Evangeličanski List

EVANGELIČANSKI LIST

Oktober 2020 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji Letnik XLIX

Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili Božjo besedo! (Heb 13, 7) Prijetno praznovanje Dneva reformacije in spoštljiv poklon pri grobovih naših dragih ob Dnevu mrtvih, želi Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji. 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci!

Reformacija je s svojimi po- da nenehno išče odgovore na domovine največ in najbolje, kar gledi in zahtevami po reformah bistvena vprašanja svojega ži- so imeli. In drznem si trditi, da zelo močno in vsebinsko vplivala vljenja in eksistence tako na du- bomo tudi mi danes le s pomočjo na potek krščanske in s tem tudi hovnem, kakor tudi materialnem domoljubja razumeli sami sebe, svetovne zgodovine. Teza, da področju. svojo dušo, prehojeno pot naro- med Bogom in človekom ni po- Primož Trubar in njegovi so da in svoje dojemanje življenja. srednika, temveč smo pred njim opravljali božjo službo v mate- Slovenci torej nismo »neki« vsi enaki, je sprožila velik plaz na rinščini zato, da bi vsak človek nezgodovinski narod, neznano verskem, gospodarskem, politič- razumel božjo besedo, ker samo ljudstvo, morda le pleme, ki nima nem, družbenem in še kakšnem tako lahko postane po pravici in svoje identitete, kulture, jezika in področju. S svojim značilnim ra- poštenju vernik prave Krščanske vere. zumevanjem Svetega, s pogle- cerkve. Zadal si je največjo ži- Vse to imamo in na to bodimo dom na Boga, Sveto pismo, kot vljenjsko nalogo – pisanje knjig ponosni. Kot evangeličani bodi- vrhovno avtoriteto, so se refor- v maternem, slovenskem, jeziku. mo ponosni tudi na svojo vero matorji zavzemali tudi za brezra- Slovenski narod je dobil s in Cerkev. In bodimo ponosni na zredno krščanstvo. Duhovniki, od protestantizmom, s Primožem svoje velike zgodovinske dosež- najvišjih do najnižjih, niso tisti, ki Trubarjem, Jurijem Dalmatinom, ke, med katerimi ima prav goto- bi nekomu odpirali, drugemu pa Štefanom Küzmičem, Francem vo posebno in pomembno mesto zapirali pot v nebo, temveč mo- Temlinom, Adamom Bohoričem, dan reformacije, ki naj nam bo rajo biti služabniki Boga in učite- katerega 500. obletnico rojstva navdih za naše samoosmišljanje lji ljudi. Živeti morajo v skladu s obhajamo ravno letos, in mno- in pozicioniranje našega mesta tistim, kar oznanjajo, kar je njiho- gimi drugimi evangeličanskimi doma, v Evropi in svetu še tudi va duhovniška dolžnost. duhovniki in reformatorji, svojo danes. Vsi moramo skrbeti za to, In v to dogajanje, povezano Cerkev, ki je pridigala in božjo da bodo državotvorne in vsem z Lutrom in njegovimi tezami, besedo oznanjala v maternem je- ljudem, ne le nekaterim posame- smo so se vključili tudi Slovenci. ziku, molila slovenski očenaš…… znikom, koristne odločitve dobile Vsako tako izjemno dejanje, kot Reformacija je bila prelomni prioriteto in vso potrebno podje reformacija nedvomno bila, pa trenutek v zgodovini slovenstva, poro. zahteva tudi izjemne ljudi. Med ki je prav z oblikovanjem knjižne- Dan reformacije naj bo in njimi dva, tako rekoč največja, ga jezika postavila trdne temelje ostane tudi v prihodnje trenutek Trubar in Küzmič, pa na žalost za oblikovanje slovenskega naro- resnega in poglobljenega premi- ne moreta počivati v rodni grudi, da. Trdnost, vztrajnost, modrost sleka in nenehno prizadevanje za čeprav bi si to več kot zaslužila. in domoljubje so bili značilni po- izboljšanje naše stvarnosti tu in Stati in obstati je bila močna javi vse od Kocljevih časov do zdaj. S svojo vsebino lahko veliko izpoved človeka, ki smo mu Slo- Brižinskih spomenikov, torej do prispeva tudi za versko in politič- venci veliko dolžni in smo nanj oblikovanja slovenskega jezika, ki no harmonijo med nami. In to je upravičeno ponosni. Po njem in se je v obdobju reformacije med nekaj najdragocenejšega še po- z njim, pa tudi z mnogimi drugi- prvimi zmagoslavno vpisal na ze- sebej v časih, ki mnogim ljudem mi, smo bili popeljani na tisto in mljevid bibličnih jezikov sveta. niso najbolj naklonjeni. takšno pot, na kateri smo si in si In kaj zahteva in kaj pričakuje Iskrene čestitke ob Dnevu re- bomo, tako verujem, tudi v pri- od nas današnji čas? Pričakuje in formacije. hodnje svojo in narodovo usodo zahteva, da trezno razmišljamo, Geza Erniša, urednik ter cerkveno pot, sami pisali in iščemo in se iskreno pogovarja- zanjo tudi sami odgovarjali. mo, kajti le ustvarjalno sporazu- Protestantska reformacija je mevanje, ki ga vzpodbuja prava resda najprej zajela cerkveno ži- mera domoljubja, omogoča naše vljenje in grajala napake, ki so se preživetje v globalnem svetu in tam dogajale, bila pa je elemen- zagotavlja boljše pogoje za na- tarno povezana tudi s posvetnim daljnji uspešni razvoj slovenske- življenjem in je zato proces, ki še ga naroda in države. Danes ima- danes traja in išče odgovore na mo lastno samostojno državo, številna cerkvena, družbena in za katero so zaslužni vsi, ki so v posvetna vprašanja. Naloga po- več kot dve tisočletni zgodovini sameznika in naroda namreč je, našega naroda polagali na oltar oktober 2020 3 Trubarjev epifat

Leto dni po Trubarjevi smrti, leta 1587, sta njego- menitega tübinskega filologa in profesorja, ki je bilo va družina in evangeličanska cerkvena občina v De- objavljeno v Andreaevi pogrebni pridigi. rendingenu postavili v cerkvi sv. Gala, kjer je Trubar Besedilo je izredno bogato in sporočilno, zato ga pokopan, lepo in zanimivo spominsko obeležje, le- ob letošnjem Dnevu reformacije objavljamo tudi v seni epitaf z renesančnim okvirom, umetniško delo našem listu. Verjamem, da ga bomo z veseljem pre- tübinskega slikarja Jakoba Züberleina. Na vrhu je brali ker povzema vse pomembne postojanke Tru- upodobljen orel kot simbol evangelista Janeza, kar barjevega življenja in obenem razgrinja njegov du- kaže na Trubarjevo poslanstvo duhovnega pisatelja. hovni in biblični profil. Pod njim je Trubarjev pečatnik, ki spominja na njegov Več o samem epifatu in njegovem sporočilu bomo rodbinski izvor. objavili v Evangeličanskem koledarju za leto 2021. Osrednji prizor je Jezusovo vstajenje, pod njim pa Geza Erniša Trubar in njegova družina. Na spodnji strani plošče je latinsko besedilo, pesnitev Martina Crusiusa, zna-

Napis na epifatu: V grobu počiva le – tem mož sveti, Slovenec po rodu, Primož, ki Kristusu bil zvest je klicar in gla- snik. Prvi prepojil je on Ljubljano s pobožnostjo pravo, v Njega imenu izgnan mnogo prebil je nadlog. Rothenburg Tauberški v njem je našel zvestega slu- go, V Kemptenu mož je učil z glasom donečim Boga. Urach od tod ga je dobil, v württemberški deželi, Laufen učitelja imel, dlje Derendingen nato. Svete prevedel je knjige na matere jezik domači, Nauk je Božji sejal daleč na jutrnjo stran.« Oče ubogim je bil, neizkušenim ščit in zavetje, koliko vreden časti živel do sivih je let! Dobri je boj bojeval, svoj tek do- končal po razumu, vero ohranil zvesto, kakor ji bil je dolžan. Z velikim Pavlom zato zdaj nosi že krono nebeško, nikdar ji čas noben bleska utrnil ne bo! Mož sveti, Slovenec po rodu, Kristusov zvesti klicar ! »Vir tumolo hoc sanctus de Sclava est gente se- pultos, Primus, qui Christi praeco fidelis erat.«

EVANGELIČANSKI LIST mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji

Uredništvo Evangeličanskega lista Levstikova ulica 11, 9226 Moravske Toplice

Glavni in odgovorni urednik Geza Erniša, info@eco-mt. si, 041 689 191

Slika na naslovnici Martin Luther v Wormsu

Evangeličanska Cerkev AV v RS Slovenska ulica 17, 9000 Murska Sobota IBAN: SI56 0249 6009 1997 627, SWIFT: LJBASI2X

Tisk: Tiskarna digitalni tisk, Murska Sobota 4 evangeličanski list Moč Božje besede

V svoji 62. tezi, pribiti na vra- je mnogi drugi kristjani so veliko po tej besedi. Tako je ravnal pri ta Wittenberške grajske cerkve, pretrpeli, bili preganjani in umor- prerokih, apostolih in pri drugih je Martin Luter zapisal: »Pravi za- jeni. Ljudske žrtve so le »lončene pričevalcih. V osebnih razodetjih je klad Cerkve je najsvetejši evange- posode«, vendar Božja beseda in Bog govoril iz ljubezni do človeka lij krasote in božje milosti.« V 1 Pt Duh, ki deluje v človeški duši, sta in verni človek mu je prisluhnil. Re- 1, 25 pa je napisano: »Trava ovene, neuničljiva moč. Sila in moč te be- formatorji pravijo, da ne razlagajo cvet se osuje. Gospoda beseda pa sede (grško dynamis) je podirala oni Svetega pisma in ga oznanja- ostane na veke.« poganska božanstva in izrezane jo, ampak jih Bog vodi po Svetem V razmišljanju ljudi lahko osta- podobe, religiozne pravljične le- Duhu. Božja beseda jim pomeni ja samo to, kar je ustvarjalno, spo- gende, mite, bajke, tudi ljudsko živo besedo, kar tudi je. »Božja be- sobno, kar je življenjsko…. Tako se učenje in tako pripravila teren za seda je namreč živa in dejavna…« je skozi tisočletja udejanjala Božja sprejem Kristusa Odrešenika in (Heb 4,12), žal je bila v zgodovini beseda, zapisana v Bibliji, ki ostaja rast Božjega kraljestva. krščanstva tudi popačena. Bog je in je vedno aktualna ter privlačna. Moč Božje besede je v tem, da videl to zmoto, zato je posegel po Najprej je navdihnila praočete v ni rojena iz človeka, ni po človeški človeku, da Cerkev ostane Cerkev Stari zavezi, nato pa tudi aposto- volji, temveč »s Svetim Duhom vo- njegove besede. le v Novi zavezi, ki so dobili na- deni, so govorili sveti Božji mož- Evgen Balažic logo oznanjati evangelij po pre- je.« Samo tako je bila ta beseda jemu Svetega Duha, in so postali oznanjevana po Petru in ostalih nepremagljivi. Apostol Pavel je o apostolih o vstajenju Kristusa, ra- tem zapisal: »Ta zaklad pa imamo sti Cerkve… v lončenih posodah, da bi bila ta Luter in vsi drugi reformatorji so presežnost moči Božje in ne iz menili, da Bog že skozi vso zgodo- nas.« (2Kor 4,7) Apostoli in pozne- vino nagovarja človeka in dela zanj

Bohoričevo leto – 500. obletnica rojstva Adama Bohoriča (1520-1598)

Leto 2020 si bomo zapomnili leta 1565 sprejel me- tudi po t. i. Bohoričevem letu, po- sto ravnatelja stano- svečenem 500. obletnici rojstva vske šole v Ljubljani Adama Bohoriča, prvega sloven- (danes Klasična gim- skega slovničarja in protestant- nazija), šolo v Krškem skega šolnika. Rodil se je okrog pa zaprl. To šolo je leta 1520 pri Brestanici, o njego- vodil do upokojitve vem šolanju pa so znani podatki, leta 1582, a je bil ka- da je bil leta 1547 bakalaver (naj- sneje še nekaj let nižja stopnja akademske izobraz- (med 1595 in 1598) be) na Dunaju, naslednje leto pa začasni ravnatelj. Za- se je vpisal na artistično fakulteto njo je napisal tudi v Wittenbergu, kjer je postal uče- prvi šolski red, v ka- nec velikega humanista Filipa Me- terem je slovenski je- lanchtona. Po študiju se je vrnil v zik določil za obče- domovino, ustanovil svojo šolo in valni in poučevalni pričel s pedagoškim delom. Na tej jezik na začetni sto- šoli so se izobraževali predvsem pnji. Šola se je zaprla sinovi dolenjskih plemiških dru- leta 1598 po ukazu žin, njegov učenec je bil tudi Jurij nadvojvode Ferdi- Dalmatin. Na povabilo Primoža nanda, Bohorič pa je Trubarja in Sebastijana Krelja je bil izgnan iz domovi- oktober 2020 5 ne in je še istega leta umrl v Nem- odtenek približa- čiji. ti življenje in delo V čas njegovega delovanja v Adama Bohoriča Ljubljani segajo tudi njegovi pisni kot enega izmed dosežki, prav tako njegovo naj- štirih vodilnih pomembnejše delo, s katerim se slovenskih pro- je trajno zapisal v slovensko slo- testantov, ki so v vstveno zgodovino. Po prevodu 16. stoletju posta- Psaltra leta 1563, ki je ostal v ro- vili trdne teme- kopisu in se ni ohranil, je leta 1571 lje slovenskemu revidiral Juričićev prevod Span- knjižnemu jeziku genbergove postile, potem okrog in književnosti ter leta 1580 sestavil trijezični (latin- podstat slovensko-nemško-slovenski) šolski pri- skega naroda, na pomoček in prav tako trijezični katerih so kasneje slovarček, kar se do danes prav gradili mnogi, vsi tako žal ni ohranilo. V tem času pa so to dediščino je nastala tudi priročna plakatna kot posebno dra- izdaja Luthrovega malega kate- gocenost predajali kizma Otročja tabla, po prvi slov- naprej in k temu nici slovenskega jezika leta 1584 si moramo priza- kot njegovem izjemnem dosežku devati tudi sami. pa še Otročja pejsem. Tesno je V letošnjem letu, sodeloval tudi z Jurijem Dalmati- ob 500. obletnici nom pri nastajanju rokopisnega rojstva, se ga tako prevoda za izdajo celotne Bibli- spominjamo na in- je v slovenskem jeziku, ki je izšla tenzivnejši ravni, prav tako leta 1584 v Wittenber- obujamo spomin gu kot njegova slovnica z naslo- na čas pred petimi vom Arcticae horulae succisivae stoletji in izposta- de Latinocarniolana literatura oz. vljamo aktualnost v prevodu Proste zimske urice o njegovih dosežkov latinskokranjski slovnici. Gre za v sedanjem času. Nanj nas spo- Literatura: didaktično slovnico, napisano v minjajo spominska obeležja, ulice • Adam Bohorič. Arcticae horulae latinskem jeziku, s pravopisom, in ceste, poimenovane po njemu, succisivae – Zimske urice proste, oblikoslovjem in skladnjo za prak- pisni dosežki v kulturnih ustano- Maribor, 1987. tično rabo z malo teorije, name- vah. V poklon prvemu sloven- • Ahačič, K. Adam Bohorič. Novi njeno predvsem govorcem slo- skemu slovničarju je bila izdana Slovenski biografski leksikon: 3. venščine z dobrim poznavanjem tudi posebna spominska znam- zv. Ble-But (ur. Barbara Šterbenc osnov latinske slovnice in zna- ka, spominski kovanec za 2 evra, Svetina et al.). Ljubljana: Znan- njem nemščine. Slovnica je bila v izvedeni dogodki v počastitev te stvenoraziskovalni center SAZU, predelani obliki izdana še dvakrat obletnice, žal mnogi tudi zaradi 2018. (1715, 1758 v nemščini), ohranjen epidemije virusa Covid-19 odpo- • Berčič, B. Adam Bohorič in nje- pa je tudi rokopis iz leta 1755, ki vedani ali prestavljeni. Pa vendar- gova slovnica slovenskega jezi- je skrajšano in spremenjeno be- le, vsak zase se spomnimo na nje- ka. V.: Bohorič Adam. Arcticae sedilo iz leta 1715. V faksimilih pa govo veličino in izjemen dosežek horulae… Ljubljana: Mladinska je izšla leta 1969 in 1970, s prevo- v slovenski slovstveni zgodovini, s knjiga; München: Rudolf Trofe- dom v slovenščino leta 1987 (pre- čimer bomo hkrati počastili še vse nik, 1970. vedel Jože Toporišič). Bohorič je v ostale protestantske pisce od Pri- Klaudija Sedar slovnici, ki je izšla dobrih trideset moža Trubarja v osrednjesloven- let po izdaji prve slovenske knji- skem ter Štefana Küzmiča s so- ge avtorja Primoža Trubarja, ute- dobniki v prekmurskem prostoru. meljil tudi pisavo, ki se po njem imenuje bohoričica in je bila v rabi vse do sredine 19. stoletja. Ta kratek oris poskuša vsaj za 6 evangeličanski list Reformacija Korone

Dragi bratje in sestre evangeli- naše družbeno in zasebno življenje In kako naprej? Ob ekumen- čani. ter celo naše krščanske Cerkve, se skem srečanju v Lundu na Šved- Vesel in hvaležen sem gospodu nam močno rahljajo. Ves svet je skem, 31. oktobra pred štirimi leti, mag. Gezi Erniši, škofu emeritusu, v procesu velikih sprememb. Ka- smo vsi občutili lepoto in pomen da me je ob letošnjem prazniku kšnih? Natančno še ne moremo tega dogodka. »Ostanite v meni Dneva reformacije povabil k pisani vedeti, še manj kam nas bodo te in jaz v vas« (Jn 15,4) je Jezusova besedi za Evangeličanski list. spremembe pripeljale. Epidemi- zapoved ter hkrati zagotovilo, da Pogled katoliškega škofa na ja korona virusa je samo del neke je on počelo edinosti in rešitve. reformno gibanje, ki ga je sprožil zgodbe, ki ji še ne vemo naslova. Papež Frančišek v tej Jezusovi za- duhovnik Martin Luter, kar je po- Dogodki so nas dobesedno prehi- povedi vidi možnost, da se vsi zo- tem pripeljalo do velikih pretresov teli. Kar bi se naj zgodilo čez deset pet približamo Jezusovemu srcu tik v Cerkvi in širši družbi, ki so močno let, se je zgodilo zdaj. Čez deset pred njegovim dokončnim darova- določali tudi zgodovinske toko- let bi namreč po predvidevanjih njem na križu. Pri tem pa najprej ve na Slovenskem, še posebej pa poznavalcev krščanstva prišlo do gre za odpoved. Zdaj je že povsem pri nas v Pomurju, spremlja nekaj še mnogo večje duhovne krize, ki jasno, da je boj s korona virusom nelagodja v smislu: kaj pa je tega bi nam dobesedno spraznila cer- v resnici boj s samim seboj, ne z treba bilo. Ljudje smo namreč po- kve. Že zdaj je duhovna kriza po- drugim, temveč s samim seboj. gojeni in to najprej v lastni družini, sledica prehoda iz tradicionalne k Čemu sem se pripravljen odpove- ki živi iz daljne tradicije prednikov, osebni veri. To pomeni, da je vse dati, kaj sem pripravljen storiti, da ta pa določa zgodovino, ki je zme- manj takih, ki verujejo zgolj zara- bi drugemu bilo dobro, da mu bo raj predmet našega proučevanja in di družinske tradicije in zato tudi še bolje, da bo obstal in da bo živel zato tudi določenih sodb. Pri tem vztrajno upada število vernikov, ki varno, zdravo in polno življenje? velikokrat poudarjamo v čem in kje se udeležujejo svete maše ali božje Znati in hoteti odpovedati se sebi so naše prednosti pred drugimi. To službe po naših cerkvah. V cerkev v dobro drugega, pomeni umiranje pa nam lahko precej zatemni prvo- prihajajo predvsem tisti, ki so pri- in vstajanje v Kristusu, da bi tudi mi tno luč našega skupnega verova- šli do osebne vere, kar pomeni, da imeli življenje v obilju. To je duhov- nja v Jezusa Kristusa. evangelij vpliva tudi na njihove ži- ni proces vere, ki obeta ponovni Kristjani, neglede kateri Cerkvi vljenjske odločitve. Zaprtje cerkva zagon naših skupnosti. pripadamo, smo v nenehnem v du- v času epidemije pa nam je delež Mnoge evangeličanke in evan- hovnem boju za našo vero. Zakaj v nedeljskega občestva okrnila na geličani ohranjate milino, dobroto, boju? Sile tem namreč nočejo, da bi eno tretjino. moč služenja ter odpuščanja tudi mi verovali. Ta boj je močno izkusil Korona kriza je torej močno do nas katoličanov. Iz srca vam tudi sv. Pavel, saj Efežane opozar- prehitela procese globalizacije, ki hvala za to. Dobri Bog naj vas po- ja: »Naš boj se ne bije proti krvi in so po svetu razsejali neusmiljeno življa, opogumlja in razveseljuje s mesu, ampak proti vladarstvom, tržno konkurenco in dodobra zate- svojim blagoslovom, vas varuje in proti oblastem, proti svetovnim mnili etično zavest zahodne civili- brani pred vsem hudim. Naj vam gospodovalcem te mračnosti, proti zacije in razvitih držav v Aziji: da bi bo blagoslovljen in lep praznik zlohotnim duhovnim silam v nebe- preživeli in uspeli je dovoljeno vse, Dneva reformacije. ških področjih« (Ef 6, 12). Čeprav tudi uničiti cele narode. To seveda +Peter Štumpf, škof smo v Kristusu opravičeni za več- močno vpliva na moč verovanja, no življenje, se Bog še zmeraj bori krščanskega in nekrščanskega, ki za nas, vendar pa ne brez nas. Bog se je skoraj povsem izvotlilo v du- potrebuje našo svobodo, naš svo- hovno praznino. Da se je mogoče bodni pristanek, da hočemo biti z upreti brezkompromisnemu izkori- njim, da ga priznavamo za Stvarni- ščanju trga v škodo ljudi, predvsem ka, ljubimo kot Očeta in da mu sle- delavk in delavcev po trgovinah, dimo v tem, kar nam za življenjske so pred kratkim dokazale krščan- odločitve ponuja Sveto pismo. ske Cerkve na Slovenskem, ko so Pri tem pa vsi vedno bolj ob- s pozivom vladi jasno izpostavile čutimo, da se nam dogaja nekaj, zahtevo po zaprtju trgovin ob ne- kar nas bega in mogoče celo dela deljah. To pomeni, da še kristjani zmedene: Pozicijski zvodi, s kate- skupaj zmoremo zategniti zavore, rimi smo donedavnega upravljali ko je treba. oktober 2020 7 Kaj so dolžnosti

Nič nenaravnega in protinarav- gljivega duha« in še v »urejenosti ceron zaveda, da zasebna lastnina nega nam pojasnjuje Mark Tulij Ci- ter pravi meri pri vseh dejanjih in »ne obstaja po naravi«, ker nastane ceron. Seveda danes govor o dol- besedah, ki tvorita skromnost in z dolgotrajno prilastitvijo, z zmago žnostih ni priljubljena tema, kajti zmernost«. Iz vsakega od teh štirih v vojni ali z zakonom, dogovori, po- domala smo že obsedeni z ideolo- virov izhajajo tudi točno določene godbami. »Kdor vse meri z vatlom gijo človekovih pravic in pojmova- vrste dolžnosti. dobička in ugodnosti, častnosti pa njem svobode kot absolutne neve- Že v prvi knjigi z naslovom O noče priznati prednosti pred nji- zanosti od vsakršne (po) vezanosti. dolžnostih (De officiis), napisani ma, v svojem razmišljanju običajno Povrhu nas ves čas spremlja misel leta 44 p. n. š. Ciceron vire častnosti primerja častno s tistim, kar se mu postmodernistične in postutopične notranje natančno razloži. K iskanje zdi koristno; poštenjak pa ne ravna dobe, da je ena sama resnica, da ni in odkrivanju resnice spadata mo- tako.« ene same resnice in da so utopije drost in preudarnost, in bolj in glo- Še s pomočjo Platona Ciceron mrtve. blje poznamo resnico in razlog kake poudarja, da nismo rojeni samo Toda, kakšen je mislec, ki ne stvari, toliko bolj lahko ravnamo zase, »ampak si del našega bitja la- razmišlja o dolžnostih in Ciceron preudarno. Naloga ostalih treh vrlin sti domovina in del prijatelji« in kar nas s pomočjo stoicizma opozarja, »je pridobivanje in varovanje vsega poraja narava in zemlja je namenje- da gre tukaj celo za najvišje dobro tistega, na čemer temelji praktično no vsem ljudem, ljudje pa se roje- kot ureditev skupnega življenja in življenje, tako, da se ohranjata člo- vajo zaradi soljudi in si tako eden hkrati kako naj bo vsakdanje življe- veška družba in povezanost«, do drugemu pomagajo. Prispevati nje omikano, častno. Po stoičnem izraza prihajata duhovna odličnost moramo k skupnim koristim, tako uvidu naj bi šlo za maksimalno in srčnost. Vsekakor tukaj gre za to, v dajanju kot prejemanju in krepiti usklajenost med naravo in razu- da na prvem mestu nikakor nista vezi med ljudmi, med človekom in mom, tako, da je vsaka vrednota, »množenje imetja in pridobivanje človekom. Pridobivanje imetja naj vrlina, dolžnost človekova druga koristi zase in za svoje«, temveč bo tako, da nikomur ne škoduje in narava in nikdar protinarava. Vse to mnogo bolj vzvišenost nad takšni- zelo se je treba izogibati temu, da je hkrati še podlaga za dobro, celo mi ugodnostmi. To zahteva red, bi lastnina povzročala zlo in Cice- najvišje dobro, iz katerega izhajajo stanovitnost, zmernost in podobne ron nas opozarja v svojem času, da dolžnosti, tudi do države, ki je lah- odlike, ki niso samo miselne ampak »poželenje po denarju ne pozna ko in mora biti dobra in povrhu po dejavne, kajti tukaj moramo preiti meja«. takratnih antičnih merilih celo lepa. k dejanjem. Kakorkoli počnemo, še S svojim opisom tega kaj so dol- Kot krajši medklic glede na naše se- pri vsakdanjih opravilih se držimo, žnosti Ciceron bralca pogosto prije- danje razmere in našo državo bi se prave mere in reda, kajti s tem »si tno preseneča in še posebej glede lahko glasil »potrudimo se in delaj- bomo očuvali častnost in dostojan- na razmere pri nas. Tukaj bi nave- mo dobro in lepo državo«. V tem stvo« nam svetuje Ciceron. dla njegovo razumevanje in etično je med drugim smisel domoljubja, Naloga, poslanstvo vrednote, presojo o tem, ko je nekomu bilo kajti iz političnih pravic izhajajo tudi vrline je delovanje, danes bi dejali zaradi političnih razlogov premože- moralne dolžnosti kot vrednote. praktični um. Ko Ciceron sprego- nje zaseženo in so ljudje bili izgnani Dosežek narave in razuma je vori še o ostalih treh dolžnostih ali primorani zbežati v tujino nato v tem, da ima človek »občutek za posebej izpostavi načela po kate- pa se dolgih desetletjih zaradi poli- red, spodobnost ter pravo mero v rih se vzdržuje »človeška družba in tičnih sprememb spet vrnili. Kajti je dejanjih in besedah« in iz tega iz- življenje v skupnosti«. To načelo je pač tako, da se na področju politi- haja tudi »častnost (honestum), ki dvojne narave, vsebuje pravičnost ke nikdar nič ne nadgrajuje, ampak je častna tudi brez poveličevanja in dobrodelnost, ki jo lahko »ime- prej sesuva. in o kateri po resnici trdimo, da je nujemo tudi 'dobrotljivost' ali 'veli- Ciceron opisuje mesto Sikion, vredna hvale že po svoji naravi«. kodušnost'.« Ciceron poudarja, da ki so ga imeli v oblasti petdeset let Obličje častnosti se nahaja v štirih je temelj pravičnosti »zanesljivost- tirani, pa se je našel človek Arat iz virih. Najprej »v spoznavanju in od- -stanovitnost in resnicoljubnost v Sikiona, in mesto zavzel, tirana Ni- krivanju resnice«, nato v prizadeva- besedah in dogovorih«. Nihče naj kokla pa ugnal. Napad je bil nepri- nju, da ohranjamo »urejeno člove- ne škoduje nikomur drugemu je čakovan, vendar uspešen in zma- ško družbo, vsakomur izkazujemo, prva naloga pravičnosti, naslednja govalec je »poklical nazaj šeststo kar mu gre in zvesto izpolnjujemo pa je »da uporabljamo skupno la- izgnancev, ki so bili nekoč največji dogovore«, dalje »v srčnosti in stnino za skupne namene, zasebno bogataši v mestu«, ki so se vrnili v krepkosti vzvišenega in neprema- pa za svoje lastne«. Pri tem se Ci- osvobojeno mesto. Zdaj pa so se 8 evangeličanski list začele težave z imetjem in posestjo. zi vrednoto pravičnosti, ki ni sama izdaji, da bi ga ljudje lahko nosili s Ni se mu zdelo pošteno posegati v sebi namen. Ne more biti »niti sle- seboj in se celo na pamet učili kaj o petdeset letno lastnino, ki je z de- du o poštenosti, velikodušnosti ali dolžnostih iz te zlate knjige o kateri dovanjem in doto že prešla na mlaj- vljudnosti, prav nič več kot o prija- je Filip Melanchthon zapisal: »Pre- še generacije, toda krivično odvzeta teljstvu, če si ne prizadevamo za- pričan sem, da mora vera izvirati iz lastnina nekdanjim pregnancem je nje zavoljo njih samih, temveč jih Svetega pisma. Kar pa zadeva druž- zahtevala zadoščennje, poravnano, merimo po užitku ali koristnosti«. beno moralo, bi raje prisluhnil Cice- pošteno odškodnino. Torej, kako? Omenjeno Ciceronovo delo je zelo ronu« in vemo, kaj pomeni Melan- Arat je odšel k vladarju Ptolomaju solidno, natančno in komunikativ- chthon v protestantski tradiciji. V v Aleksandrijo, ki je bil zelo premo- no prevedeno in v oklepajih ohra- 18. stoletju je Voltaire izjavil, da kaj žen in ga prosil za denar, da bi z nja mnoge izvirne latinske izraze in pametnejšega nikdar ne bo nihče njim enim popravil krivico, drugim prevajalka Nada Grošelj si zasluži napisal. V zadnjih desetletjih spet pa ja ne bi povzročil. Dobil je precej vse priznanje še za opombe, ki zelo narašča zanimanje za to odlično an- denarja in se z njim vrnil v Sikion in olajšajo razumevanje tega dela. Tu- tično delo, ki nam, v naših razmerah nekatere prepričal, »naj raje sprej- kaj je nujno opozoriti še na odlično ta trenutek precej pove o domolju- mejo denar in se umaknejo s pose- spremno študijo Braneta Senegač- bju kot dolžnosti. Zaklinjalce konca sti, druge pa, da se jim bolj izplača nika, docenta z oddelka za filolo- utopije v tej t. i. postutopični dobi vzeti veliko odškodnino kakor do- gijo na Filozofski fakulteti. V svoji pa s Ciceronovimi besedami lahko biti nazaj svojo lastnino. Tako so se študiji z naslovom O dolžnostih kljubovalno zavrnemo: Dum spiro, vsi razšli v lepi slogi brez najmanjše – zadnja beseda filozofa Cicerona, spero (Dokler diham, upam). pritožbe.« Ta modri Grk Arat je po Senegaćnik upravičeno opozarja na Cvetka Hedžet Tóth Ciceronovem priznanju vedel, da več stoletij trajajoči vpliv tega izje- mora poskrbeti za vse in pokazal mnega dela in to vse do danes. Le izredno modrost, da ne ločuje in malokatero delo je bilo tolikokrat razdvaja pravic državljanov, ampak objavljeno in tako upoštevano kot združuje »pod isto pravičnostjo«. ta Cicerov spis. V času renesanse Delo O Dolžnostih obravnava je to delo veljalo za najodličnejše dolžnosti na različnih področjih in sredstvo za moralno vzgojo. znotraj mnogih dejavnosti, vse sko- Leta 1501 je delo izšlo v žepni

Vsi otroci so naši otroci

Otroštvo. Beseda, ki pri večini otroci, ki niso vključeni v izobraže- samozavest otrok. V najbolj ek- vzbudi prijetne spomine na igro vanje, pogosteje prisiljeni v otro- stremnih oblikah otroško delo in brezskrbno druženje s prijatelji. ško delo ali predčasne poroke in vključuje zasužnjevanje, ločitev od A obstaja tudi drugačno otroštvo. so v prihodnosti tudi bolj verjetno družine, ogrožanje zdravstvenega Tisto s temnimi sencami in stiska- ujeti v začarani krog revščine. stanja, lahko pa tudi brezdomstvo mi, z revščino, nasiljem, zloraba- V končnem poročilu o otro- v zelo zgodnjih letih. mi. Po podatkih UNICEF – Sklada škem delu v Sloveniji, ki ga je po- Po podatkih zgoraj omenjene- Združenih narodov za otroke je dal Inštitut Republike Slovenije za ga končnega poročila se s primeri pojav pandemije COVID-19 revšči- socialno varstvo, je v skladu z defi- otroškega dela srečujemo tudi pri no še poglobil. Tako se je število nicijami Mednarodne organizacije nas. Tako so med drugimi oblika- otrok, ki živijo v večdimenzionalni dela (ILO) in uvodnimi smernica- mi otroškega dela med rezultati revščini povzpelo na približno 1,2 mi UNICEF-a otroško delo opre- raziskave navedeni tudi primeri milijarde. To pomeni 15 odstotno deljeno kot škodljiva praksa, ker dela otrok v nočnem lokalu, be- povečanje oziroma 150 milijonov otrokom onemogoča vključeva- račenje in preprodaja drog. Kot več revnih otrok kot pred pande- nje v redno šolsko izobraževanje vzroke za takšno stanje poročilo mijo. Večdimenzionalna revščina oziroma lahko negativno vpliva navaja neurejene družinske raz- pomeni, da otroci živijo brez stre- na otrokove učne dosežke. Zara- mere, vrednotni okvir staršev in he nad glavo, sanitarij ali vode, di možne izpostavljenosti težkim odraščanje v revščini. brez zdravstvene oskrbe in brez delovnim pogojem pa lahko otro- Velika težava, ki jo s sabo pri- izobraževanja. Kot je povedala ško delo tudi zaznamuje otrokov naša revščina, je tudi socialna iz- Inger Ashing, izvršna direktorica socialni in psihološki razvoj ter kot ključenost, tej stiski pa velikokrat fundacije Save the Children, so tako spodkopava dostojanstvo in sledi še odklonilno vedenje in v oktober 2020 9

in varstveni sodnik v Ljublja- vsi. Tako namreč določa tudi VSI NAŠI OTROCI ni ter pri tem srečal ogromno Ustava Republike Slovenije. zapuščenih otrok, ki so zašli V njenem 56. členu je dolo- Vsi otroci so naši otroci, na kriva pota. Cilj njegovega čeno, da otroci uživajo po- je rekel prijazen glas, dela pa ni bilo kaznovanje, sebno varstvo in skrb. Da se vse frklje in smrklje in froci, temveč je želel takim otro- otrokom zagotavlja posebno vsi svetlih in temnih in kodrastih las, kom pomagati najti pravo varstvo pred gospodarskim, vsi naši! Tudi tisti drugačni, pot in jim pomagati, da na tej socialnim, telesnim, dušev- drugačne usode in vere in ras, poti tudi ostanejo. nim ali drugim izkoriščanjem vsi beli in črni, vsi bolni in lačni, Tudi sama se pri svojem in zlorabljanjem ter da uživa- saj vsak je kot kdo izmed nas. delu srečujem z žalostnimi jo otroci in mladoletniki, ki so zgodbami. Kar nekajkrat sem brez družinske oskrbe poseb- Vsi na tem svetu živimo, že sedela v pisarnah centra no varstvo države. In kdo je svet nam je skupna velika vas, za socialno delo in posluša- država? Mi vsi! kjer na srečo iščemo rimo la izpovedi o stiskah, ki jih in poslušamo Božji glas, prinaša revščina. Šoloobve- Viri zen otrok, ki doma nima niti ki živeti in rasti veleva Improvecare [online]. (Citirano mirnega kotička za učenje, in biti odprtih rok 5.10.2020). Dosegljivo na naslovu: kaj šele svoje sobe. Nima http://www.improvcare.ca/ za hudo, ki prizadeva računalnika in še nikoli v ži- Otroško delo v Sloveniji, konč- vsak čas na milijone otrok. vljenju ni igral računalniških no poročilo. Inštitut RS za social- igric. Še nikoli ni bil na morju. no varstvo. MDDSZ, Direktorat za Vsi otroci sveta so z nami družino. 2017. kot naša usoda in naša vest. Z vrstniki se nima o ničemer Slepomišnice: antologija pe- In z njimi gremo – z ramo ob rami – pogovarjati, ker jih ne družijo smi o otrokovih pravicah. Ljublja- v prihodnost skupne stvari. Sošolci ga ne na: KUD Sodobnost International, ali v temo ali do svetlih zvezd. sprejemajo in se mu posme- 2016. hujejo, ker je reven. Včasih iz- Ustava Republike Slovenije, Tone Pavček gubi živce in se pretepa, zato Ur.l. RS št. 33/1991 in naslednji. Zaradi posledic pandemije 150 je obravnavan kot vedenjsko milijonov več revnih otrok na sve- moten otrok. tu [online]. (Citirano 6.10.2020). skrajnih primerih tudi prestopništvo. V naši okolici je več takšnih Dosegljivo na naslovu: https:// Na pripravah za pravniški državni izpit primerov kot si mislimo ali pa www.unicef.si/novice/14297/zara- nam je mentor za kazensko pravo priporo- več kot želimo vedeti. V raz- di-posledic-pandemije-150-mili- čal, naj ponovno preberemo Milčinskijevo mislek pa naj nam bo pesem jonov-vec-revnih-otrok-na-svetu povest »Ptički brez gnezda«. Snov za po- Toneta Pavčka »Vsi naši otro- Tadeja Hari vest je avtor namreč črpal iz svoje prakse. ci«, saj smo k skrbi za blago- V začetku 20. stoletja je delal kot mladinski stanje naših otrok zavezani 10 evangeličanski list Jezus, dober pastir

Znano je, da so v prvih stoletjih pismom, nam govori globoke re- krščanstva ljudje Jezusa radi upo- snice o Bogu in Jezusu Kristusu kot dabljali kot dobrega pastirja, ki našem pastirju in rešitelju. Govori stoji sredi svoje črede, ali pa stopa nam in opominja nas na mnoge pred njo in jo vodi na bogato pašo prvinske odnose do sočloveka, na- božje besede. Tudi Jezus sam se v rave, živalskega sveta in marsičesa evangelijih imenuje dobri pastir. drugega, kar bomo spet morali Torej ni nobeden najemnik ali pa- verjetno bolj pristno spoštovati, če stir za denar, temveč nekdo komur bomo želeli preživeti. Prepoznati ovce pripadajo in jih zato v vsaki bomo morali simboliko in realnost nevarnosti varuje in brani. ovce na Jezusovih ramenih tudi kot Nekaj podobnega nas srečuje našo pastirsko nalogo. Vsakemu tudi v njegovi priliki o izgublje- izmed nas se lahko kdaj zgodi, da ni ovci. Pastir, torej čredo, ki je na lahko drugega dvigne, reši, zada- varnem pusti in gre za izgubljeno ne na rame, ali pa ga prezre, pusti ovco in jo išče tako dolgo dokler je in gre mimo. Toda ni nam druge, ne najde. Če je ranjena jo obveže in drug drugemu moramo pomagati vesel dene na rame. in kdaj pa kdaj moramo prevze- Toda ali ima ta zgodba po dvaj- ti tudi del bremena drugega. In setih stoletjih odkar je nastala še končno slika ali podoba Jezusa oz. In preprosto rečeno, ne moremo in kaj povedati današnjemu človeku? Boga, kot našega pastirja in nosil- ne smemo si dovoliti, da bi iz na- Ali ne spada v nek povsem drug ca naših težav in skrbi, je naša re- šega zavedanja se in našega sveta čas in drug svet od današnjega? alnost, ki jo tako rekoč vidimo in preprosto izginila. Pastirska služba Predvsem pa danes nihče ne mara, marsikdaj občutimo vsakodnevno je torej potrebna. In dobri pastirji da ga nekdo imenuje ali primerja z v podobi mnogih, ki v svoje naro- smo lahko tudi vsi mi. Samo želeti ovco. Beseda je postala že kar pod- čje, ali na svoja ramena vzamejo si tega moramo. Želeti in spomni- cenjujoča in žaljiva. mnoge nebogljene, bolne in nepo- ti se tudi na tisto kar je zapisano Pa vendar. Podoba pastirja kretne, ki jih je potrebno prenesti v Jakobovem pismu: »Brez usmi- ohranja nekakšno nadčasovnost in na voziček, položiti v posteljo, ali v ljenja bo sojen tisti, ki ne izkazuje je še tudi danes vsem razumljiva. avto, in to večkrat na dan. In taki usmiljenja« (Jak. 2,13). In končaj- Tudi danes pastirji še vedno varu- ljudje so zares dobri pastirji, dobre mo morda s tisto lepo Tolstoje- jejo svoje črede. Zelo dobro vedo pastirice, katerih navdih je upodo- vo anekdoto iz ruske literature, ki katera paša je zanje najboljša, in od bitev Jezusa kot dobrega pastirja, pravi. Na prošnjo reveža, da naj vseh najbolj vedo, kakšna nevar- ki se kot odlična slikarska umetni- mu nekaj podari se je grof Tolstoj nost in od kje se ta nevarnost čredi na nahaja na zidu evangeličanske sklonil k njemu, a žalostno ugotovil bliža. In zaradi teh lastnosti je pa- cerkve v Moravskih Toplicah, in je da mošnjička za denar nima s sabo. stir pri Izraelskemu ljudstvu in po- delo akademskega slikarja Nikolaja Resnično prizadet je rekel: »Brat, zneje pri mnogih drugih ljudstvih Beera. In še nekaj. V svetu, kjer ve- oprosti ničesar vrednega nimam s postal ena izmed podob za Boga in ljajo predvsem moč, uspeh, podje- sabo kar bi ti lahko dal. In čudovit njegovo ljubečo skrb za ljudi. Tudi tnost, v svetu, ki je zaznamovan z odgovor: »Gospod grof, dali ste mi narodni in verski voditelji so se v nasiljem nad človekom in nad na- največ kar ste mi lahko: Rekli ste preteklosti in se še tudi danes ime- ravo, nas podoba pastirja z ovco na mi brat.« Tudi Jezus nas imenuje za nujejo pastirji. Eden izmed takih ramah spomni, kako zelo potrebno svoje brate in sestre. Postanimo in pastirjev našega slovenskega na- je usmiljenje. Ne usmiljenje iz so- ostanimo to tudi vsi mi. Njemu in roda je gotovo bil tudi Primož Tru- čutja, ampak predvsem tisto usmi- eden drugemu. bar, in mnogi drugi evangeličanski ljenje h kateremu nas uči Jezus v Geza Erniša duhovniki in pisci, katerih se bomo podobi dobrega pastirja. In, če na s prav posebno častjo spomnili že zgodbo o kateri smo danes nekaj čez nekaj dni ob našem velikem povedali in o kateri smo se spra- prazniku Dnevu reformacije. A vr- ševali, ali ima sploh še kaj početi v nimo se k podobi pastirja z ovco naši moderni družbi, pogledamo s na ramah. Ta podoba, ki ni nastala takimi očmi, bomo morda vseeno slučajno in brez povezave s Svetim opazili, da jo še kako potrebujemo. oktober 2020 11 Dan mrtvih

Prvi november je tudi v naši v slabosti, vstaja v moči. Sejemo domovini praznik spomina na zemeljsko telo, vstaja duhovno OB GROBOVIH mrtve. In kje so ti, ki odidejo po telo.« poti vsega minljivega stvarstva? Vse našteto nas torej vabi k Kako cvetete, duhtite lepo, Gotovo na to vprašanje ni lahko premisleku in utemeljuje našo in zadovoljivo odgovoriti. Pa tudi vero v smislu, da je Bog tisti, ki oj cvetke, gomilo kraseče! odgovori so sila različni. Jezus je pozna začetek, cilj in pot v teku Pač roka ljubeča vas umiranje primerjal s pšeničnim zr- našega tuzemeljskega življenja, semkaj sadi, nom, ki pade v zemljo. Če pade v in v eshatološkem smislu, da biti zemljo in tam »umre«, bo iz njega veren pomeni, da v uri, v času, ki goji pač srce vas ljubeče. zraslo steblo s klasom, ki obrodi mineva, ljudje prepoznamo tudi veliko sadov. Starozavezni pisec božjo večnost, ki se nam bliža, kot In vendar… kdo ve, pa je zapisal: »Če bi se povzpel v je to zapisal Kurt Rommel. če iz vas govori nebesa, si ondi; če bi legel v pod- Smo v jeseni. To je čas obilja, zemlje, si tam!« (Ps 139). S tem je sadov dozorevanja in dovršitve. ljubezen, zvestoba povedano, da Bog ni pozabil na Vendar ne glejmo le na mrtvo, nekdanja? mrtve. tudi ob grobovih svoji najdražjih, Le sprava za krivdo, Ob dnevu mrtvih tudi mi gre- ki so od nas odšli in ob katerih se mo k grobovom naših dragih, jih bomo ustavili, ne vidimo le »pa- zamude morda, okrasimo, prižgemo sveče. Dovolj dajočega listja« ki govori o minlji- morda le izraz ste kesanja. je zaradi skrbi za naravo, seveda vosti, kajti skupaj z listjem padajo samo ena, kajti tudi ta ena je do- tudi sadovi in z njimi semena. Iz voljšen izraz in dokaz, da na svoje njih bo vzklila nova rast. To so se- Ni roka li, preminule nismo pozabili, da živi- mena za novo življenje, za vstaje- ktera vas nežno goji, jo v naših mislih in srcih. Lepo je, nje. poprej bolj nemilostna bila če se jih spomnimo tudi pri kakem Naš poslednji cilj torej ni smrt, bogoslužju med letom, mnogi to ampak večno življenje. Kakšno bo in njemu, ki zdaj naredijo na »nedeljo večnosti, ali to življenje se seveda izmika sle- pod cveticami spi, nedeljo mrtvih«, ki jo evangeliča- herni predstavi, kajti ljudje si ne kdaj trnja v dušo sadila? ni obhajamo na zadnjo nedeljo moremo prestavljati tega kar je cerkvenega leta. onkraj groba in s tem onkraj na- Umiranje, smrt in odhod iz tega šega prostorsko-časovnega na- Potem pa prepozno minljivega kraja nas torej vedno čina opazovanja in razmišljanja. prišel je vaš čar, zaposluje. Verjetno nas tudi ne Zadovoljive miselne rešitve vpra- enkrat zaposluje in bega misel ali šanja minljivosti in večnosti s ka- zašel na neprave prostore: je s smrtjo vsega konec in kaj nas terim se gotovo da vsi ukvarjamo saj komu cvetete, čaka v tisti prihodnosti v katero z torej ni. Ostaja le, da zaupamo in več cvetja ni mar našimi očmi ne moremo pogleda- povemo : »Vsemogočni Gospod, ti. Na ta vprašanja nam odgovore ti veš.« in trn ga več bosti ne more! daje tudi Sveto Pismo kjer lahko Spoštljivo in lepo misel torej v Janezovem evangeliju prebere- ob Dnevu mrtvih namenimo vsem V življenje trnja, mo Jezusove besede ko ta pravi: pokojnim, v hvaležnosti se priklo- a cvetja na grob! »Jaz sem vstajenje in življenje. nimo njihovemu delu, ter jih ohra- Kdor verujem vame, bo živel, tudi nimo v lepem trajnem spominu. Pač bolje bilo bi narobe: če umrje; in kdorkoli živi in veruje Geza Erniša sadite nam rajši vame, vekomaj ne bo umrl.« ( Jan v življenje cvetlic, 21, 25 – 26 ). Močna v razmislek pa je tudi beseda ap. Pavla iz prvega a trnje shranite na grobe. pisma Korinčanom iz 15. poglavja kjer je zapisano: Simon Gregorčič »Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti. Kar sejemo v ne- časti, vstaja v slavi. Kar sejemo 12 evangeličanski list Hvala ti, nebeški Oče!

Žalostno! Boleče! Neumno! Gro- izgubljamo kompas, ki nas posku- ob Nedelji žetvinske zahvale sploh zeče! ša naravnati na pot pravih vrednot. še za nekaj (ali za vse), kar smo pri- O čem bo »tekla« beseda? No, S tem kompasom (Božjo besedo delali, pospravili, ali kar smo – za- o nas vendar. O nas kristjanih, ki in Njegovo voljo) smo izgubili tudi hvaljevali? In to je tisto grozeče, kar se zgleda v tem, v prepad in temo hotenje iz življenja odstraniti žalost, visi nad nami in nad našim resnično odnosov drvečem svetu, tako le bolečino in neumnost. duhovnim življenjem. imenujemo. Ali pa to resnično tudi In, priznajmo: k temu, tako ime- No, ne pozabimo, da brez son- smo? Tako v srcu in z dušo? novanemu »krivičnemu življenju«, ca, dežja, snežne odeje (čeprav še Kaj pa je žalostno? To naše upe- smo tudi mi sami na ogenj že ob- tako tanke), da brez čebel in drugih hano, velikokrat se niti ne zaveda- stoječih krivic prilili in dolili še ka- opraševalcev in nenazadnje moči v mo za čim bežeče življenje. kšno dodatno kapljico. Še dobro, da nas, da lahko sejemo, sadimo, po- Pa boleče? Da tega, da, če se ne milostljiv Bog ni dovolil, da bi iz teh biramo in uživamo – vsega tega ne bomo trudili spet vrniti na pravo, kapljic izbruhnil velik ogenj pogu- bi imeli. čeprav včasih težje prehodno pot be. Za zdaj še ne! Verjamem, da se v marsikaterem ne razumemo. Ali pa nam je za vse Zakaj ne? Zato, ker je z nami sil- dvomečem srcu rodi vprašanje: »Kaj že resnično vseeno? no, silno potrpežljiv. pa toča, poplave ali suša?« - so tudi Nikogar ne želim, pa tudi nimam Prosim le, da si ob tem Boga to Božji darovi? pravice, da bi kogarkoli imela za ne predstavljamo kot nekakšnega Odgovor je: »Da, so!« Ne darovi neumnega. Verujte, da vas, da vse skrušenega, v temnem kotu sede- kot takšni, ki bi še dodatno večali ljudi kot Božja stvarjenja spoštujem. čega starčka, ki pokorno in potr- naše premožnosti, ampak so to da- Le neumno se obnašamo eden do pežljivo opazuje, kaj se dogaja z rovi kot opomini, da ne pozabimo, drugega. Prevečkrat si zavidamo, Njegovimi otroki ter s tem preču- da nismo vsemogočni! Tudi za vse se eden nad drugim povišujemo, dovitim delom stvarjenja. ostale in druge »grde« stvari ne ob tem pa pozabljamo, da smo Ne, On ni takšen človek. On smemo kriviti Boga, ampak le nas, pred Božjim obličjem vsi Njegovi, sploh ni človek, ker bi s takšnim ki še vedno prilivamo te svoje ka- ljubljeni otroci. Mi pa si kot neumni vrednotenjem zavrgel svojo vse- pljice na ogenjček ne vedno najbolj gospodarji želimo podjarmiti ne le mogočnost. On je veliko, veliko več! zglednega človeškega življenja in sočloveka, ampak tudi svet, ki pa je Je Duh, je dobra, močna, pravična obnašanja. znova ne pozabimo: Njegova, Božja in ljubeča Energija, katere, oziroma Bodimo hvaležni, da je ta naš stvaritev. Torej …? katerega se mi, Njegovi otroci ne Bog še vedno potrpežljiv in veruj- Pa še to grozeče malo »obde- zavedamo. Naša, sebe in svojega mo, da nam bo še naprej nudil vse, lajmo«: Preveč nas je, ki trdimo, da polna srca tega Božjega Duha in kar nujno potrebujemo za prežive- je življenje do nas krivično. Ne, ne! Njegove želje pomagati nam, voditi tje. Zato kljub vsemu, le pogumno Življenje ni krivično! To smo mi lju- in usmerjati nas ne zaznavamo. izpovejmo: »Hvala Ti, nebeški Oče! dje takšni. Z nekakšno »lahkoto« Zato se nam zdi, da Ga ni! In – če …« smo si dovolili in dovoljujemo, da Ga ni, zakaj naj bi se potem Njemu Jana Kerčmar

SVEČA

Sveča, rdeča, rumena, plava gori Saj ni važno kakšna sveča, ali lepše bilo je takrat, važno da gori v spomin, ko gorela samo bela je, saj ni važno kakšna svetloba, tudi svetloba bila je drugačna. važno je, da sveča do konca izgori.

Ampak ogenj zmeraj isti, Bolj pomembno je spoštovanje, plamen nič drugačni, ko bili so naši svojci še živi, spomini pa različni kako skrbeli smo za njih, in tudi sveča dogori-ugasne. koliko dobrote z njimi smo delili.

Marta Sever oktober 2020 13

Slikarska kolonija Primož Trubar v Moravskih Toplicah

V prostorih Evangeličanskega župnišča v Moravskih Toplicah je od 23. do 29. septembra letos, po- tekala 26. slikarska kolonija, ki so jo tudi tokrat organizirali Slovensko protestantsko društvo Primož Tru- bar, Podružnica Pomurje, Občina Moravske Toplice in Evangeličan- ska cerkvena občina Moravske To- plice. Zaradi nekoliko težje situacije glede virusa Covit 19, je tokrat namesto standardnih osem akadem- sko izobraženih slikarjev ustvarjalo le pet, pa še ti so bili tokrat vsi iz Slovenije. Vabilu so se odzvali, An- drej Pavlič, Janko Orač, Brane Šir- ca, Aleksander Vukan – Šanji in kot umetniški vodja tokrat prvič Igor Banfi. Dela omenjenih sodobnih likovnih umetnikov bodo na ogled takoj, ko bodo to omogočala epi- demiološke razmere, v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski So- boti. Retrospektiva večine nastalih del na dosedanjih 26-tih slikarskih kolonijah bo v letu 2021 v Galeriji v Murski Soboti. Geza Erniša

Pomembnejše evangeličanske osebnosti rojene v mesecu oktobru

Geza Heiner, r. 22. oktober 1908, Felsőszakony - u. Erzebet Fenyves, s katero sta imela dvoje otrok. Poko- december 1950, Hodoš pan je na hodoškem pokopališču. Po končani gimnaziji v Šopronu je najprej študiral medicino, a se je med študijem prepisal in končal te- Literatura: ologijo, kot njegov oče. Prvo službeno mesto je leta Luthár, A. Heiner Geza: 1886 - 1950. Evangeličanski 1909 nastopil v kraju Vadosfa, vendar je že v istem letu koledar, 1952, str. 57-59. sprejel službo pomožnega duhovnika v Murski Soboti. Kerčmar, V. Evangeličanska Cerkev na Slovenskem Naslednje leto pa je bil, po smrti hodoškega duhov- (str. 244). Murska Sobota: Evangeličanska Cerkev v nika Jožefa Magyarja, imenovan za tamkajšnjega du- Sloveniji, 1995. hovnika, kjer je deloval naslednjih 40 let (od leta 1910 do 1950). Zadnja štiri leta je kot administrator upravljal V mesecu oktobru je bil rojen tudi Leopold Hari še cerkveno občino Domanjševci. Zgodovino hodoške (roj. 19. oktober 1901, Panovci - u. 23. avgust 1980, evangeličanske gmajne je tudi zapisal v več člankih v Murska Sobota), ki smo ga predstavili v letošnji avgu- Düševnem listu. Med verniki je bil zelo spoštovan in stovski številki Evangeličanskega lista. cenjen, prav tako dostopen vsakomur. Poročen je bil z Klaudija Sedar 14 evangeličanski list

Zoltan Škerlak (1932-2020) in memoriam

»K tebi, Gospod, vzdigujem svojo dušo.« (Psalm 25,1)

Vsako poslednje slovo na po- Hvaležni Bogu, da mu je dajal kopališču od drage osebe je bole- moči in vero, ter ljubezen, ki pa jo če. V torek 13. oktobra 2020 smo je rad delil z bližnjimi, še posebej se na božji njivi v Domanjševcih, s pravnukoma. Za vedno bo živel za vedno poslovili od dragega naprej v spominu sina Štefana z očeta, starega očeta, pradedka, ženo Nevenko, v srcu vnukinje sorodnika, ter člana prezbiterija Nuše z Marjanom. Pravnukoma in dolgoletnega zvonarja Škerlak Maruši in Jakobu je bilo dano le Zoltana iz Domanjševec. Pokojni malo časa preživeti z njim, a ven- Zoltan je zvonarsko službo opra- dar dovolj, da sta spoznala nje- vljal dolgih 35 let. Vsako nedeljo govo ljubezen, ki ju je obogatila in praznike, kakor za pogrebe v njunem otroštvo. In ta spomin se je zvon Domanjševske cerkve bo večen. oglasil in klical ljudi v Božji hram Celotna Domanjševska gmaj- ali na mesto poslednjega slove- na se iskreno in spoštljivo zahva- sa. V torek, ko je zvon poslednjič je pri vsakem bogoslužju, tudi, če ljuje za njegov doprinos in delo, zadonel v slovo Zoltanu, se nam drugih vernikov ni bilo. Tako nam ki ga vložil v obstoj in napredek je le zdelo, ali pa je bila njegova bo vsem manjkal njegov pozdrav domače cerkvene občine. Pred- pesem res še bolj otožna kot obi- in skrb, ki jo je imel v srcu za do- sedstvo cerkvene občine, celoten čajno. mačo gmajno. prezbiterij in farani, pa izrekajo Na hrib nad vasjo do cerkve Globoko smo priklonjeni pred družini iskreno in globoko soža- je Zoltan, dokler so mu to moči njegovim plemenitim delom, lje. dopuščale vedno šel peš. Nobe- ki ga je opravljal v tem dolgem no breme mu ni bilo pretežko. Bil obdobju in neizmerno hvaležni.

ZAHVALA ZAHVALA

Dne 9. oktobra smo se morali vse prehitro posloviti od dragega 8.oktobra smo ostali brez našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in sorodnika moža, očeta, tasta, starega očeta in sorodnika Dervarič Deziderja Cipot Karela iz Lemerja. Iz Polane (19. 2. 1940 - 8.10. 2020) Mnogo spominov se je v skupnem času »Živimo zato, da bi odkrivali lepoto. Vse spletlo, mnogo ljubezni in skrbi izteklo iz drugo je oblika čakanja«(Kahlil Gibran) njegovih rok in srca za vse nas, njegove najdražje, ter za ostale ljudi na večih po- dročjih življenja. Čeprav nas teži boleče Življenjsko potovanje, ki smo ga prehodili skupaj z dragim je bilo slovo, pa bomo ohranili v srcih in kot po- skozi leta napolnjeno mnogimi blagoslovi. Za vse mu ostajamo potnico vse dobro, kar je ustvaril z trudom tiho hvaležni, zavedajoč se, da smo bili po dragem obilno bla- in dobro voljo, ohranili bomo, kar smo pomenili in bili eden dru- goslovljeni od Stvarnika. Zahvaljujemo se vsem vam, ki ste nam gemu. Iskrena hvala tudi vsem za besedo tolažbe, za podarjene v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, izrekli ustna in pisna darove ter vsem tistim, ki ste se prišli dostojno poslovit od njega sožalja, darovali cvetje, sveče in dobrodelne namene, ter se od na domačem kraju počitka in miru. dragega v lepem številu in spoštljivo poslovili na polanskem vrtu Z hvaležnostjo in ljubeznijo se ga spominjajo žena Blanka, hčerki miru in počitka. Daniela ter Andreja z družinama, vnukinje, Lena, Vita, Brina, Kaja, Žalujoči, vsi njegovi najdražji in vsi, ki so ga imeli radi. Maša, ter brat Drago z družino. Jezus reče: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, »Kdor zmaga (ohrani vero), ga bom napravil za steber v sve- bo živel, tudi če umre«. tišču svojega Boga in ven ne pojde.« (Razodetje 3,12) oktober 2020 15

ZAHVALA Verske oddaje 3. oktobra se je v smeri večnosti izteklo življenje naše drage, dobre in skrbne mame, tašče, stare mame, tete in sorodnice TV - Radio Eme Sapač, roj. Dervarič iz Beznovec 31. Sobota, 31. oktober (25.2.1932 – 3.10.2020) • 10.00 RTV Slovenija, TV in radijski prenos »Pogum je najpomembnejša bogoslužja iz Moravskih Toplic, človeška lastnost, saj je podlaga duhovnik č. škof Geza Erniša za vse druge vrline.« (Winston Churchil) Nedelja, 15. november • 10.00 Radio Slovenija, ARS, prenos bogoslužja Naša draga je po pogumnem prepotovanju vseh bivanjskih dob, iz studia, duhovnik Peter Andejčák ranjena od bolezni, a v lepih letih človeškega bivanja, legla k več- nemu počitku. Našemu Stvarniku smo hvaležni za njeno dolgo Nedelja, 22. november življenjsko pot in za vse, kar je na tej poti skozi leta storila za • 8.00 Murski Val, Oddaja Misel in čas, nas, njene najdražje. V zavetju večnosti naj sedaj njen duh užije duhovnica Katja Ajdnik miren sobotni počitek vernega ljudstva. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa s toplo in razumevajočo besedo ter s plemenitim dejanjem stali ob strani. Ravno tako hvala vsem za dostojno in spoštljivo slovo na vrtu miru v Beznovcih ter za vse darove namenjene obnovi cerkve v Bodoncih in vzdrževanja po- kopališča v domači vasi. Iskrena vam hvala! Žalujoči: vsi njeni najdražji in vsi, ki so jo imeli radi. »Gospod ne zameta na veke; če užalosti, se vendar usmili po obilnosti svojega usmiljenja.« (Žalostinke 3, 31-32)

Darila

V SKLAD EHO-PODPORNICA: Olga Polanšček, Mur. Sobota – iz - Marjan Podlesek, Mele 26 – 50€ hvaležnosti za nudeno pomoč – 50€ - Irena Knuplež, Mele 30 – 30€ Ob pogrebu Marjete POZVEK iz Mor. - Tomo Čeić, Polana 24 – 20€ Toplic so namesto cvetja, sveč in Ob pogrebu Marjete KLEMENČIČ iz - druž. Ouček-Baša, Polana 18a – 30€ vencev na grob pokojne darovali: Mur. Sobote so namesto cvetja, sveč in - druž. Nemec-Šemen, Bogojina 36 – - svojci pokojne – 70€ vencev na grob pokojne darovali: 30€ - druž. Abraham, Hodoš – 20€ - Geza Sočič z druž. – 30€ - Nina Sever, Černelavci – 20€ - druž. Škerlak, Domanjševci 66 – 30€ - Jože Vogrinčič, Mur. Sobota – 30€ - Štefan Škrilec Kerec, Polana 18 – - Koloman Pojbič z druž., Gor. - druž. Žilavec, Mur. Sobota – 50€ 20€ Petrovci – 30€ - Marija Gomboc, Noršinci – 20€ - druž. Püvar-Nemec, Lemerje 49 – - Ludvik Cvetko z druž., Mor. Toplice Ob pogrebu Aranke SEVER iz Polane 11 20€ – 20€ so namesto cvetja, sveč in vencev na - Marija Bac, Polana 9 – 20€ - Jolanka Kerec z druž., Mor. Toplice – grob pokojne darovali: - Ernest Pucko, Polana 10 – 20€ 20€ - Martin Vöröš, Andrejci 47- 20€ - druž. Ouček-Bertalanič, Rankovci – - Stanko Nemet, Selo – 20€ - Zlata Cug, Černelavci – 25€ 50€ - Štefan Tratnjek in Daniela, Mur. - Štefan Podlesek, Vanča vas 43a – - Edita Car, Polana 1 – 30€ Sobota – 20€ 50€ - druž. Cipot-Žilavec, Polana 15 – 20€ Ob pogrebu Deziderja DERVARIČA - druž. Šneider-Draksler, Polana 13b – - druž. Gomboc-Jug, Polana 13 – 20€ iz Lemerja so namesto cvetja, sveč in 20€ - Aleš Gomboc, Polana 13c – 50€ vencev na grob pokojnega darovali: - Zlatkovi sodelavci iz KGZS Mur. - Irma Cigut, Mur. Sobota – 50€ - svojci pokojnega – 100€ Sobota – 70€ - Boris Cigut, Puconci 40 – 40€ - druž. Gergorec, Lemerje – 20€ - Franc Barbarič, Polana 19a – 20€ - Franc Barbarič, Polana 37 – 20€ - druž. Balažic, Markišavci – 20€ - ŠD Polana – 20€ - Simon Horvat, Veščica 26b – 20€ - druž. Kološa-Kranjc, Polana – 30€ - Roland Čontala, Černelavci – 20€ - Branko Merklin, Černelavci – 20€ - druž. Sapač, Beznovci – 40€ - Marjan Baler, Polana 33 – 20€ Ob pogrebu Šarike KULIČ iz Šalamenec - druž. Gumilar, Radovci – 40€ - Evgen Vučkič, Rankovci 7 – 30€ 10 so namesto cvetja, sveč in vencev na - druž. Hobar, Krašči – 20€ - druž. Sever, Polana 27 – 100€ grob pokojne darovali: - druž. Čurman, Sotina – 20€ - Irena Jaroš, Vučja Gomila 69 – 30€ - Marta Kodila, Pečarovci – 50€ - druž. Vratuša-Podojstršek, Mur. - Robert Sambt, Lukačevci 5 – 30€ - Drago Kuronja, Moščanci – 30€ Sobota – 60€ - Rok Šiftar, Polana 2 – 30€ - Štefan Dervarič, Šalamenci 9 – 25€ - Hilda Bunderla, Mur. Sobota – 20€ - Cvetka Prkič, Vanča vas 43 – 50€ - Štefan Smodiš, Šalamenci 12a – 30€

nadaljevanje na zadnji strani... 16 evangeličanski list

nadaljevanje s 15. strani...

- Gustav Fartelj, Šalamenci 7 – 25€ - druž. Gangl, Polana – 20€ - Roman Bodanec, Rankovci 50 – 30€ - Helena Domjan, Šalamenci 17 – 30€ - druž. Šnajder-Draksler, Polana – 20€ - Viktor Obal z druž., Rankovci 15a – - druž. Rajsar-Šadl, Šalamenci 41 – - Ema Šukar, Bodonci – 50€ 50€ 20€ - druž. Barbarič, Polana 37 – 30€ - druž. Kos, Krajna 42 – 30€ - druž. Horvat, Šalamenci 14a – 20€ - druž. Mesarič, Polana – 30€ - druž. Sinic, Vanča vas 46 – 30€ - Karel Car z druž., Brezovci 41g – 30€ - druž. Marič-Števanec, Polana/Vanča - druž. Sapač, Mur. Sobota – 30€ - druž. Sever, Gorica 20 – 50€ vas – 30€ - druž. Gibičar, Gederovci – 50€ - Rudolf Car, Poznanovci 23 – 30€ - druž. Barbarič-Serec, Polana – 30€ - druž. Dani, Vadarci – 50€ - Štefan Sever, Gorica 20a – 30€ - druž. Škrilec, Polana 3 – 20€ - druž. Vlaj, Vadarci – 20€ - Štefan Rituper, Andrejci 3a – 30€ - druž. Fras-Zver, Puževci 41 – 100€ - Slavica Svetanič, Vadarci – 20€ - Boris Banfi, Moščanci 5 – 30€ - Jože Turkl z družino, Puževci 39 – - Evgen Hašaj, Gradišče – 20€ - druž. Bagari, Šalamenci 11 – 50€ 20€ - Marija Gomboc, Gradišče – 20€ - Franc Šiftar z druž., Gorica – 20€ - Bela Bukvič z druž., Puževci 40a – - druž. Dani, Černelavci – 50€ - Irma Kikec, Mur. Sobota – 20€ 20€ - druž. Ficko, Rankovci – 20€ - Štefan Šantavec, Šalamenci 45 – 20€ - druž. Bodanec, Rankovci – 50€ - druž. Gujt, Rankovci – 30€ - Štefan Emri, Pečarovci – 30€ - druž. Pucko, Polana – 20€ - druž. Omar, Rankovci – 50€ - Štefan Kulič, Šalamenci 10 – 100€ - druž. Balažic, Markišavci – 20€ - druž. Cigut, Rankovci – 30€ Ob pogrebu Karela ŽOHARJA iz Kuzme - druž. Barbarič, Polana 19 – 20€ - druž. Šadl-Sinic, Rankovci – 50€ so namesto cvetja, sveč in vencev na - druž. Ošlaj, Filovci – 20€ - druž. Huber, Rankovci – 30€ grob pokojnega darovali: - druž. Sever, Polana 11 – 20€ - Jože Sinic, Puževci 34 – 20€ - druž. Peterka, Rakičan – 20€ - druž. Puvar-Nemec, Lemerje – 20€ - Marija Fartek, Gor. Slaveči – 20€ - druž. Puvar-Nemec, Lemerje – 20€ - druž. Žekš, Vadarci – 20€ - Zlata Fartek, Kuzma – 30€ - druž. Čeić, Polana – 20€ - Marjan Makari, Maribor – 20€ - Brigita Fartek, Kuzma – 20€ - druž. Kuronja, Gorica – 20€ - Albin Špari, Čepinci – 20€ - Marija Koller, Kuzma 100 – 30€ - druž. Kerec, Mur. Sobota – 30€ - druž. Fujs, Predanovci – 20€ - Emilija Unger z druž., Kuzma – 50€ - druž. Sever, Polana 27 – 30€ - druž. Cigut, Predanovci – 30€ - PGD Kuzma – 30€ - druž. Kardoš, Polana – 25€ - druž. Krančič, Borejci 3 – 20€ - Zlatko Kerec z druž., Kuzma 69 – 50€ - druž. Kumin, Černelavci – 30€ - Franc Gjergjek z druž., Borejci – 50€ - Milan Pelcar, Kuzma 53c – 30€ - druž. Gomboc, Polana – 20€ Olga in Nada Kranjec, Mur. Črnci - Drago Kerec, Kuzma 69 – 50€ - druž. Časar, Polana – 20€ - Marija Zrim, Kuzma 70 – 50€ – namesto cvetja na grob Helene - druž. Grah, Černelavci – 50€ Podlesek iz Vanča vasi – 30€ - Darinka Huber, Kuzma 68b – 50€ - druž. Pavel, Polana 17a – 20€ - Olga in Ludvik Krpič, Kuzma 19 – - druž. Škrilec, Polana 18 – 20€ Milan Kovačič z druž., Kupšinci – 20€ - druž. Marzidošek, Polana – 20€ namesto cvetja na grob Helene - Marjan Huber, Kuzma 68a – 50€ - druž. Bac, Polana – 20€ Podlesek iz Vanča vasi – 30€ - Majda Vilkokvič, Kuzma 68c – 50€ - druž. Gjergek, Borejci – 30€ - Drago Kerec, Kuzma 60a – 50€ - druž. Merklin-Lainšček, Černelavci – Karel Hari, Izola – darilo – 50€ - Majda Fartek, Kuzma – 30€ 30€ Branko Kerec, Ljubljana – darilo – 20€ - Albin Matiš, Kuzma – 30€ - Metkini sodelavci iz Terme Vivat – - Franc Potočnjek, Vadarci 97 – 25€ 30€ Zlatka Turkl, Puževci 39 – namesto - Joža Potočnik, Dol. Slaveči 154 – 25€ - druž. Cipot-Žilavec – namesto cvetja na grob sestrične Šarike Kulič iz - Dragica Šabani, Jesenica – 25€ sedmine – 200€ Šalamenec – 50€ - Marta Kisilak, Dolič – 20€ - Šarika in Franc Kučan z druž., Mur. Marija Huber iz Radovec – na spomin - Drago Pocek, Kuzma 88 – 20€ Sobota – 50€ - Emil Žohar, Kuzma 87 – 100€ vseh svojih dragih pokojnih, namesto Ob pogrebu Zlatke CUG iz Černelavec sveč ob dnevu spomina na pokojne – Druž. Rogan-Gaber, Sotina 67 – so namesto cvetja, sveč in vencev na 100€ namesto cvetja na grob Marije Pozman grob pokojne darovali: iz Sotine 53 – 10€ Ana Kozar s svojimi iz Rakičana – na - druž. Pucko, Polana – 20€ spomin drage sorodnice Irme Melin iz Druž. Makovec-Trškan, Sotina – - druž. Bac, Polana – 20€ Radovec – 50€ namesto cvetja na grob Marije Pozman - druž. Mesarič, Polana – 20€ iz Sotine 53 – 20€ - druž. Cipot-Žilavec, Polana 15 – 20€ Družina Fartelj, Sebeborci 21 – namesto - Štefan Škrilec, Polana 18 – 20€ cvetja na grob Dervarič Deziderja iz Breda Gjergjek, Lemerje 35 – iz - Franc Puvar, Lemerje 49 – 20€ Lemerja – 30€ hvaležnosti za nudeno pomoč – 150€ Ob pogrebu Eme KRANČIČ iz Rankovec Družina Car, Poznanovci 27 – namesto Katarina Horvat, Trnje 71 – iz so namesto cvetja, sveč in vencev na cvetja in sveč na grob pokojne hvaležnosti za nudeno pomoč – 50€ grob pokojne darovali: sorodnice Sapač Eme iz Beznovec – 30€ Druž. Tudjan, Polana – iz hvaležnosti za - Branko Krančič z druž., Borejci 48 – nudeno pomoč – 50€ 50€ - druž. Gergek, Borejci 22 – 20€ V SKLAD EVANG. LISTA: Ob pogrebu Karela CIPOTA iz Polane - druž. Krančič, Rankovci 20 – 50€ Kuhar Šarika z dr. iz Moravskih Toplic – 15 so namesto cvetja, sveč in vencev na - hčerka Nada z druž., Puževci 38a – namesto cvetja na grob Krančič Eme iz grob pokojnega darovali: 50€ Rankovec – 30€ - druž. Gjergek, Polana – 30€ - Gostilna Majcan, Rankovci 29a – 30€ - druž. Sever, Pečarovci – 50€ - druž. Sapač, Borejci 13 – 50€ Geza Erniša z družino iz Moravskih - druž. Bagari, Rakičan – 50€ - Štefan Andrejč z druž., Sodišinci 16 – Toplic – namesto cvetja na grob - Šinko d.o.o., Skakovci – 50€ 20€ Dervarič Deziderja iz Lemerja – 30€ - druž. Vratarič, Polana – 30€ - druž. Vučkič, Rankovci 7 – 30€