UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Helena LEVIČNIK

RAZMNOŽEVANJE BEZGOV IN NJIHOVIH MEDVRSTNIH KRIŽANCEV S POTAKNJENCI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE AGRONOMIJA - OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN POLJŠČINE

Helena LEVIČNIK

RAZMNOŽEVANJE BEZGOV IN NJIHOVIH MEDVRSTNIH KRIŽANCEV S POTAKNJENCI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016

POPRAVKI: Levičnik H. Razmnoževanje nekaterih bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 III

Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela:

Predsednik: red. prof. dr. Anton Ivančič

Mentor: doc. dr. Andrej Šušek

Članica: izr. prof. dr. Metka Šiško

Lektor: Martina Ferlinc, univ. dipl. slov.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 23. september 2016

Levičnik H. Razmnoževanje nekaterih bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 IV

Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci

UDK: 634.747:631.532/.535(043.2)=163.6

Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na dveh genotipih črnega bezga ( nigra L.) in različnih medvrstnih hibridih. Namen raziskave je bil proučiti vpliv genetske strukture, substrata, tipa potaknjenca, termina potikanja, različnih koncentracij rastnega regulatorja 1H-indolbutanojske kisline (IBA) (5g/kg in 10g/kg), na ukoreninjanje in morfološke lastnosti bezgovih potaknjencev. Poskus je potekal v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Potaknjenci so koreninili pod polietilensko folijo. Rastlinski material smo nabirali v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, Genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter v okolici omenjene fakultete. Raziskava je pokazala, da na uspešnost ukoreninjenja vplivajo genotip, termin in tretiranje z rastnim regulatorjem. Substrat in tip potaknjenca vpliva nimata.

Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni hibridi, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci OP: VII, 34s., 10 pregl., 34 ref.

Propagation of some Sambucus species and their interspecific hybrids by cuttings

The investigation associated with this thesis involved two genotypes of the black elderberry (Sambucus nigra L.) and several interspecific hybrids. The main objective was to analyse the influence of the genetic structure (species or interspecific hybrid), type of substrate, type of cutting, time (term) of planting and concentration of the growth regulator (1H-indole-3-butyric acid on (5g/kg and 10g/kg)) on the level of rooting and various morphological characteristic. The experiment took place in the greenhouse of the Faculty of Agriculture and Life Sciences of the University of Maribor, Slovenia. The rooting of cuttings took place under special polyethylene foil. The material was acquired from grown in the University Botanical Garden, the Faculty Gene Bank and nearby wildly grown plants. The investigation showed that the success of rooting depended on genotype, time of planting and type of treatment with the growth regulator. The substrate and type of cutting did not exhibit any significant influence.

Key words: elderberry, Sambucus, interspecific hybrids, vegetative propagation, cuttings NO: VII, 34 P., 10 Tab., 34 Ref. Levičnik H. Razmnoževanje nekaterih bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 V

Kazalo vsebine

1 UVOD 1 2. PREGLED LITERATURE 3 2.1 Botanična klasifikacija 3 2.2 Vrste bezgov in njihovi medvrstni hibridi 4 2.3 Ekonomska pomembnost 8 2.3.1 Uporaba v zdravilstvu 8 2.3.2 Uporaba v prehrani 8 2.3.3 Ekološka in okrasna vloga bezgov 9 2.4 Načini razmnoževanja 10 2.4.1 Generativno razmnoževanje 10 2.4.2 Vegetativno razmnoževanje 11 3 MATERIAL IN METODE DELA 14 3.1 Uporabljen material in naprave 14 3.1.1 Rastlinski material 14 3.1.2 Substrat za potikanje 14 3.1.3 Rastni regulator 15 3.1.4 Platoji za potikanje 16 3.1.5 Šotne tablete 16 3.1.6 Prekrivanje s polietilensko folijo 17 3.2 Metode dela 17 3.2.1 Zasnova poskusa 17 3.2.2 Izvedba in oskrba poskusa 19 3.2.3 Vrednotenje in analiza 19 4 REZULTATI Z RAZPRAVO 21 4.1 Vpliv tipa potaknjenca, substrata in genotipa na ukoreninjenje 21 4.1.1 Vpliv tipa potaknjenca na uspešnost ukoreninjanja potaknjencev 21 4.1.2 Vpliv medvrstnih hibridov bezga na ukoreninjenje 22 4.1.3 Vpliv substrata na ukoreninjanje 23 4.2 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja in genotipa bezga na ukoreninjenost in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev 24 Levičnik H. Razmnoževanje nekaterih bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 VI

4.2.1 Vpliv genotipa bezga na ukoreninjanje in tvorbo kalusnega tkiva 24 4.2.2 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenost potaknjencev bezga25 4.2.3 Vpliv genotipa in rastnega regulatorja na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev 26 4.3 Vpliv genotipa črnega bezga na ukoreninjanje 28 4.4 Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev črnega bezga 29 5 SKLEPI 30 6 VIRI IN LITERATURA 32

Levičnik H. Razmnoževanje nekaterih bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 VII

Kazalo slik Slika 1: Razširjenost črnega bezga v Evropi...... 4 Slika 2: Klasmannov substrat...... 15 Slika 3: Plantella Rhizopon I in Plantela Rhizopon II...... 15 Slika 4: Poglobljena gojitvena plošča in shematski prikaz luknje v gojitveni plošči...... 16 Slika 5: Šotna tableta...... 17

Kazalo preglednic Preglednica 1: Pregled sistematike rodu Sambucus...... 3 Preglednica 2: Zasnova poskusa...... 18 Preglednica 3: Vpliv tipa potaknjenca na ukoreninjanje...... 21 Preglednica 4: Vpliv medvrstnega hibrida bezga na ukoreninjenje...... 22 Preglednica 5: Vpliv substrata na ukoreninjanje potaknjencev...... 23 Preglednica 6: Vpliv genotipa bezga na ukoreninjanje in tvorbo kalusnega tkiva...... 24 Preglednica 7: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenost potaknjencev. 25 Preglednica 8: Morfološke lastnosti pri različnih genotipih ter pri uporabi različnih rastnih regulatorjev...... 26 Preglednica 9: Vpliv genotipa črnega bezga na ukoreninjanje...... 28 Preglednica 10: Primerjava ukoreninjenosti črnega bezga v dveh terminih...... 29

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 1

1 UVOD

Bezgi rastejo v obliki večjih ali manjših grmov, poznamo tudi zelnate in drevesnate oblike, odvisno od vrste (Ivančič 2002b). Črni bezeg (Sambucus nigra L.) raste po vsej Evropi. Njegov areal sega od juga Skandinavije do severne Afrike in preko Kavkaza v Azijo. V Sloveniji raste od nižin, vse do gorskega pasu (Brus 2008). Poleg črnega bezga v Sloveniji najdemo divji bezeg (S. racemosa L.) in smrdljivi bezeg (S. ebulus L.) (Martinčič in sod. 1999).

Uporabna vrednost bezgov je zelo široka. Jagode in cvetovi se uporabljajo v prehrani, uporaba v zdravilstvu pa je znana od antike dalje. V ljudski medicini je bil uporabljen kot sredstvo, ki pospešuje potenje, blaži bolečine, krepi imunski sistem in deluje protivnetno. V farmaciji se cvetje uporablja v čajnih mešanicah, v obliki različnih izvlečkov ali kot sirup (Krajnc in Krajnc 2002).

Kot oblikovni element se vključuje v različne vrtove, odprto krajino, primeren je za mestna jedra in parke. Je pionirska vrsta z bogatim ekološkim pomenom. Odlično se izkaže pri hitrem ozelenjevanju, uporaben je pri utrjevanju nasipov in pobočij (Šiftar 2001).

Bezge lahko razmnožujemo generativno in vegetativno. Prednost vegetativnega razmnoževanja je, da lahko vzgojimo večje število novih, genetsko identičnih rastlin iz le nekaj matičnih rastlin na omejenem prostoru. Pri takšnem načinu razmnoževanja se izognemo problemu inkompatibilnosti, poleg tega je v primerjavi z ostalimi načini razmnoževanja hitro, preprosto in poceni. Slabosti vegetativnega načina razmnoževanja so manjša odpornost na bolezni, prenašanje rastlinskih virusov in povečani stroški razmnoževanja v primerjavi z generativnim razmnoževanjem, kar je posledica večje porabe delovnih ur in zahtevane opreme. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 2

1.1 Namen in hipoteza

Namen raziskovalnega dela diplomske naloge je preučiti ukoreninjanje bezga in njegovih medvrstnih hibridov ter pridobljene rezultate uporabiti za nadaljnje raziskave. Da bi ohranili lastnosti medvrstnih hibridov, smo se odločili za vegetativno razmnoževanje. V poskusu smo preučevali vpliv termina potikanja, substrata in rastnega regulatorja na uspeh koreninjenja. Prav tako smo preučevali vpliv rastnih regulatorjev in genotipov bezga na morfološke lastnosti. Zanimalo nas je tudi ali obstajajo razlike v uspešnosti koreninjenja med različnimi vrstami bezgov in njihovimi medvrstnimi hibridi.

Cilj je ovrednotiti vpliv proučevanih dejavnikov na uspeh koreninjenja in tako dobiti več podatkov za morebitna prihodnja razmnoževanja bezga in njegovih medvrstnih križancev. Z medvrstnimi hibridi bi lahko rešili težave, ki se pojavljajo pri gojenju bezgov (Simonovik in sod. 2007).

S poskusi smo preverjali naslednje delovne hipoteze: - uspešnost ukoreninjenosti potaknjencev je odvisna od termina potikanja, - tip potaknjenca (eno- in dvo-nodijski) vpliva na uspešnost ukoreninjenja, - substrat vpliva na uspešnost ukoreninjenja, - uporaba rastnega regulatorja vpliva na uspešnost koreninjenja potaknjencev, - uporaba rastnega regulatorja vpliva na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev, - vpliv proučevanih genotipov na morfološke lastnosti in - vpliv proučevanih genotipov na uspešnost ukoreninjenja. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 3

2. PREGLED LITERATURE

2.1 Botanična klasifikacija

Pri opredelitvi družine ni dokončnega odgovora. Glede na različne analize in pravila nomeoklaturnega poimenovanja lahko bezeg uvrstimo v družine Caprifoliaceae, ali Sambucaceae. Prav tako ne obstaja povsem zadovoljiva taksonomska organizacija rodu Sambucus spp., zaradi številnih vrst z obsežnim arealom in morfoloških zahtevnostmi. V znanosti obstajajo različne uvrstitve istega bezga na raven vrste, podvrste ali varietete (Applequist 2015). Sistematika bezgov je predstavljena v preglednici 1.

Preglednica 1: Pregled sistematike rodu Sambucus.

Kategorija Poimenovanje Kraljestvo Plantae – rastlinstvo Podkraljestvo Tracheobionta – višje rastline Deblo Spermatophyta – semenke Poddeblo Magnoliophyta – kritosemenke Razred Magnoliopsida – dvokaličnice Podrazred Asteridae – košarnice Red – ščetičevci Družina Caprifoliaceae (kovačnikovke) Rod Sambucus L. – bezeg (Plants database, Sambucus L. elderberry – Classification 2016)

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 4

2.2 Vrste bezgov in njihovi medvrstni hibridi

Bezge najdemo na Severni in Južni polobli. Zgradba listov, socvetij, cvetov, jagod in semen je podobna v celotnem rodu, prav tako je podobna zgradba celotne rastline. Rastejo v obliki dreves, grmov ali pokončnih zelišč (Simonovik in sod. 2007).

Črni bezeg (S. nigra L.)

Redka krošnja dežnikaste oblike sega od 7 do 10 metrov visoko in v jeseni odvrže liste. Koreninski sistem je dobro razvit, vendar plitev. Sivorjava do sivozelena skorja pokriva bel stržen. Skupina 5-7 eliptično oblikovanih lističev skupaj sestavlja en list, dolžine 10-30 cm. Listi so navzkrižno razporejeni na veji in imajo značilen vonj. Dvospolni cvetovi združeni v pakobul so 5-števni, drobni, beli in dišeči. Cvetijo maja in junija. Plod je koščičasta jagoda črne barve, ki dozori avgusta ali septembra. V Sloveniji raste od nižin do gorskega pasu (Brus 2008). Na spodnji sliki (Slika 1) lahko vidimo naravno distribucijo črnega bezga v Evropi. Temne lise predstavljajo območja, kjer je razširjenost črnega bezga sklenjena, izolirane populacije so v svetlejši, sivi barvi.

Slika 1: Razširjenost črnega bezga v Evropi (Atkinson in Atkinson, 2002 str. 896). Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 5

Pri črnemu bezgu poznamo različne forme, oblike in kultivarje: - S. nigra cv. Black Beauty je okrasni kultivar s purpurnimi listi in vijoličastimi socvetji. - S. nigra f. viridis je forma črnega bezga z zelenimi plodovi. - S. nigra ‘Laciniata’ je kultivar črnega bezga z rogljičasto narezanimi listi, katerih oblika spominja na liste peteršilja.

Modri bezeg (S. careulea (Raf.); syn. Sambucus nigra L. subsp. careulea (Raf.) R. Bolli)

Jagode in cvetovi se uporabljajo v prehrani in ljudski medicini. Znan je po dobri prilagoditvi okolju in varovanju tal pred erozijo. Z zagotavljanjem hrane, zavetja in prostora za gnezdenje nudi življenjski prostor različnim živalskih vrstam (Stevens in Nesom, Blue elderberry Plant Guide 2016). V Severni Ameriki je domoroden v zahodnem predelu Kanade in ZDA (Plants database, Sambucus nigra L. subsp. cerulea (Raf.) R. Bolli 2016).

Javanski ali Kitajski bezeg (S. javanica Reinw. ex Blume)

Razširjen je v Kambodži, Indoneziji, Laosu, Maleziji, Filipinih, Vietnamu in na jugu Tajske (Plant gene resources of Canada 2014). Kot zelišče ali manjši grm lahko doseže višino do dveh metrov. Ustrezajo mu gorska pobočja, gozdovi, lega ob potokih in na travnatih površinah ter razpon med 300-2600 nadmorske višine (internetna stran: Sambucus javanica Blume, Flora of 2016). Uporablja se v prehrani in medicini (Fern 2014).

Divji ali rdeči bezeg (S. racemosa L.)

Ima rdeče rjav stržen, rumene cvetove in škrlatne jagode, ki so strupene (Krajnc in Krajnc 2002). Svoje ime je dobil po barvi jagod (Brus 2008). V Sloveniji raste v montanskem in Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 6

subalpskem pasu (Martinčič in sod. 1999). V Severni Ameriki je domoroden v večjem predelu Kanade in ZDA, prisoten je tudi na Aljaski. (Plants database, Sambucus racemosa) L. red elderberry 2016). S. racemosa var. miquelli je kultivirana forma rdečega bezga, ki se goji za okras.

Smrdljivi bezeg (S. ebulus L.)

V Sloveniji raste od nižine do montanskega pasu in sicer na obdelanih tleh, ruderalnih mestih, vlažnih travnikih in gozdnih obronkih (Martinčič in sod. 1999).

2.2.2 Medvrstna križanja pri bezgih

Hibridizacija v rodu Sambucus naj bi bila pogostejša kot se domneva (Small in sod. 2004). V več poskusih hibridizacije med S. nigra in S. racemosa so bili dobljeni sterilni potomci, več njihovih lastnosti pa je bilo med značilnostmi starševskih rastlin (Winge 1944 in Koncalová in sod. 1983, cit. po Atkinson in Atkinson 2002). V Kanadski provinci Nova Scotia je bil ustvarjen umetni hibrid med S. nigra subsp. candensis (L.) R. Bolli in S. racemosa var. pubens (Michx.). Njegova dobra lastnost je, da dozori preden se pojavi zgodnja zmrzal, ki predstavlja težave pri ameriškemu begzu (S. nigra L. subsp. canadensis (L.) R. Bolli) na severnem delu tega območja (Small in sod. 2004).

Naravna križanja potekajo v naravnih populacijah, medtem ko so umetna križanja delno ali v celoti izvajana pod nadzorom človeka, s ciljem ustvarjanja populacij, kjer bo možna selekcija. Umetna se delijo, odvisno od izvora starševske rastline, na križanja znotraj vrst (intraspecies hibridizacija) in na križanja med različnimi vrstami (interspecies hibridizacija). Pri slednjih so pogosti nenormalni in/ali neplodni potomci (Ivančič 2002a).

Dr. A. Ivančič, profesor genetike in žlahtnjenja na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, je od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja ustvarjal medvrstne hibride med S. ebulus in S. cereula, katere je križal s S. nigra (Simonovik 2007, Simonovik in sod. 2007). Prvi poskusi hibridizacije niso bili uspešni, zato se je odločil za iskanje vrste Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 7

ali genotipa, ki bi se rekombiniral z vsemi tremi prej omenjenimi bezgi (genetski most). Leta 2000 je na otoku Espiritu Santo (Vanuatu, South Pacific) našel S. javanica Blume, ki je ustrezal zahtevam in ga poimenoval S. javanica ES, da bi se ločil od ostalih genotipov iste vrste. Prvi uspešen hibrid je nastal leta 2001 med S. javanica (ES) in S. nigra (Simonovik 2007).

V letu 2003 je prišlo do preboja v razvoju hibridov, po tem, ko je bilo ugotovljeno, da je ena izmed rastlin, prinešenih iz otoka, avtoinkompatibilna, kar pomeni, da s samooploditvijo ni bilo možno dobiti semen. Do tega zaključka so prišli zato, ker je rastlina rasla v popolni prostorski izolaciji, bujno cvetela, vendar ni proizvedla nikakršnih jagod (Simonovik in sod. 2007). Rastlina je bila razmnoževana vegetativno, torej je bilo možno narediti direktno hibridizacijo brez emaskulacije. To je pomenilo veliko prednost, saj je emaskulacija pri bezgih zapletena zaradi majhnih in lomljivih cvetov. Avtoinkompatibilna rastlina S. javanica je bila uporabljena kot ženska komponenta. Rezultat križanja so bili bujno rastoči potomci, domnevni hibridi, katerih lastnosti so bile drugačne od starševskih rastlin. Rastline so rastle v eksperimentalni parceli blizu Brežic, Slovenija (Simonovik 2007).

Jagode so bile obrane preden so popolnoma dozorele. Semena so bila pridobljena z mečkanjem jagode, ki mu je sledilo spiranje mehkih delov (jagode) skozi cedilo. Nato so bila semena pomešana z vlažnim sterilnim peskom in shranjena pri 3-5 °C, do 10 dni pred koncem marca prihodnjega leta. Takrat so bila semena posejana v velike plastične lonce. Ko so bili hibridi dovolj veliki (konec maja, 15-25 cm v višino) so bili presajeni na polje (Simonovik in sod. 2007).

Na takšen način je bilo ustvarjenih več medvrstnih hibridov, med drugim tudi: - CER × NI = S. cerulea × S. nigra, - JA/NI = (S. javanica × S. nigra), - JANI × Black Beauty = (S. javanica × S. nigra) × S. nigra cv. Black Beauty, - JANI/CER = (S. javanica × S. nigra) × S. cerulea.

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 8

2.3 Ekonomska pomembnost

2.3.1 Uporaba v zdravilstvu

Uporaba v zdravilstvu je znana od antike dalje. V ljudski medicini je bil bezeg uporabljen kot sredstvo, ki pospešuje potenje, blaži bolečine, krepi imunski sistem in deluje protivnetno. V farmaciji se cvetje uporablja v čajnih mešanicah, v obliki različnih izvlečkov ali kot sirup (Krajnc in Krajnc 2002). Za pridobivanje komponent v medicini se uporabljajo: S. ebulus, S. racemosa L. ssp. sieboldiana (Miq.) H. Hara in S. racemosa var. pubens (OEPP/EPPO 2008). Antioksidativni potencial bezga je posreden dokaz njegovih pozitivnih učinkov na zdravje (Charlebois 2007).

2.3.2 Uporaba v prehrani

Povečana uporaba bezga v prehrambeni industriji je pripeljala do kriterijev kakovosti in gojenja bezga v nasadih (Krajnc in Krajnc 2002). Za agronomske namene se najpogosteje gojijo S. racemosa, S. nigra in S. nigra L. subsp. canadensis (OEPP/EPPO 2008). Sorta Haschberg (črni bezeg) ima dober donos, debele plodove in je odporna proti pozebam (Brus 2008). Verjetno tudi to pripomore k dejstvu, da je najpogosteje gojena sorta bezga v Avstriji, Švici in Nemčiji. Prodaja končnemu potrošniku ima velik potencial. Priložnost je v prodaji na tržnici, specializiranih trgovinah, gostinstvu in neposredno na domu. (Krajnc in Krajnc 2002).

Iz jagod se izdelujejo živila, pijače in barvila za druga živila (Cortese 1995). Predelamo jih lahko v solatni preliv, omako, prigrizke, sok, brezalkoholne pijače, pivo, vino, uporabne so pri pripravi pit. Majhnost jagod je najverjetnejši razlog za prodajo zgolj predelanih in ne svežih plodov v trgovinah (Charlebois 2007), čeprav jih lahko že v domači kuhinji predelamo v kompot, džem, sok ali pecivo (Krajnc in Krajnc 2002). Iz njih lahko izdelamo tudi marmelado, liker, sirup in bezgovo vino, iz katerega lahko izdelamo bezgov punč (Cortese 1995).

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 9

Cvetje se uporablja v proizvodnji pijač in delikatesnih živil (Krajnc in Krajnc 2002). Iz njih lahko izdelamo kis, šabeso (osvežilna pijača pripravljena iz bezgovih cvetov), sirup in zeliščne čaje (Cortese 1995). Pri pripravi palačink, muffinov ali vafljev se jih lahko vmeša v testo (Charlebois in sod. 2010). V ZDA lahko ameriški bezeg kupimo v obliki svežih ali zmrznjenih jagod ali posušenih cvetov (Byers in sod. 2014).

Bezgi so lahko sestavni del šamponov, losjonov za telo, zeliščnih čajev, izvlečkov in prehrambnih dodatkov, katerih prodaja temelji na trditvah o pozitivnih učinkih bezga na zdravje (Charlebois 2007).

Razlog za barvo bezgovih jagod so antocianska barvila. S tehnološkimi postopki se iz jagod pridobiva barvilo, ki je uporabno povsod, kjer se oznaka daje neposredno na živila npr. pri žigosanju mesa in sirov ter pri obarvanju sokov. Barvni učinek je trajnejši, odpornejši proti svetlobi, spremembam temperature in pH v primerjavi z barvilom pridobljenim iz rdeče pese ali korenja (Krajnc in Krajnc 2002).

Slabost in bruhanje po zaužitju surovih ali nezrelih jagod so posledica blažje zastrupitve zaradi vsebnosti sambunigrina. Uničimo ga s toplotno obdelavo, popolnoma zrele jagode pa ga ne vsebujejo. V sledeh ga je moč najti v cvetovih, vendar pri uporabi zaradi majhne vsebnosti ni potrebna previdnost (Krajnc in Krajnc 2002). Pri S. racemosa moramo biti pazljivi, da ne zaužijemo semen, ki so strupena. Navedbe o užitnosti plodov si niso enotne, vendar ne smemo zaužiti presnih (Brus 2008).

2.3.3 Ekološka in okrasna vloga bezgov

Črni bezeg najdemo v mnogih naravnih združbah, na gozdnih robovih in v živih mejah. Varuje tla in izboljšuje njihovo rodovitnost s svojim odpadom ter pospeševanjem kroženja hranil. Plodovi so vir hrane za gozdne živali, v naseljih ima okrasno funkcijo (Brus 2008). Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 10

Bezgi z bolj izraženo okrasno funkcijo so: S. nigra f. alba, S. nigra f. aurea, S. nigra f. ‘Laciniata’ in S. nigra f. pendula (OEPP/EPPO 2008). V prostor se bezeg vključuje osamljen grm. Kot oblikovni element je primeren za: predhišne in sonaravne vrtove, notranja dvorišča, pokopališča, prosto rastoče žive meje, javno zelenje, mestna jedra, parke, parkirišča, gozdni rob, odprto krajino, odlagališča in optično vodenje po cesti. Odličen je pri hitrem ozelenjevanju (Šiftar 2001).

Pri zasajanju je treba vedeti, da korenine dvigujejo tlakovce v bližini, odpadajoči plodovi so moteči na pločniku ali poti, neprimeren je za otroška igrišča. Zanj se odločamo pri pogozdovanju, ko potrebujemo podrast med koreninami dreves, utrjujemo nasipe in pobočja ali kot za zaščito pred nezaželenimi pogledi, hrupom ali vetrom. Cvetove obiskujejo čebele, ki nabirajo nektar in pelod, poleg tega pa na njih najdemo tudi čmrlje in muhe, z bezgovimi jagodami pa se prehranjujejo vrabci in druge ptice (Šiftar 2001).

2.4 Načini razmnoževanja

Bezge lahko razmnožujemo generativno in vegetativno. V naravi se razmnožuje s koreninskimi izrastki ali s koščicami, ki jih prenašajo ptice (Krajnc in Krajnc 2002). Pri vegetativnem razmnoževanju je največja prednost genetska identičnost rastlin, kar opraviči tudi višje stroške razmnoževanja.

2.4.1 Generativno razmnoževanje

Iz semen dobimo neizenačene rastline zaradi cepitve dednih lastnosti (Krajnc in Krajnc 2002), zato bodo imele takšne rastline razlike v pridelku in v kakovosti jagod (Byers in sod. 2014). Semena zaradi dormantnega embrija in trde semenske lupine tudi težje kalijo (Brinkman in Johnson 2008).

Semena iz plodov ločimo tako, da jih zmečkamo, damo v vodo in ločimo seme. Pomagamo si z mrežastim cedilom, katerega rešetke so manjše od semena. Vodo pustimo teči in plodove mečkamo pod prsti, tako se skozi cedilo izločijo vsi deli plodov. Stratifikacijo Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 11

opravimo tako, da semena pustimo v vlažnem pesku pri temperaturi 3-5 °C. Običajno kalijo po 3 mesecih (Ivančič 2002b).

Če pa se odločimo za generativni način razmnoževanja, jih jeseni sejemo na prosto v lonce ali v grede. Zagotavljati moramo enakomerno vlago skozi zimo, da lahko kalitev pričakujemo v pozni pomladi. Pred kalitvijo je potrebna je stratifikacija (Byers in sod. 2014). Gostota naj bo okrog 100 semen/m2 (Charlebois in sod. 2010). Semena lahko nakaljujemo v tesno zaprti vrečki s sterilnim in vlažnim šotnim mahom ali peskom. Prvih 60-90 dni jih pustimo na sobni temperaturi, naslednjih 90 dni naj bodo na 4 °C (Chram 1982, povzeto po Charlebois in sod. 2010), nato pa do kalitve na svetlobi in sobni temperaturi. Tako si zagotovimo vitalnejša semena. Sejančke nato damo v gojitveno ploščo s komercialnim medijem za potikanje. Izogibamo se direktne sončne svetlobe in zagotavljamo vlažnost medija. Ko dosežejo primerno velikost jih presadimo na polje, saj tam bolje uspevajo kot v loncih (Charlebosis in sod. 2010).

2.4.2 Vegetativno razmnoževanje

Načinov vegetativnega razmnoževanja je več: z mikropropagacijo, koreninskimi in stebelnimi potaknjenci (Charlebois in sod. 2010), razmnoževanje z grebeničenjem (osipavanjem) in s cepljenjem (Krajnc in Krajnc). Iz poganjkov lahko izdelamo olesenele, delno olesenele ali zelene potaknjence (Charlebois in sod. 2010, Rupp in Wheaton 2014). Nabiranje rastlinskega materiala za izdelavo potaknjencev in vzdrževalno rez bezgovih grmov lahko združimo (Charlebois in sod. 2010).

Oleseneli potaknjenci

Oleseneli potaknjenci običajno vsebujejo 3-5 brstov. V izogib pozebi na poganjkih jih nabiramo v novembru, po odpadu listja. Potem jih skladiščimo spete v snope, navpično zakopane do polovice v peščeno zemljo ali šotni mah, pri blizu 0°C. Tako obdržijo kvaliteto, potaknemo pa jih kasneje v zimi ali zgodnji pomladi. Druga možnost je, da potaknjence nabiramo, ko so bezgi dormanti (pozna jesen, zgodnja pomlad) in jih Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 12

potaknemo direktno v grede. Tretja možnost je, da potaknjence nabiramo v aprilu ali maju po brstenju in z njimi ravnamo kot z zelenimi potaknjenci ali pa jih potaknemo direktno na polje. Izbiramo bujnejše poganjke in se izogibamo uporabi vrhnjega dela poganjka (Charlebois in sod. 2010).

Priporočljiva je uporaba ratnega regulatorja – indol maslene kisline (IBA). Potaknjence potikamo 7-10 cm narazen, pozorni smo na pravilno orientiranost potaknjenca. Substrat mora imeti dobro sposobnost zadrževanja vode, vendar se odvečna voda v njem ne sme zadrževati. V rastlinjaku se dobro obnese medij s 50-75 % perlita in 25-50 % šote (Charlebois in sod. 2010).

Če jih potikamo na stalno mesto se izognemo presajanju, vendar moramo imeti v mislih, da se vsi potaknjenci ne bodo uspešno ukoreninili. Vrzeli v vrstah se izognemo tako, da potikamo do 3 potaknjence na eno sadilno mesto in kasneje redčimo, če je to potrebno. Rast novih poganjkov v prvem letu je med 15-100 cm. V primeru ugodnih vremenskih pogojev si lahko obetamo več kot 95% uspeh, vendar pa je v neugodnih pogojih, kot je recimo suho leto, odstotek ukoreninjenosti lahko samo 20%. (Charlebois in sod. 2010).

Zeleni potaknjenci

Zelene potaknjence režemo med rastno sezono in običajno sestavljajo terminalni del nove zelene veje. Zeleni potaknjenec običajno vsebuje 2-3 nodije. Vsak nodij ima 2 nasprotno nameščena brsta na osi sestavljenega lista. Bazalni konec potaknjenca naj ne presega 10 mm v premeru. Optimalni čas nabiranja rastlinskega materiala je v času, ko so grmi v stadiju pred pojavljanjem socvetij in med koncem cvetenja (Charlebois in sod. 2010). Priporočila za zelene potaknjence S. nigra L. subsp. canadensis so, da poganjke za potaknjence vzamemo iz enoletne juvenile sadike in jih narežemo na dolžino 25-45 cm, kjer imamo 3 pare nasprotnih brstov. Potaknjence damo v dobro odcejen substrat za koreninjenje ali pa direktno na polje (Rupp in Wheaton 2014). Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 13

Poskrbimo, da rastlinskega materiala iz katerega bomo delali potaknjence ne pregrejemo ali izsušimo, saj se to lahko odrazi pri ukoreninjanju. Potaknjenec obrežemo tako, da ostaneta samo 2 bazna lista od vsakega sestavljenega lista. Tako zmanjšamo transpiratorno izgubo vode med obdobjem koreninjenja. Med tem obdobjem občasno meglimo (Charlebois in sod. 2010).

Delno oleseneli potaknjenci

Za izdelavo delno olesenelih potaknjencev vzamemo poganjke iz odrasle rastline v poznem poletju pri vrsti S. nigra L. subsp. canadensis (Rupp in Wheaton 2014), pri vrsti S. nigra pa jih nabiramo od aprila do septembra (Prada in Arizpe 2008). Različni avtorji si o nujnosti uporabe IBA hormona niso enotni (Prada in Arizpe 2008, Rupp in Wheaton 2014). Potaknjenci naj v dolžino merijo 10 cm, narežemo jih iz sredinskega dela poganjka (Prada in Arizpe 2008). Delno olesenele potaknjence črnega bezga nabiramo preden postanejo zelo lignificirani (Prada in Arizpe 2008 povzeto po Sandrap 2000). Kvaliteta rastlin bo večja, če na zgornjem internodiju pustimo liste (Prada in Arizpe 2008 povzeto po Ventrella in sod. 1998).

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 14

3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Uporabljen material in naprave

3.1.1 Rastlinski material

Rastlinski material za razmnoževanje S. nigra ‘Laciniata’ (okrasni genotip) in S. nigra (običajni ali navadni genotip) je bil nabran v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Rastlinski material za razmnoževanje S. nigra je bil nabiran tudi iz grmov, ki rastejo v okolici Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

Vir rastlinskega materiala za naslednje navedene medvrstne hibride bezgov so bile matične rastline, ki rastejo v genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in Botaničnem vrtu Univerze Maribor: - CER × NI = S. cerulea × S. nigra, - JA/NI = (S. javanica × S. nigra), - JANI × Black Beauty = (S. javanica × S. nigra) × S. nigra cv. Black Beauty, - JANI/CER = (S. javanica × S. nigra) × S. cerulea.

3.1.2 Substrat za potikanje

Uporabili smo substrat podjetja Klasmann- Delimann GmbH (Nemčija). Zastopnik za substrat v Sloveniji je podjetje Cvetlice Dorning d. o. o. iz Ljubljane. Glavna sestavina je mešanica slabo do srednje razgrajene bele šote in perlita. Električna prevodnost je 15 mS/m (+/- 25 %). Vrednost pH je 5,5-6,5. Dodano je gnojilo NPK 12:14:24, v količini 0,5 kg/m3. Substrat je primeren za ukoreninjanje potaknjencev in za prvo presajanje laboratorijsko vzgojenih rastlin. Na spodnji sliki (Slika 2) lahko vidimo izgled embalaže izdelka.

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 15

Slika 2: Klasmannov substrat (Substrat za potikanje Klasmann 2016).

3.1.3 Rastni regulator

V poskusu smo uporabljali naslednja rastna regulatorja: Plantella Rhizopon I in Plantela Rhizopon II. Plantella Rhizopon I je fitofarmacevtsko sredstvo, regulator rasti korenin in sredstvo za pospeševanje ukoreninjenja zelnatih potaknjencev. Vsebuje 5g/kg +/- 15 % indol maslene kisline (IBA). Plantela Rhizopon II je sredstvo za pospeševanje ukoreninjenja delno olesenelih potaknjencev. Vsebuje 10g/kg +/- 15 % indol maslene kisline (IBA). Sredstvi sta formulirani kot prašek. Proizvajalec obeh sredstev je podjetje Rhizopon B.V. iz Nizozemske. Distributer za Slovenijo je podjetje Unichem d.o.o. iz Vrhnike. Na spodnji sliki (Slika 3) lahko vidimo embalaži izdelkov.

Slika 3: Plantella Rhizopon I in Plantela Rhizopon II (Agronet. Plantella Rhizopon I 2013- 2016 in Agronet. Plantella Rhizopon II 2013-2016). Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 16

3.1.4 Platoji za potikanje

V poskusu so bile uporabljene poglobljene QuickPot ® gojitvene plošče z 96-imi luknjami: A- 12 vrstic; B- 8 vrstic, podjetja HerkuPlast- Kubern GmbH (Nemčija). Zastopnik za Slovenijo je podjetje Cvetlice Dorning d. o. o. iz Ljubljane. Višina luknje je 78 mm, širina in dolžina znašata 38x 38 mm, volumen je 75 cm3 (HerkuPlast Kubern GmbH 2016a). Na spodnji sliki (Slika 4) lahko vidimo poglobljeno gojitveno ploščo. Na levi strani slike vidimo poglobljene QuickPot ® gojitvene plošče, na desni strani slike pa vidimo prikaz njene celice.

Slika 4: Poglobljena gojitvena plošča in shematski prikaz luknje v gojitveni plošči (HerkuPlast Kubern GmbH 2016b).

3.1.5 Šotne tablete

V poskusu so bile uporabljene šotne tablete za koreninjenje sadik. V Sloveniji jih prodaja podjetje Vrtnarstvo Antolin, kateremu jih dobavlja podjetje Schneider Hawita iz Nemčije. Substrat v tableti je v papirnatem ovoju in rahlo stisnjen. Na spodnji sliki (Slika 5) lahko vidimo šotno tableto. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 17

Slika 5: Šotna tableta (osebni arhiv).

3.1.6 Prekrivanje s polietilensko folijo

Potaknjenci so bili ves čas rasti pod polietilensko folijo. Zrak pod folijo se napolni z vlago iz substrata in je zasičen. Polietilenska folija je bila napeljana na konstrukcijo, narejeno iz železnih palic in zataknjena za njene robove.

3.2 Metode dela

3.2.1 Zasnova poskusa

Poskus smo izvajali v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah na Pohorskem dvoru, med marcem in novembrom 2015. Število potaknjencev na obravnavanje je variiralo zaradi količine rastnega materiala, ki smo ga imeli na voljo, saj gre pri hibridih za edinstvene genotipe.

Raziskava je bila razdeljena na 3 poskuse (Preglednica 2). V poskusu 1 (termin 1) smo preučevali vpliv medvrstnega hibrida, substrata in tipa potaknjenca na ukoreninjenje. V poskusu 2 (termin 2) smo preverjali vpliv vrste, genotipa, medvrstnega hibrida in koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjanje in tvorbo kalusa. Preverjali smo tudi vpliv vrste, genotipa oziroma medvrstnega hibrida bezga in koncentracije rastnega regulatorja na svežo maso celotne rastline, maso svežih korenin, tvorbo korenin daljših od 2 mm, maso posušenega potaknjenca in maso posušenih korenin. V poskusu 3 (termin 3) Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 18

smo preverjali vpliv genotipa črnega bezga na ukoreninjanje potaknjencev. Naredili smo tudi primerjavo med koreninjenjem bezga v 2. in 4. terminu.

Zanimal nas je vpliv treh različnih koncentracij rastnega regulatorja na rast in razvoj potaknjencev: - kontrola, - Plantela Rhizopon I, - Plantela Rhizopon II.

Imeli smo 2 tipa potaknjencev: - eno-nodijske, - dvo-nodijske.

Potikali smo v naslednjih terminih: - 1 termin: 17. 3. 2015. - 2 termin: 24. 6. 2015 - 3 termin: 21. 8. 2015.

Preglednica 2: Zasnova poskusa.

Poskus Rastlinski material Substrat Obravnavanja Tip potaknjenca 1. termin JA/NI × CER1 Klasmann substrat za Eno- in 17.3. 2015 JANI/ Black Beauty1 potaknejnce in / dvo-nodijski CER/NI1 Šotne tablete 2. termin S. nigra ‘Laciniata’2 Klasmann substrat Plantela Rhizopon I, Eno-nodijski 24.6 2015 S. nigra3 Plantela Rhizopon II, JA/NI1 kontrola 3 termin, S. nigra3 Klasmann substrat Plantela Rhizopon I, Eno-nodijski 21.8. 2015 S. nigra ‘Laciniata’2 Plantela Rhizopon II, kontrola 1 = Medvrstni hibrid bezga, 2 = S. nigra ‘Laciniata’, genotip črnega bezga, 3 = S. nigra običajni genotip Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 19

3.2.2 Izvedba in oskrba poskusa

Potaknjence smo rezali iz delno olesenelih lanskih in letošnjih poganjkov. Rastlinski material smo nabrali tik pred samim podtikanjem. Potaknjencev nismo delali iz povsem zgornjega dela poganjka. Iz poganjkov smo naredili potaknjenec s pomočjo skalpela, rezali smo poševno. Eno-nodijski potaknjenci so bili oblikovani tako, da smo rezali 1 cm nad nodijem in 2 cm pod nodijem. Dvo – nodijske smo oblikovali na enak način kot eno- nodijske, le da so imeli dva nodija. Potaknjenci so imeli liste, ki smo jih prikrajšali.

Pri delu smo uporabili gojitvene plošče iz preteklih sezon, zato smo jih pred delom oprali z večjo količino vode in razkužili s pripravkom Menno Florades, ki vsebuje 90g/l benzojske kisline. Gre za razkužilo s širokim spektrom delovanja proti virusom, viruidom, glivam in bakterijam (Menno Florades 2016). Gojitvene plošče smo po razkuževanju napolnili s substratom, dobro zalili in pustili, da se odtečejo. Preden smo potaknjence dali v substrat, smo spodnji del potaknjenca pomočili v ustrezen rastni regulator. Po potikanju so bile gojitvene plošče prestavljene pod polietilensko folijo, kjer so ostale ves čas rasti bezgov do vrednotenja. Gojitvene plošče so bile zalivane po potrebi.

3.2.3 Vrednotenje in analiza

Število ukoreninjenih in neukoreninjenih potaknjencev smo prešteli, pogledali smo tudi ali je potaknjenec kalusiral ali ne. Pri vrednotenju morfoloških lastnosti smo analizirali vse potaknjence, ki so se ukoreninili. Potaknjence smo vzeli iz gojitvenih plošč, sprali substrat s korenin in jih pustili, da so se posušili. Stehtali smo celoten potaknjenec, nato smo odrezali korenine in stehtali maso svežih korenin. Prešteli smo število korenin daljših od 2 mm. Potaknjenec smo dali v vrečko, katero smo označili in 48 ur sušili pri temperaturi 50 °C. Po sušenju smo stehtali maso celotnega potaknjenca in maso korenin. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 20

Vrednotili smo: - število korenin daljših od 2 mm, - svežo maso nadzemnega dela rastline, - svežo maso korenin, - maso posušenega nadzemnega dela rastline (sušeno 48 ur pri 50 °C), - maso posušenih korenin.

Statistično obdelavo podatkov smo opravili s statističnim programom STARTGRAPHIC Centurion ΧV verzija 15.2.06. Naredili smo analizo variance, kjer smo preučevali vpliv vrste, genotipa ali medvrstnega hibrida bezga in uporabe različnih koncentracij rastnega regulatorja na morfološke lastnosti (masa celotnega neposušenega potaknjenca, masa neposušenih korenin, število korenin daljših od 2 mm, masa posušenega potaknjenca, masa posušenih korenin). Statistično značilne razlike med obravnavanji smo preverili s testom mnogoterih primerjav (Duncan), pri stopnji tveganja 0,05. Vpliv vrste, genotipov, medvrstnih hibridov, različnih koncentracij rastnih regulatorjev, tipa potaknjenca in substrata na uspešnost ukoreninjenja, tvorbo kalusa smo analizirali s hi-kvadrat (χ2) testom s statističnim programom IBM SPSS Statistic, verzija 21, pri stopnji tveganja 0,05. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 21

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Vpliv tipa potaknjenca, substrata in genotipa na ukoreninjenje

V prvem terminu potikanja smo preverjali vpliv tipa potaknjenca, substratov in genotipa bezga in na ukoreninjanje potaknjencev.

4.1.1 Vpliv tipa potaknjenca na uspešnost ukoreninjanja potaknjencev

S statistično analizo podatkov, ki je bila narejena s hi-kvadrat (χ2) testom smo ugotovili, da tip potaknjenca (eno- in dvo-nodijski tip) nima vpliva na ukoreninjanje, opazen pa je trend večje ukoreninjenosti pri eno-nodijskih potaknjencih. Podatki o vplivu tipa potaknjenca so prikazani v preglednici 3.

Preglednica 3: Vpliv tipa potaknjenca na ukoreninjanje.

Število Frekvenca1 Ukoreninjanje Skupaj Stat. vr. nodijev Ne Da χ2(3) P4 1 F 51 65 116 f %2 44 56 100 2,498a(5) 0,114 2 F 62 52 114 f % 54,4 45,6 100 Število nodijev 1 = 1 nodi, 2 = 2 nodija, 1F = frekvenca, 2f % = odstotek frekvence, Stat. vr. = statistične vrednosti, 3χ2 = hi kvadrat test, 4P = značilna razlika med obravnavanji pri P < 0,05, 5a,b,c – vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo

Manjši odstotek ukoreninjenosti je bil pri potaknjencih, ki so imeli 2 nodija (45,6 %). Ukoreninjenost pri eno-nodijskih potaknjencih je bila 56%, kar je za 10,4 % več kot pri dvo-nodijskih potaknjencih. Rezultati kažejo, da med frekvencami ni značilne razlike. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 22

4.1.2 Vpliv medvrstnih hibridov bezga na ukoreninjenje

Podatki o vplivu medvrstnih hibridov na ukoreninjenje so bili analizirani s hi-kvadrat (χ2) testom. Ugotovili smo, da medvrstni hibrid bezga značilno vpliva na ukoreninjenost. Podatki o vplivu medvrstnih hibridov bezga na ukoreninjanje so prikazani v preglednici 4.

Preglednica 4: Vpliv medvrstnega hibrida bezga na ukoreninjenje.

Hibrid Frekvenca1 Ukoreninjenost Skupaj Stat. vr. Ne Da χ2(3) P4 JA/NI × CER F 37 52 89 f %2 41,6 58,4 100 JANI/ Black F 32 58 90 36,824a(5) 0,000 Beauty f % 35,6 64,4 100 CER/NI F 44 7 51 f % 86,3 13,7 100 Hibrid= medvrstni hibrid bezga, na katerem so se izvajali poskusi, 1F = frekvenca, 2f % = odstotek frekvence, Stat. vr. = statistične vrednosti, 3χ2 = hi kvadrat test, 4P = značilna razlika med obravnavanji pri P < 0,05, 5a,b,c – vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo

Najmanjši odstotek ukoreninjenih potaknjencev je imel medvrstni hibrid CER/NI (13,7 %), pri medvrstnemu hibridu JA/NI × CER je bila ukoreninjenost 58,4%. Največji odstotek ukoreninjenih je imel medvrstni hibrid JANI/Black Beauty (64,4 %).

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 23

4.1.3 Vpliv substrata na ukoreninjanje

Podatki o vplivu substrata na koreninjenje so bili analizirani s hi-kvadrat (χ2) testom. Statistična analiza podatkov kaže, da substrat ne vpliva na ukoreninjanje, saj med frekvencami ni značilnih razlik. Podatki o vplivu substrata na ukoreninjanje so prikazani v preglednici 5.

Preglednica 5: Vpliv substrata na ukoreninjanje potaknjencev.

Substrat Frekvenca1 Ukoreninjenost Skupaj Stat. vr. Ne Da χ2(3) P4 1 F 55 66 121 f %2 45,5 54,5 100 1,380a(5) 0,240 2 F 58 51 109 f % 53,2 46,8 100 Substrat 1 = poglobljena gojitvena plošča napolnjena s Klamannovim substratom, Substrat 2 = Šotne tablete, 1F = frekvenca, 2f % = odstotek frekvence, Stat. vr. = statistične vrednosti, 3χ2 = hi kvadrat test, 4P = značilna razlika med obravnavanji pri P < 0,05, 5a,b,c – vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo

Potaknjenci, katere smo koreninili v poglobljeni gojitveni plošči, napolnjeni s substratom podjetja Klasmann, so se ukoreninili 54,5%, medtem ko se je pri uporabi šotnih tablet ukoreninilo le 46,8 % potaknjencev.

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 24

4.2 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja in genotipa bezga na ukoreninjenost in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev

4.2.1 Vpliv genotipa bezga na ukoreninjanje in tvorbo kalusnega tkiva

S hi-kvadrat (χ2) testom smo analizirali podatke o vplivu genotipa bezga na ukoreninjanje in tvorbo kalusnega tkiva. Rezultati kažejo, da genotip vpliva tako na ukoreninjenost kot tudi na tvorbo kalusnega tkiva. Podatki so prikazani v preglednici 6.

Preglednica 6: Vpliv genotipa bezga na ukoreninjanje in tvorbo kalusnega tkiva.

Genotip1 Ukoreninjanje Tvorba kalusnega tkiva Frekvenca7 Ne Da Skupaj Frekvenca Ne Da Skupaj S. nigra F 73 7 80 F 80 0 80 ‘Laciniata’2 f %8 91,3 8,8 100 f % 100 0 100 JA/NI3 F 6 66 72 F 10 26 36 f % 8,3 91,7 100 f % 27,8 72,2 100 S. nigra4 F 53 27 80 F 54 26 80 f % 66,3 33,8 100 f % 67,5 32,5 100 Stati. vr. χ2(5) 110,590a(7) 68,910a 6P 0,000 0,000 1 = genotip bezga, na katerem se je izvajal poskus, 2= S. nigra ‘Laciniata’, genotip črnega bezga, 3 = medvrstni hibrid bezga, 4 = običajni genotip S. nigra, Stat. vr. = statistične vrednosti, 5χ2 = hi kvadrat test, 6P = značilna razlika med obravnavanji pri P < 0,05,7F = frekvenca, 8f % = odstotek frekvence, 7a,b,c – vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo

Najvišji odstotek ukoreninjenosti je bil pri medvrstnemu hibridu JA/NI (91,7%), medtem ko se pri genotipu S. nigra ‘Laciniata’ podobno visok odstotek potaknjencev ni ukoreninil (91,3 %). Pri običajnem S. nigra se je ukoreninilo 33,8 % potaknjencev.

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 25

Podatki kažejo, da med preučevanimi genotipi obstajajo razlike glede tvorbe kalusnega tkiva. Kalusno tkivo se je najbolj izrazito tvorilo pri medvrstnemu hibridu JA/NI, kjer je kalusno tkivo tvorilo 72,2 % potaknjencev, odstotek tvorbe kalusnega tkiva pri genotipu običajnega S. nigra je bil 32,5 %, medtem ko pri genotipu S. nigra ‘Laciniata’ nobeden od potaknjencev ni tvoril kalusnega tkiva.

4.2.2 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenost potaknjencev bezga

Podatki o povezavi med koncentracijo rastnega regulatorja in ukoreninjenostjo potaknjencev bili analizirani s hi-kvadrat (χ2) testom in so zbrani v preglednici 7.

Preglednica 7: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenost potaknjencev.

Obravnavanje Frekvenca3 Ukoreninjanje Skupaj Stat. vr. Ne Da χ2(1) P2 1 F 35 37 72 10,627a(5) 0,005 f %4 48,6 51,4 100 2 F 62 26 88 f % 70,5 29,5 100 3 F 35 37 72 f % 48,6 51,4 100 Obravnavanje 1 = rastni regulator Plantella Rhizopon I, Obravnavanje 2 = rastni regulator Plantela Rhizopon II, Obravnavanje 3 = kontrola, Stat. vr. = statistične vrednosti, (1) χ2= hi kvadrat test, 2P = značilna razlika med obravnavanji pri P < 0,05, 3F = frekvenca, 4f % = odstotek frekvence, 5a,b,c – vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo

Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenost je statistično značilen. Največji odstotek ukoreninjenosti je bil pri potaknjencih, tretiranih z rastnem regulatorjem 1 in kontrolo (51,4 %), najmanjši odstotek ukoreninjenosti je bil pri uporabi rastnega regulatorja 2 (29,5 %).

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 26

4.2.3 Vpliv genotipa in rastnega regulatorja na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev

Z analizo variance smo analizirali podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev in njihove morfološke lastnosti v odvisnosti od genotipa bezga in koncentracije rastnega regulatorja. Podatki o vplivu vrste, genotipa in medvrstnega hibrida bezga ter koncentracije rastnega regulatorja so bili analizirani z analizo variance in so zbrani v preglednici 8.

Preglednica 8: Morfološke lastnosti pri različnih genotipih ter pri uporabi različnih rastnih regulatorjev.

Genotip1 N5 NMCP6 MNK7 TK8 MPP9 MPK10 S. nigra ‘Laciniata’2 7 0,65c4 0,04c 11,14b 0,19c 0,01c JA/NI3 30 3,65a 0,90a 48,55a 0,63a 0,12a S. nigra4 24 2,12b 0,45b 17,29b 0,39b 0,06b Obravnavanje 1 20 3,42a 0,91a 52,5a 0,58a 0,11a Obravnavanje 2 14 3,15a 0,71a 40,68a 0,56a 0,10a Obravnavanje 3 27 1,94b 0,36b 12,22b 0,38b 0,05b 1genotip = genotip bezga, na katerem se je izvajal poskus, 2 = S. nigra ‘Laciniata’, genotip črnega bezga, 3 = Medvrstni hibrid bezga, 4 = S. nigra običajni genotip, Obravnavanje 1 = rastni regulator 1 (Plantella Rhizopon I), Obravnavanje 2 = rastni regulator 2 (Plantela Rhizopon II), Obravnavanje 3 = kontrola, 4a,b,c – vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo, N5- število obravnavanih potaknjencev, NMCP6 = Neposušena masa celotnega potaknjenca, MNK7 = Masa neposušenih korenin, TK8 = Tvorba korenin, katere so daljše od 2 mm, MPP9 = Masa posušenega potaknjenca, MPK10 = Masa posušenih korenin

Ugotovili smo, da imajo različne koncentracije rastnega regulatorja statistično značilen vpliv na morfološke lastnosti. Z analizo podatkov smo ugotovili, da imajo različne vrste bezgov različno povprečno svežo maso celotnega potaknjenca, katere se med seboj značilno razlikujejo. Značilno najvišjo povprečno maso celotne rastline v poskusu je imel medvrstni hibrid JA/NI (3,65 g), značilno najnižjo maso celotnega potaknjenca je imel Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 27

genotip S. nigra ‘Laciniata’ (0,65 g). Masa celotnega potaknjenca običajnega S. nigra je bila 2,12 g.

Uporaba različnih koncentracij rastnega regulatorja ima značilen vpliv na povprečno maso neposušenega potaknjenca. Uporaba rastnega regulatorja 1 (3,42 g) in rastnega regulatorja 2 (3,15 g) značilno vpliva na maso celotnega potaknjenca. Najnižjo povprečno maso je imela kontrola (1,94 g).

Genotip bezga ima značilen vpliv na povprečno maso neposušenih korenin. Značilno najnižjo maso je imel genotip S. nigra ‘Laciniata’ (0,04 g), značilno najvišjo maso neposušenih korenin pa je imel medvrstni hibrid JA/NI (0,90 g).

Uporaba različnih koncentracij rastnega regulatorja ima vpliv na povprečno maso neposušenih korenin. Značilno najvišji masi neposušenih korenin so imeli potaknjenci, tretirani z rastnim regulatorjem 1 (0,91 g) in rastnim regulatorjem 2 (0,71 g). Značilno najmanjšo maso neposušenih korenin je moč zaslediti pri kontroli (0,36 g).

Genotip ima vpliv na tvorbo povprečnega števila korenin, ki so daljše od 2 mm. Medvrstni hibrid JA/NI je imel značilno največ korenin daljših od 2 mm (48,55). Preostala genotipa sta tvorila v povprečju 11,14 (S. nigra ‘Laciniata’) oziroma 17,29 (S. nigra) korenin, daljših od 2 mm.

Prav tako ima uporaba rastnega regulatorja vpliv na povprečno število korenin, ki so daljše od 2 mm. Najmanjše število korenin je moč zaslediti pri kontroli (12,22). Potaknjenci tretirani z rastnim regulatorjem 1 (52,5) in z rastnim regulatorjem 2 (40,68) so tvorili statistično značilno več korenin.

Genotip bezga ima vpliv na povprečno maso posušenega potaknjenca. Medvrstni hibrid JA/NI je imel značilno največjo maso posušenega potaknjenca, in sicer 0,63 g, medtem ko je bila najnižja masa posušenega potaknjenca 0,19 g, pri genotipu S. nigra ‘Laciniata’. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 28

Koncentracija rastnega regulatorja ima značilen vpliv na maso povprečno posušenega potaknjenca. Masa posušenega potaknjenca pri rastnemu regulatorju 1 (0,58 g) in rastnemu regulatorju 2 (0,56 g) je značilno večja v primerjavi z maso potaknjenca, ki ga nismo tretirali z rastnim regulatorjem.

Genotip bezga vpliva na maso posušenih korenin. Statistično značilna najvišja povprečna masa posušenih korenin je bila pri medvrstnem hibridu JA/NI (0,12 g).

Prav tako ima koncentracija rastnega regulatorja vpliv na maso povprečno posušenih korenin. Statistično značilno višjo maso posušenih korenin zasledimo pri rastnem regulatorju 1 (0,11 g) in rastnemu regulatorju 2 (0,10 g), v primerjavi s kontrolo.

4.3 Vpliv genotipa črnega bezga na ukoreninjanje

Podatki o vplivu genotipa črnega bezga na koreninjenje so bili analizirani s hi-kvadrat (χ2) testom. Vpliv na ukoreninjanje je prikazan v preglednici 9.

Preglednica 9: Vpliv genotipa črnega bezga na ukoreninjanje.

Vrsta ali Frekvenca3 Ukoreninjanje Skupaj Stat. vr. genotip Ne Da χ2(5) P6 S. nigra F 71 1 72 ‘Laciniata’1 f %4 98,6 1,4 100 4,765a(7) 0,029 S. nigra 2 F 65 7 72 f % 90,3 9,7 100 Vrsta ali genotip = vrsta ali genotip na katerem se je izvajal poskus, 1= S. nigra ‘Laciniata’, genotip črnega bezga, 2 = običajni genotip S. nigra, 3F = frekvenca, 4f % = odstotek frekvence, Stat. vr. = statistične vrednosti, (5)χ2 = hi kvadrat test, 6P = značilna razlika med obravnavanji pri P < 0,05, 7a,b,c – vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo

Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 29

Največ potaknjencev se je ukoreninilo pri običajnemu genotipu S. nigra (9,7 %), najmanj pa pri genotipu S. nigra ‘Laciniata’ (1,4 %).

4.4 Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev črnega bezga

S hi-kvadrat (χ2) testom smo primerjali uspešnost koreninjenja običajnega genotipa S. nigra v dveh terminih. Podatki so prikazani v preglednici 10.

Preglednica 10: Primerjava ukoreninjenosti črnega bezga v dveh terminih.

Termin Frekvenca1 Ukoreninjanje Skupaj Stat. vr. Ne Da χ2(3) P4 2 F 53 27 80 f %2 66,3 33,8 100 110,590a(5) 0,000 3 F 65 7 72 f % 90,3 9,7 100 4,765a 0,029 Termin = termin, v katerem je bil črni bezeg potaknjen, 1F = frekvenca, 2f % = odstotek frekvence, Stat. vr. = statistične vrednosti, 3χ2 = hi kvadrat test, 4P = značilna razlika med obravnavanji pri P < 0,05, 5a,b,c – vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo

Frekvence med terminoma se razlikujejo. V 2. terminu je bila ukoreninjenost 33,8%, medtem ko je bila v 3. terminu 9,7%, ker je za 24,1 % manj v primerjavi s 1. terminom. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 30

5 SKLEPI

Na podlagi izvedenih poskusov smo prišli do naslednjih sklepov.

Hipotezo, da je uspešnost koreninjenja odvisna od termina potikanja sprejmemo. Primerjava med 2. in 3. terminom potikanja je pokazala, da se je črni bezeg bolje korenini v 2. terminu (33,8 %) kot v 3. terminu (9,7 %).

Hipotezo, ki pravi, da tip potaknjenca (eno- in dvo-nodijski) vpliva na uspešnost ukoreninjenja zavrnemo, saj med različnimi tipi potaknjencev ni prišlo do značilnih razlik.

Hipotezo, ki pravi, da substrat vpliva na uspešnost koreninjenja lahko zavržemo, saj med šotnimi tabletami in poglobljenimi gojitvenimi ploščami, napolnjenimi s Klasmannovim substratom ni prišlo do značilnih razlik.

Hipoteza, ki pravi, da imajo proučevani genotipi vpliv na morfološke lastnosti sprejmemo. V poskusu 2 je bil največji odstotek tvorbe kalusnega tkiva pri medvrstnem hibridu JA/NI (72,7 %). Medvrstni hibrid JA/NI je poleg najvišjega odstotka ukoreninjenosti imel tudi najvišjo maso celotnega potaknjenca (3,65 g), najvišjo maso neposušenih korenin (0,90 g), največ korenin, daljših od 2 mm (48,55), največjo maso posušenega potaknjenca (0,63 g) in najvišjo maso posušenih korenin (0,12 g).

Hipotezo, ki pravi, da uporaba rastnega regulatorja vpliva na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev sprejmemo. Rastna regulatorja sta se izkazala boljša od kontrole v vseh kategorijah, vendar se njun vpliv ni značilno razlikoval.

Hipotezo, ki pravi, da uporaba rastnega regulatorja vpliva na uspešnost koreninjenja potaknjencev zavrnemo, saj se vpliv rastnih regulatorjev ni značilno razlikoval od kontrole. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 31

Hipotezo, ki pravi, da ima genotip vpliv na uspešnost ukoreninjenja sprejmemo. Pri uspešnosti koreninjenja se je v prvem poskusu najbolje izkazal medvrstni hibrid JANI/Black Beauty (64,4 %). V poskusu 2 je bil največji odstotek ukoreninjenosti (91,7 %) pri medvrstnem hibridu JA/NI. V tretjem poskusu se je od preučevanih genotipov črnega bezga najbolje izkazal običajni genotip S. nigra (9,7 %). Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 32

6 VIRI IN LITERATURA

1. Agronet. Plantella Rhizopon I. 2013-2016. Slika pridobljena 2.5. 2016 iz http://www.agronet.si/izdelek/32410/plantella-rhizopon-i

2. Agronet. Plantella Rhizopon II. 2013-2016. Slika pridobljena 2.5. 2016 iz http://www.agronet.si/izdelek/32182/plantella-rhizopon-ii-25-g

3. Applequist, WL. 2015. A brief review of recent controversies in the taχonomy and nomenclature of Sambucus nigra sensu lato. Acta hortic. 1061: 25-33

4. Atkinson MD, Atkinson E. 2002. Sambucus nigra L. J. Ecol., 90: 895-923.

5. Brinkman KA, Johnson WG. 2008. Sambucus L. – elder. V: The Woody plant seed manual. Agric. handbook 727. USDA Forest Service, Washington, DC: 1014-1018

6. Brus R. 2008. Sto grmovnih vrst na Slovenskem. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 180-183 str.

7. Byers PL, Thomas AL, Cernusca MM, Godsey LD, Gold MA. 2012. Growing and marketing elderberries in Missouri. Center for Agroforestry, University of Missouri.

8. Certification scheme for Sambucus, Schemes for the production of healthy plants for planting. OEPP/ EPPO Bulletin, 38: 19-24.

9. Charlebois D. 2007. Elderberry as a medicinal plant. V: Janick, J. and A. Whipkey (ur.)). Issues in New Crops and New Uses. ASHS Press, Alexandria, Virginia: 284-292

10. Charlebois, D, Byers, PL, Finn, CE, Thomas, AL. 2010. Elderberry: Botany, Horticulture, Potential. Horticultural Reviews, 37: 213-280. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 33

11. Cortese D. 1995. Divja hrana: užitne samonikle rastline nabiranje in priprava. Ljubljana, Kmečki glas: 171-173 str.

12. HerkuPlast Kubern GmbH. 2016a. Pridobljeno 30.4.2016 iz http://www.herkuplast.com/en/program/QuickPot/Tree%2BTray.html

13. HerkuPlast Kubern GmbH. 2016b. Sliki pridobljeni11.4. 2016 iz http://www.herkuplast.com/en/program/QuickPot/Tree%2BTray/QP%2B96%2BT.html

14. IBM SPSS Statistic for Windows, verzija 21 (Računalniški program). 2012. Armonk, New York, Združene države Amerike. IBM Corp.

15. Ivančič A. 2002a. Osnove rastlinske hibridizacije. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 153 str.

16. Ivančič A. 2002b. Hibridizacija pomembnejših rastlinskih vrst. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 515-523 str.

17. Fern K. 2014. Useful Tropical Plants Pridobljeno 30.4. 2016 iz http://tropical.theferns.info/viewtropical.php?id=Sambucus+javanica

18. Krajnc M. in Krajnc K. 2002. Žlahtni bezeg, Slovenj Gradec. Kmetijska založba: 8-43 str.

19. Martinčič A, Wraber, T, Jogan J, Podobnik A, Ravnik V, Turk B, Vreš B. 1999. Mala flora Slovenije. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 421 str.

20. Menno Florades. 2016. Pridobljeno 1.5 2016 iz http://www.fargro.co.uk/products/agrochemicals/menno_florades/menno_florades.asp Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 34

21. Plants database, Sambucus L. elderberry - Classification. Natural Resources Conservation Service, United States Department of Agriculture. Pridobljeno 20.4. 2016 iz http://plants.usda.gov/core/profile?symbol=SAMBU

22. Plants database, Sambucus nigra L. subsp. cerulea (Raf.) R. Bolli blue elderberry. Natural Resources Conservation Service, United States Department of Agriculture. Pridobljeno 30.4. 2016 iz http://plants.usda.gov/core/profile?symbol=SANIC5

23. Plants database, Sambucus racemosa L. red elderberry. Natural Resources Conservation Service, United States Department of Agriculture. Pridobljeno 30.4. 2016 iz http://plants.usda.gov/core/profile?symbol=SARA2

24. Plant gene resources of Canada, Agriculture and Agri- Food Canada. 2014. Pridobljeno 30.4. 2016 iz http://pgrc3.agr.ca/cgi-bin/npgs/html/taxon.pl?32990)

25. Prada M. A. in Arizpe D., 2008, Riparian tree and shrub Propagation handbook An Aid to Riverine Restoration in the Mediterranean Region, Gràfiques Vimar, Quart de Poblet, Valencia, España; 205

26. Rupp L. in Wheaton A., 2014, Nurturing native plants, A guide to vegetative propagation of native woody plants in Utah, Utah state university; 150

27. Sambucus javanica Blume, . Pridobljeno 5.6. 2016 iz http://www.efloras.org/florataxon.aspx?flora_id=2&taxon_id=242425216

28. Simonovik B. 2007. Genetska proučitev medvrstnih križancev v rodu Sambucus in vzpostavitev izbranih tehnik rastlinskih tkivnih kultur pri črnem bezgu (S. nigra L.). Doktorska disertacija. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: 145 str.

29. Simonovik B, Ivančič A, Jakše J, Bohanec B. 2007. Production and genetic evaluation of interspecific hybrids within the genus Sambucus. Plant Breed. 126: 628–633. Levičnik H. Razmnoževanje bezgov in njihovih medvrstnih križancev s potaknjenci. Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 35

30. Small E, Catling PM, Richer C. 2004. Poorly known economic plants of Canada – 41: American elder (Sambucus nigra subsp. canadensis (L.) R. Bolli) and blue elderberry (S. nigra subsp. cerulea (Raf.) R. Bolli). V: Dubé M. (ur.)) Can. Bot. Assoc. Bul. 37:20–28

31. STATGRAPHIC Centurion ΧV verzija 15.2.06. (Računalniški program). 2005. Warrenton,Virginija, Združene države Amerike: Statpoint Technologies, Inc,

32. Stevens M, Nesom G. Blue elderberry Plant Guide. United States Departmenf of Agriculture, Natural Resources Conservation Service. Pridobljeno 21.5. 2016 iz http://plants.usda.gov/plantguide/pdf/cs_sanic5.pdf

33. Substrat za potikanje Klasmann. Slika pridobljena 11.4. 2016 iz http://www.c-dornig.si/default.aspx?ID=196&category_groupid=53&catalogue_itemid=2

34. Šiftar A. 2001. Izbor in uporaba drevnine za javne nasade: učbenik in priročnik za sonaravno uporabo drevnine. Ljubljana, Zavod za tehnično izobraževanje: 164-165 str.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Andreju Šušku, za strokovno pomoč, prijaznost in potrpežljivost tekom nastajanja diplomske naloge.

Prav tako hvala red. prof. dr. Antonu Ivančiču in izr. prof. dr. Metki Šiško za pregled naloge.

Hvala viš. pred. mag. Manfredu Jakopu za statistično obdelavo podatkov in doc. dr. Juriju Rakunu za računalniške nasvete.

Zahvaljujem se vsem ostalim, ki ste na svoj način pripomogli k izdelavi diplomskega dela.

Zahvala gre tudi mojim domačim, predvsem Antonu Herletu, ki je bil velika moralna podpora tekom študija.