loke, ki so do dneva gla- vanja. Med projekti, predlaganimi

16 Maj 2021

Prostovoljni vozniki opravljajo prevoze starostnikov Občina Gorenja vas - Poljane je 2. decembra 2020 začela izvajati humanitarni projekt Prostofer, s katerim se povečuje mobilnost starejših in gibalno oviranih oseb. Storitev Prostofer je namenjena vsem tistim starejšim in gibalno oviranim osebam, ki ne vozijo same, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd.

Projekt deluje tako, da uporab- Trenutno pri projektu sodeluje nik, ki potrebuje prevoz, pokli- šest prostovoljnih voznikov in če v klicni center na brezplač- voznic. Glede na to, da se pre- no številko 080 10 10. V centru vozi med tednom izvajajo sko- zabeležijo njegove podatke raj vsak dan, so lepo povabljeni in lokacijo prevoza. Po najavi vsi, ki bi še želeli sodelovati kot prevoza klicni center obvesti prostovoljni vozniki. Vsi kandi- prostovoljnega voznika o pre- dati lahko z nami vzpostavijo vozu in to sporoči uporabniku, stik po telefonu na številki 04 za katerega se opravi prevoz. 51 83 112 in 041 397 903 (Jana »Projekta smo se najprej lotili Oblak) ali po e-naslovu: jana. tako, da smo zagotovili ustre- [email protected],« je po- zno parkirišče pod Sokolskim vedala Oblakova in poudarila, domom v Gorenji vasi. Izgraditi da so prostoferji v resnici veliko je bilo treba elektrokabelske po- več kot zgolj prostovoljni vozniki. vezave s pripadajočo opremo, »Svojim sopotnikom nesebično kamor smo namestili polnilno pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz postajo za električna vozila. Pol- avta, pri zdravniku jih pospremi- Prostovoljni voznik Janez Kloboves nilnica omogoča sočasno hitro jo do čakalnice in počakajo nanje polnjenje dveh vozil. Namenjena med pregledom, pomagajo nesti je za potrebe brezplačnih pre- vrečke iz trgovine in jim prisko- vozov Prostofer in tudi za druge čijo na pomoč pri vzpenjanju po zunanje uporabnike,« je dejala stopnicah ... Prostoferji so ljudje vodja projekta Jana Oblak, ki z velikim srcem, ki jemljejo svojo pravi, da se je ta trajnostni vses- humanost za samoumevno in lovenski prostovoljski projekt častno dejanje. Vozniki nam za mobilnost starejših v občini povedo, da so potniki izjemno hitro prijel. »Za primer, v mesecu hvaležni, da so jim omogočeni marcu se je izvedlo kar 24 voženj. prevozi od doma do vrat zdrav- Opažamo, da gre predvsem za stvene oz. druge javne ustanove, prevoze v zdravstvene ustanove saj je to marsikateremu starostni- v Škofjo Loko, Ljubljano, Jesenice ku predstavljalo velik stres, kako in Golnik, prevozov z namenom, jim bo uspelo obiskati zdravnika da se je potnike odpeljalo po raz- ali urediti nujne opravke.« ličnih opravkih, pa je bilo malo. Damjan Likar

Iščete nove sodelavce? Poiščite jih v lokalnem okolju z Loškim utripom.

Pokličite 041 233 350

17 Pozitivni odzivi na novo lokacijo škofjeloške tržnice S prvim oktobrom lanskega leta se je Tržnica Škofja Loka preselila s Štemarjev v prostore bivše vojašnice. Nova lokacija je veliko bolj prijazna obiskovalcem, saj je dostop do tržnice z velikim parkiriščem bistveno lažji, stranke pa so v hladnejših mesecih zdaj na toplem, saj so notranji prostori ogrevani.

morali otrokom sami pripravljati skozi celo leto in dnevno sveža obroke,« je povedal Franc Gider, zelenjava iz naših rastlinjakov. predsednik Krajevne skupnosti Kot človek, ki sem na tržnicah Kamnitnik, ki tržnico upravlja. že 50 let in sem obiskal veliko tr- Po njegovih besedah so stran- žnic v razvitih evropskih mestih, ke zelo pozitivno sprejele novo bi želel apelirati na prebivalce lokacijo, saj imajo zdaj na voljo Škofje Loke, da so dolžni svojim veliko parkirnih mest, predvsem vnukom obdržati to tradicijo pa so vesele, da so v hladnejših in biti hvaležni tistim redkim mesecih na toplem, saj so no- posameznikom, ki se trudijo to tranji prostori plinsko ogrevani. tradicijo obdržati. Zakaj prihajam Med 32 ponudniki je tudi Kmetija iz tako oddaljenega kraja, kot je Ferlinc iz Fale pri Mariboru. ki se Maribor, prodajat v Loko? Bolj na ukvarja s proizvodnjo sadja in mestu se mi zdi vprašanje, zakaj zelenjave. »Na škofjeloški tržnici prihaja toliko blaga iz več tisoč smo prisotni že 25 let, začelo se kilometrov oddaljenih krajev je s prodajo na mesečnem sejmu, preko tujih trgovin v naše kraje. nato smo začeli prodajati tudi ob In to uspešno kroji usodo doma- sobotah na tržnici. Proizvajamo če proizvodnje,« je dejal vodja ekološki jabolčni sok iz jabolk s kmetije Bojan Ferlinc. travniških sadovnjakov. Poseb- Damjan Likar nost naše ponudbe so jabolka Škofjeloška tržnica je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah med 7. in 13. uro.

Območje bivše vojašnice je pos- so se že navadili na novo lokacijo talo pomembno središče javne, in z obiskom smo zelo zadovoljni. društvene dejavnosti, zdaj pa je Kot zanimivost lahko omenim, da živahnost temu območju dodala smo beležili najboljšo prodajo v še škofjeloška tržnica. »Domačini času zaprtja šol, ko so starši doma

Rihard Jakopič, vodja kmetije Jakopič iz Spodnjih Pirnič, je na Največja vrsta je bila pred mobilno stojnico kraškega podjetja svoji stojnici upodobil umetniško sliko z motivom zelenjave. Kot Hapy Day, ki prodaja morske dobrote pod sloganom: »Svežina iz pravi, ni nič v sorodstvu z znanim pokojnim slikarjem Rihardom morja«. Jakopičem.

18 Maj 2021

Osip cestnih divjakov na Logu nad Škofjo Loko Na spletni strani škofjeloške občine https://www.skofjaloka.si/objava/77956 lahko od avgusta 2017 spremljamo analizo rezultatov na petnajstih digitalnih prikazovalnikih hitrosti, ki so nameščeni v občini Škofja Loka. Grafi in krivulje se beležijo za zadnjih sedem dni, mi pa smo našli nekaj zanimivih statističnih podatkov za obdobje med 18. in 24. aprilom.

Cilj teh obcestnih naprav je, da na Poljanski cesti (30 %) in v Sve- pripomorejo k temu, da vozniki tem Duhu pri kulturnem domu zmanjšajo hitrost in vozijo v okviru (32 %). Prikazovalniki hitrosti so v predpisane omejitve na določe- tem obdobju registrirali tudi nekaj nem odseku. In kako se tega dr- izvenserijskih cestnih divjakov, žijo vozniki? Kot kaže analiza, se ki so imeli na plinu še posebno mnogi vozniki požvižgajo na pri- težke noge. V Retečah – vzhod, kazovalnike hitrosti. Najvišji delež kjer je omejitev 50 km/h, je kar v prekoračitvi dovoljene hitrosti so 877 voznikov vozilo med 81 in 90 Največ prehitrih voznikov je prikazovalnik hitrosti zabeležil v naprave zaznale v Retečah – vzhod km/h, absolutno zmago po naj- Retečah – vzhod. (73 %), Gostečah (70 %) in Puštalu višjih prekoračitvah hitrosti pa je (64 %). Te tri »zloglasne« lokacije doseglo 58 voznikov, ki so skozi vas so zasedle neslavna vodilna mesta Gosteče, kjer je omejitev 40 km/h, že ob naši tedenski analizi lani ja- vozili med 91 in 100 km/h. Največji nuarja, bistveno pa so se izboljšali osip cestnih divjakov je merilnik rezultati na Logu nad Škofjo Loko zaznal na Logu nad Škofjo Loko, z (lani so imeli 78 % prekoračitev, omejitvijo 50 km/h, kjer je lani ja- letos »samo« 54 %). Najmanj vo- nuarja v enem tednu 576 voznikov znikov, ki so vozili nad dovoljeno skozi naselje drvelo med 81 in 90 hitrostjo, pa so izmerili v Podlubni- km/h, letos pa je bilo takšnih »le« Kultura voznikov se je v primerjavi z lanskim letom najbolj ku pri osnovni šoli in vrtcu (30 %), še 234. Damjan Likar izboljšala na Logu nad Škofjo Loko.

Anketa: Ali ste za uvedbo cepilnih potnih listov? Pred letošnjim poletjem se nam obetajo potovalna potrdila oz. cepilni potni listi, s katerimi bomo lahko na mejah dokazali, da smo covid-19 že preboleli, ali da smo cepljeni, ali da nismo okuženi. Kaj menijo o tem anketiranci?

Lucija Demšar: Menim, da je merilo, koliko kontraindikacij ne smejo cepiti? Kaj pa tisti, ki se želijo, pa še niso smo kot družba razviti, naša pripravljenost na vrsti za cepljenje? Težavo vidim tudi v svobodni odločitvi za ščititi življenja najšibkejših. Ukrepi, kot so cepljenje. Saj je svobodna odločitev, mar ne? nošenje mask, razkuževanje in cepljenje, so tisti, ki bodo pomagali, da bo število okuženih, Dare Brdnik: Podpiram cepilni potni list, obolelih in umrlih kar se da majhno. Podpiram. predvsem zaradi potovanj v tujino in prihoda Počitnic ne nameravamo preživeti v tujini, kajti tujih gostov v Slovenijo, kar pa je nujno za Slovenija ima za nas še ogromno neraziskanih lepot. oživljanje slovenskega turizma. Menim, da bodo tudi druge evropske države uvedle Breda Čepin: Podpiram uvedbo teh potnih listov, ker to ni nič podobna potrdila. S takim potrdilom bi se novega. Že vrsto let obstaja obvezno cepljenje za potnike, ki po- tudi poenostavil prehod državnih meja. tujejo v države, kjer je možnost okužb z določenimi boleznimi. Ko sem pred leti obiskala Brazilijo, sem se cepila proti rumeni mrzlici, potrdilo o cepljenju pa je bilo zavedeno v rumeni cepilni knjižici. Sandi Pirman: Podpiram cepilna potrdila, ker mislim, da bomo varnejši, če bomo cepljeni. Cvetka Krmelj: Moje mnenje o cepilnih potnih listih je negativ- In zaradi cepiv se bo življenje prej vrnilo v no. Potovanja čez mejo naj bi bila svobodna odločitev vsakega stare tirnice. posameznika. Po moje bi cepilni potni listi predstavljali neke vrste diskriminatorno obravnavo posameznikov. Ob tem vidim več težav kot pa koristi. Kaj pa tisti, ki se zaradi medicinskih Damjan Likar

19 Georadarske raziskave na območju nekdanje cerkve v Žireh Na območju nekdanje cerkve v Žireh so izvedli neinvazivne arheološke raziskave z georadarskim pregledom, ki so pokazale, da so bili temelji stare cerkve, ki so jo leta 1926 porušili, večinoma odstranjeni. So pa v tleh našli ostanke temeljev prejšnjega prezbiterija.

fotografije zunanjosti in notran- nje notranjosti prezbiterija, da bi josti cerkve in tloris. Leta 1906 so odkrili ostanke prejšnje, manjše pričeli graditi sedanjo žirovsko cerkve. Urejen prezbiterij bi bil cerkev. Stara cerkev je med grad- primeren prostor za posvetne njo nove hitro propadala. Poleti prireditve in dogodke z versko 1908 so bile v cerkvi zadnje maše, vsebino,« je dejal Demšar. Razi- nato so cerkev zaprli. Leta 1913 skave je izvajalo mariborsko pod- se je za ohranitev cerkve pri du- jetje Gearh. Direktor dr. Branko najski državni Centralni komisiji Mušič pravi, da je bil izbor naj- za varstvo spomenikov zavzel ustreznejših postopkov obdela- arhitekt Jože Plečnik. Kljub ve in prikazovanja georadarskih temu so cerkev leta 1926 podrli, signalov v tem primeru kar zah- ohranil se je le prezbiterij,« je tevno delo z veliko preverjanji. zgodovinsko ozadje opisal Alojz »Najpomembnejši razlog je v Demšar, predsednik Muzejskega razgradnji cerkve in obilici drob- društva Žiri, ki je dalo pobudo nega ruševinskega materiala v Pogled na Žiri, ko je še stala nekdanja cerkev (levo), na desni strani za raziskave. »Iz georadarskih vrhnjem sloju tal, kar povzroča je sedanja cerkev. (Razglednica je last Muzejskega društva Žiri). meritev se vidi, da so bili temelji močno disperzijo georadarskih zadnje cerkve večinoma odstra- signalov. Drugi pomembni razlog njeni. Georadar je pokazal v tleh je v visoki vlažnosti podpovršja, Občina Žiri in Muzejsko društvo tja. Do konca 15. stoletja je pos- ostanke temeljev prejšnjega, ki vpliva na močno upadanje Žiri sta želeli z raziskavami ugo- tala župnijska cerkev. Iz opisa manjšega prezbiterija in obseg georadarskih signalov z globino. toviti, ali so v tleh prisotni ar- umetnostnega zgodovinarja ladje prejšnje, manjše cerkve. V Amplitude georadarskih odbojev hitekturni ostanki stare cerkve. Franceta Steleta vemo, da je globini 140–160 cm se vidijo tudi so zaradi tega dokaj šibke, vendar »Ureditev ostankov cerkve in bil prezbiterij zgrajen v drugi po- ostanki dela temeljev zvonika. s prilagojenimi postopki obdelav okolice je bila namreč že dolgo lovici 16. ali v začetku 17. stoletja. Rezultati raziskave bodo osnova, še vedno jasno prepoznavne in želja mnogih v Žireh. Cerkev v Cerkvena ladja je bila mlajša od na kateri bodo strokovnjaki pri- povsem ustrezne za interpre- Žireh so verjetno zgradili ob prezbiterija, zvonik pa starejši pravili načrt ureditve prezbiterija. tacijo v skladu z zadanimi cilji.« koncu 13. ali v začetku 14. stole- in je bil še gotski. Ohranjene so Prva faza bo verjetno izkopava- Damjan Likar Hruške pred pozebo rešil s polivinilom in svečami Nizke aprilske temperature so po celi Sloveniji povzročile nemalo škode v sadnih vrtovih. Toda nekaterim je s preizkušenimi metodami uspelo rešiti sadovnjake pred pozebo, med njimi tudi Robertu Pirihu iz Binklja.

Temperature v začetku aprila, in gretje pod njim s svečami pa ki so padle pod ledišče, so bile sem se letos odločil zato, ker so tudi letos usodne za mnoga vremenoslovci napovedovali sadna drevesa. Toda ne za hru- precej nizke temperature in sem ške viljamovke, ki so v lasti Ro- pomislil, da bi s pršenjem lahko berta Piriha iz Binklja. »Če že naredil več škode. Prvi dan mi je imam drevesa na vrtu, seveda veter malo potrgal polivinil, pa gledam, da obrodijo. Spomla- sem ga nato popravil, nič zato,« danska slana predstavlja velik je povedal sogovornik in dodal, izziv zaradi prezgodnjega brste- da sta to preizkušena načina nja cvetov. Drevesa sem reše- zaščite in dokazano delujeta, val pred pozebo že v prejšnjih treba si je le vzeti čas in imeti letih, konkretno lani s pršenjem dovolj volje. Robert Pirih je hruške rešil pred zmrzaljo in v teh dneh lepo vode. Za pokritje s polivinilom Damjan Likar cvetijo.

20 Maj 2021

21 Jubilejna razstava nekdanjih profesorjev in dijakov V Sokolskem domu so odprli jubilejno razstavo nekdanjih profesorjev in dijakov ob 70. obletnici Gimnazije Škofja Loka.

Na razstavi je na ogled 36 ume- glasbenikov, pisateljev, pesnic in likovna dela posodili Galerija so že mednarodno uveljavljeni tniških prispevkov, tako likovnih filozofa. »Vabilu k sodelovanju Prešernovih nagrajencev Kranj, kulturni delavci,« je povedal or- kot literarnih in glasbenih: dela na tej razstavi so se z veseljem Loški muzej Škofja Loka in zaseb- ganizator dogodka ak. kip. in slikarjev, kiparjev, fotografov, ilu- odzvali vsi povabljeni ustvarjal- ni lastnik. Nekateri šele začenjajo prof. Matej Plestenjak. stratorke, rezbarke, karikaturista, ci, prav tako so brez pomisleka svojo umetniško pot, nekateri pa Damjan Likar

Boris Oblak (Lojze Slak) Petra Plestenjak Podlogar (Iz mojih dlani v vaša srca)

Mohor Kejžar (Gotova si!)

Matej Plestenjak (Inox žaba z zarjavelo krono)

Maja Šubic (Call me) France Berčič – Berko (Nikoli niste daleč od Berkove zvezde)

22 Maj 2021

OMEJENA AKUMULATORSKO VRTNO ORODJE MAKITA SET LXT ZALOGA

23 »Fejst delat, pa malo jest« Za zdaj še 99-letna Iva Podlogar, mojškra šivilja z Demšarjeve ulice, bo letos oktobra praznovala 100 let.

mašo. Po čevlje je s prijateljicami nom, da jih postrelijo. »Potem pa hodila v Trbiž, z možem, ki je delal jih je naš duhovnik pregovoril in kot šef nabave v Gorenjski predil- za njih jamčil s svojo glavo. Tako nici, pa vsako poletje na morje jih je rešil.« v Simonov zaliv. Iva je šivala in gospodinjila od zore do mraka, Obare iz mačkov samo v nedeljah popoldne si je Spominja se tudi humornih tre- privoščila počitek. »V življenju nutkov: »Nekega dne je k nam sem obrabila in zamenjala tri ši- prišel italijanski vojak, takšen valne stroje, prvi, znamke Pfaff, ki majhen kalabrez, nismo se mogli je bil že »entlarica«, je stal 6600 sporazumeti, kaj bi fantina rad, din. V fari so bile samo tri takšne,« pa je počepnil, začel mahati s pove s ponosom. Druge svetovne komolci in vpiti: ko, ko, ko, ko! vojne se dobro spominja, saj jih Pa smo mu dali dve jajci. Sestra je takrat štela dobrih 20. »Vsega Mimi je govorila italijansko, jaz je primanjkovalo, samo krogel je bolj slabo,« prizna. Na vpraša- bilo zadosti. Takrat nisi dobil nič, nje, ali so italijanski vojaki zara- ne hrane ne drugih dobrin, če di vsesplošnega pomanjkanja nisi bil ta prave barve. Blago smo resnično jedli mačke, zaživi. »Ja! kupovali od Italijanov, kakovost Pa še kako so jih jedli! Obaro so je bila tako slaba, da je srajca raz- kuhali iz njih, na vsakem dvorišču padla pri prvem pranju,« pove Iva so viseli mačji kožuhi. Nekatere je in doda: »Ko smo delali na njivi, bilo tega sram in so trdili, da jih smo opazovali letala. Najprej so oni niso. Pa so jih, nekateri so se se pripeljali Nemci, vsi v črnem sčasoma omehčali in celo priznali, usnju, na bleščečih, črnih mo- da so okusni,« poznavalsko pritrdi tociklih. Potem so odšli, čez en in doda: »Nasploh so bili vojaki v teden pa so prišli Italijani. Ti so redu, prijazni celo. Na Dolenjsko bili sicer hinavci, pobijali pa niso.« so po njihovih besedah na dopust Gospa Iva Podlogar (Foto: Miha Hafner) Spominja se dneva, ko so imeli prišli iz Etiopije. Bili so zagoreli in Italijani 17 partizanov privezanih utrujeni od vojne.« Gospa Podlo- gar je za hece. Rada se smeji in se Gospa Iva Podlogar je živahna tudi davščine. »Ko sem enkrat za vsakega za svojo smreko z name- gospa, rada se smeji, bere in gleda 14 dni zamudila s plačilom, sem televizijo. »Gledam turške nada- morala k sodniku za prekrške,« ljevanke in to brez očal, a bi raje z nasmeškom potarna. Spomin gledala slovenske,« se pohvali. ji odlično služi, spominja se tudi Sliši malo slabše, a o slušnem apa- najmanjših detajlov, imen mest iz ratu noče niti slišati. »Gluha sem popotovanj, imen strank in letnic. kot ta miza. Mlade naj zdravijo, Prvih šest let so živeli v Puštalu, nas se ne splača več,« hudomuš- v hiši, ki je najbližja nogometne- no navrže. Vdova je že 36 let, pri mu igrišču, potem pa so se leta devetdesetih je zašila zadnje tri 1958 preselili na Demšarjevo, kjer dvodelne obleke za pogreb. V gospa živi še danes. Tako na Do- treh dneh. V Škofjo Loko sta se lenjskem kot tudi v Škofji Loki so z možem priselila leta 1951, po bili zelo odprta družina, v šivalnici poroki, iz Ponikev na Dolenjskem, je bilo vedno pestro, se spominja kjer je že imela šiviljsko obrt. Je Iva. »Včasih se je ljudi trlo kot na mojškra šivilja, kar pomeni, da glavni pošti.« Tudi kuhala ni zgolj je po treh letih vajeniške šole in za svojo družino. »Če lahko sku- treh letih mojstrske šole opra- ham za šest, pa lahko tudi še za vila mojstrski izpit. »Učnina za dva več,« gostoljubno zabrusi. tri leta mojstrske šole je znašala 1000 din, kolikor je takrat znašala Izučila pet vajenk ena učiteljska plača,« pove Iva in Do mojstrskega izpita je izučila doda, da je vedela, da bo postala pet šiviljskih vajenk. Gospa Pod- šivilja že pri rosnih letih, saj je v 6. logar je bila vedno zelo urejena razredu osnovne šole napisala gospa. Vsako soboto zvečer jo prosti spis z naslovom »Jaz bom je na domu obiskala frizerka, ki šivilja, ker vem, da bom šivilja«. ji je uredila pričesko, da je bila Za svojo obrt je morala plačevati brezhibno urejena za nedeljsko Mladoporočenca Iva in Anton, 1951 (Foto: Osebni arhiv)

24 Maj 2021

Iva in Anton s prvimi tremi od štirih otrok, 1960 S prijateljicami v Rimu v sedemdesetih letih, Iva skrajno desno (Foto: Osebni arhiv) (Foto: Osebni arhiv) sem in tja znebi kake hudomušno Rada ima rože. Njena mama in Prvič je preživela noč v bolnišnici vedno obiskujejo, četudi ne šiva pikre: »Če si preveč siten, prej sestra sta dočakali 70 let, njen v svojem devetdesetem letu, ko več. Cela ulica jo sprašuje, kdaj umreš.« Njen recept za 100 let živ- oče 84. »Takrat sem sklenila, da je imela operacijo na srcu, takrat bo zabava za stoletnico. Poudari ljenja je »Fejst delat pa malo jest«. ga prehitim,« šaljivo pripomni. Do so ji vstavili srčni spodbujevalnik. prijateljstvo s sosednjo družino S športom se ni ukvarjala nikoli. lanskega leta je v hiši živela sama, Pred dvema letoma je padla v Podnar z Demšarjeve. Všeč ji je Šivala je in skrbela za štiri otroke in zdaj pa zanjo zjutraj in zvečer kopalnici in se udarila v glavo, Donald Trump, ker ima za ženo šest vnukov. Ko bo oktobra stara poskrbi negovalka. Hčerka ji pride dobila je 17 šivov. »Silvestrovala lepo Slovenko. Cepit se ne bi šla, 100 let, bo imela že ducat pravnu- skuhat kosilo vsak dan opoldan. sem na urgenci v Ljubljani, super pravi: »Se ne splača za teh par kov. »Zdaj jih imam deset, dva sta Vsak dan jo obišče praktično vsa je bilo, toliko čudovitih ljudi,« je dni, odstopim cepivo mlajšim.« še na poti,« se zasmeji. Spije eno družina, saj vsi živijo v Škofji Loki, pozitivna Iva. Pove, da je »šiva- Se vidimo na zabavi za sto let, kavo na dan, alkohola ne mara. hiša je še kar odprta, kot včasih. la celi Loki«, stare stranke jo še gospa Podlogar! Miha Hafner

25 V Domelu podelili priznanja najboljšim inovatorjem Na tradicionalni podelitvi Domelovih nagrad je najvišje, zlato priznanje za inovativnost prejel Anton Ozebek. Njegova inovativnost se kaže tudi pri izdelavi prototipnih motorjev in v novih konstrukcijskih in tehnoloških rešitvah.

Prejemniki bronastih skrajšujejo čase servisiranja na nijah. Gregor Vidmar, ki je bil struiranja, zmanjšala se je mož- priznanj za inovativnost orodjih. Janez Zadravec, ki je odličen mentor pri sistemu za nost napak, zagotovljena je večja Anže Rovtar, ki je izstopal z v svojo serijo priznanj dodal še programiranje elektronike na standardizacija. Miha Urh, ki se je izboljšavami »zadrževalec po- enega. Med šestimi registrira- projektu e-kolo, izdelal je tudi v preteklem letu izkazal z novimi krovov«, »izpihovanje granulata nimi idejami izstopajo menja- bralnik rezultatov na končni nastavitvami CREO dodatka EMX. in nečistoč« ter »balansiranje pri va materiala za tesnilni obroč, kontrolni pripravi (EOL-) ter Njegove nastavitve in osnutki jarmu 251 in 252«. Benjamin predelava vtiskovalne glave TTR-tester. Tomaž Frelih, ki je konstrukcije orodij so osnova za Seljak, ki je svoj poligon za is- hyla in sprememba hrapavosti med dvanajstimi izboljšavami vse prihodnje konstrukcije oro- kanje izboljšav našel v skladišču kolektorja. Peter Štravs, ki je navdušil z nadgradnjo priprave dij termoplastov, duroplastov in končnih izdelkov v matičnem bil dejavno vključen v gradnjo za ravnanja pramenke na robo- tlačnega liva. Nejc Černilogar, ki podjetju. Urejanje skladišča je novega prizidka na Plavžu, kjer tu, s predlogom uporabe tipala je predlagal preskušeno invencijo prineslo nov red in kar nekaj je podal veliko število uporabnih prisotnosti vzmeti pri montaži pod imenom »prosti nagib igle«. odpisanih ali pa na novo regi- predlogov, ki so pomenili kar ščetk v vodila pa je podjetje pri- Novost je v fazi patentne zašči- striranih enot. Andraž Štefa- precejšnje prihranke pri gradnji dobilo novo postajo, ki izloča te in bo prinašala konkurenčno nič, ki je zlati nagrajenec izpred in kasnejšem obratovanju objek- neustrezne ščetke. Jože Kenda, prednost na novem navijalnem dveh let in živi za e-kolo. S tega ta. Rok Dobravec, ki je hkrati ki je za potrebe kontrole nove- stroju za manjše statorje. področja so tudi njegovi registri- tudi prejemnik priznanja za naj- ga H2-puhala podal predlog za rani predlogi. Danijel Ilić, ki je večje število vpisanih predlogov. kontrolno napravo tesnjenja in Kdo so ostali Domelovi oddelku proizvodnje Poslovne Njegovi predlogi izboljšujejo predlagal postopek popravila nagrajenci? enote APEC posebno pozornost urejenost, rokovanje z nevarnimi dobavljenih koles s prevelikim Janez Frelih je prejel prizna- posvetil organizacijski izboljšavi odpadki in odpravljajo zastoje debalansom. Klemen Polak, ki nje za mentorja inovativnosti, pri beleženju izmeta v EKL-kar- ter tako kažejo na gospodarnost je z idejo popravila slabih kosov z razvojni projekt MP 150 pa tice, kar je delavcu pri urejanju predlagatelja. nadgradnjo izmetačev, boljšo ori- je prejel priznanje skupini za vpisanih podatkov vzelo kar entacijo paketov in nadgradnjo uspešno izpeljan razvojni pro- precej časa. Jernej Primožič, ki Prejemniki srebrnih kalibrov na posameznih izdelkih jekt, ki je eden večjih projek- je kot mojster na programu 731 s priznanj za inovativnost bistveno doprinesel k zmanjšanju tov znotraj družbe Domel, saj štirimi izboljšavami naredil velik Franc Potočnik, čigar šest lan- izmeta. Matej Bevk, ki je z osmi- celotna investicijska vrednost napredek na področju urejanja skih predlogov kaže na njegovo mi samostojnimi izboljšavami in projekta presega 8 milijonov delovnih mest po metodah 5S in veliko iznajdljivost. V samostojnih dvema izboljšavama v soavtor- evrov. Priznanje za dosežke pri TPM. Luki Špilak, ki je predlagal izboljšavah in delno v predlogih stvu na področju avtomatskih zmanjšanju notranjih stroškov tehnični rešitvi z dodano vredno- s soavtorstvom se njegov lanski stiskalnic prispeval k zmanjše- nekakovosti so prejeli sodelavci stjo: izboljšanje navijalne igle in prispevek kaže v prihrankih več vanju izmeta. Dragan Grgić, ki Poslovne enote Komponente in optimiranje pozicije kamere pri deset tisoč evrov. Janez Mar- je pripravil tri različne osnutke za orodja Trata. Z njihovimi dejav- nanosu lepila. Mohor Pintar, guč, čigar tehnične izboljšave različne velikosti rezilnih orodij, nostmi so dosegli znižanje stro- ki je v samoizvedbi in v soav- zmanjšujejo izmet ter izboljšujejo namenjenih vpenjanju na različ- škov nekakovosti v primerjavi z torstvu predlagal izboljšave, ki stopnjo učinkovitosti delovne ne stroje. S tem je konstruktorjem letom prej za 40 % pri bistveno prinašajo boljšo kakovost ali pa opreme na avtomatiziranih li- orodij prihranil kar nekaj ur kon- večjem obsegu poslovanja, kar je pomenilo prihranek v višini 290 tisoč evrov. Priznanje za ure- sničevanje Domelove vrednote odgovornost in skrb za zaposle- ne je prejela Martina Razingar, ki je ob izbruhu koronavirusa pri sprejemanju ustreznih ukre- pov v podjetju sodelovala kot pravna svetovalka. S spoštljivim odnosom je vzpostavila visoko raven zaupanja in s tem ključno pripomogla k uspešni zajezitvi širjenja virusa v podjetju. S stro- kovno podporo in spremljanjem hitro spreminjajočih se vladnih ukrepov je sooblikovala ukrepe v podjetju, ki so bili ravno zato Martina Razingar je prejela priznanje za uresničevanje Domelove Janez Frelih je prejel priznanje bolj življenjski in logični. vrednote odgovornost in skrb za zaposlene. za mentorja inovativnosti. Damjan Likar

26 Maj 2021

Mobilni trg v Škofji Loki Prostorska sekcija Kluba škofjeloških študentov bo v Škofji Loki v prihodnjih mesecih izvedla projekt Mobilni trg, s katerim želijo aktivirati zapuščene in neizkoriščene javne površine in ponuditi drugačno rabo javnega prostora. Trenutno imajo v načrtu tri lokacije: vojašnica, kašča in kopališče v Puštalu.

Idejo so prijavili na razpis za Urba- no akademijo 2021 v organizaciji društva Prostorož, kjer je bila med 29 prispelimi prijavami izbrana kot zmagovalna. »Mobilni trg smo zasnovali kot orodje, ki bo služilo aktivaciji neaktivnih, zapuščenih in neizkoriščenih javnih površin. Tako se bo Mobilni trg vsak mesec znašel na novi lokaciji. Trenutno imamo v planu tri lokacije: voja- šnica, kašča in kopališče v Puštalu. Ideje za druge lokacije nam lahko prebivalci mesta predlagajo na naslov [email protected],« je povedala Iva Lukan, pobudnica in vodja Člani Prostorske sekcije v Klubu škofjeloških študentov Prostorske sekcije, ki pravi, da je ideja za ta projekt vzniknila, ko so mladi v Škofji Loki zaznali, da pripadnikom mlade generacije katerih je domoval, odprl mož- avtomobili. Ob vsaki menjavi lo- imajo nemalo težav, ki so vezane (stanovanjska problematika …). nosti, da zaživi novo življenje. kacije mobilnega trga se bo odvil na prostor: od lokalno specifičnih Po njenih besedah bo mobilni trg Hkrati je naš cilj tudi opozoriti tudi otvoritveni dogodek (ulični (pomanjkanje kakovostnih javnih vsak mesec domoval v drugem in vpeljati v javno razpravo, da festival, pop up razstava, glasbeni prostorov za študijske obvezno- prostoru. »Želimo pa si, da bi naš smo uporabniki (ljudje) v prostoru dogodek, DJ-meetup).« sti …) do tistih, ki so skupni vsem poseg vsakemu od prostorov, v mnogo bolj pomembni kot naši Damjan Likar

27 Izpust risov v divjino V ponedeljek, 26. aprila, sta bila iz karantenske obore na Jelovici izpuščena prva dva risa, Zois in Aida.

nih partnerjev. Populacija risov živetja. Genska diverzifikacija v Sloveniji znaša okoli 20 pri- z geni s Slovaške in različnih merkov. V ponedeljek, 26. aprila predelov Romunije je za risa 2021, so izpustili dva na Jelovi- v Sloveniji odlična novica, saj ci, dva dni kasneje pa še tri na lahko v naših gozdovih gostimo Pokljuki. S prestavitvijo risov z približno sto risov, kar je štirikrat drugačnimi geni iz romunskih več od trenutnih razmer.« Tudi in slovaških Karpatov že žanje- ideja Petra Benedika, predse- jo uspehe, saj sta se romunski dnika LD Nomenj - Gorjuše, da samec Goru in slovenska risinja bi namesto s traktorjem Aido Teja že vsaj dvakrat uspešno spa- in Zoisa do obore prepeljali s rila in imata potomko, ki ji je ime konjsko vprego, človeku ogreje Mala. Maja Sever, biologinja srce, saj se zaradi odsotnosti ro- in koordinatorica dogodka, za- pota motorja občutno zmanjša dolžena za odnose z javnostmi, stres za živali. Tomaž Čufar je Zoisov novi dom je na planoti Jelovica (Foto: Jane Tarman) zaposlena na Zavodu za gozdo- velikodušno odstopil prostor za ve Slovenije, pove: »Podmladek oboro v svojem gozdu, ki meri tako gensko različnih risov je devet metrov krat enajst metrov. Preselitev risov na Gorenjsko je dih in za povezavo z risi v Alpah v naravi fenomen, saj potomci Plemenito poslanstvo projekta bila velik izziv za projekt LIFE (Italija, Avstrija in Švica). Ris se je lahko poberejo vse najboljše LIFE Lynx in drugih te vrste je Lynx, saj na tem območju od na slovenskem območju zaradi lastnosti staršev, kar je v našem vredno vse pohvale in pozornos- začetka 20. stoletja ni bilo zabe- vizionarjev v lovstvu in goz- primeru zelo dobro, saj zaradi ti. Lahko smo samo hvaležni tej leženih reprodukcij risov. Regija darstvu po izumrtju ponovno maloštevilne populacije prihaja peščici tankočutnih prijateljev, leži na stičišču dinarskih in alp- naselil leta 1973 na Kočevskem. do parjenja v sorodstvu. Naši risi ki jim uspeva premagovati zob skih gora. Tam izpuščene živali so Projekt LIFE Lynx bo potekal so si bolj sorodni kot bratje in časa in ohranjajo vrste – tako pomembne za dolgoročno pre- sedem let, zajema pet držav, pri sestre in njihovi potomci imajo rekoč mimo vrste. živetje populacije risov v Dinari- njem pa sodeluje enajst projekt- občutno manjšo verjetnost pre- Miha Hafner

28 Maj 2021

Plezalci za Kamnitnikom Naravna plezalna stena nad nekdanjo vojašnico na topel dan privabi veliko plezalcev iz širše okolice.

Stane Čufar in Janez Rant sta se s prostovoljnim delom. Bolje, da rutinirano pripravljala in opremlja- jih ne začnem naštevati, saj bom la pred rekreacijo. Prišla sta plezat zagotovo komu storil krivico, če ga v naravno steno za Kamnitnikom. ne omenim,« doda Janez. Oba sta »Lastnik zemlje in velikega skladi- navdušena nad razponom težav- šča ob plezališču je Občina Škofja nosti oziroma raznolikosti smeri. Loka,« pove Stane. »Denar za naba- Stane: »Tukaj res lahko pleza staro vo obstoječe infrastrukture je pri- in mlado, tako vrhunski plezalci skrbel Plezalni klub Škofja Loka, kot tudi začetniki, za vsakega se za ureditev plezališča pa so pos- kaj najde. Še med tednom na lep krbeli lokalni plezalni navdušenci dan pride veliko ljudi, tudi iz Tržiča,

Janez Rant in Tone Čufar

Kranja, Ljubljane.« Plezalci si med in granit. Smeri so 'spucane' in seboj pomagajo, si svetujejo in se nekrušljive, skratka, pogoji so po treningu radi tudi podružijo. odlični. Toplo vabljene vse ple- »Stena je pretežno iz peščenja- zalke in plezalci,« zaključi Stane. Stena je pretežno iz peščenjaka, pleza se na lastno odgovornost. ka, naletiš lahko tudi na apnenec Miha Hafner

29 Mornar, ki smuča vsako zimo 73-letni Branko Tavčar iz Dorfarij je neverjeten možakar, lahko bi celo rekli multipraktik. Predsednik društva Rovtarji, ki neguje starodobno smuko in starodobno kolesarstvo, uspešen samostojni podjetnik v pokoju, ki je nastopil na vsakem Škofjeloškem pasijonu do zdaj. In to na konju.

delu poškodoval palec in potlej smučanja izseljene Slovence v preko družinskega poznanstva Švici in sodelavce iz tovarne, ki začel delati v Švici, kjer je ostal je izdelovala samodejne žaluzije. tri leta. Ves čas je igral oboje: Potem so mu zadišali morja in rokomet in hokej. Rokomet je pri oceani. Večino od sedmih let je Švicarjih zvenel logično, saj je bila preplul na dveh kontejnerskih Jugoslavija takrat v svetovni špici. ladjah Zim Tokyo in Zim New Ampak hokej?! Ko je igral roko- York (dve ladji, tri posadke), ki sta met za Aarau, sočasno pa hokej pluli pod nemško zastavo. Začel za B-ekipo Oltna, kjer je takrat za je kot elektrikar asistent, bil na- A-ekipo igral Slovenec, t. i. »kralj predovan v drugega elektrikarja driblinga« Albin Felc, njegovim in potlej v prvega, s plačo druge- švicarskim prijateljem ni bilo nič ga inženirja! Po petih letih lojalne jasno. Seveda je vsa tri leta v Švici plovbe je pridobil pravico, da s tudi smučal. Več kot to; Brane se seboj vzame ženo. In jo tudi je. je teh priprav udeležil kot licenci- »Omožila sva se med pakiranjem rani učitelj smučanja, kjer je učil kovčkov,« se zasmeji gospod

Branko Tavčar s svojo kobilo Lili; toplokrvna slovenska pasma

Igra namreč vlogo Kajfa, ki Jezu- Jugoslavije sem prevozil z njim, sa ovadi Pilatu. Leta 1999, ko je brez prestav!« doda. Prijatelja prvič nastopil, je imel osedlanega avanturo odpovesta, zato se na svojega lipicanca, do predlani pot odpravi kar sam. »Na Vele- pa je nastopil z več različnimi bitu me je ujel mrak,« povrhu konji. Predsednik Rovtarjev je vsega ga je prestrašila še stara od leta 2003, a gremo lepo po ženica, ki je omenjala volkove. vrsti. Po OŠ v Žabnici in kasneje v »Pa sem potrkal pri prvi kmetiji Stražišču je mladi Branko Tavčar in vprašal, če lahko prespim na končal Industrijsko šolo ISKRA seniku,« iskrivih oči pove Brane. kot elektromehanik leta 1966. »Švaba?« se je glasilo vprašanje. Ves ta čas igra rokomet in hokej »Ne, Slovenac!« odgovori. »Pa v različnih gorenjskih ligah. Še z isto ti je to!« zabrusi gospodar, dvema prijateljema se istega leta ki mu dovoli prespati, če obljubi, dogovori za odhod na morje z da ne bo kadil. Naslednji dan je bicikli. V ta namen za tri vajeniške sledil zajtrk in predstavitev hčere. V Sloveniji obstajajo trije takšni bicikli. In samo en Branko. Na plače od priseljenca iz Amerike Hitro je odkolesaril naprej. Leta bicikel se povzpne tako, da stopi na zavarjeni nastavek za nogo kupi 52 let staro kolo, ki ga še 1969 je odšel v Nemčijo, kjer je na okvirju kolesa, z drugo nogo se požene in ga v gibanju zajaha. dodatno opremi s torbami. »Pol delal kot obratni elektrikar, si pri (Foto: Tone Štamcar)

30 Maj 2021

Tavčar. Ker je preplul svet v že- licenco za učitelja ISIA. No, kdor leznih časih, ni mogel niti mimo hitro vozi, se mu tudi kdaj zalomi. državnih organov. Dobil je nekaj Brane: »Pred dvema letoma sem obiskovalcev, ki so imeli mnogo se razbil na Krvavcu, čelada je šla vprašanj, a so bili vsi korektni. »Ko na pol. Izognil sem se smučarju sem kapitanu prijateljsko rekel, in naletel na ledeno podlago, da grem decembra smučat, mi izgubil nadzor pri sicer kontro- je najprej ponudil več denarja. lirani hitrosti pa me je neslo. Dva Končno sem dal odpoved, pozimi umetna kolka, osem vijakov s smučal in učil na Krvavcu, aprila pripadajočimi ploščicami in tako pa so me zaposlili nazaj. Dobrih dalje. Naslednjo zimo sem že kapitanov je veliko, dobrih in- smučal in tekmoval brez težav.« ženirjev pa manjka. To je potem Kakopak! Možakar kljub letom postala stalna praksa! Od decem- deluje čvrst in močan, poln ži- bra do aprila sem smučal, vmes vljenjske energije. Morda gre pa plul,« zmagoslavno pove. Ko vse to pripisati njegovi ljubezni je leta 1980 dobil prvo hčerko, se do športa. Rokomet, hokej, smu- je odločil, da je plovbe dovolj. Za čanje, kolesarstvo … In vse to podjetniški navdih se je obrnil na precej visoki amaterski ravni. na prijatelje iz Iskre, ki so mu v »Prvo specialko sem šel iskat v en glas dejali, da ne glede na to, Gorico, takoj ko sem prišel z ladje. kako hitro bo tehnologija napre- Nabrcal sem po 8000 km na leto dovala, da »fedrčke, fedrčke se in tako v 30 letih prekolesaril več bo pa zmeri nucal«. kot 100.000 km.« Delati name- rava vsaj do 92. leta. Tako se je Letna karta od leta odločil. Dandanes se z ženo vo- Lepa tehnika telemark na zelo starih smučeh (Foto: Tone Štamcar) 1976 dalje zita naokoli z električnimi bicikli: Svojo prvo »mašino« je lastno- »Po ravnem me je sram, priznam, ročno pripeljal iz Nemčije. »Z ampak z ženo zdaj z lahkoto s nar, ki smuča vsako zimo, ima mimogrede omeni, da gre jutri golfom enko in prikolico,« ponos- kolesi obiščeva okoliške hribe, dovolj energije za vse, kar počne zjutraj smučat na Krvavec. Jasno. no navrže. Vozi nemški karavan kar je super! Zelo priporočam.« in vse, kar počne, počne s srcem. Miha Hafner prestižne znamke s prevoženimi Z Rovtarji naslednji dogodek ko- Gospod Branko med slovesom 706.000 km. »Ko napraviva mili- lesarjenja po starem prirejajo 22. jon kilometrov, ga ustrelim!« se oziroma 29. maja, glede na vreme pošali Brane v slogu kavboja, in ostale dejavnike. Če termina medtem ko naju z desetih me- padeta v vodo, bodo prireditev trov opazuje njegova kobila in prestavili na občinski praznik, prha, najverjetneje v pritrditev 30. junija letos. Na vprašanje, gospodarjevemu smehu. »Konje od kod mu energija, motivacija sem naštimal leta 1997,« pove. za vse njegove konjičke, žive in Poleg stalne udeležbe na Škof- metaforične, lahkotno odvrne: jeloškem pasijonu se z društvom »Radi to delamo, razumemo se, Rovtarji udeležuje tudi festivalov, vsi, ki jih naprosimo za pomoč, tekmovanj in prireditev po vsej se za Rovtarje takoj in z veseljem Evropi. »V sklopu projekta Euro- odzovejo, tudi mladi podjetniki peada, katerega organizator je so začeli ceniti ljudsko izročilo Belgija, a se vsako leto zvrsti na in lastno zgodovino, lepo nam drugi evropski lokaciji, Rovtarji je, povsod smo super sprejeti. nastopamo v sodelovanju s Suho Nasploh je takšen odziv, kot ga špago, ljudskimi godci in pevci, s doživimo v Sloveniji, primerljiv katerimi smo sodelovanje pričeli samo z odzivom v pribaltskih leta 2009. Tu gre za predstavlja- državah. Tam so bili dolgo pod nje starih narodnih noš, uniform, ruskim škornjem in imajo visoko glasbe, plesov, kolesarjenja po razvit čut za narodno zavest in starem in smučanja po starem.« kulturo. Na teh prireditvah se Do zdaj so sodelovali v Italiji, zvrsti 260 do 300 ekip, ki predsta- dvakrat v Nemčiji, Estoniji, na vlja 5000 narodnih noš. Parada Švedskem, Portugalskem ter meri lahko tudi 5 km! Zanimivo dvakrat v Belgiji. Gospod Brane je, da v tujini pride na prireditev je pri svojih letih še vedno nav- 150 obiskovalcev, v Sloveniji pa dušen alpski smučar in ponosni 1500!« Branko Tavčar si je na teh zaporedni lastnik letne karte za festivalih prislužil nadimek »Byci- Krvavec od leta 1976. Leta 1969 cle Man«. In ko je bila nekega je pridobil licenco za vaditelja, leta prijava za dan prepozna, leta 1975 za učitelja, leta 1978 so jim brez težav ugodili zaradi na Kaninu pa še mednarodno njegove prepoznavnosti. Mor-

31 Ljubhospic, hiša sočutja Ana Kokelj je diplomirana medicinska sestra, zaposlena v Hiši Ljubhospica. Njeno delo zajema paliativno zdravstveno nego uporabnikov, predvsem pa skrb za njihovo dobrobit, dodajanje smisla življenju, tudi če gre zgolj za lajšanje bolečine, podporo pri zaključevanju družinskih odnosov, da se svojci od ljubljenih poslovijo v miru in dostojanstveno.

bila poklicana, na kraju in pred- na glavo, saj smo odprti za vse. vsem z ljudmi, ki se medsebojno Svojci so pred epidemijo lahko spoštujemo in se imamo radi.« veliko več časa preživeli ob svojih ljubljenih, zdaj so obiski omejeni Hiša Ljubhospica in načrtovani. Veliko več je sve- Je edina tovrstna ustanova v Slo- tovanja svojcem in zagotavljanje veniji. Že na vhodu se razblinijo pomoči v stiski po telefonu. Prav vse predstave o domovih za tako v hiši neko obdobje ni bilo ostarele, je njihovo nasprotje. prostovoljcev za laično podpo- Obiskovalca na vhodu pozdravi- ro, ni družabnih dogodkov, ni ta zdravo rejena hišna mačkona, obiskov vrtcev, glasbenih nasto- Žare in Dare. Stavba je nova, vse pov, obiska terapevtskega psa, je kot iz škatlice. Hrano kuhajo klovnov in klovnes društva Rdeči kar v hiši, saj imajo svojo kuhinjo noski in še bi lahko naštevali. Tudi in gospodinjo, da v času obrokov Žare in Dare pogrešata družbo.« diši po vseh treh nadstropjih. Za- posleni so neprisiljeno prijazni in 24-urni svetovalni paliativ- čuti se, da so pravzaprav ena ve- ni telefon & informacije o lika družina. Čeprav jo financira sprejemih: Lekarna Ljubljana kot ustanovi- 051 322 979 telj in drugi donatorji ter stoji v [email protected] Ljubljani, je odprta za uporab- www.ljuhospic.si nike iz cele države. Oskrba je za uporabnika in svojce brezplačna. Večina, 76 % premestitev, pride iz Smrt ima tisoč obrazov bolnišnic, ostali od doma. »Naše »Smrt ima tisoč obrazov. Na ža- izkušnje kažejo, da v približno lost je tudi tabu tema, ki se je 40 % primerov k nam svoje umi- izogibamo. Težje umrejo tisti, rajoče napotijo mlajši svojci, ki za ki jih kaj teži, ki zaradi svojega hospic izvejo po spletu,« doda ravnanja do bližnjih, le teh ne Ana. Čakalne vrste skorajda ni. morejo prositi odpuščanja. Tisti, Za zdaj je 12 lično urejenih sob ki so poudarek dajali material- dovolj za potrebe celotne Slo- nim dobrinam in ugodju ter s venije. Dokler je to kadrovsko tem zamudili iskrene odnose.« izvedljivo, nudimo oskrbo tudi Nemogoče je ostati popolno- Ana Kokelj (Foto: Boris Bjeljac) uporabnikom na domu. Če je ma profesionalno distanciran, uporabnikov več kot kapacitet, pove in doda: »Sem predvsem izvedejo prioritetni sprejem s človek, ki sreča sočloveka. Vsi Sočutna Ana maziljenja in med molitvijo je z točkovanjem. Strokovni/zdrav- bi se morali zavedati, da smo Škofjeločanka volčjih oči, ki sta njegovega obraza izginilo trplje- stveni delavci, od katerih sta tudi že jutri mi lahko oni. Nikomur jo ljubezen in družina po 26 letih nje, prišli so mir, spokojnost in dva zdravnika, razpoložljiva noč jutrišnji dan ni obljubljen. Da, odpeljali proti Poljanski dolini, odrešitev. Takrat sem spoznala, in dan, prav tako brez prestanka nekatere zgodbe se te dotaknejo je preprosta in skromna oseba da si v življenju želim pomaga- dežurajo še na paliativnem tele- bolj; smrt mlade mamice, ki je za odprtega in veselega značaja, ti ljudem.« Pot jo je s Fakultete fonu. »24-urni svetovalni palia- seboj pustila dve majhni punčki, človeka se dobesedno dotakne. za zdravstvo vodila na klinični tivni telefon praznuje svoj prvi srečanje očeta na smrtni poste- Z roko; da vzpostavi most tudi za oddelek za ginekologijo, kjer je rojstni dan,« razloži Ana in doda: lji po 40 letih … ampak moraš neverbalno komunikacijo. Ana delala 14 let. Pri svojem delu se »24 ur na dan po telefonu dajemo znati pustiti službo v službi, ko Kokelj pove, da se je srečevala je večkrat srečevala s smrtjo in napotke za paliativno oskrbo odideš domov. Veliko se naučiš, s smrtjo že v otroštvu: »Kot maj- videla prirejanje resnice v korist svojcem, ki skrbijo za svojega predvsem živeti.« S stresom in hen otrok sem se skoraj utopila svojcev ne pa umirajočega. Pravi, bolnika doma.« Epidemija jih na frustracijo se spopada s pogovori v reki Sori. Smrti se nisem ustra- da je po slabem letu dela v hiši srečo ni preveč prizadela. Zbolela v službi, doma pa jo sproščajo šila, bolj mi je bilo hudo, da ne Ljubhospic zadovoljna, da se je je le ena medicinska sestra, ki otroci, delo na vrtu, sprehodi bom mogla več živeti. Ko mi je odločila za paliativno oskrbo: je takoj odšla v karanteno. Od v naravo, prijatelji, v največjo za težko boleznijo umiral dedek, »Nekaj let sem razmišljala o pa- uporabnikov ni dodatno zbolel oporo pa ji je mož. »Mojega dela sem videla, kako trpi, kako ga liativi. Zaradi moževe spodbude nihče. Izvajajo se redna testiranja ne sprejemajo zgolj kot delo, boli in kako si želi, da se vse čim in podpore pa sem se odločila, zaposlenih, ki so tudi v večini že ampak ga vidijo kot poslanstvo, prej konča. Prišel je duhovnik, prijavila in bila sprejeta. Zdaj sem cepljeni. Ana doda: »Epidemija kot notranji klic. Tabuje je treba mu podaril zakrament svetega srečna, saj delam to, za kar sem je vseeno postavila našo hišo vreči v koš. Smrt je del vsakda-

32 Maj 2021

nekaj najbolj pomembnega in Živite najpomembnejše stvari, izpolnjujočega v naših odnosih ne razmišljajte, kako jih boste in življenjih. Da se med seboj živeli. Živite s srcem in iz srca. slišimo, si gremo nasproti, se ra- Na koncu je najpomembnejša zumemo in dovolimo drug dru- brezpogojna ljubezen.« gemu, da smo takšni, kot smo. Miha Hafner

Žare in Dare (Foto: Boris Bjeljac) njega življenja, pa če smo mi to zaključi Ana. »Egoizem je strup pripravljeni sprejeti ali ne. O tem za človeka. Moralna odgovornost bi morali več govoriti v družbi na do bližnjega je nujna. Pazite, na sploh. Več pravilnih informacij in katero karto stavite svoje živ- vzorcev človek sprejme, bolj bo ljenje in srečo, da ne boste na pripravljen za življenje. In smrt. koncu tega obžalovali. Ljubite V različnih kulturah dojemajo in ne čakajte, da boste ljubljeni smrt drugače. Nekje je to razlog nazaj, predvsem pa zaupajte in za praznovanje in ne za žalovanje se prepustite. Biti človeku človek kot pri nas.« Sočutje je ključno, je nekaj najtežjega, ampak hkrati Hiša Ljubhospica (Foto: Boris Bjeljac)

33 Ločan se je zaradi ljubezni preselil na Švedsko Tridesetletni Matej Pintar, inženir medijske produkcije, se je lanskega julija iz srednjeveške lepotice preselil v deželo losov, širnih gozdov in Nobelovih nagrad. Srce mu je ukradla svetlolasa Švedinja Antonia, ki je tudi že obiskala Škofjo Loko in jo ocenila kot mestece iz pravljice.

a bolj nepričakovano odkritje kadar koli so bili na voljo daljši naju je čakalo naslednje jutro, ko dopusti. Enkrat sem jo obiskal na sva ugotovila, da so šotori moje Švedskem jaz, drugič me je ona in njene skupine prijateljev pos- obiskala v Sloveniji. Antonia se je tavljeni neposredno drug zraven takoj zaljubila v deželo, v naravne drugega. To je sprva vodilo v in zgodovinske znamenitosti, kot nekaj presenečenih pogledov, so Postojnska jama in Predjamski nato pa v nadaljnje klepete in grad, pa tudi Škofja Loka je bila druženja. Mislim, da sem se v tis- zanjo kot mestece iz pravljice. tih trenutkih res zaljubil v njeno Razdalja, čeprav na trenutke v osebnost, njen humor in smeh napoto, ni kaj dosti pripomogla k ter pogled na svet. rahljanju razmerja, kvečjemu ga je utrdila. In po dobrih dveh letih Kako se je potem razvijal vajin obiskovanja je končno padla odnos? prva večja odločitev, da se ona Zatem sva hitro odkrila, da preseli k meni in da poskusiva imava ogromno istih interesov zaživeti skupaj. Skupno življenje in hobijev, kar je vodilo v še je bilo velik uspeh in strahovi, bolj intenzivne diskusije o ne- da bi s tako dolgotrajno bližino navadnih tematikah, ki so naju odkrila nepričakovane elemente zanimale. Skratka, zelo hitro se nezdružljivosti, so bili neupra- je med nama ustvarila še inten- vičeni. Toda v Sloveniji je bila zivnejša privlačnost, ki nikakor večja težava zaposlitev. Antonia ni popustila tudi po festivalu. je nenavadno hitro našla delo, Tako da – ja, lahko bi temu rekli vendar ji je tip dela povzročal ljubezen na prvi pogled ali pa veliko stresa in duševnega nela- Matej Pintar in njegova švedska izbranka Antonia morda ljubezen na prvi nasmeh. godja. Po dobrih šestih mesecih Razmerje se je nato nadalje- življenja v Sloveniji sva nekako valo na daljavo, družila sva se po doumela, da bi bila veliko bolj Kako in kdaj ste spoznali part- da nisem Šved, temveč tuji pro- spletu, dnevno sva se pogovar- optimalna in »živcem prijazna« nerico s Švedske? stovoljec in hitro zamenjala svoj jala in si pisala. Kmalu zatem sva rešitev selitev na Švedsko. V ja- Z Antonio sva se prvič spozna- jezik v angleščino. Zanimalo jo začela drug drugega obiskovati, nuarju 2020, takoj po novem letu, la pred nekaj leti na Švedskem. je, kje se nahaja ena izmed sre- Lahko bi rekel, da je bilo najino dnjeveških gostiln, ki so bile ob srečanje malenkost nenavadno večernih urah središče dogajanja ali pa vsaj nenadno. Vse se je za- med tednom. Po naključju smo z čelo, ko sem s prijatelji delal kot ostalimi prostovoljci nameravali prostovoljec na srednjeveškem zaključiti naš večer v točno isti festivalu na otoku Gotland, poz- gostilni, ki jo je ona iskala, tako da nan tudi kot Medeltidsveckan. sem jo, namesto navodil, povabil, S kolegi smo ravnokar zaključili da se nam ona in njeni prijate- večerno izmeno v eni izmed kon- lji pridružijo do lokacije. Med certnih lokacij in začeli zapirati sprehodom po srednjeveškem za tisti dan. Moja naloga je bila Visbyju sva si izmenjala nekaj odsloviti obiskovalce ob vhodu v besed, pač tisti standardni small- ruševine, ko je k meni nenadoma talk, ko se še ne poznaš. Je pa pristopila Antonia z vprašanjem res, da zdaj, ko gledam nazaj na po švedsko: »Si prostovoljec?« večer, vem, da je že v tistem tre- Čeprav sem razumel njeno vpra- nutku nastala neka podzavestna šanje, je bila moja švedščina še privlačnost, ki naju je povlekla malo preveč osnovna, tako da skupaj. Morda je ravno zaradi sem bil primoran nadaljevati po- tega Antonia nalašč vprašala govor v angleščini: »Sem. Kako točno mene za smer. Po tistem lahko pomagam?« Presenečeno večeru sva se še nekajkrat bežno me je pogledala, ko je doumela, videla v množici znotraj gostilne, Na Švedskem imajo malo drugačno avroro.

34 Maj 2021

se je Antonia vrnila na Švedsko, običajna stvar, na katero se je nazaj v svojo domačo krajino moralo navaditi moje telo, so bili Västerbotten, medtem ko sem izjemno kratki dnevi v obdobju jaz ostal v Sloveniji, da uredim zime. Sredi decembra je recimo še zadnje obveznosti. Selitev je le za dobre tri ure nežne dnevne bila načrtovana za april 2020, svetlobe, preden se vrne noč, kar a kot lahko uganete, je izbruh je za severnejše predele Švedske pandemije nenadoma zaustavil nekaj povsem običajnega. Če se to idejo. Na srečo nama ni bilo malo pošalim, bi lahko morda treba čakati predolgo in ko se je tudi rekel, da se je težko nava- v začetku junija prvi val končno diti na ceno čričkov, ki jih po- dovolj umiril, sva izvedla tudi trebujem za hranjenje najinega mojo selitev. leopardjega gekona.

Kako težko je bilo narediti takšno S čim se ukvarjate na Švedskem? življenjsko odločitev? Trenutno se najbolj ukvarjam z Čeprav se sliši nenavadno, je bila intenzivnim učenjem švedščine sama končna odločitev dokaj in nekaj zasebnimi projekti, za preprosta. Švedsko sem redno katere so bile trenutne svetov- obiskoval in jo vzljubil že leta, ne razmere idealen čas, da se preden sem spoznal Antonio. Ko jim posvetim z vso svojo pozor- sva nato enkrat začela razmišljati nostjo. Nove službe nisem imel o selitvi, se mi je končna odloči- zagotovljene še pred selitvijo tev zdela veliko manj zahtevna, in trenutno je iskanje nove za- Zimska idila na Švedskem saj sem vedel, kaj lahko tam pri- poslitve na tradicionalen način čakujem. Lahko bi rekel, da je malenkost bolj nerodno kot po bil veliko manjši »kulturni šok«. navadi. Po drugi strani pa se je Kako pa je s t. i. »no-go cona- Razen nekaj začetne nejasnosti z možnostjo dela od doma po- V Sloveniji vsako leto približno mi«, kjer naj bi živeli tujci, ki se pri švedski birokraciji negativnih nudilo kar nekaj nepričakovanih osem tisoč mladih gre živet v niso želeli integrirati v švedsko izkušenj skorajda ni. Največja alternativ. tujino. Mnogi od njih zato, ker skupnost? problematika, ki vedno znova tukaj ne vidijo perspektive. Je bil Okoli tako imenovanih »no-go zmoti vsakdanje življenje, je tre- Švedska je zelo liberalna in odpr- tudi za vas to eden od razlogov, conah« je ogromno dezinforma- nutna pandemija, a tudi to ni iz- ta do tujcev. Kako se to občuti? cij tako v tujini kot na Švedskem. ključno švedski problem. Mi je pa poleg partnerice? Res je, da je Švedska med tujcem V mojem primeru nikakor. Prvi in Res je, da obstajajo naselja ali na Švedskem presenetljivo všeč bolj prijaznimi državami, a tudi glavni razlog moje selitve je bilo okrožja, kjer je večina prebival- njihova bolj tradicionalna hrana. tu se pričakuje, da so ljudje, ki si življenje skupaj z mojo partneri- cev migrantov, a bi zelo težko Sem ne spadajo samo mesne želijo ustvariti življenje, priprav- co. Res je, da je standard življenja rekli, da so ta območja »nenad- kroglice ali köttbullar, temveč ljeni »živeti po švedsko«. Čeprav malenkost višji na Švedskem, zorovana bojna polja«, kot po- tudi bolj kmečke jedi, kot so piti- je možna komunikacija v angleš- a je tudi strošek življenja temu ročajo nekateri mediji. Slika je pana in palt, ter surströmming, ki čini v skorajda vseh okoliščinah, primerno dražji. Mislim, da je veliko kompleksnejša, kot bi si je pri nas bolje poznan kot »tista je od tukaj živečih vseeno priča- celoten pogled na »perspektivno človek mislil, in večinoma pro- fermentirana riba v pločevinki« kovano razumevanje švedščine, življenje« zelo odvisen od tipa blem ne tiči v upiranju proti in- oziroma gre za jed, ki je narejena še prav posebej na trgu dela. človeka. Nekateri so zadovoljni z tegraciji, temveč v načinu, kako iz baltskega slanika in slanice. Tudi mednarodna podjetja bodo ritmom življenja v Sloveniji, spet se integracija izvaja. Švedska se Prav tako obožujem švedsko drugi se počutijo veliko bolje tu vedno dala prednost tujcem, vsekakor trudi, da se azilanti kar vreme. Osebno se mi veliko drugje po svetu. Konec koncev je ki so bolje integrirani. Se je pa se da učinkovito integrirajo v bolj prilega njihovo hladnejše vse odvisno od posameznikovih tudi na Švedskem v zadnjih letih družbo, a je hkrati politika, ki podnebje in sneg ter veliko manj zasebnih ambicij. miselnost o odprtosti začela ma- se ukvarja s tem problemom, vroče poletje. lenkost spreminjati. Zahteve za na trenutke preveč arhaična pri Kako je bilo videti vajino življe- pridobitev dovoljenja za biva- izvedbi. Tako nastanejo primeri, Kaj najbolj pogrešate? nje na Švedskem v prvih tednih, nje so se poostrile, predvsem kjer so azilanti iz sprtih držav Družino. Čuden je občutek, ko ne mesecih? Na kaj ste se najhitreje za tujce zunaj schengenskega vseljeni v ista naselja, kjer nato moreš preprosto oditi na obisk navadili v novi deželi, na kaj pa območja. Prav tako so bili pos- čakajo leta na začetek postopka na kavo in klepet na kakšno lepo najtežje? tavljeni dodatni mehanizmi, ki družbene integracije. Negoto- sobotno popoldne. Seveda se Prvih nekaj mesecev je bilo ostreje preverjajo legitimnost vost in rivalstvo tako skozi čas redno slišimo po telefonu, ven- dokaj mirnih. Selitev v novi dom, prosilcev za azil. Vsekakor niso res privede do občasnih prepi- dar ni isto kakor kramljanje v živo. nakup nekaj novega pohištva in tako omejujoči kakor drugje po rov med določenimi skupinami, Pa tudi domačo kavo! Nekako vsesplošno izogibanje javnim Evropi, a vseeno tudi Švedska a le redko kdaj do obsežnega je švedski način priprave ravno površinam v času pandemije. počasi spreminja svoj pogled nasilja. Tematika o azilantih in dovolj drugačen, da je končni Poletje sva preživela v veliki na to tematiko. In čeprav mediji integraciji v švedsko družbo je rezultat občutno drugačnega meri doma ali v naravi, saj živi- in politika predstavljajo pozitiv- zelo polarizirana tematika tudi okusa. Sem pa na srečo za sve- va na robu mesta, tik ob gozdu. nejšo sliko, osebno opažam, da med samimi Švedi. tega Miklavža prejel pošiljko od Morda bi lahko rekel, da sem je tudi med švedsko populacijo doma z manjšo zalogo Loka kave se res najhitreje navadil kar na vedno več ljudi, ki jim tako odpr- Kaj vam je najbolj všeč na Šved- in Barcaffeja za trenutke, ko je švedski način življenja. Ne ravno ta migrantska politika ni najbolj skem? Ste imeli doslej kako domotožje najmočnejše. najtežja, vsekakor pa najbolj ne- pri srcu. slabo izkušnjo? Damjan Likar

35 Neja Filipič v finalu Neja Filipič iz Žirov se je na zadnjem Evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki v Torunu na Poljskem v disciplini troskok uvrstila v finale, kar je eden njenih največjih uspehov v športni karieri, ki se je skoraj po naključju začela že v osnovni šoli. Danes uspešna in perspektivna mlada atletinja pravi, da je že pri trinajstih letih pričela nastopati na šolskih atletskih tekmovanjih v skoku v višino ter daljino, kjer je pogosto zmagovala in je prodirala na občinska, regionalna in zatem državna prvenstva.

Neja Filipič, atletinja in študentka farmacije

Danes članica slovenske repre- rodni uspeh v tej discplini pa je ki pravi, da ima največ tehnične ne bom prej dosegla norme na zentance pravi, da so jo ti uspehi, prišel že kmalu v letu 2019 na rezerve v drugem delu skoka, katerem od mednarodnih atlet- ki so prišli kar »sami od sebe« Univerzijadi v Napoliju, kjer je njen najdaljši veljavni skok na skih mitingov, katerih se bom brez pravega atletskega trenin- osvojila tretje mesto. Prav tako prostem pa je do zdaj meril 14,22 udeležila v naslednjih mesecih, ga, spodbudili, da se je atletiki je istega leta zmagala tudi na metra. bom informacijo o uvrstitvi na bolj posvetila in je v 9. razredu atletskem pokalu Slovenije in olimpijske igre izvedela nekje v osnovne šole začela trenirati v izpolnila normo za Evropsko pr- Letošnji cilj so olimpijske juliju,« še pove ambiciozna atle- Atletskem klubu Kranj, kjer je venstvo v Parizu, ki je bilo zaradi igre v Tokiju tinja, pri čemer pa je pomemno ostala do konca srednje šole, že znanih »koronskih« razlogov Naša državna reprezentantka omeniti, da je lani že skočila 14,32 zatem pa je s selitivjo v Ljublja- v letu 2020 odpovedano. v troskoku si letos želi nasto- metra, vendar z rahlo premočno no zamenjala tudi klub, tako da piti tudi na olimpijskih igrah, pomočjo vetra. Vsekakor ver- je nekaj časa zatem trenirala v Prvič čez 14 metrov v pri čemer mora doseči normo jamemo, da se bo Neji Filipič klubu Kronos, od leta 2018 dalje dvorani 14,32 metra ali pa biti nanje uspelo uvrstiti na letošnje po- trenira v atletskem klubu Mass Na letošnjem Evropskem dvo- uvrščena po posebnem siste- letne olimpijske igre in bomo o pod taktirko trenerja Srdjana ranskem prvenstvu v Torunu mu tako imenovane »ranking njenih rekordih in dosežkih še Djordevića, pri čemer je zdaj na Poljskem je v dvorani prvič lestvice« na podlagi dosežkov lahko pisali. osredotočena izključno na poletela čez psihološko mejo 14 na pomembnih tekmovanjih. »Če M. P. troskok. metrov, in sicer se je s skokom 14,09 metra tudi prvič uvrstila v Od skoka v daljino do finale evropskega prvenstva, kjer troskoka je zatem z dolžino 14,02 metra Neja je sicer do leta 2019 trenirala dosegla osmo mesto. »Vzdušje predvsem običajen skok v dalji- je bilo v Torunu preceje napeto no, med vidnejše rezultate v tej že od jutra, saj nas zaradi proti- disciplini pa šteje šesto mesto koronskih ukrepov niso pustili na Evropskem prvenstvu do 23. niti na zajtrk, prav tako so mi že let na Poljskem. Na vztrajanje rekli, da zaradi pozitivnega testa trenerke v klubu Kronos je sko- ne bom smela nastopiti, vendar rajda »pod prisilo« na enem od so me na srečo dali še na en test, tekmovanj nastopila v troskoku, nakar so mi dovolili nastopiti. kjer je brez predhodnega trenin- Mogoče je ves adrenalin tistega ga v tej disciplini skoraj zmagala. dne pomagal, da me je prvič v Ta uspeh jo je spodbudil, da se karieri v dvorani odneslo čez 14 je zatem posvetila izključno tej metrov,« pravi danes 25-letna disciplini, prvi vidnejši medna- atletinja ter študentka farmacije,

36 Maj 2021

Spomladanski dogodki ob jubilejnem letu Gimnazije Škofja Loka

V šolskem letu 2020/2021 Gimnazija Škofja Loka praznuje 70-letnico delovanja. V ta namen smo na šoli že jeseni pripravili vrsto dogodkov, nekatere pa načrtujemo za letošnjo pomlad. Na žalost nam epidemiološka slika ne dopušča organizacije načrtovanih koncertov, druženj različnih generacij in okroglih miz, zato smo primorani dogodke organizirati na daljavo ali kako drugače.

16. in 17. aprila je na šoli potekal o izzivih, ki jih nam, učiteljem, mednarodni simpozij »In ven- prinaša šolski vsakdan pri izo- dar se vrti …«, katerega osrednja braževanju na daljavo, rešitvah in tema je čas. V petkovem veče- težavah, s katerimi se ukvarjamo ru smo gostili dva predavatelja: v šolstvu. antropologa dr. Dana Podjeda, V sredo, 21. aprila, je bilo v katerega predavanje je imelo Sokolskem domu na Mestnem naslov Kako teče čas, ko obti- trgu odprtje jubilejne umetni- čimo med štirimi stenami, in ške razstave del nekdanjih in mag. Milana Možino, ki je svoje sedanjih učiteljev in dijakov predavanje naslovil O kairosu: Gimnazije Škofja Loka. Več kot Dr. Dan Podjed, predavatelj na mednarodnem simpoziju (Foto: arhiv šole) naš čas v šoli in v vsakdanjem 30 umetnikov predstavlja svoja življenju. Obe predavanji smo likovna dela, literarni ustvarjalci na šestih velikih panojih na Me- Vabimo vas, da si ogledate predvajali na spletu v živo, lahko pa spregovorijo skozi svoja bese- stnem trgu, kjer bodo na ogled dokumente o dogodkih, ki so, pa predavateljema še vedno dila, ki so objavljena v celoti ali pa fotografije iz šolske kronike. Gi- vsak v svojem času, zapustili ne- prisluhnete na šolskem kanalu le v odlomkih. Delom glasbenih mnazija Škofja Loka skozi čas je izbrisno sled v življenju Gimna- YouTube (povezava je na šolski mojstrov lahko ob ogledu razsta- fotografska razstava, ki gledalca zije Škofja Loka. Umetniška dela spletni strani). ve kar prisluhnemo. Raznolikost popelje v življenje šole nekoč pa so odraz zorenja posameznih Na sobotnem celodnevnem izrazov predstavljenih avtorjev in danes. Prav skozi fotografi- umetnikov, ki so svoja najstniška simpoziju, ki je potekal prek video- kaže na to, da je šola vedno imela jo lahko razumemo, kako se je leta drgnili klopi škofjeloške gim- konference, so svoje prispevke posluh tudi za umetniški izraz in preko šolskega vsakdana raz- nazije. Očitno ne zaman. na temo časa predstavili učitelji mladim dajala možnost, da so vijal in izpolnjeval svet mladih z naših tujih partnerskih šol z lahko razvijali svoj talent. Od- od samih začetkov v zgodnjih V imenu organizacijskega Danske, iz Španije, Nemčije, Srbije prtje razstave si prav tako lahko petdesetih letih do današnje odbora za pripravo prireditev in Avstrije ter tudi naši poklicni gledate na povezavi na šolski digitalne dobe. ob 70-letnici Gimnazije kolegi in prijavljeni učitelji iz slo- spletni strani. Obe razstavi, v Sokolskem Ško a Loka venskih osnovnih in srednjih šol. V tednu pred prvim majem domu in na Mestnem trgu, boste Razmišljali so o delu dandanes, bo luč zagledala tudi razstava lahko obiskali do sredine maja. Jože Bogataj, ravnatelj

JUBILEJNA UMETNIŠKA RAZSTAVA NEKDANJIH PROFESORJEV IN DIJAKOV Sokolski dom Škofja Loka, Mestni trg Škofja Loka april – maj 2021

Oblikovanje: Simon Pavlič, Standart Oblikovanje: Križaj Design

37 TENDE, PERGOLE, VRTNE ZGUBANKE, SENČNA JADRA Senčenje zunanjih površin je na nosilno osjo je idealna izbira za prvi pogled preprosto, zaradi balkone, kjer se tenda montira specifičnih lastnosti, kot so večje pod obstoječi nadstrešek oz. dimenzije, možnosti pritrditve, betonsko ploščo. Izbira različ- sam namen senčila, videz, vkla- nih konzol omogoča stropno ali pljanje v okolico, pa lahko prine- stensko montažo, naklon tende sejo nekaj izzivov. Prostor, ki si ga vse do 60 stopinj pa omogoča, opremite po svojih željah, kjer se da si prilagodite senco glede na boste počutili udobno in boste individualne razmere. uživali v zasebnosti, lahko v celoti Kasetne tende Stobag Pura- izpopolni tenda, ki je še vedno box, Tendabox, Casabox ali nova najpogostejša izbira, vedno več kasetna tenda kvadratne oblike pa je zanimanja za pergole, jadra Camabox bodo navdušile vse, ali steklene nadstreške. ki želijo tendo v kaseti. Kasetne Tenda omogoča senčenje tende odlikuje izjemno dobra balkonov, teras, manjših ali več- zaščita zložljivih in teleskop- prosto, brez nadstreška oz. za- ska pergola, sistem s stekleno s jih površin z različnim razgledom skih rok, kar podaljša življenj- ščitne strešice. streho, jadro ali vrtna zguban- in različnim vpadom sončnih sko dobo tende in poskrbi za Za vse, ki bi radi zastrli še ka. Senčilo, s katerim v paketu žarkov. Zato je pomembno, da brezskrbno zagotavljanje sence. stranski del terase zaradi večje največ pridobimo, je Stobagov izberete pravo tendo, prave točke Elegantna in proti koroziji odpor- zasebnosti ali zaradi sonca v do- NYON, sistem s stekleno streho pritrditve, naklon in platno. na aluminijasta kaseta v zaprtem ločenem delu dneva, so odlična in možnostjo senčenja. Steklo Izbirate lahko med klasičnimi stanju ščiti platno in mehanske izbira stranske tende. nas ščiti pred dežjem, snegom in kasetnimi tendami. Standardni dele pred vplivi okolja, kot so Če prostor za tendo ni pri- in vetrom, senčilo nad njim pa model nekasetne tende Stobag padavine, močan veter ali uma- meren, je na voljo več drugih seveda še pred soncem. Več na Azur s kvadratno oblikovano zanija. Zato je lahko montirana rešitev, kot so pergola, bioklimat- www.sencila-bled.si.

38 Oglas Loski utrip_aprilRazpisi 2021.pdf 1 30. 04. 2021 delovnih 11:25:50 mest

V enoti M SORA Spar Market ZAPOSLIMO

C

M PRODAJALCE (m/ž)

Y

CM zaželena izobrazba trgovske ali druge ustrezne smeri (ni obvezen pogoj) MY zaželene delovne izkušnje pri enakih ali podobnih delih CY veselje do dela s strankami, vestnost, odgovoren

CMY odnos do dela, motiviranost za delo

K Sklenili bomo pogodbo zaposlitvi za določen čas.

Prijave z življenjepisom do 15.5.2021 sprejemamo na: [email protected]

39 Razpisi delovnih mest

ODPRTA DELOVNA MESTA

IŠČEMO KANDIDATE ZA PROSTA DELOVNA MESTA ŽELEZNIKI PROIZVODNI DELAVCI ZA ZAHTEVNA DELA DELO NA OBDELOVALNIH CENTRIH

ŠTUDENTI TEHNIČNE SMERI Razvoj in fleksibilna proizvodnja tehnično ŠKOFJA LOKA PROIZVODNI DELAVCI ZA SREDNJA ZAHTEVNA DELA zahtevnih elektromotorjev in ROČNA - MONTAŽNA DELA varilnih transformatorjev, v majhnih in srednjih serijah. ŠTUDENTI TEHNIČNE SMERI

VIŠJI TEHNOLOG Visoka kakovost izdelkov in ŠENČUR zanesljivost dobav. KONSTRUKTER SPECIALIST V ODDELKU RAZVOJA

Ustvarjamo vrednote... prihodnost zanesljivost odgovornost zaupanje poštenost ...živimo vrednote

B OSC H R E X R OTH D . O. O. Kid r i če v a ce st a 81 , 4 2 2 0 Šk o f j a Lo k a 04-5 0 2 2 - 6 0 3 a l i 0 4 - 5 0 2 2 - 6 0 4 za p o s l it ev @b o s c h . c o m

40 Razpisi delovnih mest

41 Razpisi delovnih mest

IŠČETE NOVO ZAPOSLITEV? PRIDRUŽITE SE EKIPI DOMEL

Vabimo vas, da se nam pridružite na lokaciji v Železnikih in Škofji Loki. Iščemo nove sodelavke ali sodelavce na prostih delovnih mestih:

proizvodni delavci CNC operaterji strojni in ročni orodjarji mojstri

Več informacij najdete na spletni strani https://www.domel.com/sl/podjetje/zaposlitev/prosta-delovna-mesta

Če želite postati del uspešne ekipe, oddajte prijavo skupaj z življenjepisom na https://prijave.domel.com/

Domel, d.o.o., Otoki 21, 4228 Železniki, Slovenia, Tel.: +386 4 51 17 100, www.domel.com, e-mail: [email protected],

42 Maj 2021

43 TO JE NOVA OPEL MOKKA NE OBIČAJNO. BOLJ MOKKA

Predstavljamo novi Opel. Drzen in pristen, tudi v električni različici. Več na opel.avtotehna-vis.si. Možnost odbitka DDV

VABIMO TE V SALONE AVTOTEHNE VIS V LJUBLJANI, KRANJU ALI ŠKOFJI LOKI! Nova Opel Mokka že čaka, da jo zapelješ! Rezerviraj si svoj termin za brezplačno testno vožnjo še danes - pokliči 080 88 82 ali piši na [email protected].

JAMSTVO ZADOVOLJSTVA Prepričani smo, da bo tvoj novi OPEL zadostil pričakovanjem, še več, prepričani smo, da ga boš vzljubil. Prav zato ti samo OPEL nudi zajamčeno zadovoljstvo. Če z novim vozilom ne boš našel skupnega jezika, ga lahko v 30 dneh ali po manj kot 2.000 prevoženih km pripelješ nazaj, mi pa ti vrnemo kupnino vozila.

080 88 82 PE LJUBLJANA 01 58 18 510 [email protected] opel.avtotehna-vis.si PE KRANJ 04 281 71 70 [email protected] HVALA, KER NAM ZAUPATE! [email protected] PE ŠKOFJA LOKA 04 502 40 00 [email protected]

Kombinirana poraba goriva (po WLTP ciklu): 4,4–6,0 l/100km, poraba električne energije: 17,4–18,0 kWh/100km ter izpusti CO2: 0–137 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Specifične emisije dušikovih 011 oksidov (NOX): 0 – 0,46 g/km. Trdi delci: 0,052 g/km in število delcev: 0,09 *1 /km pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Opel Zajamčeno zadovoljstvo s povratnim odkupom velja za vsa nova, nepoškodovana osebna vozila Opel, za katera je od izročitve novega vozila kupcu minilo manj kot 30 dni oziroma je bilo z vozilom prevoženih manj kot 2000 km - katerikoli pogoj je prvi izpolnjen, ter ni na voljo za vozila, ki so upravičena do subvencij Eko sklada za nakup električnih vozil, zaradi pogojev za pridobitev subvencij. Več informacij je na voljo na www.opel.avtotehna-vis.si ali v salonih Opel Avtotehne VIS. Slike so simbolične, navedena oprema je odvisna od različice in stopnje opremljenosti.