»STARA »IN »NOVA« ŠKOF J A LOKA. - Foto: F. Perdan Kranj, petek, 9. 1. 1976 Leto XXIX. Številka 2 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Ustanovitelji: občinske konference SZDL od januarja 1958 kot poltednik, od janu­ Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka arja 1960 trikrat tedensko, od januarja in Trtic - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, urednik Igor Slavec — Odgovorni ured­ od julija 1974 pa ob torkih in petkih. nik Albin Učakar

Po stezah partizanske Jelovice Ob prazniku Dan Cankarjevega bataljona v Dražgošah občine Škofja Loka V Dražgošah je že vse pripravljeno za veliko športno politično manifestacijo »Po stezah partizanske Jelovice«. Tekmovanja se bodo začela že jutri z republiškim prven­ Na današnji dan pred 34 leti se je ob ostrem mrazu in v visokem snegu začela stvom v biatlonu, ki sodi tudi v okvir tekmovanj za jugoslovanski memorialni pokal. Po­ prva frontalna bitka gorenjskih in slovenskih partizanov. Začela se je bitka za krovitelj tekmovanj za jugoslovanski memorialni pokal je zvezni sekretar za narodno Dražgoše, kjer je bil takrat partizanski Cankarjev bataljon. 9. januarja 1942 se je obrambo general armade Nikola Ljubičič. Zaradi pomanjkanja snega so prireditelji sicer ij načela neenaka bitka, ki je prav zaradi svoje neenakosti, takrat in danes, preprič- morali republiško prvenstvo v biatlonu prestaviti iz legendarnih Dražgoš na višja pobočja ljivo dokazala svojo veličino, dokazala pa je tudi to, da naroda, ki se bori za svoj Jelovice, vendar vseeno zagotavljajo, da bo tekmo zaradi ugodnejših snežnih razmer r mogoče izpeljati. Žrebanje startnih številk za prvenstvo SR Slovenije v biatlonu bo drevi j nacionalni obstoj, za nov naprednejši družbeni red, z nobeno tehniko in strategijo oh 18. uri v škofjeloškem hotelu Transturist, prvi tekmovalci pa se bodo podali na ] ni mogoče pokoriti in spraviti na kolena. biatlonsko progo jutri ob 9. uri na Rovtarici nad Dražgošami. V nedeljo pričakujejo prireditelji v Dražgošah več tistoč obiskovalcev. Že v zgodnjih t Dražgoška bitka je bila zaključek mnogih narodnoosvobodilnih akcij v letu dopoldanskih urah se bodo iz Krope podale na pot tekmovalne ekipe enot teritorialne <1941, predvsem pa vrhunec več zaporednih pomembnih dogodkov in partizanskih obrambe iz naše ter drugih jugoslovanskih republik, ekipe JLA in milice ter občinske ekipe >zmag, ki so se na področju naše občine zvrstile od začetka vojne, posebej še zveze rezervnih vojaških starešin iz vse Slovenije. Zjutraj se bodo v Dražgošah zbrali tudi '(od 12. decembra 1941 dalje. Tega dne so borci Cankarjevega bataljona v kratkem taborniki, ki bodo obiskovalcem prikazovali svojo izurjenost, skratka, izvajali bodo razne 0 vendar učinkovitem boju v Rovtu iznenadili in uničili nemško vojaško kolono, taborniške veščine. j Osvoboditev zapornikov iz škofjeloških zaporov, poljanska vstaja, spopadi Osrednja proslava bo ob 14. uri pred dražgoško šolo. Slavnostni govornik bo predsed­ j z Nemci na Valterskem vrhu in drugod so dogodki, od katerih vsak zase pomeni nik skupščine gorenjskih občin Marko Vraničar. enov in svojstven način partizanskega vojskovanja. Vsaka akcija in vsaka bitka V nedeljo, 11. januarja, bodo že navsezgodaj zjutraj iz različnih gorenjskih krajev >ije pomenila drugo in drugačno obliko boja, ki so ga partizani vsa štiri leta vojne proti legendarni vasici pod obronki Jelovice krenile številne pohodne enote. Planinci, o vsiljevali okupatorjem. Okupatorji pa globljega bistva in prave vsebine našega mladina, člani delovnih organizacij in drugi bodo proti Dražgošam startali iz Soteske pri "osvobodilnega boja niso mogli nikoli doumeti, zato so bili v svojih vojaških Bohinju, Kranja, Selc in drugih krajev. * akcijah neučinkoviti in po štiriletnem boju tudi poraženi. Tekmovanja na Lancovem, v Poljanah in na Rudnem bodo zaradi pomanjkanja snega sicer odpadla, športno društvo Železniki pa bo veleslalom za cicibane namesto *j Partizani so kljub velikim žrtvam, ki jih je utrpelo predvsem civilno prebival- v Dražgošah pripravilo na Soriški planini. f *y°' .z v t®m ^e*u izvedenimi akcijami dobili med prebivalstvom mnogo borcev, Letošnja športno politična manifestacija »Po stezah partizanske Jelovice« bo ^aktivistov in simpatizerjev ter dosegli moralno in politično zmago. Propagandni potekala pod nazivom »dan Cankarjevega bataljona«. Prireditelji pričakujejo, da se bodo v Dražgošah zbrali številni preživeli borci te partizanske enote. Zanje bo malo pred iimit o nemški nepremagljivosti je bil uničen in okupator je moral dokončno opu- poldnevom prirejen sprejem na domačiji Ludvika Lotriča pod Bičkovo skalo. Tu bo za ifititi načrt o preseljevanju prebivalstva in o mirni priključitvi Gorenjske k nem­ nekdanje cankarjevce pripravljena tudi strelska vaja. J. Govekar škemu rajhu. V spomin na vse te dogodke občani občine Škofja Loka vsako leto praznujemo IJBVOJ občinski praznik. Za letošnji praznik smo ali pa še bomo imeli vrsto kultur­ V Kropi jutri in v nedeljo en™» telesnokulturnih in drugih manifestativnih prireditev, ki podobno kakor pred 4 leti partizanske akcije vsaka na svoj način pričajo o naših hotenjih, naših Tudi v partizanski Kropi se pripravljajo na eno največjih športnih prireditev na Gorenjskem Po stezah partizanske Jelovice. Prireditve se bodo začele že jutri in nada­ posobnostih, ki obeležujejo naš današnji dan ter nam kažejo smer in pota naše ljevale v nedeljo. nhodnosti. Jutri ob 13. uri bo najprej na trgu v Kropi pred spomenikom padlih kulturni program, V povojnih tridesetih letih smo mnogo zgradili in v mnogočem uspeli. Uspeli v katerem bodo med drugim sodelovali učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice. imo predvsem zato, ker nam nikdar ni manjkalo volje ter pripravljenosti za trdo Ob 19. uri pa bo v sindikalnem domu partizanski miting. Pozdravni govor bo imela pred­ *elo in nesebična odrekanja. V teh letih smo menjali svoj način življenja, s tem pa sednica krajevne konference socialistične zveze Barbka Blaznik. V programu pa bodo *mo menjali tudi sebe in svet okoli nas. Pretekli lepi in skorajda zavidanja vredni sodelovali moški pevski zbor Staneta Žagarja iz Krope, mladinski pevski zbor Staneta tt8 e Žagarja iz osnovne šole iz Lipnice. harmonikarji glasbene šole Radovljica, operna pevka P hi so nam najboljše zagotovilo, da bomo uspešni tudi v prihodnje, če bomo r otUo en ft Zlata Ognjanovič, solist Gregor Šolar, ki ga bo spremljal Egi Gašperšič, in drugi. Po ?u° * i» d moramo tako kot v preteklih napredovati tudi v prihodnjih mitingu bo ognjemet, na okoliških vrhovih pa bodo zakurili kresove. f K ^°^OZH* 8mo trdne in solidne temelje našemu prihodnjemu razvoju, na te V nedeljo, 11. januarja, pa bo tekmovanje patrulj teritorialnih enot, enot JLA in >a bomo postavljali tisto, kar bomo ustvarili letos in v letih, ki so pred nami. UJV. Tekmovalci bodo na Jamniku streljali z vojaško pištolo. Člani ZRVS bodo odgovar­ I Včasih se sprašujemo, ali morda ne predvidevamo preveč in ali si ne nala- jali na strokovna vprašanja, člani ZSMS pa na vprašanja iz knjige Dražgoška bitka. |«anio prevelikih nalog, bremen in odgovornosti. Koristno bo, če bomo vedno Sprejem patrulj bo v Kropi v nedeljo ob 7. uri. Ob 8.15 pa bo na trgu zbor častne čete. at a tekmovalnih ekip in praporov ZZB NOV. Potem pa se bo ob 9. uri začel start tekmovalnih ih a ' .k dar bomo s prevelikim pesimizmom ocenjevali planska predvidevanja ekip, ki bo trajal do 11. ure. Cilj za vse tekmovalce bo v Dražgošah, kjer bodo tudi raz­ /paše prihodnje naloge in obveznosti primerjali z dosežki v preteklosti. Ob takih glasili rezultate in podelili priznanja. - C.Rozman Primfrjavah bomo prevelik pesimizem gotovo zamenjali z zmernim, koristnim in 'podbudnim optimizmom- Le-ta nas je vedno spremljal tudi doslej in še vsakokrat P je pokazalo, da je bil koristen. Tisoče novih delovnih mest, več tisoč novih Že 800 prijavljenih za pohod Stanovanj, več sto kilometrov novih cest, električnega in vodovodnega omrežja, Kranj — Planinsko društvo Kranj organizira tudi za letošnjo dražgoško prireditev Sole, otroški vrtci, zdravstveni in kulturnoprosvetni domovi, telesnovzgojni množičen pohod. Pohodniki bodo krenili iz Kranja v nedeljo, 11. januarja ob sedmih •»ojekti ter še mnogo drugega so temelji in dejstva, ki nam dajejo delo, zaslužek zjutraj izpred kina Center. Hodili bodo skozi Ćepulje, mimo Mohorja do Lajš in odtod n lv en 8 v Dražgoše. Povratek je planiran za 15. uro. Pohod se bo zaključil v Nemiljah, kjer bodo Jf. ^ J ^* standard. Vse to pa nam predstavlja obvezo, da vsem občanom udeležencem na voljo avtobusi za brezplačen prevoz do Kranja. ;Uaimo dobrine, kakršnih so deležni predvsem krajani v večjih krajih občine. Doslej se je za pohod prijavilo 800 planincev, članov mladinskih in sindikalnih orga­ 8e Pridobitve, ki sem jih naštel, je bilo vloženega mnogo truda in dela. Zato nizacij, borčevskih organizacij itd. Nove prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva *m° dobre razloge, da se kot doslej tudi v prihodnje vseh nalog lotimo z vso Kranj, pa tudi neposredno pred pohodom se bo še mogoče prijaviti. Pohod bo v vsakem °Uo in vnemo. vremenu! -jk * .P)* nastopu novega 1976. leta in ob občinskem prazniku smo izrekli mnogo Sklep o * 8V** m želja. Naj tem številnim čestitkam in željam dodam še eno: da bi nas ob asih skupnih naporih spremljala sreča in zadovoljstvo po opravljenem delu. samoprispevku Naročnik: Predsednik Jesenice — Na zadnji seji občin­ Tone POLAJNAR ske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva na Jesenicah so sprejeli sklep, da predlagajo zborom občinske skupščine, da sprejme odlok o razpisu referenduma za sa­ Štab Gorenjske cone sporoča vsem ude­ Pionirji tekači za naslov moprispevek. Z njim naj bi v prihod­ ležencem proslave v Dražgošah, da bo v njih petih letih delno reševali iz­ gradnjo šolskega prostora in vzgoj- nedeljo, 11. januarja, od 8. do 13. ure prvaka SFRJ v Kranju no-varstvenih ustanov v jeseniški cesta Kropa — Dražgoše zaprta za vsa občini. Z 2-odstotnim prispevkom motorna vozila. Prav tako velja zapora z Smučarski klub Triglav bo v dneh 7. in 8. februarja organi­ naj bi v petih letih zbrali 55 mili­ a vse ceste, ki so vezane na to cesto, in zator državnega pionirskega prvenstva v smučarskih tekih. jonov dinarjev, kar naj bi predstav­ 8»cer Podblica - Dražgoše, Lajše - Draž­ Na tekmovanju bodo nastopili tekmovalci Slovenije, Hrvatske ljalo enega izmed virov za izgradnjo, goše in Kališe - Dražgoše. in BiH. Tekmovanje bo v Kranju, v primeru neugodnih snežnih šolskega prostora na Plavžu in uspo­ razmer pa verjetno na Jezerskem. Organizacijski odbor vodi sobitev osnovnih šol v občini, tako Štab Gorenjske cone Peter Zibert. -B da bi lahko prešle na uvedbo celo­ dnevne osnovni'šole. I). Sedej Edvard Kardelj Informbirojevec tretjič obiskal Impol . V sredo je Edvard Kardelj z na zatožni klopi ženo Pepco in v spremstvu Andreja Marinca in Mirana Marsikdo je že pozabil, kdo je Vladimir Dapčevič, rojen leta Potrča obiskal Slovensko Bi­ 1917, ki je v Jugoslovanski ljudski armadi dosegel čin polkov­ strico. Tam si je ogledal novo nika. Mogoče je za marsikoga že pozabljeno, da je to človek, ki valjamo organizacije združe­ je imel pomembno vlogo v informbirojevski gonji proti naši nega dela Impol in se pred­ partiji in deželi ter njenim ljudem, proti lastni domovini. Izdal jo vsem zanimal za proizvodne je, pobegnil leta 1958 iz nje in še naprej rovaril proti njej. Njego­ novosti, kijih v tem 1800-član- vo ime je že postalo pojem za agresivno in podtalno dejavnost skem kolektivu v zadnjem emigrantov informbiroja proti Jugoslaviji. Tudi s sebi enakimi v času ni malo. Po ogledu tovar­ domovini se je skušal povezovati. Najprej iz Albanije, kamor je ne se je udeležil razgovora z pobegnil, in nato iz Sovjetske zveze, kjer je živel do leta 1968. občinskim političnim aktivom, Potem je odšel na Zahod in se naselil v Belgiji ter rovaril pred­ Pepca Kardelj pa se je udele­ vsem iz Pariza. Skušal je vplivati na naše delavce, jih hujskati žila otvoritve razstave del proti domovini. Njegovo delo (enako bi lahko trdili še za marsi­ mariborskih akademskih sli­ koga drugega istega kova) ni bilo najbolj uspešno. Brez skrbi ga karjev v likovnem salonu enačimo s početjem najbolj ekstremnih ustaških in četniškib bistriškega gradu ter obiskala skupin. vzgojno-vafstveno ustanovo. Decembra se je Vladimir Dapčevič ujel. Zalotili so ga, ji Prebivalci krajevne skupnosti Železniki v Selški dolini te dni praznujejo. Ob rečeno v sporočilu, ko je na ozemlju SFRJ opravljal sovražni Avto ni nujno svojem krajevnem prazniku se spominjajo dogodkov, ki so se med zadnjo dejavnost. Zoper njega je uveden kazenski postopek, ki bo raz potreben vojno odvijali na njihovem področju. V počastitev praznika je bila v četrtek, jasnil predvsem njegova kazniva dejanja zoper ljudstvo il 7. januarja, v dvorani kulturnega doma v Železnikih slavnostna seja samo­ državo" od leta 1958 dalje, ko je skupaj s šestimi drugimi zapor Z začetkom leta je stopil v upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti niki ušel pred procesom iz zapora v Albanijo in dalje na že orne veljavo samoupravni spora­ Železniki. Slavnostni govornik je bil predsednik zbora delegatov domače K S njeno nepošteno pot. Tolpa je pri pobegu ubila enegi zum poslovnih bank Jugosla­ Stane Rant, seji pa so prisostvovali tudi predstavniki škofjeloške občinske graničarja! vije o politiki in pogojih za* skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Stane Rant je v svo­ Vladimir Dapčevič bo tretjič sedel na zatožno klop. Prvič y odobravanje potrošniških po­ jem govoru med drugim spregovoril o dogodkih, ki so se med zadnjo vojno zaradi tega, ker je hotel 2. septembra leta 1948 skupaj z Bran sojil v tem letu. Namen tega odigravali na področju Selške doline ter o povojnem razvoju krajev. Na seji kom Petričevičem, generalmajorjem Jugoslovanske armade, il sporazuma, ki je bil že nekaj so bila podeljena tudi priznanja krajevne skupnosti. Prejele so jih naslednje Arsom Jovanovičem, generalpolkovnikom in tedanjim načelni časa v javni razpravi ter v delovne organizacije, ustanove, društva in posamezniki: Alples, čevljarna kom generalštaba JLA, pobegniti iz države. Ker njihove infor usklajevanju med bankami, je, »Ratitovec«, Niko, Iskra, Tehnica, Dom oprema, osnovna šola Železniki, birojevske ideje doma niso našle plodnih tal, so se ustrašili enot da bi poslovne banke po vsej gasilsko društvo Železniki, KUD »Ratitovec« Podlonk, Miha Bertoncelj, nosti KPJ, armade in njenih najodgovornejših ter delovnih ljud državi zagotovile bolj ali manj Stane Čemažar, Lovro Gajgar, Anton Golja, Anton Pegam, Janez Pintar, ob petem kongresu KPJ, neposredno po resoluciji informbiroja enotne pogoje pri odobravanju dr. Franc Rešek, Niko Sedej, Milka Šmid, Matevž Šmid, Janez Šter, Cveto V domovini niso mogli več delovati. Sami in njihovi delodajak posojil. Do tega pa ni prišlo in Tavčar in Alojz Žumer. Slavnostne seje samoupravnih organov in doma in na tujem so predlagali pobeg na tuje, od koder bi delo sporazum določuje le zgornjo družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Železniki (delovno pred­ vali proti Jugoslaviji. Trojica je pred tem izdajala zaupne po mejo posojil, medtem ko kon­ sedstvo na sliki zgoraj) so se udeležili številni prebivalci Železnikov in oko­ datke. ki so bili prava poslastica za obveščevalno službo SoV kretna določila prepušča v lice. Vsi obiskovalci so z izjemno pozornostjo sledili nastopu učencev domače jetske zveze. Pobeg jim ni uspel. Dapčeviča je ujela graničarski pristojnost posameznim ban­ osnovne šole, ki so se predstavili z recitalom o dražgoški bitki (slika spodaj). patrulja. Čez pičli dve leti je bil obsojen na 20 let. kam. (J. Govekar) — Foto: F. Perdan Po šestih letih je bil izpuščen. Pa ni miroval. Rovaril je prot Sporazum poslovnih bank ljudstvu in državi. Leta 1958 so ga zaprli. Pred procesom je ui na območju Slovenije se razli­ Svoje umazano informbirojevsko delo proti neodvisni so c i ali kuje od sporazuma jugoslo­ stični samoupravni Jugoslaviji in ZKJ s Titom na čelu je nS vanskih bank le v pogojih kre­ daljeval in še stopnjeval. Do lanskega decembra, ko je bil p! ditiranja občanov pri nakupu LJUBEZEN enakem delu, ki se mu od leta 1948 dalje ni odpovedal, ujet il osebnih avtomobilov. Banke tretjič predan v postopek! drugod v državi bodo odobra­ DOMOVINA vale za nakup avtomobila posojilo do višine 50.000 di­ NA SEVERNEM IRSKEM TEČE KRI narjev z odplačilnim rokom 36 SVOBODA mesecev. Banke na območju Severna Irska je britanska pokrajina, naseljena z življefl Slovenije pa so se odločile, da protestantske in katoliške veroizpovedi. Do leta 1969 o deželi 0 bo višina posojila za nakup bilo kaj vznemirljivega slišati. To leto pa je svet prvič slišal z' avtomobila enaka višini poso­ nasprotja med protestantskim in katoliškim življem, ki so hiti* jila za nakup drugega indu­ prerasla v krvave obračune. Na obeh straneh so se pojavile pol jj strijskega blaga — to je 30.000 IP vojaške organizacije, med katerimi še posebej izstopa IRA at ° dinarjev. Odplačilni rok pa je irska republikanska armada. Medsebojni spopadi sprva niso do v 24 mesecev. Svoj sklep so segli take ostrine. Večji del so organizacije ogrožale britanski utemeljile s tem, da avto ni nadvlado nad pokrajino in se zavzemale za priključitev k rfl, nujna potreba občanov. publiki Irski. Londonska vlada, pri kateri je minister Merly' Novost v letošnjem letu je Rees posebej odgovoren za Severno Irsko, je vsa leta skušal' tudi obvezen depozit pri na­ krotiti spopade, o večji samostojnosti ali priključitvi k irsk jemanju kreditov (ni več lastne republiki pa je bila gluha. S silo je diišila vrenja, za odstranje udeležbe oziroma pologa). Na­ vanje vzrokov krvavih obračunov pa je premalo storila. Lani j' jemnik posojila mora v banki kazalo na premirje. Tudi Irska republikanska armada katoli vezati lastna sredstva, in sicer škega značaja ga je podprla. Vendar ne za dolgo ... za nakup pohištva 15 odstot­ Jesenice Po novem letu je v pokrajini izbruhnil tak val nasilja, ki mi kov od višine posojila in za Danes 9. januarja, bo prva seja predsedstva občinske konference ZSMS v v šestletnih spopadih ni primere. Puške niso uperjene zgolj I nakup industrijskega blaga, letu 1976. Člani bodo najprej pregledali sklepe pete seje občinske konference o britanske vojake in varnostnike, temveč se pripadniki polvo tudi avtomobila, v višini 20 družbeni samozaščiti, zatem bodo govorili o uresničevanju operativnega jaških organizacij koljejo med seboj in znašajo nad življei* odstotkov od vrednosti poso­ plana konference in njenih organov, poleg tega pa bodo na tej seji tudi Glasno izpričana veroizpoved je že dovolj za zverinsko smrt... jila. Depozit se obrestuje in ga obširno spregovorili o informativni dejavnosti v ZSMS v jeseniški občini. Pripadniki IRA so v soboto zvečer v Ulstru nastavil najemnik potrošniškega kredi­ J. R. bombe. 40 ljudi je bilo ranjenih. V nedeljo zvečer so se prO ta lahko dvigne po izplačilu testrantje maščevali. Med večerjo, pred očmi otrok, so hladno zadnjega obroka kredita. Kranj krvno pobili pet moških katoličanov. Večer kasneje so se irovC Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez V&rl je v torek, maščevali za poboj. V zgodovini irskih nemirov mu ni primer« »Hroščev« 6. januarja, sklical sestanek s sekretarji gorenjskih občinskih konferenc Ustavili so avtobus tekstilne tovarne, v katerem je bilo z vozni je zmanjkalo socialistične zveze. Razpravljali so o evidentiranih predlaganih kandidatih kom vred 12 ljudi, starih od 19 do 61 let. Nasilneži so jih nagnal za različne organe v republiški konferenci socialistične zveze in o nekaterih iz avtobusa. Vsakega posebej so vprašali po veri. Vozniki Celotna proizvodnja sarajev­ drugih organizacijskih vprašanjih in nalogah občinskih konferenc SZDL katoličana so izločili, ostale pa s strojnico hadnokrvno pokofl skih volkswagnov za letos je na Gorenjskem v prihodnje. čali. Deset jih je bilo takoj mrtvih, enajsti pa se bori za življenji že razprodana. Sprejemajo le Itd. T še devizna vplačila, pa tudi ta Koordinacijski odbor za SLO in družbeno samozaščito pri občinski Kje iskati vzroke za pokole? Mar britanska vlada ni sposol)'"- proizvodnja je do marca že konferenci socialistične zveze Kranj je v sredo, 7. januarja, pripravil celo­ na kljub obljubam brzdati nestrpnosti, pokrajino gospodarsk1 razprodana. Zaradi izred­ dnevni seminar za predsednike za družbeno samozaščito v temeljnih organi­ dvigniti, zmanjšati socialne razlike in ustvariti splošn1 nega popraševanja je T AS, ki zacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih v kranjski občini. Semi­ blaginjo ali pa se Irski odpovedati. Tu tiči nedvomno del vzro B »hrošče« proizvaja, avtomobi­ narja se je udeležilo okrog 160 predsednikov oziroma njihovih namestnikov. kov za večletne pokole. Socialne razlike med pripadniki vero'd le" enakomerno razdelila med Razpravljali so o pomenu in nalogah družbene samozaščite, o osnutku druž­ izpovedi so namreč precejšnje in želje po nadvladi ene nag' vse jugoslovanske prodajalce. benega dogovora in pravilnika o družbeni samozaščiti in o nekaterih kon­ drugo velike. Svet se tudi sprašuje, zakaj so polvojaške organ) sl kretnih nalogah, ki na tem področju čakajo družbenopolitične organizacije, zacije opustile prvotno borbo za narodno neodvisnost in 8 c< samoupravne skupnosti in druge samoupravne organe v občini. A. 2. sprevrgle v teroristične, zločinske organizacije. To je pro<& Novost iz Mitola f interesom prebivalcev Severne Irske in korak več na poti ld Tovarna lepil Mitol iz državljanski vojni, ki je za pokrajino najmanj koristna. Pot€Je Radovljica ni Sežane je pred kratkim posla­ na šahovnici pomiritve je več. Potegniti jih bodo morali tak la na trg nov izdelek termokol. V ponedeljek se bosta v Radovljici sestala izvršni svet občinske skupščine domači sejalci razdora in nestrpneži kot londonska vlada, ki »z} To je talilno lepilo z 'izrednimi in komisija za urbanizem. Na skupni seji bosta obravnavala osnutek zazi­ je zaradi zadnjih dogodkov že sešla na izredno sejo in poslala U lastnostmi. Je odporno proti dalnega načrta za center mesta Radovljice. Na dnevnem redu pa je tudi pokrajino nove okrepitve! m vlagi, visokim in nizkim tem­ razprava o spremembah urbanističnega načrta za Radovljico, Lesce in J. Košnjek k< peraturam, predvsem pa ni Begunje. 1£ Škodljivo zdravju. Namenjeno N je pohištveni, tobačni in emba­ Drevi bo v Begunjah skupna seja upravnega in nadzornega odbora -P« lažni industriji, za robno fur­ turističnega društva Begunje. Razpravljali bodo o organizaciji nekaterih niranje in knjigoveznice. S letošnjih prireditev. A. Z. Z£ pridom bi ga lahko uporabili di tudi v prehrambeni industriji. Škofja Loka Grafično podjetje iz Doslej smo tovrstna lepila 11 uvažali in zato dajali precejš­ — Danes popoldne ob 16. uri bo v dvorani kina »Sora« v Škofji Loki Gorenjski tisk Kranj, p.o. tu nja devizna sredstva. Domače slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka v počastitev R ra lepilo po kvaliteti ne zaostaja, škofjeloškega občinskega praznika. Na slavnostni seji bo najprej spregovoril Kranj, Moše Pijadeja 1 pa tudi cena je nižja. predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar, nato pa bodo naj­ t* boljšim delovnim organizacijam in ustanovam ter najprizadevnejšim posa­ nj V spomin Borisa meznikom podeljene velike in male plakete, nagrade ter pismena priznanja. razpisuje prosto delovno mesto ni Kraigherja Slavnostna seja se bo zaključila z recitalom »Loka-Poljane-Dražgoše«. -jg Pc vodje vzdrževanja čl Na avto cesti Zagreb—Beo­ Tržič m grad pri Sremski Mitrovici, po V sredo, <7. januarja, je bila na komiteju občinske konference ZKS vi< kjer je 4. januarja 1967. leta v Tržiču seja komisije za idejna vprašanja. Člani komisije so ocenili politične Pogoji: visokošolska izobrazba — diplomirani strojni inženir; znanje izgubil življenje podpredsed­ ni razmere na področju, kjer delujejo komisije, in razpravljali o uresničevanju nemščine in angleščine; 3 leta delovnih izkušenj na področju do nik ZIS in narodni heroj Boris vzdrževanja. lanskega delovnega programa. Obravnavali so tudi stališča 44. seje izvršnega Sti Kraigher, so počastili spomin komiteja CK ZKS, kjer so razpravljali o razmerah v slovenski kulturi. tega našega znanega družbe­ Delovno mesto je zelo samostojno in zajema delovne naloge s področja pr ki nopolitičnega delavca. Sveča­ Konec januarja bo v Tržiču 12. redno zasedanje občinske konference tekočega in investicijskega vzdrževanja, sodelovanje z dobavitelji nosti so se udeležili tudi: ZKS. Konferenca bo ocenila lansko delo komisij komiteja in konference. opreme in serviserji (pretežno nemško področje) ter prevzemanje novih člana ZIS Imer Pulja in Ivo no Komite občinske konference je o dejavnosti posameznih že razpravljal, strojev in naprav. iz\ Kuštrak ter predstavniki o drugih pa je pričakovati razpravo na prihodnji seji komiteja. Razen tega bo družbenopolitičnega življenja lai tržiška konferenca ZKS obravnavala tudi decembra končane volilne konfe­ Razpis velja do 31. januarja 1976. nj< Srbije in Sremske Mitrovice. rence osnovnih organizacij in uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS v tržiški občini. -jk Težave prehodnega obdobja Združevanje sredstev za stano­ gospodarili. Seveda je večina orga­ vanjsko gradnjo v okviru samo­ nizacij sprejela novo oblikovanje in upravnih stanovanjskih skupnosti združevanje sredstev, nekaj pa je še naj bi poleg sredstev, š katerimi raz­ vedno takih, ki goje svojstven odnos polagajo temeljne in druge organiza­ in niso podpisnice samoupravnega cije združenega dela, zagotavljalo po sporazuma o minimalnih stopnjah posameznih občinah zadostno mate­ izločanja sredstev za stanovanjsko rialno podlago za uresničevanje gradnjo. Celo takšni primeri so, ko ljubljanska banka usmerjene stanovanjske izgradnje stanarin niti ne obračunavajo po v prihodnje. Vendar pa marsikje še predpisih, ki veljajo v posamezni vedno ugotavljajo, da v tem prehod­ občini. Podružnica Kranj nem obdobju zaradi posameznih V" naslednjem kratkoročnem ob­ odporov in odkritih nasprotovanj, dobju je uskladitev in dograditev nova poslovna enota zaradi pomanjkljivosti v samem de­ vsega sistema na področju stano­ nova poslovna enota lovanju samoupravne organizira­ vanjskega gospodarstva torej ena nosti ni še povsem jasno izražen izmed prednostnih nalog. Nedvom­ interes in vpliv prav vseh, ki se ka­ no je poleg ostalih odprtih in nere­ v Gorenji vasi v Kranju korkoli že vključujejo ali so vklju­ šenih vprašanj pomembno uveljaviti čeni v področje stanovanjskega go­ takšno delegatsko odločanje in dom TVD Partizan Prešernova ulica 6 spodarstva. Ne le stanovalcev in pri- aktivnost, ki naj bi zagotavljala za­ čakovalcev stanovanj, temveč pred­ res kar najbolj širok družbeni vpliv. poslovna enota Škofja Loka vsem delavcev, ki združujejo sred­ Večina stanovanjskih skupnosti je stva. bila oblikovana pred volitvami posluje splošnih delegacij za interesne skup­ posluje Zakonodaja, ki ureja stanovanj­ za občane vsak delovni dan razen sobote sko področje, se po občinah posto­ nosti in tako v kadrovskih pripra­ dan razen sobote vah niso zagotovili posebno zasto­ za občane vsak delovni poma usklajuje z novo ustavo: vrsta ob sredah pa od od 6.30 do 18. ure, ob sobotah pa od zadev pa ostaja še vedno neurejenih. panost delegatov za stanovanjsko od 6.30 do 12. ure, skupnost. Prav bi bilo, da bi se 6.30 do 1 1. ure. Uspešnost je odvisna od povezanosti 6.30 do 16.30. vseh, pojavljajo pa se neutemeljena delegati vključevali v delo splošnih zavlačevanja začetih akcij in namer­ delegacij, sicer ti ljudje ne bi imeli pravega stika z delovnimi ljudmi na izmikanja, zato je še toliko bolj Nova poslovna enota poslovna enota pomembno, da se prav vsi dogovore v TOZD in občani v krajevnih skup­ in tako tudi neposredno zavezujejo. nostih. .Delegati v samoupravne organe stanovanjskih skupnosti so v LESCAH Samoupravne skupnosti naj bi po­ bili v organizacijah in krajevnih na BLEDU stale resnični upravljavci vseh sred­ skupnostih izvoljeni s stalnimi man­ stev in nosilci porabe stanovanjskih Alpska cesta 50 poslovna enota Radovljica 1 dati, v prihodnje pa naj bi jih dele­ sredstev, nekatere organizacije pa še girale splošne delegacije. S tem bi poslovna enota Radovljica vedno nočejo voditi svojo stano- 1 zagotovili ne le številnejšo in zane­ vanjsko politiko. Nekatere disloci­ sljivejšo udeležbo, marveč tudi širšo posluje za občane rane enote še vedno zavračajo vklju- informiranost v obeh smereh. Prav čeVanje po teritorialnem principu, dejstvo, da imajo delegati stalni od 22. decembra 1 975 dalje zato so hudo vprašljive njihove mandat, povzroča nemajhne težave, ob ponedeljkih in torkih • trditve, da so samoupravne pravice na primer pri zagotavljanju sklepč­ posluje za občane • njihovih delavcev izenačene s tisti- nosti. od 12. do 18. uri, 1 mi, ki so zaposleni v krajih sedeža od 1. januarja 1 976 i matičnih podjetij. Odpor je bil v za­ Ponekod pa se bodo morali zavzeti ob sredah od 7.30 do 17. ure in vsak dan od 6.30 do 1 8. ur in četku občuten tudi v tistih organi­ tudi za večjo aktivnost zborov sta­ zacijah, ki so prej same gospodarile novalcev in hišnih svetov, saj kljub ob četrtkih in petkih ob sobotah od 6.30 do 1 1. ure s stanovanjskim fondom, saj je pre­ temu, da imajo neprimerno večjo in od 7.30 do 12. ure nos sklada načenjal vprašanje na­ pqmembnejšo vlogo kot doslej, nji­ daljnje obstojnosti takih podjetij. hova dejavnost ni zadovoljila. j Takšne in podobne začetne težave Akcijo bodo morali marsikje pono­ , uveljavljanja novih samoupravnih viti, če pa ne bo uspela, bi bilo skraj­ Poslovna enota Nova poslovna enota j odnosov je bilo treba kar najhitreje no nezaželeno, da bi posle opravljala < zatreti, sprejemljive pa niso mogle organizacija za vzdrževanje stano­ v Stražišču na Koroški Beli, I biti tudi ponujene polovične rešitve, vanjskih hiš, in to v breme stano­ j da bi namreč sklad sicer prenesli, vanjske hiše. prizidek samskega doma vendar pa z njim že vedno sami D. Sedej poslovna enota Kranj poslovna enota Jesenice posluje za občane.vsak dan Odbor za medsebojna razmerja delavcev bo pričela s poslovanjem za občane razen sobote od 6.30 do 12. ure v združenem delu pri v januarju 1976 Brivsko frizerskem salonu ob sredah pa od 6.30 do 1 6.30 Kranj, Maistrov trg 12 razpisuje na podlagi 81. člena statuta in sklepa DS delovno mesto Posojila za obrtnike prihodnje s svojo družbeno vlogo niki dobivali dolgoročna posojila. računovodje Kranj — O združenju obrtnikov v s polnim delovnim časom za nedoločen čas zapolnila praznino v naši dosedanji Del sredstev naj bi prispevala zava­ kranjski občini, ki je bilo ustanov­ družbeni in razvojni praksi. rovalnica Sava, del posamezni obrt­ Pogoji: ljeno lani poleti, smo v našem nik s tako imenovano vezano vlogo Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled­ Že na samem začetku si je časniku že nekajkrat pisali. V to or­ kranjsko združenje obrtnikov zadalo (delež slehernega posameznika bi nje pogoje: ganizacijo je danes v občini vklju­ oblikoval solidarnostni sklad) in del T višja ekonomska šola in 3 leta prakse v finančno-knjigovodski stroki čenih prek 250 obrtnikov, vseh obrt­ tudi več konkretnih nalog. Tako namerava organizirati servisno de­ skupščina občine. Seveda pa bi za — srednja ekonomska šola in 5 let prakse v finančno-knjigovodski nikov v občini pa je prek 360. Naj ne vsako dolgoročno posojilo moralo stroki bo odveč, če še enkrat ponovimo, da javnost za vodenje knjig. Tovrstni servis naj bi po eni strani olajšal dati soglasje tudi združenje. Odbor sprejema pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi 15 je bilo združenje ustanovljeno pred­ Se dve konkretni nalogi imajo tre­ dni po objavi. vsem zaradi razreševanja številnih delo obrtnikom in jim pomagal pri odpravljanju napak in omogočal nutno v mislih v vodstvu združenja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni 15 dni po opravljenem po­ problemov, s katerimi se danes sre­ Zavzemajo se za poživitev klubskega stopku. čuje celotno obrtništvo. boljši in objektivnejši pregled nad stanjem posamezne dejavnosti v življenja obrtnikov. V prihodnje Vodstvo združenja je že na samem nameravajo razvijati športno dejav­ £ . začetku ugotovilo, da je na področju obrti. V dosedanji praksi se je nam­ reč dogajalo, da sta bila tako obrtnik nost, rekreacijo (plavanje) in organi­ obrti v občini vrsta odprtih vprašanj. zirano kulturno dejavnost. Druga tDruštvo upokojencev Radovljica Tako ni na primer jasno, kakšen je kot dejavnost pri davčni politiki včasih napačno vrednotena. naloga, ki so se je že lotili, je pri­ položaj posameznih obrtnih dejav­ prava na letošnji spomladanski al Konec decembra je bil v občini Meglic z Brezij. Na zboru so še skle­ nosti. Izdelava tovrstnih analiz, ki Seveda pa je cilj, da pomaga zdru­ nili, da bodo odslej uradne ure v sejem obrti v Kranju. Prizadevali si •o Radovljica ustanovni občni zbor so v programu združenja, naj bi ženje obrtnikom tudi na vseh drugih bodo, da bi v enem od sejemskih pa­ •0 društva upokojencev. Udeležilo se domu upokojencev (kjer je sedež pokazala, katere dejavnosti so defi­ področjih; tako pri uresničevanju viljonov bila predstavljena res samo a ga je blizu 90 delegatov iz krajevnih društva) vsak ponedeljek od 9. do 12. citarne in bi jih bilo treba s pomočjo dolgoročnih kot kratkoročnih raz­ obrt, in sicer tako na tehnološkem ni skupnosti Radovljica, Brezje, Lan- in vsak petek od 15. do 17. ure. celotne skupnosti bolj razvijati. vojnih programov. V ta namen pri­ kot na drugih področjih. Predvsem % covo, Ljubno in Mošnje, kjer je prek Za prijeten zaključek občnega Prav tako naj bi bile takšne ocene pravlja vse potrebno za kreditiranje nameravajo prikazati, katere obrtne jI 680 članov. Ko so ocenjevali dose- zbora pa so potem poskrbeli člani pripomoček za razvoj in srednjeroč­ v obrti. Kratkoročne kredite vsi dejavnosti v občini so bolj in katere ! danje delo, so ugotovili, da so upoko­ delovnega kolektiva tovarne Sukno ni program obrti v občini. Skratka, obrtniki že na primer lahko dobijo. manj razvite. jenci še vedno zelo aktivni v različ­ Zapuže, ki so pripravili modno re­ združenje je organizacija, ki naj bi v (Podrobnejša pojasnila o tem dajejo it nih družbenih organizacijah in da vijo. JR na združenju). Za dolgoročne kredi­ In nazadnje povejmo še, da bo e zlasti sodelujejo v pripravah ha te pa se dogovarjajo pri kranjski kranjsko združenje obrtnikov v i' ljudsko obrambo. Prav tako ni nepo­ podružnici Ljubljanske banke. Kaže, kratkem dobilo tudi svoje prostore. da bodo vse potrebno uredili do Uredili jih bodo v Tomšičevi ulici v membno njihovo delo na področju Program dela ZOTK Radovljica Kranju, v stavbi, kjer ima zdaj pro­ kulture. Največ zaslug pri tem ima nameravajo za občinski praznik marca letos. Za zdaj so predvideni Lesce — V družbenem centru je trije viri za združevanje sredstev, na store tudi Visoka šola za organiza­ 15-članski moški pevski zbor Lipa. Radovljice in v počastitev 30-letnice cijo dela. A. Žalar Na področju rekreativne dejavnosti bila 24. decembra redna seja občin­ podlagi katerih bi potem lahko obrt­ skega sveta zveze organizacij za teh­ delovanja ZOTK pripraviti državno ^pa se je uveljavil klub kegljačev. V prvenstvo v motokrosu z motorji do zadnjih dveh letih je sedanje nično kulturo Radovljica. Na seji so sprejeli program dela organizacije za 50 in do 125 kubičnih centimetrov. društvo pripravilo tudi 25 različnih Septembra pa bodo na Sobcu orga­ izletov, ki se jih je udeležilo prek letos- in razpravljali o registraciji društev po novem zakonu, o zaključ­ nizirali tradicionalno tekmovanje 1100 članov. Ugodno pa so ocenili radijsko vodenih modelov čolnov. tudi poslovanje doma upokojencev v nem računu, o strokovnem tečaju strojništva gozdarskih in kmetijskih Živahna bo letos v občini tudi ra­ Komunalno, obrtno Radovljici, ki je postal prijetno zbi­ dioamaterska dejavnost. Klubi Gor­ rališče in prostor za živahno druž­ delavcev in o nekaterih drugih orga­ in gradbeno podjetje nizacijskih vprašanjih. je, Lesce in Bohinj bodo organizirali beno življenje in delo članstva. dva operaterska tečaja in dva izpo- Kranj z n. sol. o. Sedanje društvo oziroma nekda­ V letošnji delovni program so zapisali, da bodo ob koncu šolskega polnjevalna tečaja za radijske nja podružnica je ob pomoči delov­ tehnike. Razen nekaterih rednih SDS skupne službe nih kolektivov v zadnjem obdobju leta priredili foto razstave osnovnih šol Radovljica, Bled, Bohinjska tekmovanj pa se bodo člani klubov poskrbela tudi za letovanje svojih iz občine udeležili tudi dveh tekmo­ objavlja prosto delovno mesto članov v obmorskih počitniških do­ Bistrica, Gorje in Lesce. Zbirna raz­ stava črno belih fotografij vseh pio­ vanj za pokal zveze radioamaterjev movih. Kar 31 upokojencev z nižjimi Jugoslavije ter tekmovanja za pokal delavke v pripravi jedil Pokojninami je letovalo za polo- nirjev radovljiške občine bo junija v domu družbenega standarda na Bledu, pionirska gorenjska foto Derventa. Prav tako pa so radio- . vično ceno, še veliko več pa z različ- klubu Gorje priporočili, da bi pri­ na Primskovem — komunalna cona u !lim-* P°Pusti- Precej upokojencev je razstava pa bo v Bohinju. Razen tega pa bo za občinski praznik tudi pravil letos tekmovanje pod naslo­ dobilo nova oziroma primernejša vom Iskanje skritega oddajnika. stanovanja. Prav tako pa so lani pri­ redna gorenjska razstava barvnih Delo se združuje za določen čas. avi diapozitivov. To razstavo bo pripra­ ja Pr "" tudi načrt za dom za ostarele, Sicer pa nameravajo letos, posveti­ bodo vil fotokino klub Radovljica. Poleg Kandidatke naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku Iji NT* gadili v Predtrgu. ti še posebno skrb izobraževanju. Na občnem zboru so izvolili tudi omenjenih razstav pa je predvidena KOGP Kranj, Primskovo - komunalna cona. še razstava Gostinstvo na Gorenj­ Tako bodo že na začetku tega leta novo vodstvo. Za predsednika je bil organizirali v Radovljici strokovni "voljen znani družbenopolitični de­ skem. Ta razstava črno-bele foto­ Objava valja do zasedbe delovnega mesta. grafije bo poleti v Bohinju. tečaj strojništva gozdarskih in kme­ lavec Alojz gpilar iz Radovljice, za tijskih delavcev. C. Rozman njegovega namestnika pa Stanko Nn nodro^iij športne dejavnosti Smotrne naložbe za bogate obresti Ko so se lani tudi v jeseniški ob­ šolo bodisi šolo za zdravstvene de­ nadvse potrebno mesto v srednj« čini dogovorili za sistematično reše­ lavce; pojavljajo se kandidati, ki so ročnem planiranju sleherne organi vanje štipendijske politike, jih je bili uspešni na eni ali dveh šolah, že zacije, saj je zdaj v občini le 12 orgi kljub pripravljenosti večine organi­ tretjič menjajo vrsto šolanja in spet nizacij, ki se zavedajo vrednosti ni zacij združenega dela in samouprav­ kandidirajo za štipendijo iz združe­ ložb v lastni kader in štipendiraj nih interesnih skupnosti, kljub pod­ nih sredstev. Dogaja se celo, da stro­ mlade. pori družbenopolitičnih organizacij kovna služba odsvetuje kandidatu Samo dogovarjanje na delegat čakala vrsta težav. Čeprav je dogo­ nadaljnje šolanje, vendar pa kljub skem principu lahko razreši proble­ vor o štipendiranju zadovoljivo raz­ temu nadaljuje in želi štipendijo ter me pri načrtovanju štipendijske po reševal nekaj pomanjkljivosti poli­ jo nemalokrat zaradi deficita v po­ litike, prav neposredno odločanje ifl tike štipendiranja iz prejšnjih let in klicnih šolah tudi prejema. vpliv združenega dela, ki namenjl vključeval nekaj spodbudno novih, sredstva. Le skupni, združeni napor Število štipendistov, ki prejemajo 1 danes ugotavljajo, da so se v eno­ štipendije iz združenih sredstev, se lahko zagotovijo kar najbolj smo letnem obdobju srečevali še vedno je podvojilo, kar je nedvoumen do­ trno trošenje sredstev ob primern z nekaj dilemami. Dokazan in izka­ kaz, da je sporazumevanje vendarle štipendijski politiki, razbremenjen zan kvalitetni premik kot posledica obrodilo bogate sadove. Po drugi sedanjih dilem in vprašanj, ki j in j novih izhodišč in usmerjene politike strani pa podatek, da v občini letni še vedno toliko in takšnih, da prav Gradbišče na Bakovniku ob Klavčičevi cesti, o katerem smo pisali nedavno. štipendiranja je bil sicer očiten in priliv novih kadrov ne pokriva niti zaprav resno ovirajo zares sistema' Zadnji od petih blokov je že v delu. Gradnja kljub neugodnemu vremenu lepo nesporno obetajoč, vendar danes še 30 odstotkov letnih potreb različnih tično štipendiranje. Prav vsi delegat' napreduje. Dela izvaja kamniški Graditelj, -a vedno ostaja nekaj vrzeli, ki pa naj profilov, naravnost sili k intenziv­ in delavci na tem področju naj bi jih zapolnili še v (eh mesecih. nemu razmišljanju, usklajevanju in tvorno prispevali h kar najbolj po Obeta se namreč predlog za spre­ razumnemu načrtovanju. Treba se polnemu predlogu dopolnitev membo družbenega dogovora in je zavedati tega, da imajo štipendije sprememb samoupravnega spora samoupravnega sporazuma o šti­ iz združenih sredstev le intervencij­ zuma in družbenega dogovora zate pendiranju. ski značaj do podelitve kadrovske da se bodo denarne naložbe v kadf V© ljubljanska banka Poleg obotavljajočih, začetnih ko­ štipendije. Usmerjeno šolanje kadra zares kar najhiteje bogato obresto rakov pri uveljavljanju samega dele­ naj bi zatorej zavzelo pomembno in vale. D. Sedej gatskega sistema na tem področju, poleg razmeroma zelo počasnega do­ podružnica Kranj govarjanja in usklajevanja v občini, poleg nekajmesečnih zamud pri na­ Obotavljajoči nadzoi menjanju 0,5 odstotka združenih Jesenice — V jeseniški občini so znajo, so od njih odmaknjeni in pra' razpisuje prosto vodilno delovno mesto sredstev za štipendiranje, poleg ovir v vseh temeljnih organizacijah zdru­ zato obravnavajo le takšne podatkj tehnično administrativnega značaja, ženega dela izvolili organe delavskih ki so jim dostopni, in razpravljaj se je zatikalo tudi pri načelih in kri­ kontrol, vendar pa se je vse prizade­ o takšnih pojavih, ki so vidni. terijih za dodeljevanje štipendij. Ob DIREKTORJA direkcije kratko vanje in vsa aktivnost začela in kon­ S tem ovrženi očitek domnevi prošnjah se ne upošteva sposobnost čala le pri formalnosti izvolitve in pasivnosti pa še nikakor ne zagota' ročnega kreditiranja prosilca, njegov učni uspeh in de­ ustanovitve, z redkimi izjemami, ki lja, da so delavske kontrole vse p (ni reelekcija) lovne navade, pač pa predvsem nje­ so se potrudile korak naprej in izde­ vrsti kar najbolje sposobne in usp< gov interes. Samo lani je 35 neuspeš­ lale svoje programe. Aktivnosti pa ni sobljene za svoje delo. Ponekod i nih štipendistov veljalo sklad naj­ čutiti, kar pa sploh ne pomeni, da imeli najbrž srečno roko, marsikje • manj 250.000 dinarjev in po pogodbi v posameznih organizacijah ne bi predvsem tam, kjer se nikakor t Poleg splošnih pogojev se za zasedbo vodilnega naj bi znesek vrnili, vendar je sred­ bilo določenih nepravilnosti in nega­ premaknejo dlje od sklepa o izvolit' delovnega mesta zahteva: stva zelo težko izterjati, še posebno tivnih pojavov. Organi samouprav­ — pa člani dodobra vendarle še i pri otrocih materialno ogroženih nih delavskih kontrol naj bi bili poznajo vseh svojih nalog in 1. visoka šola ekonomske ali pravne smeri, družin. Ukrepati bi bilo potrebno nujno stalno aktivno prisotni in spo­ metod in načinov, s katerimi 2. nad 5 let delovnih izkušenj, prej, preden se štipendija sploh po­ sobni hitro ukrepati proti vsem opravljali svoje dolžnosti. Zato 3. pasivno znanje najmanj enega tujega jezika, deli: ali storiti tako, da se prosilec družbeno škodljivim pojavom in ose­ bilo potrebno pripraviti nekaj obča

4. moralno-politične kvalitete preusmeri na njemu ustreznejšo šolo bam, ki povzročajo takšne pojave. nih seminarjev;ali predavanj dopfl ali kako drugače. Nemalo je tudi pri­ V tem je njihova osnovna naloga nilnega izobraževanja, Še posebl merov, ko podelijo štipendijo za de­ in dolžnost, ki pa je ne opravljajo zato, ker analiza izkazuje, da in Kandidati naj vlože prijave do 30. januarja ficitarno stopnjo šolanja, štipendist zadovoljivo. večina članov osnovnošolsko iz 1976. Prijavi naj priložijo življenjepis, opis do­ pa nadaljuje šolanje na višji stopnji Zdi se mi povsem enostransko, če brazbo. sedanjih zaposlitev in dokazila o izpolnjevanju suficitarne stroke. V jeseniški občini ne že nepravilno in nedopustno, da Potem je seveda odvisno od nj navedenih pogojev. se precej kandidatov za štipendije se dejavnost delavskih kontrol ozi­ samih, od njihove pripravljenosti, odloča za šolanje na višji šoli za or­ roma njihova nedejavnost odpravlja so aktivni in prisotni. Uspehi I ganizacijo dela v Kranju, končajo pa 3 stalnimi in večno utrujajočimi kri­ morejo izostati, saj so člani dela Prijave naj pošljejo v ovojnici z oznako »za razpis­ vendarle bodisi ekonomsko srednjo tikami, da so pač pasivni, nezainte­ skih kontrol dobri samoupravljal no komisijo« na naslov: Ljubljanska banka, po­ resirani, neodzivni, da je sicer od- ki jim ni vseeno, kako se gospoda družnica Kranj, Skupne službe, Prešernova 6, pustljiv njihov okorni začetek, da pa saj podatki kažejo, da je veČina izv Kranj. bi danes že lahko zabeležili vsaj ljenih iz vrst zavednih komuniste nekaj rezultatov, vsaj nekaj tistega, D. Sedej po čemer bi lahko premerili uspeš­ Kandidati bodo o izidu obveščeni v 45 dneh od nost ali neuspešnost opravljanja nji­ dneva objave razpisa. hovih dolžnosti. Nesprejemljivo mi je tudi splošno mnenje, da zdaj vsi Pisma bralcev po vrsti tiščijo svoje glave — če se ČESTITKA imajo za vsaj nekoličkaj aktivne — Srečno, zdravo in uspešno novC v obračune dnevnic, kilometrin in leto vam želi vsem skupaj vai preštevajo kozarčke reprezentanč­ zvesti bralec. nega vinjaka in za vratarjevimi vrati Iskrena vam hvala za ves trud, kukajo za tistimi, ki zamujajo ali ki ga imate za nas, da nam bolj Delavska univerza Tomo Brejc Kranj predčasno odhajajo. Če je že res v ustrežete z vašim časopisom. maloštevilnih primerih tako, mi ob Vaš hvaležni bralec vpisuje slušatelje v zimskem semestru tem že skoraj smešnem odkrivanju obrobnih pomanjkljivosti ni niti J. Jekovec, šolskega leta 1975/76 v naslednje najmanj do smeha, saj je tako obna­ Tržič izobraževalne oblike šanje slej ko prej še preveč jasen dokaz, da se člani nadzora nikakor ZAHVALA niso še znašli. Člani samoupravnih delavskih Nekdanji delavci, upokojenci Kraigherjeva kontrol pa se primerno znajti in ve­ Tekstilindusa, se zahvaljujemo A. ŠOLE: sti tudi ne morejo, če so neobveščeni sindikalnemu odboru za povabilo o pojavih v delovni organizaciji ali in poklonjeno darilo. Posebno nagrada morebiti celo namerno ovirani pri zahvalo smo dolžni glavnemu di Ljubljana — V ponedeljek, svojem delu. Ko bi bile delavske rektorju Francu Hočevarju zO 1. DVOLETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA - 5. januarja, so v Ljubljani pode­ kontrole tesneje povezane z druž­ uspešno vodstvo. Njemu kot ce DOPISNO ŠOLANJE lili letošnje nagrade Borisa Krai­ benopolitičnimi organizacijami v de­ lotnemu kolektivu želimo pred­ Pogoji za vpis dokončana osnovna šola in zaposlitev. Prijavi prilo­ gherja petim nagrajencem za go­ lovni organizaciji, bi bile bplje in vsem zdravja in veliko uspešnegO žiti: spričevalo o končani osnovni šoli, rojstni list in potrdilo o zapo­ spodarske dosežke trajnejšega po­ sproti obveščene prav o vseh doga­ delovnega elana v letu 1976. slitvi. mena. Med nagrajenci je tudi janjih v kolektivu in v drugih samo­ Srečno in lep pozdrav od vaših 2. POKLICNA ŠOLA ZA KOVINARSKO IN ELEKTRO STROKO dr. Marin Gabrovšek, zaposlen v upravnih skupnostih. Tako pa vseh ^upokojencev Pogoj za vpis dokončana osnovna šola in zaposlitev. Prijavi prilo­ jeseniški Železarni. problemov in primerov sploh ne po­ žiti: spričevalo o osnovni šoli, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. Dr. Marin Gabrovšek je diplo­ mirani inženir metalurgije, v že­ 3. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE lezarni pa je direktor sektorja vpisujemo v 5., 6., 7. in 8. razred tehnične kontrole in raziskav. Prijavi je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potr­ Marin Gabrovšek je vse svoje živ­ dilo o zaposlitvi ljenje posvetil raziskovalnemu Velika sezonska razprodaja delu v proizvodnji in uspehi dol­ zimske konfekcije pri Prijave sprejemamo za šole do 31. januarja 1976, vsak dan od 7. do 16. gotrajnega značaja niso izostali. ure, razen sobote. Se posebej pomemben je njegov Elita, Kranj delež pri proizvodnji kakovostnih v SALONU OBLAČIL, Titov trg 7 specialnih jekel, osvojitev te pro­ izvodnje in tehnologije je bila osnova za nadaljnjo proizvodno usmeritev Železarne ter za oskrbo B. TEČAJI slovenske in jugoslovanske indu­ strije z jekli takšne kakovosti, da so bila izredno primerna na do­ mačem in na inozemskem trgu. 1. Tečaj nemškega, francoskega, angleškega in italijanskega jezika Marin Gabrovšek ima tudi po­ (začetni in nadaljevalni) membne zasluge pri osvajanju 2. Tečaj tehničnega risanja novih proizvodov in pri reševanju 3. Tečaj za skladiščno poslovanje tehnoloških problemov pri proiz­ 30 — 50 % popust 4. Tečaj za privatne gostince vodnji specialnih jekel za potrebe 5. Tečaj za voznike viličarjev JLA. 6. Pripravljalni tečaj za opravljanje sprejemnih izpitov za vpis na Vse raziskave, ki jih je predla­ višje in visoke šole gal Marin Gabrovšek, so bile kar najbolj upoštevane in kvalitetne. Za izredne dosežke in zasluge, ki od 7. do 31. januarja Prijave sprejemamo do 31. januarja 1976, pod točko 6. pa do jih ima pri uveljavljanju meta­ konca februarja 1976, in sicer vsak dan razen sobote od 7. do 16. lurgije, mu je že kolektiv Žele­ ure. zarne pred dvema letoma podelil Količine so omejene, svoje najvišje priznanje za nje­ govo življenjsko delo: inž. Lam- zato pohitite z nakupi! bert Pantzovo nagrado. D. S. Trdni temelji za prihodnji razvoj Ocena gospodarskih gibanj v škofjeloški občini — Manjša eko­ nomičnost, rentabilnost in reproduktivna sposobnost gospodar­ stva — Zaloge blaga so znižane, rast zaposlovanja zaustavlje­ na, izvoz povečan, uvoz znižan, izgub ni — Kljub velikim po­ dražitvam ni nepokritih investicij — Nove šole in Ob koncu lanskega leta je bil odprt tudi nov vrtec v Gorenji vasi. V novi vzgojnovarstvene ustanove ter novi proizvodni prostori, stano­vzeoinovarstveni ustanovi je trenutno šestnajst dekhčev m fantičev, zmog­ ljivost vrtca pa je šestdeset otrok. To je za Poljansko dolino brez dvoma vanjski, športni in drugi objekti — Pomembni premiki na velika pridobitev. - Foto: F. Perdan področju povezovanja gospodarstva din), rekonstrukcijo livar­ lanskem letu prejele tri mili­ jone 779.729 din. V škofjeloški občini so Vzrok za tako stanje je munalno dejavnost 5,787.000 ne, adaptacijo zgradb ter lani približno ob tem času brez dvoma velika kriza din, stanovanjsko gradnjo opremljanje lakirnice v Tudi o stanovanjski grad­ ugotavljali, da je bilo leto na tujih tržiščih, ki še po­ 36,893.000 din ter družbeni LTH (18,060.000 dinarjev), nji je potrebno spregovoriti! 1974 kljub slabemu začet­ sebno v Evropi ne daje po­ standard v organizacijah adaptacijo klavnice in na­ V letu 1975 je bil v Žireh ku dokaj ugodno zaključe­ sebnega upanja na sko­ združenega dela 1,808.000 kup opreme v Ljubljan­ zgrajen blok z dvanajstimi no, saj je celotni dohodek rajšnje izboljšanje. Spričo din. skih mlekarnah - TOZD stanovanjskimi enotami v v družbenem sektorju v stanja, ki sedaj vlada na Investicije prenesene na Mesoizdelki (7,375.000 di­ vrednosti 3,534.300 din, v Že­ primerjavi z letom poprej svetovnem in domačem letošnje leto bodo v gospo­ narjev), gradnjo delavske­ leznikih blok z oseminpetde- porasel za 43,2 odstotka in trgu, so industrijska pod­ darstvu znašale približno ga centra v Sopotnici pri setimi stanovanjskimi eno­ je znašal 4.366,562.000 din, jetja škofjeloške občine 160,400 000 din od celotne GG Kranj (2,056.000 din), tami v vrednosti 15,700.752 dohodek za 37,7 odstotka zašla še v posebno težak predračunske vrednosti ne­ urejanje betonarne, sepa- din ter v Škofji Loki blok s ter je dosegel vrednost položaj. Treba je namreč dokončanih investicij, v ne­ racije ter nakup gradbene petinpetdesetimi stanovanj­ 967,263.000 din, ostanek vedeti, da je vsa ta indu­ gospodarstvu pa 12,478.000 in transportne mehaniza­ skimi enotami v vrednosti dohodka pa za 48,4 odstot­ strija pretežno predeloval­ din. cije pri SGP Tehnik (7 mi­ 17,656.950 din. V Škofji Loki ka, kar pomeni, da je do­ na. Skratka, da ima svoje Potrebno je poudariti, da lijonov 670.000 din), grad­ je zgrajena še ena stolpnica, segel višino 172,509.000 specifičnosti. Neugodne kljub velikim podražitvam v njo obrata za obnovo ki pa bo predvidoma vseljiva din. zunanje razmere pa so po­ škofjeloški občini nepokritih avtoplaščev ter gradnjo v prihodnjih dneh. Toda to še leg drugih vzrokov, ki so investicij ni! Nekatere delov­ tretje faze mehanične de­ ni vse! TOZD Gradiš iz Škof­ Podatki o gospodarjenju lavnice na Trati in nakup v preteklem letu, v letu se pojavili in se še vedno ne organizacije pa so sicer je Loke je v gradnjo svojega pojavljajo tudi doma, po­ zaradi pomanjkanja lastnih novih vozil pri Alpetouru samskega doma lani vložil 1975, pa nikakor ne kažejo (13,052.000 din) postavitev tako ugodne slike gospo­ vzročile tudi občuten pa­ ali drugih virov sredstev vse­ 2,853.000 din, Gozdno gospo­ dec ravnovesja na doma­ eno morale znižati prvotno nove samopostrežne trgo­ darstvo Kranj pa v gradnjo darskih gibanj v škofjelo­ vine ABC Veletrgovine ški občini. Celotni doho­ čem tržišču. V takih raz­ predvidene investicije. delavskega centra v Sopot­ merah še je pokazala za Loka pri Sv. Duhu (3 mili­ nici 2,056.000 din. dek je namreč znašal »le« jone 648.000 din), dozidavo 5.591,754.000 din (indeks nujno akcija ZK, SZDL VELIK NAPREDEK sindikatov in drugih, akci­ industrijske hale ter na­ POVEZOVANJE porasta je 128,1), dohodek kup nove strojne 1.225,792.000 din (indeks ja v prid stabilizacije go­ V preteklem letu so bili GOSPODARSTVA spodarstva in celotnega v škofjeloški občini zgra­ opreme v Inštalacijah 126,7), ostanek dohodka (2,890.000 din), postavitev pa komaj 169,856.000 din družbenega življenja. Tre­ jeni ali pa so trenutno še v Poleg vseh navedenih ba je povedati, da so se v gradnji mnogi stanovanj­ nove proizvodne hale in odličnih rezultatov in us­ (indeks 98,5), torej pome­ nakup opreme v Avtoko- ni, da je bil nižji kakor to .akcijo intenzivno in ski, športni in drugi ob­ pehov, ki so bili doseženi v uspešno vključile vse de­ jekti, vzgojnovarstvene vinarju (1,775.000 din) ter lani. Proizvodnja je pri gradnjo poslovne zgradbe gospodarstvu škofjeloške povprečno 3,7-odstotne- lovne organizacije v obči­ ustanove, povečane so bi­ občine v preteklem letu, ni. Prav zato so v drugem le šole, postavljene nove Lokain vesta (11,960.000 mu povečanju zaposlenih din). Precejšnja sredstva nikakor ni mogoče pre­ v družbenem sektorju za polletju lanskega leta proizvodne dvorane... zreti napredka na področ­ opazni pomembni premiki Ugotovimo lahko, da so se pa so v obnovo prostorov 4,6 odstotka večja v pri­ in nakup strojne opreme ju povezovanja gospodar­ merjavi z letom poprej. na bolje na tem področju. delovne organizacije v na­ stva. O tem najbolj govo­ Zaloge blaga so bile rela­ ši občini na področju in­ vložili še: Tehtnica iz Že­ Osnovni vzrok takim go­ leznikov, Etiketa iz Žirov, rijo resnična dejstva! spodarskim gibanjem v tivno znižane, rast zapo­ vestiranja gospodarno ob­ Ustanovljena je bila se­ slovanja je zaustavljena, našale in jih zato novi Odeja, Kroj in Peks iz gospodarstvu škofjeloške Škofje Loke, škofjeloška stavljena organizacija občine je brez dvoma izvoz je povečan, uvoz je predpisi niso občutno pre­ združenega dela gozdar­ znižan, izgub pa ni! senetili, pravijo v Škofji Kmetijska zadruga ter Mi­ visok porast materialnih zarstvo iz Žirov. stva in lesno predelovalne stroškov. Le-ti so porasli Loki. Nato naštevajo! Med industrije na Gorenjskem, Spričo velikih težav večje in pomembnejše na­ kar za 37 odstotkov. Poleg nam pregled investicij ka­ Seveda ne smemo poza­ v katero so vključeni tega pa tudi porabljena ložbe v gospodarstvu šte­ biti tudi na pridobitve s že še dokaj neugodno sli­ jemo gradnjo novih proiz­ Alples iz Železnikov ter sredstva predstavljajo kar ko, pravijo Škofjeločani. področja družbenih služb. Jelovica in TOZD Gradiš 78,1 odstotka celotnega vodnih prostorov ter na­ Zgrajeni so bili ali pa so še V letu 1975 pa je bilo v ce­ kup opreme v Iskri Reteče iz Škofje Loke, združili sta dohodka. Leto poprej so loti investirano v osnovna v gradnji naslednji objek­ se organizaciji združenega bila še dosti nižja. (25,535.000 din), obnovo ti: prizidek osnovne Šole sredstva družbenega sek­ predilniških prostorov v dela Transturist iz Škofje Narodni dohodek na torja gospodarstva tristo- »Cvetko Golar« na Trati, Loke in Creina iz Kranja, Gorenjski predilnici (tri- otroški vrtec v Gorenji prebivalca v škofjeloški triinštirideset milijonov 'insedemdeset milijonov Kladivar iz Žirov je vklju­ občini je sicer lani porasel 558.000 din. vasi, prizidek pri osnovni čen v SOZD Strojegradnje 300.000 din), gradnjo nove šoli v Železnikih, telovad­ za 26,7 odstotka, vendar je linije za kameno volno v (v SOZD je 13 delovnih še vedno za skoraj 5 od­ PREGLED INVESTICIJ nica in otroški vrtec v Ži­ organizacij), združila sta Termiki - TOZD Škofja reh, zimski plavalni bazen stotkov pod planom za Loka (33,060.000 din), na­ se škofjeloški Remont in leto 1975. V celotnem do­ v Železnikih ter prizidek SGP Tehnik, lepo število Številke so navadno sicer kup strojne opreme v Iskri pri zdravstvenem domu v hodku bo udeležen z 21,9 dosti suhoparne. Toda pove­ v Železnikih (6,149.000 drugih organizacij združe­ odstotka, lani pa je bil Škofji Loki. Kajpak so bile nega dela pa je s sorodni­ do mnogo! Zato naj vam jih, din), nakup strojne opre­ v vse te novogradnje vlo­ udeležen z 22,2 odstotka. dragi bralci, ob tej priložnosti me v Niku v Železnikih mi podjetji' sklenila razne Na podlagi vseh teh dej­ žena dokaj velika sred­ dogovore o dolgoročnem nekaj naštejemo. V družbe­ (8,325.000 din), postavitev stva.. stev je mogoče sklepati, nem sektorju gospodarstva lupilne linije za hlodovino sodelovanju. Seveda s tem da se zmanjšuje ekono­ škofjeloške občine je bilo lani in nakup strojne opreme v proces še zdaleč ni kon­ mičnost, rentabilnost ter od predvidenih 468,989.000 Alplesu v Železnikih KOMUNALNA čan. Možnosti povezova­ produktivna sposobnost din investirano 283,578.000 (osem milijonov 444.000 DEJAVNOST nja so še velike. Mogoče je gospodarstva v občini din. Od tega v industrijo din), gradnjo novih pro­ trditi, da je proces inte­ Škofja Loka. 225,562.000 din, kmetijstvo izvodnih prostorov in na­ Tudi na področju komu­ gracij v škofjeloški občini Bruto osebni dohodki so 9,806.000 din, gradbeništvo kup strojne opreme v Še- nalne dejavnosti je bil v pre­ na dokaj uspešni, popol­ se v preteklem letu pove­ 7,706.000 din, promet trinajst širju (28,800.000 din), po­ teklem letu storjen velik na­ noma realni in pravi poti, čali za 29,6 odstotka, po­ milijonov 52.000 din, trgovi­ stavitev linije za vzdolžno predek. Z novim načinom ki vodi k mnogo hitrejše­ vprečni osebni dohodki pa na 3,941.000 din, obrt enajst in slojno spajanje lesa ter financiranja krajevnih skup­ mu napredku organizacij za 25,4 odstotka. Istočas­ milijonov 153.000 din ter v nakup drugih strojev v Je­ nosti pa je mogoče pričako­ združenega dela. no pa so porasli za precej druge dejavnosti 12,358.000 lovici (12,473.000 din), na­ vati, da bo ta napredek v pri­ kup strojne opreme, grad­ hodnjih letih še hitrejši. Pa Kljub nekaterim nega­ več kot četrtino tudi živ­ din. Kako pa je bilo v nego­ tivnim pojavom, ki so ljenjski stroški, to pa po­ spodarstvu? Investicije so nja samskega doma in poglejmo pridobitve v letu 1975! Zgrajena je bila obvoz­ spremljali gospodarstvo meni, da so se dejansko znašale 62,271.000 din! Za transformatorske postaje nica mimo Stare Loke, mo­ loške občine v preteklem realni osebni dohodki celo družbene službe je bilo na­ v TOZD Gradiš (6,180.000 stovi čez Selščico v Ševljah, letu, je mogoče trditi, da znižali za poldrug odsto­ menjeno 17,683.000 din, ko­ ima le-to trdne temelje, tek. čez Poljanščico v Fužinah ter pri Tajnetovi žagi, asfaltira­ take temelje, ki zagotav­ Nevarno so se začele ko­ ne so bile ceste Poljane —Ho- ljajo njegov hiter napre­ pičiti tudi zaloge gotovih tovlja, ceste v Žireh, Hotav- dek tudi v prihodnjem ob­ izdelkov. Letos so po vred­ ljah in na Suhi, elektrificira­ dobju. Seveda si hitrejšega nosti za skoraj 44 odstot­ ne vasi Podporezen, Strmica napredka ni mogoče za­ kov večje kot pred letom in Mrzli vrh, zgrajen dalj­ misliti brez vsestransko dni. Vzporedno z rastjo novod Davča-Zakovk, kana­ usklajenih in trdno za­ vrednosti gotovih izdel­ lizacija na GodešiČu, razšir­ črtanih načrtov razvoja. kov pa se je znižal tudi jene so bile ceste Sleme —Za- Prav zato so v Škofji Loki delež izvoza v družbenem brekve, Kališe —Dražgoše in med prvimi občinami v proizvodu. Le-ta je v ko­ Breznica — Prdole, urejena Sloveniji sprejeli srednje­ maj dveh letih padel za okolica plavža v Železni­ ročni načrt razvoja komu­ skoraj 10 odstotkov. Pod­ kih . . . Na področju komu­ ne. Ta pa predvideva do jetja škofjeloške občine so nalne dejavnosti je bilo pla­ leta 1980 še nesluteno letos izvozila za 22,428.155 čano tudi 2,590.544 din ob­ velik razvoj na vseh pod­ dolarjev raznega blaga, veznosti za prej opravljena ročjih. Seveda bo za to po­ uvozila pa za 25,329.901 dela. Za redno poslovanje in trebno veliko naporov. dolarjev raznih surovin in vzdrževanje komunalnih na­ Toda z voljo je mogoče izdelkov. Razmerje med prav pa so krajevne skup­ marsikaj doseči. izvozom in uvozom je to­ V preteklem letu je bilo odpravljeno ozko prometno grlo skozi Staro Loko. no«*; v Škofjeloški občini v J. Govekar rej Še vedno 1:1,13. Nova obvoznica je izredno velikega pomena. - Foto: F. Perdan piccadillv — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadillv

Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke in čestita vsem svojim poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke

piccadillv adilh — piccadilly — piccadillv — piccadilly —piccadillv —piccadilly — piccadilly — piccadillv — piccadilh

GMDiS Gradisova skrb za kader

Temeljna organizacija združenega dela GIP Gradiš, lesno industrijsk obrat Škofja Loka, zavzema v okviru SOZD Gradiš pomembno mesto. Z dejaV nostmi kot je primarna predelava lesa, tesarska dejavnost in mizarstvo se i uspehom vključujejo v škofjeloški gospodarski prostor. V lesno industrijskeU obratu proizvajajo vse vrste žaganega lesa, izdelujejo opazne elemente za grad Del prenovljenega klavničnega obrata v Škofji Loki beništvo, stavbno pohištvo, okna, vrata, poslovne zgradbe. 60 odstotkov proiz vodnje odpade na sam Gradiš, ostalo izdelujejo za druge naročnike. Zadovoljn z lanskimi 120 milijoni dinarji realizacije načrtujejo nove možnosti za še večj poslovne uspehe. Škofjeloški Gradiš je v vseh' tridesetih letih po svojih najboljših možnostih skrb« za svoje zaposlene, zato beleži razmeroma zelo majhen odstotek fluktuacije delovfl Integracijske sile, četudi prihaja večina delavcev iz oddaljenejših krajev in celo iz drugih republik. & posebno v zadnjem času so se namenili, da intenzivno in po svojih najboljših moče! poskrbe, da bodo sami vzgajali in vzgojili. Odprli so nov samski dom in dom učence* moderno opremljen, v katerem je 138 ležišč. Vsako leto si bodo tako kot do sedaj priz* zamisli devali, da bi se v njihovem domu učenci kar najbolje počutili, da bi njihov center 'i center za izobraževanje v Ljubljani obiskovalo kar največ mladih. Niso pa zanemaril tudi dopolnilnega izobraževanja že zaposlenih delavcev, tako da si vsak, kdor ima volj' lahko pridobi ustrezno kvalifikacijo. Lesno industrijski obrat Gradisa, organiziran kot temeljna organizacija j mesne industrije dobro, notranje samoupravno organiziran, saj člani kolektiva odločajo in 6 sporazumevajo v sindikalni organizaciji, mladinskem aktivu in v drugih sam« upravnih organih, ki delujejo v 250-članskem kolektivu TOZD Gradisa i na Gorenjskem Škofje Loke. -Os •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••i

Temeljna organizacija združenega dela »MESOIZDELKI« Škofja Loka, ki posluje v okviru OZD Ljubljanskih mlekarn, zaposluje 355 delavcev. S svojimi 46 poslovalni­ cami širom po Gorenjski, Primorski, v Ljubljani in delno v Istri ter z grosistično prodajo svojih proizvodov je zabeležila v letu 1975 nekaj nad 29 milijard starih dinarjev vrednosti proizvodnje. Klavnici v Škofji Loki in v Tržiču sta dali na trg nad 5300 ton svežega mesa in skoraj 2000 ton suhomesnatih proizvodov. »MESOIZDELKI« Škofja Loka načrtujejo že letos pričetek gradnje hladilnice in zarnrzovalnice na Trati v Škofji Loki z zmogljivostjo 1400 ton. Ta zmogljivost bo zado­ ščala za vse gorenjske potrebe in bo predstavljala glavno investicijo. Velika korist te in­ vesticijske naložbe je v tem, da bo delovna organizacije lahko kompenzirala sezonska nihanja pri odkupu živine. Dolgoročno pa ta delovna organizacija načrtuje gradnjo no­ vega predelovalnega obrata, prav tako na Trati. S kreditom bo delovni organizaciji pomagala zvezna direkcija za rezerve živil. Kot rečeno, deluje ta delovna organizacija v sklopu Ljubljanskih mlekarn kot naj­ močnejši partner iz klavniške-predelovalne mesne industrije. V ta sklop so vključene tudi klavnica na Jesenicah in v Tržiču. V teku so razgovori o nadaljnjih integracijskih procesih na področju klavniške in mesno predelovalne industrije na Gorenjskem KI

st velike,« pravi direktor Termopola. potekajo že dve leti. Po sedanjih; »Povpraševanje celo presega naše računih bo gradnja veljala 20 mi * možnosti izdelave. Žalostno je, da jonov din, od tega bo Termoj:8* Gradnja novih proizvodnih prostorov i po osemnajstih letih Termopol še vložil 15 milijonov v osnovna sr* Sovodenj nima svojih prostorov. Menim, da stva, 5 milijonov pa v obrat pomeni, da je bila tri in polkrat je že zdaj mnogo zamujenega. sredstva. Izračuni kažejo, da se večja.« Zakaj? Tega morda ne bi znal niti že prvo leto po investiciji naša r(j Po vseh izračunih, ki so prikaza­ prav pojasniti. Toda gotovo je, da lizacija dvignila za 80 odstotku ni tudi v investicijskem programu, je treba iskati krivce za vse to del­ Predvidevamo, da bo naša re|j je povsem jasno, da je podjetje no v samem podjetju, pa tudi, vsaj zacija v letošnjem letu znaŠ

Z osvajanjem najmodernejše tehnologije in z izredno sposobno­ stjo prilagajanja zahtevani sodob­ nih potrošnikov se je Iskri posreči­ lo prodreti tudi na svetovno trži­ šče, kjer so motorji zelo iskano blago. Vključili so se v mednarod­ no delitev dela in delajo v sodelo­ V ozki dolini, kjer se spustita vanju z nemško firmo Braun, z ita­ I Pogorji Ratitovca in Blegoša k lijansko firmo Girmi in z danskim Sori, stoji tovarna malih elek­ podjetjem Danfoss. Vse te firme v tričnih motorjev in gospodinj­ svoje gospodinjske aparate vgraju- skih aparatov Iskra Železniki. ejo elektromotorje iz tovarne v Osrednja stavba ima svoje­ Železnikih. Največ izvažajo v Švi­ vrstno okroglo obliko, okrog co, Nemčijo, Anglijo, v Italijo in v nje pa so postavljene tri pravo­ Ameriko. Lani so za izdelke proda­ kotne hale: livarna, separat ne v tujini iztržili 5 milijonov do­ avtomatskih stiskalnic in mon­ larjev. taža. Iskra Železniki sodi med naj­ Tovarna ima korenine v stoletni večje izvoznike v škofjeloški kovinarski tradiciji Železnikov. občini, zlasti na konvertibilno X?1 Izšla pa je iz Nika — poznane tržišče in je za prizadevanja pri delovne organizacije, ki ima prav prodiranju na mednarodni trg I tako kot Iskra, sedež v Železnikih. pred leti dobila tudi občinsko proizvod tudi signalne sirene, ki Začetki tovarne segajo v prve dni priznanje. skrbe za varnost avtomobilov, vi­ nove Jugoslavije, v novih prostorih kendov, domov in tovarn, saj so pa je proizvodnja stekla leta 1958. Tak plasma na svetovnem trgu nepogrešljiv pripomoček pri izdela­ Danes je Iskra v Železnikih pa je kolektivu Iskre omogočil soli­ vi najsodobnejših varnostno — delovna organizacija z več kot den nivo izdelave po mednarodnih alarmnih naprav. Nadalje kolektiv 1100 zaposlenimi. Kot taka je standardih. Takšni so tudi njihovi Iskre v Železnikih izdeluje tudi največji jugoslovanski proizva­ glavni proizvodi: kompresorski mo­ sušilne avbe za lase, kavne mlinč­ jalec malih elektromotorjev in torji za hladilstvo, mali kolektorski ke, ročne mešalce, univerzalne me­ i malih gospodinjskih aparatov v motorji in mali asinhronski mo­ šalce in sušilce za lase (fene) ter 1 državi. torji. Poleg motorjev so pomemben so pri gradnji zimskega bazena, ki centrifuge za iztiskanje soka iz je ena od največjih investicij v najrazličnejših vrst sadja in zele­ zadnjih letih v tem koncu Selške njave. doline. Prav sedaj pa se skupno z Kvalitetni izdelki Delovna organizacija ima drugimi podjetji v zgornjem koncu tudi velik posluh za sodobno Selške doline dogovarjajo za gra­ poslovanje in organizacijo dela. ditev centralnega ogrevanja V Že­ Z lanskim letom je v okviru leznikih in za izgradnjo kanaliza­ Združenega podjetja Iskra pri­ cije za vso Selško dolino. Dogovor 5 porok za prodajo za izgradnjo centralnega ogrevanja stopila k branžni organizaciji Široka potrošnja. S tem je do­ So podpisali že lani, drugega pa ?» V tovarni Iskra Reteče stekla proizvodnja novih segla večji izkoristek dela stro­ nameravajo v prvih mesecih letoš­ kovnih kadrov in proizvodnega njega leta. •j gospodinjskih aparatov, peči in štedilnikov potenciala. I Tovarna gospodinjskih aparatov znatna devizna sredstva. Dodal Iskra Železniki pa ne skrbi samo i Iskra Reteče ni veliko podjetje. Z bi, da so prvi takšni izdelki za razvoj svoje tovarne in napre­ Ob občinskem prazniku želi {okrog 400 zaposlenimi sodi med vzbudili pozornost ne le pri do­ dek v proizvodnji, temveč je kolek­ kolektiv svojim poslovnim so­ j srednje velike gospodarske organi- mačih odjemalcih, temveč v tiv tesno povezan s krajem in kra­ delavcem, prijateljem in obča­ j zacije. Zato v kvantiteti in po obse­ enaki meri tudi pri sosedih v jevno skupnostjo. Ni večje nalož­ nom Škofje Loke obilo sreče, gu posameznih serij, torej v dveh Avstriji in Italiji.« Seznam Iskrinih novosti v bliž­ be, v kateri ne bi s svojimi prispev­ zdravja in osebnega zadovolj­ zelo pomembnih spremljevalcih In kaj konkretnega pripravljajo nji prihodnosti zaokrožujejo elek­ ki sodelovali tudi Iskraši. Pomagali stva v letu 1976. 'Ob ekonomičnega poslovanja, ni spo- v reteški Iskri? Predvsem je treba trični kaloriferji s termostatno I sobna konkurirati orjakom s sorod­ omeniti sodobne in moderno obli­ regulacijo, plinski gorilniki »rapid«, ni nimi proizvodnimi programi, kot je kovane ter izredno funkcionalne in »ultrarapid« z izredno veliko "npr. Gorenje iz Velenja. Zato pa pripomočke za osebno nego. Sem gorilno močjo. Do konca avgusta j kolektiv vso skrb usmerja v dvig sodijo predvsem feni in kodralci las nameravajo dati na trg tudi nov *i kvalitete. Direktor ing. Ljubo znani pod imenom figaro. S poseb­ kalorifer v plastičnem ohišju, Slavkovič je v razgovoru pred no obdelavo in prevleko iz teflona katerega značilnost bo predvsem koncem lanskega leta povedal, da bodo njihovo kvaliteto in uporab­ lep in estetski videz, velika kvali­ prav visoka kakovost njihovih iz­ nost veliko izboljšali. Posebna teta in razmeroma nizka cena v delkov postaja glavni adut pri prednost novega navijalca bo v primerjavi z drugimi podobnimi osvajanju in prodiranju na domače tem, da ne bo lepil las. V programu izdelki. Razvijajo tudi sišilec za in tuje tržišče. pa imajo tudi izdelavo posebnega lase z glavnikom. Vanj bo vgrajen navijalca oziroma kodralnika z poseben motor, ki bo omogočal, da »Potrošnikom bomo deloma istočasnim vlaženjem las. Nadalje bo sušilec imel velik učinek, po Iže v tej deloma pa v prihodnji sodijo med nove proizvode različni obliki pa bo majhen in izredno sezoni ponudili blago, ki se ga vgradni elementi za pripravo priročen. do sedaj ni dobilo na domačem hrane, ki bodo naprodaj bodisi kot samostojni artikli bodisi kot nepo­ Nič manjša pridobitev pa ne bo trgu. Zahtevnejši kupci so ho­ kombinirani štedilnik venera iz dili po takšne izdelke čez mejo. grešljivi del kuhinjske opreme, kakršno načrtujejo naši največji nerjaveče pločevine: konstruktorji V mislih imam aparate, ki so so neverjetno gospodarno izkori- narejeni iz prvovrstnih, izbra­ proizvajalci kuhinjskega pohištva. Med vgradne elemente sodijo tudi - stili razpoložljivi prostor. Del no­ nih materialov in zasnovani na tranjosti je — navzlic pečici — ^najsodobnejših principih indu­ univerzalne delovne plošče in peči­ strijskega oblikovanja. Čeprav ce, v katere so montirane specialna preurejen v zaprto komoro, kamor j zveni nenavadno, utegnejo pri­ grelna telesa, gorilniki, avtoma­ bo moč namestiti plinsko bombo. spevati tudi k stabilizaciji go­ tični števci in ure, sestavljene ob Trije plinski gorilniki, električna spodarstva, saj so jih do nedav- upoštevanju • najnoveših izsledkov ekspresna plošča, varnostni ventili, termostat, raženj, signalna številč- r(na uvažali in zanje odrivali tehnike.

niča in varnostna vtičnica ga 110 milijonov in lani 130 mili­ .spreminjajo v ne le luksuzno, jonov.« ampak tudi izredno praktično go­ Tolikšnemu finančnemu napred­ spodinjsko napravo. ku vsekakor botruje usmeritev v Njegov predhodnik električni proizvodnjo prej naštetih artiklov, štedilnik venera pa že sodi med ki pa so terjali velike naložbe v izdelke, ki se izredno dobro proda­ osnovna sredstva. V zadnjih dveh jajo in v Iskri ne morejo zadostiti letih je Iskra Reteče zanje potro­ povpraševanju. Zato bodo letos šila 3,5 milijarde dinarjev. Večino proizvodnjo te vrste štedilnikov denarja je šlo za gradnjo montažne podvojili. hale S površino 6000 m2, moderni­ Povrnimo se tja, kjer bi pravza­ zacijo lakirnice, temeljito preuredi­ prav morali začeti: k okvirnemu tev notranjega transporta, za orisu podjetja in njegovega raz­ nakup strojev za brizganje plastike ter razširitev zmogljivosti mehan­ voja. ske obdelave materiala. »Odločino porelomnico v zgo­ Iskra Reteče tudi precej izvaža. dovini tovarne, nekdanje Elre, V primerjavi s predlanskim letom sta pomenili preselitev iz ne­ je lani izvoz povečala za 15 od­ ustreznih, pretesnih stavb pod stotkov. To pa je v sedanjih za­ Škofjeloškim gradom v obrate ostrenih pogojih na svetovnem v Retečah leta 1970 in priklju­ trgu zavidanja vreden uspeh. čitev k ZP Iskra leta 1972,« pri­ poveduje ing. Slavkovič. »Skoraj hkrati so prišle do izraza pozi­ Ob občinskem prazniku de­ tivne posledice naložb in zdru­ lovni kolektiv Iskre Reteče želi žitve. O tem najbolje priča vsem prebivalcem škofjeloške nagel skok vrednosti celotnega občine obilo zdravja, sreče in dohodka: leta 1970 je znašal delovnih zmag. -P8 slabih 50 milijonov, predlani Avtokovinar Škofja Loka obrat »avtomehanika in vodovodni instalacije« inštalacije Poljanska cesta 9, tel. 60-877 in 60-170 ŠKOFJA LOKA obrat »ključavničarstvo, kleparstvo in uprava« v novozgrajenih prostorih v industrijski coni na Trati Projektiva, Kidričeva cesta 51 - tel. 61-171 in 61-970

tTV ob^ proizvodnja, c čestita vsem občanom ob občinskeit prazniku. montaža

IfSGP TEHIMIK BTARAACEBTA3

S svojimi temeljnimi organizacijami združenega del 1. Gradbeništvo 2. Komunalne službe / OZD 3. Projektivni biro Izvaja vse vrste visokih, nizkih in vodnih građen SLIKOPLESKARSTVO izdeluje projekte za objekte visokih gradenj ter vzd Škofja Loka žuie vodovod in kanalizacijo. telefon 61-291 Čestitamo vsem občanom za občinsk izvaja: slikopleskarska dela praznik Škofje Loke fasaderska dela brizganje plastičnih ometov polaganje zidnih in stropnih tapet polaganje plastičnih in sintetičnih podov Center za rehabilitacijo in varstvo parketarstvo, keramika, črkoslikarstvo slepih in slabovidnih Slovenije Škofja Loka Naše geslo: kvaliteta in zmerne cene usposablja: Se priporočamo in čestitamo vsem — slepe in slabovidne za administratorje in telet poslovnim prijateljem in občanom niste za občinski praznik Škofje Loke. — rehabilitira slepe in slabovidne, jih zaposluje daje popolno domsko varstvo slepim in drugi ••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••••••i občanom Industrija naravnega Vsem poslovnim prijateljem, delovni) MARMOR • kamna kolektivom in občanom čestita za občif\ skipraznik Škofje Loke.

i Gorenja vas nad Škofjo Loko HOTAVLJE Kemična čistilnica in pralnica

Pridobiva in predeluje marmor, izdeluje breton plošče v različnih barvah, jezerski BISTRA ŠKOFJA LOKA lehnjak v blokih in ploščah. Opravljamo kemično čiščenje in pranje kvalitetno in po izredno Izdelovanje oblog iz marmorja, polic, stopnic in raznih vrst tlakov. ugodnih cenah/ Posebno opozarjamo, da čistimo predmete iz semiš usnja, pre­ Naši izdelki iz hotaveljskega marmorja in jezerskega proge in da opravljamo čiščenje tapisoma tudi na domu. lehnjaka so zelo cenjeni doma in v tujini. m Zglasite se v naših poslovalnicah: 1 — Škofja Loka, Spodnji trg 12 Delovni kolektiv čestita cenjenim strankam in občanom za• — Kranj, Koroška 37 • — Šenčur, Pajerjeva 2 občinski praznik občine Škofja Loka. — Gorenja vas 56 nad Škofjo Loko : — Ljubljana, Titova 93 — Ljubljana, Rožna ulica 37 — Ljubljana, Moše Pijade 8 Kolektiv Čevljama „RATITOVEC — Medvode Storitve opravljamo tudi pri podjetju Zitus Rimska 11 in Stfi ŽELEZNIKI m trg 10 v Ljubljani. se pridružuje čestitkam delovnih ljudi i Vsem cenjenim strankam želimo mnogo občinske skupščine Škofja Loka za ob­ • • uspehov v letu 1976, občanom Škofje Loke činski praznik, cenjenim potrošnikom pa • pa čestitamo k občinskemu prazniku priporoča svoje kvalitetne proizvode. S

čestita vsem občanom občine Škofja Loka za občinski praznik in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov ALPETOUR

p

p ALPETOUR Škofja Loka J ,

Pokojninsko in invalidsko Kmetijska zadruga zavarovanje kmetov Škofi a kooperantov

Pospeševanje Pokojninsko in invalidsko dinarjev, za prvi razred pa je bil zavarovanje kmetov kooperan­ približno še enkrat višji. Pri­ Loka kmetijske spevki za 5. razred so lani tov izhaja iz zakona o združe­ proizvodnje vanju kmetov in zakona o po­ znašali približno 300 dinarjev kojninskem in invalidskem za­ mesečno, za višje razrede pa varovanju kmetov, ki pravita, sorazmerno več. da se zavarovanje kmetov ureja Pri kmetijski zadrugi Škofja s posebno pogodbo. Takšna po­ Loka se pokojninsko in invalid­ Z letom 1975 se je sklenilo sred­ ležijo v nadmorski višini nad 600 godba je bila objavljena v urad­ sko lahko zavarujejo tudi kmet­ njeročno obdobje 1971-1975. Na metrov. nem listu SRS aprila leta 1974. je, ki niso lastniki posestva, na področju kmetijstva je škofjeloška Analiza je pokazala, da se stanje Ker pa je bilo veliko stvari v katerem delajo. Lahko so to zadruga za to obdobje planirala, da kmetijskih in obdelovalnih površin zvezi z invalidsko-pokojnin- otroci, ki delajo na kmetiji, ali bodo vključili v proces usmerjanja ni bistveno spremenilo. Nižinski skim zavarovanjem kmetov še zakonec, ki ni lastnik zemlje. kmetijstva 350 kmetij. Usmerjanje kmetje pa kljub temu težijo za nerazčiščenih, je kmetijska za­ Posebna ugodnost pa je tudi se je začelo že nekaj let pred tem in povečanjem kmetijskih površin, druga Škofja Loka začela z uva­ v tem, da lahko zavarovanci tako so pri kmetijski pospeševalni medtem ko hribovski kmetje še janjem omenjenega zavarova­ »kupijo« leta, ki so jih prebili službi, ki deluje pri zadrugi, izdelali vedno opuščajo obdelavo in izko­ nja lani februarja. na delu v kmetijstvu. Da so se od leta 1968 do konca lanskega leta riščanje nekaterih obdelovalnih Kakšni so pogoji, ki jih mora resnično ukvarjali s kmetijsko 361 usmeritveno-investicijskih pro­ površin. izpolnjevati kmetijski proizva­ proizvodnjo, dokažejo s poseb­ gramov. Programi so bili narejeni jalec, da se lahko zavaruje? nim potrdilom občinske skup­ za tiste kmetije, ki so dobile sred­ Stalež živine se je povečal za 33 ščine. Plačati pa morajo, pri­ Osnovna dejavnost Kmetij­ odstotkov s tem, da se je na rav­ Osnovni pogoj je proizvodno ske zadruge Škofja Loka je ko- njeročne investicijske kredite. Te sodelovanje z organizacijo, ki spevke za pokojnino za vsa leta operacijsko kmetijstvo. To kmetije so programirano vložile v ninskih kmetijah povečal za 35 od­ nazaj, ki jih želijo dokupiti. stotkov in na hribovskih kmetijah se ukvarja z eno od kmetijskih predstavlja približno dve tret­ kmetijsko dejavnost 48 milijonov panog. Ali drugače povedano: Do sedaj se je v pokojnin­ jini njene celotne dejavnosti. dinarjev. Od tega je šlo 53 od­ za 31 odstotkov. Poprečno na rav­ sko in invalidsko zavarovanje ninski kmetiji redijo 19 glav živine kmet, ki se želi invalidsko in Poleg odkupa kmetijskih pri­ stotkov za živinorejske objekte, 46 pokojninsko zavarovati, mora vključilo že več kot 70 kmetov delkov in oskrbe prebivalcev odstotkov za kmetijsko mehaniza­ več kot pred prehodom na usmer­ imeti s kmetijsko zadrugo, z območja kmetijske zadruge škofjeloške občine s prehram­ cijo in odstotek za druge namene. jeno proizvodnjo in v hribih 16 kmetijskim kombinatom ali Škofja Loka. Kmetje, ki so se benimi in drugimi artikli ima Dobršen del te vrednosti pred­ glav živine več. gozdnim gospodarstvom skle­ zavarovali, so sklenili medse­ škofjeloška kmetijska zadruga stavljajo sredstva, delo in material Najpomembnejši uspehi pospeše njeno pogodbo o proizvodnem bojen dogovor, s katerim ureja­ na skrbi tudi nakup in prodajo kooperantov samih. Kmetje-ko- vanja dela in gospodarjenja na sodelovanju in to najmanj za jo medsebojna razmerja. Obli­ raznega reprodukcijskega ma­ operanti so sami zbrali kar 51 od­ zasebnih kmetijah pa so vsekakor dobo petih let. kovali so tudi sredstva solidar­ teriala za kmetijstvo: umetnih stotkov celotne vrednosti naložb, tržni viški, kot rezultat vseh poprej Drugi pogoj pa je, da s svojo nosti. Vloge v ta sklad so zna­ gnojil, kvalitetnih semen, stro­ 27 odstotkov je prispevala banka, ugotovljenih faktorjev. Tako po­ proizvodnjo dosega oziroma za­ šale 50 odstotkov enomesečne­ •i jev, opreme ter gradbenega ma­ 15 odstotkov hranilno kreditna prečna kmetija do višine 600 me­ služi vsaj minimalni osebni do­ ga prispevka. Sklad je name­ teriala. Pod svojim okriljem služba, ki vodi vse finančne posle trov nad morjem proizvede letno hodek. Ta osebni dohodek, ki njen za primer, če kdo začasno iim\ tudi mlekarno, kjer prede­ v zvezi z vlaganji v kmetijstvo, 7 26 odstotkov več tržnih viškov kot ga kmetje dosegajo s proizvod­ ne bi mogel plačevati prispev­ lujejo surovo v konzumno mle­ odstokov pa izhaja iz drugih virov pred usmerjanjem, hribovska kme­ njo na kmetiji, je razdeljen v kov v pokojninski sklad, ven­ ko in v sire, skuto in maslo. Ima (republike, zavarovalnica itd.) tija pa 20 odstotkov tržnih viškov 5 razredov. Kmet mora doseči dar največ 2 zaporedni trome- tudi mehanično delavnico, kjer Takšna so bila vlaganja. Kaj pa več. Če ob tem upoštevamo po­ vsaj 5. razred, če se hoče vklju­ sečji. Predlagali so tudi, da bi popravljajo vse vrste kmetijske rezultati? Pospeševalna služba je prečen čas sprememb na kmetijah, čiti v zavarovanje. Za peti raz­ hranilno kreditna služba, ki stroje, avtopark za prevoz kme- v letu 1975 izdelala analizo tržnih ki znaša 2,6 let, potem vidimo, da red je lani znašal minimalni deluje pri zadrugi kreditirala lf[ tijskih pridelkov in repromate sposobnosti na kmetijah, ki so bile se je obseg proizvodnje povečal mesečni osebni dohodek 1680 »nakup« let. -Os . i riala, več špecerijskih trgovin letno za 10 odstotkov na nižinskih ll\ na celotnem področju občine, v letih 1968-1973 vključene v in­ tenzivno usmerjeno proizvodnjo. in za 8 odstotkov v višinskih kme­ j mesnic ter izredno razvejano tijah. Tako visoka gospodarska hranilno kreditno službo. Ugotovila* je stanje na 128 kmeti­ jah, ki leže do višine 600 metrov rast pa je nedvomno že zavidanja *X nad morjem in na 127 kmetijah, ki vreden uspeh.

lvester ter seveda mešanice teh surovin. Posebno poznana je po proizvodnji dralona, perlona, vestana in tudi po drugih proiz­ embalažno Gorenjska vodih, ki jih izdeluje v sodelo­ škofja loka vanju s svetovno znano firmo grafično podjetje Bayer. Proizvaja pa tudi vse vrste pletenega blaga, ki je zna­ no pod imenom Loka-Jersey. Iz proizvodnega programa lahko nudimo izdelavo cenje­ Tudi pri blagu sta zastopana či­ nim naročnikom: sta volna in bombaž. — transportno embalažo iz valovite in trde lepenke predilnica — komercialno embalažo Tovarna je danes zaključena tehnološko-proizvodna celota, ki — kasirano embalažo bo z obratom bombažne predilnice — reklamne obešanke povsem posodobljena. Vendar de­ — razne vrste vložkov in druge embalažne elemente iz lepenke lovna skupnost Predilnice ni po­ — lesa — styropora — iprena nosna samo na sodobne stroje in — tiskanje obrazcev za poslovno in tehnično poslovanje i Škofja Loka kvaliteto proizvodov, temveč tudi — razne vrste izdelkov i/, sodobnih PVC materialov za sodobno na urejene samoupravne odnose, administracijsko poslovanje in reklamo. modernizacije obrata gotova in Za kvalitetno in estetsko izdelavo smo prejeli: ko bo proizvodnja redno stekla, na urejena socialna vprašanja, 3t» družbeno prehrano, učinkovito re­ — 9 jugoslovanskih priznanj »Oskar« jo bodo lahko spredli kar dva­ — 2 evropski priznanji »Kvrostar« krat več, in sicer 3000 ton. Pri ševanje stanovanjskih problemov, tem se bo število zaposlenih v stalno izboljševanje možnosti za obratu celo zmanjšalo. Namesto letovanja delavcev itd. Pridružujemo se čestitkam za občinski dosedanjih 130 delavcev bo no­ Občanom Škofje Loke delavci praznik Škofje Loke vim strojem streglo le 95 zapo­ Gorenjske predilnice ob občin­ Gorenjska predilnica Škofja skem prazniku iskreno čestita­ Loka v svojem nekaj več kot slenih. Kam bodo to prejo prodajali? jo in jim želijo čim več uspehov 10-letnem obstoju predvsem v na vseh področjih. — Os eadnjih letih doživlja izredno Prepričani so, da s prodajo ne bodo hiter razvoj na vseh področjih, imeli težav, ker je povpraševanje rezko bi našteli vse nove stro- na domačem trgu še vedno večje od OTe, ki so bili kupljeni v zadnjih ponudbe. Njihovi izdelki pa so tudi petih letih. Zato pa naštejmo zelo kvalitetni in po ceni (že tri nekaj novih oziroma obnovlje­ leta je enaka!) so izredno konku­ nih ter na novo opremljenih renčni. Zaradi nakupa obratnih proizvodnih obratov, ki so od­ sredstev, ki jih ni doma, pa so pri­ sev nove poslovne in proizvod­ morani tudi izvažati. S poslovnimi ne usmeritve, to je vlagati več partnerji v Sovjetski zvezi so skle­ iela in znanja v svoje proiz­ nili dolgoročno pogodbo za prodajo vode in se neposredneje pribli­ 800 ton preje letno. V zameno bodo žati potrošniku in ne nazadnje dobivali bombaž. Z bombažem iz tudi rezultat izredne prizadev­ Sovjetske zveze bodo pokrivali kar nosti in gospodarnosti vsega dve tretjini lastnih potreb po tej ielovnega kolektiva: barvarna surovini. in oplemenitilnica prediv, obrat Pohvale vredno pri obnovi •q ročnih prediv, pletilnica jer- bombažne predilnice pa je, da >eya, barvarna in oplemenitil­ proizvodnja redno teče naprej/ nica jerseva, trgalnica kabla in Stroje nameščajo sproti in ce­ predilnica volnene in sintetič­ lotna proizvodnja naj bi na ne česane preje. novo stekla do poletja. Lani so se lotili modernizacije Celotna rekonstrukcija tovarne svojega najpomembnejšega obrata in izgradnja novih obratov bo Go­ — bombažne predilnice. Stare stro­ renjsko predilnico veljala okorg 90 fe zamenjujejo z novimi, moderni­ milijonov dinarjev. 70 milijonov so mi- Pri tem uvajajo najsodobnejše porabili samo za novo opremo. 30 [troje, ki jim bodo omogočili tudi milijonov je posodil češki partner, Jporabo najmodernejše tehnolo­ pri katerem so kupili stroje, 8 mili­ gije. Njihova predilnica bo tako jonov podružnica Ljubljanske ban­ Prva pri nas, ki bo v celoti oprem­ ke v Škofji Loki, ostalo vsoto pa je ljena s turbinskimi predilnimi stro- zbral kolektiv. |i. ki bodo vplivali tudi na kvaliteto Gorenjska predilnica je tržno P»<'je, na produktivnost in poslo­ izredno prilagodljiv proizvaja­ vne rezultate celotnega kolektiva. lec, saj predeluje naravna vlak­ Doslej so v obratu bombažne na — volno in bombaž, prav Predilnice na leto izdelali okoli tako pa tudi vseh vrst umetnih 1000 ton preje. Ko bo obnova in vlaken kot so najlon, acryl, po- Petek, 9. januarja 1976 Glas -15. strcG* Najvišja slovenska vas ima deset prebivalcev.

snežnem metežu. V kratkem času je Zgornje Danje nad Selško dolino so najvišja slo­zapadlo več'deset centimetrov sne­ venska vas — Posamezne kmetije v nekaterih kra­ga. Zdelo se mi je, da ne bi niti tre­ nutka mogel vztrajati tam gor, da ne jih Slovenije so še više — Kraj na višini 1200 met­bi mogel živeti tako oddaljen in od­ rov je bil naseljen približno v 13. stoletju s kaz­rezan od sveta. Toda zdaj je bilo drugače. Zgornje Danje so bile ob­ njenci — V šestih hišah samo še sedem ljudi sijan— e s soncem. Najvišja slovenska Najmlajšemu prebivalcu je enainpetdeset let —va s se mi je sredi zimskega popol­ dneva zazdela neverjetno prikupna. Pozimi sta velikokrat edina povezava s svetomToda po petih letih je, na žalost, radio in televizija Spodnje Danje kažejo dru­tudi še veliko bolj prazna. V strnje­ nem naselju živi v šestih hišah le še gačno sliko — Na Sorici se uspešno razvija turi­sedem ljudi, v hiši nekoliko niže še trije. Najmlajšemu prebivalcu je zem — Veliko si domačini obetajo tudi od razvojaenainpetdeset , najstarejšemu osem­ zimsko športnega središča Soriške planine deset let.

Lep zimski decembrski dan je bil. Dan kot nalašč za sprehod po viso­ kogorskem svetu. Skofjd Loka je bila v zgodnjih dopoldanskih urah še vedno zavita v meglo, višje ležeči kraji pa so bili že od ranega jutra ožarjeni s sončnimi žarki. In tudi Spodnje Danje so v prejšnjem stoletju dvakrat pogorele. Obakrat so D&Č v Selško dolino, tja gor od Praprot - narji zgradili nova poslopja. In tudi zdaj vas še ne izumira. u na naprej, je sonce pokukalo že navsezgodaj. toliko, da bi lahko redili kramj Promet proti Sorici ni ravno gost. Mož Valentin je bil zaposlen hrt Pa tudi avtobusne zveze ne najbolj gozdni de'uvec. Zdaj je upoket ugodne. Prvi avtobus odpelje tja gor jen.« aj zadnji Rozalija je sicer doma iz Spod« sicer že navsezgodaj zjutraj, 1 pa se vrača iz Sorice že domala sredi Danj. Pred tridesetimi leti pa se^ popoldneva. Človeku, ki se mu mudi .primožila' v najvišjo slovensko vež v strmine proti Sorici, tako res ne »Najmanj trideset ljudi je &e preostane drugega, kot da začne krat še živelo tu,« pravi. »Potra dvigovati palec. Toda včasih je treba pa so se hiše začele prazniti. Szt tudi ni čudno. Najbližjo trgovi'°( čakati. . . čakati... Če je lepo vreme a še gre, če je slabo, pa ni, da bi stal ob imamo v Sorici, najbližjo amb J lanto v Železnikih . . . Zadnja 1«°I cesti, da bi se močil ali celo prezebal. 01 Toda tisto torkovo dopoldne, ko sem nam sicer k sreči streže v Podroštu, do kamor so še kolikor vreme. Pozimi pogosto dežuje'^ toliko ugodne avtobusne zveze, še snega je le malo. Čas nam kral Milan Šuštar je že nekaj časa upokojen toda brez dela ne more. »Letos, ko je šajo v tem letnem času le ugodnejše so do Zalega loga, sem lepa in mila zima, je tudi v gozdu mogoče še marsikaj postoriti,« pravi. imel neverjetno srečo. V ozki soteski glavnem časopisi, radio in ttflui v Podroštu, kamor sonce pozimi ne vizija. Toda televizijska nart včasih se malo ,pokregati' in že lom. Zato sva si le še zaželela »sreč­ nina je za nas predraga. No, Jf pokuka, bi se človeku vsak hip za- je vse v najlepšem redu. Čez po­ nohtalo. Toda mlad fant se me je no« in že je možak na saneh polnih leti pa pridejo sem gor turif| letje tu res ni dolgčasa. Gostje se drv oddričal proti cesti. Takrat se počutimo manj osa! kmalu usmilil. Le nekaj minut sem pri nas zadržujejo tudi po štiri­ čakal na prevoz. Ijene. Res, dobro se razume* najst dni. Najdalj pa se je letos VELIKE SPREMEMBE z njimi.« ^ Sorica je zadnja leta vedno dobro neki gost zadržal kar tri mesece. obiskan kraj. Turisti ga radi obi­ V Zgornjih Danjah sem bil prvič Marija in Janez Beguš še vedno V petih letih je Zgornje Dap Takih, ki ostajajo tu po mesec ali pred petimi leti. Takrat sem prišel vztrajata v Zgornjih Danjah. »Ne skujejo poleti in pozimi. Zdaj prav­ dva, pa je celo več. Največ je zapustilo deset ljudi. Danes jinSl zaprav še bolj poleti, ker je pozimi v vas z druge strani in v popolnoma greva v dolino in konec,« pravita. v središču vasi še sedem! Koliko p domačih turistov, pa tudi Nemci drugačnem vremenu. V pravem cesta navzgor skorajda neprevozna. in Italijani se pogosto ustavljajo »Tu sva živela doslej in tu bova tudi bo še čez pet let? Toda, ko bo urejena Soriška pla­ pri nas. Mislim, da so obisko­ Na Gartnerjevi domačiji, kjer je ostala.« »Ne, mi ne gremo dol,« mit s solzami v očeh ob mojem od hip nina, takrat, pravijo domačini, si valci zadovoljni tudi s hrano, ki pred petimi leti živelo še pet ljudi, V prostem času pa rad berem, tudi od zime lahko veliko obetamo. jo pripravljam. Sicer pa navadno na kmetiji, kjer mi je takrat v snež­ dejala Rozalija. »Preveč žulf gledam televizijo, poslušam ra­ smo pustili tu in ne moremo? vsakogar vprašam, kaj si želi. nem metežu gospodinja postregla z dio ... Poštar, če le ni prehud RAZGIBANO ŽIVLJENJE Ješprenj in ajdovi žganci gredo vročim čajem, so bile zdaj šipe zale- odtrgati od te zemlje.« j, sneg, nas obiskuje trikrat teden­ V trdem mraku sem prišel ndj£ Marija in Peter Drol nista »pra­ navadno najbolj v slast. Pa še denele. Nikjer nikogar! Gospodinja sko. Glas, Kmečki glas in Nedelj­ posebno pripravljena kava — in gospodar sta s tremi otroci odšla v Sorico. V »krčmi« Marije Droll va« Soričana. V Sorico sta prišla skega imamo naročenega.« bila zbrana vesela druščina moŽf pred približno desetimi leti. Prej sta ,planinka' se jo je oprijelo ime — v dolino. V naslednji hiši, le streljaj Mama Marija je v oktobru praz­ tudi. Celo iz Ljubljane prihajajo dlje, samevata starejša fanta Jože in fantov iz vasi in bližnjih zaselkt živela v Jelendolu pri Tržiču. novala 70-letnico. Takrat so ju obi­ »Pri nas je stvar še vedno p*,' na to poslastico.« Peter Jenšterle. »Ne, ne bom se po­ skali tudi vsi trije otroci. Pa še govarjal zdaj,« je dejal Peter, ki cej drugačna,« mi je dejal mm Ne, prostega časa Marija in Peter sedem vnukov in enega pravnuka so Ivan Egart iz Spodnjih Danj. p res nimata veliko. sem ga našel v delavnici. »O naju je pripeljali. »To je bilo veselja,« se bilo že veliko napisanega. Pri­ naši vasi še vedno živi kakih p »Prosti čas? Skoraj ga ne po­ spominja Beguševa mama. »Celo demdeset ljudi, pa tudi tu v ^ znava. Letos sva imela na hrani dite takrat, ko bom imel urejeno ,muziko' so pripeljali s seboj.« delavnico. Z izdelavo plastičnih rici ljudje še ostajajo doma. m izredno veliko skupin. Dela tako Rozalija Koder je bila ob mojem ste, veliko hudega so morali p nikdar ne zmanjka. Če pa ga že izdelkov in galanterije se name­ obisku sama doma. Ravno po kuhi­ ravam začeti ukvarjati.« stati naši očetje, dedje in p ' kaj imam, malo posedim, popi­ nji je pospravljala. dedje. Spodnje Danje so, denin^ jem kavico, gledam televizijo,« »Zdaj se držimo bolj doma,« je »Dolgčas nam je tu,« je dejala. kar dvakrat pogorele. To je ke pravi Marija. »Le v sredo, ko je dejal v sosednji hiši Janez Beguš. »Vedno bolj dolgčas nam je. Saj v prejšnjem stoletju. Naj pove , lokal zaprt, si lahko privoščiva Tu poleg Janeza živi še njegova žena veste, vse manj nas je. Ne vem, a da so na dveh parcelah n;ol kak trenutek počitka.« Marija in sestra Marija. »Že skoraj kako bo. Pozimi se malo zamo- predniki hranili les izključno^ dva meseca nisem bil v Sorici. tim s klekljanjem, poleti z delom obnovo domov!« PROTI ZGORNJIM DANJAM S čim se ukvarjamo? Konja in te- na vrtu. Toda s klekljanjem ni lico še redimo, več ne moremo. Besedilo in slike: Dan se je prevesil že skoraj v dru­ zaslužka. Zemlje pa nimamo niti J. Govekar go polovico, pred mano pa je bila še strma, zasnežena in mestoma pole­ denela pot proti najvišji slovenski vasi — proti Zgornjim Danjam. Zato sem brž vzel pot pod noge. Kilo­ meter, dva, sem že prehodil, toda še Vsem občanom, ; vedno nisem srečal človeka. Ko sem prečkal prve ovinke na cesti, ki pelje organizacijam proti Soriški planini in naprej proti Bohinju, pa sem v gozdu, malo više, združenega dela le zaslišal udarce sekire. in poslovnim sodelavci »Milan Šuštar sem, doma iz Zgornje Sorice,« se mi je predsta­ vil priletnejši možak. Bil je vprežen ol v samotežne sani, nanje pa je bil čestita It ravnokar naložil drva. »Upokoje­ za praznik l. nec sem in štiriinšestdeset let mi ni je,« je pristavil. »O, letos kar gre! občine Škofja Loka Ic Snega ni preveč in tako je tudi ei Marija in Peter Drol, birtinja in birt v gozdu mogoče še kaj postoriti. 1 v Sorici. Obiskovalcev v njunem lo­ Drva pripravljam za domov.« ol kalu nikdar ne manjka. mi Milan je bil pred upokojitvijo za­ »Konec aprila prihodnje leto poslen v čevljarskem podjetju »Ra­ TRGOVSKO PODJETJI bo minilo deset let, odkar sva titovec« v Železnikih. tu,« pripovedujeta zakonca Drol. »Pozimi sem hodil na ,šiht' s »Sprva se nama je zdelo na Sori­ smučmi,« pravi Milan, »sicer pa ci nekoliko čudno. Saj veste: bila s kolesom in nazadnje z mope­ namrj sva navajena mestnega hrupa, tu dom. Dobro uro sem potreboval, pa je bilo vse mirno. Toda kmalu da sem prišel do delovnega me­ LJUBLJANI sva se privadila novega načina sta. Seveda šele.zdaj prav dobro življenja. Zdaj že poznava vse od občutim posledice. Pred dvema u mladih pa do najstarejših prebi­ letoma me je napadla pljučnica. 'o valcev daleč tu naokoli. Zares, ni Dobil sem tudi vnetje rebrne ar nama žal za odločitev. Ja, zakaj mrene. Kljub temu pa mi je kar pa sva sploh prišla? Veste, po­ dobro! Tri otroke imam: sina in 1 znali smo se z nekim gostilni­ dve hčerki. Vsi so zaposleni. Ja, s temeljno organizacijopc ia čarjem iz Spodnjih Danj, iz va­ danes je drugače. Dekleta in združenega dela sice tu v bližini. Svetoval nama fantje odhajajo v dolino. Kakih >P je, naj prevzameva tale gostinski petdeset se jih vozi doli z avto­ lokal. Takrat je bil še v lasti sori­ busom, doli v tovarne. Jaz pa ril škega planinskega društva. In sem včasih pasel tu po okoliških tako sva tu!« planinah. Industrije ni bilo.« id DS Peter in Marija sta zadovoljna Še nad cesto proti Sorici je potar- veleblagovnica z življenjem na Sorici, domačini in nal Milan. Pred nedavnim je bila gostje, ki se ustavljajo v prijazni zaradi plazu celo nekaj dni zaprta. »krčmi« so zadovoljni z njima. Popravil pa je potrebna že zelo »Ne, gostje nama pa res ne po­ dolgo. vzročajo težav,« zatrjuje vedno Dan je pozimi kratek in zdelo se namci mi je, da Milan že nestrpno priča­ nasmejana »birtinja« Marija. »Vča­ Jk sih je res potrebno malo potrpeti, kuje, da bo lahko nadaljeval z de­ Škofja Loka VSAK iše Makalu 75 visečih mostov, nikdar nismo \nz. gotovi, če naslednje reke ne bomo prešli v čolnu ali celo s plavanjem. PETEK "omaž Tik pod Tmulingtarjem dočaka­ mo tudi to. Reka, ki jo moramo ramnik preiti, nosi domače ime Sawa NA 4 STRANEH Khola. Kar ne morem verjeti, da Ker oprema in hrana za 21-član- je res Sawa. Nekateri so tako o ekipo tehta blizu devet ton, nejeverni, da trdijo, da je Saba- rve dni potrebujemo kar 329 no- ja. Promet preko nje vzdržuje ačev. Nosači so razdeljeni v šest drevak, v katerem veslata dva upin, ki jih vodijo najkeji. Naj­ moža, na obali pa lastnik pobe­ keji nosijo le v primeru, če kateri re od vsake prepeljane osebe po •d nosačev odpove. Skrbeti mora- rupijo. Lastništvo drevaka gre iz ^o, da transport v redu poteka, roda v rod. Ker je voda topla in -^odrejeni so sardarju, ki ima na želimo vedno ustreči stiskaškemu jfrkrbi tudi višinske nosače — šerpe. blagajniku, se celotna ekipa razen Hfišinski nosači so običajno iz ple- kamermana požene v valove in jjiena Šerp, doma izpod Everesta, reko preplava. jiato se je zanje udomačilo kar ime |erpa. Od naših dvanajstih šerp jih Prijatelji, ki so že bili v Himalaji, .^B le deset iz njihove prave domo­ so nam že doma pravili čudne sto­ vine Solo Khumbu, ostala dva sta rije o deževni dobi v Nepalu, o Danu pri kuhi (baza) •fibetanca izpod Kangbačna. vsakodnevnem dežju, o pijavkah. * Sardar in najkeji skrbe, da no- Bili so tako prepričljivi, da smo jih 6. septembra stoje prvi šotori bo­ Dači vsak dan dosežejo cilj etape. poslušali z odprtimi usti. Toda, glej dočega baznega taborišča. Imenuje ?udi izplačujejo jih. To nam žal ga, šmenta! Že osem dni potujemo se Jugoslavija. Ekipa se naslednji asneje v taboru povzroči precej- skozi Nepal, o pijavkah pa niti sle­ dan loči v dve skupini. Prva večja amje težave. Vsakodnevna etapa du. Šrauf na naše zbadljivke odgo­ odide postavljat tabor 1, manjša, v Predstavlja za nas kakih štiri do varja: »Le počakajte, da pridemo kateri so opremarji, blagajnik in >ket ur hitre hoje, za nosače pa obi- do Botebasa!« Tokrat se res ni transportnik, pa urejajo bazo in ajno še enkrat več. Način nošnje zmotil. Nad Botebasom, majhnim izplačujejo nosače. Že dolgo velja, [m za nas Evropejce nekoliko ne- šerpovskim zaselkom, prvič vidimo da se pri denarju vse zatakne, pa se ^eavaden. Tovore si zaradi ravno- Makalu, prvič pa tudi pijavke, ki je tudi tokrat. Najkeji zahtevajo v vežja običajno oprtajo preko ra- nam nekoliko zagrenijo veselje nad imenu nosačev plačilo za dan, ko tien, vendar pa nosijo s pomočjo čudovitim razgledom. Še vsa sreča, so nosili samo slabo uro. Blagajnik ,traku preko čela. Tudi najbolj da je preko dne suho vreme, tako hitro izračuna, koliko bi nas to ve­ FIČKOV ZADNJE POČIVALIŠČE - V obcestnem potočnem jarku pod Sztrajni med nami ne vzdrže dolgo da se pijavke umaknejo. Če smo ljalo, in se odločno upre. Toda, vasjo Otok pri Podvinu, ob cesti Podvin — Zapuže, počivajo bolj ali manj, /iiod tako oprtanim bremenom. Se veliko psov zajčja smrt! Ker zvez­ verjetno v prometnih nesrečah, zmaličena ohišja treh fičkov. Enkratna paša doživeli nad Botebasom samo bež­ nega oficirja ni z nami, smo popol­ 1bajbolj se izkaže Nejc, ki nekega no srečanje, potem je v pragozdu za oči mimoidočih ali mimovozečih so, razen tega pa ovira za normalni pre­ popoldneva prenese kak ducat to- za Sedno pravi pokol. Močan dež noma sami proti množici nosačev. tok vode in past za razno drugo navlako, ki jo voda prinaša. Ob ostankih orov preko rečice na kraju etape. nas prisili, da prečepimo dve noči Niso sovražni, toda odločno kaže­ avtomobilov se je že nabral kup vejevja, odpadkov in smeti, ki jih tako radi e'»eveda imajo pri tem nosači veliko jo, da od zahtevanega denarja ne in dan sredi goste džungle. Preko odstopijo. Na tihem jih celo razu­ mečemo v najbližje jarke! S tem kažemo svoje (ne)spoštovanje do čistega •rabavo in na najbolj nerodnih dne se še kar uspešno upiramo pi­ okolja in narave. Ali ne bi bilo bolje odpisanih vozil odpeljati tja, kamor i lestih podpirajo našega body mem, čeprav jim ne dam prav. Mi javkam, ponoči pa tudi najtrdo- smo edina letošnja ekspedicija v sodijo? Rek, naj zgine navlaka s poti, potem pa naj leži kjer hoče, naj ne po­ Le'iuilderja z vseh strani. vratnejši odnehajo. Kako tudi ne, stane pravilo! (jk) — Foto: F. Perdan saj kaže, da jih je na milijone. tem področju, za mnoge pomenimo Zaradi studenčkov, ki težejo med edino možnost, da pridejo do ležalnimi blazinami, tudi sol nič denarja za sol, sladkor, obleko in več ne pomaga. Čeprav se je druga­ podobno. Poleg tega nas imajo za Zimski paket v Bohinju če izkazala za zelo uspešno zaščit­ neznansko bogate in mislijo, da no sredstvo. Pozno v noč se vsak zahtevajo samo drobtinico z bo- Iz turističnega društva Bohinj- ski dom tudi ples. V hotelu Triglav po svoje otepamo nadlege. Kakšen gatinove mize. Pogajanja bi lah­ jezero so nam sporočili, da so tudi je poskrbeljeno za ples ob nedeljah ko trajala dan, dva, kdo ve! Zato zvečer, v hotelu Jezero pa še ob sre­ rejec malih živali bi se morda popustimo njihovi zahtevi. »To­ letos v Bohinju pripravili zimski zgražal, toda mi uničimo vse, kar da nobenega bagšiša več za Se- paket različnih storitev za domače dah. nam pride pod prste. Pijavk se do­ duance« se na tihem pridušamo. in tuje goste. Prenočišče v zasebni Takoj po novem letu je bilo v končno rešimo šele visoko na gre­ turistični sobi, zajtrk, kosilo in ve­ hotelih v Bohinju dovolj prostora. benih, ki vodijo preko prelaza Seduanci, ki so bili v pretežni čerja v hotelu in dnevna karta za Zdaj pa se bodo hoteli v kratkem Barun La. večini nosači od Sedue dalje, se do­ neomejeno število voženj na gondoli napolnili. V torek in sredo (13. in 14. kaj ločijo od svojih sosedov iz niž­ in žičnicah na Voglu stane na dan januarja) bo namreč v Bohinju med­ Barun La loči dolino Aruna, iz jih vasi. Na zunaj niti ne. Bolj po od 183 do 193 dinarjev. Pogoj je le, narodno FIS-A tekmovanje v smu­ katere smo se povzpeli preko Sedue navadah. Še celo Sardar nas je da takšen paket vzamete najmanj za čarskih tekih. Od 17. januarja pa do od doline Baruna, ki izvira izpod dan, dva pod Seduo svaril pred nji­ tri dni. Rezervacije sprejema Turist- konca meseca pa bodo v glavnem vsi samega Makaluja. Barun tvori na hovim običajem, da si pri tujcu biro Bohinj. hoteli zasedeni zaradi zimskih šol­ prvem kilometru svojega toka le- radi »sposodijo« kakšno uporabno skih počitnic. Trenutno je nekaj stvar. Zato smo se v taboru sredi Poleg smučanja na Voglu ali drsa­ deniško jezerce, ki pri domačinih nja na naravnem drsališču Pod skal- prostora še v zasebnih turističnih velja za sveto in niso redki tisti, ki Sedue celo noč premetavali na Sa- sobah. Tudi te rezervacije sprejema vinih blazinah, ki so nas običajno co pa je ob sobotah zvečer v hotelih se povzpno do njega in tu žrtvujejo Zlatorog, Jezero in v hotelu Mladin­ Turistbiro Bohinj. A. Z. svojim bogovom. To je lažje ra­ hitro zazibale v sen in prisluškovali zumljivo, če se spomnimo ene od vsakemu šumu. Kaže, da smo razlag za ime Makalu. Ime naj bi pričakovali, da nam bodo odnesli Htar ob svetem jezeru pod Makalujem nastalo iz Maha Kali, kar pomeni pol tabora. Toda nič se ni zgodilo, Velika Kali. Kali je ena od mno­ le ena od mojih smučarskih palic je Propad P Za našo in šerpovsko prehrano gih hindujskih boginj, znana po dobila noge. Naslednje dni sem »Jtabita dva kuharja Danu in Ang tem, da je krvoločna in sovražna ugotovil, da je obtožba, da kradejo, Bering. Oba sta že bila z jugoslo­ ljudem. Nesrečna človeška bitja se prehuda. Res pa je, da izgubljene Japonske vanskimi ekspedicijami. Tako jima rešujejo pred njo s tem, da ji daru­ ali pozabljene stvari ne prineso Japonski barvni fantastični film ima nazaj. Zakaj tudi, saj imajo beli mnogo ukaželjnih gledalcev, saj ga v obeh Polenta, žganci in podobna hrana jejo kri ubitih živali. Nepalci praz­ kinematografih v presledkih vrtijo že od 3. 10 liso neznani, vendar pa sta še sabi vsega dovolj. t.m., čeprav je res, da pojem fantastični v nujejo šesti oktober kot njen praz­ Kranj CENTER tem primeru zveni kaj dvoumno. laleč od kakšnega Ivačiča. Še vsa nik. Ko po osemnajstdnevnem po­ Kot nosači so se veliko bolj iz­ 9. januarja amer. barv. vojni DVANAJST ce Spada v zvrst tako imenovanih utopičnih, reča, da prazen želodec ne sprašu- ŽIGOSANIH ob 15., 17.30 in 20. uri hodu stojimo pod mogočno južno kazali. Tam, kjer je meni že pripo- kvazi futoroloških filmov, ki pa prav v času e toliko po kuharju kot po nje- steno Makaluja, ne iščemo razlage 10. januarja amer. barv. vojni DVANAJST gibanje povzročalo glavpbol, so oni ŽIGOSANIH ob 17. in 19.30, premiera amer. prenasičenosti potrošniške družbe vzbujajo ovih dobrotah. Čeprav je domovi- za njegovo ime, sprašujemo pa se, vztrajno nosili svoja bremena in barv. krim. OGNJEVITI MUKPHY ob 22. uri strah in pridobivajo pristaše. V zahodnih deželah so pravi modni krik. Tematika •a Šerp daleč od Indije, pa svoji kako nas bo sprejela. Nam bo bolj vsi prispeli* na cilj. To nam je v 11. januarja amer. barv. vojni DVANAJST filmu ni nova, filmarji so si jo že na začetku ^rani po indijski navadi dodajajo naklonjena kot ekspedicijam pred tolažbo, ko jim plačujemo dodatni ŽIGOSANIH ob 14., 16.30 in 19. uri, premiera bilo začimb, predvsem čilija — po franc. barv. komed. DOKTOR POPAUL ob kinematografije radi prisvajali kot izziv dan. 21.30 filmsko-tehničnih zmogljivosti. nami Odzivnost, komunikativnost Shiro Mori- omače paprike. Poznajo kar več 12. januarja amer. barv. krim. OGNJEVITI rst čilija, od majhnega do MURPHY ob 16., 18. in 20. uri tanijevega filma navsezadnje niti ni prese­ elikega, od zelenega do rdečega, le netljiva. Dela, ki pripovedujejo o neznani Kranj STORŽIČ preteklosti ali o neznani prihodnosti, so epekočega na žalost ni. Naša vlo- toliko bolj sugestivna kolikor bolj nas čust­ ena paprika jim je kljub temu veno, sploh eksistenčno prizadenejo. In PR0PAD JA p^eč, še bolj pa gobe in kompoti. PO^ETiriTin " ' propad cele dežele, pa še ob misli, da je 10. januarja japon. barv. fant. PROPAD JA­ lahko kateražekoli, nas nekako prisili raz­ Pot, ki nas prve dni vodi čez PONSKE ob 16. in 18. uri mišljati vsaj o ekologiji. 'erai, se vije preko grebenov iz ene 11. januarja angl. barv. komed. KAJ POLE- In tudi: film ni prav nič japonski, narejen oline do druge. Dnevna tempe- ZUJES, RECI KAJ ob 14. in 18. uri, amer. barv. je prav za evropske in ameriške okuse, blizu itura seže preko 30 stopinj Celzi- vestem BALADA O DINGUS MAGEEJU ob našemu »razumevanju« sveta, v tehniki in 16. uri, premiera ital. barv. pust. AVANTURE izrazoslovju, ki smo ju vajeni in nam je BELEGA OČNJAKA ob 20. uri I. Ponoči je tako toplo, da prve zaradi utečenosti tudi vSeč. Je pa spretno in ni le redko rabimo spalne vreče, 12. januarja ital. barv. pust. AVANTURE solidno predstavljen, pozornost pa zaslužijo ločno se potimo in spočetka smo BELEGA OČNJAKA ob 16., 18. in 20. uri prve sekvence pred in po »filmski glavi«, ki eprestano žejni. Še vsa sreča, da so simbolična in čustvena priprava na kata Tržič strofo in njene posledice. Prikazovanja i po vaseh kar zadosti čajnic, 9. januarja amer. barv. vestem CAHILL, ŠE­ destrukcij so filmarjem poslastica:-kriki oleg tega si pomagamo s čutari- RIF ZDA ob 18. in 20. uri ljudi v ognju, pod vodo ali lavo itd. Skratka, ami, ki nam jih vsako jutro na- 10. januarja amer. barv. vestem CAHILL. grozljivost. Grozljivost pa je Se toliko bolj |Jolni nadvse prijazni kitchen ŠERIF ZDA ob 16., 18. in 20. uri grozljiva, ker vemo, da v prvi vrsti služi 11. januarja ital.-farnc. barv. pust. VELIKA­ zaslužku in (grozljivo) zabavi. >y — kuharski pomočnik Šer- NOVE PUSTOLOVŠČINE ob 15., 17. in 19. uri J. Pofitrak idur. V čajnicah prodajajo le 12. januarja ital-franc. barv. pust. VELIKA­ »d-ča, čaj z mlekom, kar neka- NOVE PUSTOLOVŠČINE ob 18. uri irim tako preseda, da o mleku Kamnik DOM 10. januarja amer. barv. zgod. OENTIN i čaju nočejo slišati tudi kasne- DURWARobl8.in20.uri > v baznem taboru. Vode ob poti 9. januarja amer. vojni NAJDALJŠI DAN 11. januarja amer. barv. vestrn VRAZNI ob 18. in 20. uri ' VRT ob 16., 18. in 20. uri e pijemo, ker se bojimo, da je 10. januarja amer.-ital. barv. vestem MOŽ, 12. januarja amer. barv. TA ČUDOVITA tužena, poleg tega je zelo topla, IMENOVAN TRINITA ob 16., 18. in 20. uri BITJA ob 20. uri 'o pitne vode pridemo šele deveti 11. januarja amer.-ital. barv. vestem MOZ, IMENOVAN TRINITA ob 15. in 19. uri, amer. Dovje Mojstrana ftn našega pohoda, kasneje pa je barv. vestem MOZ, KI GA NE UBIJEŠ 10. januarja amer. barv. TEXAS EXPRES >pet za lep čas mir. LAHKO ob 17. uri 11. januarja amer. barv. SUPER POLICAJA . še vsa sreča, da je nepitna voda 12. januarja amer. barv. vestem BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 18. in 20. uri jOporabna za kopanje. Vsi potoki in Kranjska gora tanjše rečice ob poti so prijetno Cerklje KRVAVEC 10. januarja amer. barv. SUPER POLICAJA >ple. Le Arun, ki je največja reka, 11. januarja amer. barv. vestem CRNA škofja Loka SORA 3 kateri hodimo, je hladnejši, saj KARAVANA ob 16. uri riteka izpod Tibetanskih ledeni- 9. januarja jug. barv. vojni ČUDOVITI 9v. Seveda je za naše pojme še Radovljica PRAH ob 20. uri Jdno primeren za kopanje. S seboj 10. januarja jug. barv. MUKE PO MATEJU 10. januarja amer. barv. drama PRISLU­ ob 18. uri, amer. barv. TA ČUDOVITA BITJA ŠKOVANJE ob 18. in 20. uri ^si obilo drobne mivke, ki ostaja ob 20. uri 11. januarja amer. barv. drama PRISLU­ * koži, tako da se po kopanju sve- 11. januarja amer. barv. TA ČUDOVITA ŠKOVANJ K ob 18. in 20. uri BITJA ob 16. uri, amer. barv. zgod. QENTIN hio kot bi bili posuti z dragulji, DURVVAR ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 12. januarja amer. barv. zgod. QENTIN 9. januarja amer. barv. drama PRISLUŠKO­ toda, da ti draguljčki prav nepri- DURVVAR ob 20. uri VANJE ob 20. uri (tno škrtajo med zobmi. Vsako 10. januarja amer. barv. drama KOCKAR ob ečkanje reke je zanimivost. Bled 20. uri e 9. januarja amer. barv. TA ČUDOVITA 11. januarja jug. barv. vojni ČUDOVITI prav na svoji poti naletimo na PRAH ob 17. in 20. uri Jkaj popolnoma novih jeklenih Pogled iz okolice baze proti Lhotseju BITJA ob 20. uri 12. stran — Glas družinski pomenki Petek, 9. januarja 191

marta odgovarja Vera iz Kranja — Iz jerseva, katerega Potrebujemo: pol kg fižola, sol, lovorjev list, timijan, 15 dkg prehojene sla­ vzorec prilagam v pismu, bi rada imela nine, 2 debeli čebuli, 3 stroke česna, 10 dkg paradižnikove mezge, drobno komplet krila in jopice s 3/4 rokavi. zeleno, malo kumine, žličko sladke paprike in tri kranjske klobase. Prosim, svetujte mi model. Stara sem 27 let, visoka 164 cm, teht-am pa 60 kg. Fižol namočimo že zvečer in ga naslednji dan skuhamo; hitreje pa gre, če Marta — Jopica se zapenja enoredno, odpremo konzervo že kuhanega fižola. Fižolu dodamo lovorov list in vejico ima ovratnik in sedlo, pod katerim je nagu­ timijana. Na slanini prepražimo sesekljano čebulo s česnom, dodamo drobno bana. Rokavi so vstavljeni polraglan in so Fižol s kranjskozrezano zeleno, strto kumino, paradižnikovo mezgo in papriko. Vse skupaj nekoliko širši z 10 cm visokim zavihkom. primešamo fižolu in kuhamo tako dolgo, da se jed nekoliko zgosti. Nazadnje Jopica je daljša, da sega čez boke, lahko jo klobaso solimo, popramo in dodamo zrezane klobase. Jed ponudimo z zeljem v solati. zavezujete tudi s pasom. Ozko krilo z všitki ima zadrgo ob strani ter pokriva kolena. Prehlad v hiši Ste vedeli 1 Občutek mraza, suho in pekoče mogoče zunaj in ne v zaprtem pro­ — Limona , pomiri razdražen grlo, ščegetanje v nosu in že ga storu. želodec. Čeprav se sliši čudno, pa imamo — nahod. Počutimo se kot vendarle se kislina, ki jo vsebuje da bi imeli vročino, pa je nimamo. Odpornost organizma pred prehla­ limona in ji daje oster okus, spre­ Kmalu nam začne teči iz nosu, kaš- dom pa pozimi krepimo tudi s pravil­ meni med prebavo v antikislino. ljamo in se slabo počutimo. K pre­ no in uravnovešeno prehrano, v Ta neutralizira povečano želodč­ hladu se rade prilepijo še komplika­ kateri ne pozabljamo tako na protei­ no kislino. cije kot so vnetje sinusov, vnetje ne, maščobe, ogljikove hidrate kot — Datelji zavirajo staranje. i srednjega ušesa, bronhijev in pljuč. na mineralne snovi in vitamine. C To sadje vsebuje največ magne­ Te dodatne težave pridejo tem raje, vitamin, ki pomaga organizmu pred zija, kar 64 mg na 100 g. Magne­ če je organizem izčrpan, utrujen, prehladom, najdemo v južnem zij, ki ga je v našem organizmu Oči (2) slabo hranjen ali nepravilno hra­ sadju, v šipkovem čaju, krompirju, veliko, dokler smo mladi, počasi Z očmi včasih prav mačehovsko r«j njen. kislem zelju, dnevno potrebo po tem izginja s staranjem. Nekateri namo. Beremo pri slabi svetlobi, I vitaminu pa lahko v zimskem času močnem soncu, na snegu jih ne zaščit gerontologi menijo, da bi bili sta­ mo z očali, dolge ure nepremično gledi Če imamo v hiši kurjavo na trdo dopolnjujemo tudi s tabletami. rejši ljudje zmožni prestajati mo v televizijo, vztrajamo v zakajen« gorivo, smo lahko srečnejši od večje napore, če bi uživali večje in neprezračenem prostoru itd. in t drugih, ki imajo na primer centralno potem čudimo, da imamo oči in vel količine z magnezijem bogatih rdeče, da se nam vnemajo, otekajo I ogrevanje: v našem prostoru bo dateljev. To sadje zmanjšuje kako drugače »protestirajo« proti grd« namreč še vedno dovolj vlažen zrak, namreč togost mišic in menda v mu ravnanju. ki ne izsušuje nosne sluznice in di­ posameznih primerih vrača lasem Pri napornem delu, kjer moramo pf halnih poti. Izsušena sluznica pa je več napenjati oči, si od časa do ča» njihovo naravno barvo. privoščimo minuto ali dve odmora, bolj dovzetna za razne viruse. Prav zapremo, komolce naslonimo na mi tako pomembno je pozimi prezra­ — Grenivka za nikdar lačne. Sok grenivke spodbuja k delova­ in s prsti rahlo gladimo veke od zu čevanje prostorov. Posebno ponoči, navznoter, končamo pa tako, da pr ko v zraku ni toliko saj, naj bodo nju želodčne sokove, zato je sok močneje pritisnemo na sence. Po «/ tna v spalnici malo priprta, da se grenivke primeren za otroke, ki pornem delu ne glejmo doma še tel Iz ostankov volne, ki pa se morajo nikoli ne občutijo lakote in tako zije in ne berimo v postelji. Kamili Zrak lahko menjava. Zjutraj pa obkladki na očeh nam bodo bolje d vodno najprej prezračimo, preden barvno skladati, je kaj lahko splesti delajo svojim materam sive lase. Kadar pa po napornem dnevu ki. takle moderen pulover za šolo in Sok damo otroku nesladkan malo temu hočemo, da se nam bodo oči bi iičnemo znova ogrevati. S ščale, si pomagajmo s kozmetični t'»m tudi razredčimo število klic v službo. Patent v pasu, zapestjih in pred obedom. ramenski del je iz temnejše eno­ — Ananas pomaga prebavljati. kapljicami za oči: pri utrujenih oč ZJ aku. nastopi po uporabi takih kapljic o barvne volne. Čudovito dišeč sadež vsebuje na­ tek spočitosti in ugodja. Skoraj neprekinjeno bivanje v ravni ferment bromelin, ki po­ Poznamo, pa še nekaj drugih pri; maga prebavljati proteine in tako močkov za utrujene oči. Poskrbimo, toplih kurjenih prostorih je skoraj se bodo mišice, na katere je vezano o; idelano za prehlad. Telo se niti ne pomaga našim naravnim prebav­ bolje prekrvavile, pa bo naš po more krepiti ob prilagajanju na raz­ Se vašemu možu že nevarno nape­ nim sokovom. Kadar občutimo prav kmalu izgubil videz utrujen« lične temperature, zato ob prvem nja srajca na trebuhu? Seveda pre­ težo v želodcu, pomeni, da nima­ Poglejmo dve taki vaji: pri prvi gl mo več svojih lastnih sokov, ki bi mo naravnost naprej, nato zapremo hladu nepripravljeno reagira s pre­ več je in se premalo giblje: predla­ in z njimi opišemo z leve proti dc hladom. Sprehodi po svežem zim­ gajte mu nekaj učinkovitih vaj, dve hrano prebavljali, zato takrat po- velik krog. To napravimo trikrat, n skem zraku niso še nikomur škodo­ sta na sliki, obe pa sta sijajni za užijmo nekaj rezin ananasa, ven­ se malo odpočijemo in vajo ponovim dar pa ne kuhanega v kompotu. nasprotno amer. Druga vaja pa je ta vali. Če le morete, pojdite dlje iz krepitev trebušnih mišic. Na prvi se le: z očmi strmimo v konico nosu, mesta, ki se pozimi spreminja v eno leže na hrbet in dviguje počasi do Fermentu bromelinu pripisujejo kler se nekoliko ne utrudimo, n samo veliko kurišče polno saj in sedenja, na drugi sliki pa je vaja tudi lastnost, da absorbira od­ usmerimo pogled obeh očes na nd dima. Tako za odrasle kot za otroke v leže na trebuhu, ko se je treba večne maščobe v organizmu in je koren, to je na mesto med obrvmi zato uživanje ananasa dobrodo­ nekaj časa tako vztrajajmo. Vajo je pomembno, da se tudi pozimi dvigovati z rokami in nogami. V iz­ novimo dvakrat. ukvarjajo z nekim športom, če je le tegnjenih rokah se drži brisača. šlo, kadar želimo hujšati.

s šolskih klopi mm HHHHHHBHBMHBHHHHBHHHHHHH

Hodil po zemlji sem naši,.. Na radiatorju Partizan navadno spi »Hodil po zemlji sem naši in pil in se zazrl v valove žita, ki bi jih Naš mucek Partizan gre skozi vas, in črn rep ves ponosen mu obraz, nje prelesti!« je zapisal Oton Zu­ najraje povezal skupaj ter objel Mi imamo mucka, mu dol visi. pančič in te njegove zapisane be­ z obema rokama, saj je bil vsak saj gre v borbo za svobodo, mucka majhnega, za svobodno rodno vas. sede zvenijo od srca. Okusil je mar­ klas prepojen z njegovim znojem. ko iz šole pridem, Večkrat nam nagaja, sikatere srečne trenutke življenja, Tega seveda ni mogel storiti, zato z repom pomahlja. čeprav nas rad ima, pa tudi nobena bol mu ni bila pri- si je v vrečko nabral nekaj poljske a od hiše ga ne damo, Na triglavki nosi zvezdo, rdečo zvezdo kot je kri, zanesena. Srečeval se je s teža­ zemlje ter si utrgal žitni klas. Črne, bele barve ker ga radi vsi imamo. vami, katere je moral prebresti, če Vrečko si je obesil okoli vratu, klas ves ponosen v boje stopa, se pri njem vrste, Mojca Repič, 6. b r. osn. šole ker želi svobodne dni. je hotel živeti. Nikoli ni zatajil pa si je pritisnil k svojemu izmu­ kremplje ima ostre svoje domovine, pa čeprav je mar­ heroja Bračiča, Tržič, čenemu obrazu in vzkliknil: »Oh, ti kakor iglice. novinarski krožek sikdaj zrl smrti v oči in prav rad bi preljuba zemlja, mnogo si mi daro­ i Milena Marjanac, 5. a r. osn. šol skril svojo bolečino v biser, kot to vala, toda prav vsak tvoj sadež sem s- Simona Jenka, Kranj lahko naredi školjka, vsa majhna krvavo poplačal! Po mnogih krajih in nebogljena sredi morja. naše zemlje sem že hodil, povsod Kdo je to Marsikdo je doživljal podobne sem bil deležen vse gostoljubnosti, Od kod to veselje? stvari, kot na primer moj stric toda vedno znova sem se odzival Trušč mestnega jedra se izgublja za mo­ nobene mračnosti. Kot lahen in božajoč Matija iz Savinjske doline. Med klicu domovine in se vrnil nazaj jim hrbtom, pred očmi pa mi vstaja svet­ vetrič, ki odnaša prah in smeti z onesnaže­ napisal? lejša podoba severovzhodne mestne četrti. nih ulic, je vzvalovila mimo mene v rdeči vojno je bil izgnan na prisilno delo k moji zemlji. Preveč si lepa, da bi Novoletno uganko ste v Nemčijo, kjer je pretrpel hujše te rnogel zatajiti!« Debela solza Ze se namenim, da bi prečkala cesto, ko vetrovki na invalidskem vozičku. Prav tovo hitro uganili, ker me v hipu zaposli pogled na invalidski vo­ lahno je zapihljala mimo mene in že se je pančičeve pesmi mladi b muke, kot jih more pretrpeti mati, mu je spolzela po izmučenem fl ki so ji vzeli edinega otroka. Po obrazu in ves prevzet od čudne ziček, ki je prav takrat kot blisk šinil prek skrila za nasadi žive meje, s smehom na li­ ci radi prebirajo. Odg cestišča na mojo stran ceste. Kot bi trenil, cih, z neigranim veseljem v svojih jasnih in se je glasil - Oton Zup končani vojni se je vrnil domov, radosti, se je zazrl v nebo. Zagledal čič: Veseli koledniki. ' toda doma ni več imel, ker so mu je lastovice, ki so že dolga leta se zbudim iz otožne uspavanosti in se za- čistih očeh in z neomajno voljo do življenja vilno rešitev je po*j ga požgaliokupatorji.Doma res ni gnezdile na njegovi hiši, pa so se zrem v živahno vrtenje koles vozička. Le za je pohitela v svetel in jasen dan. Začutila Tanja Božič iz Zabnice, ' trenutek ujamem nekaj spretnih, krepkih sem tiho hvaležnost neznanemu dekletu. na 55. Dobila bo ko. imel, toda 'ostala mu je domovina, vedno znova vračale v rojstno vas. Dražgoška bitka, ki jo, kateri je pripomogel k svobodi, in Stegnil je roke, kakor bi jih hotel in hitrih gibov dveh tankih rok vzdolž ko­ Pomagala mi bo preživeti ta in še marsika­ klanja TRGOVSKO I lesnega oboda. teri turoben dan. Učila me je ljubiti življe­ JETJE MURKA iz Lesc pa zemlja, na kateri se je moral zadržati, da bi vse leto ostale v do­ slali jo bomo v prihod' spoprijeti z novimi težavami. Delal movini, toda le globok vzdih se mu »Kakšna volja je v teh dveh šibkih ro­ nje. kah!« sem pomislila. Znebila sem se dneh. je od jutra do večera^ da je znoj je izvil iz prsi. Od kod pravzaprav ti ljudje, ki so za Tokrat pa zastavljamo curkoma lil po njem in da so mu Ko je ležal na smrtni postelji, si mračnosti, ki se je malo prej nabrala od ti­ vedno priklenjeni na posteljo, črpajo to vo uganko, ki bo spomin stih tavajočih senc v mestu. V dno duše me ljubezen in voljo do življenja, ki jo zdrav na težke dni slovensk rasli novi in novi žulji, ki so bili je razgalil prsi in si iz vrečice vsul partizanstva. Napišite, je postalo sram. Vidim veliko rdečo liso, ki človek v današnjem svetu tako hitro izgubi ! potem dobro poplačani. Sezidal si prst na svoje telo. Objel je svoje je pesem napisal in n*> je lepo hišo, v kateri je z družino otroke, ki so že sanjali, kako bodo se mi vedno bolj približuje. Vidim pramen v vrtincu dni, ki so včasih videti tako črni? pesmi. Rešitve pošljite preživljal svojo starost. Vsaka nje­ potovali po svetu in zašepetal dolgih plavih las, ki trepetajo v zraku in »Da, od kod pogum in volja.« torka, 20. januarja, na predme zašije nasmejan, nenavadno topel slov: ČP Glas, 64000 Kr gova brazda, bodisi na licu ali čelu, svoje zadnje besede: »O domovina, Moše Pij ud ej a 1. je bila začrtana za seme bodoč­ kakor pokličeš lastovice v svoj in veder dekliški obraz. Se zdaj vidim pred Vesna Klemenčič, 7. a r. osn. šole nosti. Da bodo njegovi otroci imeli rodni kraj, tako pokliči tudi moje sabo mladostno žareče oči tega dvajsetlet­ heroja Bračiča, Tržič, Čez Mrzli laz sem k nam je V nega dekleta. Nobene otožnosti ni v njih, zahajal mlad kurir. lepšo prihodnost, je prebrodil vse otroke, da mi jih ne vzame tujina!« novinarski krožek Solze v očeh, krog ust nusme tegobe z rekom v srcu: »Pomni! To Besede so mu zamrle na ustnicah je imel, ko tja zu dver delaš za domovino in svoje otro­ in še v zadnjih trenutkih svojega ves pluh je sel in tum sedel, ke!« Vsaka njegova najmanjša dokler pa' večer. življenja je učil otroke ljubiti do­ Zelena pošast A glej, nekoč, ko ga že noč guba je imela svojo težko pretek­ movino in nje prelesti. V sobo že prodirajo prvi žarki sonca. Glavo pomolim izpod vzglavnika in vržem podila je od deklet lost in njegove izmučene oči so še Ptice in druge živali so se že zbudile. Samo iz varnih host čez strašni m" Andreja Potokar, 8. b r. osn. šole pogled na zeleno pošast. Njena barva se mi zastražen in preklet, vedno občudovale lepote naše v moji postelji se ni še nič zganilo. Zraven gabi kot zelena mrena na mlakužni vodi. zemlje. Mnogokrat je stal pred hišo Cvetka Golarja, Škofja Loka nam je dejal: »Rad bi ostal. glave mi tik-taka zelena budilka. Kazalci Pa kako ne, saj me je prav ta zelena pošast Nocoj imam šestnajst let.« se ji bližajo, najskrajnejši južni točki — zbudila iz lepih sanj. Rada bi zaspala Podal roko je vsem tuko, šesti uri. Treba bo vstati, da bom ponovila nazaj. kot bi jo zadnjikrat, in se v oči zazrl nji, snov za tiho vajo. Ker sem se bala, da me Tedaj se v sosedni sobi oglasi Martin: ki jo imel je rad, bo topla postelja premamila, sem navila »Ja, kako si pa navila uro, da je še mene skrivaj seve, in /.urad nje uro. To bi se res zgodilo, če cin-cin-cin . . . zbudila?« Tedaj sem se spomnila, da sem je hodil vusovat. Oči imam takoj odprte, ušesa pa še prej. pustila odprta vrata v mojo sobo, on jih pa Tedaj smeje dekle mu de: »Ura,« se ustrašim, »vstati bo treba.« »Ostani in kramljaj! tudi ni zaprl. Toda, ker se mi ne ljubi Poznam tvoj pot po grapi spo* Glavo skrijem pod odejo, s prsti pritiskam pojasnjevati teh stvari, mu enostavno Kar meni pošto daj.« na ušesa in mižim. odvrnem: In šla je preč, a nikdar več »Glas te ure je neznosen. Še kralja je ni bilo nazaj. Matjaža bi zbudil iz neprekinjenega »Mislim, da z roko.« Od tistih dni kurir več ni spanca, kaj šele mene. Kam naj se skrijem »Kako si nesramna!« je nejevoljen godr­ /.uhajal k nam nu vas. pred to ropotajočo pošastjo? Glavo zako- njal. Zavil čez hrib je mimo lip in zrl preko jas pljem pod vzglavnik, toda nič ne pomaga. Pohitela sem v hišo, nič več nejevoljna je sum dol k num, ves pluh in - Ura s svojim prodornim glasom privrta zaradi ure, ker sem se lahko prijetno pogo­ in zginil tju zu luz. tudi sem. Ne zna in ne zna utuhniti. Vse varjala z Martinom, ki je po mojem lin krat sumo je še bilo, BOLNICA FRAN J A drugo je delavcem ob dveh poslušati sireno odhodu zaspal. »Oh, ko bi lahko tudi jaz!« da seje vrnil k nam. kot pa meni sedajle uro.« Bila jo noč, vihurnu noč, — Jasna Loparnik, 12 on pa je ležul tum let, 6. c r. osnovne šole »Končno,« zavzdihnem, ko se ura na- Silva Tolar, 7. a r. osn. šole sred izbe bled, ko nikdur pred Simona Jenka v Kranju vpije *Saj bi človek lahko še oglušel.« Železniki ves lep, ves nem, ves sam. Vodoravno: 1. slik, zveza, dotik, M. milejša ka/t-n, opomnja, M. glasnik, zagovornik ali o/llulljevalec kakega nauka ali ideje, }5. na­ ročje, 17. zlitina za lotanje, za spajanje ko­ vinskih delov. 1H. dorasel mlad moški, ki še ni poročen, 20. kratica za Vojna uprava, 21. (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o otok otočja Tuamotu v Polineziji v Tihem Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskern vrhu) oceanu, 23. častitljiv starec, očanec, 21. •Janko Kersnik, 25. mongolski poglavar, ob­ lastnik kanala, 26. dokaz, 29. floretu podo­ ben kratek meč, 31. vrag, hudič, 32. kratica (1. zapis) POGLED V MOJO DELAVNICO humane organizacije, 34. prislov tudi tako, že tako, brez tega, 35. iznajditelj parnega S Simonom Jenkom je Sorsko po­ es, kar hitro je minilo trideset stroja, po katerem ima električna merska lje stopilo v slovensko pesniško be­ let moje publicistike, pretež­ enota za moč svoje ime, 37. kratica za sedno umetnost. Vse od takrat, ko je Zveza komunistov, 38. velik glsbeni instru­ R no v našem gorenjskem Gla­ ment s pojočimi registri na pi.ščali, 40. ime nežni Šmonca zapel su. Čas je, da izpovem, da moji zapisi egiptovskega politika el Sadata, 42. pred­ Pozdravljeno bodi, ne žele biti kako zgodovinsko ali slo- stavništvo države v tujini, poslaništvo, 45. Sorsko polje ... ime francoskega skladatelja Delibesa, 46. venistično branje, pač pa so le pripovedna pestiitev, epos. 48. nekdanja pa do današnjih dni je to ravno polje poljudni opisi krajev in ljudi, pretek­ egiptovska časopisna agencija, Middle Kast med Kranjem in Škofjo Loko pravi losti in sedanjosti. News, 49. največja luka na severnem Jadra­ poetični pojem. Tudi v podobi — po­ nu, 51. Kdo Mohorko, 52. znak, 55. luka v glej fotografijo Janeza Marenčiča v Nočem le prepisovati iz knjig dru­ Izraelu, Akon, 56. ameriški filmski igralec gih virov. Vedno sam stopim v kraj, in pevec, Krank, 58. prebivalec grške pokra­ Snovanjih z dne 18. novembra 1975 jine Tesalije, (JO. vrsta japonske samo­ — je našlo to ravno, plodno polje o katerem pišem. Sedem tudi v go­ obrambe, 61. soli ali estri ocetne kisline. svoj lep zrcalni obraz: kot žlahtna stilne in se pogovorim z možmi. preproga vseh toplih barv s samotno Povprašujem, si zapisujem, primer­ Navpično: 1. slovenski celovečerni film, jam, oblikujem. tudi strupena rastlina iz družine kačnikov- cerkvijo svete Uršule sredi ozar. . . cev, 2. veriga za merjenje drevesne debeline, Bila sva si nekoč znanca — nekoč, No, prav o Žabnici in njenih vaseh 3. služba notarja, 4. avtomobilska oznaka • res že davno, leta 1930 in 1931 smo mi ne bo težko pisati. Poznam kraje, za Trst, 5. kratica za fizikalno atmosfero, 6. fantje večkrat prepešačili in prepeli rad imam te ljudi. Saj skoro vse žab- malivo za os pri kolesu, 7. vrsta mesnega izdelka v obliki debele klobase, 8. onega, 9. pot od Kranja do Škofje Loke pa še niško področje pokriva naša »jaga«, ulj, zaboj ali koš za družino čebel, 10. afri­ isto noč, proti jutru seve, nazaj v lovski družini J oš t in Sorsko polje ška antilopa sabljarka, II. sila, jakost, 12. Kranj. Bila so to seveda leta vaso­ sta tu doma. Ivan Cargo, 13. običaj, šega, 16. heroj, 19. Rešitev nagradne križanke z dne 26. decembra: 1. oratar, 7. drevak, 13. velikaš, 1$. volumen, 17. Ob, del tedna, 22. žensko ime, junakinja »Viso- vanj in mladosti... Seveda moram brž povedati, da se 18. momusi, 20. agora, 21. jeni, 23. Onega, 25. Aral, 26. lajavka, 28. da, 30. ale, 31. pavšal, 32. Molat, ške kronike«, 25. škofovska stolna cerkev, A zdaj, na jesen svojega življenja, oprem, ko moram kaj o zgodovini 34. škant, 36. Saturn, 39. KUD, 40. os, 42. kvartet, 44. okan, 46. Briti, 48. ožar, 50. palec, 52. enolog, 27. pritok Jeniseja v ZSSR, 28. trobilo, da­ se sprašujem (s Simonom Jenkom!): napisati, na Valvasorja, Pokorna, 54. Po, 55. avenija, 57. Rusofil, 59. acisal, 60. manira nes z ventili, 30. deželni oblastnik v Judeji, ki je sodeloval pri obsodbi Jezusa, Poncij, Al' sem ti še znanec, Blaznika in Žontarja. Rad snamem 33. slovenski pisatelj s Prekmurja, Miško, Sorsko polje? klobuk pred učenostjo teh mož, ki so 35. polotok in z Anglijo združena nekdanja Ker dolgo se nisva Izžrebani reševalci: prejeli smo 100 rešitev. Izžrebani so bili. 1. nagrado (50 din) dobi Janja kneževina v jugozahodnem delu Velike veliko vedeli in mnogo pisali. Slapar, 64000 Kranj, Koroška 14; 2. nagrado (40 din)Melhior Dacar, 64260 Bled, Poljska Britanije, 36. slabokrvne?., kdor je anemi­ videla že. pot 6; 3. nagrado (30 din) Anuška Soklic, 64000 Kranj, Sorlijeva 8. Nagrade bomo poslali čen, 39. kratica za Gorsko stražo, 41. stalni, Konec koncev pa so ti zapisi zgolj po pošti. redni dohodki od kapitala, zemljišča ipd., I jaz sem premenil kramljanja, ne študije ali kaki 43. francoska kratica za Madame, gospa, 44. misli, obraz, dognani eseji. Torej ni treba vedno, kdor goji askezo, spokornik, 47. odlomek, kar naju ločila del skladbe, 50. pasje ime, 52. kratica za ' kadar se spotaknem, zavpiti — kri­ ; Združeno arabsko republiko, 53. ime ameri­ kraj sta in čas. žaj ga! Tako: vse te današnje hude ške filmske igralke VVest, 54. kratica za To vse sem moral povedati — za besede, ki sem jih enkrat le moral vzhod-jugovzhod, Kast-South-Kast, 57. povedati, sodijo mojim zoprnikom. * znak za kemično prvino natrij, 59. arabski uvodni akord pisanja o Žabnici in m 1 žrebec. njenih vaseh. Ki pa niso vse na rav­ Dragi moji zvesti bralci pa naj jih ŠAHOVSKI PROBLEM nem, saj so Cepule, Lavtarski vrh in preslišijo. prelepa Planica s svojim romantič­ Miniatura Rešitev problema J. Buchw alda, ki smo Rešitve pošljite do torka, 13. ga objavili 14. novembra 1975, se glasi: nim svetim Gabrijelom visoko nad SORSKO POLJE Izkušnje dokazujejo, da v otvoritvi niso januarja, na naslov: Glas, vse poteze enakovredne, nekatere so lahko 1. Dal-gl! Kc5 x b6 ali Kc5-d4 ravnino — kar 384 m više od Žabni- enavadna podoba —nikjer na celo usodne in vodijo v hiter zlom. Zato je (Sh x ffl, Tg7 x gl, Tb3 - e3) Kranj, Moše Pijadeja 1, z ce! Tudi starosvetni Crngrob bodo 2. Sf2-g4 mat (SC-dS mat, Sf8-d7 Slovenskem ji ni enake — ena od osnovnih nalog šahista, da se čim- oznako Nagradna križanka. zajeli ti zapisi — čeprav bom to pot ravnih polj v pasovih, daleč bolje seznani z možnostmi in nevarnostmi, mat, SIX -e6 mat) Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, N ki jih nudi otvoritev, katero rad igra. Ne­ Tri nagrade po 50 din bodo prejeli: Stane izjemoma segel čez območje kranj­ od domačij, a vendar na doseg oči. kateri imajo še posebno veselje s tem, da Polak, Škofja Loka, Mestni trg 22, Janez 3.: 30 din. ske občine. A je le premikavno pisati Natanko razdeljene podolžne par­ pripravljajo svojim nasprotnikom otvorit­ Jeraj, Kranj, Mavčiče 59, Benjamin Perko, j o Crngrobu, da bi se mu ognil. cele, k vsaki vodi kolovoz. Resda vene zanke. Če nasprotnik pade v nastav­ Tržič, Virje64. ljeno past, je v močno podrejenem polo­ Sicer pa so ti moji krajepisi le plitva, a vendar dobra zemlja. Spod­ žaju; iskati mora rešilno pot, ki je včasih kramljanje o lepih gorenjskih krajih, nja plast sam prod, pod njim pa niti ni več mogoče najti. Poučna je partija, Tokrat objavljamo nekoliko zahtevnejši njihovi preteklosti in sedanjosti. In voda, podzemsko jezero, ki ga poje ki sta jo igrala Lukomski - Podebin problem, katerega avtor je I>. Szwedowski (Moskva 1929). o velmožeh, ki so jih tod rodile gorenjski snežniki. (L'Echiquier de France 1958). kmečke hiše. To vselej poudarjam, da se ognem škodoželjnemu brska­ Tu so vode — Žabnica, Suha in nju po mojih zapisih od ljudi, ki so Gabrovica — ki se /gube, poniknejo . > & sicer šolani, a od sebe, jalovci kot so, v prodnato zemljo. In potem spet #m ne dajo nobene fige. So to resda uči­ privro na dan, ko se zlijejo v Soro. A i m telji slovenščine in zgodovine v raz­ Geolog bi razložil: dokler teče potok nih šolah — slavisti ali zgodovinarji po ilovnati zemlji, se drži površja; ko • % i • pa so bolj malo. Biti slavist, zgodovi­ pa doseže prodnata tla, brž ponikne. nar, se pravi, biti tudi javni delavec, In pri Godešiču privre na dan in w torej (po Gregorčiču): tako se tam žabniške vode združijo s •J Ne le, kar veleva mu stan, Soro. Ki je prav taka dvojčica kot s kar more, to mož je storiti dolžan! Sava: le-ta se združi iz Save Bohinj­ To sem zapisal zato, da se že koj ke in Save Dolinke v našo najbolj • i • od začetka otresem govnobrbcev, ki slovansko reko Savo, Sora pa se rodi se uživaško love za vejicami in še ti iz voda, ki tečejo po Poljanski in Sel­ & skarske napake pripisujejo piscu teh ški dolini — obe Sori se pa pri Škofji o • # zapisov. Loki združita v reko, ki pred Med­ wT Ob 1 In že mi zazveni še Goliev vodami steče v še Vedno čisto go­ i Imejte usmiljenje s človekom, ki »Marche funebre« (žalna koračni­ renjsko Savo. 1. d2-d4 Sg8-flB nima drugega v žepu kot revolver! ca), ki konča: Sorsko pole. . . »Kak to gordo 2. c2 - c4 e7 -efl Beli igra in matira v drugi potezi. Hvala, zlatolaske, rodoljubne dame, zvuči!« bi rekel Rus, »O, kako po­ 3. Sbl -c3 b7 -b6 iOl 4. e2-e4 L»-b4? hvala spremstvo, pesnika časteče, nosno to zveni,« bo rekel Slovenec V tretji potezi bi bilo to v redu, po odigra­ hvala, bratje, v delavnik vkovam, Ena sama pesem kmetovanju, kru­ ni potezi b7 - b6 pa je oslabljeno c6-polje. ki ste zadržani, hu, ki ga daje zemlja, lepoti, ki se Igrana poteza je napačna, napačen pa je sveti v soncu, barvam, ki jih zlate tudi načrt črnega. izbrali smo za vas v borbi vam želim obilo sreče. 5. e4 -e5 SfB -e4? Vam pa, farizejem in falotom, jeseni. In ffi lepoto si laste naše vasi Črni je skočil v zanko. Nujen je bil umik ob robu ravnine: Žabnica in vsa tri skakača. Sedaj se stvari odvijajo prisi­ ki v pokvarjenosti in napuhu Če ste si v stanovanju omislili stilno po­ ste po časti stregli mi in kruhu, Bitnja. Stare vasi, ki so jih nekoč — ljeno. hištvo in pravkur izbirate zavese za ta že čez 1000 let je preteklo — zasno­ I 6. Ddl -g4! Se4 x c3 prostor, poglejte v TEKSTILINDUSOV Bog odpusti grehe z gladkim potom. te 7. b2 x c3 Lb4 x c3 + vali bavarski kmetje, tod naseljeni er informativno prodajni center v hotelu Tram tam tam. Tram tam tam. i b 8. Kel-dl! Ke8-ffi CREINA, kjer boste našli celo vrsto iz­ po brižinskih (freisinških) škofih. Se najodpornejše. Na 0-0 bi sledilo 9. Bum! Igo redno kvalitetnih tovrstnih blag, lepih Lcl-h6 g7-g6 10. Tal-cl in beli osvoji klasičnih vzorcev. Širina 1,24 in kvaliteto. V kritični varianti 8. ... Lc3xal 1,40 m. 9. Dg4xg7 Th8-» 10. Lcl-f5! f7-ft> Cena: 46,17 do 53,58 din >o«j H. Lg5xflS Tf8-f7 12. Dg7-g5 Tf7 x ro e, > 13. e5 x fB bi črni hitro položil orožje. kri 9. Tal - bi Sb8-c6 Crni se ne zaveda nevarnosti, ki mu Krompir zanimiv za tihotapce 1 P preti. Ne glede na razplet v partiji, je beli Tudi krompir se je znašel med blagom, kije zanimivo za tihotapce. To »C ze v odločilni pozicijski prednosti. odi 10. Lcl -a3+ KOI — gH je povzročila letošnja slaba letina, ki je nismo občutili samo pri nas, tem­ Ne gre d7-d6, zaradi Dg4-f3! z osvo­ več povsod po svetu. Na Nizozemskem je bil letošnji pridelek za 12 odstot­ m« nift jitvijo figure; kvarne posledice poteze kov manjši, v Belgiji in na Danskem kar za tretjino, v Veliki Britaniji za 3. ...b7-b6. 16 odstotkov. Poljska in Sovjetska zveza sta prenehali pošiljati to poljšči­ tisk H. Tbl-b3 Lc3xd4 e, Glej pozicijo na sliki! no na zahodni trg, čeprav sta doslej veljali za največji izvoznici. Sovjetska n»» Takle lesen, mali ali veliki, mlinček za ite poper bo prijetno poživil vašo kuhinjo. zveza se je na trgu celo pojavila kot kupec. 12. Dg4xg7 + !! Kg8xg7 V rdeči, zeleni, rjavi in naravni barvi Nič čudnega torej, če se hočejo na račun velikega povpraševanja po n« 13. Tb3-g3+ Kg7-h6 Kr se dobe v Murkinem ELGU v Lescah. krompirju nekateri okoristiti. Na zahodnoevropskih mejah cariniki že . 14. La3 -cl + Kh6-h5 Cena: 65,60 in 78,10 din 15. Ln -e2 + Kh5-h4 ugotavljajo primere, ko je v tovornjakih in vagonih namesto blaga, kije e v 16. Tg3 - h3 mat. zapisano v deklaraciji, krompir. Podobno bi se končalo tudi, če bi črni e »gral 11. ...h7-h5 12. Dg4 - g3 Lc3xd4 irt 13. Dg3 x g7 + ! z matiranjem v nekaj po­ Našli rokopise filozofa Hegla tezah. •1, V mestni knjižnici v zahodnem Berlinu so našli sveženj rokopisov Šahovska romantika v 20. stoletju! nemškega filozofa Friedericha Hegla. Rokopise so izgubili že leto 1889, 58 dr. S. Bavdek let po smrti slavnega filozofa. Najdeni Heglovi rokopisi vsebujejo odlomke iz njegovih predavanj, ki jih je imel v Jeni leta 1801 in v Nurenbergu od 1808. do 1811. leta. Pred stavniki knjižnice so izjavili, da so bili Heglovi rokopisi pomotoma uvršče­ ni med dela nemškega filozofa Moritza Haupta. Bluz nimamo nikoli preveč. Posebno so Pretiravanje škoduje zdaj priljubljene kariraste. Zarjina TEKSTILKA na Jesenicah (na tržnici) Pretirano gledanje televizije povzroča napadalnost, ljudje postajajo jih ima lepo izbiro; v vseh barvah se nedružabni, končna posledica pa je zmanjšanje možganskih funkcij. To je dobe in v velikostih od 36 do 50. podatek iz študije trinajstih avstralskih znanstvenikov, raziskave pa so Cena: 108,60 do 265,75 din opravili doma, v Ameriki in v Evropi. Varstvo okolja kot predmet V Beogradu je pred časom zasedala konferenca, ki jc predlagala naj pride varstvo okolja v učne programe šol m tudi r />rograme vseh drugih Vse tako kaže, da bo tokrat zima tudi za vrst izobraževanja. smučarje in še vedno je čas, da se oble- Sedaj podobno predlaga tudi UNESCO. Direktor njegovega oddelka čete za ta lepi šport na snegu. Na Kok- rinem športnem oddelku v GLOBUSU za varstvo okolja opozarja, da mora biti daties že vsem jasno, da je treba imajo še vedno bogato izbiro smučar­ spoznanja o človekovem okolju vključiti v vse oblike izobraževanja. skih kompletov. Tokrat vam predstav­ ljamo moškega. Dobi se v velikostih od Omejitev prometa 44 do 52. Cena: bunda 940 din Dolgoletna želja Beograjčanov se je uresničila. Z novim letom je začel hlače 860 din veljati odlok o prepovedi prometa v središču mesta. Sekaj ulic so rezervi­ [n šele sedaj mi poveste, da ne znate I TJm brati! kaM* rali samo za pešce. radio 9.05 Se pomnit e. 19.10 Minut« i ansamb. Romeo, Julija 23.15 Revija 21.00 Literarni večer 17.20 Iz koncertov In 14.33 Za mladi svet tovariši Mihe 1 )o\•žana in t lina jugoslovanskih 21.40 Lepe melodije simfonij 15.40 Izložba popevk 9.55 (llasbena medigra 19.50 Lahko nor. ot roci 21.48 Zvočne kaskade pevcev zabavne 22.20 Slovenska poezija 18.05 Ogledalo našega 16.00 Filmski vrtiljak 10.05 Koncert i/ naših 20.00 Ti m opera 22.20 Orkestrske glasbe v pesmih za glas časa 16.05 Z velikimi 10 sobota krajev 22.20 Popevke iz improv i/ai ije m spremljavo 18.15 Ob lahki glasbi zabavnimi orkestri jugoslovanskih 23.05 Literarni nokulno Drugi program 23.00 V gosteh pri tujih 19.40 Minute 4.30 D< TO jutro 11.05 Nedeljska ceporl sla 16.40 Glasbeni casino Naši poslušalci st udijev 23.15 Popevke se vrst ijo 9.00 radijskih postajah s 1 lenčkovim triom S.K) Glasbena matineja 11.30 Sreda na valu 202 17.40 Odmevi / gora čest it ajo in 23.05 Literarni nokturno 23.30 Kdvin Fliser naš 19.50 Lahko noč, ot roci 9.05 Pionirski tednik 13.00 I )anes smo izbrali 17.50 Pri jet ni zvoki * 23.15 Za ljubitelje ja//.a Drugi nocojšnji gost 20.00 Stop-pops 20 9.35 Kaj vam glasba pozdravljajo program 13.33 V rit mu Lat inske 1.18.00 Stereo-jazz 21.15 (tddaja 0 morju pripoveduje 14.05 Nedeljsko popoldne 9.00 Torek na valu 202 Amerike 18.40 Partiture lahke Radijska igra — Drugi program Drugi program in pomorščakih 10.15 Kdaj, kam, kako 17.50 13.00 Solisti 14.00 Radijska Kola glasbe M. Marine: Most 9.00 Besede in zvoki in DO <"'em 9.00 Ponedeljek in ansambli JRT za srednjo stopnjo (''et rt ek na valu 202 22.20 Glasbene iz logov domačih Tretji program 11.03 Sedem dni na radiu 19.40 na valu 202 13.33 Lahka glasba 14.25 Glasbena medigra 13.00 Od melodije razglednice 23.05 Literarni nokturno 19.05 Radijska igra 12.10 Godala v ritmu 13.00 Melodije in rit mi na našem valu 14.33 Ročk jazz do melodije Lahko noč, otroci Jazz pred polnočjo 12.30 Kmetijski nasveti 19.50 iz studia 14 14.00 Bofci nam 15.40 Srečanja melodij 13.33 Zvoki orkestra 23.15 V. Kocjančii": 12.40 Ob bistrem potoku 20.00 V nedeljo zvečer 13.33 /majhnimi pripovedujejo 16.00 Popevke tako Jack VVolfe Ime mi je Marija 22.20 Skupni program zabavnimi ansamb 14.20 Zabav al vas bo in drugače 14.00 Samoupravljanje 20.00 Glasbeni intermezzo 13.30 Priporočajo vam Drugi program 14.10 S pesmijo in besedo JKT 14.00 Ponedeljkov 1 )ai ko Domjan 16.40 Moderni odmevi s temelji marksizma z deli Felixa 9.00 Petek na valu 202 po Jugoslaviji 23.05 Literarni nokturno križemkraž 14.33 Znana imena, 17.40 Svet ovna report aža 14.20 Otroci med seboj Mendelssohna V lučeh semaforjev in med nami 13.00 Glasovi v ritmu 15.30 Glasbeni intermezzo 23.15 14.20 Godala v ritmu /nane melodije 17.50 V ritmu angleškega 20.15 Z jugoslovanskih Mozaik glasov in 13.33 Iz filmov m 15.45 Vrtiljak 14.33 Pop integral 15.40 Tipke in godala valčka 14.33 koncertnih odrov inst rumeni ov 16.45 Drugi program 15.40 Obisk pri orkest ni 16.00 Pet minut humorja 18.00 Progresivna glasba glasbenih revij 22.00 V nočnih urah S knjižnega trga Kadi jih poslušate 17.20 8.03 Zvoki za nedeljsko in zboru 16.05 Plesni orkester HTV 18.40 Jugoslovanski pevci 15.40 14.00 Radijska šola 23.30 I/, jugoslovanske Gremo v kino (>kno v svet , 18.05 jutro Kai VVarner Ljubljana igra zabavne glasbe 16.00 za nižjo stopnjo operne literature Pogovor V sv et 11 operet e s poslušalci 9.35 Pet pedi 16.00 Kulturni mozaik za ples 16.10 14.25 Glasbena medigra 23.55 I/, slovenske poezije 18.15 Sobotni glasbeni 10.05 S Plesnim orkestrom 16.05 Panorama 16.40 Zvočni portret Tretji program 16.40 Top albumov omnibus RTV Ljubljana in slovenskih popevk 17.40 S pevko 19.05 Predklaaična 17.40 Z Zabavnim 19.40 Minute z ansamb. vokalnimi solist i 16.40 Ti in jaz in glasba Marjet ko Falk zborovska tradicija orkestrom poročili so se Mojmira Šepeta 10.35 Naši kraji in ljudje 17.40 Besede in dejanja 18.00 I 'arada orkestrov 19.30 Znanost in družba RTV Ljubljana 19.50 Lahko nor, otroci 10.50 Cocktail melodij 17.50 Sprehodi 18.40 Popevke, slovenskih 19.45 Za ljubitelje 18.00 s pevci jazza V KRANJU 20.00 Radijski radar 11.33 Melodije po pošti inst rumentov avtorjev st are glasbe 18.40 Non-stop ples Vindišar Alojzij in Markelj Helena, Stržiruir 21.15 Za prijet no 13.17 Film, opereta, 18.00 Glasbeni cocktail 20.35 Ognjemet Rajko in Kopač Jera, Bozovičar Stanislav in razvedrilo musical 18.40 Jazz Tretji program 21.00 Sodobni literarni Tretji program Gašperćič Zivka, Sodnik ar Niko in Sušnik Da­ 21.30 Oddaja za na.še 14.00 Pet minut humorja na II. programu 19.05 Mejniki v zgodovini port let 19.05 Vprašanja telesne nijela, Kuhar Janez in Bobnar Anica, Pelko izseljence 14.05 Glasb« iz starega 19.15 OVVagncrju 21.20 Baldassaie kulture Mihael in Heric Ivanka. Bobnar Andrej in He- 23.05 S pesmijo in plesom gramofona Tretji program ob 100-letnici Galuppi-VVolf 19.10 Večerni concart ino mic Milena, Krgovič Periša in Bulatuvič v novi teden 15.00 Nedelja na valu 202 19.05 Sprehodi po tuji Bavreutha Ferrari: Podeželski 19.50 Pot izobraževanja Janica, Tršan Janko in Guštin Darinka, Jenko zborovski literaturi 20.35 Praška pomlad 1975 filozof — odlomki 20.05 Sodobni zborovski Rajko in Iljaš Silva, Grmič Mirko in Mravinec Drugi program Tretji program 19.30 Aaron Copland: 22.15 V valčkovem ritmu iz opere zvok Ana (podatki od 29. 12. 1975) 9.00 Sobota na valu 202 19.05 Glasovi časa Bi I ly The Kid - 23.00 Trije orkesterski 22.15 Razgledi po 20.35 Mednarodna VTRŽICU balet na silit a sodobni glasbi radijska univerza 13.00 Vedri ritmi 19.15 Igramo, kar ste koncert 1 Karamel Štefan in Znidaršič Marina, Nunar 19.50 Literarni večer 20.45 23. mednarodno 13.33 Vodomet melodij izbral), vmes 23.55 I/, slovenske poezije 23.05 Sprehodi po Rudolf in Kotar Staša (podatki od 30. 12. 1975) 14.00 Odrasli tako, 20.35 Knjižni klub 20.35 Maurice Ravel: komorn oglas beni glasbeno kako pa mi 23.00 Iz slovenske Coupcrinova gomila literaturi t ckmovanje 14.20 Glasbeni drobiž ansambelske 21.00 Ekonomska polil ika 14 sreda 23.55 I/, slovenske poezije v Munchnu 1974 umrli so od tu in tam literature 21.15 Večer pri slovenskih 22.00 Iz baročne vokalno V KRANJU 14.33 Od ena do pet 23.55 Iz slovenske poezije skladateljih 4.30 i tobra jutro instrumentalne 15.40 Portret orkestra 23.00 Sezimo V našo 8.10 Glasbena matineja 15 četrtek literature Pišljar Franc, roj. 1893, Kokalj Marija, roj. Duke Pcarson diskoteko 9.05 Za mlade 23.25 Igor Stravinski: 1884, Snedic Franc, roj. 1905, Sušnik Marija, 4.30 Dobro jutro 16.00 Našpodlistek 23.55 Iz slovenske poezije radovedneže Apolon, vodnik mu/ roj. 1906, Balanč Frančiška, roj. 1901, Poljak 12 ponedeljek 8.10 Glasben matineja 16.15 Zvočni kaleidoskop Za pojmo pesem — baletna suit I Marija, roj. 1884, Breznikar Andrej, roj. 1903, 9.25 9.05 Radijska šola 16.40 S popevkami 4.30 I )obro jutro Samoupravljanje za godala Gantar Ivana, roj. 1904, Tavčar Antonija, roj. 9.40 za višjo stopnjo po Jugoslaviji 8.10 Glasbena matineja 13 torek s temelji marksizma 23.55 I/, slovenske poezije 1897, Valjavec Frančišek, roj. 1908, Rupnik 9.05 Pisan svet pravljic Slovenska zborovska 17.40 Svet in mi 10.15 Kdaj, kam, kako 9.35 Pavel, roj. 1907, Korbar Marijana, roj. 1H95, in zgodb 4.30 Dobro jutro glasba pretekle in 17.50 Deset minut in po čem Dulc Ivan, roj. 1921, Traven Marija, roj. 1902. 9.20 Pet minut za novo 8.10 Glasbena matineja polpretekle dobe petek z ansamblom 11.03 Urednikov dnevnik 16 Rakovec Vincencij, roj, 1923, Marn Angela, roj. Silva Stingla pesmico in pozdravi 9.05 Radijska šola za 10.15 Kdaj, kam, kako 1923, Hudobivnik Ana, roj. 1916, Fajdiga Jožef, srednjo stopnjo 12.10 Opoldanski koncert in po čem 4.30 Dobro jutro 18.00 Vročih sto kilovatov za mlade risarje lahke glasbe roj. 1901, Sterle Antonija, roj. 1889, Čebuli - 9.40 Slovenske ljudske 9.30 Iz glasbenih šol 11.03 Uganite, pa vam 8.10 Glasbena matineja 18.40 Zabavni zvoki 12.30 Kmet ijski nasveti deček roj. 1975, Stare Antonija, roj. 1889, Silar v priredbah 10.15 Kdaj, kam, kako zaigramo po želji 9.05 Radijska šola za vse 12.40 Od vasi do vasi Marija, roj. 1896, Kramar Ana, roj. 1902, Seljak Kdaj, kam, kako in po čem 12.10 IVedst avljamo vam za nižjo stošnjo 10.15 13.30 Priporočajo vam Marija, roj. 1897 Rode Stanislav, roj. 1914, Lu­ in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.30 Kmetijski nasvet i 9.30 Jugoslovanska Tretji program 14.10 Ob izvirih ljudske nar Jože, roj. 1912, Umek Jože, roj. 1905, 12.10 Popevke brez besed 12.40 S pihalnimi godbami narodna glasba 11.03 Za, vsakogar nekaj glasbene umetnosti Vreček Angela, roj. 1912, Forenbacher Jožefa, 19.05 Iz slovenske 12.10 Veliki revijski 12.30 Kmetijski nasveti 13.30 Priporočajo vam 10.05 Po poteh odločanja §1 Naši poslušalci roj. 1884, Kovač Frančiška, roj. 1887 zborovske tradicije 12.40 Po domačo 14.30 Kaj radi poslušajo 10.15 Kdaj, kam, kako orkestri čestitajo in 14.10 19.25 Iz komorno glasbene 13.30 Priporočajo vam Mehurčki in po čem v* TRŽIČU 12.30 Kmet i jski nasveti pozdravljajo 14.40 literature 14.10 Skladbe za mladino Po Talijinih poteh 12.40 Pihalne godbe Glasbeni intermezzo 15.30 Glasbeni intermezzo 11.03 Cvek Helena, roj. 1894 14.40 Na poti s kitaro 15.30 Revija orkestrov 20.00 Iz oper in glasbenih na koncertnem odru Loto vrtiljak 15.45 Vrtiljak 12.10 15.45 Vrtiljak 15.45 in solistov dram 13.30 Priporočajo vam Naš podlistek 16.45 Jezikovni pogovori 16.45 Narava in človek 16.45 Kmetijski nasvet i 21.40 Dvignjena zavesa 14.10 Pojo amaterski Iz repertoarja 17.20 Iz domačega 12.30 gledališče 17.20 Obiski naših 17.20 Šopek novih 22.00 Sobotni nočni zbori Komornega zbora opernega arhiva 12.40 domačih melodij PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ koncert 14.30 Naši poslušalci 2solistov 18.05 Naš gost' RTV Ljuljana Priporočajo vam 23.55 Iz slovenske poezije čestitajo in 18.05 V torek na svidenje Po poteh odločanja 18.20 Iz kasetne 13.30 PETEK, 9. januarja, ob 19.30 za red PETEK 18.05 Mladina poje pozdravljajo 18.35 Lahke note Instrumenti v ritmu produkcije 14.10 - S. Mrožek: EMIGRANTA; gostuje SNG 19.40 Deset minut 18.35 RTV Ljubljana 14.30 Naši poslušalci Drama iz Ljubljane; 15.30 Glasbeni interme/./.o Minute z ansamb. čest it ajo in z ansamblom 19.40 18.35 Vedre melodije ob 19.30 v Ravnah - F. Hadžič: HITLER V 11 nedelja 15.45 Vrtiljak Mojmira Šepeta pozdravljajo 16.45 Interna 46!) Jožeta Kampiča Lahko noč, otroci 19.40 Minute z ansamb. PARTIZANIH. 19.50 Napotki za turiste 6.00 Dobro jutro 17.20 Koncert po željah 19.50 Lahko noč, otroci Koncert iz našega Bojana Adamiča 15.30 SOBOTA, 10. januarja, oh 19.30 za red SO­ 20.00 Glasbeni intermezzo 8.07 Radijska igra poslušalcev 20.00 Slovenska zemlja studia 19.50 Lahko noč, otroci 15.35 BOTA - S. Mrožek: EMIGRANTA; gostuje Četrtkov večer Vrtiljak SNG Drama iz Ljubljane; za otroke — 18.05 Naši znanstveniki v pesmi in besedi 20.00 15.45 S festivalov jazza domačih pesmi J. Krtiss: Lisjak pred mikrofonom 20.30 Radijska igra - 22.20 16.45 Glasbena medigra ob 19.30 v Ravnah - F. Hadžič: HITLER V 23.05 Literarni nokturno in napevov 'Zvitorepec 18.20 Zvočni signali J. Otčenašek: 16.50 Človek in zdravje PARTIZANIH.

21.30 Zabavno glasbena olimpijskimi igrami UHF — oddajnika ljudje, Risanka, — TV nadaljevanka jevali izbrani SS moški, da bi rodile izbrane, čiste ger­ televizija oddaja — 2. oddaja Krvavec in Pohorje Glasbeni pouk, 21.00 24 ur manske otroke, ki jih bodo potem poklonili svojemu Risanka, Filmane 21.20 Krog fiihrerju. Tako so v praksi uresničevali Hitlerjevo idejo 16.30 Poročila 17.15 TV dnevnik knjige (Bg) 22.10 Poezija o ustvarjanju »višje« rase — germanskega »nadčlo­ Oddajnik Sljeme 16.40 Košarka Beko : 17.45 Lutke 16.55 Hokej Olimpija: veka«. Oddajo je pripravila francoska TV agencija. sobota 12.55 VVengen: smuk za Bosna — prenos 18.00 TV vrtec Jesenice — prenos Oddajnik Sljeme moške (Bg) 18.15 Knjige in misli 10.00 T V v šoli (Bg) 19.15 Risanka do 19.30 isto kot na UHF Kvgen Jurič je napisal tekste za tri zabavne oddaje, 16.15 Kapelski kresovi 18.25 Hišica v preriji — 18.45 Mladi za mlade 12.55 VVengen: smuk 19.30 TV dnevnik 19.30 TV dnevnik v katerih se prepleta humor s hudomušno satiro na — ponovitev serijski film, B 19.30 TV dnevnik za moške — prenos, 20.00 Film tedna: Jurjev račun človeških slabosti. Prva se imenuje KRANJC, od 17.30 do 19.30 isto kot 19.15 Risanka, B 20.00 Športna oddaja 20.00 Argumenti 65 B (EVR) mesec (Listopad) TVOJA ZEMLJA NI ZDRAVA in pripoveduje o na­ 10 na UHF 19.30 TV dnevnik 20.45 Bakonja fra Brne 20.30 Feljton 16.00 Športna reportaža 21.40 TV dnevnik šem malomarnem odnosu do narave. Njegovi junaki so 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski 21.00 24 ur — celovečerni film 16.25 Po belih in črnih 21.55 Ženeva: evropsko ljudje, ki so zgubili stik z naravo. Narava jih zanima 20.00 Willy gre v vojno gospodarski 21.20 Ivan Vasiljevič 22.20 TV dnevnik tipkah drsalno prvenstvo samo kot kraj za nedeljski počitek, na katerega gredo — celovečerni film omentar menja poklic - 22.40 Kvropsko drsalno 17.00 Lebensborn — — prenos nastopa z vso navlako civilizacije in ki vse bolj postaja smetišče. 21.25 Glasbena oddaja 20.00 V. Kovačevič: celovečerni film prvenstvo v Ženevi l.del, B parov, B (EVR) Tematika, ki je vedno bolj aktualna in boleča, daje 21.55 TV dnevnik Kapelski kresovi 18.05 Obzornik včasih tekstom dramatično težo, vzbuja človekovo vest 22.15 Dokumentarna — naaljevanka 18.25 David Copperfield Oddajnik Sljeme UHF - oddajnika petek in osvešča. oddaja TV Zagreb, B 16 — serijski film, B do 19.30 isto kot na UHF Krvavec in Pohorje 21.15 S poti po Latinski 10.00 TV v šoli: Kocka, 19.15 Risanka, B MOZ OB VSAKEM ČASU - ameriški barvni Ameriki: Perujski 19.30 TV dnevnik 17.15 TV dnevnik kocka, Dežele in 19.30 film, 1966; režiser Fred Zinnemann, v gl. vlogah: TV dnevnik sever se prebuja, B 20.00 T. Rozevvicz: 17.45 Mali svet ljudje, Glasbeni 19.50 nedelja Paul Scofield, Robert Shaw, Wendy Hiller, Leo Tedenski zunanje­ 11 21.50 Športni pregled (Bg) kartoteka — 18.15 Družbena tema pouk, Filmane politični komentar McKern, Orson Wellcs, Susanah York; 22.10 TV dnevnik drama TV Skopje 18.45 Prijatelj glasbe knjige (Bg) 20.00 Mi in okolje — «6.30 Poročilo Film je posnet po znani literarni predlogi Roberta 21.40 Na prvem mestu: 19.30 TV dnevnik 15.40 Kvropsko drsalno 8.35 Za nedeljsko dobro Bolata, prikazuje pa spopad Henrika VIII. in poglavarja oddaja iz serije UHF - oddajnika Miljenko Prohaska 20.00 Kino-oko prvenstvo — jutro: Ijo.ški glas angleške katoliške cerkve Thomasa Moora. Slednji je Zelena luč, B Krvavec in Pohorje 22.25 Dokumentarni film Poročila posnetek nastopa 20.35 9.00 L. N. Tolstoj: v svojem prepričanju trden, dosleden, noče popustiti Mož ob vsakem 15.00 Nedeljsko popoldne 22.35 TV dnevnik moških, B Ana Karenina Henrikovim zahtevam po neupravičeni ločitvi. Angleški času — film, B 18.30 Glasbena oddaja Oddajnik Sljeme 16.40 Pred zimskimi 22.30 TV dnevnik 9.55 625 kralj bi ga rad zlomil, toda vsi pritiski nanj ga le kalijo 19.30 TV dnevnik torek isto kot na UHF olimpijskimi 22.45 10.30 Otroška matineja: 13 v nepopustljivega, trdega moža, zgled trdnosti karak­ Jazz orkester 20.00 Zabavna oddaja igrami — ponovitev Storžkovo popoldne, 10.00 TV v šoli: Kocka, terja za vse čase. Pred nami je torej biografski film, ki RTV Beograd 21.00 24 ur 2. oddaje Ce bi se odprlo kocka, s svojimi moralnimi in humanimi hotenji prerašča svoj četrtek 17.10 Križem, kražem UHF - oddajnika 11.20 Ljudje in zemlja 21.20 Celovečerni film: Dežele in ljudje, žanr v pretresljivo dramo o temeljnih moralnih vpraša­ 17.20 Pisani svet 12.20 Poročila Mumija Risanka, Glasbeni 10.00 TV v šoli: Kocka, njih človeka nasploh. Krvavec in Pohorje 17.55 Obzornik 12.25 Slalom za moške — pouk, Risanka, kocka, Dežele in 17.30 Poročila 18.10 Alpski kvintet, B posnetek in prenos Oddajnik Sljeme Filmane knjige (Bg) ljudje, Risanka, 17.35 TV koledar 18.45 Cesta in mi iz VVengna (EVR) 9.50 Poročila 17.20 Zapojte z nami: Glasbeni pouk, 17.45 Ulaizl. B. 18.50 Vzgoja brez nedelja 14.15 Pravljice iz 10.00 Otroški spored Carl Maria Risanka, Filmane 18.45 Teversenove avtoritete a lutkarjevega 10.30 Serijski film von Weber knjige (Bg) Oddaja PERUJSKI SEVER SE PREBUJA govori pravljice oddaja iz serije vozička: 0 lažnivi 11.00 Narodna glasba 17.35 Mihec iz 16.15 Kvropsko drsalno p volji, naporih in uspehih Peruancev, ki skušajo z ve­ 19.30 TV dnevnik Kako bomo laži, za možitev 11.30 Kmetijska oddaja Lonneberga prvenstvo — likimi koraki dohiteti zamujeno in preseči nerazvitost 20.00 Humoristična živeli jutri, B godni 12.30 Nedeljski pogovori — serijski film, B posnetek nastopa svoje dežele, še zlasti na severu, v pragozdu na vzhodni oddaja 19.15 Risanka 14.00 Gledalci in TV 18.00 Obzornik parov, B ter v puščavi na zahodni strani Andov. To je prva 20.30 24 ur 14.30 Morda vas zanima: 19.30 TV dnevnik 14.30 Pred zimskimi 18.15 Ne prezrite: 17.15 Čarobna žoga, B v vrsti oddaj, ki jih je posnela naša ekipa, ko se je pred 20.35 Športna sobota Bojan Križaj 19.55 Tedenski 16.00 Veseli tobogan: olimpijskimi igrami Študentska kultura 17.30 Solzice - oddaja nedavnim mudila v Latinski Ameriki, kjer je poleg 20.5S Novo stanovanje — notranjepolitični \ Polje 15.00 Nedeljsko popoldne 18.45 Narodna glasba iz cikla Tako so Peruja obiskala še Bolivijo, Venezuelo in Mehiko. oddaja komentar 18.30 Janošik — serijski (NS) živeli, B TV Ljubljana 16.00 Pred zimskimi 20.05 Teversenove film 19.15 Risanka, B 17.46 I. Zorman: pravljice 19.30 TV dnevnik 19.30 TV dnevnik Storžkovo — humoristična ponedeljek 20.05 Kapelski kresovi 20.00 Diagonale popoldne, B tržni pregled oddaja T V Sarajevo Oscar VVilde: IDEALNI SOPROG, angleška barvna 21.20 Feljton: Stara 21.00 G. Flaubert: Vzgoja 18.00 Obzornik 20.40 Cia - 2. del drama — Pesnik, kritik, pripovednik in dramatik Oscar ognjišča srca — nadaljevan­ 18.20 Bitja, ki živijo na JESENICE 21.20 TV dnevnik VVilde (1856-1900) sodi med preroditelje angleške 21.50 Športni pregled ka, B človeku — film, B Solata 10 do 22 din, špinača 12 din, cvetača 12 21.40 Šerif v New Yorku komedije. Štejejo ga za voditelja angleških estetov ob 22.10 TV dnevnik 21.50 TV dnevnik 19.15 Risanka din, korenček 6 do 9,50 din, česen 20,50 din, če­ — serijski film, B ' koncu prejšnjega stoletja. Bil je obdarjen z uglajenim, 19.30 TV dnevnik bula 9 do 21,60 din, fižol 14,75 in 20,40 din, pesa blestečim in paradoksalnim duhom, ki je smešil in UHF - oddajnika 20.00 O. Davičo: Pesem 5 din, slive 23 din, jabolka 6 din, grozdje 15 din, UHF - oddajnika napadal ustaljene moralne in umetniške vrednote. Tako Krvavec in Pohorje — nadaljevanka pomaranče 7,60 din, limone 12,70 din, ajdova ponedeljek Krvavec in Pohorje je zelo uspešno, vendar ne brez škandalov uprizarjal 12 17.15 TV dnevnik 21.00 Četrtkovi razgledi: moka 18,86 din, koruzna moka 4,63 din, kaša 17.15 TV dnevnik duhovite, sočne in ostre, živahno izpeljane komedije, 10.00 TV v šoli: Kocka, 17.45 Serijski film: Preobrzha neke 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smeta­ 17.35 TV koledar kot so Pahljača Lady Windermere, Nepomembna kocka, Dežele in Potovanje doline na 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3,60 17.45 Otroška oddaja ženska ali Važno je imenovati se Ernest. Med Wildo- ljudje. Risanka, 18.15 Izobraževalna 21.30 Po belih in črnih din, kislo zelje 6 din, kisla repa 6 din, orehi 90 18.15 Naša obramba vimi komedijami zavzema svoje mesto tudi še danes Glasbeni pouk, oddaja tipkah din, krompir 1,64 do 2 din Kraljevič in 18.45 Glasbeni studio veliko igrani Idealni soprog, ki izraža vso eleganco in 18.45 Narodna glasba 22.00 TV dnevnik berač (Bg) 19.05 Kulturni pregled prefinjenost VVildovega stila. Televizijsko priredbo 19.30 TV dnevnik 22.15 Ženeva: evropsko KRANJ Iz lutkarjevega 19.30 TV dnevnik komedije je pripravila angleška televizija, med igralci 17.15 20.00 Vodičeva smrt - drsalno prvenstvo vozička: O 20.00 Film danes pa srečamo tudi popularno Susan Hampshire (Fleur Solata 16 din, špinača 21 din, cvetača 20 din, TV drama — prenos nastopa iznajdljivem kovaču iz Sage o Forsytih) in odličnega Keitha Michella, ki je korenček 10 din, česen 30 din, čebula 7 do 20 21.30 24 ur moških, B (EVR) 21.00 Tedenski pregled in njegovih drsalkah prepričljivo upodobil lik Henrika VIII. din, fižol 15 din, pesa 6 din, slive 18 din, jabolka 21.50 Zabavno glasbena 21.15 Glasbena oddaja 4 do 6 din, hruške 13 din, grozdje 16 din, žganje Mala Čudesa velike 17.40 oddaja UHF - oddajnika 50 din, pomaranče 11 din, limone 17 din, ajdova prirode 22.20 Obzorje Krvavec in Pohorje Oddajnik Sljeme moka 16 din, koruzna moka 6 din, kaša 16 din, 17.55 Obzornik do 19.30 isto kot na UHF sreda 17.15 TV dnevnik surovo maslo 48 din, smetana 22 din, skuta 18 18.10 Marksizem v teoriji 19.30 TV dnevnik Oddajnik Sljeme 17.35 TV koledar JURJEV MESEC (Listopad) - gruzinski film, din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12 din. kisla in praksi: 20.00 Sedem pasti 1967; režiser Otar Jioseliani, v gl. vlogah: Rabaz do 19.30 isto kot na UHF 17.45 Jole, Jole — oddaja repa 10 din, klobase 20 din, orehi 80 din, jajčka 21.05 Šerif v Nevv Yorku Georgobiani, M. Kartzivadze, G. Kharabadze; 2 do 2,50 din, krompir S din, radič 40 din, med Marksistična misel 19.30 TV dnevnik T V Tit ograd — serijski film Jurjev mesec (Listopad) je zgodba dveh nadebudnih 50 din v družboslovju 20.00 Feljton 18.15 Veliki lev - film mladeničev, ki se zaposlita v ugledni kmetijski zadrugi 18.35 Odločamo 20.35 Kmetje, oblast, 19.30 TV dnevnik 22.15 TV dnevnik TRZlC kot strokovnjaka za kvalitetna vina. Niko je idealist, pa 18.45 Mladi za mlade (Sa) bombe — serijski 20.00 Pustolovščine 22.35 Album 76 - dok. še priden je, zato kmalu pride v spor z ustaljenimi nava­ Solata 12 din, korenček 8,50 din, česen 20 din, 19.15 Risanka, B film velikega severa oddaja čebula 12 din, fižol 17 din, pesa 8 do 10 din, 19.30 TV dnevnik dami nadrejenih in podrejenih. Posebno hudo je, ko 22.00 TV dnevnik prepreči skladiščenje nekvalitetnega vina, s čimer pa bi paradižnik 25 din, slive 20 din, jabolka 9 din. 20.00 O VVilde: Iealni 22.20 Sarajevski glasbeni r sicer vodstvo izpolnilo letni plan proizvodnje. Konča se hruške l.> din, grozdje 15 do 16 (lin. banane 10 soprog — TV veren ta teden na TV din,'pomaranče 9,50 din, limone 12.50 din, ajdo drama, B seveda tako, da ga zaradi vestnosti pohvalijo, toda Niko ve, da vztrajanje na načelih idealizma ne vodi nikamor va moka 16 din, kaša 20 din, surovo maslo 14 21.25 Kulturne diagonale in gledalci filma kar slutimo, da drugič ne bo šel proti din, smetana 6 din, sladko zelje (i do 8 din, kislo 21.55 Mozaik kratkega 14 sreda sobota zelje K) din, kisla repa 10 din, orehi 85 do 90 din, vetru. Film je 1968. leta prejel nagrado George Sadoul, filma 10.00 TVvšoli: Kocka, LEBENSBORN SO se imenovali posebni domovi jajčka 2 do 2,20 din, krompir 5 din doma pa je bil vse do letos v »bunkerju«. TV dnevnik kocka, Dežele in v fašistični Nemčiji, kjer so izbrane nemške žene oplo- Pisatelj Ivan Jan ob knjigi Cankarjev bataljon in dražgoška bitka Spoznati Dražgoše, jih veličino in bistvo »Bolj ko se čas oddaljuje in več kot znamo, bolj občudujemo pomen in veličino dražgoške bitke. Nekaj velikega, enkratnega in poučnega je bilo to. Cankarjevci so se bili v času, ko je svet trepetal za usodo Rdeče armade in Sovjetske zveze in še verjel v neranljivost nemškega vojaškega stroja, na. tleh, v zraku in na vodi,« pravi pisatelj Ivan Jan-Srečko, katerega dolgoletni cilj je ustvariti celovito podobo in pojasniti vsestranski pomenPisec knjige Cankarjev bataljon in dražgoška bitka Ivan Jan-Srečko (na levi) je bil med tistimi člani Društva slovenskih pisateljev, ki so konec novem­ dražgoške bitke ter vstaje v Poljanski dolini sploh. bra prejeli iz rok podpredsednika izvršnega sveta dr. Avguština Laha visoka odlikovanja predsednika Tita. Ivan Jan je prejel red dela z zlatim vencem. Gorenjskega partizana in pisatelja zbrane spomine sem dopolnjeval »Jasnejša je postajala vloga vana Jana-Srečka, rojenega 25. s pomočjo preživelih borcev Luksemburžanov v nemških eno- • mi se je moral pogovarjati, brskati »Za ohranitev dražgoškega a 1921 na Bledu, kovača po dražgoške bitke, domačinov in lah«, meni. »Pasivni so bili do po naših in tujih dosegljivih arhivih, izročila zanamcem smo že veliko icu, sedaj stanujočega v Bistrici ljudi iz okolice Škofje Loke. Pr­ nemških ukazov tako pri bojih v spraševati, tehtati, ocenjevati in storili,« sodi pisec knjige Cankarjev Tržiču je že zdavnaj zanimala vič, kolikor je bilo mogoče, sem Poljanski dolini kot v Dražgo­ snovati realno oceno dražgoške bit­ bataljon in dražgoška bitka. »Ima­ ina dražgoške bitke in vstaje na posegel po nemških dokumentih. šah. Izrazitejši je bil pomen na ke. Srečko ve, zakaj so cankarjevci mo pisano gradivo, postavili bo­ orenjskem. Spoznal je, kako malo Nastalo je jedro prve knjige decembrsko vstajo v Poljanski tako ravnali in uspeli. Le pet mese­ mo spomenik. Boji v Poljanski takrat, po letu 1950, ko je bil Sreč- Dražgoška bitka, ki je izšla leta dolihi, oblikovanje gorenjskega cev so delovali organizirano. Z iz­ dolini in dražgoška bitka so o še aktivni oficir Jugoslovanske 1961 v počastitev 20. obletnice partizanskega štaba in njuna rednim vodstvom, srčnimi in preda­ veliko prispevali k obstoju slo­ ljudske armade, Jugoslavija vedela o bitke in vstaje. 160 strani je ob­ povezava z Dražgošami. Prav nimi borci, s pomočjo ljudi so se bili, venskega naroda in preprečevali narodnoosvobodilnem boju in vstaji segala in izšla pri zavodu Borec. tako ni več dvomiti, kako so brez omahovanja. Vedeli so, kaj nemške raznarodovalne načrte. v Sloveniji, še posebno pa na Go­ K tej stvaritvi so me v veliki Nemci zvedeli za cankarjevce v hočejo. Niso se ustrašili strahovite To izpričuje veličino našega renjskem. Srečko je poznal te dogod­ meri nagovorili tovariši iz okraj­ Dražgošah, zakaj so le-ti v vasi nemške sile, ki je -v tem času vladala upora. O Dražgošah še ne vemo ke, jih kot udeleženec NOB cenil in nega odbora Zveze borcev ostali in sprejeli frontalni boj, Evropi, segla izven nje, uresničevala vsega, vendar pa že toliko, da spremljal in že kot partizan občudo­ Kranj,« pojasnjuje Ivan Jan. enkraten in neponovljiv. Leta zločinske cilje na zemlji, v zraku in lahko o dogodku govorimo in val. Nekaj veličastnega in nepojem- Javno snovanje celovite podobe 1971 je izšla II. izdaja Dražgoške morju, grozila Sovjetski zvezi, še ne pišemo objektivno in ponosno. ljivega je bilo to. Še posebno zato, dražgoške bitke, vstaje v Poljanski bitke, posvečena 30. obletnici okusila poraza ter pomislila na beg. Iščem nove dokumente in izjave, ker so Nemci potrebovali velike sile, dolini in borbene poti Cankarjevega vstaje in bitke. Obogatena je s V Dražgošah se je to zgodilo. Oku­ brskam, koliko Nemcev je na­ da so krotili gorenjski upor. bataljona, ki je bil ustanovljen temi dognanji. Obsega 330 strani pator je bežal. Prvič je bil tepen od tančno padlo, kakšna je bila vlo­ »Med službovanjem v Jugoslo­ 5. avgusta leta 1941, s tem še ni bilo in je izšla pri Partizanski knjigi. slabo opremljenih, maloštevilnih, ga terenske mreže. To me sili, da vanski ljudski armadi sem izpo­ končano. Vztrajno je zbiral gradivo. Tudi ta je kmalu pošla, kar kaže, neveščih in podcenjevanih ljudi, ki bo treba knjigo čez leto ali dve polnil in obogatil pogled ter po­ Posebno dragoceni so mu bili nemški da ljudje spoznavajo Dražgoško pa so nosili v sebi nekaj več — neiz­ dopolniti in jo še obogatiti. Vse znavanje narodnoosvobodilnega viri, čeprav še vedno nepopolni. bitko in jo cenijo. Januarja lani merno željo po svobodi in ponižano je pripravljeno tudi za snemanje boja. Leta 1956 je izšla moja prva Močneje .kot prej je Dražgoše pove­ je ugledal beli dan tretji ponatis, srce! Ko so v Poljanski dolini pokale televizijske nadaljevanke v bar­ knjiga Med gorenjskimi partiza­ zoval z vstajo in boji v Poljanski imenovan Cankarjev bataljon partizanske puške in je bilo slutiti vah o dražgoški bitki. Ljubljan­ ni. Veliko vprašanj je ostalo v tej dolini, zlasti 27. decembra leta 1941. in dražgoška bitka. Slednja Dražgoše, je maršal Tito v vasi ska televizija jo bo snemala v knjigi odprtih. Še posebej draž­ Uvod k legendarnim Dražgošam so ostaja kljub temu jedro knjige. Rudo poslal v boj I. proletarsko bri­ pristnem okolju, v Dražgošah. goška bitka in vstaja ter njun bili ti boji gorenjskih prvoborcev. Zaradi zanimanja za knjigo je že gado. Najmanj sedem epizod po 50 mi­ natisnjena tudi četrta izdaja!« uspeh. To je bilo spričo nemške Kako boleč trn v peti dotlej nepre­ Ta dejstva nam morajo veliko po­ nut je predvidenih. To bo nov moči težko razumljivo. Dolgolet­ magljivih Nemcev so bili, pove meniti in postaviti dražgoško bitko prispevek k izročilu gorenjskega no urejevanje radijske oddaje Še podatek, da je vrhovni Himmler Ivan Jan nato pripoveduje o partizanstva in njegovih Draž- nastajanju tako obsežne in zgodo­ ter dogodke pred tem v še mogoč­ pomnite, tovariši je moja znanja oblikoval posebni štab za uničenje nejšo luč. goš ...« J. Košnjek in spoznanja še poglabljalo. Že gorenjskega partizanstva! vinsko vredne knjige. S koliko ljud-

oče, star nad sedemdeset let. Ko smo šli mimo, je Bolčarjev Obrnili so nas tako, da smo jim kazale hrbte. Mislile smo že, Ivan Jan fant opazil med nami svojo mater in zaklical iz vrste: da bodo postrelili tudi nas. Naslonile smo se druga na drugo. ,Mama!' Bile smo z otroki vred slabo oblečene, ker so nas odgnali brez Nagnali so nas v Šturmovo hišo. Večina je šla v izbo in - vsega. Otroci so jokali, ranjeni nosečnici nismo smeli poma­ skrivaj gledala skozi okno, kaj se bo zgodilo. Jaz sem ostala v gati. Otroci so bili še bolj premraženi in lačni kakor me. Dražgoška bitka veži in pomagala obvezovati ranjeno Koritnikovo Micko, Ponoči smo se stiskali v umazanem in mrzlem hlevu. Go­ mater male, že mrtve Rezike. Micka je bila ranjena že v kleti spodinji se je le posrečilo pomolsti krave. Tako smo potešile (Odlomek) in je močno krvavela. Bila je že v pozni nosečnosti. vsaj otroke. Nemci so zahtevali tudi mleko. V tej hiši nismo ostali niti četrt ure. Tisti, ki so gledali Ponoči so nas večkrat prišli z lučmi ogledovat, ter nas skozi okno, so videli strašen prizor: Nemec je s strojnico po­ tako strašili...« Krvavo nedeljsko popoldne kosil vse moške, ki so stali pred hišo na poti. Potem so nas na­ Rudi Fajfar iz Lajš pa o zadnjih dogodkih pripoveduje: gnali ven. Vsi moški so ležali v snegu, a nihče ni smel k »V nedeljo zjutraj je bila vsa družina zbrana v hiši ob na Jelenščah njim ... Dve uri smo stali v snegu, med nas pa so se pomešali Nemci, da partizani ne bi streljali nanje. Bilo nas je nad peči. Iz Dražgoš in s Slemena je bilo slišati močno strelja­ osemdeset. Cez noč so nas nagnali v Šturmov hlev, ki je bil nje... Kako je potekalo tisto nedeljsko popoldne na Jelenščah Okrog devetih dopoldne je hrupno vstopil policist, oboro­ potem, ko se je Bičkov vod že umaknil? brez poda in poln gnoja.« Njena sestra Micka, žena Janka Habjana, to dopolnjuje žen z brzostrelko. Cev je obrnil proti meni za pečjo in mi z Ko je Na pečeh boj najbolj divjal, so se Nemci tam gori roko pokazal, naj se sputim na pod. Brž sem se moral obleči že razkropili po hišah. Videli smo že, da se je bilo prejšnji takole: in oditi s policistom. S pripravljeno brzostrelko me je gnal večer precej ljudi zateklo na Jelenšče v upanju, da bodo našli »V soboto zvečer 10. I. sem spet šla nazaj k Grogovcu, proti cerkvi sv. Jederti. Približno na pol poti sva naletela na tam varno zavetje ali da bodo vsaj zadnji na vrsti, če bi Nem­ kjer so bili poleg drugih tudi mož Janko in otroka. Tam je skupino policistov, ki so na saneh imeli mrtvega policista. ci prodrli v Dražgoše. Toda zmotili so se. Nemci so hodili od bilo v mrtvem kotu varneje, naša in Ožbicova hiša pa sta bili Zahtevali so, da sem ga jaz odpeljal v Spodnje Lajše. hiše do hiše, ropali, popivali in se lotevali ljudi. Moški so bili med najbolj izpostavljenimi. Ko sem bil z mrtvim na saneh ob naši hiši, je prišel na skriti v hiši in kleti pri Grogovcu, nekaj pa tudi pri Šolarju in Pripravljali smo se, da bi drugi dan šli čez Goro, a kako, prag naš oče. Še on je moral z nami v Spodnjo vas, od tam Grogcu. Nanje so naleteli prodirajoči Nemci, ki jih tisto po­ ko sta bila otroka stara šele 8 in 5 let? naprej pa je padlega vozil nekdo drug v Selca. Med potjo poldne tod nihče več ni zadrževal. Zato je bila noč od sobote na nedeljo huda in napeta ... navzdol smo srečevali dolgo kolono Nemcev, med katere so Grogovčeva Ivanka z Jelenšč, njena hiša je stala v mrt­ Ko so nas pri Grogovcu v nedeljo popoldne odkrili Nem­ bili pomešani domačini; otroci, pa tudi starejši. Pobrali so jih vem kotu, je pripovedovala: ci, je eden izmed njih vrgel skozi okno ročno bombo — ,štila- iz obeh delov naše vasi. »... Ker so partizani obvladovali vse dohode v vas, smo rico'. Kako jo je mož Janko vrgel nazaj in kako se je zgodilo Nazaj grede sva se tudi midva z očetom morala vključiti bili brez skrbi. Poleg domačih je prišlo tedaj v hišo in v klet potem, je razvidno že iz pripovedi sestre Ivanke... Ko je v kolono. S Slemena sem pa so nas obstreljevali Nemci, ki so precej ljudi s Peči, ki so pribežali k nam. Našo hišo je ves čas smrtno ranjeni Janko obležal v snegu in mu nihče ni smel po­ nas verjetno zamenjavali s partizani. Stiskali smo se k zidu bojev oplazila samo ena granata in še ta je samo podrsnila po magati, sem se spomnila obljub komisarja Benedika iz Selc. ob poti, kajti krogle so padale in žvižgale čisto blizu nas. 8trehi. Popoldne ob treh smo sedeli v kuhinji. Nenadoma je Je to torej tisto, da ,se nobenemu ne bo nič zgodilo!' Le počasi so nas Nemci po edino shojeni poti prignali ob na vezna vrata nekdo močno potrkal. Biček nam je vse dni Medtem so pred Šturmovo hišo postrelili tiste fante, prvem mraku pod Jelenco-Bičkovo skalo in nato navzdol na naročal, naj ne hodimo iz hiš, da nas ne bodo videli Nemci. može in tudi otroke, saj je bil najmlajši vendar star šele 11 Jelenšče. Tu so nas (30—35 moških Lajšanov) zaprli v Gro­ Mislila sem, da trka sosed. Že sem hotela zaklicati proti vra­ let. govčevo klet in nas zastražili. V kleti je bilo tako nabito, da tom, zakaj ne ostanejo doma, v hiši, vendar pa sem odprla. Tu moram pripomniti, da je dosedanje navajanje ustre­ smo komaj dihali. Tudi potrebe smo morali opravljati kar v Pred menoj sta stala razkačena Nemca visokih postav v ljenih pred Šturmom v glavnem** napačno. Pripovedovalci in kleti. Tu so nam tisti sovaščani, ki so gazili med prvimi v belih haljah in z revolverji v rokah. Kriknila sem: zapisovalci navajajo različne številke, ker jih motijo razni koloni, povedali, da so ob poti videli in prepoznali nekaj ,0, Marija, Nemci!« in obstala vsa trda od strahu. poskusi pobegov. Moj mož Janko je izkrvavel od bomb, za ustreljenih Dražgošanov, ki so jih pobili popoldne. Zdaj je Partizanski kuhar je zbežal skozi zadnja vrata Grogovcem pa so na begu ubili Tomaža Lotriča-Lovriha in bilo še bolj napeto, ker je tudi nas začela obhajati slutnja, da pa sta se ritenski umaknila in zaprla vrata za.seboj. Skočila pa Jakoba Šolarja, očima mojega moža. Točna številka ubitih nas bo doletela podobna usoda ... pred Šturmom je 17, vseh domačinov, ubitih na Jelenščah pa sem in brata Cirila potisnila skozi majhna vrata, toda Nemci Ponoči so Nemci neprestano hodili nad nami po Grogov- so bili za hišo. Lovrihov oče in Ožbičev Jaka, očim moje sestre je bilo tistega dne s Koritnikovo Reziko skupaj. Ko smo potem morale dve uri stati in ležati zunaj v čevi hiši in vmes pijano vpili. Micke, sta tudi skočila iz hiše. Njuni trupli smo našli pozneje Nemška kolona, ki nas je prignala iz Lajš, je po mojem med žrtvamipodivjanih Nemcev. snegu ter so vmes streljali na obeh straneh, smo bili prepriča­ ni, da bo tudi nas konec. A ker je bil mož že mrtev, me je pre- štela okoli 500 mož. Bila je pehota, brez smuči. Drugi so se umaknili v klet, le tri sestre smo ostale v ku­ Filip Novak, gospodar že omenjene samotne kmetije on­ hinji, se objele in pokleknile. Vstopil je Nemec visoke postave. šinjalo: ,Pa naj še mene, samo da bodo tudi otroka"!'« stran globeli, o tej nedelji pravi: Sestra Francka mi je pošepnila: »Nemci, ki so bili pri nas, so na naše začudenje odšli z ,Mene bo prvo.' Nemca je gledala nepremično, in umak­ Vendar se je zgodilo drugače ... K pripovedovanju Grogovčeve Ivanke in Micke, poroče­ naše kmetije že v nedeljo pred večerom. Verjetno so šli na nil se je. Pozneje so na Cešnjici pravili, da je pripovedoval, pomoč ostalim v Dražgoše, ker so bili veliki zagriznenci. kako ga je neka ženska gledala, da je ni mogel ustreliti. A ne Habjan, Lovrihova mama — Ivana Lotrič — pripominja: »Ko so moške postavili v vrsto, so morali stati z e^no roko Pred odhodom je neki SS-ovec vpil, da sem prav gotovo prav ta je zunaj skozi okence v klet zagnal bombo med ljudi. tudi jaz bandit, da bodo prišli nazaj in me ubili. Tega nisem Moj svak Habjan je držal v naročju hčerko. Ko je opazil nad glavo. Med streljanjem pa se je eden le znašel in zbežal. To je napravil tako, da je sredi vrste padel, omahnil Čez plot upal povedati družini, da jih ne bi še bolj skrbelo; jaz pa sem bombo, je naglo postavil punčko na tla in zgrabil bombo, da nemško precej razumel... Iz prepira SS-ovcev sem tudi raz­ bi jo zalučal nazaj skozi okno. Toda bomba mu je v roki ter se potem zvalil na sneg. Začel se je valiti po pobočju pod potjo. Nemci so mislili, da je mrtev in da se vali po snegu nje­ bral, da so se prepirali, naj pri nas požgejo ali ne, potem so eksplodirala in mu prebila odvodnico na vratu. Bomba je vendarle — ne da bi to storili — odšli. V nedeljo popoldne, ko ubile tudi dveletno Reziko Šolar, ki jo je teta držala v naroč­ govo truplo. Bil je mlad fant, Evgen Luznar, ki pa je žal v partizanih kmalu padel. je bilo v Dražgošah vedno več ognjenih zubljev, smo zaslišali ju, nekaj ljudi pa je ranila. Takoj nato so Nemci nagnali vse odmev kričanja številnih ljudi. Prihajalo je z Jelenšč, kjer so iz hiše. Smrtno ranjeni Janko se je že opotekal in padel, toda Po tistem zločinu smo me ženske in otroci tako vpili in streljali domačine, kar smo kmalu zvedeli. Še danes imam v Nemci niso dopustili, da bi mu kdo pomagal. Mrtvo Reziko je jokali, da nas je bilo slišati na vrh gore. Med streljanjem vseh ušesih te krike in mi gre srh po telesu (kar sem tudi videl, ko teta nosila še dve uri, ker na otroku ni bilo videti ran. Ko smo vrst orožja, ki še ni ponehalo, ni nihče razločil usodnih stre­ sva govorila). In ko so Nemci požigali hiše — od Jelenšč šle iz naše hiše k sosedu, smo morale držati roke kvišku. Na lov, ki so pokosili naše može, očete, sinove in brate. postopoma proti Pečem in potem vse bliže — smo pred vsa­ poti k vodnjaku pa so že stali možje in fantje, ki so jih Nemci Z možem sem hotela na Jelovico, zdaj pa je ležal mrtev kim zažigom slišali pok ...« polovili. Prvi je stal naš pastir Vinko Benedičič s Podblice, za Grogovčevo hišo. Ubili so ga, ko sta z OŽbičevim Jankom Padlo je prvih enaindvajset Dražgošanov. Nemci so se star trinajst let, za njim moj sedemnajstletni brat Ciril. Med bežala ven. Nemci so medtem že jedli in pili ter se gostili s jim hoteli maščevati za udarce in poraze, ki so jim jih zadali njimi sta stala fantka, stara po enajst let: Polakov Tonček in hrano iz shramb naših hiš. partizani. Kako so se zmotili; zakaj niso odšli kar na Jelovi­ Markonov Tonček. Najstarejši med njimi je bil Peskarjev Odgnali so nas naprej ter okoli nas postavili mitraljeze. co! Toda zdaj je bilo prepozno. Obrtno podjetje w**mw PMH mmemm DOM-OPREMA rLTLn ŽELEZNIKI Ob praznovanju občinskega praznika Škofje Loke želi kolektiv obrtnega podjet­ ja Dom-oprema iz Železnikov vsem delov­ nim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, poslovnim prijateljem in LOKAINVEST še posebno vsem občanom čim več uspeha pri nadaljnjem delu! ŠKOFJA LOKA TT 9 • TT ID D S fl •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••i ŽELEZNIKI — SLOVENIJA

PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE

izdeluje: posebej priporoča avtomatske precizne in analitske tehtnice, ki jih proizvaja v kooperaciji s priznano zahodnonem- etiketa Žiri etiketa žiri Sko firmo Sauter, laboratorijske centrifuge in mešalce, precizne in analitske tehtnice. Podjetje opravlja servisna popravila navedenih izdelkov. Vsem poslovnim prijateljem, Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke

Samolepilne etikete in emblemi, etikete na traku, tekstilu in papirju, zastavice, startne številke, lepaki, tiskovine Mizarsko podjetje Žiri

Vsem občanom na območju občine Cenjenim strankam, Škofja Loka čestita za občinski praznik poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom izdeluje: in občanom čestitamo ter vse vrste stavbnega pohištva želimo prijetno praznovanje k premo za poslovne lokale po načrtih občinskega praznika in standardno občine Škofja Loka. solidna izdelava — garancija kovinarsko podjetje Železniki

vam nudi: vse vrste mehanizmov za registratorje, brzo- veze za mape, papirne sponke in risalne žebljičke, pa lične sponke za pisarne, lesno, tapetniško, obutveno in druge industrije ter termično obdelan trak; vsi izdelki podjetja »Niko« so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu.

OBRTNIK Škofja Loka, Blaževa ulica 3 nudi vse vrste storitev, gradbeno obrtnih storitev s strokovnimi nasveti v svojih obratih:

MIZARSTVO PARKETARSTVO IPOLAGANJE VSEH VRST PLASTIČNIH PODOV KERAMlCARSTVO STEKLARSTVO TRGOVINO NA DROBNO ZA GRADBENI MATERIAL

Kolektiv podjetja čestita občanom za občinski praznik Škofje Loke.

s svojimi obrati na Trati, v Bod ovij ah in Poljanah nad Škofjo Loko. Pri gradnji in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih prostorov ne pozabite na toplotno in zvočno izolacijo, ki vam jo omogočajo naši kvalitetni izolacijski TERMIKA materiali tervol in perlit ljubljana, kamniška 25 Vsem občanom na območju Škofje Loke ob njihovem prazniku iskreno čestitamo! Ste že slišali za podjetje Poliks iz 900.000 din in lani le 3,800,000 duri. Žirov? Prav gotovo! Toda s kakšno Naj naštejem nekaj naših lanskih dejavnostjo se podjetje ukvarja, večjih .podvigov'. S klimatskimi da, to je najbrž za marsikoga večja napravami smo opremili veliko uganka. Toda prav nič težko je ni trgovsko hišo Napredek iz Domžal, razvozlati. Besedica POLIKS pove ekspedit Ljubljanskega Dnevnika, vse. To je Podjetje Obutvene, Tobačno tovarno iz Ljubljane, več Lesne In Kovinske Stroke. računskih eentrov, šoli v Žireh in »Poliks se je razvil iz nekdanjega Logatcu ter več manjših podjetij in Obrtnega centra,« pripoveduje di­ stanovanjskih objekotv. Seveda se pri našem delu vedno zavedamo, poliks rektor podjetja Janko Poljanšek. »Z najmanj sedmimi vrstami de­ da smo še vedno dokaj majhni, mali v glavnem le dela, ki so se jih javnosti smo se ukvarjali takrat. menimo pa, da je na tem področju za vse dovolj dela. Prav zato smo drugi otepali. Poleg tega smo imeli Toda kljub temu smo v glavnem le tudi stare, slabe in dotrajane stro­ životarili. Kmalu smo ugotovili, da se še tesneje povezali z nekaterimi delovnimi organizacijami: pred­ je. Z nakupom novih in modernih tako ne gre več. Začeli smo se spe­ pa tudi za nas nastopajo boljši cializirati. Zdaj je naša osnovna vsem z IMP iz Idrije in Trimom iz Trebnjega. Kot zanimivost naj časi. Trdim lahko, da kar dobro usmeritev izdelovanje obutve ter gospodarimo. Lani smo imeli že ob klimatskih prezračevalnih in odse- povem tudi, da s klimatskimi na­ pravami opremljamo tudi telefon­ tromesečju za lO.OOO.OOO din pro­ sovalnih naprav. V podjetju je ske pretvornike, da se preveč ne meta. Precejšen pa je bil tudi osta­ trenutno 105 zaposlenih: od tega segrevajo. To pa je seveda dokaj nek dohodka. Precej večji kot okrog tri četrtine v čevljarskem zahtevno delo. V prihodnje bi se prejšnja leta.« obratu, ostalo pa so kovinarji. želeli še bolj vključiti tudi v delo Kolektiv Poliksa v zadnjem času Kljub temu pa še vedno polovico na gorenjskem področju. Na Go­ pesti predvsem prostorska stiska. dohodka prispevajo delavci v kovi­ renjskem namreč doslej še nismo »V zadnjem času smo nakupili narski stroki, drugo polovico pa opravljali večjih del.« več novih strojev,« pripoveduje di­ čevljarji.« rektor Poliksa, »vendar jih bomo Leto 1975 je bilo za kolektiv Na področju čevljarske indu­ morali še nekaj. Reševati pa bomo Uspešno leto Poliksa izjemno uspešno. Pod­ strije Poliks odlično sodeluje z začeli tudi našo stisko s prostori. jetje se iz leta v leto vse bolj domačo, žirovsko, tovarno Le tako se bomo lahko uspešno uveljavlja. Žirovske kovinarje, obutve Alpina. razvijali tudi v bodoče.« monterje klimatskih, odseso- »Letos smo .izdelali veliko serijo Kolektiv Poliksa iz Žirov želi za žirovski valnih in prezračevalnih na­ škornjev za Sovjetsko zvezo,« pra­ vsem poslovnim sodelavcem in prav, poznajo že domala po vsej vi Janko Poljanšek. »Prepričani prebivalcem Gorenjske veliko Sloveniji. smo, da smo za Alpino pomemben sreče v letu 1975, vsem prebi­ »Pred tremi leti je bilo naše .naj­ kooperant. In kot kaže se tega v valcem škofjeloške občine pa večje' delo na enem samem objek­ Alpini tudi dobro zavedajo. No­ izreka najtoplejše čestitke ob Poliks tu vredno 300.000 din,« pojasnjuje bena skrivnost pa ni, da smo precej prazniku občine Škofja Loka. Janko Poljanšek, »predlanskim dolgo, še pred nekaj leti, prevze- -Os

Žagar opravlja vsa dela pri žaga­ nju lesa. Šolanje, vključno s teore­ Novosti tudi v poklicnem usposabljanju tičnim poukom traja šestnajst me­ secev. Izobraževanje je organizi­ USPOSABLJANJE Pogoj za vpis v oddelek za pokli­ rano po zakonu o poklicnem izo­ V škofjeloški občini so tri poklicne šole: Čevljarski izobraže­ ZA POKLIC LESNEGA cno usposabljanje lesnega delavca braževanju. Absolvent dobi po valni center Ziri, Poklicna lesna šola Trata in Šolski center za ko­ DELAVCA IN ŽAGARJA uspešno zaključeni šoli kvalifika­ vinsko in avtomehanično stroko v Škofji Loki. Prvi dve vključujeta ali Žagarja je uspešno dokončanih 6 razredov osnovne šole. Sistem cijo za opravljanje poklica ozkega učence iz vse Slovenije, v Centru za kovinsko in mehanično stroko Poklicna lesna šola na Trati je profila. pa se šolajo učenci z Gorenjske. lani začela z izobraževanjem pokli­ izobraževanja je zelo primeren tudi za delavke, ki se lahko priučijo V tem šolskem letu je Poklicna cev tako imenovanih ozkih profi­ lesna šola Trata prisluhnila tudi lov. Prerez izobraževanja za les­ za lažje operacije v lesni stroki. In pa seveda učna ali štipendijska po­ resoluciji o razvoju šolstva in nega delavca in Žagarja so priprav­ usmerjenega izobraževanja. Pre­ ljali več let, lani marca pa so začeli godba. Kakšna je razlika med poklici vzela je izvedbo proizvodno "teh­ s poukom prvi slušatelji. Šolanje ničnega programa za oddelek peda­ pa traja 16 mesecev. tako imenovanega širokega profila in poklici ozkega profila? Izobra­ goške gimnazije pri Gimnaziji v V tekočem šolskem letu se je vpi­ ževanje za poklice širokega profila Škofji Loki. Ravnatelj šole Feliks salo 30 učencev. Vsi imajo učno po­ (mizarje, stavbne, pohištvene in Ježek pa je član republiške komi­ godbo za poklic lesni delavec ali strojne mizarje) je organizirano po sije za oblikovanje tega programa. Žagar. S poukom so začeli v začet­ zakonu o srednjem šolstvu in se ku decembra. Poleg oddelka, ki ima zanje zahteva uspešno dokončana pouk v šoli na Trati, pa so priza­ osnovna šola. Učenec, ki je uspešno devni delavci omenjene šole pripra­ zaključil šolanje — traja tri leta — vili tudi izobraževanje ob delu za je mizar, ki je sposoben narediti Čevljarski delavce Jelovice in Gradisa v Škof­ izdelek od začetka do konca. ji Loki, LIP Bled, za delavce v Lesni delavec pa je ozek, specia­ šolski GLIN Nazarje in Bora v Laškem. liziran poklic. Delavec, ki se je zanj Do konca leta se je v te dislocirane usposobil, opravlja manj zahtevno oddelke vpisalo že več kot 120 de­ delo v stroki oziroma samo dolo­ izobraževalni lavcev. Strokovno in pedagoško čene operacije pri izdelavi določe­ delo teh oddelkov bodo vodili de­ nega proizvoda, če se je specializi­ center Žiri lavci šole, poučevali pa bodo učite­ ral zanje. Npr: površinsko obde­ lji in strokovnjaki s področij, kjer lavo, lakiranje, izdelavo ivernih oddelki so. plošč. Nagrade za najboljše učence Storitve za občane Čevljarski šolski izobraževalni oziroma izobraževalni center le še našanje gojencev. Komisija, ki V Šolskem centru za avtomeha­ vajo sodobne delovne postopke, s center v Žireh, ali krajše ČŠIC, je Peko iz Tržiča in Planika iz odloča o nagradah, je sestavljena nično in kovinarsko stroko organi­ katerimi se na učnih mestih le red­ bil ustanovljen že leta 1949. V Kranja. V preteklega pol stoletja iz vrst profesorskega in učitelj­ zirajo poleg rednega izobraževanja ko srečujejo, jim bodo pa koristili njem se od takrat dalje šolajo mla­ pa se je v Žirovskem ČSIC izšolalo skega zbora ter iz vrst gojencev učencev avtomehaniške in kovi­ pri kasnejšem delu. di iz vse Slovenije za različne po­ prek 3000 učencev za različne čev­ samih. narske stroke tudi sodoben prak­ klice v čevljarski industriji. Mož­ ljarske poklice. V ČŠIC v Žireh so iz leta v leto tični pouk v avtomehanični delav­ Letos se je, po petih letih izpada, nosti je zares veliko. Zato naj jih Pred nedavnim je zbor delavcev boljše možnosti za delo. Pred ne­ nici na Kidričevi cesti (pri križišču) ponovno vpisalo v šolo za kovinar­ kar naštejem. Mladi, ki se šolajo v ČŠIC v Žireh sprejel sklep o do­ davnim je bil urejen internat, v v Škofji Loki. Pouk obiskujejo ske poklice (orodjarje, monterje v žirovskem ČŠIC, se lahko izšo­ deljevanju posebnih nagrad naj­ zadnjem času pa delavnice, obe­ učenci tretjih letnikov. hladilnih naprav in strojne klju­ lajo za prikrojevalce zgornjega boljšim učencem. Odličnjaki bodo nem pa so bili nakupljeni tudi novi V okviru pouka opravljajo na čavničarje) zadovoljivo število dela obutve, šivalce zgornjega dela tako prejemali po 500 din mesečno, stroji. Obenem pa je potrebno pri­ sodobnih tehničnih napravah testi­ učencev. To dokazuje, da je za delo obutve, navlačevalce zgornjega prav dobri učenci po 400 din me­ pomniti, da je internat, v katerem ranje motornih vozil in montažo v tovarnah, ki ustvarjajo največ dela obutve, izdelovalce spodnjega sečno in učenci z dobrim uspehom stanujejo gojenci žirovskega ČŠIC, narodnega dohodka v občini, po­ dela obutve, dodelovalce obutve po 200 din mesečno. Osnovni na­ zagotovo najcenejši v Sloveniji, saj gum ter naravnavajo geometrijo in ter obrtne čevljarje. stekanje koles. Delavnica je od­ novno večje zanimanje. men te poteze je, da se izboljša stane mesečna oskrba za gojenca, prtega tipa in njene storitve upo­ Kolektiv Šolskega centra za Letos se na žirovski šoli šola učni uspeh, odnos do dela, poveča med njimi je le 9 odstotkov fantov, rabljajo vsi občani. Večino dela avtomehanično in kovinsko stroko osemdeset učencev iz različnih slo­ družbenopolitična in samoupravna komaj 900 din. Kljub temu pa v di­ opravijo učenci sami pod vodstvom in učenci se pridružujejo čestitki venskih krajev. Treba je namreč aktivnost, štednja z materialom, jaškem domu v Žireh stanuje le 30 mentorja. Ob tem učenci spozna­ ob prazniku občine Škofja Loka! povedati, da imata med sloven­ da se izboljša splošni odnos do učencev, čeprav bi jih lahko 80. skimi tovarnami obutve svojo šolo družbene imovine ter splošno ob­ -Os

Tovarna elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko Kladivar Žiri Kmalu še boljše možnosti za delo Kladivar, tovarna elementov veliko pozornost pa so takrat tudi v Kladivarju nismo držali rok za avtomatizacijo in precizno začeli posvečati tudi kadrom. križem. Precejšnja sredstva smo mehaniko, je bil ustanovljen že »Toda z vsem tem še nismo bili vlagali v nove in boljše programe, leta 1949 kot obrtno podjetje. zadovoljni,« pripoveduje danes di­ tehnologijo, modernizacijo ter v Takrat so Kladivarjevi delavci rektor žirovskega Kladivarja Ven­ izobraževanje novih kadrov. Glede opravljali občanom razne obrt­ ce Ambrožič. »Bili smo majhni, na vse zahtevnejši in vse bolj izpo­ ne storitve. Cez dobro deset­ dosti premajhni za nadaljnje na­ polnjen proizvodni program pa letje so v tem žirovskem obratu predovanje. Zato smo začeli raz­ smo vsa leta ugotavljali, da so naši začeli izdelovati šestila. Proiz­ mišljati o morebitni povezavi s ka­ proizvodni prostori že zdavnaj pre­ vodnja le-teh je tekla približno kim večjim podjetjem, s kako večjo tesni in skrajno nefunkcionalni. do leta 1969. Takrat pa so v ži­ delovno organizacijo. In ponudila Delavski svet v podjetju je tako že rovskem Kladivarju začeli uva­ se.nam je priložnost. Vstopili smo pred tremi leti izglasoval in dal jati nov proizvodni program. In v organizacijo združenega dela ZP popolno podporo gradnji novih *e dobri dve leti kasneje so se Strojegradnje, v katero je danes proizvodnih prostorov.« gradnji nove Kladivarjeve pro­ Kolektiv Kladivarja izreka v tedaj že dokaj poznani to­ povezanih trinajst velikih sloven­ Tako podporo je žirovski Kla­ izvodne in poslovne hale. vsem občanom škofjeloške ob­ varni v Žireh odločili za prve skih delovnih kolektivov. Med divar pred nedavnim dobil tudi In kot vse kaže bo Kladivar iz čine iskrene čestitke ob občin­ večje investicije. Adaptirali so njimi je tudi Litostroj iz Ljubljane. v SOZD ZP Strojegradnje. Žirov začel z gradnjo novih proiz­ skem prazniku, vsem poslov­ namreč nekdanje hleve in si S tem smo si takoj pridobili veliko Skupni delavski svet Strojegra- vodnih prostorov že marca letos. nim prijateljem, sodelavcem in s tem pridobili dokaj večje po­ večje možnosti našega nadaljnjega denj se je namreč odločil, da je Prihodnje leto pa naj bi se Kladi­ drugim prebivalcem pa želi vršine za proizvodnjo. Posebno razvoja. Seveda med tem časom vsekakor potrebno, da se gre varjevi »kovinarji« že preselili v veliko sreče v letu 1976! v investicijo, v investicijo pri novo tovarno. Alpina sprejema srednjeročni načrt razvoja Tovarna obutve Alpina iz Ži­ rov se je v preteklega četrt sto­ letja razvila v pravega giganta na področju čevljarske indu­ strije. Razvoj žirovske tovarne je bil zares neverjetno hiter. Prva leta je bilo v Alpini zapo­ slenih vsega nekaj deset čev­ ljarjev, danes pa je v matični tovarni v Žireh, v obratih na Colu in v Gorenji vasi ter v tr­ govski mreži, Žirovci imajo ši­ rom po Jugoslaviji že prek šest­ deset prodajnih mest, zapo­ slenih že prek 1500 delavcev. Toda razvoj žirovske tovarne obutve se še ni zaustavil. Prav zdaj zaposleni v tovarni obutve ter predvsem v veliko poveča­ v Žireh razpravljajo o načrtu nje zmogljivosti v oddelku pla­ Alpina Žiri srednjeročnega razvoja podjet­ stike. Skupna vrednost vseh in­ ja do leta 1980. vesticij do leta 1980 bo predvi­ »Da bi lahko natančno planirali doma znašala približno 76 mili­ razvoj naše delovne organizacije v jonov din. se bo uvoz v prihodnjih letih večal prihodnjih petih letih,« pravi v. d. »Seveda bomo z večanjem pro­ mnogo hitreje kakor pa izvoz. direktorja Alpine Ivan Capuder, izvodnje v TOZD Proizvodnja ve­ Večji uvoz je povezan zlasti s šir­ »moramo najprej temeljito anali­ čali tudi število zaposlenih,« pravi jenjem oddelka plastike. zirati dosedanji razvoj in sedanje Ivan Capuder. »V prihodnjih petih V prihodnosti, so se v Alpini stanje v 'naši hiši'. V preteklih letih naj bi se število zaposlenih v trdno odločili, bomo morali petih letih je v Alpini prišlo do pre­ naši tovarni povečalo za približno večjo pozornost posvečati tudi cejšnjih sprememb. Pred pol deset­ 19 odstotkov, kar pomeni letno družbenemu standardu. Tu gre letja smo proizvajali po milijon rast zaposlovanja za 3,7 odstotka. predvsem za reševanje stano­ parov obutve letno. Istočasno pa Večji del teh novih delavcev bomo vanjskih problemov, vprašanj smo še vedno lahko ugotavljali, da zaposlili v našem obratu na Colu. izobraževanja, telesne kulture, je akumulativnost proizvodnje iz­ Zdaj je tam namreč zaposlenih rekreacije, družbene prehrane redno nizka, da materialni stroški okrog osemdeset delavcev, ko pa in drugega. rastejo z neverjetno naglico, da bodo zgrajeni novi proizvodni pro­ »Tudi na področju samega orga­ nam zaposlovanje novih delavcev stori, le-ti bodo, če bo za to poka­ niziranja naše delovne organizacije prinaša nove, dodatne in velike zala pripravljenost tudi občina Aj­ nas čaka še veliko dela,« pravi Ivan stroške in seveda še marsikaj. Zato dovščina, že ob koncu letošnjega Capuder. »Našo organizacijo zdru­ smo se odločili, da proizvodnjo ne­ ali v začetku prihodnjega leta, bo v ženega dela bomo morali še v večji koliko preusmerimo. Odločili smo njih lahko služilo svoj vsakdanji meri prilagoditi našim ustavnim se, da zlasti veliko pozornost po­ kruh najmanj 250 prebivalcev Cola določilom. Ustanoviti bo najbrž svetimo razvoju oddelka plastike.« in okoliških zaselkov.« potrebno še katero temeljno orga­ V srednjeročnem programu Alpina je že doslej posvečala nizacijo združenega dela. Ustano­ razvoja Alpine do leta 1980 so izredno veliko pozornost svoji vitev TOZD Plastika je že skoraj predvidene tudi investicije! Da trgovski mreži. Njene prodajal­ nuja!« bi lahko dosegli predvideno ne so po vseh večjih krajih v Člani delovnega kolektiva proizvodnjo, so se namreč v ži­ Jugoslaviji. Prek 60 jih je že. Alpina iz Žirov želijo vsem po­ rovski tovarni obutve odločili, Srednjeročni načrt pa predvi­ slovnim prijateljem, svojim so­ da v prihodnjega pol desetletja deva, naj bi jih bilo čez pet let delavcem in drugim občanom vložijo denar v gradnjo nove že najmanj osemdeset. veliko sreče v novem letu 1976, proizvodno skladiščne dvorane In kaj srednjeročni načrt pred­ prebivalcem občine Škofja Lo­ v Žireh, gradnjo nove proizvod­ videva v zvezi z izvozom in uvo­ ka pa izrekajo iskrene čestitke ne hale na Colu, modernizacijo zom? Leta 1980 naj bi bila devizna ob prazniku škofjeloške občine. opreme za proizvodnjo obutve bilanca še vedno pozitivna, vendar -Os Pohištvo za vsakršno rabo Alples si je v zadnjih letih nih predmetov in oblačil. Takš­ gradnji, da imajo majhne ko­ pridobil sloves dobrega proiz­ no je primerno za velika in palnice. vajalca pohištva tako med stro­ majhna stanovanja. kovnjaki kot med potrošniki. Alples že vrsto let proizvaja tudi Mladinsko pohištvo Mihec je za­ omarice za čevlje in razne druge Njegovi izdelki so dobili že radi izredno živahnih barv primer­ drobne pohištvene elemente, ki jih vrsto nagrad, priznanj in dip­ no predvsem za otroke in mlade uspešno plasira na jugoslovanskem lom: Jugoslovansko pohištvo ljudi in se lahko prilagaja različ­ in tujem trgu. — Beograd 1970, Jugoslovan­ nim velikostim stanovanjskih pro­ sko pohištvo — Beograd 1972, storov. Tovarna pohištva Alples Že­ Dober design — Beograd 1972 Med novejše Alplesove izdel­ lezniki se ob tej priložnosti za­ in kot zadnje, najvišje prizna­ ke sodi pohištvo za kopalnice hvaljuje poslovnim partnerjem, nje Zlati ključ za sistem pohi­ LOTOS, ki je novost tudi na ju­ kooperantom in sodelavcem za Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« 2iri štva TRIGLAV - Beograd goslovanskem tržišču. Prilago­ dosedanje uspešno sodelovanje 1974. jeno je za opremo majhnih pro­ in jim ob občinskem prazniku Sistem pohištva TRIGLAV storov, saj je značilnost sodob­ občine Škofja Loka iskreno če­ omogoča veliko izbiro elementov nih stanovanj zlasti v blokovni stita. • _Os za opremo dnevnih sob, spalnic, samskih sob, delovnih kabinetov, mladinskih sob in predsob. Potroš­ niki ga lahko kupijo v vseh proda­ jalnah pohištva v Jugoslaviji. Alples je tudi znan proizvaja­ lec pohištva za predsobe. Pred- ALPLES Investicije sobno pohištvo je izdelano v svetlem furnirju in omogoča ra­ se obrestujejo cionalno shranjevanje različ­ Leto 1974 je bilo za kmetijsko lavci v pred letom dni modernizi­ gozdarsko zadrugo »Sora« iz ranem žagarskem obratu, delavci Žirov izjemno pomembno in v transportu in drugi. Pa tudi na uspešno. To je bilo obdobje, ko področju zasebnega kmetijstva je so žirovski kmetijci in gozdar­ bil dosežen velik napredek. ji gradili nove objekte, obnav­ ljali stare prostore, modernizi­ Kljub temu, da žirovska kme­ rali obrate, skrbeli za napredek tijska zadruga »Sora« iz Žirov kmetijstva na področju Žirov ni odpirala novih objektov, pa in okolice, za vzgojo in smotrno je skrbela za modernizacijo in izkoriščanje gozdov ... obnovo sedanjih obratov. V ob­ To je bilo leto 1-974. Lansko leto novitvena dela in moderniza­ pa je pokazalo, da so bile vse na­ cijo je bilo vloženih prek 2 mili­ ložbe kmetijsko gozdarske zadruge jona din. iz Žirov leto poprej še kako smo­ Še to je potrebno pripomniti, da trne. Žirovci danes ne bi mogli sha­ kmetijsko gozdarska zadruga »So­ jati brez sodobne in moderno ra« iz Žirov že vsa leta, torej že opremljene trgovine v bližini Do- prek četrt stoletja, vzdržuje izred­ bračeve, brez trgovine, kjer je mo­ no tesne stike z zasebnimi kmeto­ goče dobiti vse prehrambene izdel­ valci, s kmetovalci v Žireh in po ke, med njimi kruh, meso, zele­ okoliških zaselkih, z njihovimi ko­ njavo in še mnoga druga živila, operanti. Pred nedavnim, pred gospodinjske potrebščine in še dobrim mesecem dni je bil usta­ marsikaj drugega. Tudi gostinski novljen celo aktiv kmečkih žena. obrat poleg trgovskega dela je med Že zdaj se je pokazalo, da bo odslej Žirovci izredno priljubljen. Kako le-ta nosilec vključevanja kmečkih tudi ne, saj v kuhinji poleg gostin­ žena v družbenopolitično življenje, skega lokala vsakodnevno priprav­ navezovanja in izmenjave izku­ ljajo okusne malice. Tu se hranijo šeni, izobraževanja iti razvedrila. mnogi delavci iz žirovskih podjetij m in drugih ustanov, v kuhinji mar- Kolektiv kmetijsko gozdar­ keta pa se pripravljajo malice tudi ske zadruge »Sora« iz Žirov ob za zaposlene v nekaterih podjetjih prazniku občine Škofja Loka v kraju. iskreno čestita vsem zadružni­ kom, poslovnim prijateljem in Nič manjših uspehov pa v pre­ občanom, vsem pa želi veliko teklem letu niso dosegali tudi de­ sreče v letu 1976! Os Nova stvaritev filmskega kluba Tržič NeprijaZIlO Okolje ZA ptice 30- Letošnja zima je dokaj mila, v ni­ vodjo parkovne službe ing. Anko žinah je snega le za vzorec. Prav­ Bernardovo, je povedala, da vsako zaprav si že nekaj let želimo spet zimo njihovi delavci natrosijo v letnica »Šuštarska jesen« videti, kakšna je zima, ko je snega krmilnice nekaj sto kilogramov ptič­ res do kolen. Takšne zime seveda ne je piče, kar je pravzaprav malo. bi z veseljem pozdravljala cestna Vendar pa je treba povedati, da je Tak je naslov kratkometražnega dokumentar­ ptic v mestih vsako leto manj: ne le LD služba in še marsikdo, med drugim nega filma, pomembnega za narodopisje in trzi-tudi ljubitelji narave in živali. V mi­ zato, ker jih še marsikdo pocilja z ško šuštarsko zgodovino, ki so ga v sodelovanjulih zimah, ko ostanejo tla bolj ali zračno puško, ampak enostavno manj odkrita, dnevne temperature zato, ker to zelenje, kar ga v mestih je, ni primerno naravno okolje za Kropa s kulturno skupnostjo Tržič posneli člani film­pa ne preveč nizke, pogoji za preživ­ ljanje za večino živali niso prehudi. obstoj ptic. Premalo je dreves, pre­ Pred 30 leti je 23 prebivalcev Up­ skega kluba Tomo Križnar Tržič Sicer pa na področjih zunaj mest malo gostega grmičevja, v katerem niške doline v radovljiški občini na kazalo, da bo to film preteklosti in v težavnih okoliščinah poskrbe za se da skriti gnezda, premalo je Srednji Dobravi ustanovilo lovsko Tržič - Filmski klub Tomo Križ­ hrane zanje pozimi itd. Verjetno ni nar je že pet let soustvarjalec kul­ izpovedovalec ter prikazovalec nek­ odganjanje gladu lovske družine. društvo. Že takrat so imeli okrog 20 danjih šuštarskih običajev. Delo pa preveč črnogleda napoved, da se lovskih pušk, šest psov in nekateri turnega življenja tržiške občine. V bližini mest in v mestnih naseljih kanijo ptice pevke sčasoma povsem Združuje 20 privržencev filmske je ustvarjalcem filma pokazalo ostanejo pravzaprav le ptice. tudi prave lovske kroje. Danes so druga pota. Obdržal je zgodovinski izogniti gosto naseljenih področij in živi še trije ustanovni člani sedanje umetnosti, ki delajo iz leta v leto Ze od nekdaj krmimo pozimi te bodo ostajale pač v gozdovih, kjer uspešneje, čeprav delovni pogoji niso in etnografski značaj, hkrati pa po­ naše ptice pevke in tudi tiste, ki to lovske družine Kropa. segel v sedanjost, v življenje zadnjih pozimi zanje skrbe tudi Gozdna V soboto, 27. decembra, so se člani vedno najboljši. Edini klub amater­ sploh niso. Od malega nas uče, da je gospodarstva. skih filmskih delavcev v republiki so, še živečih pristnih tržiških Šuštarjev. potrebno pticam pozimi pomagati te družine zbrali na svečanosti, s ka­ ki vsako leto zabeležijo na filmski Film pa ni le to. Je pripoved o trži- z nasipanjem semen ali z lojenimi Hrana za ptice res ni ravno po­ tero so proslavili 30-letnico ustano­ trak najpomembnejše dogodke v ob­ škem zakonskem paru Antoniji in pogačami polnimi semen in ostan­ ceni, posebno, če smo odločeni, da vitve družine in 30-letnico osvobo­ čini in s tem tudi po slikovni plati Janezu Slaparju, Molinetovima po kov mesa za bolj mesojede ptice, kot bomo ptice krmili vso zimo: meša­ ditve. Pregledali so. tridesetletno prispevajo k bogatitvi in izpopolnje­ domače, zadnji tržiški šuštarski dru­ je na primer sinica. Vendar pa že nica semen stane od 16,60 din za kg delo, izročili trem ustanovnim čla­ vanju tržiške kronike. Srečati jih je žini. Filmska kamera sledi njunemu samo kratek sprehod po bližnjem ali in več, posamezna semena pa nekaj nom spominska darila in petim za na pomembnejših festivalih doma in vsakdanjemu življenju od jutra do daljnem okolišu pokaže ne preveč manj. O tem nam je napisala pismo prizadevno delo v družini priznanja. na tujem. Lani so odnesli šest prvih večera, na dokumentaren način po­ veselo sliko. Le na malokaterem naša bralka Marjetka Klančar iz Ob tej priliki pa so izdali tudi jubi­ nagrad. Njihove stvaritve so progla­ kaže klasična šuštarska opravila in vrtu stoji ptičja krmilnica, če pa je, Kranja in pri tem omenja tudi go­ lejno značko. Za kulturni program sili za najboljše v Trstu, Somboru, razgrne poglede Molinetove mame je ponavadi prazna, saj so jo otroci lobe. Z golobi pa je tako: to so do­ pa je na svečanosti poskrbel vokal­ Leskovcu, Ljutomeru, Ljubljani in in ata na sedanje življenje, sodobno ali pa tudi odrasli po prvem snegu, mače živali, za katere pač skrbi no-instrumentalni trio s Srednje v Novem Sadu. Pomemben je pri­ čevljarsko industrijo in njene iz­ ko so še z navdušenjem polnili hi­ lastnik. Če pa imajo premalo hrane, Dobrave. spevek članov kluba Tomo Križnar delke, ki so že v začetku tega sto­ šico, skoraj popolnoma pozabili. jo pač poiščejo in se vračajo tja, kjer Lovišče lovske družine Kropa letja začeli biti plat zvona tržiškim so jim večkrat natrosili semena. pri ohranjevanju starih tržiških V mestnih parkih, kolikor jih je ali meri danes okrog 3400 hektarov, od Šuštarjem. Filmu je veliko dodal Golobi torej niso skrb vseh nas, pač etnografskih značilnosti, navad, obi­ na zelenicah, so tudi krmilnice. V tega je kar 1000 hektarov na Jelo­ tudi Stane Bitežnik z igranjem na pa skrb lastnika, ki jih goji. Nema­ čajev in del. Kranju je na primer parkovna služ­ vici. Družina ima 36 članov in vsi so citrah. lokrat pa prav golobi postanejo pra­ ba KŽK Kranj kot že nekaj let do­ dobro opremljeni in tudi zelo de­ Pred novim letom so v polni dvo­ va nadloga za stanovanjski blok, rani Cankarjevega doma v Tržiču Film »Šuštarska jesen« je po sce­ slej postavila lične s slamo krite lavni. Vsako leto opravijo okrog 500 kjer jim trosijo hrano v dobri veri, predstavili novo stvaritev s tega nariju Janeza Maverja posnel in ptičje krmilnice. Kdo ve zakaj so se prostovoljnih delovnih ur. Skrbijo da so te ptice sestradane in da nihče področja — kratkometražni doku­ režiral Jože Perko, sicer pa je pri objestneži domislili, da slama odlič­ za krmilnice za srnjad in jelene, za ne skrbi zanje. Pri tem pa preveč mentarni film »Šuštarska jesen«, za­ ustvarjanju sodelovala večina čla­ no gori in so jih nekaj celo zažgali solnice, imajo pa tudi valilnico in pozabljamo na ptice pevke, da težko snovan pred leti na pobudo filmar- nov kluba Tomo Križnar. ali kako drugače uničili. Človek bi ograjo za divje race. preživijo zimo, da jih je vedno manj jev in kulturne skupnosti. Sprva je J. Košnjek verjel, da so takrat v šoli manjkali, Ko sem se pred dnevi pogovarjal zaradi neprijaznega okolja in da ko je učitelj govoril o skrbi za naše z blagajnikom družine inž. Rokom imamo od njih vendar dokajšnjo ptice. Gašperšičem, je povedal, da pred­ korist: o tem smo se v šoli dosti učili. Slauiomir Mrožek: Emigranta Ko smo se o tem pogovarjali z vsem skrbijo za stalež v lovišču. L. M. »Letos spomladi bomo imeli v lovi­ Će bi morda ob gledanju Mrožko- sem — služi le za večjo intenziteto šču okrog 150 srnjadi, 22 gamsov, ne­ vih Emigrantov mislili na svoje so­ teksta in obeh nastopajočih. Za širše Odvzem vozniškega dovoljenja kaj jelenov se zadržuje v lovišču, pa rodnike, ki so na tujem, bi pristajali razumevanje, se pravi: predstava je mufloni, divji petelin ter druga div­ na pozicije intelektualca iz igre. In umetniško didaktična in angažirana jad. Precej je v lovišču zajcev, med­ bi se ne smeli smejati »začasno zapo­ obenem. Jasno je, da neko gledališče (2) tem ko je lisica v zadnjih dveh do slenemu na tujem«, ko govori o toliko več pomeni, kolikor več poti Poglejmo zdaj še druge prometne jen z napravami, ki dajejo svetlobno treh letih zaradi garjavosti skoraj socializmu, ko govori zoper oblast in in asociacij nudi, v bistvu pa se le prekrške, zaradi katerih se lahko prometne znake na križišču. Vozni­ izginila. Na srečo pa v lovišču nima­ hoče povedati, da zanjo je. zavedamo, da je predstava Male vozniku na kraju samem odvzame ku, ki vozi v nasprotju z določili mo divjih prašičev in zato tudi ni­ Avtor sam je pred osmimi leti emi- drame — vskočili so namesto Otrok vozniško dovoljenje; s potrdilom o člena 58, se takoj odvzame vozniško mamo škode, ki jo povzroča ta div­ griral, znana pa so poleg Emigran­ sonca — zaveden kompromis, prista­ odvzetem dovoljenju lahko voznik dovoljenje, s potrdilom o odvzemu jad.« tov še naslednje satirično-groteskne janje bolj na realna stališča eko­ vozi še največ 24 ur. pa lahko vozi še največ 24 ur. Da je lovišče lovske družine komedije Policaji, Zabava, Tango nomskega emigranta, kar pa že ne­ Če voznik motornega vozila vozi Člen 59 določa, da voznik ne sme Kropa bogato in po svoje zanimivo, ' itd. V režiji Žarka Petana in v iz­ hote potrjuje »intelektualčevo« (po­ po voznem pasu namenjenem za prehitevati drugega vozila, ki se pri­ pove podatek, da sta bila v zadnjih vedbi Male drame SNG gledamo te. litični emigrant) tezo o svobodnih promet vozil iz nasprotne smeri, se bližuj zaznamovanemu prehodu za petih letih ustreljena tod dva med­ dni Mrožkovo novejše delo Emi­ sužnjih. mu na kraju samem odvzame vozni­ pešce ali vozi čez prehod ali stoji veda in da so predlanskim ustrelili granta. Nastopata AA Boris Juh in Če Poljak govori o majhnosti ško dovoljenje, (člen 35) pred prehodom in daje prednost na Jelovici jelena. Sicer pa člani XX Stane Rozman. svoje dežele, ki je dala Chopena, Člen 52 temeljnega zakona o var­ pešcem. Voznik, ki krši ta člen, je lovske družine nimajo namena, da bi Sofizmi obeh protagonistov v ko- Ravmonta, Panderevvskega, p. Ma­ nosti cestnega prometa pravi, da takoj na mestu prekrška ob vozniško številčno povečevali divjad v lovi­ mediji-drami (sodeč po reakciji ob­ ksimilijana, Žeromskega, Bora, mora voznik prehitevati drugo vozi­ dovoljenje. šču. Skrbijo predvsem za kvalitet­ činstva) delujejo provokativno; kot GombroNvicza in Mrožka samega, če lo ali voziti mimo ustavljenega Voznik mora ustavitr vozilo, nejši sestav divjadi. omamlja neštete rešitve kvadrature nekako izpustimo še Emila Koryt- vozila po levi strani. Obvezno pa je kadar so na zaznamovan prehod za »Vso skrb pa bomo tako kot doslej kroga, in zdi se, da je Mrožkova igra ka, potem se zavemo, da aktualna prehitevanje po desni, kadar je vozi­ pešce že stopili pešci oziroma jih ne tudi v prihodnje posvečali izobra­ grajena na osnovi podobne omame: postavitev dela v nemški prostor v lo na vozišču zavzelo tak položaj in sme ovirati pri prečkanju prehoda, ževanju sedanjih in novosprejetih ponavljanje — začetek: konec: resnici terja širšo in močnejšo raz­ daje voznik tak znak, da se da zane­ čeprav mu prometni znak dovoljuje članov. Lani smo podpisali tudi spo­ konec do zčatka in obratno — sežnost, ker je pač tekst sam sljivo-sklepati, da bo vozilo zavilo na vožnjo preko prehoda. Pred preho­ razum o izobraževanju lovcev in ponavljajoče se do režiserske razre­ problemsko zastavljen do zadnjih levo. Vozniku, ki vozi v nasprotju z dom mora voznik tudi ustaviti, če je načinu sprejemanja v članstvo. Kri­ šitve, ko preden, ugasnejo poslednje konsekvenc človekovega obstoja ter določili tega člena, se na kraju pre­ promet za pešce urejen s prometni­ teriji so se precej zaostrili. Vendar luči, ne vemo ali »intelektualni pol« njegove stiske nasploh. Če v delu krška odvzame vozniško dovoljenje. mi znaki ali z znaki pooblaščene menim, da je tako prav, saj je izo­ obeh nastopajočih joče ali se smeje? nastopata politični in ekonomski Voznik je ob vozniško dovoljenje, osebe. Če voznik ravna v nasprotju s braževanje v naši organizaciji še Obe možnosti enako veliko povedo, emigrant, to še ne pomeni, da delo kadar pospeši hitrost svojega vozila, členom 98, se mu na mestu prekrška kako potrebno. Za primer naj po­ obe hkrati pa v malem največ. morda ne govori o nas samih, ki smo ko ga že prehiteva neko drugo vozi­ takoj odvzame vozniško dovoljenje. vem, da vsako leto preverjamo zna­ Svetovljanski svet je zožen v klet­ ob domačem ognjišču lahko izseljen­ lo, (člen (54) Člen 101 določa, da morajo udele­ nje članov. Tako na primer organi­ no stanovanje (scena Niko Matul), ci samega sebe. Rozman in Juh to Voznik ne sme prehitevati druge­ ženci v prometu ustaviti pred preho­ ziramo strelska tekmovanja, pre­ tipizirana kostuma Alenke Bartlove vesta, prvi po značaju vloge toliko ga vozila, če ga je voznik, ki vozi za dom čez železniško progo v ravnini, glede orožja in preverjanje strelskih ter »posodobljanje« tudi za naše raz­ bolj. In skoraj nepotrebno je pisati o njim, že začel prehitevati. Prav tako če so zapornice spuščene ali če so se sposobnosti lovcev. Takšno bo naše mere kraja in časa — Nemčija, se njunih kreacijah, če zmoreta polni ne sme prehitevati, kadar je voznik že začele spuščati ali če svetlobni ali delo tudi v prihodnje, pri čemer pa pravi nemške pesmi, pa božična pe- dve uri prepričevati, osveščati in pred njim že dal znamenje, da name­ zvočni signali opozarjajo, da se bodo menim, da bi celotna skupnost mo­ tudi pridigati gledalcem. Vsaka, še rava prehiteli ali vo/.iti mimo vozila zapornice začele spuščati oziroma, rala bolj upoštevati možnosti, ki jih tako mala spozabljivost igro, njen ali kakega objekta na cesti. Če vozi če po progi že prihaja vlak. Če imajo lovske družine pri ljudski Proslava končnostni pomen, spremeni v voznik v nasprotju z določili člena voznik v takem primeru ne ustavi obrambi,« je povedal inž. Rok C.aš- dvojni sofizem — igro besed in igro 55, se mu odvzame vozniško dovolje­ vozila, se mu na kraju samem peršič. A. Ž. v Retečah zaradi igre — v sofistiko tedaj, ki jo nje na kraju prekrška. odvzame vozniško dovoljenje. Mrožkova dramaturgija sicer dovo­ če voznik prehiteva drugo vozilo Člen 102 (prvi odstavek) določa, V okvir proslav za občinski praz­ ljuje, a je za postavitev tako imeno­ na vozišču, na katerem teče promet da morajo vozniki pred prehodom nik občine Škofja Loka se je vklju­ vanega repriznostnega gledališča ne­ v dveh smereh, pred vrhom klanca cesti' če/, železniško progo v ravnini čilo tudi kulturno društvo »Janko dopustna predvsem zaradi — kakor ali pred ovinkom ali kadar je cesta ustaviti, kadar se pokaže rdeča Alpinistične Kermelj« iz Reteč in pripravilo za je bilo že omenjeno — našega odno­ premalo pregledna, naredi prekršek utripajoča luč ali nepretrgana rdeča nedeljo, 11. t. m., ob 16. uri v svojem sa do občih vprašanj v skrajnost pri- po členu 57; seveda pa lahko prehi­ 1 luč na svetlobnem prometnem novice domu zelo pester kulturni program. znaku. Če voznik ne ustavi, se mu tiranih izseljencev, torej tudi nas teva, kadar je na takem kraju več TEŽKA ZIMSKA PONOVITEV Poleg domačega pevskega in tambu- prometnih pasov zaznamovnih z odvzame vozniško dovoljenje. samih, ko pride ura vpraševanja o Bratu Andrej in Marko Stremfelj ter Jole raškega zbora ter recitatorjev bo na času, svetu, pomenu ... vzdolžnimi označbami na vozišču in VEK tej proslavi sodeloval tudi moški, Hobič (vsi AO Kranj) so 27., 28. in 29. de­ Janez Poštrak namenjenih za vožnjo izključno v cembra opravili pomemben zimski vzpon v ženski in mešani zbor kulturnega eni smeri. severozahodni steni Stenarja. Z dvema bi­ društva »Oton Župančič« iz Sore. Ta Voznik motornega vozila ne sme Smučarska vakoma so preplezali zelo težko smer — zbor že vrsto let uspešno vodi Miha Ancljev steber, ki je ocenjen s peto in šesto Pokaži, prehitevati drugega vozila, razen če težavnostno stopnjo. Stena pa je bila visoka Gaber. V program so vnesli tudi je to kolo, kolo z motorjem ali vlečnica 400 m. Smer spada med najtežje zimske nekaj pevskih točk ob spremljavi motorno kolo brez prikolice, ti pred ponovitve v naših stenah doslej. tamburaškega zbora, zato se vsem kaj znaš križiščem ali v križišču, ki nima krož­ ljubiteljem glasbe in petja obeta lep v Srednji vasi GREBENSKO PREČENJE DPD Svoboda Šenčur je v petek, nega prometa ali tik pred prehodom glasbeni užitek. Bohinj — Že lansko zimsko sezo­ Nad Bovcem, na jugoslovansko-italijan- 2. januarja, v domu kulture v Šen­ za ceste čez železniško progo v ski meji, se vleče mogočen, kakih 25 kilo­ čurju organiziralo tekmovalno pri­ ravnini brez zapornic ali z njimi. Tik no so v zgornji bohinjski dolini v metrov dolg greben, ki je tudi alpinistično pred križiščem in v križišču pa sme Srednji vasi nameravali postaviti zelo zanimiv in zahteven, saj je ocenjen z Razstave reditev Pokaži, kaj znaš. Za najbolj­ drugo in tretjo, ponekod celo s četrto težav­ ši nastop so se potegovali mladi pev­ voznik prehitevati: vozilo, ki zavija smučarsko vlečnico, vendar je po­ tem zaradi pomanjkanja snega niso. nost no stopnjo. Z prečenjem zadnjega dela ci, recitatorji in drugi, ki še obisku­ levo, prehiteva z desne strani; od Črnega Vogla, preko Laške Planje, Veli­ v knjižnici jejo osnovno šolo, nekaj pa jih je vozilo, ki zavija v desno, lahko pre­ Letos pa so smučarsko vlečnico že ke Babe do Male Babe, za katerega so bile v postavili, saj je v zgornji bohinjski nedeljo, 28. decembra, v odličnih razmerah bilo še celo mlajših (3 leta). hiteva po levi, vendar pri tem ne sme potrebne le 4 ure, sta Boris Mlekuž (SAAS) zapeljati na del vozišča, ki je name­ dolini okrog 20 do 30 centimetrov Tričlanska žirija, ki so jo organi­ snega. in Franci Šter (AO Kranj) v treh etapah v Škofji Loki zatorji izžrebali izmed občinstva v njen za promet vozil iz nasprotne opravila prečenje celotnega grebena od Smučarska vlečnica v Srednji Bombona, preko Kanina do Male Babe. Z dvorani, je največ glasov prisodila smeri. Tik pred prehodom ceste čez V mesecu decembru so v čitalnici vasi, ki je v smeri proti Pokljuki 4 ki­ dvema bivakoma so Boris Mlekuž, Bernard harmonikarju Franciju Jarcu, ki je železniško progo v ravnini z zaporni­ Cuder in Franci Šter v začetku marca leta knjižnice priredili razstavo marksi­ lometre oddaljena od Bohinjskega zaigral dve skladbi: Sem fantič vesel cami ali brez in na samem prehodu 1974 prečili najzahtevnejši del okrog ka- stične literature in prikaz delovanja jezera, je dolga 360 metrov in lahko ninskih podov, kjer se v bližnji bodočnosti in Kaj bodo pa mamca rekli. Na dru­ sme voznik prehitevati drugo vozilo, knjižnice ob 30-letnici, ob občinskem prepelje na uro 350 smučarjev. Ob predvideva velik smučarski center. Se isto go mesto sta se uvrstili sestri Vida in če je na takem prehodu promet ure- prazniku občine Šk. Loka pa bodo v spodnji postaji so postavili tudi leto, tik pred koncem pa so Boris in Majda Sitar, ki sta zapeli Bledo Damjan Mlekuš, Alojz Fon, Bernard Cuder ponedeljek, 12. 1. ob 18. uri odprli majhen bife za okrepčilo. Karta za zanimivo razstavo kiparja P. Jova- luno, tretje mesto pa sta s pesmijo in Franci .Šter z enim bivakom prečili gre­ eno vožnjo na vlečnici stane 2 di­ ben od Lope do Hombona. Efektivnega ple­ Ko sem še majhen bil zasedli Milena noviča iz Zetine. Razstavil bo 22 Muzej zaprt narja, za otroke do 14. leta pa 1 zanja je bilo skupno okrog 40 ur. Nekateri kipov in 15 risb, ki skupaj ilustri­ Kern in Olga Baligač. odstavki so bili pred tem preplezani le po­ Grad Goričane ima v tem času dinar. Dnevna karta pa stane 30 in leti. V zimskih razmerah pa je bil greben rajo posamezne zgodbe iz SOL- V drugem delu prireditve je bil za­ za otroke 15 dinarjev. ZIC Prežihovega Voranca. Razstava bavni program, v katerem so sodelo­ manj obiskovalcev kot običajno. vseskozi deviški. S prečenjem tega izredno Vzrok je treba iskati v hladnih pro­ Izletniki in drugi obiskovalci lepega, predvsem pa zelo zanimivega gor­ je bila prvič postavljena ob občin­ vali: skupina Dar, ki je mlade pevce skega grebena na mejnem področju smo zgornje bohinjske doline se lahko skem prazniku v Poljanah, tokrat pa spremljala tudi v tekmovalnem delu, storih muzeja, zato se le redki obi­ tudi alpinisti prispevali svoj delež pri uve­ okrepčajo tudi z dobro domačo si jo bodo lahko ogledali tudi pevki Jelka Draksler in Vida Sitar, skovalci odločajo za ogled razstav­ ljavljanju imena slovenskega naroda na hrano v gostišču Rupa. Razen tega tem skrajnem delu naše zemlje in dokazali, Ločani. Naslednja razstava v mese­ pevca Roman Peternel in Frenk ljenih zbirk. Uprava Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane pa v Srednji vasi oddajajo tudi za­ koliko nam pomeni vsak, še bolj oddaljen cu februarju pa bo posvečena Ivanu Čebulj ter humorist Čipsi. Prireditev delček slovenskih gora. sebne turistične sobe za prenočeva­ Cankarju, kot uvod v Cankarjevo vodila in povezovala Slavica se je zato odločila, da bo muzej do F. Šter sta nje. A. 2. leto. J. K. Celjer in Miro Erzin. F. Erzin marca zaprt. -fr Komisija za volitve in imenovanja Občinska izobraževalna ter kadrovske zadeve skupščine občine Gorenjska predilnica skupnost Škofja Loka Škofja Loka I Škofja Loka, razpisuje prosto delovno Kidričeva c. 75 p. o. mesto razpisuje prosto delovno mesto

NAČELNIKA ODDELKA ZA URBANIZEM, GRADBENE iN u razpisuje naslednja prosta delovna mesta: tajnika skupnosti KOMUNALNE ZADEVE fi« Pogoj: visoka strokovna izobrazba gradbene ali arhitektske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. A — samostojnega finančnega Pogoji za zasedbo so: Kandidati morajo biti moralno-politično neoporečni. Kandidati naj 10 knjigovodje 1. višja ali srednja izobrazba pošljejo prijave, kolkovane z 2 din, z dokazili o strokovnosti, z življe* zg 2. 5 let delovnih izkušenj njepisom in opisom dosedanjih službovanj komisiji za volitve in imeno* pr Pogoj: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3. prednost imajo delavci, ki vanja ter kadrovske zadeve skupštine občine Škofja Loka v 15 dneh od 2 leti prakse ali srednja strokovna izobrazba ekonomske so delali na vzgojno-izobra- objave razpisa. za smeri in 5 let prakse; ževalnem področju 4. moralnopolitična neoporeč­ Razpisna komisija pri svetu za nost. delovne skupnosti upravnih organov — materialnega knjigovodje Prijave s potrebnimi doka­ in Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in zili je treba poslati na Ob­ skupščine občine Škofja Loka za činsko izobraževalno skup­ N; 2 leti prakse; nost Škofja Loka, Mestni razpisuje prosta delovna mesta: trg 38 v 15 dneh po objavi. ali 1. PRAVNEGA REFERENTA pa — kuharice v sekretariatu občinske skupščine Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnitug Pogoj: K V in 3 leta prakse izkušenj — ponovni razpis Če Stanovanjska 2. CESTNEGA IN PROMETNEGA INŠPEKTORJA zadruga Pogoj: višja strokovna izobrazba prometne, komunalne ali gradben«Gl Posebni pogoj je poskusni rok 3 mesece. smeri in 3 leta delovnih izkušenj. D] »Černetov vrt« 3. REFERENTA ZA ZADEVE INVALIDOV IN BORCEV fKi Prošnje sprejema kadrovski oddelek Gorenjske predilnice 15 dni Kranj, Partizanska c. Pogoj: višja strokovna izobrazba upravne, pravne smeri ali VŠSD \t po objavi. 2 leti delovnih izkušenj — ponovni razpis. ni Gradbeni obrat vabi k sodelo­ 4. REFERENTA ZA KOMUNALNE ZADEVE IN vanju pri gradnji stanovanj­ KOMUNALNEGA NADZORNIKA H skih hiš za člane zadruge, stro­ Pogoj: štiriletna srednja strokovna izobrazba delovodske, gradben« kovnjake oziroma obrtna pod­ ali spjošne smeri in eno leto delovnih izkušenj 12 jetja za naslednja dela v letu 5. REFERENTA ZA VOJAŠKE ZADEVE 1976.: Pogoj: višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali druge ustrezn« 15 1. zemeljska dela smeri in 3 leta delovnih izkušenj — delo za določen čas — 2. zidarska dela ponovni razpis H Za vsa delovna mesta so potrebne delovne izkušnje na enakih ali po­ 3. tesarska dela dobnih delovnih mestih. Kandidati morajo biti moralno-politično ne* Z< 4. instalacijska dela (vo­ oporečni. \^ Triglav konfekcija dovod, elektrika, cen­ Kranj, Savska cesta 34 tralna kurjava) Prijave, kolkovane z 2 din, naj kandidati pošljejo z dokazili o tc 5. pečarska dela t r i g I a v strokovnosti, z življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj, g< 6. kleparska dela razpisni komisiji pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Sprejmemo večje število deklet, 7. krovska dela skupščine občine Škofja Loka. Razpis velja 15 dni od objave ozi- g2 roma do zasedbe. ki so končale osnovnošolsko izobraževanje Interesenti naj se javijo pis­ v priučevanje meno ali osebno v pisarni za­ M N druge v Kranju, Partizanska c. za industrijske šivalke zaradi razgovora in ugotovitve P] pogojev pri oddaji oziroma te Javijo naj se dekleta, ki imajo veselje do šivanja ženskih prevzemu del. TKS Kranj oblek. Upravni odbor razpisuje javni natečaj je Prijave sprejema splošna služba do 1. februarja 1976. stanovanjske zadruge d( »Cernetov vrt« za izdelavo osnutka plakete st in »BORISA RUČIGAJA« S: 1. opis naloge: k) - plaketa naj simbolizira N0B, šport in mesto Kranj ^ — osnutek mora biti zasnovan tako, da bo omogočal pri na-n' ZNIŽANJE daljnjem oblikovanju izdelavo značke c< .- oblikovalci morajo predložiti tudi ustrezno tipografsko rešitei ^ napisa plakete »BORISA RUĆIGAJA« in uskladiti simbol j CEN OBUTVI V POSLOVALNICAH napisom. di 2. nagrade: ^ 1. nagrada 3000 din 2. nagrada 2000 din 'K 3. nagrada 1000 din Poleg nagrad lahko TKS Kranj odkupi še druge rešitve. Višina E odkupa je 500 din. Z dodelitvijo nagrad oz. z odkupom osnutka so prenesene na k TKS Kranj vse pravice avtorja. t h

3. rok: E Rok za oddajo projektov je 31. januar 1976 do 14. ure n* k naslov: Telesnokulturna skupnost Kranj, Cesta Stanetu K Žagarja 27, 64000 Kranj. Iši

P

o, Razpisna komisija Triglav konfekcije Kranj B d d razpisuje ZDRUŽENJE SLOVENSKE OBUTVENE INDUSTRIJE t; naslednja prosta vodilna delovnfl mesta: r

Posezonska razprodaja 1. vodje tehnično-proizvodne službe od 5. 1. do 5. 2. 1976 Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje J' pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo organizacijske al»- tekstilne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na vodilnih Vokrva, ženske, moške, otroške delovnih mestih, i — da ima srednjo strokovno izobrazbo tekstilne stroke z delovno c in zimsko-športne konfekcije usposobljenostjo s področja konfekcije in 10 let delovnih iz.-' k KRANJ kušenj na vodilnih delovnih mestih

20 — 50 % 2. vodje detajl prodaje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje- pogoje: - da ima visoko ali višjo šolo organizacijske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta pri prodaji \M nabavi konfekcijskih izdelkov, v veleblagovnici GLOBUS, blagovnici KOKRA Kranj na Titovem trgu, v prodajalnah - da ima srednjo izobrazbo, VK ali KV izobrazbo in 20 let de­ MOJCA Kranj, KOKRA na Jesenicah in SLON Žiri lovnih izkušenj v trgovski stroki

Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih p° gojev sprejema 15 dni po objavi razpisna komisija Trigla1 konfekcije, Kranj. Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Planina 25/11-1. 197 Prodam OVČARSKO nemško psi- mali oglasi • mali oglasi co, 3 leta staro. Cesta na Klanec 20, Kranj 199 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vi­ Prodam KONJA. Stara c. 19, prodam soko 14 * 136 Kranj 200 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. TELEVIZOR PANORAMA Prodam PRAŠIČA za zakol, Krničar, Babni vrt 10, Golnik 137 ATERIR, 2 leti star, in otroško PO­ 140 kg težkega. Markelj Janez, Boh. Prodam več KRAV. Letence 2, STELJO, 185 cm dolgo, nov jogi, Bela 60 22 Golnik 138 prodam. Lah Dušan, Preska 71 d, n Prodam motorno KOSILNICO Prodam mlado brejo KRAVO. Medvode 201 , AEB 10 z rezervnim motorjem Srednja vas 55, Šenčur. 139 Prodam 70 kg težkega PRAŠIČA. J 10 KS na petrolej in obračalnik Prodam PAVA — samca in sa­ Lahovče 47, Cerklje 202 * zgrabljalnik. Resman Anton, Pra- mico, stara 5 let. Naslov v oglasnem Prodam KRAVO, ki bo sedmič te­ IEEE " proše 1, Podnart 97 oddelku. 140 lila. Arnež Jože, Popovo 3, Tržič 203 d Prodam mesnatega PRAŠIČA za Prodam nemško OVČARKO, sta­ Prodam dobro ohranjen ŠTEDIL­ Zakonski par z enim otrokom išče lokali zakol. Sp. Duplje 71 98 ro eno leto. Tel. 75-236, Radovljica NIK Gorenje. Šuštaršič, Mavčiče 20 enosobno STANOVANJE ali samo SOBO v Škofji Loki ali okolici. Srša V najem vzamem čevljarsko DE­ Prodam mesnatega PRAŠIČA za Prodam nov črno-beli TELEVI­ PUJSKE prodam. Dolar, Vrba 9, LAVNICO kjerkoli na Gorenjskem. zakol. Cegelnica 1, Naklo 99 ZOR GORENJE 921 elektronic. Žirovnica 205 Franjo, Frankovo naselje 74 a, Škof­ ja Loka 219 Stroj Alojz, Podbrezje 90, Duplje Ugodno prodam ženski črni zimski Novak, telefon 22-846 142 ŠKOTSKE OVČARJE, 7 tednov 226 in sivkasti PERZIJANSKI PLAŠČ Prodam komplet globok otroški stare, prodam po ugodni ceni. Lukan KV kuharica išče neopremljeno SOBO, po možnosti s kopalnico. Do­ Izobražena, osamljena upokojen- za večjo postavo, oba skoraj nova. VOZIČEK. Britof 151 143 Gregor, Trata 31, Škofja Loka 206 .ka išče ravno tako osamljeno upo­ Naslov v oglasnem oddelku. 100 Ugodno prodam šivalni stroj VE- Prodam mlado KRAVO s teletom ločen čas lahko, pomagam pri vsa­ kem delu. Naslov v oglasnem od­ kojenko za družbo. Ponudbe pod Prodam ŠTEDILNIK na premog RITAS v omarici. Čeme, Tomšičeva ali po izbiri. Krek, Begunjska 5, »Razvedrilo« 238 ali zamenjam za PEĆ. Rožič, Žu­ 20, Kranj 144 Lesce 207 delku. 220 pančičeva 9, Kranj 101 Prodam polovico mlade KRAVE. Prodam elektromotor 5,5 KW, Oddam SOBO dvema fantoma. TELEVIZOR MAJOR, črno-beli, Luže 38, Šenčur 145 2800 obratov/min. Naslov v oglas­ Retljeva 11, Čirčiče 164 ostalo I ugodno prodam. Stanovšek, Kidri­ Prodam suhe hrastove in maces- nem oddelku. 208 Dve študentki iščeta ogrevano Če imate angora MAČKA (sam­ čeva 30, Kranj 102 nove PLOHE. Oddam opremljeno Malo rabljen KAVČ poceni pro­ SOBO s kopalnico v Kranju. Baje ca), pokličite tel. št. 23-309, Kranj Zaradi selitve prodam oljno PEČ družinsko STANOVANJE v Šen­ dam. Vraničar, Sorska c. 33, Škofja Dušan, Oprešnikova 84, Kranj 165 iiGIBO in električno-plinski ŠTE­ čurju. Inf. tel. 23-909, od 17. do Loka 209 Mlad zakonski par išče SOBO prireditve DILNIK. Pečar Anton, Zadružna 1, , 19. ure 146 Prodam suhe borove PLOHE, v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Kranj 103 Prodam dobro ohranjeno SPAL­ MODEL za stebre za kozolec. Britof »Redna plačnika« 166 KUD ZALOG prireja v nedeljo, in Ugodno prodam 200 PUNT in NICO s petdelno-omaro. Ogled vsak 34, Kranj 210 11. 1. 1976, ob 16. uri MLADINSKI DESKE 25 mm. Letence 11, Golnik dan od 18; do 19. ure. Čolnar Andrej, posesti PLES. Igra ansambel BOHINJ 167 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa Moša Pijade 46/111, Kranj 148 Ansambel TRGOVCI obvešča vse 11, Kranj 105 Tri PRAŠIČE za zakol, 7 tednov kupim Prodam lep TRAVNIK, primeren svoje ljubitelje njihove glasbe, da K Prodam PRAŠIČA za zakol, stare pujske, KRAVO s teličkom, Kupim rabljen mešalec. Rajgelj, za vikend v Selški dolini. Naslov v igrajo vsako soboto v hotelu CRE- 120 kg težkega. Tatinec 3, Preddvor prodam. Sp. Senica 8, Medvode 149 oglasnem odelku. 221 INA v Kranju in vsako nedeljo ob Sp. Bitnje 17 HIŠO z več prostori blizu Nove Prodam mesnatega PRAŠIČA, Prodam PRAŠIČA, zimska JA­ Kupim smrekove suhe PLOHE in 16.30 na MLADINSKEM PLESU i« 150 kg težkega. Predoslje 59 107 BOLKA, smrekove PLOHE in deske Gorice zamenjam za manjšo na Go­ 1 kubik DESK. Plačam v devizah. renjskem, na relaciji Kranj—Jese­ v Delavskem domu v Kranju. Vab­ Prodam PRAŠIČA, 80 kg težkega. 2 cm. Lahovče 42, Cerklje 150 Mavčiče 57, Kranj 162 ljeni 168 Hribar Jože, Potoče 21, Preddvor nice. Hiša je na lepem sončnem Philips RR 722 - KASETNI Kupim pol KRAVE. Žabnica 15 kraju, voda, elektrika v hiši. Vrt, V nedeljo, 11. januarja ob 17. uri, °' Prodam dobro ohranjen TELEVI- TRANSISTOR, nov, poceni pro­ 163 bo v zadružnem domu na Primsko- e* ZOR RR Niš z novim ekranom za trte, vsega zemljišča 2700 kv. m. Ce­ dam. Informacije tel. 42-034 171 sta v bližini asfaltirana. Koren, vem SREDNJEŠOLSKI PLES. 1000 din. Kovor 42, Tržič 109 Prodam termoakomulacijsko Kupim srednje velik PRIMEŽ. Ponudbe s ceno pošljite na oglasni Ozeljan 119, Šempas 222 Igra ansambel Drugi način iz Za­ Prodam KRAVO po izbiri s tele- PEČ ELINT 4. Breg ob Savi 66, greba. Veljajo, tudi vstopnice od 0 oddelek pod »Primež« 216 Prodam polovico HIŠE z garažo. tom ali tik pred telitvijo. Voglje 56, Kranj 172 Gotovina — kredit — po dogovoru. 27. decembra 1975. Vstopnina zni­ i. Šenčur 110 Poceni prodam dobro ohranjeno žana. v Papler F., Bistrica 42, Tržič 223 Prodam suha DRVA, tudi razža- KRUŠNO PEČ 130 X 130 z vrati ali vozila Kupim HLEV ali podobno gospo­ - gana. Voklo 39, Šenčur 111 brez in otroško POSTELJICO s pre­ Vsako nedeljo PLES na KOKRI- Prodam R 10, letnik 1966. Bidovec darsko poslopje v okolici Škofje Lo­ CI. Igra ansambel MODRINA. Va­ Prodam dvotonično HARMO- dalom. Britof 16 173 Peter, Sr. vas 7, Golnik 69 ke in Medvod. Ponudbe pod »Gospo­ g NIKO. Sp. Brnik 48 112 Prodam KRAVO s tretjim tele­ bijo HOKEJISTI! 280 Prodam karambolirano ZASTA­ darsko poslopje« 224 KUD Sp. Brnik prireja začetni Prodam malo rabljeno plinsko tom ali brez. Tatinec 6, Preddvor VO 1300, letnik 1971, prevoženih Kupim GOSPODARSKO PO­ PEČ. Naklo 178 a 113 PLESNI TEČAJ v gasilskem domu. Prodam BIKCA, čistega simen- 67.834 km. Omanovič, Bokalova 13, SLOPJE za ureditev stanovanja v Pričetek 11. 1. 1976 ob 15. uri. Vab­ Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg talca, starega 5 tednov, za pleme. Sp. Jesenice, tel. 82-413 ali 061-313-928 širši okolici Škofje Loke ali Kranja. težka za zakol. Sr. vas 38, Šenčur ljeni 231 Brnik 3 175 Prodam ZASTAVO 1300. Ogled v Ponudbe pod »Ureditev stanovanja« OO ZSMS MAVČIČE prireja vsa­ Prodam 8 let starega KONJA, va­ Prodam KRAVO s teletom. Voglje soboto in nedeljo. Prebačevo 37, 225 jenega dela. Lotrič, Lancovo 45, Ra- ko soboto ob 20. uri MLADINSKI 37, Šenčur 176 Kranj 152 PLES. Za staro in mlado- igra • dovljica 115 Prodamo KRAVO molznico, 14 Osebni avto VOLKSVVAGEN t Prodam SPALNICO v dobrem zaposlitve ansambel TABOR. 232 dni pred tretjo telitvijo. Bertoncelj, 1200, letnik 1965, prodam. Remškar, Vsak petek in soboto ob 20. uri v 'stanju. Šenčur, Delavska 2 116 Gorenja vas, Reteče 25 177 Vincarje 38, Škofja Loka 153 Sprejmem VAJENKO. Frizerski Prodam 1 leto staro PEČ na olje domu JLA PLES. Igra ansambel Ugodno prodam skoraj nov ženski Prodam avto PZ 125, prevoženih salon LEVA JANA, Železniki 227 JAVŠEK! 233 in TANK za olje - 500 1 s črpalko. usnjen PLAŠČ s kapuco, podložen s 65.000 km, letnik 1971. Onič, Lesce, Sprejmem kakršnokoli redno ZA­ Sr. vas 66, Šenčur 117 Vsako nedeljo ob 18. uri v POLJA­ krznom št. 42. Naslov v oglasnem Planinska 11 154 POSLITEV v Kranju. Ponudbe pod NAH PLES. Igra ansambel JEV- Prodam PRAŠIČA za zakol. Piv­ oddelku. 178 Prodam SIMCO 1301, special, let­ ka 15, Naklo 118 »Pridna« 228 ŠEK. Vabljeni! 234 Ugodno prodam KLAVIR v do­ nik 1970. Žuran Mirko, Hudo 12, Turistično društvo Begunje išče Poceni prodam 3-krat rabljene brem stanju. Selan, Trata 19, Cer­ Tržič 155 DRSALKE - bele, št. 35 in skoraj NAJEMNIKA za gostišče v Dragi. klje 179 Takoj prodam PEUGEOT 304 v Informacije dobite na telefon števil­ J nove smučarske čevlje št. 35 (pan- Prodam PRAŠIČA za zakol. Vo- brezhibnem stanju. Informacije te­ loterija cerje) in zelo dobro ohranjen ŠI- ka 064-75-363 ali 75-367. Pismene po­ povlje 15, Cerklje 180 lefon 064-22-297 156 nudbe sprejema TD do 1. 2. 1976 229 i VALNI STROJ. Perne, Kocjanova Ugodno prodam komplet smučke, Prodam FIAT 750 v voznem sta­ ,11, Kranj 119 palice in pancarje. Ferjan, Luže 16, nju s pretečenim tehničnim pregle­ 1 Prodam večjo količino pristnega Šenčur 181 dom. Ugodna cena. Prebačevo 13 izgubljeno domačega ŽGANJA ali zamenjam JS .= Prodam PRAŠIČA, 140 kg težke­ * \ tudi za PRAŠIČA za zakol. Naslov ga. Kešnar, Šmartno 3, Cerklje 182 VVV 1500 VARIANT in PEČ kiip- 25 12. 1975 je izginil z dvorišča •t. J. -6 v oglasnem oddelku. 120 persbuseh, prodam. Hafner, Reteče ŠKOTSKI OVČAR. Prosimo vsako­ 1.000 Prodam ČEVLJE - pancarje št. o 10 345 Prodam enoosno PRIKOLICO s 34, Škofja Loka 158 gar, ki kaj ve, naj javi na naslov: 800 60395 l.ooo 43 - MARCO. Lahovče 60, CerMje 75630 5.(XX) pogonom in kiperco. Franc Likar, Prodam plemenskega VOLA, 550 Prodam osebni avto VW 1200, re­ Erjavec Drago, Cankarjeva 17, 81420 800 088115 236 227655 150.000 Koprivnik/22, Sovodenj 121 kg in KRAVO. Apno 6, Cerklje 184 gistriran do leta 1976. Hraše 44, Kranj 95570 800 Smlednik 159 23880 1.000 Prodam črno-beli TELEVIZOR, Prodam dve mladi KRAVI, eno s 5.000 6 10 Ugodno prodam avto R 8, letnik 263370 n« Eržen Andrej, Jezerska 10, Kranj teletom eno po teletu in tri klaftre čestitke 275820 5.000 93986 6(X) Prodam novo PEČ za centralno suhih bukovih DRVA. Zalog 17, Cer- 1965. Zupan Albin, Kovor 78, Tržič 333340 5.000 62896 600 462880 10.000 58226 600 kurjavo STADLER, 35.000 kalorij, kije 185 160 UPRAVNI ODBOR GASILSKE­ 19106 8(K) tudi na ček. Zabret Blaž, Bobovek 4, Prodam PRAŠIČA, 180 kg težke­ Prodam KAMP PRIKOLICO za GA DRUŠTVA VELESOVO želi 51 20 60666 1.000 Kranj 123 100 ga. Cerklje 35 186 5 oseb 450 L. Filič, Zlato polje 3/i, vsem krajanom srečno, zdravo in 651 20 6131 300 77 Poceni prodam AVTOVOX RA­ Prodam mesnatega PRAŠIČA za zadovoljno NOVO LETO 1976 in se 30 DIOAPARAT - 8 tranzistorjev - Kranj 161 23471 600 37 zakol. Velesovo 21, Cerklje 187 vam obenem zahvaljuje za prispevke 87811 800 0187 500 Prodam ZASTAVO 750, letnik 237 nt komplet. Kne Ivan, Jezerska 124 c, Prodam 5KW termoakomulacij­ v letu 1975. 43297 6

ZAHVALA Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti zapustila naša Ob smrti dragega moža, ata, starega ata, brata in strica dobra žena, mama in stara mama Stanka Rodeta Kovačevega ata s Kokrice Marija Likozar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, Č. duhovščini, pevcem, gasilcem, sose­ roj. Beton dom, znancem in prijateljem za darovane vence, kakor tudi delovnim organizacijam ALPETOUR - TOZD Remont, Soršekova mama ŽIVILA Kranj - VELEPRODAJA - TOZD Prehrana in KOMUNALNEMU OBRTNEMU in GRADBENEMU POD­ JETJU KRANJ - TOZD Obrt. Pogreb drage pokojnice bo v petek, 9. 1. 1976, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Pre- dosljah. Še enkrat iskrena zahvala. Vsi njeni! Žalujoči: žena Marija, sinovi Stane, Niko in Franci z družinami, brat in sestri ter ostalo sorodstvo. Predoslje, Kokrica, Ptuj, Maribor, Cleveland, USA, 7. januarja 1976 Kokrica, Češnjevek, Srednja vas, Gorenje, 8. januarja 1976

ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubljenega moža, ćčeta in brata V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, Vinka Rakovca mama, stara mama, tašča, sestra in teta nabavnega referenta Ana Hudobivnik se iskreno zahvaljujemo Kovinskemu podjetju Kranj za nesebično pomoč, darovano cvetje ter roj. Bajt ganljive poslovilne besede, kakor tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam, ZB Kranj Center, Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in godbenikom in pevcem. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane cvetje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna za­ vence, šopke in vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi vsem, hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, društvu ki ste nam izrazili pismeno ali ustno sožalje ter stali ob strani in nas tolažili v teh težkih trenutkih. upokojencev za odpete žalostinke, kolektivu Tekstilni center, Posebno zahvalo smo dolžni članom lovske družine Kovor, starešini Vidu Drobniču za organizacijo tekstilni tovarni Zvezda, tovarni IBI in rentgenskemu kolektivu pogreba, vsem lovcem, ki ste ga tako številno spremili v njegov prerani grob, ter Francetu Cvenklu Instituta Golnik. Prav tako hvala tudi gospodu župniku Slapšku za prelepe poslovilne besede. za cerkveni obred in poslovilne besede.

Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: mož Jurij, sinova Jure in Tine ter hčerki Milka in Majda z družinami, brata Karel in Jože, sestra Mici Žalujoča žena Ivanka, sin Vili z družino, brata Rudi in Marjan ter ostalo sorodstvo. ter ostalo sorodstvo.

Kranj, Duplje, 8. januarja 1976 Kranj, Žiri, Polica, Bitnje, 5. januarja 1976

ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti naše drage hčerke, sestre, tete in nečakinje Ob smrti moje žene Francke Šifrer se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili Pavle Ambrožič na njeni zadnji poti, ji podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dobrim sosedom za njihovo veliko požrtvovalnost in stalno pomoč, dr. Hriberniku, č. g. župniku Slapšku roj. Močnik za obiske, pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za ganljive žalostinke. Lepa hvala vsem sodelavcem za izrečena sožalja in poklonjene vence ter kolektivom Sava Kranj — obrat II, Iskra se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za Kranj in C. P. Kranj. spremstvo k zadnjemu počitku. Posebno smo hvaležni sosedom za izkazano pomoč in posebna zahvala dr. Ljubu za zdravniško Vsem še enkrat iskrena hvala. pomoč. Žalujoči: mama, brata Janko in Franci z družinama ter ostalo sorodstvo. Žalujoči: mož Ciril, mama Ivanka in ostalo sorodstvo. Kranj, Ljubljana, Breg, 6. januarja 1976 Koritno; 6. januarja 1976 Karel Schnabl junak Planice •t< Spet slabe uvrstitve PLANICA — Avstrijec Karel Schnabl je z rekordnim skokom Tretji letošnji slalom za svetovni ležila samo Križaj in Kavčič. RE­ Slalom na 98 metrov - dosedanji rekord sta imela Čeh Raška in mladi Križan ? pokal za moške v Garmisch-Parten- ZULTATI: 1. Radici, 2. Gros (oba Jože Demšar s 96 metri — zmagovalec prve tekme skakalne turneje *~ kirchnu jugoslovanskim smučarjem Italija), 3. Stenmark (Švedska), 4. Bukovniku treh dežel Julijske Krajine — Benečije — Koroške — Slovenije v Pla­ , spet ni prinesel pričakovanih rezul- Tresch (Švica), 5. Amplatz (Italija), ( Čeravno Kranjskogorce nici. ?• tatov, saj je bil naš najboljši Roman 31. Holzl, 42. Gašperšič, 43. Koželj Pred skoraj 7000 gledalci so prav naši severni sosedje imeli največ (vsi Jugoslavija). tare pomanjkanje snega, ' j Holzl uvrščen šele na 31. mesto. Si- bodo v nedeljo vendarle or­ uspeha, saj so zasedli prvih sedem mest. Naši niso skakali slabo, toda P cer pa se je tudi ta slalom končal Vrstni red za svetovni pokal: 1. ganizatorji tradicionalnega za boljše uvrstitve jim še vedno manjka predvsem daljših skokov. ^ dokaj nepričakovano, kakor vse Stenmark (Švedska) 81 točk, 2. Gros slalomskega tekmovanja za Najbolje so se uvrstili Jeseničana Demšar in Zupan ter Kranjčan . letošnje preizkušnje za svetovni po- (Italija 80, 3. Irvin (Canada) 47, 4. Pokal Vitranc, ki se hkrati Norčič. ^ kal. Malce nepričakovano, vendar Hinterseer (Avstrija) 47, 5. Radici ( šteje tudi za točke v evrop­ NEURADNI REZULTATI: 1. Schnabl 248,9 (90, 98), 2. Wanner i povsem zasluženo je zmagal mladi (Italija) 44, 6. Klammer (Avstrija) skem pokalu. j italijanski reprezentant Fausto Ra- 36, 7. Plank (Italija) 35, 8. Roux 245,3 (92, 94), 3. Purstl 238,5 (92, 90), 4. Schwabl 235,1 (90, 91), 5. Grat- dici. Radici je vozil zelo dobro v prvi (Švica) 32, 9. Thoni (Italija) 31, 10. Znameniti »S« na poboč­ zer 233,7 (91, 89), 6. Millonig 231,0 (90,5, 89), 7. Wallner (vsi Avstrija) vožnji, medtem ko so nekateri favo- Russi (Švica) 29. ju Vitranca bo v nedeljo go­ 224,5 (87, 90) in Demšar 224,5 (88, 89), 9. Zupan 223,3 (86, 88), 10. Nor­ I riti povsem odpovedali. Tako je bil stil imenitne slalomiste, če­ čič (vsi Jugoslavija) 218,1 (88, 86),. -dh V Trbižu pa je bil veleslalom za prav se bodo za točke v sve­ j( Stenmark šele 12, Thoni pa celo 25. evropski pokal. Zmagal je Švicar al ^rva vo^nJa Pa Je bila usodna za oba tovnem pokalu potegovali Pargetzi s skoraj dvema sekundama tudi v Wengnu. Obeta se od­ Prvo mesto Bežigradu '74 ( naša najboljša tekmovalca, Križaja prednosti pred Špancem Ochoa in '. in Kavčiča. Križaj je začel razme­ lična udeležba, saj bo na­ ( Švicarjem Hemmijem. Jugoslovani stopilo nad 110 obetajočih ki je na turnirju nastopil brez nekaj ji roma dobro, potem pa je zaporedo- so tudi tokrat razočarali. Naš naj­ Številnim novoletnim športnim svojih ključnih igralcev. -bb- J slalomistov, ki dosti ne za-' tekmovanjem so svoj delež pridali r(ma naredil nekaj napak, imel pri boljši Križaj je s skoraj osmimi se­ • merjenju vmesnega časa soliden čas, ostajajo za tistimi, ki se po­ tudi jeseniški košarkarji z organiza­ ( kundami zaostanka zasedel šele 22. tegujejo v svetovnem po­ kmalu potem pa je naredil še eno mesto, Kavčič je bil 30, Holzl pa 54. cijo turnirja, na katerem so sodelo­ napako in odstopil. Druga vožnja je kalu. vale ekipe Novoteksa iz Novega me­ ^ bila zelo razburljiva. Najprej je Da bo res tako, kažejo že sta, Bežigrada '74 iz Ljubljane, Tri­ Trden Piero Gros dosegel izreden rezultat prve prijave, saj so Švedi glava iz Kranja ter ekipa organiza­ ' in je vooUl vse do nastopa Radicija. J esenice prijavili Strauda, Soederi- torja turnirja. namen Čeprav je Radici v drugi vožnji vozil na, Linstroema, Karlssona Gledali smo zanimiva in borbena V pravilnem zaporedju pre­ slabše, je na koncu s prednostjo 9 in Bergstrada. Danes jih bo srečanja, ki so potrdila, da se moštva najboljše namreč iz Nevejskega sedla hranjevanja, spanja in giba­ stotink vendarle slavil zmago. V tej marljivo pripravljajo na novo košar­ nja je človekovo skladno, vožnji je zelo dobro vozil tudi Sten­ NTK Lesce je organiziral v ne­ (Italija) pripeljal njihov karsko sezono. Prvo mesto je vodja Herman Nogler. učinkovito in plodotvorno de­ mark, ki se je povzpel kar na tretje deljo v Radovljici novoletni namiz- pripadlo ekipi Bežigrada '74, ki je lovanje. Seveda mora vsak mesto. Sicer pa so bili pogoji za tek­ noteniški turnir, kjer je nastopilo 40 Prvi tek nedeljskega sla­ prikazala tudi najboljšo igro in v sam skrbeti, da se ne iztiri iz movanje v Garmischu zelo slabi. tekmovalcev. V posamični konku­ loma se bo pričel ob 10., finalni tekmi zanesljivo premagala drugi pa ob 12. uri.-dh zdravega življenjskega ritma, Dež je namreč skoraj stopil ves sneg, renci je zmagal Buh (Jesenice) pred novomeški Novoteks. da si že v mladosti izoblikuje tako da so organizatorji morali klubskim tovarišem Vidmarjem. V Izidi: Jesenice : Bežigrad '74 61:75 pravilne življenjske cilje, na­ odpovedati smuk, ki bo na sporedu v moških dvojicah je bil 1. par Buh- (16:39), Triglav : Novoteks 60:66 čela bivanja in določen poziti­ VVengnu. Tekmovanja v VVengnu pa Vidmar, 2. pa Praprotnik-Kralj (36:37), Triglav : Jesenice 71:77 ven odnos do treniranja, na­ se bosta od naših tekmovalcev ude­ (Mošnje). B. R. Jesenice : (33:36), Novoteks : Bežigrad '74 pora in športne rekreacije. Ta 78:90 (37:53). postaja nujna potreba, saj se Kr. gora 13:3 Drugo mesto je osvojila ekipa No­ mora vsakdo postaviti po voteksa, tretji so bili domačini, robu avtomatizaciji dela, eno­ Na Jesenicah razglasili Državno prvenstvo v skupini A se četrto mesto pa je pripadlo Triglavu, po premoru spet nadaljuje. Odigra­ ličnemu, včasih tudi zapeč- najboljše sindikalne športnike na pa je bila samo tekma med karskemu ali copatarskemu Jesenicami in Kranjsko goro, kajti načinu življenja in drugim Občinski svet zveze sindikatov Jesenice 3. Biro za urbanizem in stanovanjska vpra­ Slavija je suspendirana in je tako Zimska GKL kvarnim posledicam današ­ je ob koncu preteklega leta pripravil sve­ šanja 510; posamezno: moški: 1. Kado Rup- njega časa. čano razglasitev rezultatov sindikalnih nik 237, 2. Mujo Hasanbegovič 226, 3. Ja­ tekma med Slavijo in Medveščakom Za nami je že prvo kolo zimske letnih iger za leto 1975. Delavci jeseniških kob Šolar 225, 4. Sandi Pahor 222, 5. odpadla. Jeseničani so v mestnem košarkarske lige, v kateri nastopa Mnogi se bolj ali manj zave­ delovnih organizacij so se pomerili v treh Franci Čampa 222, registrirani igralci: 1. derbiju zanesljivo premagali igralce enajst ekip s področja Gorenjske. dajo potrebe po rekreaciji, športnih panogah, in sicer v kegljanju na Bogdan Langus 248, 2. Rudi Savnik 238, vendar niso dejavni, nimajo ^ asfaltu, streljanju z zračno puško in v 3. Rado Rožič 236, 4. Jože Šlibar 233, 5. Kranjske gore. Mladi igralci Kranj­ Boji pod koši obetajo zanimiv • šahu. Alojz Tišov233; ske gore so se boljšim domačinom razplet, kar je vsekakor vredno po­ volje in ne vneme, pa jih ^ Na svečani razglasitvi je najboljše sindi­ hvale, saj si nobeden gorenjskih začne goltati neaktivnost. Ne­ kalne športnike pozdravil predsednik ob­ streljanje z zračno puško — ekipno: dobro upirali le v prvi tretjini, ki so jo Jeseničani dobili le s 3:2. V drugi klubov ne bi smel privoščiti predol­ katere pritegnejo vzori ali činskega sveta zveze sindikatov Anton moški: 1. Železarna 642 krogov, 2. Izolirka ideje o zdravem načinu življe­ Grošelj, ki je poudaril pomembnost udej- Jesenice 597, 3. Center srednjih šol 498; so potem močno popustili, malo gega »zimskega dremeža«. Letos stvovanja delavcev v športu, s čimer se ženske: 1. Železarna 373, 2. Tehnični biro bolje pa so igrali spet v zadnji prvič v ligaškem tekmovanju nasto­ nja na trim-steze, toda tudi te krepi telesna zmogljivost, s tem pa se se­ Jesenice 271; posamezno: moški: 1. Pavel tretjini. V naslednjem kolu bo spet pa tudi ekipa Kranjske gore. po otvoritvenem, skoraj po veda veča tudi storilnost na delovnih me­ Jezeršek 167, 2. Vojko Grebenšek 165, 3. množičnem obisku, začno sa­ stih. Najboljši sindikalni športniki so za­ Janez Otrin 163, 4. Edi Dobravec 161, 5. odigrana samo ena tekma, in sicer Izidi 1. kola: tem dobili pokale, medalje in praktična Igor Rebek 154; ženske: 1. Majda Kralj 154, bodo Jeseničani v dvorani pod I. skupina: Kr. gora : Triglav A mevati. So primeri, ko se že darila. 2. Dana Presterel 122, 3. Breda Ipavec 114, odločimo za obisk gora ali za Rezultati sindikalnih letnih iger na Jese­ 4. Vanda Eniko 105, 5. Olga Skoda 102; Mežakljo igrali z Medveščakom. Na 52:71 (26:43), Radovljica : Trhle lestvici pa še vedno vodi Olimpija s veje 80:70 (43:38), Veriga : Plamen izletniško smučanje, pa se nicah za leto 1975: kegljanje na asfaltu — šah - ekipno: 1. Železarna 26 točk, 2. premislimo, ali se, ko smo že ekipno: moški: 1. Železarna Jesenice — Carinarnica Jesenice 24, 3. OŠ Prežihov 23 točkami pred Jesenicami 22, neodigrano; TOZD VET 924 kegljev, 2. Železarna - Voranc 295; posamezno: 1. Franc Ravnik, Medveščakom 8, Slavijo 6 in Kranj­ II. skupina: Sava B : Šenčur krenili, predolgo zadržimo v skupne službe 903, 3. GIP Gradiš 853; žen­ 2. Herman Kanšek, 3. Poljanšek, 4. Jordan gostilni, in gorovje ali zasne­ ske: 1. Železarna 537, 2. GIP Gradiš 535, Jordanov. J. R. sko goro s 5 točkami. F. P. 51:74 (22:30), Triglav B : Kokrica 28:51 (16:32), Krvavec prost. žena gozdna pobočja pozdrav­ V I. skupini je v vodstvu Triglav A ljamo le od daleč. pred Radovljico in Trhlimi vejami, v V vseh teh primerih se ka­ II. skupini pa Kokrica pred Šenčur­ žejo slabosti v nas samih, v jem in Triglavom B. -bb- pomanjkanju moči, da bi dolo­ čen n 'men zmeraj dosledno in V vrhu jugoslovanskega plavanja trajno u» ~«ničevali. Gre pred­ Peterica najboljših: 1. Judita vsem za neizoblikovano smo­ V prvem našem pregledu naj­ izboljšanih rezultatov, saj sta v Mandeljc 71, 1:21,0, Lidija Švarc 72, Popravek trnost, saj je prav v jasni smo­ boljših dosežkov kranjskih pla­ ospredju še vedno Judita Mandeljc 1:21,0, 3. Boni Pajntar 73, 1:21,5, trnosti učinek vsakega dela. valcev v lanski sezoni smo pre­ in Lidija Švarc. Mandeljčeva (obe 4. Barbara Skubic 75, 1:25,6 in Bar­ V prvi letošnji številki našega čas­ Smotrnost pomeni trdno in gledali ženske discipline v pro­ imata enak čas in sta slovenski so- bara Štemberger 75, 1:25,6, rekord nika nam je na športni strani zago­ neomajno prepričanje in delo­ stem slogu. V današnjem pa na­ rekorderki) je najboljšo kranjsko SFRJ Djurdja Bjedov (Mornar) 68, del tiskarski škrat. V notici Kranj­ vanje v smeri cilja. Kdor v daljujemo s prsnim in hrbtnim. znamko postavila leta 1971, Lidija 1:15,8, rekord SRS Judita Mandeljc ska gora gorenjski prvak v šahu je športu ali življenju nima cilja, pa leto kasneje. Kljub temu pa se 71 in Lidija Švarc 72,1:21,0. pravilni vrstni red naslednji: 1. Kr. bo taval od ene panoge do dru­ 100 METROV PRSNO v tej disciplini obetajo boljši časi, saj gora 24, 2. Radovljica, 3. Alpina ge, menjal bo delo in poklic in Štembergerjeva pa tudi Bradaška že (Žiri) 22, 3. Šenčur 19, 5. Storžič nikjer ne bo dosegel poseb­ Najkrajša ženska disciplina prsne­ silita v ospredje. 200 METROV PRSNO ga plavanja tudi lani ni prinesla Tudi na 200 m prsno je skoraj (Golnik) 13. nega uspeha. enaka slika kot na 100 m. Lidija Omenimo naj še, da Kranjska Smotrnost ugotavljamo Švarc je slovenska rekorderka še iz gora s tako finančno podporo, kot jo hkrati s ciljem treniranja ali leta 1972 in od tega leta je. kranjski je imela sedaj, v nadaljevanju tek­ rekreacije. Ali želimo doseči vrhunske storitve, ali tekmo­ rekord. Toda za napredek se ni bati, movanj ne bo več žela dobrih re­ zultatov. Gorenjski prvaki so nam­ vati v lokalnem krajevnem saj Štembergerjeva, Pajntarjeva in merilu, ali pa s športno Bradaška že naskakujejo Lidijin reč sami krili stroške tekmovanj. Če . pa kaj kmalu ne bo bolje, se je torej rekreacijo želimo ohraniti či- rekord. lost in preprečiti prehitro pe- Najboljše: 1. Lidija Švarc 72, treba bati za nadaljnji razvoj šaha v Kranjski gori. šanje življenjske moči. Kdor 2:52,3, 2. Barbara Štemberger 75, ve, zakaj goji to ali ono obliko 2:54,4, 3. Boni Pajntar 75, 2:57,4, 4. Judita Mandeljc 70, 2:57,9, 5. Tatja­ športne rekreacije, jo goji red­ na Bradaška 75, 3:06,9, rekord SFRJ no, vestno, vneto in trajno. Ta Djurdja Bjedov (Mornar) 68, 2:46,4, Nov rekord ne bo čutil prekmalu »subjek­ rekord SRS Lidija Švarc 72, 2:52,3. tivne utrujenosti«, niti ne bo Občinska strelska zveza Škofja težil k preusmeritvi, tako da Loka je organizirala tekmovanje z 100 METROV HRBTNO bi si izbral lažjo, manj izdatno zračno puško. Nastopilo je 19 član­ in manj učinkovito panogo, Rebeka Porenta je še vedno naj­ skih in 11 mladinskih ekip s skupno ali pa se bo celo poslovil od boljša slovenska in kranjska hrbta- 91 posamezniki. Med člani je zmagal ljubiteljev rekreacije. šica. Oba rekorda sta iz leta 1974, Rado Vrhovnik (Kondor), med mla­ Ko si postavimo določene lani pa se v tej disciplini ni spre­ dinci D. Krajnik (Kopačevina), v naloge, smo v izpolnjevanju menilo nič, saj so vse plavale slabše ekipni konkurenci članov je 1. mesto teh nalog odgovorni pred sa­ kot leto prej, pa tudi v jugoslovan­ zasedla ekipa OŠTO, med mladinci mim seboj. Ne smemo pa va­ skem vrhu ni nič bolje. Rekord je še pa Kopačevina Trata. J. Starman rati samega sebe z navidez­ vedno iz leta 1968. nimi in neutemeljenimi raz­ Najboljše: 1. Rebeka Porenta 74, logi, kot so pomanjkanje časa, 1:12,1, 2. Breda Pečjak 69, 1:14,2, 3. slabo vreme, neustrezna opre­ Lidija Švarc 70, 1:19,9, 4. Darja Bra­ Mladi kranjski plavalni olimpijski kandidat za Montreal Borut Petni bo Jutri Slovenija: ma ipd. daška 74, 1:20,4, 5. Barbara Štem­ Trden namen, prežet s pra­ jutri v zimskem bazenu v Kranju na tradicionalnem plavalnem mednarod- berger 75, 1:20,5, rekord SFRJ Zden­ , m dvoboju Slovenija : Julijska Krajina branil barve slovenske reprezen- Julijska Krajina vilnim ciljem, je pomembna ka Gašparac (Mornar) 68, 1:09,0, Zimski bazen v Kranju bo jutri sestavina zavesti in volje, ter rance. Nastopil bo na 200 m kravi, 200 m mešano in 100 m delfin. Borut je rekord SRS Rebeka Porenta 74, odlično pripravljen za letošnjo zimsko sezono zato si lahko obetamo tudi ob 17. uri prizorišče kvalitetnega je neobhoden pri vsakem delu ref 1:21,1. ali obliki odmora. Dopolnju­ iordnih dosežkov, (h) Foto: F. Perdan plavalnega dvoboja. V njem se bodo namreč na tradicionalnem jejo ga pa še druge poteze, kot 200 METROV HRBTNO zimskem mednarodnem plaval­ so pogumnost, odločnost, sa­ Po zaslugi Porentove se je lani nem dvoboju pomerili pionirji mostojnost, samopobuda, ne- Vodovodni stolp brani naslov kranjski rekord premaknil skoraj za (letnik 1962) in mlajši mladinci odnehljivost, samopremago- tri sekunde. To pa je tudi vse, kar so (letnik 1961) Slovenije in Julij­ vanje, vztrajnost in upornost. Komisija za vaterpolo pri TKS Na prvem tovrstnem tekmova­ Kranjčanke dosegle v štirih letih. Za Gibalna omika, popolnost r ske Krajine. " anj bo tudi letos že drugič za­ nju je najvišji naslov lani pri­ uteho pa imamo v rokah državni Obetajo se zanimive borbe, saj postave in zdravje niso le dar pored organizatorica odprtega padel vaterpolistom Vodovodne­ rekord, saj je najhitrejša v državi in so slovenski pionirji in pionirke narave. Za lastno popolnost vaterpolskega prvenstva Kranja. ga stolpa. Letos pa se bodo za na­ najbolje skrbimo sami z vsa­ a Sloveniji Trboveljčanka Tatjana ter mlajši mladinci in mladinke £ letošnjega zmagovalca se slov prav gotovo potegovali še Blažič. odlično pripravljeni za letošnjo kodnevno vadbo, z delovno in bodo v zimskem bazenu potego• triglavani in Kamničani, pa tudi Najboljše: 1. Rebeka Porenta 75, zimsko plavalno sezono. Tudi športno aktivnostjo skozi vse vala moštva kranjskega Vodo• ostali lahko prekrižajo račune njihovi vrstniki, reprezentantje življenje. Vedeti moramo, da vodnega stolpa, Škrlovca, Iskre, 2:33,3, 2. Breda Pečjak 69, 2:39,2, 3. favoritom pri osvajanju prvega Lidija Švarc 71, 2:47,1, 4. Alenka Julijske Krajine, niso od muh, je aktivnost bistvo bivanja, * "glava in Obrtnikov ter Ra• mesta* neaktivnost in mirovanje pa dovljica, Kamnik in ljubljanski Kraljic 69, 2:53,6, 5. Barbara Štem­ saj se od njih pričakuje, da bodo PARI PRVEGA KOLA (NE­ berger 75, 2:54,0, rekord SFRJ in dali vse od sebe. Pri tem pa se sta naša najbolj prikrita, ven­ jvorotan. Prijave pa še niso za• DELJA OB 7.30): Vodovodni dar trajna sovražnika. rekord SRS Tatjana Blažič (Rudar) poleg dobrih dosežkov vseh obe­ ključene, zato se še vedno lahko stolp : Škrlovc, Iskra : Kamnik, Jože Ažman Pojavi katera od ekip, ki misli, 75,2:31,0. D. Humer ta spet kopica novih rekordov. Korotan Kamnik, Triglav -dh ^oa ima dobro pripravljeno ekipo. Obrtniki. -dh (Se bo nadaljevalo) Jelovica Škofja Loka Nov obrat, nova ambulanta1 in širša trgovska mreža j Lesna industrija Jelovica iz Škofje Loke je v preteklem letu dosegla izredno velike uspehe in odlične rezultate. Tik pred Prebivalci krajevne skupno­ novim letom so v podjetju od­ sti Železniki, prebivalci po prli nov obrat za proizvodnjo velikosti in »moči« tretje naj­ okenskih elementov po novi večje krajevne skupnosti v tehnologiji dolžinskega in plo­ škofjeloški občini, te dni praz­ skovnega spajanja. Z urejanjem nujejo. Spominjajo se slavnih obrata so začeli maja lanskega dni iz naše zgodovine, spomi­ leta, celotna investicija pa je njajo se vstaje na področju znašala 14,000.000 din. In kakš­ občine Škofja Loka, obenem ne prednosti prinaša nova pri­ pa tudi legendarne bitke v dobitev? V prvi vrsti bo mogo­ Dražgošah, vasici, ki je vsega če mnogo bolje izkoriščati les­ nekaj kilometrov oddaljena od ne surovine. Ob tem pa je po­ industijskega središča Selške trebno pripomniti, da pri lep­ doline Železnikov. Najmanjše ljenih elementih nikakor ne slovenstfo mestece, »mestne gre za slabši les, ampak so iz­ pravice« so Zeleznikarji dobili leznike. Kraj mi je bil že ta­ delki prav tako kvalitetni kot šele pred nekaj leti, je v povoj­ krat izredno všeč. Znova in sicer. Prav na račun nove teh­ nih letih doživljalo izredno znova sem odkrivala nove nologije bo lesna industrija hiter razvoj. Nekdaj železarski lepote tule v Selški dolini. Jelovica iz Škofje Loke mnogo kraj ima še tudi danes najbolje Seveda se je v teh letih mar­ manj vezana na uvoz lesa, za razvito kovinsko industrijo. sikaj spremenilo. Pet let po katerega je znana loška tovar­ Toda kovinarjem, delavcem prihodu v Železnike so bili na doslej morala odštevati pre­ Tik pred novim letom so v lesni industriji Jelovica v Škofji Loki odprli nt ^ v Iskri, Niku in Tehnici, so se zgrajeni novi šolski prostori, cej deviz. Naj zgornje trditve obrat za proizvodnjo okenskih elementov po novi tehnologiji dolžinskega i pridružili še lesarji. Zgrajena čez slab mesec dni pa bo do­ podkrepi še številka. V Jelovici ploskovnega spajanja je bila velika proizvodna dvo­ končno zgrajen in odprt nov so izračunali, da jim že letos ne rana v tovarni pohištva Alples, prizidek z osmimi učilnicami bo več potrebno uvoziti 6500 V desetih mesecih lanskega V Jelovici se bodo tudi v prihod pa tudi Dom oprema in pri sedanji šoli. Tako bo vpra­ kubičnih metrov visoko kvali­ čevljarna Ratitovec dosegata leta je fakturirana realizacija nje prizadevali, da čimbolj zmanj šanje šolskih prostorov za tetnega lesa. To pa seveda po­ v Jelovici znašala 260,000.000 šajo uvoz in čimbolj povečajo vse večje uspehe. Vzporedno nekaj časa rešeno. Mislim, da meni precejšen prihranek. Z z razvojem industrije pa se din, plačana pa 275,000.000 din. izvoz. V tej loški tovarni so namreč je dolina v zadnjih letih novim obratom pa so Škofjelo- Zaloge so bile za 25 odstotkov še pred nedavnim uvažali za prek razvija kraj tudi na drugih po­ izredno veliko pridobila z raz­ čani odpravili tudi nekatera dročjih. Trije prebivalci iz kra­ nižje kot v enakem obdobju leto 70,000.000 raznega lesa in okovja ] vojem industrije. To se pozna ozka grla v proizvodnji, doseči poprej. Jelovica je izvozila v V zadnjem obdobju pa so st jevne skupnosti Železniki o tudi pri otrocih, ki obiskujejo tem takole pripovedujejo: bo mogoče boljšo kvaliteto desetih mesecih za 34.000.000 usmerili predvsem na domači trg C našo šolo. Najbolj boleča izdelkov, znižati direktne stroš­ dinarjev izdelkov, kar pomeni Tako se z okovjem zdaj oskrbujejo ^ točka za nas na Češnjici je še ke ... In zanimivo je tudifto, da za 2,53-krat več kot v desetih izključno doma: v Kovinoplastiki vedno trgovina. Marljive nov proizvodni proces ne zahte­ mesecih leta 1974. Uvoz v ena­ trgovke v tesnih in neustrez­ v Ložu. To pa pomeni vrednost C va zaposlitve novih delavcev. kem obdobju pa je dosegel viši­ 25,000.000 din. ^ nih prostorih že zdavnaj niso To gre seveda vse na račun no 36,000.000 din, to pomeni da kos zahtevnim kupcem. Po­ sodobne tehnologije. Delavci, je bil v primerjavi z enakim Seveda v Jelovici iščejo g sebne izbire seveda v majhni ki že nekaj dni strežejo novim klasični trgovini ne more biti. obdobjem leto poprej za 40 od­ vedno nova in nova tržišča- strojem, so se odlično znašli in stotkov nižji. Povprečni osebni Tako so pred nedavnim sklenili Asfalt na selških cestah ter takoj vključili v drugačen na­ nov kulturni dom pa so zago­ dohodek je znašal 3200 din. To večjo pogodbo za postavitev čin dela. pa pomeni, da je bil v Jelovici tovo pomembne pridobitve.« montažnih stanovanjskih ob* (j Nov obrat v Jelovici v Škofji povprečni osebni dohodek v jektov v Iranu. Pa tudi na ^ Loki pa ni edina pomembna pri­ oktobru že nad občinskim pov­ domačih tleh so na tem področ' {] dobitev te tovarne v lanskem letu. prečjem za industrijo. ju dosegli več zavidanja vred' „ Investicije so bile še precej večje. nih uspehov. Še pred zimo so |( V rekonstrukcijo kotlarne je bilo delavci Jelovice postavili večje vloženih 2,500.000 din, v gradnjo in število montažnih hiš na Koz- ?

opremo novih proizvodnih pro­ janskem in tako večjemu števi* s

storov v obratu Jelovice v Sovod­ lu ljudi priskrbeli streho nad g nju v Poljanski dolini 2,500.000 glavo še pred mrazom. dinarjev ter v urejanje menze in obratne ambulante v podjetju V prihodnje bomo največjo po- j nadaljnjih 1,700.000 din. Poleg tega zornost posvetili uresničevanj" je bila v preteklem letu močno raz­ n sprejetega akcijskega programa fj širjena tudi trgovska mreža. Od­ srednjeročnega načrta, integracij' prte so bile poslovalnice v Saraje­ skim procesom ter razčiščevanju » vu, Osijeku in Valjevu. Nakupljeni odnosov med Jelovico, Gradisom in ^ pa so bili tudi novi stroji in opre­ blejskim LIP-om, pravijo v Jelo' ma. In zelo pomembno je tudi to, n da v Jelovici prav tako ves čas k Janko Rant (37), doma iz posvečajo izredno veliko pozornost JELOVICA Kolektiv Jelovice iskreno č Zalega loga, zaposlen v standardu svojih delavcev. Zanje stita ob občinskem prazniki! Alplesu: »V tovarni pohištva je bilo v lanskem letu nakupljenih škofjeloške občine in želi vsert Alples sem zaposlen že osem­ več stanovanj. veliko sreče v letu 1976! -Os najsto leto. Na delo se vozim od doma, iz Zalega loga. Do lanskega leta smo na Zalem logu imeli svojo krajevno skupnost. Potem pa smo se priključili h krajevni skup­ Janez Benedičič (38), do­ Nov avto za nosti Železniki. Ugotovili smo ma iz Martinj vrha, zapo­ Večja proizvodnja pločevine namreč, da smo za uspešno slen v Tehnici: »V Tehnici V jeseniški Železarni proizvodnja ciji hladna predelava bodo izboljša­ delo daleč premajhni, saj je sem zaposlen že dobrih pet­ hladno valjanih trakov dinamo vo ocenili in predlagali za prizadev­ gasilce v Savi zaliloška krajevna skupnost najst let, torej odkar obstaja pločevine nikakor ni zadovoljila in na avtorja spodbudni odškodnini. Kranj — Gasilci tovarne Sava '. štela vsega nekaj čez petsto tovarna. Prej pa sem delal tudi zadostila potrebam vedno številnej­ Už prebivalcev. V razne organe pa Kranja so dobili zadnji dan starec v Nil^u in Iskri. Krajevna ših«, odjemalcev. Diplomirana inže­ leta nov gasilski avtomobil, izdeU je bilo po ustavnih spremem­ skupnost Martinj vrh je štela nirja metalurgije iz obrata hladne bah potrebno angažirati izre­ Izlet v priznani tovarni Rosenbauer približno 360 prebivalcev. Zdaj valjarne Ivan Jamar in Aleksander Linzu (Avstrija). To je bila najlep^, dno veliko število ljudi. Tudi je že dobro leto priključena Kavčič sta hotela rešiti ta problem pred priključitvijo h KS Že­ nagrada za 45. obletnico delovanj h krajevni skupnosti Železniki. in pri tem uspela. v Kumrovec gasilskega društva v tovarni SaV' lezniki sem že bil v svetu Sem delegat samoupravne in­ Na osnovi večletnih izkušenj in Kranj — Vajenci gradbene stro­ domače krajevne skupnosti. Vozilo je bilo izdelano po naroČi' teresne skupnosti, in sicer za precejšnjega metalurškega znanja ke, ki se učijo pri SGP Projekt v savskih gasilcev in je usposobljen Zdaj pa sem delegat za zbor področje kulture. Največja sta bistveno rekonstruirala žarilno Kranju, so v počastitev 30-letnice krajevnih skupnosti pri škof­ za gašenje s peno in prahom, ki st pridobitev za nas v Martinj peč in spremenila tehnološki proces osvoboditve in 30. obletnice usta­ 0 jeloški občinski skupščini. Me­ najučinkovitejša v primerih požar vrhu v lanskem letu je bila v peči. V peči sta namestila azbestno novitve podjetja decembra lani pri­ po tovrstnih delovnih kolektivi! nim, da se je v zadnjih letih na elektrifikacija vasi. Zdaj ima­ zaporo, ki je preprečila dostop zraka pravili izlet v Kumrovec. 45 vajen­ našem področju izredno raz­ Novi avtomobil je velik prispevek mo mnogo boljšo razvsetljavo in vlažnega plina v peč, temperatura cev si je ogledalo spomenik Matiji 1 vila industrija, vzporedno s popolnejši opremi gasilcev v tovar kot prej. In kaj si najbolj v peči je bila konstantna. Povečala Gubcu, obiskalo muzej Matija Sava. I. PetriČ tem pa se razvijajo tudi kraji v želimo v prihodnjem obdobju? se je proizvodnja dinamo pločevine Gubca in rojstno hišo ter spominski Selški dolini. V prihodnje pa bo Zelja vseh nas je, da bi se čim­ in izboljšala kvaliteta. S tem pa so dom tovarišu Titu v Kumrovcu. Po potrebno urediti še vprašanje prej uredil prevoz za delavce iz se bistveno razbremenile tudi druge seznanitvi s preteklo in polpreteklo otroškega varstva, vprašanje naše vasi do Železnikov. V to­ proizvodne zmogljivosti v obratu zgodovino naših narodov in po pokopališč ter čimprej urediti varne se zdaj namreč, seveda hladne valjarne. Avtorja sta pri­ vrnitvi z izleta so mladi bodoči grad­ Soriško planino.« s svojimi vozili, vsak dan vozi hranila letno 2,600.000 dinarjev. Na beni delavci izrazili željo, da bi Martina Sedej (34) iz Češ- okrog dvajset delavcev iz Mar­ eni prihodnjih sej za oceno tehnič­ pripravili še več podobnih izletov. Uspela krvo­ njice, predmetna učiteljica tinj vrha. K sreči zadnja leta nih izboljšav pri temeljni organiza­ L. D. na osnovni šoli Železniki: vsaj ni težav s snegom. Tako dajalska akciji tudi za šolarje, ki imajo za­ »Rojena sem bila v Ljubljani, gotovljen prevoz, ni ovir.« Radovliir« - Tudi letošnj leta 1962 pa sem prišla v Že­ J. Govekar aKcija v radovlji* Občni zbori onemi, ki jo je pripravil v sodel' vanju s sindikati in aktivisti RK o\ činski odbor rdečega križa RadovlJ društev upokojencev ca, je zelo dobro uspela. Namesto f Zbor Radovljica — Na podlagi ustav­ zastopali 1200 članov), bo 20. ja­ programu predvidenih 1280 krvod" nih določil in novih pravil društva nuarja. jalcev je darovalo kri kar 16 upokojencev Slovenije so decembra občanov. Od teh jih je 160 darova kranjske podružnice LB tudi v radovljiški občini opravili Na posameznih zborih novousta­ že marca lani. ustanovne občne zbore v devetih novljenih društev upokojencev v ob­ Kranj — Ta teden so imele vse na tem zboru bodo pregledali poslo­ čini so največ govorili o vključe­ Akcija je trajala od 22. do 27. d' vanje podružnice do 31. oktobra lani novih društvih upokojencev v občini poslovne enote kranjske podružnice po delegatskem načelu. Namesto do­ vanju upokojencev v družbenopoli­ cembra. Na odvzem krvi je v Kroj Ljubljanske banke na Gorenjskem in razpravljali o poslovni politiki za tično življenje v krajevnih skupno­ prišlo 240 občanov, v Bohinju 325 ' letos ter o ukrepih za uresničevanje. sedanjih šestih podružnic so v občini redne zbore upravljavcev banke. Na ustanovili samostojna društva v Be­ stih, o rekreaciji, o izravnavanju na Bledu, kjer je bil odvzem kj") njih so med drugim razpravljali o Na dnevnem redu je tudi informa­ cija o izdelavi srednjeročnega plana gunjah, na Bledu, v Bohinjski Bi­ pokojnin starejših upokojencev z tudi za občane Radovljice, Gorij ! poslovanju poslovnih enot v minu­ strici, Gorjah, Kropi, Lescah, Pod- mlajšimi in drugem. Zasluženo pri­ Lesc, 566 občanov. Izredno vel' hanke do leta 1980 in razprava o 1 lem in o poslovni politiki v letoš­ nartu, Radovljici in v Stari Fužini. znanje pa so izrekli dosedanjemu odziv je bil predvsem med mladin njem letu. osnutku začasnega statutarnega sklepa o planiranju v banki. Na Delegati teh društev bodo sestavljali predsedniku radovljiške podružnice Še posebno pa so se izkazali delov' Danes pa bo v Kranju še šesti zboru bodo izvolili tudi delegacijo za občinsko zvezo društev upokojen­ Alojzu Kosu, tajniku Edvardu kolektivi Almire iz Radovljtf 17. zbor upravljavcev Ljubljanske cev. Ustanovni občni zbor zveze, ki Zorku in blagajničarki Miheli Sim- Plamena iz Krope in LIP Tom« redni zbor upravljavcev kranjske po- bo imel 65 delegatov (le-ti pa bodo podružnice Ljubljanske banke. Tudi hanke. A. Z. čičevi. JR Godec iz Bohinjske Bistrice. JR