Št. 17 – 29. III. 1996URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE LISTStran 1365 R E P U B L I K E S L O V E N I J E

Številka 17 Ljubljana, petek 29. marca 1996 Cena 800 SIT ISSN 1318-0576 Leto VI

DRŽAVNI ZBOR – obresti se obračunajo od glavnice, ki se revalorizira na podlagi temeljne obrestne mere ali vezave na tečaj tuje 956. valute, po obrestni meri, ki je lahko največ enaka obrestni meri za bančne vloge, vezane nad eno leto, kot jo dogovorijo Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in banke in hranilnice v Republiki Sloveniji, povečani za 2 prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije iz- odstotni točki, s tem, da ne presega aktivne obrestne mere, ki dajam jo banke posojilodajalke uporabljajo za komitente z najbolj- šo boniteto, U K A Z – vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posa- o razglasitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za meznega kredita ne smejo presegati 0,5% vrednosti tega najete kredite Slovenskih železnic za odplačilo kredita, obveznosti iz naslova najetih kreditov – strošek rezervacije sredstev kredita je lahko največ pri EIB in EBR (ZPNKSZ) 0,5% od nečrpanega zneska kredita in se obračuna od pogod- beno določenega datuma črpanja kredita dalje. Razglašam zakon o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic za odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ), ki ga 2. člen je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne Sredstva za izpolnitev poroštvenih obveznosti iz prejš- 14. marca 1996. njega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Poroštveno pogodbo v imenu Republike Slovenije sklene Št. 001-22-36/96 minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega skle- Ljubljana, dne 22. marca 1996. pa Vlade Republike Slovenije. V primerih, ko Republika Slovenija plača obveznosti iz Predsednik kreditnih pogodb namesto Slovenskih železnic d.d., pridobi Republike Slovenije Republika Slovenija v razmerju do Slovenskih železnic d.d. Milan Kučan l. r. pravico do regresiranja plačanih zneskov in vseh stroškov, ki so v zvezi s tem nastali.

Z A K O N 3. člen O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA Republika Slovenija uresniči pravico do regresiranja z NAJETE KREDITE SLOVENSKIH ŽELEZNIC ZA nalogom, ki ga izda minister, pristojen za finance, v breme ODPLAČILO OBVEZNOSTI IZ NASLOVA NAJETIH sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Republike Sloveni- KREDITOV PRI EIB IN EBR (ZPNKSZ) je in so namenjena za subvencioniranje storitev javnega pod- jetja Slovenske železnice d.d. Ljubljana. 1. člen Ne glede na prejšnji odstavek ima Republika Slovenija Republika Slovenija daje poroštvo za odplačilo obvez- pravico izvesti regresiranje v breme kateregakoli vira sred- nosti iz kreditov, ki jih bodo Slovenske železnice d.d. najele stev ali prihodkov Slovenskih železnic d.d., ter zahtevati pri domačih bankah v obdobju od marca do septembra 1996 prenos sredstev iz posameznih virov v dobro proračuna Re- v višini 936,1 mio tolarjev glavnic s pripadajočimi obrestmi publike Slovenije. in stroški. V roku 30 dni po podpisu poroštvene pogodbe iz 1. Poroštvo iz prejšnjega odstavka se nanaša na kredite, ki člena tega zakona skleneta ministrstvo, pristojno za finance, jih bodo Slovenske železnice d.d. najele za plačilo obresti, ki in Slovenske železnice d.d. pogodbo, s katero podrobneje zapadejo v letu 1996 po naslednjih kreditnih pogodbah: uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem določb – EBR-A, London, pogodba št. 110, z dne 12. 4. 1994 v tega člena. skupnem znesku 15,200.000 USD; 4. člen – EBR-B, London, pogodba št. 110, z dne 12. 4. 1994 v skupnem znesku 60,300.000 DEM; Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – EIB-A, Luksemburg, pogodba št. 1.7023, z dne nem listu Republike Slovenije. 13. 12. 1993 v skupnem znesku 38,000.000 ECU; – EIB-B, Luksemburg, pogodba št. 1.7024, z dne 13. 12. 1993 v skupnem znesku 9,000.000 ECU; Št. 440-03/96-60/1 – EIB-II, Luksemburg, pogodba št. 1.7359, z dne 11. 7. Ljubljana, dne 14. marca 1996. 1994 v skupnem znesku 13,000.000 ECU. Poroštvo iz prvega odstavka tega člena daje Republika Predsednik Slovenije pod naslednjimi pogoji: Državnega zbora – rok odplačila kredita je 4 leta z vključenim enoletnim Republike Slovenije odlogom na plačilo glavnice, Jožef Školč l. r. Stran 1366 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

957. 2. člen Če DARS d.d. najame kredit iz prejšnjega člena pri Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in tujih kreditodajalcih, bo Republika Slovenija izdala poroš- prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije iz- tvo za tak kredit na podlagi posebnega zakona. dajam Določba prejšnjega odstavka velja tudi za kredite, ki jih bo najela DARS d.d. pri domačih kreditodajalcih, ti pa bodo U K A Z kredite za kreditiranje DARS d.d. najeli v tujini. o razglasitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS d.d. iz kreditov, najetih za realizacijo 3. člen gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa Obseg izdajanja poroštev Republike Slovenije po 1. izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki se začnejo členu tega zakona, se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom graditi v letu 1996 (ZPDA96) najetega kredita, za katerega bo dano poroštvo Republike Slovenije. Razglašam zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS d.d. iz kreditov, najetih za realizacijo 4. člen gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa iz- gradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki se začnejo graditi Republika Slovenija bo v primerih, ko DARS d.d. ne bo v letu 1996 (ZPDA96), ki ga je sprejel Državni zbor Re- poravnala svojih dospelih obveznosti po kreditnih pogodbah, publike Slovenije na seji dne 14. marca 1996. na poziv banke, plačala te obveznosti namesto DARS d.d.

Št. 001-22-37/96 5. člen Ljubljana, dne 22. marca 1996. Poroštvene pogodbe v imenu in za račun Republike Slovenije podpiše s kreditodajalci minister, pristojen za fi- Predsednik nance, na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije. Republike Slovenije Ministrstvo za finance skrbi za izvajanje tega zakona Milan Kučan l. r. ter vseh pravic in obveznosti za Republiko Slovenijo, ki iz njega izhajajo.

6. člen Z A K O N Sredstva za plačilo v primerih iz 4. člena tega zakona se O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. OBVEZNOSTI DARS D.D. IZ KREDITOV, NAJETIH V primerih, ko Republika Slovenija plača obveznosti iz ZA REALIZACIJO GRADNJE AVTOCESTNIH kreditnih pogodb namesto DARS d.d., pridobi Republika ODSEKOV IZ NACIONALNEGA PROGRAMA Slovenija v razmerju do DARS d.d. pravico do regresiranja IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI plačanih zneskov in vseh stroškov, ki so v zvezi s tem SLOVENIJI, KI SE ZAČNEJO GRADITI V LETU nastali. 1996 (ZPDA96) 7. člen 1. člen Republika Slovenija uresniči pravico do regresiranja z Republika Slovenija bo dala poroštvo za obveznosti nalogom, ki ga izda minister, pristojen za finance, v breme Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljnjem sredstev, zbranih na podlagi zakona o zagotovitvi namenskih besedilu: DARS d.d.) iz naslova kreditov, najetih za realiza- sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Slove- cijo nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki niji (Uradni list RS, št. 46/93). Sloveniji za avtocestne odseke, ki se začnejo graditi v letu Ne glede na prejšnji odstavek ima Republika Slovenija 1996, in sicer: Slivnica–Fram–BDC, priključek Slovenska pravico izvesti regresiranje v breme kateregakoli vira sred- Bistrica – sever, obvoznica Ormož (del odseka Hajdina– stev ali prihodkov DARS d.d., določenih v 5. členu zakona o Ormož), Vransko–Blagovica, Blagovica–Šentjakob, Diva- Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. ča–Kozina in Vipava–Selo, do višine 235 mio USD glavnice 57/93) in predvidenih virov v nacionalnem programu izgrad- s pripadajočimi obrestmi in drugimi stroški kreditov v tolar- nje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96) ski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan najetja kredita, pod naslednjimi pogoji: ter zahtevati prenos sredstev iz posameznih virov v dobro – znesek posameznega kredita se lahko črpa v več obro- proračuna Republike Slovenije. kih, in sicer od leta 1996 do konca leta 2000, V roku 30 dni po podpisu poroštvene pogodbe iz 5. – rok odplačila je lahko do 20 let, z vključenim štirilet- člena tega zakona skleneta ministrstvo, pristojno za finance nim moratorijem na odplačilo glavnice, in DARS d.d. pogodbo, s katero podrobneje uredita medse- – obresti se obračunajo od glavnice, ki se revalorizira bojna razmerja v zvezi z izvajanjem določb tega člena. na podlagi temeljne obrestne mere ali vezave na tečaj tuje valute, po obrestni meri, ki je lahko največ enaka obrestni 8. člen meri za bančne vloge, vezane nad eno leto, kot jo dogovorijo Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- banke in hranilnice v Republiki Sloveniji, povečani za 2 nem listu Republike Slovenije. odstotni točki, s tem, da ne presega aktivne obrestne mere, ki jo banke posojilodajalke uporabljajo za komitente z najbolj- Št. 440-03/96-57/1 šo boniteto, Ljubljana, dne 14. marca 1996. – vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posamez- nega kredita, ne smejo presegati 0,5% vrednosti tega kredita, Predsednik – strošek rezervacije sredstev kredita je lahko največ Državnega zbora 0,5% od nečrpanega zneska kredita in se obračuna od pogod- Republike Slovenije beno določenega datuma črpanja kredita dalje. Jožef Školč l. r. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1367

958. – strošek rezervacije sredstev kredita je lahko največ 0,5% od nečrpanega zneska kredita in se obračuna od pogod- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in beno določenega datuma črpanja kredita dalje. prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije iz- dajam 3. člen DARS d.d. koristi sredstva kreditov iz 1. in 2. člena U K A Z tega zakona skladno z dinamiko gradnje, določene v nacio- o razglasitvi zakona o soglasju Republike Slovenije nalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. DARS d.d. za najetje kreditov za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa 4. člen izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki se začnejo Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- graditi v letu 1996 (ZSDA96) nem listu Republike Slovenije.

Razglašam zakon o soglasju Republike Slovenije DARS Št. 440-03/96-58/1 d.d. za najetje kreditov za realizacijo gradnje avtocestniih Ljubljana, dne 14. marca 1996. odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Re- publiki Sloveniji, ki se začnejo graditi v letu 1996 (ZSDA96), Predsednik ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne Državnega zbora 14. marca 1996. Republike Slovenije Jožef Školč l. r. Št. 001-22-38/96 Ljubljana, dne 22. marca 1996.

Predsednik 959. Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije iz- dajam

Z A K O N U K A Z O SOGLASJU REPUBLIKE SLOVENIJE DARS D.D. o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu ZA NAJETJE KREDITOV ZA REALIZACIJO Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju GRADNJE AVTOCESTNIH ODSEKOV kredita Evropske banke za obnovo in razvoj IZ NACIONALNEGA PROGRAMA IZGRADNJE za izgradnjo avtocestnega odseka Pesnica–Šentilj AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI, KI SE (ZPOPNA-A) ZAČNEJO GRADITI V LETU 1996 (ZSDA96) Razglašam zakon o dopolnitvi zakona o poroštvu Re- 1. člen publike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Državni zbor Republike Slovenije daje Družbi za avto- Evropske banke za obnovo in razvoj za izgradnjo avto- ceste v Republiki Sloveniji, d.d. (v nadaljnjem besedilu: cestnega odseka Pesnica–Šentilj (ZPOPNA-A), ki ga je spre- DARS d.d.) soglasje za najetje domačih in tujih kreditov do jel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. marca višine 235 mio USD glavnice s pripadajočimi obrestmi in 1996. drugimi stroški kreditov po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan najetja kredita za avtocestne odseke, ki se začnejo Št. 001-22-39/96 graditi v letu 1996, in sicer Slivnica–Fram–BDC, priključek Ljubljana, dne 22. marca 1996. Slovenska Bistrica–sever, obvoznica Ormož (del odseka Haj- dina–Ormož), Vransko–Blagovica, Blagovica–Šentjakob, Predsednik Divača–Kozina in Vipava–Selo. Republike Slovenije Milan Kučan l. r. 2. člen DARS d.d. lahko najame kredite iz prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji: Z A K O N – znesek posameznega kredita se lahko črpa v več obro- O DOPOLNITVI ZAKONA O POROŠTVU kih, in sicer od leta 1996 do konca leta 2000, REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI – rok odplačila je lahko do 20 let, z vključenim štirilet- IZ POGODBE O NAJETJU KREDITA EVROPSKE nim moratorijem na odplačilo glavnice, BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ ZA IZGRADNJO – obresti se obračunajo od glavnice, ki se revalorizira AVTOCESTNEGA ODSEKA PESNICA–ŠENTILJ na podlagi temeljne obrestne mere ali vezave na tečaj tuje (ZPOPNA-A) valute, po obrestni meri, ki je lahko največ enaka obrestni meri za bančne vloge, vezane nad eno leto, kot jo dogovorijo 1. člen banke in hranilnice v Republiki Sloveniji, povečani za 2 V zakonu o poroštvu Republike Slovenije za obvezno- odstotni točki, s tem, da ne presega aktivne obrestne mere, ki sti iz pogodbe o najetju kredita Evropske banke za obnovo in jo banke posojilodajalke uporabljajo za komitente z najbolj- razvoj za izgradnjo avtocestnega odseka Pesnica–Šentilj šo boniteto, (Uradni list RS, št. 23/94) se naslov in 1. člen dopolnita tako, – vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posa- da se besedilo “avtocestnega odseka Pesnica–Šentilj” nado- meznega kredita, ne smejo presegati 0,5% vrednosti tega mesti z besedilom “avtocestnih odsekov Pesnica–Šentilj in kredita, Hoče–Arja vas”. Stran 1368 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

2. člen 961. Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o funk- cionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, Št. 440-03/94-60/2 22/91, 2/91-I in 4/93) v zvezi z 11. členom zakona o razmer- Ljubljana, dne 14. marca 1996. jih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) ter drugega Predsednik odstavka 132. člena poslovnika Državnega zbora, je Komisi- Državnega zbora ja Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imeno- Republike Slovenije vanja in administrativne zadeve na 175. seji dne 21. marca Jožef Školč l. r. 1996 sprejela

S K L E P o spremembah začasnega sklepa o količnikih za določitev osnovne plače javnih pravobranilcev, organov 960. za postopek o prekrških in družbenih pravobranilcev samoupravljanja Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije iz- I dajam V začasnem sklepu o količnikih za določitev osnovne plače javnih pravobranilcev, organov za postopek o prekrš- U K A Z kih in družbenih pravobranilcev samoupravljanja (Uradni o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o soglasju list RS, št. 28/94, 73/94 in 5/95) se naslov spremeni tako, da Republike Slovenije DARS d.d. za najetje kredita glasi: pri Evropski banki za obnovo “začasni sklep o količnikih za določitev osnovne plače in razvoj (ZSDAEB-A) javnih pravobranilcev in sodnikov za prekrške”.

Razglašam zakon o dopolnitvi zakona o soglasju Re- II publike Slovenije DARS d.d. za najetje kredita pri Evropski V prvem odstavku II. točke začasnega sklepa se števil- banki za obnovo in razvoj (ZSDAEB-A), ki ga je sprejel ka “55” nadomesti s številko “70”, v drugem odstavku II. Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. marca točke pa se številka “30” nadomesti s številko “55”. 1996. III Št. 001-22-40/96 Ljubljana, dne 22. marca 1996. Ta sklep začne veljati z dnem, ko ga sprejme Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenova- Predsednik nja in administrativne zadeve, uporablja pa se od uveljavitve Republike Slovenije zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški Milan Kučan l. r. službi (Uradni list RS, št. 8/96). Št. 102-02/90-2/44 Ljubljana, dne 21. marca 1996. Z A K O N Predsednik O DOPOLNITVI ZAKONA O SOGLASJU Komisije Državnega zbora REPUBLIKE SLOVENIJE DARS D.D. ZA NAJETJE Republike Slovenije KREDITA PRI EVROPSKI BANKI za volitve, imenovanja ZA OBNOVO IN RAZVOJ (ZSDAEB-A) in administrativne zadeve Tone Anderlič l. r. 1. člen V zakonu o soglasju Republike Slovenije DARS d.d. za najetje kredita pri Evropski banki za obnovo in razvoj (Urad- ni list RS, št. 23/94) se 1. in 2. člen dopolnita tako, da se besedilo “avtocestnega odseka Pesnica–Šentilj” nadomesti z MINISTRSTVA besedilom “avtocestnih odsekov Pesnica–Šentilj in Hoče–Arja vas”. 962.

2. člen Na podlagi 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- št. 67/94, 20/95 in 29/95) in drugega odstavka 94. člena nem listu Republike Slovenije. zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86, 37/87 in 2/88), izdaja minister za promet in zveze Št. 440-03/94-42/2 Ljubljana, dne 14. marca 1996. O D R E D B O o omejitvi osnih obremenitev Predsednik Državnega zbora 1. člen Republike Slovenije Na odsekih magistralnih in regionalnih cest v Republi- Jožef Školč l. r. ki Sloveniji, ki so navedeni v seznamu, ki je sestavni del te Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1369 odredbe, se zaradi posebnih razmer ob odjugi in razlogov Št. Odsek ceste Dovoljene osne varstva cest in varnosti cestnega prometa zmanjša predpisa- ceste obremenitve na največja dovoljena osna obremenitev vozil, ki sama ali v tonah skupaj s tovorom presegajo v tem seznamu določene osne 12 3 obremenitve. MAGISTRALNE CESTE 2. člen M1 Meja A–Korensko sedlo–Podkoren– Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje, p.o., Cest- – Hrušica 10 no podjetje Koper, p.o., Cestno podjetje Kranj, p.o., Cestno Hrušica–Javornik(Jesenice) 8 podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Maribor, p.o., Cestno Jesenice–Kranj–Ljubljana–po cesti 10 podjetje Murska Sobota, p.o., Cestno podjetje Nova Gorica, (Delavski dom–Trg MDB)– p.o., Cestno podjetje Novo mesto, p.o., in Cestno podjetje –Novo mesto–meja HR(Bregana) 10 Ptuj, p.o., morajo na cestnih odsekih, navedenih v seznamu M1–1 meja A–Ljubelj–Podtabor 10 iz prejšnjega člena vsako na svojem območju postaviti pro- M1–2 meja I–Rateče–Podkoren 10 metne znake “prepovedan promet za vozila z večjo osno M2 meja I–Škofije–Koper–Sečovlje– obremenitvijo od določene” (II-23) s katerim označujejo po –meja HR 10 tem seznamu določene oziroma omejene osne obremenitve. M3 meja A–Vič–Dravograd–Maribor– Na cestnih odsekih, kjer poteka redni avtobusni promet –Ptuj–Ormož–meja HR 10 in kjer bodo zaradi odjuge dovoljene osne obremenitve manj- M3–3 Slovenska Bistrica–Pragersko– še od 8 ton, ta omejitev za avtobuse ne velja in ni potrebno – Šikole–Križišče za Rače 10 namestiti dopolnilne table z napisom “razen za avtobuse”. Križišče za Rače–križišče za Starošnice 3. člen Križišče Starošnice–Hajdina 10 Prepoved prometa za motorna vozila iz 1. člena velja M4 Karteljevo–Novo mesto– od 30. 3. 1996 in traja v času odjuge v letu 1996, prometni –Metlika–meja HR 10 znaki iz 2. člena te odredbe pa morajo biti postavljeni 30. 3. M4–1 Mačkovec–Novo mesto 10 1996. Konec odjuge ugotovijo cestna podjetja za svoja po- M 6 Škofljica–Ribnica–Petrina– dročja. –Brod na Kolpi–meja HR 10 4. člen M 10 meja A–Šentilj–Maribor–Celje– Slovenska cestna podjetja, d.o.o., takoj obvestijo ude- –Ljubljana–Postojna–Razdrto– ležence v prometu o prepovedi oziroma omejitvi osnih obre- –Senožeče–Dekani 10 menitev z objavo seznama cestnih odsekov in dovoljenih M10–1 Počehova–Gornja Radgona– obremenitev pritiskov v sredstvih javnega obveščanja. –Murska Sobota–Lendava 8 M10–2 Gornja Radgona–meja A 10 5. člen M10–3 Celje–Zidani most–Vrhovo– Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v –Krško–Drnovo 8 Uradnem listu Republike Slovenije. M10–4 Postojna–Ilirska Bistrica– –meja HR(Rupa) 10 Št. 347-1/96-276 M10–5 Razdrto–Ajdovščina– Ljubljana, dne 26. marca 1996. –Nova Gorica–meja I 10 Minister M10–6 Senožeče–Sežana–meja I 10 za promet in zveze M10–7 Vrtojba–meja I 10 Igor Umek, dipl. ek. l. r. M10–8 Dravograd–Velenje–Arja vas– po cesti 10–Celje 10 Celje–Rogaška Slatina–meja HR 8 OSNE OBREMENITVE NA AVTOCESTAH, M10–9 Črnuče–Šentjakob–Dolsko–Ribče 8 MAGISTRALNIH IN REGIONALNIH CESTAH V ČASU Ribče–Litija–Hrastnik 6 ODJUGE ZA LETO 1996 Most Hrastnik–Zidani most 4 M10–10 meja I–Robič––Tolmin– –Idrija–Kalce 8 Št. Odsek ceste Dovoljene osne ceste obremenitve M11 Hajdina–Jurovci–meja HR v tonah (Macelj) 10 M12 meja HR(Rupa)–Kozina– 12 3 –Krvavi potok–meja I 10 AVTOCESTE M12–1 meja HR (Mursko Središče)– A1 Meja A (predor Karavanke)– –Lendava–Dolga vas–meja M 8 Naklo–Ljubljana, s priključki 10 –Vrba s priklj., 10 REGIONALNE CESTE Celovška c.–Ljubljana zahod– R300 Rateče–Planica 8 –Dolenjska c., s priključki 10 R301 meja I–Predel–Bovec–Kobarid 8 Šmarje Sap–Višnja gora, s priključki 10 Peršeti–Anhovo–Nova Gorica– A10 Meja A–Šentilj 10 –Šempeter 10 Hitra cesta Maribor 10 Šempeter–Dorenberg–Sežana 8 Hoče–Arja vas, s priključki 10 Sežana–Divača–po c.10–Matavun 10 Ljubljana Črnuče–Tomačevo– Matavun–Ribnica 8 –Celovška cesta s priključki 10 R301A Strmec–Mangart 6 Ljubljana zahod– Divača, s priključki 10 R301B Žaga–Učeja–meja I 8 A10–6 Divača–Sežana, s priključki 10 R301C ––meja I 8 Stran 1370 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Št. Odsek ceste Dovoljene osne Št. Odsek ceste Dovoljene osne ceste obremenitve ceste obremenitve v tonah v tonah 12 312 3 R301F Dornberg–Selo 8 R321E Naklo–Podbrezje–po c. 321A– R301G Dutovlje–Repentabor–meja I 10 –Gobovce–Posavec–Črnivec 8 R301H Divača–Lokve–Lipica–meja I 10 R322 Žirovnica–Begunje–Tržič– R301I Ajševica–Nova Gorica 10 –Golnik–Kranj–Brnik–Moste– R302 Kranjska gora–Vršič–Bovec 8 –Mengeš–Trzin 8 R303A Staro selo– 8 R322A Mengeš–Duplica 8 Breginj–meja I 6 R323 Šentvid–Vodice–Brnik–Cerklje– R304A Most na Soči–Ušnik 8 žičnica Krvavec 6 R305 Plave–Dobrovo 8 R324 Gorenja vas–Ljubljanica–Vrhnika 6 R305C Dobrovo–Neblo–meja I 8 Vrhnika–Podpeč–Ig 6 R305D Solkan–Gonjače 8 Ig–Škofljica 6 R306 Šempeter–Miren–Opatje selo 10 R326 Kočevje–Dvor–Žužemberk Opatje selo–Komen–Štanjel–Manče 8 –Pluska–Trebnje–Boštanj–po R306D Gorjansko–Brestovica–Klariči– cesti 10–3–Šmarje pri Sevnici– –meja I 10 – Planina–po cesti 326A–Loke 8 R306E Komen–Gorjansko–meja I 10 Loke–Ledinščica–po c. 345–Lesično– R308 Godovič–Črni vrh–Col–Ajdovščina 8 – po c. 326–Golobinjek 6 R309 Aver–Mostičje 8 Golobinjek–po c. 338–Imeno 8 Mostičje–Gračišče Imeno–meja HR 6 Gračišče–Sočerga–meja HR 8 R326A Planina–Dežno 8 Rižana–Mostičje 8 R327 Perovo–Grosuplje–Mlačevo–Krka– R310 Bertoki–Pridvor–Gračišče –Žužemberk–po c. 326–Dvor– R311 Koper–Dragonja–meja HR 10 –Soteska–Podturn–Črmošnjice– R311A Mlini–Sečovlje 8 –Črnomelj–Žuženberk 6 R312 Col–Predmeja–Lokve–Čepovan 8 Žuženberk–Adlešiči 8 Čepovan–Most na Soči 6 R329 Velika Reka–Čatež–Trebnje 6 R312A Solkan–Lokve 8 R330 Ljubljana(c. za Gradom–Roška– R312B Čepovan–Dolenja Trebuša 6 –Poljanska–Litijska)–Besnica– R313 Prem–Obrov–po c. 12–Golac– – Šmartno pri Litiji–Velika Reka– –meja HR 8 –Radeče–Breg–Polana–Jurklošter 6 R314 Bača–Podbrdo–Železniki– R331 Škofljica–Grosuplje–Višnja gora– –Škofja Loka 8 – Ivančna gorica–Radohova vas 6 Škofja Loka–Jeprca 10 Radohova vas–Pluska – R314 Jeprca–Smlednik–Vodice– –po c.326–Trebnje– –Moste–Duplice–po c. 371– –Novo mesto(Bršljin) 8 Mekinje–Gornji grad–Radmirje 6 R 332 Mokronog–Zbure–Škocjan – R314B Stahovica–Kamniška Bistrica 6 – Dobruška vas–Šentjernej 8 R315 Lesce–Bled 10 R 333 Soteska–Straža–Novo mesto– Bled–Boh. Bistrica–Ukanc 8 –Šentjernej–Kostanjevica–Križaj– Ukanc–Savica 6 –Cerklje–Čatež ob Savi–meja HR R316 Bled–Gorje–Mrzli Studenec– (Obrežje II) 8 – Jereka–Bohinjsko jezero in R333A Novo mesto–(občina)–Kanadija 10 odcep Jereka–Bitnje 8 R334 Livold–Brezovica 8 R316A Mrzli studenec–Rudno polje 8 Brezovica– Dobliče 6 R317 Krnica–Zg. Radovna–Mojstrana–Dovje 6 Dobliče–Kanižarica 8 R318 Javornik–Poljana–Gorje 6 R335 Meja RH(Krmačina)–Drašiči– R319 meja A–Sp. Jezersko in Preddvor– 8 –Metlika–Črnomelj–Vinica–meja HR 8 –Britof–Labore R336 Želodnik–Moravče–Izlake–Zagorje– Labore–Škofja Loka–po c. 314– –Trbovlje–Hrastnik 6 –Gorenja vas 10 Hrastnik–Šmarjeta–Rimske Toplice– Gorenja vas–Sovodenj–Cerkno –Jurklošter 8 (po novozgrajeni obvoz.)–Želin 8 Jurklošter–Črnolica 6 R320 Planina–Cerknica–Bloška polica– Črnolica–Šentjur 8 –Runarsko–Sodražica 8 R336A Izlake–Trojane 8 Sodražica–Žlebič 6 R336B Zagorje–most čez Savo 8 R321 Lesce–Radovljica 10 R336C Bevško–most čez Savo 8 Radovljica–Kamna gorica–Kropa 8 R336D Hrastnik–most čez Savo 8 Kropa–Rudno–Dražgoše–Vresje– R337 Slovenske Konjice–Poljčane–Majšperk 8 –Boh. Bistrica 6 Majšperk–Jurovci–po c. 11–Videm– R321A Kropa–Podnart–Podtabor–Zvirče 10 –meja HR (Cvetlin) 6 R321B Rudno–Češnjica 6 R338 Slovenska Bistrica–po novem mostu R321C Vresje–Sorica–Petrovo brdo 6 čez Ložnico v Cigonci–Podplat–po c. R321D Sorica–Podrošt 6 10–1–Mestinje–Bistrica ob Sotli – Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1371

Št. Odsek ceste Dovoljene osne Št. Odsek ceste Dovoljene osne ceste obremenitve ceste obremenitve v tonah v tonah 12 312 3 –Bizeljsko–Brežice 8 R359 Počehova–Zg. Kungota–Jurij– Brežice–Čatež 10 –meja A 8 R338A Bistrica ob Sotli–meja HR(Kumrovec) 8 R359A Zg. Kungota–Plač–meja A 8 R338B Bizeljsko–meja HR 8 R360 Žihlava–Ptuj 8 R339 Višnja vas–Črnova–Odcep v Dobrno 8 R361 Hoče–Pohorska vzpenjača in R340 Šentrupert–Mozirje–Radmirje– odcep za Areh 8 –Luče–Solčava–Rinka 8 R362 Podsreda–Senovo–Brestanica 6 R340A Sestre Logar–Pavličevo sedlo– Brestanica–most Brestanica–po c. 10–3– – meja A 8 –Krško–Videm–Dolenja Pohanca– R340B Mozirje–Golte 8 –železniška postaja Brežice 8 R341 meja A–Holmec–Otiški vrh 8 Železniška postaja Brežice–po c. 338 R341A Dravograd–Libeliče–meja A 6 (po obvoznici do blagovnice) 10 R341B Ravne–Kotlje–Slovenj Gradec in Trnje (pri Petrolu)–Dobova–meja HR odcep v Kotlje 8 (Hamica) 8 R342 Poljana–Šentvid–Šoštanj– R363 Impolca–impolški graben–Zavratec– –Velenje–Kovče–Polzela–Dobrteša vas 8 –Zavratec–Ribnik 8 R342A Pesje–Gorenje 10 Zavratec–Raka–Smednik–Drnovo 8 Gorenje–Soteska 8 Drnovo–Križaj pri Podbočju 8 R343 Ruta–Lovrenc na Pohorju–Pesek– R364 Podzemelj–Adlešiči–Žuniči–Preloka– –Rogla–Zreče–Zeče 8 –Vinica 8 R343A Slovenske Konjice–Oplotnica–Ložnica 8 Vinica–Stari trg 6 R343B Maribor–Ruše–Fala–Činžat–Puščava 8 meja HR–Bosljiva–Loka–Osilnica– R343C Selnica–Ruše 8 –meja HR 8 R344 Celje (križišče z Aškerčevo)– Stari trg–Brezovica 8 R365 Litija–Šmartno–Bogenšperk– –Teharska c. 6 –Radohova vas–po c. 331–Bič 6 R345 Tepanje–Žiče 8 R366 Kamnik–Motnik–Ločica 6 Žiče–Dramlje 6 R367 Zg. Dolič–Vitanje–Stranice 8 Dramlje–Šentjur do c. 10–8 10 R368 Latkova vas–Prebold 8 Črnolica–Prevoje 8 Prebold–Marija Reka–Trbovlje Lesično–Podsreda–Bistrica ob Sotli 8 (Leninov trg) 6 Prevoje–Lesično 6 R369 Radlje–radeljski prelaz–meja A 10 R346 Rogatec–Majšperk 8 R370 Radlje–Ribnica in odcep na Majšperk–Ptuj–po c. 3–Senarska– ribniško kočo 6 – Lenart–Trate–meja A 8 Ribnica–Podvleka–Brezno 8 R347 Spuhlja–Zavrč 8 R371 Ljubljana (Šmartinska c. od Žita)– R348 Maribor–Vurberg–Ptuj 6 –Šentjakob 10 R349 Videm–Radenci–po c. 10–1– Šentjakob–Domžale–Duplica– –Petanjci–Cankova–Kuzma–meja A 8 Kamnik–Mekinje 8 R349A Cankova–meja A 8 R371A Ljubljana(Tomačevska–Šmartinska– R350 Murska Sobota–Gederovci–meja A 10 po c. 371–Kajuhova) 10 R351 meja M–Kobilje–Dobrovnik–Renkovci– R372 Ljubljana–Ig –Beltinci 8 Ig–po c. 324–Preserje–Rakitna–Cerknica 6 Bratonci–Križevci 10 R373 Hrib–Trava–meja HR (Čabar) 6 Križevci –po c. 353–Žihlava–Videm– Sodražica–Hrib 8 –Senarska 8 R374 Bloška polica–Podub–meja RH (Prezid) 6 R352 Šentilj–Sladki vrh 6 R375 Ivančna Gorica–Krka–po c. 327– Sladki vrh–po c. 346–Trate–G. Radgona 8 –Mlačevo–Videm–Rašica 6 R353 Radenci–Križevci–Ljutomer–Radomerje– R376 Ljubljanica–Polhov Gradec–Dobrova– –Pavlovci–Ormož 8 –Ljubljana (Vič) 6 R354 Ormož–Središče ob Dravi–meja HR R377 Dol. Trebuša–sp. Idrija–po c. 10–10– (Čakovec) 8 –Pečnik–Žiri 8 R355 meja M–Hodoš–Šalovci–Mačkovci– R378 Postojna–Unec–po c. 320–Rakek– –Murska Sobota 8 –Logatec–Rovte–Žiri 6 Žiri–Trebija 8 R356 Petrovci–Šulinci–Martinje–Kuzma 6 R379 Ilirska Bistrica–Sviščaki 10 R357 Martjanci–Dobrovnik–Dolga vas– R380 Ilirska Bistrica–Zabiče–Novokračine– –po c. 12–1–Lendava–Pince–meja M 8 –meja HR 8 R358 Renkovci–Črešnovci–Razkrižje– R381 Podgrad–Ilirska Bistrica–Knežak– –Stročja vas–Miklavž–Pavlovci 8 –Pivka 8 R358A Razkrižje–meja HR(Mursko Središče) 8 R382 Valeta–Portorož–Piran 10 R358B Razkrižje–mejaHR(Štrigova) 8 R383 Kastelec–Socerb–meja I 10 R358C Stročja vas–Ljutomer 8 R384 Mojstrana–Vrata–Aljažev dom 6 Stran 1372 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Št. Odsek ceste Dovoljene osne Pšenica JUS E. B1. 200, 1978 ceste obremenitve Durum pšenica JUS E. B1. 201, 1967 v tonah Sladkorna pesa JUS E. B1. 080, 1967 12 3Sladkor iz sladkorne pese JUS E. L1. 001, 1957 Koruza JUS E. B3. 516, 1982 R386 Zavratec–Bučka–Škocjan 6 JUS E. B3. 516/1,1991 Škocjan–Zbure (po c. 332)–Šmarjeta– Pivski slad JUS E. M8. 010, 1964 Krnovo–Otočec–Mačkovec 8 JUS E. M8. 011, 1964 R387 Kalce–Hrušica–Col 8 JUS E. M8. 012, 1964 R390 Dekani–Lazaret–meja I 8 JUS E. M8. 013, 1964 JUS E. M8. 014, 1964 JUS E. M8. 015, 1964 JUS E. M8. 016, 1964 963. JUS E. M8. 017, 1964 Pekovski kvas JUS E. M8. 020, 1987 Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni JUS E. M8. 021, 1987 list RS, št. 1/95) in tretjega odstavka 99. člena zakona o JUS E. M8. 022, 1987 upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za kme- JUS E. M8. 024, 1987 tijstvo, gozdarstvo in prehrano JUS E. M8. 025, 1987

O D R E D B O o pogojih kakovosti, o postopkih ter metodah jemanja vzorcev in o analitskih metodah za kmetijske in živilske proizvode 964.

1. člen Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni S to odredbo se predpisujejo splošni in minimalni po- list RS, št. 1/95) in tretjega odstavka 99. člena zakona o goji glede kakovosti, postopki ter metode jemanja vzorcev in upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za kme- analitske metode za kmetijske in živilske proizvode. tijstvo, gozdarstvo in prehrano

2. člen O D R E D B O Za kmetijske in živilske proizvode po tej odredbi se o tehničnih pogojih kakovosti in o analitskih metodah šteje blago oziroma proizvodi, ki so navedeni v poglavjih od za mineralna gnojila 1 do 24 predpisov o kombinirani nomenklaturi carinske tari- fe in so navedeni v prilogi št. 1, ki je sestavni del te odredbe. 1. člen S to odredbo se predpisujejo tehnični pogoji kakovosti 3. člen in analitske metode za mineralna gnojila. Kmetijski in živilski proizvodi, ki se proizvajajo ali uvažajo, morajo ustrezati kakovosti, določeni s standardi iz 2. člen priloge št. 1. Mineralna gnojila so kemične spojine in mešanice teh 4. člen spojin, ki so namenjene rasti in razvoju rastlin in so po Postopki ter metode jemanja vzorcev in analitske meto- predpisih kombinirane nomenklature carinske tarife uvršče- de za kmetijske in živilske proizvode se opravljajo v skladu s ne v poglavje 31. - GNOJILA, razen tarifne številke 3101. standardi iz priloge št. 1. 5. člen 3. člen V prilogi št. 1 navedeni standardi veljajo do uveljavitve Mineralna gnojila, ki se proizvajajo ali uvažajo, morajo novih slovenskih standardov in tehničnih predpisov. ustrezati kakovosti, določeni s standardi iz priloge št. 1, ki je sestavni del te odredbe. 6. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v 4. člen Uradnem listu Republike Slovenije. Kakovost mineralnih gnojil se ugotavlja z analitskimi metodami za umetna gnojila, predpisanimi s standardi iz Št. 305-012/95 priloge št. 1. Ljubljana, dne 14. marca 1996. 5. člen Minister Vsa mineralna gnojila morajo imeti na deklaraciji na- za kmetijstvo, vedbo, da so deklarirana v skladu s to odredbo. gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc l. r. 6. člen V prilogi št. 1 navedeni standardi veljajo do uveljavitve PRILOGA št. 1 novih slovenskih standardov in tehničnih predpisov.

Čebelji proizvodi - satnice JUS E. E1. 021, 1964 7. člen Čebelji vosek JUS E. E1. 022, 1984 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v JUS E. E1. 030, 1984 Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1373

Št. 321-12-68/96 Za ustrezno ukrepanje se šteje, da je zagotovljeno ukre- Ljubljana, dne 14. marca 1996. panje lastnih varnostnikov. Osebi iz prvega odstavka tega člena morata izpolnjevati Minister z zakonom določene pogoje. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 3. člen dr. Jože Osterc l. r. b) Oprema Prostori intervencijskega centra morajo biti primerni za PRILOGA št. 1 poslovne prostore, ustrezno tehnično varovani in imeti kon- troliran vstop v objekt. MINERALNA GNOJILA JUS H. B4. 020, 1986 Prostori iz prejšnjega odstavka morajo imeti dva izvora JUS H. B4. 021, 1986 napajanja v električno energijo, in sicer iz električnega JUS H. B4. 022, 1986 omrežja in iz vira nadomestnega napajanja, ki mu zagotavlja JUS H. B4. 031, 1981 delovanje najmanj 24 ur. JUS H. B4. 035, 1986 Intervencijski center mora imeti: JUS H. B4. 036, 1986 – sprejemnik signalov s pripadajočo tehnično opremo, JUS H. B4. 037, 1986 ki zagotavlja avtomatični časovni zapis vseh stanj, in sicer: JUS H. B4. 038, 1985 alarm, vključitev, izključitev, preverjanje, servisni poseg, JUS H. B4. 039, 1986 okvara, avtomatsko preverjanje in izvedeni ukrepi; JUS H. B4. 040, 1986 – sistem za prenos signalov; JUS H. B4. 041, 1986 – zaščito pred posegom nepooblaščenih oseb; JUS H. B8. 162, 1988 – zagotovljeno stalno povezavo z varnostniki; JUS H. B8. 284, 1981 – najmanj dve telefonski liniji do 50 naročnikov ter JUS H. B8. 285, 1983 dodatno linijo na vsakih nadaljnjih 50 naročnikov; JUS H. B8. 286, 1983 – zagotovljeno zasilno razsvetljavo delovnih mest, pri JUS H. B8. 287, 1983 čemer mora dosegati vsaj 10% osvetljenosti splošne razsvet- JUS H. B8. 288, 1983 ljave; JUS H. B8. 289, 1983 – dokazilo, da ima v primeru okvare opreme za tehnič- JUS H. B8. 290, 1983 no varovanje zagotovljeno odpravo okvare v roku 6 ur od JUS H. B8. 291, 1983 njenega nastanka; JUS H. B8. 292, 1983 – zagotovljen ustrezen način obveščanja policije, če so JUS H. B8. 293, 1986 nanj vezani objekti iz 21. člena zakona o zasebnem varova- JUS H. B8. 294, 1986 nju in o obveznem organiziranju službe varovanja. JUS H. B8. 295, 1986 JUS H. B8. 296, 1986 4. člen JUS H. B8. 297, 1986 Oprema za tehnično varovanje mora ustrezati tehnični JUS H. B8. 298, 1986 dokumentaciji in veljavnim domačim tehničnim predpisom. JUS H. B8. 299, 1986 Če domačih predpisov ni, se uporabljajo IEC standardi.

5. člen Delovanje sistema za prenos signala mora zagotoviti 965. učinkovito ukrepanje varnostnikov, to je najkasneje v 15 minutah od sprejetega signala. Na podlagi 14. člena zakona o zasebnem varovanju in o Varovani objekti, ki nimajo možnosti stalne nadzorova- obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. ne povezave z intervencijskim centrom, imajo lahko lokalno 32/94) izdaja minister za notranje zadeve signalizacijo, ki jo sestavlja rumena utripajoča luč in časov- no omejen zvočni signal. P R A V I L N I K o tehničnih pogojih za pridobitev licence za opravljanje 6. člen dejavnosti tehničnega varovanja oseb in premoženja Vsi sprejeti signali z varovanih objektov se morajo avtomatično zapisovati. Vsak zapis mora poleg vrste dogod- ka vsebovati še datum, uro in tekočo številko zapisa, odreje- I. SPLOŠNA DOLOČBA ne ukrepe intervencijskega centra in ugotovljeno stanje. Podatki o vseh sprejetih signalih se morajo hraniti naj- 1. člen manj eno leto od dneva, ko je bil signal sprejet. S tem pravilnikom se določajo tehnični pogoji za prido- bitev licence za opravljanje dejavnosti tehničnega varovanja 7. člen oseb in premoženja. Lastnik oziroma upravljalec intervencijskega centra mo- ra zagotoviti strokovno montažo, redno strokovno vzdrževa- II. TEHNIČNI POGOJI nje sistema tehničnega varovanja v rokih in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca. Lastnik oziroma upravljalec 2. člen mora v ta namen uporabljati storitve vgraditelja sistemov ali vzdrževalca, ki ju je pooblastil proizvajalec. a) Osebje V intervencijskih centrih mora biti zagotovljena stalna 8. člen prisotnost najmanj dveh oseb, ki ob sprožitvi alarmnega O prenosu alarmnega signala do objektov ministrstva signala poskrbita za ustrezno ukrepanje. za notranje zadeve odloča ministrstvo za notranje zadeve, ki Stran 1374 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996 za vsak varovani objekt posebej določi pogoje varovanja in v kateri se opravlja moteča dejavnost in je v kraju posebna druge medsebojne obveznosti. obrtna cona, mora biti praviloma v okviru te cone.

9. člen 3. člen Mehanska zaščita mora biti izdelana, preizkušena in Poslovni prostori so lahko urejeni v posebnem objektu, certificirana v skladu s slovenskimi, če pa ti ne obstajajo pa z izjemoma v kletni ali pritlični etaži ali prizidku stanovanjske evropskimi standardi, tehničnimi predpisi in priporočili. Me- hiše v kateri prebiva nosilec obrtnega dovoljenja. hanska zaščita v tehnično varovanih objektih mora biti kon- Če je obratovalnica v stanovanjskem objektu, morajo struirana in vgrajena tako, da omogoča potreben čas za učin- biti dejavnosti, pri katerih nastaja moteč hrup, locirane in kovito posredovanje varnostnikov. urejene tako, da ne motijo bivanja oziroma počitka.

10. člen 4. člen Podatki o projektu, izdelavi, vgradnji sistema tehnične- Delovni prostor mora biti tako velik, da prihaja na ga varovanja in sprejetih signalih so poslovna tajnost in zaposlenega najmanj 10 m3 prostora in najmanj 2 m2 proste morajo biti ustrezno tehnično varovani. talne površine. Kot zračni prostor in talna površina se šteje Način ravnanja s podatki iz prejšnjega odstavka mora površina ali prostornina, ki ni prekrita s pripravami, stroji, biti urejen z internim aktom lastnika oziroma upravljalca pomožnimi napravami ali materialom, ter ni namenjena za intervencijskega centra. skladišče. Delovni prostor, namenjen za administrativno delo, mo- 2 III. KONČNA DOLOČBA ra imeti površino najmanj 3 m talne površine na delovno mesto. 11. člen 5. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Površine sten in stropov v delovnem prostoru morajo biti ometane in prepleskane s svetlo barvo. Št. 0221-28-241/51-96 Ljubljana, dne 18. marca 1996. 6. člen Tla, stene, pregrade in drugi gradbeni elementi delov- Andrej Šter l. r. nih prostorov s proizvodnimi procesi, pri katerih se uporab- Minister ljajo nevarne ali zdravju škodljive snovi, nastaja prah, aero- za notranje zadeve soli, sprošča para ali razliva voda, morajo biti obdelani z materiali, ki preprečujejo nabiranje in vpijanje teh snovi ter omogočajo temeljito čiščenje. Tla delovnega prostora, v katerem se sprošča para ali razliva voda, morajo biti iz nedrsnega materiala in nagnjena 966. proti odtočnim jaškom. 7. člen Na podlagi tretjega odstavka 52. člena obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94) in 99. člena zakona o upravi V delovnem prostoru, v katerem se opravljajo proizvod- (Uradni list RS, št. 67/94), izdaja minister za zdravstvo, v ni procesi z zdravju škodljivimi snovmi, mora biti na primer- soglasju z ministrom za gospodarske dejavnosti nem mestu urejen umivalnik s tekočo toplo vodo. Če je zaradi narave dela možno, da bi škodljive in agresivne snovi prišle v stik s kožo ali v oči, mora biti P R A V I L N I K urejena tudi prha za umivanje in izpiranje. o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih 8. člen površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni Delovni prostori, v katerih se pri proizvodnih procesih obratovalnici sproščajo zdravju škodljivi plini, pare ali aerosoli, ne smejo biti urejeni v kletnih prostorih, razen izjemoma, če je urejeno učinkovito splošno prezračevanje in lokalno odsesovanje. I. UVODNE DOLOČBE 9. člen 1. člen Če se v obratovalnici odvija proizvodni proces v kate- Ta pravilnik določa minimalne sanitarno-zdravstvene rem se uporabljajo zdravju škodljive snovi, ali nastajajo pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno škodljivi odpadki, mora biti za skladiščenje teh snovi urejen zemljišče, druge zunanje površine, opremo, naprave in ose- poseben skladiščni prostor. be, ki neposredno delajo v obratovalnici. Če funkcionalno dvorišče obratovalnice to dopušča, se Določbe tega pravilnika ne veljajo za tiste dejavnosti, lahko za skladiščenje teh snovi postavijo tipski kontejnerji ki so urejene s posebnimi predpisi s področja sanitarno-teh- za nevarne snovi. nične in zdravstvene ureditve. 10. člen Obratovalnice morajo imeti urejeno oskrbo s higiensko II. POSLOVNI PROSTOR neoporečno pitno vodo na krajevno običajen način.

2. člen 11. člen Obratovalnica s poslovnimi prostori mora biti namešče- Odvajanje (dispozicija) sanitarno-fekalnih in tehnološ- na tako, da ne moti in ne ogroža prebivalcev. Obratovalnica, kih odplak mora biti sanitarno-tehnično in epidemiološko Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1375 neoporečna, ter urejena v skladu s tehničnim stanjem lokalne omejiti z napravami, ki preprečujejo sproščanje teh snovi v infrastrukture. prostor (neprodušna osamitev), ali s katerimi se škodljivosti izsesavajo neposredno tam, kjer nastajajo. 12. člen Z napravami za izsesavanje morajo biti opremljena tudi Tla in stene skladišč zdravju škodljivih snovi ter od- odprta mesta na pripravah, na katerih se izločajo nevarne ali padkov, morajo biti obdelane z materiali, ki so odporni na te zdravju škodljive snovi in jih iz tehnoloških razlogov ni snovi in jih ne vpijajo. mogoče zapreti (neprodušno osamiti). V tleh skladišč tekočih snovi ne sme biti odtoka, mora Atmosferski izpusti odsesavanja in ventilacije, skozi pa biti izdelan slepi jašek za prestrezanje morebitno razlitih katere lahko pridejo v okolje nevarne in zdravju škodljive tekočin. snovi v preseženih imisijskih koncentracijah, morajo biti Skladišča morajo imeti urejeno prezračevanje. opremljeni s čistilnimi napravami.

13. člen 18. člen Obratovalnica, ki je v samostojnem objektu oziroma, ki Naprave za odsesavanje morajo biti konstruirane in zaposluje zunanje delavce, mora imeti naslednje pomožne nameščene tako, da odvajajo nevarne in zdravju škodljive prostore: snovi izven dihalne cone delavcev. Povezane morajo biti z – najmanj eno WC kabino, predprostor v katerem je napravo za zagon delovne priprave tako, da le-teh ni mogoče umivalnik s tekočo toplo vodo na 20 žensk, pognati, ne da bi istočasno začela delovati naprava za odse- – najmanj eno WC kabino, predprostor s pisoarjem in savanje. predprostor z umivalnikom s tekočo toplo vodo na 30 moš- kih, 19. člen – garderobni prostor, ločeno za moške in ženske, z Ogrevanje delovnih prostorov mora biti urejeno tako, garderobnimi omaricami katerih število mora ustrezati števi- da so v hladni dobi leta zagotovljene predpisane mikrokli- lu zaposlenih. matske razmere glede na naravo dela. Če se v delovnem procesu uporabljajo ali sproščajo Delovni prostor se lahko ogreva z lokalnimi pečmi. V zdravju škodljive snovi in se delavci pri delu močijo, umaže- jo ali znojijo, mora biti v okviru pomožnih prostorov in v delovnih prostorih kjer se uporabljajo ali nastajajo vnetljive funkcionalni povezavi z garderobnim prostorom najmanj ena ali eksplozivne snovi je obvezno centralno ogrevanje. kabina s prho na 5 delavcev, v garderobnem prostoru pa Površine grelnih teles v delovnih prostorih kjer nastaja morajo imeti delavci dve garderobni omarici (ali eno dvoj- prah, morajo biti gladke in primerne za čiščenje. no), za ločeno shranjevanje delovne in civilne obleke. Tla in stene do višine 1,50 m, v WC kabinah, predpro- 20. člen storih, kabinah s prho, morajo biti izdelane iz gladkega vo- V delovnem prostoru mora biti zagotovljena predpisa- dotesnega materiala, ki omogoča temeljito mokro čiščenje in na naravna in umetna osvetlitev delovnih mest, glede na razkuževanje. Stiki tal s stenami morajo biti zaobljeni. zahtevnost del. Vrata WC kabin se morajo odpirati navzven. V kabini s Delovni prostori morajo imeti odprtine za naravno os- prho mora biti nameščen ročni tuš ali armatura za prilagodi- vetlitev. tev višine izliva prhe. Razpored, površina in število teh odprtin mora ustrezati Pomožni prostori morajo imeti urejeno stalno prečno vrsti dela ter zagotavljati enakomerno osvetlitev delovnega prezračevanje, naravno skozi okna ali ventilacijske odprtine prostora. z nastavljivimi žaluzijami, v primerih, ko ni oken pa mehan- sko ventilacijo z ventilatorji za odsesavanje onesnaženega 21. člen zraka in žaluzijami v spodnjem delu vhodnih vrat. Okna morajo biti prirejena tako, da se dajo odpirati in higiensko vzdrževati. 14. člen Kadar se lahko skozi odprta okna širijo v okolje preko- V delovnem prostoru mora biti zagotovljeno splošno merne imisije, morajo biti okna urejena tako, da jih ni mogo- naravno ali umetno prezračenje, odvisno od vrste in števila če odpirati, v delovnem prostoru pa mora biti urejeno nado- virov, ki onesnažujejo zrak. mestno umetno prezračevanje. Prezračevanje mora zagotavljati predpisano toplotno okolje in koncentracije zdravju škodljivih snovi v dopustnih 22. člen mejah. Priprave, pri uporabi katerih nastajajo hrup ali tresljaji, morajo biti načrtovane in izdelane tako, da je raven hrupa ali 15. člen tresljajev v mejah, določenih s predpisi o varstvu zdravja Delovni prostor v katerem se pri proizvodnem procesu pred škodljivimi vplivi hrupa in tresljajev. sproščajo zdravju škodljive snovi (plini, pare, aerosoli) ali Pri pripravah, ki povzročajo prekomeren hrup, udarce vodna para, mora imeti umetno splošno prezračevanje, ki ali tresljaje, morajo biti izvedeni naslednji ukrepi: mora biti izvedeno tako, da je v prostoru podtlak. – posebno temeljenje priprave brez toge povezave z ostalimi konstrukcijskimi elementi objekta; 16. člen – pritrditev priprave na temeljno podlago preko blažil- V delovnih prostorih, kjer so večji viri toplote, morajo nih podložkov (leseni, gumijasti ali drugi elastični materiali, biti izvedeni ukrepi in nameščene naprave za omejevanje ter posebni blažilniki); toplotnega sevanja v prostor in za odvod odvečne toplote – oblaganje sten, priprave z materiali, ki vpijajo zvok; tako, da niso prekoračene predpisane temperaturne obreme- – izdelava protihrupnih zaslonov, ohišja, kabin za stro- nitve delavcev. je iz materialov, ki vpijajo zvok; – izdelava kabine za delavce iz materialov, ki vpijajo 17. člen zvok; Vire iz katerih se sproščajo zdravju škodljive snovi in – oblaganje sten, stropov in drugih konstrukcijskih ele- katerih ni mogoče nadomestiti z manj škodljivimi, je treba mentov delovnega prostora z absorbcijskimi materiali; Stran 1376 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

– namestitev dušilnikov hrupa na izpuste priprav in V dejavnostih, kjer se uporabljajo zdravju škodljive odprtine v objektu, skozi katere se hrup širi v okolje. snovi, ali pri katerih nastajajo zdravju škodljivi vplivi, se Držaji priprav, ki povzročajo pri delu tresljaje, morajo morajo meritve opravljati tudi med obratovanjem. Meritve imeti blažilnike za preprečevanje prenosa tresljajev, ali pa se morajo opravljati tudi pri neposredni zdravstveni ogrože- morajo biti obloženi z materialom, ki zmanjšuje škodljivo nosti delavcev ali ugotovljenih bolezenskih spremembah pri delovanje tresljajev na roke in telo delavca. delavcih, ob vsaki spremembi tehnološkega postopka, ki ima lahko za posledico večje obremenitve ali škodljivosti za delavce. III. FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE IN DRUGE ZUNANJE POVRŠINE 31. člen Delovna mesta, na katerih se uporabljajo ali sproščajo 23. člen zdravju škodljive snovi, morajo biti označena glede na vrsto Dovoz in dostop do obratovalnice mora biti urejen ta- škodljivosti, ter opremljena z opozorili in navodili o ukrepih ko, da ne moti prebivalcev. za varstvo zdravja delavcev. Za delovna mesta, kjer škodljivosti presegajo dovolje- 24. člen ne vrednosti, mora biti v skladu s posebnimi predpisi izdelan Funkcionalno zemljišče, po katerem se rokuje z mate- program ukrepov za odpravo pomanjkljivosti. rialom, mora biti protiprašno utrjeno, ter urejeno tako, da je omogočeno vzdrževanje higiene. 32. člen Površine, na katerih se lahko med transportom in roko- Na delovnih mestih, kjer nivo hrupa presega maksi- vanjem izlijejo zdravju škodljive snovi, morajo biti obdelane malno dovoljene vrednosti glede na čas ekspozicije, mora z materialom, ki je odporen na te snovi, ter urejene tako, da biti do tehnične sanacije izvora hrupa zagotovljena uporaba se razlite snovi varno zberejo in odstranijo. ustreznih osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hru- pom. 25. člen Na delovnih mestih, kjer koncentracija prahu, par in Na funkcionalnem zemljišču, ki pripada obratovalnici, hlapov zdravju škodljivih snovi presega maksimalno dovo- ni dovoljeno opravljati del, ki povzročajo onesnaževanje tal, ljene vrednosti, se mora do tehnične sanacije zagotoviti upo- imisijo škodljivih snovi in hrupa, ali druge neugodne učinke. raba osebnih zaščitnih sredstev za varovanje dihal ali drugih Ta dela se lahko izjemoma opravljajo izven delovnega organov. prostora, če so na funkcionalnem zemljišču postavljene po- sebne zaprte namenske priprave, opremljene z napravami in 33. člen sredstvi za omejevanje škodljivih vplivov na zdravje. Glede na naravo dela in nastopajoče škodljivosti, se morajo v skladu z veljavnimi standardi zagotoviti tudi druga osebna zaščitna sredstva. IV. VARSTVO ZDRAVJA DELAVCEV PRI DELU Osebna zaščitna sredstva se morajo redno čistiti, raz- kuževati in hraniti na posebej za to določenem mestu – 26. člen omarici. Lastnik obratovalnice in nosilec obrtnega dovoljenja mora zagotoviti izvajanje predpisanih ukrepov za varstvo 34. člen zdravja delavcev pri delu. Za vsa delovna mesta, kjer so delavci izpostavljeni kakršnimkoli zdravstvenim škodljivostim, mora biti v roku 27. člen dveh let po začetku obratovanja, izdelana analiza tehnološ- Delovne priprave morajo biti razporejene tako, da de- kega procesa z vidika vpliva na zdravje ljudi (analiza in lavci, ki z njimi ravnajo ali jim strežejo in delavci, ki delajo v zdravstvena ocena). njihovi neposredni bližini, niso zdravstveno ogroženi s stru- penimi ali agresivnimi snovmi, sevanji, bleščečo svetlobo in 35. člen drugimi škodljivostmi. Na delovnih mestih iz prejšnjega člena, se morajo oprav- ljati preventivni zdravstveni pregledi v skladu s posebnim 28. člen predpisom. Pri ureditvi delovnih mest je treba upoštevati načela ergonomije. V. EVIDENCE IN DOKUMENTACIJA 29. člen V tehnološkem procesu proizvodnje se lahko uporab- 36. člen ljajo samo tiste nevarne in zdravju škodljive snovi, za katere Obrtnik mora voditi in arhivirati naslednjo dokumenta- je predhodno pridobljena predpisana varnostna dokumenta- cijo: cija. – o dobavi vseh surovin in pomožnih materialov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje; 30. člen – predpisano varnostno dokumentacijo za nevarne in V prvem letu obratovanja mora biti na vseh delovnih zdravju škodljive snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji; mestih opravljen preizkus izpolnjevanja zdravstveno-eko- – o rezultatih meritev zdravstvenih škodljivosti na de- loških razmer in pogojev iz drugega odstavka 14. člena, 16. lovnih mestih; člena, prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 20. člena, – o izdelanih sanacijskih programih za odpravo zdrav- prvega odstavka 22. člena, ter v ogroženih prostorih preizkus stvenih škodljivosti na delovnih mestih; izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 3. člena tega – o rezultatih zdravstvenih pregledov delavcev; pravilnika. – o meritvah imisij v okolje. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1377

VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 4. člen Posebni del izpita je pisna naloga, ki jo kandidat izdela 37. člen samostojno in ki mora celovito prikazati kandidatovo pozna- Lastniki obratovalnic in nosilci obrtnega dovoljenja mo- vanje varstva pri delu, zlasti pa poznavanje: rajo minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, določene s – sredstev in opreme za osebno varnost pri delu; tem pravilnikom, zagotoviti najkasneje v roku 2 let od nje- – projektiranja, gradnje in uporabe objektov, namenje- gove uveljavitve. nih za delovne in pomožne prostore; Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, je rok – konstruiranja, izdelave in uporabe strojev in naprav; za izpolnjevanje pogojev, katerih opustitev bi lahko pred- – varnosti pri uporabi električnega toka; stavljala neposredno nevarnost za zdravje ljudi, 30 dni od – notranjega transporta in skladiščenja; uveljavitve tega pravilnika. – ekologije dela z elementi varnega delovnega okolja.

38. člen 5. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad RS za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem Uradnem listu Republike Slovenije. besedilu: urad) vodi seznam predpisov in strokovne literatu- re, ki se nanaša na program izpita. Št. 526-04/95-28 Ljubljana, dne 12. februarja 1996. III. PRIJAVA K IZPITU Soglašam 6. člen Minister Minister za gospodarske za zdravstvo Kandidat, ki želi opravljati izpit, mora imeti visoko ali dejavnosti dr. Božidar Voljč l. r. višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri. Metod Dragonja l. r. Za izobrazbo ustrezne smeri se šteje strokovna izobraz- ba varnostnega inženirja ali drugega inženirja tehnične sme- ri.

7. člen Kandidat, ki želi opravljati izpit, se prijavi uradu. V 967. prijavnici mora navesti tudi želeni rok za opravljanje izpita, ki pa ne more biti krajši kot 45 dni od oddaje prijavnice. Na podlagi prvega in drugega odstavka 99. člena zako- Prijavnici mora kandidat priložiti dokazila o strokovni na o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) in v zvezi s 37. členom izobrazbi. Če so dokazila nepopolna, jih mora kandidat do- zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86– p. b.) polniti v 7 dneh. izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve Urad določi kandidatu področje iz 4. člena tega pravil- nika, iz katerega bo kandidat izdelal pisno nalogo ter sporoči P R AV I L N I K naslov pisne naloge ter seznam priporočljive literature. o opravljanju strokovnega izpita iz varstva pri delu 8. člen Urad pisno obvesti kandidata o kraju in času opravlja- I. SPLOŠNA DOLOČBA nja izpita najmanj 7 dni pred dnevom izpita. 1. člen S tem pravilnikom se določajo program, način in pogoji za opravljanje strokovnih izpitov delavcev, ki opravljajo IV. IZPITNA KOMISIJA strokovne naloge s področja varstva pri delu. 9. člen Kandidati opravljajo izpit pred komisijo za strokovni izpit iz varstva pri delu (v nadaljnjem besedilu: izpitna komi- II. PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA sija).

2. člen 10. člen Strokovni izpit iz varstva pri delu (v nadaljnjem besedi- Izpitno komisijo za vsak izpitni rok posebaj imenuje lu: izpit) obsega splošni in posebni del. direktor urada iz liste izpraševalcev, ki jo določi z odločbo Splošni del izpita kandidati opravljajo ustno, posebni minister, pristojen za delo. del pa v pisni obliki. Izpit opravljajo kandidati po programu, ki je kot priloga Izpraševalci morajo imeti visoko strokovno izobrazbo št. 1 sestavni del tega pravilnika. tehnične, medicinske ali pravne smeri, pet let delovnih izku- šenj v svoji stroki in opravljen strokovni izpit po predpisih 3. člen stroke. Izpitna komisija ima predsednika in 2 člana. Predsed- Program splošnega dela izpita je enak za vse kandidate in obsega poznavanje predpisov naslednjih področij: nik komisije je izpraševalec za posebni del izpita. – pravna ureditev varstva pri delu; – zdravstveno varstvo delavcev; 11. člen – socialna varnost delavcev; Organizacijska in tehnična opravila za izpitno komisijo – nevarne snovi. opravlja urad. Stran 1378 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

V. OPRAVLJANJE IZPITA VII. EVIDENCA O IZPITIH

12. člen 22. člen Kandidat najprej opravlja posebni del, nato pa splošni Za vsakega kandidata, ki opravlja izpit po tem pravilni- del izpita. ku, se vodi spis, ki vsebuje: Kandidat mora pisno nalogo predložiti v pregled uradu – prijavo k izpitu s prilogami, najmanj 15 dni pred rokom, ki je določen za izpit. – zapisnik iz 17. člena tega pravilnika, – pisno nalogo, – potrdilo o plačilu stroškov izpita in 13. člen – fotokopijo potrdila o opravljenem izpitu. Posebni del izpita obsega kandidatov zagovor pisne naloge in ustni del, v katerem kandidat odgovarja na vpraša- 23. člen nja iz področij, določenih v 4. členu tega pravilnika. Za vse kandidate, ki so opravili izpit, se vodi knjiga Posebni del izpita traja skupaj največ trideset minut. izpitov. Knjiga izpitov vsebuje: zaporedno številko, priimek in 14. člen ime kandidata, stopnjo in smer strokovne izobrazbe, datum Kandidat je lahko za posebni del izpita ocenjen z oceno opravljanja izpita in datum izdaje potrdila o opravljenem “opravil” ali “ni opravil”. izpitu. Kandidat, ki posebnega dela izpita ni opravil, ne more 24. člen pristopiti k splošnemu delu izpita. Evidenco iz 22. in 23. člena tega pravilnika vodi urad.

15. člen Po opravljenem posebnem delu izpita kandidat opravlja VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE splošni del izpita. Splošni del izpita traja največ trideset minut. 25. člen Potrdilo o izpitu, opravljenem po dosedanjih predpisih, velja v obsegu in za naloge, za katere je bilo dano. 16. člen Kandidat, ki ni opravil splošnega dela izpita, lahko 26. člen ponavlja samo ta del izpita. Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati Kandidat, ki v celoti ni opravil izpita, izpita ne more pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varstva pri delu ponavljati pred pretekom dveh mesecev. (Uradni list SRS, št. 36/87). Če je bil kandidat tudi drugič neuspešen, ne more po- navljati izpita pred pretekom šestih mesecev. 27. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v 17. člen Uradnem listu Republike Slovenije. O poteku izpita se piše zapisnik, ki ga podpišejo pred- sednik in člana izpitne komisije. Zapisnik se piše na obrazcu, Št. 102-03-001/96 ki je kot priloga št. 2 sestavni del tega pravilnika. Ljubljana, dne 8. marca 1996.

18. člen Minister Kandidat, ki uspešno opravi oba dela izpita, prejme za delo, družino in socialne zadeve potrdilo, ki ga podpiše predsednik izpitne komisije. mag. Anton Rop l. r. Potrdilo mora biti izdano na obrazcu, ki je kot priloga št. 3 sestavni del tega pravilnika. Priloga št. 1 19. člen Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA ne pristopi k izpitu ali če odstopi, ko je začel opravljati izpit, IZ VARSTVA PRI DELU se šteje, da izpita ni opravil. 1. PRAVNA UREDITEV VARSTVA PRI DELU 1.1. Klasifikacija pravnih virov VI. STROŠKI IZPITOV 1.2. Pojmi s področja varstva pri delu * Splošna in posebna varnost pri delu 20. člen * Delodajalec in delavec Stroške izpita krije delodajalec, ki je kandidata prijavil * Delovno okolje, sredstva za delo in tveganja pri k izpitu oziroma kandidat sam, če se je prijavil k izpitu delu neposredno. * Listine * Varstveni ukrepi 21. člen 1.3. Temeljna načela varnosti pri delu Predsedniku in članom izpitne komisije pripada nagra- 1.4. Temeljni elementi varnosti pri delu da za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni 1.5. Subjekti varnosti pri delu komisiji. 1.6. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev Višino zneska za kritje stroškov izpita določi minister, 1.7. Opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri pristojen za delo. delu Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1379

1.8. Nadzorstvo in evidence * Pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o osebni varstveni opremi 2. AKTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO * Tehnični predpisi za sredstva in opremo za osebno DELAVCEV varstvo pri delu 2.1. Pomen preventive * Standardi za sredstva in opremo za osebno varstvo * Mesto preventive v sistemu zdravstvenega varstva pri delu delavcev 4.5. Listine za sredstva in opremo za osebno varstvo pri * Aktivno in pasivno zdravstveno varstvo delu * Principi, pogoji in realnost preventivnega dela 4.6. Označevanje sredstev in opreme za osebno varstvo * Organizacija aktivnega zdravstvenega varstva pri delu 2.2. Naloge aktivnega zdravstvenega varstva * Humanizacija dela in ergonomija 5. PROJEKTIRANJE, GRADNJA IN UPORABA * Analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta OBJEKTOV, NAMENJENIH ZA DELOVNE * Preventivni zdravstveni pregledi IN POMOŽNE PROSTORE TER * Ocenjevanje delazmožnosti TEHNOLOŠKE PROCESE 2.3. Pozitivno-negativno zdravje 5.1. Projektiranje objektov * Kazalci negativnega zdravja * Tehnična dokumentacija * Nefiziološki delovni pogoji * Varnostne in zdravstvene zahteve * Delovni čas in prehrana * Odgovornosti projektanta po zakonu o graditvi 2.4. Škodljivi fizikalni dejavniki objektov * Toplotno okolje * Obveznosti projektantskih organizacij po zakonu * Ropot in vibracije o varstvu pri delu * Ionizirno in neionizirno sevanje 5.2. Elaborat o varstvu pri delu 2.5. Škodljivi kemični dejavniki * Namen in cilj elaborata * Strupeni plini in pare * Prilagajanje elaborata in izjave * Aerosoli * Objekti, za katere je potreben elaborat in izjava * Težke kovine 5.3. Gradnja objektov 2.6. Škodljivi biološki dejavniki * Makro in mikro lokacija gradbenih objektov 2.7. Škodljivi psihološki dejavniki * Ureditev gradbišča 2.8. Škodljivi socialno-ekonomski dejavniki * Program varstvenih ukrepov * Zemeljska, zidarska in tesarska dela 3. NAČELA SOCIALNE VARNOSTI * Konstrukcijski deli objektov, komunalni vodi in 3.1. Temeljni pojmi socialne varnosti inštalacije * Socialni primer, socialna varnost, socialno 5.4. Uporaba objektov zavarovanje in socialno varstvo * Pogoji za uporabo industrijskih in drugih * Načela sistema socialne varnosti in krog objektov uporabnikov * Tehnični pregledi in soglasja 3.2. Pravni viri socialne varnosti * Ukrepi za zmanjšanje 3.3. Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje 5.5. Delovni in pomožni prostori 3.4. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje * Velikost in ureditev delovnih prostorov * Oblike zavarovanja in pravice * Osvetlitev, ogrevanje in prezračevanje delovnih * Vrste zavarovanja in zavarovanci prostorov * Pravice iz pokojninskega in invalidskega * Pomožni prostori zavarovanja 5.6. Vgrajevanje delovnih in pomožnih prostorov ter 3.5. Zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelno- tehnoloških procesov v obstoječe objekte sti 3.6. Socialno varstvo * Socialno varstvene storitve 6. KONSTRUIRANJE, IZDELOVANJE IN * Opravljanje dejavnosti socialnega varstva UPORABA STROJEV IN NAPRAV 3.7. Družinski prejemki 6.1. Bistvene varnostne in zdravstvene zahteve 6.2. Krmilne in komandne naprave 4. SREDSTVA IN OPREMA ZA OSEBNO * Varnost in zanesljivost krmilnih naprav VARSTVO PRI DELU * Avtomatski nadzor 4.1. Temeljni pojmi * Krmilne naprave * Delovno okolje in uporaba sredstev in opreme za * Naprave za ustavitev osebno varstvo pri delu 6.3. Zaščita pred mehanskimi nevarnostmi * Nevarnosti in škodljivosti pri delu *Stabilnost * Sredstva za osebno varstvo pri delu * Nevarnost za zlom med obratovanjem * Oprema za osebno varstvo pri delu * Nevarnosti kombiniranih strojev 4.2. Delitev sredstev in opreme za osebno varstvo pri * Nevarnosti zaradi spremembe hitrosti vrtenja delu po namembnosti in po delih telesa, ki ga orodja varujejo * Preprečevanje nevarnosti zaradi gibljivih delov 4.3. Vzdrževanje in preizkušanje sredstev in opreme za stroja osebno varstvo pri delu * Zahteve za tehnične lastnosti varoval 4.4. Predpisi, ki urejajo področje sredstev in opreme za 6.4. Zaščita pred drugimi nevarnostmi osebno varstvo pri delu * Električno napajanje Stran 1380 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

* Statična elektrika 8.5. Viličarji * Nevarnosti zaradi pomanjkljivosti pri montaži 8.6. Kontinuirani transport * Ostale nevarnosti 8.7. Vertikalni transport 6.5. Vzdrževanje 8.8. Transportne poti 6.6. Indikatorji * Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati transportne * Naprave za informacije poti * Opozorilne naprave * Križišča, nakladalne rampe in prehodi * Oznake 8.9. Signalne naprave in napisi * Navodila 8.10. Skladiščenje 6.7. Dodatne varnostne in zdravstvene zahteve za * Prostori za skladiščenje in skladiščne površine določene kategorije strojev in naprav * Skladiščenje kosovnega in sipkega materiala * Stroji in naprave za predelavo kmetijskih in živil- 8.11. Nakladanje in razkladanje, zahteve skih proizvodov 8.12. Prevoz in skladiščenje nevarnih snovi * Prenosni stroji, ki jih držimo v roki ali ročno vodimo 9. EKOLOGIJA DELA Z ELEMENTI VARNEGA * Stroji za obdelavo lesa in podobnega materiala OKOLJA 9.1. Delovno okolje v sistemu varstva pri delu * Dejavniki delovnega okolja 7. VARNA RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE * Vpliv razmer v delovnem okolju na delavca 7.1. Predpisi, ki urejajo varno uporabo električne 9.2. Preiskave delovnega okolja energije 9.3. Toplotne razmere v delovnem okolju * Zakoni in pravilniki 9.4. Fizikalne škodljivosti * Tehnični predpisi in standardi *Hrup in vibracije 7.2. Učinki električnega toka na človeka * Neionizirna in ionizirna elektromagnetna valova- * Vplivi električnega toka na človeka nja * Območja vpliva električnega toka * Razsvetljava delovnih mest * Poškodbe človeškega organizma z električnim 9.5. Kemijske škodljivosti tokom * Prah * Območja uporabe nizke napetosti * Škodljivi plini in pare v delovnem okolju 7.3. Zaščita pred udarom električnega toka 9.6. Biogene škodljivosti * Razvrstitev zaščitnih ukrepov 9.7. Predpisi, ki določajo ekološke parametre delovnega * Zaščita pred neposrednim in posrednim dotikom okolja 7.4. Električni stroji in inštalacije 9.8. Ukrepi za preprečevanje škodljivega vpliva obreme- * Zahteve za izvedbo inštalacij nitev v delovnem okolju * Dimenzioniranje inštalacij * Izvedba električnih inštalacij v posebnih pogojih 10. NEVARNE SNOVI * Obdelovalni stroji na električni pogon 10.1. Opredelitev pojmov * Prenosno električno orodje, prenosne svetilke in 10.2. Predpisi, ki urejajo uporabo in skladiščenje nevarne ločilni transformatorji snovi 7.5. Vzdrževanje električnih inštalacij in strojev na 10.3. Listine o nevarnih snoveh električni pogon 10.4. Značilnosti posameznih skupin nevarnih snovi 7.6. Notranji nadzor * Eksplozijsko nevarne snovi * Oksidativne nevarne snovi ali oksidanti 8. NOTRANJI TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE * Vnetljive snovi 8.1. Temeljni pojmi * Strupene snovi 8.2. Enostavni transportni pripomočki * Karcinogene, mutagene in teratogene snovi 8.3. Delitev transportnih naprav * Dražljive in jedke snovi * Talne, nadtalne in ostale transportne naprave 10.5. Snovi nevarne za okolje * Stalnost gibanja in način delovanja transportnih 10.6. Splošni varstveni ukrepi za ravnanje z nevarnimi naprav snovmi 8.4. Varnostni ukrepi pri transportu * Tehnično-varstveni podatki za nevarne snovi * Konstrukcija strojev, ki omogoča upravljanje * Opozorila na posebne nevarnosti * Zavarovanje pred mehanskimi poškodbami * Varnostna navodila * Zavarovanje pred drugimi nevarnostmi * Opozorilni simboli * Označevanje transportnih naprav 10.7. Predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1381

REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Priloga št. 3

Na podlagi 18. člena pravilnika o opravljanju strokovnega izpita iz varstva pri delu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdaja

P O T R D I L O

da je kandidat (ka) ......

...... ( datum in kraj rojstva )

...... (poklic, stopnja in smer izobrazbe )

dne ...... pred izpitno komisijo opravil(a)

S T R O K O V N I I Z P I T

predpisan za delavce služb za varstvo pri delu ali drugih oblik organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu.

Ev. številka potrdila:

Datum izdaje potrdila:

Predsednik izpitne komisije MP Stran 1382 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Priloga št. 2 Z A P I S N I K

o poteku strokovnega izpita pred izpitno komisijo Kandidat/ka ...... , rojen/a ...... , po poklicu ...... je dne...... pristopil/a k opravljanju strokovnega izpita, predpisanega za delavce služb za varstvo pri delu in drugih oblik organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Prijavi je kandidat/ka priložil/a naslednjo dokumentacijo: a- prijavnico, b- fotokopijo diplome, c- potrdilo o plačilu, d- drugo dokumentacijo ......

I. POSEBNI DEL STROKOVNEGA IZPITA A) Kandidat je zagovarjal pisno nalogo z naslovom: ...... B) Ocena pisne naloge je : a) USPEŠNO b) NEUSPEŠNO

II. SPLOŠNI DEL STROKOVNEGA IZPITA A) Kandidat je odgovarjal na naslednja vprašanja: 1) ...... 2) ...... 3) ......

B) Komisija je ocenila odgovore in odločila, da kandidat/ka:

a) JE USPEŠNO OPRAVIL/A b) NI OPRAVIL/A splošni del strokovnega izpita

C) Pripombe in opozorila članov komisije: ...... Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1383

D) Ukrepi komisije: ......

III. SKUPNA ODLOČITEV KOMISIJE JE, DA KANDIDAT/KA:

a) JE OPRAVIL/A b) NI OPRAVIL/A STROKOVNI IZPIT IZ VARSTVA PRI DELU

IV. Pisna naloga je priloga temu zapisniku.

IZPITNA KOMISIJA Predsednik: Člani:

4. člen Na preizkusu znanja iz prejšnjega člena se preveri znanje 968. iz: – temeljnih institutov ustavne ureditve RS, Na podlagi 93. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, – organizacije pravosodnih in upravnih organov, št. 19/94, in 24/95) izdaja ministrica za pravosodje – temeljnih institutov kazenskega in civilnega prava, ki se najpogosteje pojavljajo v delu sodnih tolmačev. P R A V I L N I K Znanje iz navedenih področij se preveri v slovenskem in o sodnih tolmačih tujem jeziku, za katerega bo kandidat imenovan za sodnega tolmača. 1. člen Izjemoma lahko minister za pravosodje oprosti preizkusa Ta pravilnik določa vsebino in način opravljanja preizku- znanja osebo, ki ima visoko stopnjo izobrazbe pravne smeri in sa znanja oseb, ki želijo biti imenovane za sodne tolmače, spričevalo, ki se v tujini oziroma v Sloveniji šteje za dokaz o način poslovanja sodnih tolmačev ter način plačevanja in aktivnem znanju tujega jezika, ki vključuje tudi pravno razrešitve sodnih tolmačev. terminologijo, ali je z dosedanjim delom na tem področju dokazala poglobljeno znanje tujega jezika. 2. člen 5. člen Sodni tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas, ki Preizkus znanja se opravlja pisno in ustno. prevajajo govorjeno ali pisno besedo iz slovenskega v tuj Pisno se preizkusi znanje z nalogo, ki je lahko prevod jezik, iz tujega jezika v slovenski jezik ali iz tujega v drug tuj tožbe, obtožnice, sodne ali upravne odločbe, pogodbe, jezik v sodnih postopkih ali v drugih primerih, ko se zahteva spričevala ali druge listine iz slovenskega v tuj jezik in iz prevod sodnega tolmača. tujega v slovenski jezik. Sodni tolmači so tudi osebe, ki tolmačijo govorico in Ustno se preizkusi kandidatovo znanje s področij iz pr- znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih. vega odstavka prejšnjega člena v slovenskem in tujem jeziku. Sodni tolmači prevajajo na zahtevo sodišča, državnega Pismeni preizkus znanja lahko traja največ tri ure, ustni organa ali fizične oziroma pravne osebe. preizkus znanja pa največ eno uro. Kandidatu za sodnega tolmača, ki je diplomiran pravnik, 3. člen ni potrebno opravljati ustnega dela preizkusa znanja v slo- Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega tolmača, vloži venskem jeziku. Ravno tako se ta del preizkusa znanja oprosti vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 1. do 3. točke kandidatu, ki je že opravljal preizkus znanja po tem pravilniku prvega odstavka 87. člena in 93. člena zakona o sodiščih, pri in je že sodni tolmač za kakšen tuj jezik. Ministrstvu za pravosodje. Kandidata, za katerega se ugotovi, da izpolnjuje pogoje 6. člen za imenovanje, se pisno obvesti o datumu preizkusa znanja Preizkus znanja za sodne tolmače za govorico in znake najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za preizkus znanja. gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih obsega: Stran 1384 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

– govorico slušno prizadetih: gestikuliranje, znakovni Ministrstvo za pravosodje priskrbi sodnemu tolmaču govor, prstno abecedo; štampiljko na njegov račun. Sodni tolmač sme uporabljati – preizkus znanja s področij iz prvega odstavka 4. člena štampiljko samo pri opravljanju dolžnosti sodnega tolmača. tega pravilnika. 13. člen 7. člen Sodni tolmač potrjuje pravilnost prevoda listine pod bese- Preizkus znanja za sodnega tolmača se opravlja pred dilom z napisanim ali odtisnjenim zaznamkom “Podpisani komisijo, ki jo sestavljajo predsednik, najmanj dva člana in (osebno ime in priimek sodnega tolmača), z odločbo Ministrs- zapisnikar. tva za pravosodje Republike Slovenije z dne ..... št..... imeno- Komisijo imenuje minister za pravosodje izmed stro- vani sodni tolmač za ..... jezik, potrjujem, da se ta prevod kovnih delavcev ministrstva, profesorjev Filozofske fakultete, popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v ..... jeziku.” članov Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Sloveni- Pri prevodu v tuj jezik pripiše sodni tolmač pod zazna- je, ter sodnih tolmačev, ki imajo ta status najmanj pet let, mek iz prejšnjega odstavka tudi prevod zaznamka v tujem članov Zveze slušno prizadetih Slovenije in po potrebi tudi jeziku. drugih oseb, usposobljenih za preizkus znanja iz posamezne- Pod zaznamek vpiše sodni tolmač datum in kraj sestave ga tujega jezika. zaznamka, ga podpiše in odtisne svojo štampiljko. Komisija ima sedež pri Ministrstvu za pravosodje, kjer se tudi opravlja preizkus znanja. 14. člen Komisiji pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v Podpis sodnega tolmača na zaznamku prevedenih listin, zvezi z delom v komisiji. namenjenih za uporabo v tujini, overi Ministrstvo za pravo- sodje, razen v primerih, ko je z mednarodnimi sporazumi 8. člen določeno, da listin za njihovo uporabo v tujini ni treba overiti. Stroške preizkusa znanja za sodnega tolmača plača kandi- dat po ceniku, ki ga določi minister za pravosodje. 15. člen Preden se kandidata povabi k preizkusu znanja, mora Sodni tolmač vodi knjigo prevedenih listin, v katero predložiti dokazilo o plačanih stroških preizkusa znanja. Če vpisuje zaporedno številko, ime in priimek osebe oziroma kandidat iz neupravičenih razlogov ne pride na izpit, se mu organ, za katerega se opravlja prevod, listino, ki se prevaja, v zadrži 50% vplačane vsote zaradi stroškov, ki jih ima komisija originalu in prevodu, datum prevoda, število prevedenih strani s prihodom in pripravo na izpit. ter podpis sodnega tolmača. Za opravičljive razloge se šteje: – bolezen, 16. člen – neodložljivi opravki pri državnih organih in na sodi- Minister za pravosodje nadzoruje delo sodnih tolmačev ščih ter ter lahko od sodnega tolmača zahteva na vpogled knjigo pre- – smrt v družini. vedenih listin. Za nadzor nad delom sodnih tolmačev minister 9. člen za pravosodje imenuje komisijo, ki je sestavljena iz delavcev Ministrstva za pravosodje. O preizkusu znanja se za vsakega kandidata piše za- V primeru, da sodišče zazna nepravilnosti pri delu sod- pisnik, ki vsebuje: ime in priimek, stalno prebivališče kandi- nih tolmačev, mora o tem nemudoma obvestiti Ministrstvo za data, sestavo komisije, jezik (oziroma govorico), za katerega pravosodje. se opravlja preizkus znanja, datum preizkusa in potek preizku- sa. 17. člen Komisija oceni uspeh preizkusa znanja z oceno “JE OPRAVIL-A” ali “NI OPRAVIL-A”. Sodni tolmač ima pravico do plačila za svoje delo. Za izračun dela sodnih tolmačev se uporablja točkovna 10. člen tarifa: 1. za prevod listine iz tujega v slovenski jezik 45 točk za Kandidat, ki preizkusa znanja ni opravil, ga lahko po- eno stran; navlja v roku, ki ga določi komisija, vendar ne več kot dvakrat. 2. za prevod listine iz slovenskega v tuj jezik 65 točk za eno stran; 11. člen 3. za prevod listine iz tujega v tuj jezik 75 točk za eno Odločbo o imenovanju sodnega tolmača izda minister za stran. pravosodje. V odločbi mora biti poleg osebnih podatkov na- Ena stran obsega 30 vrstic po 62-63 tiskarskih znakov. veden tudi jezik, za katerega je sodni tolmač imenovan. Plačilo za prevod listine, ki obsega manj kot eno stran, je Sodni tolmač lahko začne z delom, ko je podal prisego v sorazmerno manjše, vendar ne manj kot 30 točk. skladu z zakonom. Za vsak nadaljnji izvod prevoda listine ima sodni tolmač O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister za pravico do plačila 10% od plačila po drugem oziroma četrtem pravosodje, zapisnikar in sodni tolmač. odstavku tega člena. Ob prisegi se sodnemu tolmaču izroči odločba, potrdilo Za zahtevnejše in nujne prevode listin se sme nagrada iz o imenovanju in knjiga prevedenih listin. Imenovanje sodnega drugega oziroma četrtega odstavka povečati za 50%. tolmača se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 18. člen 12. člen Za pregled in overitev prevoda, ki ga je priskrbela stran- Sodni tolmač ima štampiljko, v kateri je navedeno njego- ka sama, pripada sodnemu tolmaču polovica plačila iz prejš- vo osebno ime in stalno prebivališče s pristavkom: “Sodni njega člena. tolmač za ...... jezik”. Štampiljka je okrogla, s premerom 38 mm. 19. člen Na narodnostno mešanih območjih je besedilo napisano Za ustno prevajanje pripada sodnemu tolmaču 65 točk za tudi v jeziku narodnosti. vsako začeto uro dejanskega prevajanja. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1385

Ko ne prevaja, gre sodnemu tolmaču za navzočnost od 30. člen njegovega prihoda ob določenem času na kraj, kjer naj preva- Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem ja, ter med narokom oziroma drugim uradnim dejanjem za listu Republike Slovenije. vsako začeto uro 15 točk. Št. 756-8/89 20. člen Ljubljana, dne 29. januarja 1996. Vrednost točke iz 17., 18. in 19. člena tega pravilnika je 66,50 SIT in je usklajena z odvetniško in notarsko tarifo in se Meta Zupančič l. r. spreminja v skladu z njima ter je določena v neto znesku. Ministrica O zvišanju vrednosti točke odloči minister za pravosodje. za pravosodje

21. člen Sodni tolmač ima poleg plačila za svoje delo tudi pravico do povrnitve vseh stroškov (nadomestila za izgubljen dohodek, potnih stroškov, dnevnice), ki jih je imel v zvezi z prevaja- 969. njem, v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem in pravdnem postopku. Na podlagi 24. člena zakona o poklicnem in strokov- Plačilo za delo odmeri sodnemu tolmaču organ, ki je nem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) minister za odredil prevajanje. šolstvo in šport izdaja

22. člen P R A V I L N I K Kadar mora plačilo za delo in stroške izplačati sodnemu o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v višje strokovno tolmaču sodišče, ki je prevajanje odredilo ali so bili zneski za izobraževanje to vnaprej založeni, je sodišče dolžno izplačati stroške tolma- ču najkasneje v 30 dneh po vločeni zahtevi za plačilo in povrnitev stroškov. I. RAZPIS ZA VPIS 23. člen 1. člen Minister za pravosodje razreši sodnega tolmača iz raz- Ministrstvo, pristojno za šolstvo, objavi na predlog viš- logov, ki so navedeni v 89. členu zakona o sodiščih. jih strokovnih šol skupen razpis za vpis v programe višjega 24. člen strokovnega izobraževanja. Objavi ga šest mesecev pred pri- četkom šolskega leta v posebni publikaciji ali v sredstvih Razrešeni sodni tolmač mora v treh dneh po prejemu javnega obveščanja. odločbe o razrešitvi oddati Ministrstvu za pravosodje svojo Višja strokovna šola lahko objavi razpis prostih mest za štampiljko. Razrešitev in vrnitev štampiljke se vpiše v imenik sodnih tolmačev, razrešitev pa se objavi tudi v Uradnem listu izobraževanje odraslih tudi v drugih rokih, vendar ne kasne- Republike Slovenije. je kot 30 dni pred pričetkom izobraževanja.

25. člen 2. člen Ministrstvo za pravosodje vodi imenik sodnih tolmačev. Razpis za vpis mora vsebovati: Prepise imenika in njegovih sprememb pošilja Ministrs- – ime višje šole in njen naslov, tvo za pravosodje sodiščem v Republiki Sloveniji, kjer je na – naziv izobraževalnega programa, vpogled državnim organom ter pravnim in fizičnim osebam. – trajanje izobraževanja, – pogoje za vpis, 26. člen – število prostih mest, Vsako spremembo stalnega prebivališča in odsotnost, – predvidene ukrepe v primeru premajhnega ali preve- daljšo od 6 mesecev, je sodni tolmač dolžan najkasneje v 14 likega števila prijav, dneh sporočiti Ministrstvu za pravosodje, ki vpiše spremembo – merila, določena s programom, za izbiro kandidatov v imenik. v primeru omejitve vpisa, – roke in postopke za prijavo na razpis in za izvedbo 27. člen vpisa, Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za – druga podrobnejša navodila in informacije, pomem- sodne tolmače, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih ali bne za izbiro študija. samo gluhih ali nemih. Skupni razpis za vpis pripravi za objavo ministrstvo, pristojno za šolstvo. 28. člen Sodni tolmači, imenovani po dosedanjih predpisih, na- 3. člen daljujejo z delom po določbah tega pravilnika. Vsebino razpisa za vpis določi pristojni organ, določen z zakonom, tem pravilnikom ali ustanovitvenim aktom šole, 29. člen potem, ko si je k obsegu vpisa pridobil soglasje ministra, Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pristojnega za šolstvo. pravilnik o stalnih sodnih tolmačih (Uradni list SRS, št. 36/82, Razpis za vpis v začetni letnik izobraževanja se lahko 33/84, 28/85, 5/86, 30/86, 3/87, 29/87, 1/88, 17/88, 35/88, objavi le za tiste izobraževalne programe, za izvajanje kate- 6/89, 17/89, 24/89, 30/89, 38/89 in 4/90 ter Uradni list RS, št. rih so zagotovljeni pogoji, določeni v skladu z zakonom, 10/90, 14/90, 47/90, 18/91, 22/91, 26/91-I, 18/92, 12/93 in izobraževalnim programom ali z aktom o razmestitvi posku- 16/94). snega izvajanja. Stran 1386 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

4. člen P R A V I L N I K Razpis za vpis v začetni letnik izobraževanja mora biti o postopku za pridobitev naziva predavatelj višje šole objavljen najkasneje do 15. aprila. Višja strokovna šola mora organizirati informativni dan 1. člen za kandidate najkasneje v tridesetih dneh po objavi razpisa. Naziv predavatelj višje šole podeli kandidatu, ki izpol- njuje predpisane pogoje glede izobrazbe, delovnih izkušenj in vidnih dosežkov na strokovnem področju, predavateljski II. PRIJAVA NA RAZPIS zbor višje strokovne šole. O podelitvi naziva odloči z večino glasov vseh članov. 5. člen Kandidati za vpis se prijavijo s pisno prijavo. V prijavi 2. člen poleg izobraževalnega programa, v katerega se nameravajo Naziv predavatelj višje šole se podeli za obdobje petih vpisati, navedejo ime in priimek, datum, kraj in državo rojst- let in se lahko ponovno podeli. va, državljanstvo, naslov stalnega bivališča in doseženo izo- brazbo. Prijavi priložijo fotokopijo spričevala o pridobljeni 3. člen izobrazbi. Predavateljski zbor objavi razpis za pridobitev naziva Prijavo za vpis pošljejo višji strokovni šoli najkasneje predavatelj višje šole najmanj enkrat v dveh letih in navede do 10. septembra. predmete oziroma predmetna področja, za katere se podelju- je naziv, pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat, doku- mentacijo, ki jo mora predložiti, rok, do katerega se spreje- III. OMEJITEV VPISA majo prijave kandidatov, in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o podelitvi naziva. 6. člen Ne glede na določbe prejšnjega odstavka predavateljski Če je število kandidatov bistveno večje, kot je vpisnih zbor podeli naziv predavatelj višje šole kandidatu, ki nima mest, višja strokovna šola predlaga omejitev vpisa. naziva predavatelj višje šole in se prijavi na razpisano delov- Sklep o omejitvi vpisa sprejme pristojni organ višje no mesto predavatelja višje šole. Prijavi na razpisano delov- strokovne šole po predhodnem soglasju ministra, pristojnega no mesto mora kandidat priložiti dokumentacijo, potrebno za šolstvo, najkasneje do 16. septembra. za sprejem odločitve o podelitvi naziva predavatelj višje šole. Predavateljski zbor mora odločiti o podelitvi naziva IV. VPIS predavatelj višje šole najkasneje v 30 dneh od poteka roka za prijavo iz prvega in drugega odstavka tega člena. 7. člen Če predavateljski zbor ugotovi, da dokumentacija ni popolna, pozove kandidata, da jo najkasneje v osmih dneh Višja strokovna šola objavi 18. septembra na oglasni deski seznam izbranih kandidatov. dopolni. Če kandidat vloge v tem roku ne dopolni, se šteje, Izbrani kandidati se morajo vpisati do 21. septembra. kot da ni bila vložena, dokumentacija pa se kandidatu vrne. Ob vpisu predložijo izvirnik spričevala o pridobljeni izo- brazbi. 4. člen Višja strokovna šola lahko do 10. oktobra omogoči Kandidatom, ki se prijavijo na razpis za delovno mesto kandidatom naknadni vpis na še prosta vpisna mesta. predavatelja višje šole, na kateri še ni konstituiran predava- teljski zbor, podeli naziv predavatelj višje šole Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraže- V. KONČNA DOLOČBA vanje. O podelitvi naziva odloči z večino članov. Dokumentacijo o kandidatih, ki je potrebna za odloči- 8. člen tev o podelitvi naziva, Strokovnemu svetu Republike Slove- Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v nije za poklicno in strokovno izobraževanje predloži ravna- Uradnem listu Republike Slovenije. telj višje strokovne šole. Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in stro- Št. 603-15/96 kovno izobraževanje odloči o podelitvi naziva predavatelj Ljubljana, dne 18. marca 1996. višje šole najkasneje v 30 dneh po predložitvi dokumentacije o kandidatih. dr. Slavko Gaber l. r. Minister 5. člen za šolstvo in šport Odločitev predavateljskega zbora višje strokovne šole oziroma Strokovnega sveta Republike Slovenije o podelitvi naziva predavatelj višje šole je dokončna. Kandidat ima pravico zahtevati v 15 dneh po prejemu sklepa o podelitvi naziva sodno varstvo pred sodiščem, pristojnim za upravne 970. spore, če misli, da je bil kršen postopek, določen za podeli- tev naziva in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev o Na podlagi šestega odstavka 105. člena zakona o orga- podelitvi naziva. nizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) in drugega odstavka 99. člena zakona o upravi 6. člen (Uradni list RS, št. 67/94 in 20/95) minister za šolstvo in Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Urad- šport izda nem listu Republike Slovenije. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1387

Št. 108-2/96 VI Ljubljana, dne 25. marca 1996. Šteje se, da uživalec starostne, predčasne, invalidske ali družinske pokojnine brez družinskih članov, katerega pokoj- nina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojnin- dr. Slavko Gaber l. r. sko dobo in nima drugih dohodkov, izpolnjuje pogoje za Minister pridobitev pravice do varstvenega dodatka, ne glede na to, za šolstvo in šport da njegova pokojnina presega znesek iz I. točke tega sklepa.

VII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 971. nem listu Republike Slovenije. Na podlagi 164. in 275. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 Št. 02000/96 in 7/96) je Skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko Ljubljana, dne 25. marca 1996. zavarovanje Slovenije na seji dne 25. marca 1996 sprejela

Skupščina S K L E P Zavoda za pokojninsko o pogojih za pridobitev in uživanje pravice do in invalidsko zavarovanje varstvenega dodatka v letu 1996 Slovenije Predsednik Stanko Hvale l. r. I Pravico do varstvenega dodatka v letu 1996 imajo uži- valci starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojni- ne, če njihovi dohodki, skupaj z dohodki družinskih članov, ne presegajo mesečno 38.450,54 SIT ali letno 461.406,51 SIT na posameznega družinskega člana. 972. Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se v skladu z določbo 164. člena zakona o pokojnin- Na podlagi tretjega odstavka 112. člena zakona o inve- skem in invalidskem zavarovanju všteva tudi dohodek od sticijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, kmetijskih in gozdnih zemljišč. št. 6/94) izdaja Agencija za trg vrednostnih papirjev

S K L E P II o določitvi največjega obsega vrednosti sredstev Dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč se všteva vzajemnih skladov, ki jih lahko upravlja posamezna med dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov tako, družba za upravljanje da se katastrski dohodek pomnoži s faktorjem za preračun katastrskega dohodka, ki ga določi Ministrstvo za delo, dru- 1. člen žino in socialne zadeve. Skupna vrednost sredstev vseh vzajemnih skladov, ki jih upravlja posamezna družba za upravljanje, ne sme prese- gati 3.500,000.000 tolarjev. III Uživalec varstvenega dodatka dokazuje pogoje za uži- 2. člen vanje pravice do varstvenega dodatka z ustreznimi potrdili o Družbe za upravljanje, ki ob uveljavitvi tega sklepa premoženjskem stanju in drugimi dokazili, ki jih je dolžan upravljajo vzajemne sklade, katerih skupna vrednost sred- zavodu predložiti ob vsaki spremembi premoženjskega sta- stev presega vrednost iz 1. člena tega sklepa, ne smejo spre- nja oziroma na zahtevo zavoda. jemati novih vplačil investicijskih kuponov, dokler se skup- na vrednost sredstev vzajemnih skladov ne zmanjša pod vrednost iz 1. člena tega sklepa. IV Dohodek iz samostojne dejavnosti se všteva med skup- 3. člen ne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov tako, da Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- se upošteva čisti dobiček zasebnika, kot ga ugotovi pristojni nem listu Republike Slovenije. davčni organ, brez upoštevanja investicij in olajšav po davč- nih predpisih. Št. 42/96 Ljubljana, dne 20. marca 1996.

V Predsednik Uživalcu pokojnine, ki uveljavlja pravico do varstvene- Strokovnega sveta ga dodatka v letu, v katerem je uveljavil pravico do pokojni- Agencije za trg vrednostnih ne, se namesto plače iz preteklega leta upošteva znesek papirjev pokojnine ob odmeri, če je to zanj ugodnejše. dr. Dušan Mramor l. r. Stran 1388 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

973.

Na podlagi 15. člena zakona o sistemih zvez (Uradni list SFRJ, št. 41/88, 80/89 in 29/90), zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95), pravilnika o preverjanju skladnosti in izdaji dovoljenj za priključitev telekomunikacijske opreme na javno telekomuni- kacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 16/95), pravilnika o uporabi predpisov s področja telekomunikacij (Uradni list RS, št. 66/94), 4. in 5. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91) ter na zahtevo posameznih vlagateljev za pridobitev dovoljenja za vgradnjo določene telekomunikacijske opreme v javno telekomunikacijsko omrežje Republike Slovenije, je Uprava RS za telekomunikacije Ministrstva za promet in zveze Republi- ke Slovenije v navedenem obdobju odobrila

T E L E K O M U N I K A C I J S K A O P R E M A v obdobju od maja 1995 do marca 1996 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1389 Stran 1390 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1391 Stran 1392 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1393 Stran 1394 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Ljubljana, dne 29. februarja 1996.

mag. Anton Zorko Zvonko Bajec Višji svetovalec, vodja referata Direktor

OBČINE

BELTINCI BREŽICE

974. 975.

Na podlagi 43. člena zakona o financiranju občin (Urad- P O R O Č I L O ni list RS, št. 80/94) je Občinski svet občine Brežice na 16. volilne komisije Krajevne skupnosti Dokležovje o izidu seji dne 14. 3. 1996 sprejel glasovanja na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje Krajevne skupnosti Dokležovje O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka o začasnem (Uradni list RS, št. 9/96) financiranju javne porabe Občine Brežice Na območju KS Dokležovje je bil na referendumu v nedeljo 10. marca 1996 naslednji izid glasovanja: 1. člen 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 776 volivcev; V odloku o začasnem financiranju javne porabe Občine 2. na referendumu je glasovalo 567 volivcev ali 73,06%; Brežice (Uradni list RS, št. 1/96) se spremeni 1. člen in se 3. “ZA” uvedbo samoprispevka je glasovalo 432 voliv- odslej glasi: cev ali 76,2%; “Do sprejetja proračuna Občine Brežice za leto 1996 4. “PROTI” uvedbi samoprispevka je glasovalo 118 oziroma najdlje do 30. 4. 1996 se financiranje javne porabe volivcev ali 20,8%; začasno nadaljuje na podlagi sprejetega proračuna Občine 5. neveljavnih glasovnic je bilo 17 ali 3%. Brežice za leto 1995. Na podlagi izida glasovanja skladno z zakonom o refe- rendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) 2. člen volilna komisija ugotavlja, da je bil izglasovan predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Dokle- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- žovje za obdobje od 1. 4. 1996 do 31. 3. 2001, saj se je “ZA” nem listu Republike Slovenije. izreklo 432 krajanov ali 76,2%, ki so glasovali. Na podlagi glasovanja so izpolnjeni pogoji, da svet Št. 403-20/96 Krajevne skupnosti Dokležovje lahko sprejme sklep o uved- Brežice, dne 14. marca 1996. bi krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 4. 1996 do 31. 3. 2001. Predsednik Občinskega sveta Dokležovje, dne 10. marca 1996. občine Brežice Alojzij Slavko Sušin l. r. Predsednica volilne komisije Krajevne skupnosti Dokležovje Elizabeta Horvat l. r. ČRENŠOVCI Člani volilne komisije: Marija Horvat l. r. 976. Alojz Gjerek l. r. Janko Kardinar l. r. Na podlagi 16. člena statuta Občine Črenšovci (Uradni Alojz Jerič l. r. list RS, št. 30/95) je Občinski svet občine Črenšovci na 12. Janez Sreš l. r. redni seji dne 14. 3. 1996 sprejel Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1395

S K L E P S K L E P o spremembi statuta Občine Črenšovci o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1996 1. člen V statutu Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 30/95) 1 se črta sedemnajsta alinea 10. člena statuta, ki določa, da Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo občina opravlja zadeve, ki se nanašajo na izdajanje lokacij- stavbnega zemljišča v Občini Dobrova-Horjul-Polhov Gra- skih in gradbenih dovoljenj. dec za leto 1996 znaša 0,0587 SIT.

2. člen 2 Ta sprememba statuta začne veljati osmi dan po objavi Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in prične veljati v Uradnem listu RS. z dnem objave, uporablja pa se od 1. januarja 1996.

Št. 23/96 Dobrova, dne 15. marca 1996. Črenšovci, dne 14. marca 1996. Predsednik Predsednik Občinskega sveta Občinskega sveta občine Dobrova-Horjul-Polhov občine Črenšovci Gradec Daniel Kolenko l. r. Anton Gerjolj l. r.

977. GROSUPLJE

Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Urad- 979. ni list SRS, št. 18/84) ter 16. člena statuta Občine Črenšovci je Občinski svet občine Črenšovci na seji dne 14. 3. 1996 Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni sprejel list SRS, št. 35/85), 3. in 56. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) in 15. člena S K L E P statuta Krajevne skupnosti Dob, je svet Krajevne skupnosti o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev Dob na seji dne 20. 2. 1996 sprejel prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Črenšovci S K L E P o razpisu referenduma za plačilo posebnega prispevka I za financiranje modernizacije krajevne ceste Rdeči Kal– Osnutek sprememb in dopolnitev planskih aktov se Sad razgrne na sedežu Krajevnih skupnosti Črenšovci, Bistrica, Polana. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v I Uradnem listu RS. Razpiše se referendum za uvedbo plačila posebnega samoprispevka za financiranje modernizacije krajevne ceste II Rdeči Kal–Sad. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, or- ganizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku županu II Občine Črenšovci ali občinskemu svetu. Posebni samoprispevek bo uveden za območje vasi Sad.

Št. 22/96 III Črenšovci, dne 14. marca 1996. Posebni samoprispevek bodo plačali posamezniki, ki so v VIII. točki tega sklepa poimensko navedeni. Predsednik Občinskega sveta IV občine Črenšovci Daniel Kolenko l. r. Posameznik plača posebni samoprispevek v višini, ki je naveden v VIII. točki tega sklepa in je bil dogovorjen med udeleženci referenduma. Znesek, ki je izražen v DEM, se plača v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila samoprispevka. DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC V 978. Posebnega samoprispevka ne plačujejo tisti, ki so svojo obveznost že poravnali, kakor tudi tisti, ki so po zakonu o Na podlagi 76. in 107. člena statuta Občine Dobrova- samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) plačila oproščeni. Horjul-Polhov Gradec in 13. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 32/86, 46/88, VI 39/89) je Občinski svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gra- Zavezanci posebnega samoprispevka obveznost porav- dec na seji dne 6. 2. 1996 sprejel najo do 1. 8. 1996. Stran 1396 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

VII HRPELJE-KOZINA S posebnim samoprispevkom bo zbranih 31.500 DEM. Ta sredstva so namenska in se bodo uporabila izključno za 980. financiranje del, navedenih v I. točki tega sklepa. Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi VIII (Uradni list RS, št. 72/93; odločba US RS, 45/94 – odločba Za postopek glasovanja za izvedbo referenduma se smi- US RS, in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) ter 16. člena selno uporabljajo določila zakona o referendumu in o ljudski statuta Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 33/95) je iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94). Volilna komisija KS Občinski svet občine Hrpelje-Kozina na 1. izredni seji dne Dob bo vodila postopek referenduma, ugotovila rezultate 22. 1. 1996 sprejel glasovanja in izdala poročilo o izidu referenduma, ki se objavi v Uradnem listu RS. Glasovanje in referendum vodi S K L E P volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija Krajevne skup- o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine nosti Dob. Hrpelje-Kozina v letu 1996 Na referendumu glasujejo občani, ki so navedeni v naslednjem seznamu: 1. člen Zap. št. Priimek in ime Bivališče Obveznost v DEM Do sprejetja proračuna Občine Hrpelje-Kozina za leto 1. Črnič Tone Sad 1 4.000 1996, se začasno financirajo porabniki iz proračuna po dva- 2. Čebular Ivan Sad 8 4.000 najstinah na podlagi proračuna iz leta 1995. 3. Kastelic Alojz Sad 7 3.500 4. Kastelic Bojan Sad 2 4.000 5. Miklavčič Avguštin Sad 3 2.500 2. člen 6. Miklavčič Janez Sad 4 3.500 Prihodki in odhodki po tem sklepu so sestavni del pro- 7. Kastelic Anton Sad 9 4.000 računa Občine Hrpelje-Kozina za leto 1996. 8. Oven Robert Sad 3.500 Določilo odloka o proračunu za leto 1995 v Občini 9. Kastelic Peter Ivančna Gorica 2.500 Hrpelje-Kozina, se smiselno uporabljajo tudi v času začasne- ga financiranja. IX Na referendumu za izvedbo in plačilo posebnega samo- 3. člen prispevka za sofinanciranje modernizacije krajevne ceste Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Rdeči Kal–Sad, ki bo v nedeljo 14. 4. 1996 pri Črnič Anto- listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1996 do 31. 3. 1996. nu, Sad 1, se glasuje neposredo in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Predsednik Občinskega sveta KRAJEVNA SKUPNOST DOB občine Hrpelje-Kozina Vitomir Počkaj l. r. Na referendumu dne 14. 4. 1996 za uvedbo plačila posebnega samoprispevka za financiranje modernizacije kra- jevne ceste Rdeči Kal–Sad, s plačilom kot je določen v VIII. točki tega sklepa JURŠINCI

GLASUJEM ZA GLASUJEM PROTI 981.

Pečat Krajevne skupnosti Dob Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin (Urad- ni list RS, št. 80/94) in 29. člena zakona o lokalni samoupra- Glasuje se tako, da se obkroži ZA, če se glasovalec z vi (Uradni list RS, št. 72/93) je Občinski svet občine Juršinci uvedbo posebnega samoprispevka strinja, oziroma se obkro- na seji dne 14. 3. 1996 sprejel ži PROTI, če se glasovalec z uvedbo samoprispevka ne strinja. O D L O K X o zaključnem računu proračuna Občine Juršinci za leto Za zbiranje sredstev posebnega samoprispevka in izva- 1995 janje del, za katera se zbirajo namenska sredstva, je odgovo- ren svet KS in gradbeni odbor. 1. člen XI Sprejme se zaključni račun proračuna občine Juršinci Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Dob. za leto 1995.

XII 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1995 Republike Slovenije. so naslednji : 1. Proračun SIT Dob, dne 20. marca 1996. – skupaj prihodki 119,453.914 – skupaj odhodki 102,164.530 Predsednik sveta KS Dob – presežek prihodkov 17,289.384 Anton Čebular l. r. 2. Sredstva rezerv 355.000 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1397

3. člen S K L E P Presežek prihodkov proračuna v višini 17,289.384 SIT o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne se po zaključnem računu za leto 1995 razporedi za prenos v skupnosti Borjana– naslednje leto. I 4. člen Svet Krajevne skupnosti Borjana–Podbela šteje 7 čla- Presežek prihodkov po zaključnem računu sklada re- nov. zerv za leto 1995 v višini 355.000 SIT se prenese v prihodke tega sklada za leto 1996. II Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi naslednje volilne enote: 5. člen 1. Volilna enota Borjana, ki zajema naselje Borjana. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Volijo se štirje člani sveta krajevne skupnosti. listu Republike Slovenije. 2. Volilna enota Podbela, ki zajema naselje Podbela. Volijo se trije člani sveta krajevne skupnosti. Št. 403-72/96 Juršinci, dne 12. marca 1996. III Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu Predsednik RS ter na krajevno običajen način. Občinskega sveta občine Juršinci Podbela, dne 13. marca 1996. Simon Toplak l. r. Predsednica sveta KS Borjana–Podbela Danica Hrast l. r.

KOBARID

982. 984. Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah Na podlagi 111. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega odstavka 1. ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) in 43. člena statuta člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 43/95) razpisujem nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je svet Krajevne skupnosti Breginj dne 9. 3. 1996 sprejel R E D N E V O LI T V E v svete krajevnih skupnosti na območju S K L E P Občine Kobarid o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Breginj 1. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti Borjana- Podbela, Breginj, Drežnica, Idrsko, Kobarid, Kred-Staro Se- lo, --Libušnje, Livek, Trnovo ob Soči in Vrsno- I , se opravijo v nedeljo, 2. 6. 1996. Svet Krajevne skupnosti Breginj šteje 7 članov. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje 2. april 1996. II 3. Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija. Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi naslednje volilne enote: Št. 008-4/95 1. Volilna enota Breginj, ki zajema naselje Breginj. Kobarid, dne 19. marca 1996. Volita se dva člana sveta krajevne skupnosti. 2. Volilna enota Sedlo, ki zajema naselje Sedlo. Župan Občine Kobarid Voli se en član sveta krajevne skupnosti. Pavel Gregorčič l. r. 3. Volilna enota Homec, ki zajema naselje Homec. Voli se en član sveta krajevne skupnosti. 4. Volilna enota Stanovišče, ki zajema naselje Stanovi- šče. 983. Voli se en član sveta krajevne skupnosti. 5. Volilna enota , ki zajema naselje Logje. Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah Voli se en član sveta krajevne skupnosti. (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega. odstavka 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- 6. Volilna enota Robidišče, ki zajema naselje Robidi- nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je Svet Krajevne šče. skupnosti Borjana–Podbela dne 12. 3. 1996 sprejel Voli se en član sveta krajevne skupnosti. Stran 1398 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

III I Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu Svet Krajevne skupnosti Idrijsko šteje 5 članov. RS ter na krajevno običajen način. II Breginj, dne 9. marca 1996. Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi Predsednik naslednje volilne enote: sveta KS Breginj 1. Volilna enota Idrijsko, ki zajema naselje Idrijsko. Zdravko Cencič l. r. Volijo se trije člani sveta krajevne skupnosti. 2. Volilna enota , ki zajema naselje Mlinsko. Volita se dva člana sveta krajevne skupnosti.

985. III Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah RS ter na krajevno običajen način. (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega odstavka 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je svet Krajevne Idrijsko, dne 18. marca 1996. skupnosti Drežnica dne 8. 3. 1996 sprejel Predsednik sveta KS Idrijsko S K L E P Stojan Brus l. r. o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Drežnica

I Svet Krajevne skupnosti Drežnica šteje 7 članov. 987.

II Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega odstavka 1. naslednje volilne enote: člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- 1. Volilna enota Drežnica, ki zajema naselje Drežnica. nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je svet Krajevne Volijo se trije člani sveta krajevne skupnosti. skupnosti Ladra-Smast-Libušnje dne 18. 3. 1996 sprejel 2. Volilna enota Drežniške Ravne in , ki zajema naselji Drežniške Ravne in Jezerca. Volita se dva člana sveta krajevne skupnosti. S K L E P 3. Volilna enota Koseč, ki zajema naselje Koseč. o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne Voli se en član sveta krajevne skupnosti. skupnosti Ladra-Smast-Libušnje 4. Volilna enota , ki zajema naselje Magozd. Voli se en član sveta krajevne skupnosti. I Svet Krajevne skupnosti Ladra-Smast-Libušnje šteje 7 III članov. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu RS ter na krajevno običajen način. II Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi Drežnica, dne 8. marca 1996. naslednje volilne enote: 1. Volilna enota Ladra, ki zajema naselje Ladra. Predsednik sveta KS Drežnica Volijo se trije člani sveta krajevne skupnosti. Ivan Koren l. r. 2. Volilna enota Smast, ki zajema naselje Smast. Volijo se trije člani sveta krajevne skupnosti. 3. Volilna enota Libušnje, ki zajema naselje Libušnje. Voli se en član sveta krajevne skupnosti. 986. III Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega odstavka 1. RS ter na krajevno običajen način. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je svet Krajevne skupnosti Idrijsko dne 18. 3. 1996 sprejel Smast, dne 18. marca 1996.

S K L E P Predsednik o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne sveta KS Ladra-Smast-Libušnje skupnosti Idrijsko Jože Reberšek l. r. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1399

988. 990.

Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega odstavka 1. (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega odstavka 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je Svet Krajevne nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je svet Krajevne skupnosti Trnovo ob Soči dne 18. 3. 1996 sprejel skupnosti Kobarid dne 12. 3. 1996 sprejel

S K L E P S K L E P o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Trnovo ob Soči skupnosti Kobarid

I I Svet Krajevne skupnosti Trnovo ob Soči šteje 5 članov. Svet Krajevne skupnosti Kobarid šteje 9 članov. II Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi II naslednje volilne enote: Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi 1. Volilna enota Trnovo ob Soči, ki zajema naselje naslednje volilne enote: Trnovo ob Soči. 1. Volilna enota Kobarid, ki zajema naselje Kobarid. Voli se pet članov sveta krajevne skupnosti. Voli se sedem članov sveta krajevne skupnosti. 2. Volilna enota , ki zajema naselje Svino. III Voli se en član sveta krajevne skupnosti. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu 3. Volilna enota Sužid, ki zajema naselje Sužid. RS ter na krajevno običajen način. Voli se en član sveta krajevne skupnosti.

Trnovo ob Soči, dne 18. marca 1996. III Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu Predsednik RS ter na krajevno običajen način. sveta KS Trnovo ob Soči Miran Fon l. r. Kobarid, dne 12. marca 1996.

Predsednik sveta KS Kobarid Vladimir Hvala l. r. 989.

Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega odstavka 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- 991. nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je svet Krajevne skupnosti Vrsno dne 18. 3. 1996 sprejel Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega odstavka 1. S K L E P člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je svet Krajevne skupnosti Vrsno skupnosti Kred-Staro Selo dne 12. 3. 1996 sprejel

I S K L E P Svet Krajevne skupnosti Vrsno šteje 3 člane. o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Kred-Staro selo II Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi naslednje volilne enote: I 1. Volilna enota Vrsno, ki zajema naselje Vrsno. Svet Krajevne skupnosti Kred-Staro selo šteje 4 člane. Volita se dva člana sveta krajevne skupnosti. 2. Volilna enota Krn, ki zajema naselje Krn. II Voli se en član sveta krajevne skupnosti. Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi naslednje volilne enote: III 1. Volilna enota Kred, ki zajema naselje Kred. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu Voli se en član sveta krajevne skupnosti. RS ter na krajevno običajen način. 2. Volilna enota Robič, ki zajema naselje Robič. Voli se en član sveta krajevne skupnosti. Vrsno, dne 18. marca 1996. 3. Volilna enota Staro selo, ki zajema naselje Staro selo. Predsednik Voli se en član sveta krajevne skupnosti. sveta KS Vrsno 4. Volilna enota Potoki, ki zajema naselje Potoki. Miran Gregorčič l. r. Voli se en član sveta krajevne skupnosti. Stran 1400 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

III S K L E P Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu o uvedbi samoprispevka za Vaško skupnost Sveto RS ter na krajevno običajen način. 1. člen Staro selo, dne 12. marca 1996. Za Vaško skupnost Sveto se uvede samoprispevek v denarju za naslednja dela: Predsednik – nakup in montaža zvonov; sveta KS Staro selo – ureditev pokopališča (izvedba nizkonapetostnega pri- Anton Lovše l. r. ključka...); – ureditev komunalne infrastrukture; – ureditev vaškega prostora; – druga dela v vaški skupnosti. Vrednost programa Vaške skupnosti Sveto znaša 992. 6,000.000 SIT, s samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 4,000.000 SIT. Na podlagi 19. in 21. člena zakona o lokalnih volitvah Vaški odbor lahko navedeni znesek valorizira v skladu (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in petega odstavka 1. z rastjo povprečnih plač v Republiki Sloveniji. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokal- nih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95), je svet Krajevne 2. člen skupnosti Livek dne 18. 3. 1996 sprejel Vsa dela zajeta v 1. členu bodo potekala po programu, ki sta ga sprejela svet Vaške skupnosti Sveto ter Občinski S K L E P svet občine Komen, skupaj s sklepom o razpisu referendu- o določitvi volilne enote za volitve članov sveta Krajevne ma. skupnosti Livek 3. člen I Samoprispevek se uvede za obdobje od 1. 4. 1996 do Svet Krajevne skupnosti Livek šteje 5 članov. 31. 12. 1998. 4. člen II Zavezanci za samoprispevek so občani, ki: Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se določi – imajo stalno bivališče v Vaški skupnosti Sveto, naslednje volilne enote: – lastniki nepremičnin, ki tu nimajo stalnega bivališča. 1. Volilna enota Livek, ki zajema naselje Livek. Samoprispevek plačujejo: Volita se dva člana sveta krajevne skupnosti. – zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja ozi- roma nadomestilo ter druge dohodke in prejemke, ki imajo 2. Volilna enota Avsa, ki zajema naselje Avsa. značaj plače, po stopnji 2% od neto plače, nadomestila ozi- Voli se en član sveta krajevne skupnosti. roma drugih dohodkov in prejemkov, ki imajo značaj plače; 3. Volilna enota Livške Ravne, ki zajema naselje Livš- – zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega oprav- ke Ravne. ljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pra- vic, če se jim ugotavlja dohodek, po stopnji 2% od neto Voli se en član sveta krajevne skupnosti. plače; če se jim dohodek ne ugotavlja (dopolnilna, gospodar- 4. Volilna enota Jevšček, ki zajema naselje Jevšček. ska ali poklicna dejavnost), po stopnji 2% od dohodka; Voli se en član sveta krajevne skupnosti. – zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki presega znesek najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, po stopnji 2%; III – zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu po stopnji 2% letno od katastrskega dohodka in od dohodka RS ter na krajevno običajen način. gozdov; – lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega bivališča v Livek, dne 18. marca 1996. Vaški skupnosti Sveto, plačujejo 2% od neto povprečne plače v RS; Predsednik – občani, ki so začasno v tujini in ki imajo v Vaški sveta KS Livek skupnosti Sveto stalno bivališče, plačujejo 2% od neto pov- Marko Hrast l. r. prečne plače v RS; – zavezanci, ki imajo dohodek iz več virov, plačujejo samoprispevek od vsakega vira posebej.

5. člen KOMEN Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač, nadomestil, 993. pokojnin. Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom bo obračuna- Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni vala in odtegovala samoprispevek Republiška uprava za jav- list SRS, št. 35/85) ter na podlagi odločitve občanov na ne prihodke – izpostava Sežana. referendumu dne 10. 3. 1996 je Občinski svet občine Komen Lastnikom nepremičnin, ki v Vaški skupnosti Sveto sprejel nimajo stalnega bivališča ter občanom, ki so začasno v tujini Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1401 in ki imajo v vaški skupnosti stalno bivališče, bo vaška 994. skupnost izstavljala položnice vsake tri mesece. Na podlagi 50. člena zakona o referendumu in o ljudski 6. člen iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) v povezavi s 56. in 3. Samoprispevek se ne plačuje: členom zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter na – od prejemkov socialne pomoči; osnovi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka za Vaško skupnost Sveto (Uradni list RS, št. 11/96), daje – od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejem- volilna komisija Vaške skupnosti Sveto kov po predpisih o vojaških in civilnih invalidih vojne; – od denarnega nadomestila za telesno okvaro; P O R O Č I L O – od dodatka za pomoč in postrežbo; o izidu glasovanja na referendumu dne 10. 3. 1996 za – od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojni- uvedbo samoprispevka v denarju za Vaško skupnost ne za polno pokojninsko dobo; Sveto – od starostne pokojnine priznane po zakonu o starost- Na referendumu dne 10. 3. 1996 je volilna komisija nem zavarovanju kmetov; ugotovila: – od štipendij in nagrad, ki jih prejemajo učenci, dijaki 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 201 upravičencev; in študenti na proizvodnem delu oziroma delovni praksi; 2. na referendumu je glasovalo 164 upravičencev, kar – od plače, ki ne presega zakonsko določenega zneska, je 81,59% vseh vpisanih v volilni imenik; ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. 3. veljavnih glasovnic je bilo 163, kar predstavlja 99,40% upravičencev, ki so glasovali: 7. člen a) “ZA” uvedbo samoprispevka je glasovalo 143 upra- Za pravilno in namensko uporabo sredstev dobljenih s vičencev, kar predstavlja 87,20% vseh upravičencev, ki so samoprispevkom odgovarja svet Vaške skupnosti Sveto. glasovali; Sredstva iz samoprispevka se plačuje na poseben konto b) “PROTI” uvedbi samoprispevka je glasovalo 20 upra- žiro računa Občine Komen št. 51420-842-049-0082336. vičencev, kar predstavlja 12,20% vseh upravičencev, ki so Najmanj enkrat letno bodo o poteku zbiranja sredstev glasovali; in uresničevanju nalog iz programa razpravljali na zborih 4. neveljavna glasovnica je bila 1, kar pomeni 0,60% vaščanov. upravičencev, ki so glasovali. Na podlagi izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, 8. člen da je bil izglasovan predlog za uvedbo samoprispevka v Pravilnost obračunavanja samoprispevka kontrolira denarju za območje Vaške skupnosti Sveto, ker se je ZA Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje uvedbo samoprispevka izreklo 87,20%, oziroma 143 vseh in informiranje ter Ministrstvo za finance – Republiška upra- upravičencev, ki so glasovali. va za javne prihodke – izpostava Sežana. Sveto, dne 10. marca 1996.

9. člen Predsednica Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določe- volilne komisije nem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za Vaške skupnosti Sveto izterjavo davkov Mateja Kovačič l. r. 10. člen O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispe- KRŠKO vek in ga objavi na način, kot je bil objavljen akt o uvedbi samoprispevka. 995.

11. člen Na podlagi 111. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- Zavezancem se plačani zneski samoprispevka upošte- ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) in 113. člena vajo kot olajšava pri zmanjšanju osnove za dohodnino (9. statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) razpisujem člen zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 2/ 95, 7/95, 14/96). R E D N E V O L I T V E v svete krajevnih skupnosti na območju 12. člen Občine Krško Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na krajevno običajen način. 1 Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Redne volitve v svete Krajevnih skupnosti Brestanica, listu RS. Dolenja vas, Gora, Koprivnica, Kostanjevica na Krki, Krš- ko, Krško polje, Leskovec, Podbočje, Raka, Rožno–Presla- Sveto, dne 10. marca 1996. dol, Senovo, Senuše, Veliki Podlog, Veliki Trn, Zdole bodo v nedeljo, 16. junija 1996. Predsednik sveta Predsednik Vaške skupnosti Sveto Občinskega sveta 2 Ivan Švara l. r. občine Komen Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za Ivan Žvokelj l. r. volilna opravila, se šteje 18. april 1996. Stran 1402 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

3 Zavezanci bodo samoprispevek plačevali v naslednji Za izvedbo volitev skrbijo občinska voilna komisija in višini: volilne komisije krajevnih skupnosti. a) v denarju: – 2% od neto plače in nadomestil zaposlenih in drugih Št. 008-1/96-1/11 prejemkov, ki imajo značaj plač; Krško, dne 22. marca 1996. – 300 DEM v tolarski protivrednosti letno, obrtniki in Župan samostojni podjetniki; Občine Krško – 150 DEM v tolarski protivrednosti letno, zaposleni v Danilo Siter l. r. tujini; – 8% od katastrskega dohodka kmetijske dejavnosti; – 100 DEM v tolarski protivrednosti letno, lastniki po- čitniških hišic, vikendov in vinskih kleti, – predpisano poravnavo dolga za različne namene, z KUZMA zakonitimi zamudami in rednimi obrestmi vsi tisti, ki predpi- sanega zneska še niso poravnali; 996. b) v delu: – občan – nosilec gospodinjstva ali njegovi družinski Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni člani dva delovna dneva v letu. list SRS, št. 35/85) in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, 23/77) in 45. člena statuta KS Kuzma, je svet Krajevne se bo obračunalo v višini, ki jo s sklepom določi svet Krajev- skupnosti Kuzma na seji dne 15. 3. 1996 po predhodni ne skupnosti Kuzma. odločitvi zbora delovnih ljudi in občanov celotne KS Kuzma (v naseljih Kuzma, Dolič, Gornji Slaveči, Matjaševci in Trd- 6. člen kova) sprejel Svet krajevne skupnosti je pristojen, da v primeru bi- stvene spremembe višine katastrskega dohodka ustrezno spre- S K L E P meni odstotek obremenitve iz katastrskega dohodka. o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Kuzma 7. člen Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, 1. člen zavodi, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač ali Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samopri- nadomestil in pokojnin pri vsakem izplačilu. spevka za območje KS Kuzma. Referendum bo v nedeljo, Kmetijskim proizvajalcem bo obračunavala in odtego- dne 28. 4. 1996, na običajnih glasovalnih mestih v vaško vala Republiška uprava za javne prihodke – izpostava Mur- gasilskih domovih, v vsakem naselju od 7. do 19. ure. ska Sobota. Zavezanci, ki so zaposleni v tujini in obrtniki, ter samo- 2. člen stojni podjetniki, plačujejo samoprispevek enkrat letno na Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila žiro račun KS Kuzma 51900-842-56-82107, ko jim krajevna za izvajanje naslednjega programa: skupnost dostavi položnice. – izgradnja zdravstvene postaje, – izgradnja mrliških vežic, 8. člen – sofinanciranje izgradnje lokalnih cest, Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v roku, – modernizacija in vzdrževanje vaških cest, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo – izgradnja krajevnega vodovoda, davkov. – regulacija Lukaj potoka in pritokov, – izgradnja javne razsvetljave in komunalna ureditev 9. člen naselij, – ureditev avtobusnih postajališč, Plačila krajevnega samoprispevka so oproščeni zave- – sofinanciranje izgradnje trafopostaj, zanci po določbah 12. člena zakona o samoprispevku (Urad- – sofinanciranje funkcionalne dejavnosti, društvene de- ni list SRS, št. 35/85). javnosti in ostale dejavnosti. 10. člen 3. člen Nadzor nad zbiranjem, uporabo in gospodarjenjem s S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma letno samoprispevkom zbranih sredstev opravlja nadzorni odbor zbralo 9,000.000 SIT. Višina sredstev za posamezne namene krajevne skupnosti. Pravilnost obračunavanja in odvajanja se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skup- krajevnega samoprispevka kontrolira Agencija Republike nosti in s programom posameznih vasi. Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje ter Republiška uprava za javne prihodke – izpostava Murska 4. člen Sobota, v okviru svoje pristojnosti. Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, in sicer od 1. 5. 1996 do 30. 4. 2001. 11. člen Pravico do glasovanja imajo vsi občani, ki so vpisani v 5. člen volilnem imeniku s stalnim prebivališčem na območju Kra- Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno jevne skupnosti Kuzma in so starejši od 18 let oziroma bivališče na območju Krajevne skupnosti Kuzma. starejši od 15 let, če so v delovnem razmerju. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1403

12. člen LENART Referendum vodi volilna komisija Krajevne skupnosti Kuzma, pri čemer smiselno uporablja določila zakona o voli- 997. tvah in določila zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Na podlagi 21. člena statuta Občine Lenart (Uradni list 13. člen RS, št. 33-1619/95) in 13. člena zakona o financiranju občin Na referendumu glasujejo volilni upravičenci neposred- (Uradni list RS, št. 80/94) je Občinski svet občine Lenart na no, s tajnim glasovanjem in z glasovnico, na kateri je nasled- seji dne 14. marca 1996 sprejel nje besedilo: O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Lenart KRAJEVNA SKUPNOST KUZMA za leto 1995

GLASOVNICA 1. člen Na referendumu, dne 28. 4. 1996, o uvedbi krajevnega Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Lenart za samoprispevka v denarju in delu za obdobje od 1. 5. 1996 do leto 1995. 30. 4. 2001 za izvajanje naslednjega programa: – izgradnja zdravstvene postaje, 2. člen – izgradnja mrliških vežic, – sofinanciranje izgradnje lokalnih cest, Proračun Občine Lenart je bil realiziran v naslednjih – modernizacija in vzdrževanje vaških cest, zneskih: – izgradnja krajevnega vodovoda, – regulacija Lukaj potoka in pritokov, Bilanca prihodkov – izgradnja javne razsvetljave in komunalna ureditev in odhodkov Račun financiranja naselij, prihodki 837,592.389,41 35,000.000,00 – ureditev avtobusnih postajališč, odhodki 799,072.949,82 19,308.488,30 – sofinanciranje izgradnje trafopostaj, razlika – sofinanciranje funkcionalne dejavnosti, društvene de- (presežek) 38,519.439,59 15,691.511,70 javnosti in ostale dejavnosti. Samoprispevek bo znašal: 3. člen a) v denarju: Razlika med prihodki in odhodki (presežek) se prenese – 2% od neto plače in nadomestil zaposlenih in drugih v naslednje leto. prejemkov, ki imajo značaj plač; – 300 DEM v tolarski protivrednosti letno, obrtniki in 4. člen samostojni pdojetniki; Sestavni del zaključnega računa proračuna občine Le- – 150 DEM v tolarski protivrednosti letno, zaposleni v nart je zaključni račun sredstev rezerv občine Lenart, ki za tujini; leto 1995 izkazuje: – 8% od katastrskega dohodka kmetijske dejavnosti; – prihodke 10,311.916,96 SIT – predpisano poravnavo dolga za različne namene, z zakonitimi zamudnimi in rednimi obrestmi vsi tisti, ki pred- – odhodke – pisanega zneska še niso poravnali; – saldo 10,311.916,96 SIT – 100 DEM v tolarski protivrednosti letno, lastniki po- Saldo v znesku 10,311.916,96 SIT se prenese kot pri- čitniških hišic, vikendov in vinskih kleti; hodek sredstev rezerv občine Lenart za leto 1996. b) v delu: – občan – nosilec gospodinjstva ali njegovi družinski 5. člen člani dva delovna dneva v letu. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije.

GLASUJEM Št. 400-2/96 ZA PROTI Lenart, dne 14. marca 1996. Glasujete tako, da obkrožite besedo “ZA”, če se strinja- te z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkrožite Predsednik “PROTI”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjate. Občinskega sveta občine Lenart 14. člen Milan Gumzar l. r. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Krajevna skupnost Kuzma.

15. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu LOŠKI POTOK Republike Slovenije. 998. Kuzma, dne 15. marca 1996. Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, Predsednik št. 80/94) in 100. člena statuta Občine Loški Potok (Uradni sveta Krajevne skupnosti Kuzma list RS, št. 32/95) je Občinski svet občine Loški Potok na seji Evgen Bunderla l. r. dne 12. 3. 1996 sprejel Stran 1404 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

O D L O K 9. člen o proračunu Občine Loški Potok za leto 1996 Župan Občine Loški Potok je pooblaščen da: – odloča o prerazporeditvi sredstev med postavkami 1. člen znotraj posameznega področja, če s tem ni bistveno ogrože- S proračunom Občine Loški Potok za leto 1996 (v no izvajanje nalog, za katere so bila sredstva dodeljena, nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sred- – odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve stva za financiranje javnih nalog, ki jih v skladu z ustavo in v skladu z 8. členom zakona o financiranju občin, zakonom opravlja Občina Loški Potok. – odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna, 2. člen ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Proračun Občine Loški Potok je določen v skupni viši- ni prihodkov 101,576.000 SIT. 10. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova raz- Namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega poreditev, sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov in proračuna in finančno poslovanje uporabnikov proračunskih računu financiranja, ki sta sestavni del občinskega proraču- sredstev nadzoruje nadzorni odbor Občine Loški Potok in o na. svojih ugotovitvah poroča občinskemu svetu.

3. člen 11. člen V rezervni sklad Občine Loški Potok se izloča 0,5% Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem skupno doseženih tekočih proračunskih prihodkov. listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1996 dalje. 4. člen Št. 01 401-3/96 Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Loški Potok, dne 20. marca 1996. Loški Potok. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Predsednik Občinskega sveta 5. člen občine Loški Potok Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v Peter Rus, dr. med. l. r. posebnem delu proračuna razporejena za posebne namene ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki ob- činskega proračuna niso doseženi v predvideni višini. O svoji odločitvi mora župan obvestiti Občinski svet občine Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Občine Loški Potok in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spre- Loški Potok za leto 1996 membo občinskega proračuna. PRIHODKI SIT 6. člen Prihodki za zagotovljeno porabo 89,218.000 Proračunski uporabniki morajo organizirati izvrševanje Prihodki za druge naloge 9,012.000 del in nalog iz svojega področja v mejah sredstev odobrenih s proračunom. Sredstva se smejo uporabljati za namene, ki Prihodki, preneseni iz preteklega leta 3,346.000 so opredeljeni v proračunu. Sredstva se med letom dodelju- Skupaj prihodki 101,576.000 jejo praviloma kot mesečne dotacije. Pri tem se upošteva ODHODKI SIT zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Občinski upravni organi in uprava 21,988.000 Osnovno izobraževanje 13,800.000 7. člen Socialno varstvo 4,336.000 Uporabniki proračuna so dolžni predložiti finančne na- Otroško varstvo 14,200.000 črte za leto 1996, program investicij pa za celotno obdobje Zdravstvo 1,958.000 izvajanja investicij, najpozneje v tridesetih dneh po uveljavi- tvi tega odloka. Kultura 1,650.000 Uporabniki sredstev proračuna morajo županu najmanj Šport 800.000 dvakrat letno poročati o realizaciji nalog in sicer ob polletju Kmetijstvo 1,050.000 in ob zaključku leta oziroma po potrebi. Turizem 100.000 Uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za Razvoj drobnega gospodarstva 2,000.000 analizo poslovanja, ki jih zahteva župan ali oddelek za pro- račun in nadzorni odbor. Cestno gospodarstvo 21,102.000 Komunalno gospodarstvo in varstvo okolja 21,100.000 8. člen Urejanje prostora 2,400.000 Za zakonito uporabo sredstev, ki so uporabniku razpo- Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 1,700.000 rejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik uporabnika, Oblikovanje rezerv 1,000.000 oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg Skupaj odhodki 109,184.000 osebe iz prejšnjega odstavka, je za zakonito uporabo odgo- voren tudi vodja računovodstva pri uporabniku. RAČUN FINANCIRANJA 7,608.000 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1405

999. O D L O K o proračunu Občine Ljutomer za leto 1996 Na podlagi 43. člena zakona o financiranju občin (Urad- ni list RS, št. 80/94) je Občinski svet občine Loški Potok na 1. člen seji dne 12. 3. 1996 sprejel Ta odlok ureja način izvrševanja proračuna Občine Lju- tomer za leto 1996 upravljanje s prihodki in odhodki prora- O D L O K čuna ter premoženjem Občine Ljutomer. o zaključnem računu proračuna Občine Loški Potok za leto 1995 2. člen Skupna višina prihodkov javne porabe v letu 1996 zna- 1. člen ša 1.069,394.298 SIT od tega Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Obči- Občinski proračun 968,525.000 SIT ne Loški Potok za leto 1995. Stanovanjski sklad 54,040.000 SIT Sklad stavbnih zemljišč 16,762.298 SIT 2. člen Razvojni sklad 30,067.000 SIT Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1995 Sredstva proračuna se razporedijo za financiranje oprav- so bili realizirani v naslednjih zneskih: ljanja nujnih nalog zagotovljene porabe in sicer za delo Skupni prihodki, 120,094.553 SIT občinskih organov in občinske uprave, civilne zaščite, za ki so bili razporejeni za: izvajanje dejavnosti na področju šolstva, otroškega varstva, socialnega varstva, kulture, športa, zdravstva in drugih de- – tekoče obveznosti 64,504.752 SIT javnosti, za subvencije in pokrivanje, vzdrževanje komunal- – investicijske obveznosti 52,243.933 SIT nih naprav in cest, za stanovanjsko dejavnost, gospodarjenje – presežek prihodkov 3,345.868 SIT s prostorom, varstvo okolja, kmetijstva, požarnega varstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, za investicije 3. člen in druge namene v skladu s tem odlokom in priloženo bilan- co prihodkov in odhodkov občinskega proračuna. Presežki prihodkov v višini 600.473 SIT se namenijo Sredstva skladov se razporedijo za posamezne namene za rezervni sklad, 2,745.395 pa se prenese v leto 1996. v skladu z odloki o ustanovitvi skladov in predloženimi programi posameznih skladov v Občini Ljutomer. 4. člen Sestavni del tega odloka je pregled predvidenih in reali- 3. člen ziranih prihodkov in odhodkov proračuna. Sredstva občinskega proračuna se razporejajo med le- tom enakomerno med vse uporabnike na podlagi programov 5. člen v okviru doseženih prihodkov in zapadlih obveznosti, ob Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem upoštevanju likvidnosti občinskega proračuna. listu RS. 4. člen Št. 01 401-2/96 Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni Loški Potok, dne 18. marca 1996. uporabljati sredstva občinskega proračuna za namene opre- deljene v bilanci prihodkov in odhodkov in sicer le do višine sredstev, ki je za posamezne namene v tekočem letu planira- Predsednik na v občinskem proračunu, in po dinamiki, ki je vnaprej Občinskega sveta opredeljena v prilogi investicijskega dela proračuna. občine Loški Potok Peter Rus, dr. med. l. r. 5. člen Če se med letom spremeni narava delovnega področja, pristojnost ali obseg dela posameznega proračunskega po- rabnika se lahko na predlog župana zmanjša ali poveča ob- LJUTOMER seg sredstev s soglasjem občinskega sveta, ki so za delo tega porabnika namenjena v občinskem proračunu. 1000. V proračunu je za te namene predvidena tekoča prora- čunska rezerva, odkoder se v takem primeru zagotavljajo Na podlagi 3. člena zakona o financiranju občin (Urad- sredstva.Na podlagi predloženega programa dela se lahko ni list RS, št. 80/94), 57. člena zakona o lokalni samoupravi vključi med letom v financiranje iz občinkega proračuna nov (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95) in 98. člena statuta uporabnik na predlog župana s soglasjem občinskega sveta. Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet V tem primeru se sredstva zagotavljajo iz tekoče proračun- občine Ljutomer na seji dne 7. 3. 1996 sprejel ske rezerve. Stran 1406 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

V primeru prenehanja financiranja posameznega prora- V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov pro- čunskega uporabnika se neporabljena sredstva proračuna pre- računa se lahko za začasno kritje odhodkov najame posojilo nesejo v tekočo proračunsko rezervo največ do višine 5% vseh prihodkov sprejetega proračuna za tekoče obračunsko obdobje, ki mora biti odplačano do za- 6. člen ključka proračunskega leta. O najetju posojila in uporabi Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo na- sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan bavo opreme, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogod- bo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun, do 12. člen sprejetja zakona o javnih naročilih. Poraba sredstev za te Župan občine Ljutomer lahko začasno zmanjša višino namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planirani- sredstev določenih v občinskem proračunu za posamezne mi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja. namene in zadrži uporabo sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O 7. člen ukrepu obvesti župan Občinski svet občine Ljutomer. Župan lahko odobri financiranje sprejetih programov občinskega proračuna iz sredstev proračunske rezerve, če 13. člen zaradi neenakomernega priliva prihodkov ni mogoče zago- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, tavljati sredstev po namenih v skladu s sprejeto dinamiko. ki prav tako skrbi za gospodarjenje z likvidnostnimi sredstvi Ko zaradi objektivnih razlogov ni mogoče izvajati sprejetih proračuna zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. programov in uporabiti planiranih sredstev, lahko župan pred- laga rebalans občinskega proračuna v sprejem Občinskem 14. člen svetu občine Ljutomer. Občina se sme zadolževati v obsegu, ki ne presega 10% zagotavljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja. 8. člen V računu financiranja, ki je sestavni del proračuna se izkaže Župan lahko v okviru zakonskih omejitev izda soglasje odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. Občina se lah- za izplačilo povečanega obsega delovne uspešnosti javnim ko zadolžuje za financiranje investicij v infrastrukturne ob- zavodom oziroma pravnim osebam katerih ustanoviteljica je jekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in občina, in imajo med prihodki poleg javnih sredstev od drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet obči- prispevkov in dotacij tudi sredstva od prodaje storitev na ne Ljutomer. O zadolžitvi Občina obvesti Ministrstvo za trgu, v breme katerih se pokrivajo tako nastali višji stroški. finance RS.

9. člen 15. člen Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih Občina pripravi do konca marca tekočega leta poleg sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev zaključnega računa proračuna tudi premoženjsko bilanco in opravlja nadzorni odbor Občinskega sveta občine Ljutomer. jo predloži občinskemu svetu v potrditev in sprejem.

10. člen 16. člen V proračunsko rezervo se izloči 0,5% sredstev od skup- V primeru, da občinski proračun za prihodnje proračun- no doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov sko leto ni sprejet v tekočem proračunskem letu, se javna navedenih v 2. členu tega odloka. poraba občine v prihodnjem letu začasno financira po prora- Župan lahko na podlagi pooblastila občinskega sveta čunu za tekoče leto. občine Ljutomer za posamezni primer uporabi sredstva stal- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- ne proračunske rezerve za namene v skladu z 12. členom nem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1996. zakona o financiranju občin. Št. 011-1/96 11. člen Ljutomer, dne 7. marca 1996. V občinskem proračunu so oblikovana tudi sredstva tekoče proračunske rezerve, ki se lahko uporabijo za naloge Predsednica javne porabe, za katere v občinskem proračunu niso zago- Občinskega sveta tovljena sredstva ali planirana sredstva ne zadoščajo ter za občine Ljutomer druge namene v skladu s sklepi župana Občine Ljutomer. Darja Odar, dipl. psih. l. r. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1407 Stran 1408 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1409 Stran 1410 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1411

R A Č U N F I N A N C I R A N J A Št. 403-36/95 Metlika, dne 29. februarja 1996. NAMEN PLAN 1996 Predsednik A) ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA 0 SIT Občinskega sveta 1. Zadolževanje pri MVOUP – ekološki sklad občine Metlika 2. Zadolževanje pri zavarovalnicah Jože Mihelčič l. r. 3. Zadolževanje pri bankah 25,000.000 SIT B) ODPLAČILA KREDITOV 1. Odplačilo dolgoročnih kreditov 1.1. Komunalno gospodarstvo 1002. 2. Odplačila kratkoročnih kreditov 5,000.000 SIT C) NETO ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA 20,000.000 SIT Na podlagi 34. in 109. do 114. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94), zakona o Ljutomer, marec 1996. spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95) ter na podlagi 43. in 44. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 41/95) in po poprejšnjem sklepu in soglasju svetov vseh krajevnih skup- nosti, je Občinski svet občine Metlika na seji dne 29. 2. 1996 METLIKA sprejel

1001. O D L O K o sestavi in načinu volitev organov krajevnih skupnosti Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94) je Občinski svet občine Metlika na seji dne 29. 2. 1996 sprejel I. SPLOŠNE DOLOČBE IN OBMOČJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Metlika za leto 1. člen 1995 S tem odlokom se določijo sestavi svetov krajevnih skupnosti glede na zastopanost posameznih naselij in sam 1. člen način volitev predsednikov in članov svetov krajevnih skup- Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Metlika nosti. za leto 1995, katerega sestavni del je zaključni račun sred- Za volitve predsednikov svetov in članov svetov KS se stev rezerv. smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah in 2. člen zakona o volitvah v Državni zbor. Zaključni račun proračuna izkazuje: – skupni doseženi prihodki 383,611.646,20 SIT II. VOLITVE PREDSEDNIKA SVETA IN ČLANOV – skupni odhodki 364,957.328,03 SIT SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI – presežek prihodkov 18,654.318,17 SIT. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: 2. člen – skupni doseženi prihodki 1,918.864,10 SIT – razporejeni prihodki – Svet KS sestavljajo predsednik sveta in določeno števi- – presežel prihodkov 1,918.864,10 SIT. lo članov sveta. Presežek prihodkov proračuna v znesku 18,654.318,17 Volitve predsednika in članov sveta se izvajajo po ve- SIT se prenese kot prihodek proračuna za leto 1996. činskem načelu, v KS kot eni volilni enoti. Presežek prihodkov sredstev rezerv v višini Po izvolitvi prvega sveta, bo le-ta lahko v temeljnem 1,918.864,10 SIT se prenese v celoti v leto 1996. aktu KS določil novo število članov sveta KS. 3. člen 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Občine Met- Za predsednika sveta krajevne skupnosti je izvoljen lika za leto 1995 je sestavni del tega odloka. tisti kandidat, ki je na glasovanju dobil največje število glasov. 4. člen Na volitvah je v svet KS izvoljenih toliko kandidatov, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem kot je navedeno v 4. členu odloka. Izvoljeni so tisti kandida- listu Republike Slovenije. ti, ki so dobili največje število glasov volivcev. V primeru, Stran 1412 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996 da sta dva ali je več kandidatov dobilo isto zadnje največje Volilna enota številka 9 – KS Podzemelj število glasov, se vrstni red teh kandidatov in članstvo v svetu KS med njimi določi z žrebom. Volilna enota obsega naselja: Boginja vas, Boršt, Grm Mandatna doba izvoljenih predsednikov svetov in čla- pri Podzemlju, Kapljišče, Krasinec, Mlake, Otok, Podze- nov svetov KS traja 4 leta, oziroma do zaključka mandata melj, Prilozje, Primostek, Škrilje, Zemelj. članov občinskega sveta. V volilni enoti se voli predsednika sveta in 8 članov sveta KS. Volilna enota številka 10 – KS Radovica III. VOLILNE ENOTE Volilna enota obsega naselja: Bojanja vas, Krašnji vrh, Radoši, Radovica. 4. člen V volilni enoti se voli predsednika sveta in 6 članov V Občini Metlika se za volitve predsednikov in članov sveta KS. svetov krajevnih skupnosti določijo naslednje volilne enote Volilna enota številka 11 – KS Rosalnice in število članov sveta posamezne krajevne skupnosti: Volilna enota obsega naselja: Čurile, Radoviči, Rosal- Volilna enota številka 1 – KS Božakovo nice, Svržaki. Volilna enota obsega naselja: Božakovo, Rakovec, Že- V volilni enoti se voli predsednika sveta in 6 članov lebej. V volilni enoti se voli predsednika sveta in 4 člane sveta KS. sveta KS. Volilna enota številka 12 – KS Slamna vas Volilna enota številka 2 – KS Dobravice Volilna enota obsega naselja: Boldraž, Slamna vas. V volilni enoti se voli predsednika sveta in 4 člane Volilna enota obsega naselja: Dolnje Dobravice, Gerši- sveta KS. či, Gornje Dobravice, Krivoglavice. Volilna enota številka 13 – KS Suhor V volilni enoti se voli predsednika sveta in 8 članov sveta KS. Volilna enota obsega naselja: Bereča vas, Brezovica pri Metliki, Bušinja vas, Dole, Dolnji Suhor pri Metliki, Drage, Volilna enota številka 3 – KS Drašiči Dragomlja vas, Gornji Suhor pri Metliki, Hrast pri Jugorju, Malo Lešče, Ravnace. Volilna enota obsega naselja: Drašiči, Kamenica, Kr- V volilni enoti se voli predsednika sveta in 8 članov mačina, Vidošiči, Železniki. sveta KS. V volilni enoti se voli predsednika sveta in 6 članov sveta KS. IV. VOLILNA PRAVICA Volilna enota številka 4 – KS Grabrovec 5. člen Volilna enota obsega naselje Grabrovec. Pravico voliti in biti voljen za predsednika sveta ali V volilni enoti se voli predsednika sveta in 6 članov člana sveta krajevne skupnosti ima vsak državljan Republike sveta KS. Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Volilna enota številka 5 – KS Gradac Volilno pravico ima državljan v tisti volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališče. Volilna enota obsega naselja: Gradac, Klošter, Okljuka. V volilni enoti se voli predsednika sveta in 6 članov sveta KS. V. KONČNE DOLOČBE Volilna enota številka 6 – KS Jugorje 6. člen Prvo sejo novoizvoljenega sveta KS skliče predsednik Volilna enota obsega naselja: Božič vrh, Jugorje pri občinske volilne komisije. Potek konstitutivne seje sveta KS Metliki, Mačkovec pri Suhorju, Sela pri Jugorju, Škemlje- se uredi z začasnim poslovnikom sveta KS. vec. V volilni enoti se voli predsednika sveta in 4 člane 7. člen sveta KS. Do izvolitve novih organov nadaljujejo delo dosedanji Volilna enota števika 7 – KS Lokvica organi KS. 8. člen Volilna enota obsega naselja: Dolnja Lokvica, Gornja Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Lokvica, Trnovec. nem listu Republike Slovenije. V volilni enoti se voli predsednika sveta in 6 članov sveta KS. Št. 008-1/96 Metlika, dne 29. februarja 1996. Volila enota številka 8 – KS Metlika Predsednik Volilna enota obsega: mesto Metlika in naselje Križev- Občinskega sveta ska vas. V volilni enoti se voli predsednika sveta in 10 občine Metlika članov sveta KS. Jože Mihelčič l. r. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1413

NOVO MESTO – sredstva za druge odhodke, – sredstva za investicijske izdatke. 1003. Višina sredstev za plače, prispevke in druge osebne prejemke temelji na določbah zakona o lokalni samoupavi Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), zakona o razmer- (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 45. člena zakona jih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) in 17. člena lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91 in 4/93) statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, in sklepa o razvrstitvi občin v skupine in določitvi količnika 37/95 in 8/96) je Občinski svet mestne občine Novo mesto za najvišje vrednoteno funkcijo v posamezni skupini (Urad- na seji dne 7. 3. 1996 sprejel ni list RS, št. 21/95). Sredstva za materialne stroške in amortizacijo občinske uprave in javnih zavodov se določijo v okviru potreb in O D L O K možnosti proračuna. o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 1996 Sredstva za druge odhodke se nakazuje na podlagi fak- tur, pogodb oziroma na podlagi pisnih zahtevkov. 1. člen S proračunom Mestne občine Novo mesto za leto 1996 7. člen (v nadaljevanju: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva Sredstva za nabavo opreme, investicijska, vzdrževalna za financiranje zagotovljene porabe in drugih nalog v Mestni dela in storitve se porabnikom proračuna dodeljuje na podla- občini Novo mesto v letu 1996. gi predložene dokumentacije, iz katere je razvidno, da so bili izvajalci izbrani na podlagi javnega razpisa, izvedenega na 2. člen podlagi določil odredbe o postopkih za izvajanje razpisa za Občinski proračun za leto 1996 obsega 3.194,271.300 oddajo javnih naročil, ki jo predpiše minister za finance. tolarjev, in sicer v: Do sprejetja zakona o javnih naročilih se nabava a) v bilanci prihodkov in odhodkov opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve oddaja s – prihodkov 3.194,271.300 SIT pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni pro- – odhodkov 3.121,171.300 SIT račun. b) v računu financiranja – odhodkov (izplač. obveznic 8. člen Občine Novo mesto) 73,100.000 SIT Če se med letom ukine uporabnik proračuna, njegovega Od skupnega obsega proračuna v znesku dela pa ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredst- se razporedi za: va prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. – tekoče obveznosti proračuna 2.073,101.000 SIT – investicijske odhodke 1.026,834.000 SIT 9. člen – rezerve občine 21,236.300 SIT Uporabniki morajo svoje naloge izvrševati v mejah sred- Razlika med prihodki in odhodki v znesku 73,100.000 stev, ki so jim dodeljena s proračunom. SIT je kot presežek porabljen pri računu financiranja za Uporabniki ne smejo prevzemati na račun proračuna izplačilo glavnice obveznic Občine Novo mesto. obveznosti, ki presegajo s proračunom določena sredstva za Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova posamezne namene. razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, računu financiranja in posebnem delu proračuna in so ses- 10. člen tavni del občinskega proračuna. Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so 3. člen potrebna dodatna sredstva, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predp- Od prihodkov proračuna se izloči 0,5% v sredstva re- isov ali za izvršitev storitev, se dodatni odhodki poravnajo v zerve občine (stalno proračunsko rezervo). breme drugih postavk v okviru posameznega področja pro- Izločanje v rezerve se praviloma opravi vsak mesec, računa. vendar najkasneje do 31. decembra tekočega leta. O prenosu sredstev med nameni posameznega področja odloča župan. 4. člen Župan je dolžan na prvi seji poročati o višini pren- Uporabniki so dolžni uporabljati sredstva proračuna le esenih sredstev med postavkami v okviru posameznega po- za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna. dročja. 5. člen 11. člen Če z odlokom ali pogodbo ni drugače določeno, se Za izvrševanje proračuna Mestne občine Novo mesto je sredstva uporabnikom dodeljujejo praviloma kot mesečne odgovoren župan. akontacije. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih ob- veznosti in likvidnostno stanje proračuna. 12. člen Župan lahko proporcionalno zmanjša obseg vseh sred- 6. člen stev, razporejenih za določene namene ali zadrži uporabo teh Kot sredstva za delo se občinskim organom in upravi sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne ter javnim zavodom zagotavljajo: dotekajo v predvideni višini. – sredstva za plače, – sredstva za druge osebne prejemke, 13. člen – sredstva za prispevke delodajalca, Župan je pooblaščen da: – sredstva za materialne stroške, – razporeja tekočo proračunsko rezervo za financiranje – sredstva za amortizacijo, posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju Stran 1414 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996 proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče 8. Sekretariat za komunalne zadeve predvideti zadostnih sredstev, za komunalno dejavnost (pod zap. št. 13) – odloča o uporabi sredstev rezerve za namene iz prve za dejavnost na področju cestnega gospodarstva (pod točke prvega odstavka 12. člena zakona o financiranju občin zap. št. 14) (Uradni list RS, št. 80/94) do višine 500.000 tolarjev v za dejavnost krajevnih skupnosti (pod zap. št. 15) posameznem primeru, za dejavnost sklada stavbnih zemljišč (pod zap. št. – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin do vred- 17.3.9) nosti, za katero ni predpisan javni razpis, za prometno varnost in preventivo (pod zap. št. 1.4.5) – odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje 9. Sekretariat za finance in podjetništvo javne porabe, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna, za razvoj obrti in podjetništva (pod zap. št. 12) ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. za druge javne potrebe (pod zap. št. 21.1.2., 21.1.3) Župan je dolžan na prvi seji poročati o višini in na- za plačilo anuitet obveznic Občine Novo mesto (pod menih razporejenih sredstev tekoče proračunske rezerve, o zap. št. 22) višini kratkoročnega zadolževanja in o vrsti nepremičnin, ki za oblikovanje rezerv (pod zap. št. 23.1.1). se jih pridobiva oziroma odtujuje. 16. člen 14. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo Sekretariat za finance in podjetništvo je po pooblastilu dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega župana pristojen, da premoženja, so prihodek občinskega proračuna. – odloča o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti, 17. člen – odloča o porabi sredstev rezerve za premoščanje Spremembe odloka o proračunu se sprejemajo na enak likvidnostnih problemov proračuna, način kot odlok o proračunu. – daje soglasja k pogodbam za financiranje investicij- skih objektov, nalog investicijskega značaja in nakupa 18. člen opreme. Za vse kar ni urejeno z odlokom o proračunu Mestne občine Novo mesto, se smiselno uporabljajo določila zakona 15. člen o proračunu Republike Slovenije. Odredbodajalci sredstev proračuna po posebnem delu proračuna so: 19. člen 1. Župan za dejavnost občinskih organov in uprave (pod zap. št. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 1.3.3., 1.3.5., 1.3.6., 1.4.1., 1.4.7) nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja za druge javne potrebe (pod zap. št. 21.1.1) 1996 dalje. za sredstva rezerv (pod zap. št. 23.1.2) Št. 401-1/96-12 2. Kabinet župana Novo mesto, dne 7. marca 1996. za dejavnost občinskih organov in uprave (pod zap. št. 1.3.1., 1.3.2.,1.3.4., 1.4.2., 1.4.3. in 1.4.4) Predsednik za vzdrževanje grobov (pod zap. št. 21.2.1) Občinskega sveta 3. Tajnik mestne občine za dejavnost občinskih organov in uprave (pod zap. št. Novo mesto 1.1., 1.2., 1.4.6., 1.5) Janez Mežan l. r. za dejavnost varstva pred naravnimi in drugimi ne- srečami (pod zap. št. 20) 4. Sekretariat za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in Bilanca socialne zadeve prihodkov in odhodkov proračuna Mestne občine Novo za dejavnost izobraževanje (pod zap. št. 2) mesto za leto 1996 za dejavnost socialnega varstva ( pod zap. št. 3) za dejavnost otroškega varstva (pod zap. št. 4) Prihodki za dejavnost na področju zdravstva (pod zap. št. 5) Prihodki iz dohodnine 1.428,460.000 za dejavnost na področju znanosti (pod zap. št. 6) Drugi prihodki v zagotovljeni porabi 98,658.875 5. Sekretariat za kulturo, šport in mladino Finančna izravnava 641,080.125 za dejavnost na področju kulture (pod zap. št. 7) Davki in druge dajatve 410,900.000 za dejavnost na področju športa (pod zap. št. 8) Prihodki od premoženja 343,100.000 za interesne dejavnosti mladih (pod zap. št. 9) Prihodki iz naslova sofinanciranja 212,753.000 6. Sekretariat za kmetijstvo in turizem Presežki iz preteklega leta 59,319.300 za področje kmetijstva (pod zap. št. 10) Skupaj prihodki 3.194,271.300 za področje turizma (pod zap. št. 11) 7. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Odhodki za dejavnost na področju varstva okolja (pod zap. št. 16) Občinski upravni organi in uprava 324,441.000 za dejavnost sklada stavbnih zemljišč (pod zap. št. 17, Osnovno izobraževanje 447,076.000 razen 17.3.9) Socialno varstvo 129,727.000 za dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva Otroško varstvo 512,848.000 (pod zap. št. 18) Zdravstvo 24,371.000 za dejavnost na področju urejanja prostora (pod zap. Znanost 9,000.000 št. 19) Kultura 414,006.000 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1415

Šport 64,779.000 ljišča s parcelno št. 947/2, po severozahodni meji zemljišča s Interesne dejavnosti mladih 6,600.000 parcelno št. 941/7, po severozahodni meji zemljišča s parcelno Kmetijstvo 90,000.000 št. 941/2 in po zahodni meji zemljišča s parcelno št. 952/3, Turizem 23,000.000 katere skrajna severna točka se priključi na začetek severne Razvoj obrti in podjetništva 50,000.000 meje zemljišča s parcelno št. 952/2, vse k.o. Mirna Peč. Komunalna dejavnost 181,300.000 Cestno gospodarstvo 192,500.000 II. NAMEMBNOST PROSTORA Krajevne skupnosti 71,000.000 Varstvo okolja 10,200.000 3. člen Sklad stavbnih zemljišč 227,700.000 Stanovanjsko gospodarstvo 134,338.000 Območje zazidalnega načrta je namenjeno samostan- Urejanje prostora 50,400.000 skemu kompleksu za okvirno 13 redovnic. Samostanski red Varstvo pred narav. in drugimi nesrečami 101,749.000 je zaprtega tipa, kar se odraža tudi v prostorski ureditvi. Druge javne porabe 3,000.000 Temeljno izhodišče je postavitev samostanskega kompleksa Obveznosti iz zadolževanja 105,000.000 v obravnavani prostor tako, da se ohranjajo vrednote obsto- Oblikovanje rezerv 21,236.300 ječe kulturne krajine, v njo pa se v čim večji meri vklapljajo Skupaj odhodki 3.194,271.300 nove oblike in funkcije samostanskega kompleksa.

III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

1004. 4. člen A. Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja: Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto Celotno območje se ureja za potrebe bivanja in dela (Uradni list RS, št. 13/95 in 37/95) ter 39. člena zakona o redovnic samostanskega reda Karmeličanke. Struktura nove urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list pozidave se mora prilagoditi prostorskim danostim (reliefu, SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, obstoječemu ruralnemu okolju), obenem pa naj kvalitetno 18/93, 47/93 in 71/93) je Občinski svet mestne občine Novo zaznamuje prostor na vstopnem delu v širše območje Mirne mesto na seji dne 7. 3. 1996 sprejel Peči iz smeri Novega mesta. Z novimi ureditvami mora biti čitljiva delitev površin po namembnosti: – zunanji del samostanskega kompleksa, ki je dostopen O D L O K tudi za zunanje obiskovalce o zazidalnem načrtu samostanskega kompleksa – notranji del samostanskega kompleksa. Karmeličanke v Mirni Peči 5. člen B. Urbanistično-arhitekturni pogoji za celotno območje: I. SPLOŠNE DOLOČBE Objekti bodo postavljeni na jugozahodni del sklopa obravnavanih parcel v neposredni bližini obstoječe kmetije 1. člen in bodo dostopni z obstoječe regionalne ceste. Objekti se s pritličjem navezujejo na nivo vmesne parkovne ureditve. S tem odlokom se ob opuštevanju usmeritev dolgoroč- Gospodarski dovoz in hkrati požarna pot pa je speljana okoli nega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do objekta v že notranji del samostanskega kompleksa. leta 2000 – dopolnjen 1989 (objavljen v Skupščinskem Do- Območje zaznamujeta dva bolj izrazita sklopa zelenih lenjskem listu, št. 24/86, 3/90, 10/90 in 9/91 ter v Uradnem površin; gozdič na severnem delu območja se mora v celoti listu RS, št. 17/92, 23/95 in 58/95), srednjeročnega družbe- ohraniti, na vzhodnem delu območja pa se na obstoječih zele- nega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do nih površinah izvede dodatna zasaditev s sadnim drevjem. leta 1990 (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 24/86, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 6. člen 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, C. Urbanistično-arhitekturni pogoji za objekte: 90/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 11/96 in 16/96) ter Objekti morajo biti poenoteni glede razmerij vertikal- 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehod- nih in horizontalnih gabaritov, oblikovanja, členitve fasad in nem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejme zazidalni fasadnih materialov, oblike streh, naklonov in kritine. načrt za samostanski kompleks Karmeličanke v Mirni Peči. Glavni samostanski objekt Zazidalni načrt je izdelalo podjetje Spina Novo mesto d.o.o. Predvidena tlorisna velikost objekta znaša: pod št. ZN – 40/95 v februarju 1996. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge. – severno krilo: tlorisna velikost: 26,50 m × 11,00 m ± 5% odstopanja. 2. člen vertikalni gabarit: vkopana klet, prit- Meja območja zazidalnega načrta poteka (opis se zače- ličje, nadstropje nja na skrajni severni točki in poteka v smeri urinega kazal- – vzhodno krilo: tlorisna velikost: 11,10 m × 9,00 m ca): na severu po severovzhodni meji zemljišča s parcelno št. vertikalni gabarit: ± 5% odstopanja. 952/3, po delu severne meje zemljišča s parcelno št. 941/1, vkopana klet, prit- na vzhodu po vzhodni meji zemljišča s parcelno št. 941/1, na ličje, nadstropje jugu po jugozahodni meji zemljišča s parcelno št. 941/1, po – zahodno krilo: tlorisna velikost: 21,00 m × 10,00 m jugozahodni meji zemljišča s parcelno št. 941/3, po jugoza- vertikalni gabarit: ± 5% odstopanja. hodni meji zemljišča s parcelno št. 941/5, po jugovzhodni pritličje, nadstrop- meji zemljišča s parcelno št. 945/2 in delno po zemljišču s je na južnem delu parcelno št. 2843/2 (cesta), na zahodu po severni meji zem- tlorisa Stran 1416 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Objekt ima dvokapno streho z naklonom 40°– 45°, brez 10. člen kolenčnega zidu. Kritina je silikonizirani opečni bobrovec. Vodovod Strešni venci pri dvokapnicah morajo biti zidani. Konstruk- Za zagotovitev pitne in protipožarne vode, je potrebno cija je klasična. zgraditi sekundarni vodovod dolžine cca 110 m. Minimalni Obzidje horizontalni odmik objektov od javnega vodovodnega omrež- Zaradi zakrivanja zunanjih površin ob objektu pred ja mora znašati 3,00 m. javnostjo se na jugozahodnem delu kompleksa izvede zidana Kompleks, ki ga obravnava zazidalni načrt Samostan- ograja, ki se na skrajnih koncih zaključuje z zidnimi zname- skega kompleksa Karmeličanke, se priključi na javni vodo- nji ali kapelicami. vod, in sicer na cevovod 110/10. Nov cevovod se izvede iz Zidni znamenji oziroma kapelici sta predvideni v tlori- LŽ duktilnih cevi dimenzije 100 mm do priključka enega sni velikosti 1,50 m × 1,50 m (10% odstopanja velikosti hidranta, ki se namesti v zelenico ob priključni cesti. Priklju- Višina zidane in žične ograje znaša maximalno 2,0 m. ček do skupnega vodomera za oba objekta je cevovod izde- V enaki višini je predvidena tudi izvedba kapi obeh zaključ- lan iz PE 2 63/10. Vodomer se izvede v zunanjem jašku nih zidanih znamenj. dimenzije 110 × 60. Vodomer je dimenzije DN 40 mm. Cevovodi se polagajo v globino minimalno 110 cm. Čebelnjak Od zunanjega vodomera je cevovod izdelan iz PE cevi Predviden je v tlorisni velikosti 3,0 m × 5,0 m ± 5% z odcepom za samostanski del in župnišče. Pred objekti se odstopanja. namesti glavne zaporne ventile v jaških. V objektih ni pred- Vertikalni gabarit čebelnjaka: pritličje. videna namestitev notranjih hidrantov, zaradi majhne požar- Objekt ima dvokapno streho z naklonom 40°–45°, brez ne obremenitve in ogroženosti objektov. Vodovodna instala- kolenčnega zidu. Kritina je silikonizirani opečni bobrovec. cija v objektu se izvede na osnovi izvedbenih projektov. Izvedba čebelnjaka v leseni izvedbi. Gospodarski objekt - kozolec 11. člen Predvidena je prestavitev obstoječega gospodarskega Kanalizacija objekta - kozolca z obstoječe lokacije v smeri proti jugo- Odvodnjavanje meteornih odpadnih voda vzhodu z odmikom ca. 18 m. Predviden je ločen sistem odvodnjavanja odpadnih vo- Župnišče da. Meteorne odpadne vode s strešin se zbirajo v zbiralniku Obstoječa stanovanjska hiša se preuredi v župnišče, ki kapnice, del meteornih odpadnih voda s strešin pa se spelje v bo namenjeno tudi obiskovalcem. Notranjost objekta se pri- ponikovalnico. Meteorne vode z asfaltiranih in tlakovanih lagodi novi funkciji - župnišče. Obnovi se fasada in strešna površin se preko lovilca olj in maščob ravno tako speljejo v konstrukcija v obstoječih gabaritih. ponikovalnico. Fekalne odpadne vode 7. člen Javne kanalizacije ni, zato je za odvodnjavanje fekalnih D. Pogoji za zunanje in druge ureditve odpadnih vod iz objekta potrebno zgraditi dvoprekatno ne- Manipulativne površine se asfaltirajo, ravno tako parki- prepustno greznico, brez izpusta v ponikovalnico. Po zgradi- rišča. Zelenice so le spremljevalke ostalih ureditev in naj tvi javne kanalizacije pa bo investitor izvedel prevezavo bodo zatravljene. Za zasaditev se uporabi samo avtohtona greznice na javno kanalizacijo. vegetacija. Za parkovno zasaditev izven ograjenega prostora (parkirišče) se lahko uporabi na primer: graden, beli gaber ..., za ureditev in ozelenitev žične ograje pa Thuja occidenta- 12. člen lis - klek. Vsi posegi v brežine naj bodo izvedeni brez zida- Elektroenergetsko omrežje nih podpornih zidov. Novi objekti se priključujejo na obstoječe električno omrežje. Priključna moč ni predvidena nad 3 × 25 A (16 KW), zato rekonstrukcija obstoječega omrežja do župnišča ni predvidena. IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER Na obstoječem objektu (župnišče) se od dovodnega DRUGO UREDITEV OBMOČJA obstoječega kabla položi PVC preseka 36 mm podometno, do merilne omarice na fasadi objekta na dostopnem mestu in 8. člen iz strani logičnega priključka za novoprojektiran objekt. Cestno omrežje Omarica mora biti po tipizaciji pristojnega DES. Tip omarice V območju urejanja bo ohranjena obstoječa prometna naj bo PL 4. Od omarice do kabelskega rova se v fasadi ureditev. Cestni priključek na regionalno cesto Novo mesto– objekta položijo štiri cevi PVC preseka 80 mm podometno. Mirna Peč bo zgrajen v nivileti vozišča in čimbolj pravoko- Kabel se polaga na globini 80 cm. Pri vstopu kabla v ten. Nivileta priključka sme imeti od roba bankine ceste nov objekt in pred merilno omarico se izdela jašek 60 × 60 × maksimalen padec ali vzpon 3% v dolžini 10,0 m. Priključni 60 cm, ter pokrije s kovinskim pokrovom z oznako ELE- radiji morajo biti 6,0 m. Širina nove dovozne poti znaša KTRO. 4,0 m. Kabelska kanalizacija naj poteka ob kanalizaciji TK Na javnem delu samostanskega objekta bodo urejeni omrežja z min. odmikom 80 cm. dostopi do posameznih objektov in parkirne površine za Zunanja razsvetljava obiskovalce. Na parkirišču se izvede zunanja razsvetljava skupno z dvema svetilkama. Svetilki sta tipizirani, višina kandelabrov 9. člen je največ 3,5 m. Notranje ceste Potek trase zunanjega energetskega priključka (javna V okviru zaprtega dela samostanskega objekta se izve- razsvetljava) se na terenu izriše na podlagi geodetske zako- de dovozna pot za dostavo širine 3,0 m, ki bo služila tudi kot ličbe. Pri tem se ugotovi morebitna križanja ali bližanja z požarna pot. Obstoječa služnostna pot, ki služi za dostop na drugimi komunalnimi napravami. Pod utrjenimi površinami obdelovalno zemljo, se ohrani. se polagajo kabli v kabelsko kanalizacijo. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1417

Ničenje in ozemljitev belnjaka), preureditev obstoječe stanovanjske hiše v župni- Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko šče in zasaditev celotnega kompleksa. napetostjo se izvede ničenje in ozemljitev s pocinkanim valjancem. VII. TOLERANCE 13. člen Tk omrežje in zveze 19. člen Obstoječi objekt je že priključen na telefonsko omrežje. Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so mož- Do novega objekta se predvidi izgradnja novega priključka, na v velikosti 5% od predvidene velikosti objekta. Ohranjati oziroma izvedba interne povezave. Lokacijo zemeljskega se mora gradbena linija objektov v smeri proti zunanji par- telefonskega priključka določi projektant v skladu z lokacijo kovni ureditvi ter struktura zazidave. notranje telefonske instalacije in zunanjo ureditvijo.

14. člen IX. KONČNE DOLOČBE Odstranjevanje odpadkov Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojniku za sme- 20. člen ti, lociranem na dostopnem mestu v predelu samostanskega Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidal- kompleksa, kjer je dovoljen pristop za zunanje obiskovalce. nega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Ministrstvu Od tam se bodo redno odvažali na deponijo v Leskovcu. za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.

15. člen 21. člen Plinovodno omrežje Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za Preko vzhodnega dela samostanskega kompleksa pote- varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo me- ka trasa predvidenega magistralnega plinovoda 50 barov. sto, Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtova- Naseljeni objekti bodo odmaknjeni za več kot 30,00 m od osi nje Novo mesto. plinovoda. Minimalni odmik visokoraslega drevja od osi trase mora znašati 5,00 m. Po izgradnji se v 2 × 5 m varoval- 22. člen nem pasu plinovoda, gradbena dela izvajajo pod posebnimi Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem pogoji in pod nadzorstvom predstavnika upravljalca plino- listu Republike Slovenije. voda. V 2 × 200 m varovalnem pasu je za posege v prostor potrebno pridobiti soglasja upravljalca plinovoda. Št. 012-26/96-12 Novo mesto, dne 7. marca 1996.

V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V Predsednik PROSTOR Občinskega sveta mestne občine 16. člen Novo mesto Varstvo pred hrupom Janez Mežan l. r. V območju zazidalnega načrta ravni hrupa ne smejo presegati ravni hrupa, dovoljena za stanovanjska območja. Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolž- ni upoštevati: – zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem 1005. okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) – odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za po- Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto samezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bival- (Uradni list RS, št. 13/95 in 37/95) in 39. člena zakona o ne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80) urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 26/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 17. člen 18/93, 47/93 in 71/93) je Občinski svet mestne občine Novo Varstvo zraka mesto na seji dne 7. 3. 1996 sprejel Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z odlokom o mejnih koli- O D L O K činah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (Uradni list SRS, št. 19/88). o ureditvenem načrtu za peskokop Soteska

I. SPLOŠNE DOLOČBE VI. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA 1. člen 18. člen S tem odlokom se skladno z usmeritvami iz dolgoroč- Gradnja samostanskega kompleksa se bo izvajala faz- nega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do no, glede na posamezne tematske sklope. leta 2000 (dopolnjen v letih 1990, 1991, 1992, 1995 in 1996) I. FAZA bo obsegala gradnjo samostanskega objekta, in skladno z določbami srednjeročnega družbenega plana obzidja in ograje ter navezavo na komunalno in energetsko Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 1990 (dopol- omrežje. njen v letih od 1990 do 1996), sprejme ureditveni načrt za II. FAZA bo obsegala ureditev zunanjih dostopov, par- peskokop v Soteski, ki ga je izdelal Projektivni atelje - kirišč, rekonstrukcijo priključka na regionalno cesto, izgrad- PROSTOR d.o.o. Ljubljana v decembru 1995 pod številko njo pomožnih objektov (prestavitev kozolca, postavitev če- 1028/94. Stran 1418 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

2. člen Pogoji za urejanje in posege v območju Ureditveni načrt iz prejšnjega člena tega odloka vsebu- je naslednje sestavine: 8. člen A. Tekstualni del Za druge posege v območju ureditvenega načrta veljajo B. Soglasja organov, organizacij in skupnosti naslednji pogoji: – v prostoru ureditvenega načrta peskokopa Soteska so C. Grafični del dovoljeni le posegi, ki spremljajo osnovno dejavnost – 1. Izsek iz planskih dokumentov M 1: 5000 eksploatacijo dolomitnega peska 2. Kopija katastrskega načrta M 1:2880 – dovoljuje se le postavitev drobilca na osnovnem pla- 3. Geodetski načrt obstoječega stanja M 1:500 toju – separaciji. 4. Ureditvena situacija s prikazom komunalnih vodov in naprav M 1:500 Pogoji za urejanje in posege v prostor varovalnega pasu 5. Prostorske ureditve po posameznih peskokopa področjih in etapnost M 1:500 6. Načrt gradbenih parcel in elementi za 9. člen zakoličenje M 1:500 V območju varovalnega pasu peskokopa, zaradi posle- dic dejavnosti v peskokopu, ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj dejavnosti, ki so v prostoru in ki so opredeljene z II. MEJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA veljavnim prostorskim planom Občine Novo mesto. 3. člen Območje ureditvenega načrta obsega naslednja zem- ljišča oziroma njihove dele s parcelnimi številkami: 828/181, IV. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN 828/122 del, 828/183, 704 del, 706/3 del, 699/5 del, 708 del ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA in 699/4 vse k.o. Gorenje Polje. Območje je na severni strani omejeno s cesto Drenje– 10. člen Lipovec, na zahodni in vzhodni strani meji na gozdne povr- Promet šine, na južni strani pa sega do roba naselja Soteska. Območje peskokopa se navezuje na regionalno cesto Zaloge znašajo ca. 814.000 kubičnih metrov v rašče- R333 Soteska–Kostanjevica z dovozno cesto v dolžini ca. nem stanju, kar zadošča pri predvideni letni proizvodnji 700m. 30.000 kubičnih metrov za dobo obratovanja 27 let. Predmetni priključek se mora ustrezno urediti, pri če- mer je upoštevati tehnične normative za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin. Priključek je locirati na III. FUNKCIJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA mestu, kjer je zagotovljena preglednost na cesti in na pri- ključku v dveh smereh na cesto in obratno (izračunati pre- 4. člen glednostni trikotnik). Ureditveni načrt peskokopa Soteska določa način, ob- Promet v območju peskokopa je urejen z dostopom po seg in pogoje izkoriščanja dolomitnega peska v peskokopu dovozni poti, na kateri je rampa. Soteska ter ukrepe za sanacijo med in po končani eksploata- Dovozno cesto in vse dele cestišča je potrebno redno ciji. vzdrževati (ustroj, odvodnjavanje, brežine). Z osnovnega platoja so poti na etaže z vzhodne in zahodne strani. Poti niso namenjene za prevoz materiala z Pogoji za eksploatacijo peskokopa etaž. Odvoz materiala se vrši z osnovnega platoja s tovornja- 5. člen ki, nakladanje le-teh pa z bagrom ali nakladalnikom. Vsi posegi v prostor namenjeni pridobivanju peska se Makadamski del poti je potrebno v sušnem obdobju morajo izvajati izključno znotraj meje območja pridobiva- protiprašno zaščititi z bitumensko penetracijo. nja, ki obsega zemljišča s parcelnimi št. 828/181, 828/183, 828/122 del vse, k.o. Gor. Polje. Kanalizacija Fekalne odplake iz objekta (upravno prodajni in skla- 6. člen diščni objekt) je speljan v triprekatno vodotesno greznico na Tehnologija pridobivanja peska se opredeli s posebnim občasno praznenje. rudarskim projektom za izkoriščanje rudnin in se izdela na Meteorne vode iz strehe objekta ter meteorne in zaledne osnovi zakona o rudarstvu in z določilom pravilnika o teh- vode iz peskokopa se pred izpustom v naravni recepient ničnih normativih za površinsko izkoriščanje rudnin (Uradni očistijo preko dveh naravnih usedalnikov, katere je potrebno list SFRJ, št. 4/86 in 62/87) in pravilnikom o tehničnih redno vzdrževati in čistiti. normativih za površinsko pridobivanje arhitektonskega grad- Odvodnjavanje dovozne poti je treba ustrezno rešiti v benega kamna, tehničnega kamna, gramoza in peska ter za sklopu rekonstrukcije križišča z R333 in skladno s prvim predelavo arhitektonskega gradbenega kamna (Uradni list odstavkom tega člena. SFRJ, št. 11/86). Vodovod 7. člen Sanitarna voda je zagotovljena s priključkom na vodo- Varstveni ukrepi pri eksploataciji morajo upoštevati vodno omrežje iz vasi Soteska. določila zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75, 28/ 86, 24/89) in zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. Elektrika 32/74, 16/80, 25/86) ter vse dopolnitve podzakonskega pred- Objekti v peskokopu so priključeni na NN električni pisa (Uradni list SFRJ, št. 9/67). vod, za pogon separacije je postavljena ustrezna trafo postajo. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1419

Javna razsvetljava VI. POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN Ker se bo delo v peskokopu tudi v bodoče odvijalo le KULTURNE DEDIŠČINE podnevi, ni predvidena stalna razsvetljava kopa. Stalna razsvetljava mora biti na stalnih transportnih 15. člen poteh, začasna pa naj se montira priložnostno kot razsvetlja- Območje peskokopa se nahaja v območju krajinskega va delovišča. parka zgornje Krke. Tako stalna kot tudi začasna razsvetljava se morata Vsi posegi nadaljnega odpiranja novih površin morajo izvesti skladno s pravilnikom o tehničnih ukrepih za elektro- biti le v obsegu kot jih določa ta odlok, sanacija pa se mora energetske instalacije v industriji (Uradni list SFRJ, št. 2/73) začeti takoj po zaprtju zgornje etaže. in pravilnikom o tehničnih normativih za električne postroje in naprave v rudnikih s površinsko eksploatacijo mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 66/87). VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

Telefon 16. člen Objekti v peskokopu se navezujejo na telefonsko omrež- Delo bo potekalo izključno podnevi v eni izmeni 8 ur z je skladno s pogoji upravljalca preko zračnega TT kabla. možnostjo podaljšanja do 4 ure v sezoni. Ob morebitnem mirovanju peskokopa je nosilec pravi- ce izkoriščanja dolžan območje kamnoloma zaščititi in takoj V. POGOJI ZA KRAJINSKO UREJANJE PESKOKOPA začeti s sanacijo. (med in po končani eksploataciji) 17. člen Med obratovanjem peskokopa mora nosilec pravice iz- 11. člen koriščanja izvajati naslednje ukrepe za varstvo ljudi, živali Krajinska ureditev določa pogoje za oblikovanje kam- in okolja: noloma, oblikovanje terena med in po končani eksploataciji. – vrh peskokopa, kjer obstaja možnost padca čez rob Pri izvedbi tehnične in biološke sanacije peskokopa je brežine je potrebno zavarovati z žično ograjo višine min. treba izhajati iz projekta iz 1. člena tega odloka in skladno z 1,2m in 5m od roba, jo opremiti z barvnimi zastavicami in s ureditvenim načrtom. tem povečati vidnost ter opremiti s kovinskim obeski, ki odganjajo divjad, 12. člen – z zemeljskim nasipom iz jalovine pa je potrebno za- Ukrepi med in po eksploataciji so: varovati območja, kjer je varovanje začasno zaradi nadaljne – pred nadaljnjo eksploatacijo je potrebno območje pe- eksploatacije, skokopa ustrezno zavarovati z žično ograjo ter dodatno opre- – prostor neposredno pred čelom fronte napredovanja miti z opozorilnimi znaki (table, zastavice), zgornje etaže peskokopa je očistiti podrasti, da ni privlačen za živali, – neposredno pred čelom napredovanja zgornje etaže je – na vseh dostopnih poteh postaviti opozorilne table z treba izvršiti posek gozda in čiščenje podrasti, opisom nevarnosti padca v globino in zaradi miniranja. – odlaganje jalovine iz peskokopa je predvideti na os- novnem platoju, 18. člen – humus se mora uporabiti za sprotno rekultivacijo, 1. Posebni varnostni ukrepi, katere se mora izvajati pri začasno naj se višek odlaga na rob kopa z namenom zavaro- pridobivanju v peskokopu: vanja (nasip višine min. 1m in 5m od roba kopa). Pri pridobivanju v peskokopu je potrebno upoštevati varnostne ukrepe pred razmetom materiala, pred zračnim 13. člen udarom in potresom pri miniranju. Pri načrtovanju teh ukrepov, s projektom iz 6. člena Tehnična rekultivacija: tega odloka, je upoštevati pravilnike o tehničnih normativih Po končani eksploataciji je treba izvesti tehnično sana- (Uradni list SFRJ, št. 26/88) in pravilnik o varstvenih ukre- cijo peskokopa v smeri od vrha proti dnu peskokopa tako, da pih pri miniranju (Uradni list SFRJ, št. 9/67). končna podoba terena omogoča nadaljnjo biološko sanacijo. 2. Drugi ukrepi za varstvo okolja – Osnovni plato 260 m nv V peskokopu je onemogočiti odlaganje smeti in drugih – Vrh peskokopa max. 410 m nv odpadkov. Onemogočiti je tudi izlitje nafte in njenih deriva- tov. – Končna širina police min. 7 m nv Menjavanje olja je dovoljeno le na za to posebej dolo- – Višina etaže 20 m čenem mestu. Skladno z določili pravilnika o tehničnih nor- – Višina medetaže 10 m mativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin, se mora brezhibnost in učinkovitost sredstev in opreme za zmanjša- – Končni nagib brežin 60* nje količine škodljivih plinov in prahu radno kontrolirati – Vrhnjo etažo oblikovati mehko – oblo z namenom skladno z navodili za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in doseči blag prehod v obstoječi relief. opreme. Zaradi bližine naselja je treba upoštevati določila zako- 14. člen na o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju Pogoji za biološko sanacijo peskokopa: (Uradni list SRS, št. 15/76) in odlok o maksimalnih dovolje- nih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bival- – Humusiranje etažnih ravnin in osnovnega platoja, za- nega okolja, ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. travitev in zasaditev z avtohtonimi rastlinami kot to predvi- 3/77). Zaposleni na posameznih strojih in napravah morajo, deva ta ureditveni načrt. kolikor je to predvideno, uporabljati zaščitna sredstva za – Utrditev gozdnega roba. varstvo pred hrupom. Stran 1420 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično 25. člen opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem nadzorovani. listu Republike Slovenije. V smislu odloka o mejnih količinah oziroma koncentra- cijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posa- Št. 352-01-3/96-12 meznih virov onesnaževanja (Uradni list SRS, št. 19/88, Novo mesto, dne 7. marca 1996. člen 7), je dovoljena emisija prahu ob vstopu v atmosfero 150mg/m3, kar je treba občasno kontrolirati, najmanj pa dva- Predsednik krat letno. Občinskega sveta Zaradi zaščite pred prahom je nosilec pravice izkorišča- mestne občine Novo mesto nja rudnin dolžan takoj izvesti zasaditev z visoko vegetacijo Janez Mežan l. r. med dovozno cesto in parcelami št. 707/2, 707/4, 707/5 in 699/5, vse k.o. Gor. polje.

1006. VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO UN Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 30. člena zakona o referendumu in o 19. člen ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) in statuta Krajev- Eksploatacija peskokopa bo potekala po etapah, kot je ne skupnosti Mirna Peč je svet Krajevne skupnosti Mirna opredeljeno v ureditvenem načrtu iz 1. člena tega odloka: Peč na seji dne 13. 3. 1996 sprejel I. etapa: širitev obstoječega peskokopa proti severu do max. 410 m nv. S K L E P II. etapa: sanacija izkoriščenih površin peskokopa v smeri od vrha navzdol in zaprtje peskokopa. o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju na območju Krajevne skupnosti Mirna Peč 20. člen Do pričetka eksploatacije peskokopa po posamezni eta- 1. člen pi ostaja namembnost zemljišč nespremenjena (gozd). Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samopri- Po končni eksploataciji je skladno z določili tega odlo- spevka v denarju za izgradnjo ter vzdrževanje komunalnih ka potrebno opravljati vsa dela in ukrepe za vrnitev površin objektov in naprav v Krajevni skupnosti Mirna Peč: v prvotno rabo. – izgradnja in ureditev vodovodov, 21. člen – izgradnja mrliške vežice in ureditev obstoječih poko- Nosilec pravice izkoriščanja rudnin mora pri izvajanju pališč, upoštevati: – asfaltiranje in ureditev krajevnih cest, – določbe lokacijskega dovoljenja za izkoriščanje, ter – dograditev kanalizacijskih sistemov, dovoljenja za izvajanje del, ki temeljijo na pogojih ureditve- nega načrta, – dograditev otroškega vrtca. – namembnost površin kot jih določa ureditveni načrt, – da lahko za posamezna dela pri pridobivanju poobla- 2. člen sti le tiste, ki predložijo dokazilo o izpolnjevanju ustreznih Referendum bo v nedeljo, 14. 4. 1996 od 7. do 19. ure pogojev določenih z zakonom o rudarstvu. na običajnih glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija Krajevne skupnosti Mirna Peč. 22. člen Investitor realizacije ureditvenega načrta peskokopa So- 3. člen teska je Gozdno gospodarstvo Novo mesto oziroma njegovi Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje pet let, in pravni nasledniki. sicer od 1. 6. 1996 do 31. 5. 2001.

4. člen IX. KONČNE DOLOČBE Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku Krajevne skup- nosti Mirna Peč ter vsi krajani, ki še niso vpisani v splošnem 23. člen volilnem imeniku, so pa zaposleni in ustvarjajo dohodke. Ureditveni načrt za peskokop Soteska je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim v prostorih Mestne 5. člen občine Novo mesto ter Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto. Krajevni samoprispevek plačujejo krajani po nasled- njih kriterijih: – delavci od mesečnega neto OD oziroma nadomestila 24. člen OD ter izplačil po pogodbah o delu, nagradah – po stopnji Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbani- 2%, stična inšpekcija pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpek- – krajani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali po- torat RS, za okolje in prostor ter druge pristojne inšpekcijske klicno dejavnost, po stopnji 2% od neto osebnega dohodka, službe. – upokojenci od mesečnih pokojnin – po stopnji 2%, Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1421

– krajani iz kmetijske dejavnosti, od katastrskega do- – asfaltiranje in ureditev krajevnih cest, hodka – po stopnji 2%, – dograditev kanalizacijskih sistemov, – krajani od posameznega dohodka od avtorskih pra- – dograditev otroškega vrtca. vic, patentov in tehničnih izboljšav – po stopnji 2%, – krajani zaposleni v tujini – 300 DEM letno v tolarski GLASUJEM protivrednosti, – obrtniki in podjetniki, ki v krajevni skupnosti oprav- ZA PROTI ljajo svojo dejavnost, pa tu nimajo stalnega prebivališča – 500 DEM letno v tolarski protivrednosti. Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži “ZA”, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma “PRO- TI”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnovarstvenih pra- vic, od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vojaš- 12. člen kih invalidih ter civilnih invalidih vojne, pokojnin z varstve- Sredstva za izvedbo referenduma zagotavlja Krajevna nim dodatkom, od štipendij dijakov in študentov ter nagrad, skupnost Mirna Peč. ki jih dijaki in študentje prejemajo na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. 13. člen Plačila krajevnega samoprispevka so opravičeni kraja- Zavezancem se plačani zneski krajevnega samopris- ni, ki prejemajo plačo iz delovnega razmerja, pa ta ne prese- pevka odštejejo od osnove za dohodnino (7. člen zakona o ga ene polovice povprečne plače v gospodarstvu Slovenije dohodnini, Uradni list RS, št. 48/90). za preteklo leto, ter upokojenci, katerih pokojnine ne prese- gajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo za tekoče leto. 14. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v 7. člen Uradnem listu Republike Slovenije. Za pravilno in namensko uporabo sredstev, zbranih iz krajevnega samoprispevka, po programu, ki so ga sprejeli Mirna Peč, dne 19. marca 1996. zbori krajanov, odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbra- nih in porabljenih sredstvih poroča enkrat letno na zborih Predsednik krajanov. Krajevne skupnosti Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu KS Mirna Mirna Peč Peč pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informi- Franc Ambrožič l. r. ranje Novo mesto.

8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka ODRANCI pri izplačevalcih izvajajo računovodsko-finančne službe v podjetjih, ZPIZ Republike Slovenije ter Ministrstvo za fi- nance, Republiška uprava za javne prihodke. 1007. Na podlagi petega odstavka 57. člena zakona o lokalni 9. člen samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94) ter 14. člena Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v roku, statuta Občine Odranci (Uradni lsit RS, št. 43/95) je Občin- se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo ski svet občine Odranci na 5. izredni seji dne 1. 3. 1996 davkov in prispevkov občanov. sprejel

10. člen O D L O K Referendum bo izvedla volilna komisija KS Mirna Peč, o začasnem financiranju javne porabe Občine Odranci ki jo izvoli svet KS po predpisih, ki veljajo za volitve. v letu 1996

11. člen 1. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, ki vsebuje Potrebe porabnikov sredstev proračuna Občine Odranci naslednje besedilo: se v prvem polletju 1996 začasno financirajo po tem odloku.

KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA PEČ 2. člen Do sprejetja proračuna Občine Odranci za leto 1996 se GLASOVNICA začasno financirajo potrebe mesečno v višini 1/12 realizira- nih odhodkov proračuna Občine Odranci za leto 1995. na referendumu, dne 14. aprila 1996 za uvedbo samo- prispevka v denarju za dobo pet let, to je od 1. 6. 1996 do 31. 3. člen 5. 2001 za financiranje programa: Strokovna služba za izvajanje proračuna mora izvrše- – izgradnja in ureditev vodovodov, vati plačila porabnikov proračuna le do višine zneskov iz – izgradnja mrliške vežice in ureditev obstoječih poko- določila zakona o financiranju občin in drugih predpisov, ki pališč, se nanašajo na proračun občine in državni proračun. Stran 1422 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

4. člen Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopi- Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu sih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje RS, uporablja pa se od 1. 1. 1996 do sprejetja proračuna predsednik sveta. Občine Odranci. Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delov- na telesa sveta in nadzorni odbor. Št. 25/96 Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajništvo Odranci, dne 5. marca 1996. občine.

Predsednik Občinskega sveta II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA občine Odranci Jožef Maučec l. r. 8. člen Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji (prejš- nji) predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetni- kov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče pred- sednik volilne komisije. PIVKA Zaradi priprave na prvo sejo skliče dotedanji predsed- nik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetni- 1008. ki. 9. člen Na podlagi 102. člena statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 44/95) je Občinski svet občine Pivka na svoji 11. seji Do izvolitve predsednika sveta vodi pravo sejo sveta dne 22. 2. 1996 sprejel dotedanji predsednik sveta. Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog najmanj petine svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, P O S L O V N I K volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifika- občinskega sveta cijo mandatov za svetnike in župana.

I. SPLOŠNE DOLOČBE 10. člen Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu voli- 1. člen tev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinske- mndat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na ga sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imeno- in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki). vanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kan- 2. člen didatov. Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu. članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana. poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV 3. člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 1. Splošne določbe

4. člen 11. člen Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zako- dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnava- nom, statutom občine in tem poslovnikom. nja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom. 12. člen 5. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej Svet dela na rednih in izrednih sejah. sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec, vendar mora imeti sejo najmanj enkrat v treh mesecih. 13. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu 6. člen delovnih teles sveta, katerih člani so. Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa pred- Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih sednik delovnega telesa. teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo.

7. člen 14. člen Svet ima svoj žig, ki je določen s statutom občine. V Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občin- sredini žiga je naziv občinski svet. ski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1423

(župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informa- 20. člen cije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu. Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgo- da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z voriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane glasovanjem. informacije. Če svetnik to posebej zahteva se mu mora odgo- Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru voriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to pisni obliki. vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.

21. člen Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, 2. Vprašanja in pobude svetnikov županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. 15. člen Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občin- Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena po- skega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet sebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetni- minut. kov. 22. člen Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski 16. člen upravi ali delovnemu telesu, ki morajo nanjo odgovoriti Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in najkasneje do dneva sklica naslednje seje sveta. postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprot- Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta mora nem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori in ga predsednik občinskega sveta na njo odgovoriti takoj oziroma pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem 17. člen odloči svet z glasovanjem. Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morajo biti 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene na seji obvezno prisotna župan, tajnik občine in načelniki odsotnosti s sej sveta in delovnih teles oddelkov v občinski upravi. Če so župan, tajnik ali načelniki oddelkov zadržani, določijo, kdo jih bo nadomeščal in odgo- 23. člen varjal na vprašanja in pobude svetnikov. Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Sej delovnih deles se morajo udeleže- vati tudi ostali člani delovnih teles. 18. člen Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, delov- telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsot- nemu telesu, tajniku občine ali načelnikom oddelkov. Vpra- nost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delov- šanje se postavi pisno oziroma, če to dovoli predsednik sveta nega telesa ali tajništvo občine najpozneje do začetka seje. tudi ustno. Ustno postavljeno vprašanje sme trajati največ 3 Če zaradi višje sile ali drugih razlogov, svetnik ne more minute. obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta oziroma taj- Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta ta- ništvo občine, mora to storiti takoj, ko je to mogoče. koj posredovati tistemu (županu, predsedniku delovnega te- lesa, tajniku občine, načelniku), na katerega se nanaša. Od- 24. člen govor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno lahko na prvi naslednji seji. seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno seji izostali neupravičeno. vprašanje se mora podati pisni odgovor, najkasneje skupaj z Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo vabilom za naslednjo sejo. sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta. 19. člen O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukre- Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji pih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo dnevnega reda seje sveta. vprašanje postavljeno. Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vpra- šanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je IV. DELOVNO PODROČJE SVETA postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan, ob- činska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor. 25. člen Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno obraz- Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- loži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj vah v okviru pravic in dolžnosti občine. (na sami seji), mora podati pisni odgovor, najkasneje skupaj z vabilom za naslednjo sejo. 26. člen Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico Pristojnosti občinskega sveta so podrobneje urejene v postaviti dopolnilno vprašanje. statutu občine. Stran 1424 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

V. SEJE SVETA Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. 1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 33. člen Svet praviloma ne more odločati o zadevah, glede kate- 27. člen rih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo. Seje sveta sklicuje predsednik sveta. Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s 34. člen programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik ali na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom sveta zadržan predseduje seji sveta podpredsednik. Po poob- občine. lastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta pod- predsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč. 28. člen Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne more- Okvirni program dela za posamezno leto pripravi pred- ta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo sednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, najstarejši prisotni občinski svetnik. podžupanom, predsedniki delovnih teles in tajnikom občine. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predlo- 35. člen ge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto. sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah. Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu pred- Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udele- sednik sveta. ževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnev- so na dnevnem redu. ni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vpraša- županom. njih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obrav- 29. člen navo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo. Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahte- 36. člen vo najmanj petine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg svetni- biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet kov navzoč na seji sveta. odloča. Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega 2. Potek seje predlagatelja ne skliče seje v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa 37. člen hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. Ko predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo 30. člen udeležiti. Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen. pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki sejo. je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku. zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu in tajniku občine. 38. člen Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. Pred 31. člen pričetkom razprave po posameznih točkah dnevnega reda Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. točke dnevnega reda, ki jih določi župan, predsednik sveta Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in oziroma predlagatelj. zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, kate- utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika rih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna. prejšnje seje odloči svet. Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povab- Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso ljene tudi druge osebe. bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spreme- njen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 32. člen Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik 39. člen sveta, ki se pred tem posvetuje z županom. Predlog dnevne- Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o pred- ga reda lahko predsedniku predlagajo tudi vsi, ki imajo pra- logih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, vico zahtevati sklic seje sveta. V predlog dnevnega reda seje nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebit- sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so nih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov. izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. Predlagatelj lahko brez razprave in glasovanja umakne Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so zadevo z dnevnega reda in predlaga uvrstitev na dnevni red pripravljeni za drugo obravnavo. naslednje seje. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1425

Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo 44. člen le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zade- pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na ve na dnevni red. podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in in glasuje. nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje pred- to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni log dnevnega reda v celoti. razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih stro- kovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala. 40. člen Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po do- več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem tele- ločenem (sprejetem) vrstnem redu. su in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni posameznih točk dnevnega reda. niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.

41. člen 45. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlaga- ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi telj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi obrazložitev sme trajati največ 10 minut. preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. dopolnilno obrazložitev. Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetni- 46. člen ki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta prigla- sili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse ne sme biti daljša kot 10 minut. Svet lahko sklene, da posa- točke dnevnega reda. mezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa. Poleg članov občinskega sveta lahko razpravljajo žu- 3. Vzdrževanje reda na seji pan, tajnik, predlagatelj ali predstavnik predlagatelja, člani delovnih teles sveta in gostje povabljeni k tej točki dnevnega 47. člen reda. Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. 42. člen Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med go- Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem vorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo redu. Če se tega ne drži ali prekorači čas za razpravo, ga le predsednik. predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpra- 48. člen vo, mu predsednik lahko vzame besedo. Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugo- naslednje ukrepe: voru odloči svet brez razprave. – opomin Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, – odvzem besede vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporablja- – odstranitev s seje ali z dela seje. jo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika občine idr.), ki sodeljujejo na seji sveta. 49. člen Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni 43. člen dobil besede, če sega sogovorniku v besedo, ali če na kak Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o drug način krši red na seji. kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim zahteva. govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovni- na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe ka ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, tega poslovnika. odloči svet o tem vprašanju brez razprave. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetni- Če svetnik zahteva besedo, da bi opozorili na napako, ku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je tako da onemogoča delo sveta. povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnili, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora 50. člen svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z več kot 5 minut. dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. Stran 1426 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

51. člen Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V sezna- poslopja v katerm je seja, vsak drug udeleženec ali posluša- mu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili lec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogo- glasovnico. ča nemoten potek seje. Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v gla- Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se sovalno skrinjico. odstranijo vsi poslušalci. 61. člen 52. člen Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svet- nika ugotovijo izzid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda poseben prostor. na seji sveta, sejo sveta prekine. Ugotovitev izida glasovanja obsega: – število razdeljenih glasovnic 4. Odločanje – število oddanih glasovnic – število neveljavnih glasovnic 53. člen – število veljavnih glasovnic – število glasov “za” in število glasov “proti”, oziroma Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzo- pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil ča večina vseh članov sveta. Za sklepčnost je odločilna de- posamezni kandidat, janska navzočnost svetnikov v sejni dvorani. – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandi- 54. člen datih pa, kateri kandidat je izvoljen. Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinje- ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. ne seje. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 55. člen Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. 62. člen Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali statut, Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih čla- in kadar to zahteva najmanj petina članov sveta. nov sveta, razen če ni z zakonom ali statutom občine drugače določeno. 56. člen Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzo- Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o čih izrekla “za” njen sprejem. katerem se odloča. Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi 63. člen in objavi izid glasovanja. Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. 57. člen O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog svetnika, Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko po- ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na samezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve predlog predsednika. ali “proti” sprejemu predlagane odločitve.

58. člen 5. Zapisnik seje sveta Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- skim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če 64. člen tako odloči svet na predlog predsednika sveta ali petine O delu na seji sveta se piše zapisnik. članov sveta. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je sveta kliče po abecednem seznamu svetnike, vsak pa se razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na izreče z besedo “za” ali “proti”. seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je 59. člen bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se nati- Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi tajnik občine. sne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta, ki je sejo biti overjene z žigom sveta. vodil in delavec občinske uprave, ki je zapisnik zapisal. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “za” in “proti”. Svetnik glasuje tako, da obkroži 65. člen besedo “za” ali “proti”. O delu seje se hranijo tudi zvočni zapisi, ki se hranijo skupaj z zapisnikom in drugim gradivom. 60. člen Če svet tako odloči, se na seji sveta vodi dobesedni Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svet- zapis (magnetogram seje). Vsak govornik ima pred objavo nikov, ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna pravico pregledati zapis iz prejšnjega odstavka in pravico administrativno-tehnična opravila opravlja tajništvo občine. redakcijskih popravkov svojega govora na seji občinskega Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1427 sveta. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njego- Župan zagotavlja z zaposlenimi v upravi strokovna in vega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka administrativno-tehnična opravila tudi za delovna telesa ob- predsednik sveta. Predgled zapisov govornik potrdi s podpi- činskega sveta. som. Dobesedni zapisi se na zahtevo izročijo svetnikom, 8. Delovna telesa sveta predlagateljem in županu. 72. člen 66. člen Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stal- ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v na in občasna delovna telesa. arhivu občinske uprave. Delovna telesa sveta so komisije in odbori. O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnej- ša navodila tajnik občine, v skladu s predpisi, ki urejajo 73. člen pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega tele- sa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta in na 67. člen zahtevo sveta in župana. Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega občinski upravi. telesa. V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo skladu z zakonskimi določili. sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov. Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila 6. Predsednik sveta tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.

68. člen Predsednik sveta predvsem: VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA – sklicuje in vodi seje sveta, – skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za 1. Splošne določbe obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta, 74. člen – podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet, Svet sprejema naslednje akte: – skrbi za izvajanje poslovnika sveta, – statut občine, – po predsednikih delovnih teles koordinira delo med – poslovnik o delu občinskega sveta, posameznimi delovnimi telesi, – proračun občine in zaključni račun, – skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom – prostorske in druge plane razvoja občine, in občinsko upravo, – odloke, – opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in – odredbe, naloge, ki mu jih določi svet. – pravilnike, – navodila, 69. člen – sklepe. Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njego- Vse navedene akte sprejema svet po postopku in v vem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadrža- skladu s statutom. nosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 70. člen Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne 75. člen more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more oziroma imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslov- opravljati naloge predsednika sveta, prevzame naloge pred- nika. sednika najstarejši svetnik. Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje. Če svet odloči, da se bo izvedlo javno glasovanje izve- 7. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za de po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasova- svet nje.

71. člen 76. člen Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka Predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta pomaga pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. tajnik občine, ki opravlja z delavci občinske uprave tudi Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta. listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži Za pripravo zapisnika skrbi tajništvo občine. beseda “za” ali “proti”. Stran 1428 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

77. člen Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagate- Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzo- ljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je čih svetnikov, če s statutom ni določena drugačna večina. komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri- stojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je 78. člen pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne izvolitev oziroma imenovanje je pristojen tudi za predlaga- večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se nje njihove razrešitve. glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandida- določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje. tov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med 7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se 85. člen kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. redu. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih niso občinski funkcionarji. pri prvem glasovanju. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in posla- na predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu ob- 79. člen vestiti svet na prvi naslednji seji sveta. Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim vo- pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne ljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glaso- sprejel ugotovitveni sklep o odstopu. vanja na podlagi novega predloga kandidatur. Za tajnika občine lahko svet sprejme sklep, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar 2.Volitve predsednika in podpredsednika sveta ne dalj kot 3 mesece po dani odstopni izjavi. 80. člen Volitve predsednika in podpredsednika sveta se izvede- VII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA jo v skladu z določili statuta. 86. člen 3. Imenovanje članov delovnih teles sveta Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem 81. člen usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kan- medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih didatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, voli- nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazum- tve in imenovanja. no razreševanje nastalih problemov.

4. Imenovanje podžupana 87. člen Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in 82. člen zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občin- Na predlog župana imenuje svet enega ali dva podžupana. ske pristojnosti. O tem ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem o imenovanju. redu poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino gla- tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali sov vseh članov sveta. drugih aktov sodelovali.

5. Imenovanje tajnika 88. člen Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih 83. člen obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj Tajnika občine imenuje svet na predlog župana z jav- posamezne zadeve. nim glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vseh članov sveta. vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sami ni predlaga- telj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje. 6. Postopek za razrešitev 89. člen 84. člen Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblasti- po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imeno- lu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o izvrševanju vanje. sklepov sveta. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1429

V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej 97. člen obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s neizvršitev sklepa. predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za nji- Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu hovo delo na sejah sveta. predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in 90. člen poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih ak- delu občinskih organov. tov. 98. člen 91. člen Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje sveta in delovnih teles sveta. organov občine. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. 92. člen Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. 99. člen Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- ali nezakonit, zadrži objavo takega akta in predlaga občin- konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. skemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splo- šnem aktu na prvo naslednjo sejo. Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, 100. člen župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- njegove skladnosti z ustavo in zakonom. rabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. 93. člen Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov. Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen 101. člen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je slovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se pred- bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sednik glede razlage ne more odločiti umakne obravnavano sredstvi mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev nalo- točko z dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, ge. da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do na- slednje seje sveta. Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno prav- na komisija. IX. JAVNOST DELA Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija ali predsednik, odloči 94. člen svet. Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o XI. KONČNI DOLOČBI delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o spreje- 102. člen tih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na začasni poslovnik občinskega sveta, ki ga je sprejel občinski druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. svet na 1. seji dne 23. 12. 1994.

95. člen 103. člen Javnost se s sej občinskih organov izključi v primeru, Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma Uradnem listu RS. materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zako- nom. Št. XI-2/96 Pivka, dne 22. februarja 1996. 96. člen Župan in predsednik sveta obveščata občane in sreds- Predsednik tva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana Občinskega sveta in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda občine Pivka uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila. Iztok N. Čančula, d.i.a. l. r. Stran 1430 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

RADEČE 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 1009. nem listu Republike Slovenije.

Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- Št. 008-4/96 ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) in predhodnega Radeče, dne 9. marca 1996. soglasja svetov Krajevnih skupnosti Radeče, Jagnjenica, Svibno in Vrhovo ter v skladu z 11., 56., in 58. členom Predsednik statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 51/95) je Občinski Občinskega sveta svet občine Radeče na 13. redni seji dne 9. 3. 1996 sprejel občine Radeče Matjaž Han l. r. O D L O K o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti in volilnih enot za redne volitve v Svete krajevnih skupnosti v Občini Radeče 1010.

1. člen Občinski svet Radeče je na podlagi določil Samouprav- S tem odlokom se, ob predhodnem soglasju Svetov nega sporazuma o uveljavljanju socialnovarstvenih pravic Krajevnih skupnosti Radeče, Jagnjenica, Svibno in Vrhovo, (Uradni list SRS, št. 37/89), 13. člena statuta Občine Radeče določi število članov Svetov Krajevnih skupnosti in volilne (Uradni list RS, št. 51/95), ter 2. in 3. člena pravilnik o enote za redne volitve. kriterijih in merilih za oblikovanje vzgojnovarstvene storitve in subvencije na otroka v vrtcu Radeče na seji 9. 3. 1996 2. člen sprejel Sveti Krajevnih skupnosti imajo naslednje število čla- S K L E P nov; 1. Svet Krajevne skupnosti Radeče, 11 članov; o določitvi cene oskrbnih stroškov na otroka in višini 2. Svet Krajevne skupnosti Jagnjenica, 7 članov; subvencije Občine Radeče k oskrbnini na otroka v vrtcu 3. Svet Krajevne skupnosti Svibno, 7 članov; Radeče 4. Svet Krajevne skupnosti Vrhovo, 7 članov; 1 3. člen Oskrbni stroški na otroka v vrtcu Radeče po posamez- Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Radeče se nih programih znašajo: določijo 4 volilne enote in sicer; a) v oddelkih za otroke v starosti 1. Volilna enota zajema naselja; Radeče, Obrežje, Za- od 1–7 let 29.026 SIT b) v oddelkih skrajšane priprave na šolo 7.895 SIT vrate; c) v oddelkih cicibanovih uric 4.282 SIT. V 1. volilni enoti se volijo 3 člani Sveta KS. 2. Volilna enota zajema naselja; Dobrava, Hotemež, 2 Loška gora, Brunk, Brunška gora, Rudna vas. V 2. volilni enoti se volijo 3 člani Sveta KS. Cena iz prve točke tega sklepa se upošteva pri obraču- navanju storitev od 1. 3. 1996 dalje. 3. Volilna enota zajema naselji; Jelovo, Njivice. V 3. volilni enoti se volijo 3 člani Sveta KS. 3 4. Volilna enota zajema naselji; Močilno, Žebnik. V 4. volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS. Najnižja subvencija Občine Radeče k oskrbnini na otro- ka v vrtcu Radeče je v višini 45% cene na otroka in se upošteva od 1. 3. 1996 dalje, znaša pa 13.062 SIT mesečno 4. člen na otroka. Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Jagnjenica Najvišja subvencija Občine Radeče k oskrbnini na otro- se določi ena volilna enota, ki zajema območje KS Jagnjeni- ka znaša 84% cene na otroka ali 24.406 SIT na otroka. ca. V tej volilni enoti se voli 7 članov Sveta KS. 4 Vsi zneski, ki jih starši plačujejo kot oskrbnino na 5. člen otroka se v skladu z rastjo plač v Republike Sloveniji s 1. 3. 1996 povečajo za 15%. Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Svibno se določi ena volilna enota, ki zajema območje KS Svibno. 5 V tej volilni enoti se voli 7 članov sveta KS. Najvišji zneski, ki jih starši plačujejo kot oskrbnino na 6. člen otroka znašajo po posameznih programih od 1. 3. 1996 dalje: a) v oddelkih od 1–7 let 15.965 SIT, Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Vrhovo se b) v rednih odd. priprave na šol. 12.772 SIT, določi ena volilna enota, ki zajema območje KS Vrhovo. c) v 4–5 urnem programu 11.974 SIT, V tej volilni enoti se voli 7 članov sveta KS. d) urno varstvo 200 SIT, e) dnevni stroški plenic 120 SIT. 7. člen Volitve v Svete Krajevnih skupnosti izvede Občinska 6 volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in Minimalni prispevek, ki ga plačujejo starši kot oskrbni- volilni odbori. no na otroka znaša 4.620 SIT. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1431

7 med letom valorizira v skladu z analitičnimi indeksi cen, ki S sprejetjem tega sklepa preneha veljati sklep, ki ga je jih objavlja Zavod za statistiko Republike Slovenije. 12. 12. 1994 sprejel Izvršni svet skupščine občine Laško. 3 Št. 602-1/96 Cena stavbnega zemljišča (korist) se določi na 0,7% od Radeče, dne 9. marca 1996. povprečne gradbene cene. 4 Predsednik Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zem- Občinskega sveta ljišč znašajo 20% od povprečne gradbene cene m2 koristne občine Radeče stanovanjske površine. Matjaž Han l. r. 5 Sklep prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od l. januarja l996 1011. dalje. Št. 381-1/96 Občinski svet Radeče je na podlagi l. točke odloka o Radeče, dne 9. marca 1996. komunalnih taksah (Uradni list RS, št. 34/9l) in l9. ter l48. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 51/95), na Predsednik 13. seji dne 9. 3. 1996 sprejel naslednji Občinskega sveta občine Radeče S K L E P Matjaž Han l. r. l Vrednost točke za odmero komunalnih taks na območju Občine Radeče za leto l996 znaša 76 SIT. 1013.

2 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in l4/95) in 50. Št. 417-1/96 člena zakona o financiranju občine (Uradni list RS, št. 80/94) Radeče, dne 9. marca 1996. je Občinski svet občine Radeče na seji dne 9. 3. 1996 sprejel naslednji Predsednik Občinskega sveta S K L E P občine Radeče o določitvi vrednosti točke za ugotovitev nadomestila za Matjaž Han l. r. uporabo stavbnega zemljišča

1 Vrednost točke za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča znaša za leto l996 – 1.55 SIT. 1012. 2 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi Sklep prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem (Uradni list RS št. 72/93, 6/94 – odločba US RS 45/94 – listu Republike Slovenije, uporablja pa se od l. januarja l996 odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in l4/95) in 50. dalje. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) je Občinski svet občine Radeče na seji dne 9. 3. 1996 sprejel Št. 414-1/96 naslednji Radeče, dne 9. marca 1996.

S K L E P Predsednik Občinskega sveta o ugotovitvi povprečne gradbene cene in povprečnih občine Radeče stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Matjaž Han l. r. Občini Radeče

l S tem sklepom se ugotavlja povprečna gradbena cena stanovanj, cena stavbnega zemljišča in (korist) povprečnih 1014. stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč iz območ- ja Občine Radeče za leto l996. Na podlagi 19. člena, 24. člena, 27. člena, 99. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 81/95) je Občinski 2 svet občine Radeče na seji dne 9. 3. 1996 sprejel Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine za območje Občine Radeče znaša v letu l995 83.006 S K L E P SIT/m2, v mesecu decembru l995 pa 111.038 SIT/m2 in se o ukinitvi nepremičnine javnega dobra Stran 1432 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

1. člen 1016. S tem sklepom se ukinja status zemljišča v javnem dobru za nepremičnino vlož. št. SOIV, parc. št. 578/2 dvo- Na podlagi 43. člena zakona o financiranju občin (Urad- rišče v izmeri 196 m2, k.o. Obrežje. ni list RS, št. 81/94) ter 29. člena zakona o lokalni samoupra- vi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94) je Občinski svet občine 2. člen Semič na seji dne 14. 3. 1996 sprejel Nepremičnina iz prejšnjega člena preneha imeti značaj zemljišča v javnem dobru in postane družbena lastnina v O D L O K upravljanju Občine Radeče. o proračunu Občine Semič za leto 1996

3. člen 1. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem S proračunom Občine Semič za leto 1996 (v nadaljnem listu Republike Slovenije. besedilu občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za fi- nanciranje javne porabe v Občini Semič. Št. 466-1/96 Radeče, dne 9. marca 1996. 2. člen Predsednik Proračun Občine Semič za leto 1996 znaša: Občinskega sveta – prihodki 250,781.000 SIT občine Radeče – odhodki 281,078.000 SIT Matjaž Han l. r. – primanjkljaj 30,297.000 SIT 3. člen V rezervni sklad se nameni 0,5% proračunskih prihod- kov. SEMIČ 4. člen 1015. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Semič. Na podlagi 43. člena zakona o financiranju občin (Urad- ni list RS, št. 81/94) ter 29. člena zakona o lokalni samoupra- 5. člen vi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94) je Občinski svet občine Semič na seji dne 14. 3. 1996 sprejel Župan Občine Semič je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz sredstev rezerv, da odloča o uporabi sredstev teko- O D L O K če proračunske rezerve in dajanju posojil in o plasmajih iz sredstev proračuna. o zaključnem računu proračuna Občine Semič za leto 1995 6. člen 1. člen Župan bo občinski svet obveščal o izvrševanju proraču- na po periodičnih obračunih. Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Semič za leto 1995. 7. člen 2. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo Zaključni račun občinskega proračuna za leto 1995 iz- enakomerno med porabnike, razen če ni z ustreznim aktom kazuje: občinskega sveta oziroma s pogodbo med Občino Semič in – prihodki 230,640.360 SIT nosilcem oziroma uporabnikom sredstev drugače določeno. – odhodki 230,790.305 SIT – stalna proračunska rezerva 1,112.925 SIT 8. člen – primanjkljaj 1,262.870 SIT Proračunski porabniki morajo organizirati izvrševanje 3. člen del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev Presežek odhodkov nad prihodki v višini 1.262.870 se odobrenih s proračunom. Sredstva se med letom dodeljujejo šteje kot primanjkljaj proračuna Občine Semič za leto 1995. praviloma enakomerno kot mesečne akontacije, vendar v odvisnosti in zapadlosti obveznosti ter upoštevanju likvid- 4. člen nostnega položaja proračuna. Sredstva se smejo uporabljati le za namene, za katere so dana. Porabniki ne smejo na račun Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1995 občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo sta sestavni del tega odloka. zneske določene s proračunom. 5. člen 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Župan občine izvaja nadzor nad pravilno in smotrno porabo proračunskih sredstev. Porabniki so dolžni upravne- Št. 403-108-12/96 mu organu občine pošiljati finančne načrte, zaključne račune Semič, dne 14. marca 1996. in vse druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju delovnih nalog. Predsednik Občinskega sveta 10. člen občine Semič Splošni in posebni del proračuna sta sestavni del tega Anton Malenšek, dipl. inž. l. r. odloka. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1433

11. člen – objekti morajo biti zidane izvedbe, pravokotne tlori- sne zasnove velikosti ca. 200 m2. Možna so manjša odstopa- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nja dimenzij glede tehnoloških zahtev, značilnosti terena ali nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1996 velikosti parcele; dalje. – etažnost objekta je lahko klet in pritličje, s tem, da je klet vkopana v teren; Št. 403-109-12/96 – vertikalni zamiki tlorisov posameznih objektov so Semič, dne 14. marca 1996. dovoljeni zaradi prilagajanja razgibanemu terenu za 1/3, 1/2 ali celo etažo; Predsednik – streha je simetrična dvokapnica naklona 35-40 sto- Občinskega sveta pinj; občine Semič – kolenčni zid je lahko zgrajen v taki višini, da je skrit Anton Malenšek, dipl. inž. l. r. pod kapjo max. 0,60 m; – dovoljena so strešna okna, frčade pa le simetrično nad sredinsko polovico objekta; – parcela se lahko ogradi z živo mejo, višje zidane in 1017. kamnite ograje niso dovoljene. Vklopi in uvozi v objekte morajo biti izvedeni z blagimi brežinami in ozelenji;

Na podlagi 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih 6 posegov v prostoru (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) in 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem št. 38/95) je Občinski svet občine Semič na seji dne 14. 3. listu RS. Z uveljavitvijo tega odloka se preimenuje 1. člen 1996 sprejel ter dopolnijo odredbe 3. in 5. člena odloka o zazidalnem načrtu Semič - Mladica (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/89). O D L O K Št. 352-110-12/96 o spremembi imena in dopolnitvi zazidalnega načrta Semič, dne 14. marca 1996. Semič–Mladica Predsednik 1 Občinskega sveta S tem sklepom se ime zazidalnega načrta Semič–Mladi- občine Semič ca spremeni v novo ime zazidalni načrt Semič I. Anton Malenšek, dipl. inž. l. r. 2 Vsi državni in občinski organi, ki vodijo uradne evi- dence, izdajajo upravne akte za zazidalno območje, so dolžni po uradni dolžnosti z uveljavitvijo tega odloka uskladiti 1018. svoje evidence. Na podlagi 11. člena statuta občine Semič (Uradni list 3 RS, št. 38/95) in odloka o spremembah in dopolnitvah odlo- ka o nadomestilih za uporabo stavbenga zemljišča (Uradni S tem odlokom se izvede tudi sprememba zazidalnega list RS, št. 44/95) je Občinski svet občine Semič na seji dne načrta, dopolnita se 3. in 5. člen odloka o zazidalnem načrtu. 14. marca 1996 sprejel Sprememba ZN je posledica združevanja parcel št. 1 in 2, št. 5 in 6, št. 7 in 8. S K L E P Osnutek spremembe ZN je izdelalo podjetje PIN d.o.o., Črnomelj, pod št. 95-199 v decembru 1995. o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1996 4 1. člen Spremenjen 3. člen odloka o zazidalnem načrtu Semič Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1996 I, se glasi: se obračunavajo v naslednji višini: “Območje, ki ga obravnava zazidalni načrt je namenje- a) Zazidano stavbno zemljišče no gradnji stanovanjskih individualnih hiš in gradnji poslov- – stanovanjske površine no-stanovanjskih objektov, prometni, komunalni in energet- SIT/m2/mesec ski infrastrukturi za normalno funkcioniranje območja. 1. cona: naselje Semič 5,00 Na eni parceli je možno graditi le en pomožni objekt 2. cona: naselja Vavpča vas, Mladica, kot prizidek k hiši, tako kot je prikazano v ZN (prikazano v Trata, Sela pri Semiču, Kašča, Coklovca 4,00 grafični prilogi spremembe ZN). 3. cona: naselja Sadinja vas, Kot Bodoča namembnost površin je opredeljena v ZN in se pri Semiču, Vrčice, Srednja vas, ne sme spreminjati.” Črmošnjice, Lipovec, Vrtača, Oskoršnica, Podreber, Štrekljevec, Gaber pri Semiču, 5 Trebnji vrh, Nestoplja vas, Starihov vrh, Obstoječemu 5. členu se doda druga alinea, ki glasi: Praprot, Krupa, Moverna vas, Stranska vas, Pogoji za oblikovanje objektov na lokacijah pod št. 1, Brstovec, Vinji vrh 3,00 4, 5: – poslovne površine – namembnost objektov služi stanovanjski in poslovni 1. cona: naselje Semič 7,50 dejavnosti (trgovina, garaža za gradbeno mehanizacijo, ši- 2. cona: naselja Vavpča vas, Mladica, viljstvo); Trata, Sela pri Semiču, Kašča, Coklovca 6,00 Stran 1434 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

3. cona: naselja Sadinja vas, Kot pri Semiču, 4. člen Vrčice, Srednja vas, Črmošnjice, Lipovec, Cene, določene v 1., 2. in 3. členu tega sklepa se med Vrtača, Oskoršnica, Podreber, Štrekljevec, letom usklajujejo z indeksom porasta cen stanovanjske grad- Gaber pri Semiču, Trebnji vrh, nje, ki ga mesečno objavlja GZS-Sekcija za gradbeništvo in Nestoplja vas, Starihov vrh, Praprot, Krupa, IGM. Moverna vas, Stranska vas, Brstovec, Vinji vrh 4,50 5. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za nepo- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- krite poslovne površine (skladišča na prostem, parkirišča, ...) nem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1996. in od poslovnih površin za družbene dejavnosti se plačujejo v višini 30% od zgoraj določene cene. Št. 462-111-12/96 b) Nezazidano stavbno zemljišče Semič, dne 14. marca 1996. 1. naselje Semič 1,50 SIT/m2/mesec Predsednik 2. člen Občinskega sveta Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o občine Semič valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zem- Anton Malenšek, dipl. inž. l. r. ljišča za leto 1995 (Uradni list RS, št. 44/95).

3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- SEŽANA nem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1996 dalje. 1020. Št. 462-107-12/96 Semič, dne 14. marca 1996. Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 3. in 56. člena zakona o referendumu in Predsednik o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94), zakona o Občinskega sveta lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in občine Semič 70/95), statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 28/95) ter Anton Malenšek, dipl. inž. l. r. na podlagi 3. člena statutarnega sklepa III Krajevne skupno- sti Sežana je Svet Krajevne skupnosti Sežana na 12. redni seji dne 20. 3. 1996 sprejel

S K L E P 1019. o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Sežana Na podlagi 11. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95), je Občinski svet občine Semič na seji dne 14. 1. člen 3. 1996 sprejel Za območje Krajevne skupnosti Sežana, ki obsega na- selja: Sežana-mesto in primestna naselja Dol pri Vogljah, S K L E P Voglje, Vrhovlje, Lipica, Merče, Orlek ter Šmarje, se razpiše o povprečni gradbeni ceni, cenah stavbnega zemljišča in referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju. povprečnih stroških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v Občini Semič v letu 1996 2. člen Referendum bo potekal v nedeljo, dne 21. aprila 1996, 1. člen od 7. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki so ista kot volišča, 2 Povprečna gradbena cena za 1m koristne stanovanjske na katerih se bodo izvajale volitve za člane Sveta Krajevne površine na dan 31. december 1995 znaša 95.500 SIT skupnosti Sežana.

2. člen 3. člen Cena m2 stavbnega zemljišča se določi v odstotku od Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje štirih let povrečne gradbene cene iz 1. člena sklepa in znaša: in sicer od 1. 7. 1996 do 31. 6. 2000. a) za območje Semiča 0,8% ali 764,00 SIT/m2, b) za ostala območja v občini 0,6% ali 573,00 SIT/m2. 4. člen Samoprispevek se uvede z namenom zagotoviti celost- 3. člen ni in trajnostni razvoj mesta Sežana in drugih naselij Krajev- Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih ne skupnosti Sežana (Dol pri Vogljah, Lipica, Merče, Orlek, zemljišč na območju Občine Semič na dan 31. december Šmarje, Voglje in Vrhovlje) v harmoničnem razmerju ter v 1995, so določeni v odstotku od povrečne gradbene cene iz smiselni povezanosti med mestom in podeželjem, ohraniti in 1. člena sklepa in znašajo: restavrirati naravno in kulturno dediščino okolja na območju a) za individualne komunalne naprave 1,6% ali 1.528,00 Krajevne skupnosti Sežana, povečati kakovost življenja in SIT/m2 koristne stanovanjske površine možnosti zaposlovanja ter pogojev dela prebivalcem Krajev- b) za kolektivne komunalne naprave 2,4% ali 2.292,00 ne skupnosti Sežana, predvsem otrokom in mladini, sočasno SIT/m2 koristne stanovanjske površine s tem pa, z zgraditvijo objektov in naprav, ki bodo namenje- Izračun koristne stanovanjske površine se opravi sklad- ni športnim in rekreativnim dejavnostim, doseči motivacijo no s tabelami 1–13 (Uradni list SRS, št. 8/87). mladine za zdravo in polnokoristno udeležbo v prostem času Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1435 ter v času šolskih počitnic in tako preprečiti, da bi podlegla 8. člen vplivom okolja, katerih posledice so razne oblike odvisnosti Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so ter drugi, mladini škodljivi družbeni odkloni. krajani s stalnim bivališčem na območju Krajevne skupnosti Projekt samoprispevka poteka pod geslom: “Zgradimo Sežana ter lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, katera trajno mesto mladim”. ležijo na območju Krajevne skupnosti Sežana. Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka, na- 5. člen vedeni v prejšnjem odstavku, plačujejo samoprispevek po Sredstva samoprispevka se bodo zbirala za naslednji naslednjih stopnjah: program in naloge: – 2% od bruto plače oziroma od nadomestila plače 1. zgraditev odkritega plavalnega bazena - predvidoma zaposlenih – razen od plač, ki predstavljajo minimalno – z na lokaciji, ki je z zazidalnim načrtom predvidena za šport- zakonom zajamčeno plačo no-rekreacijske površine (pri otroških jaslih v mestu Sežana) – 2% od izplačanega bruto zneska za prejemke, doseže- 2. zgraditev, postavitev naprav ter zagraditev otroškega ne z opravljanjem storitev in poslov na podlagi pogodb in na igrišča in zgraditev objektov, ki bodo namenjeni otrokom in ostalih podlagah (izplačevalec je dolžan odtegniti in nakaza- mladini s celotnega območja Krajevne skupnosti Sežana za ti obračunani samoprispevek ob vsakokratnem izplačilu ta- izvenšolske, prostočasne, počitniške dejavnosti, vodene pod kega prejemka) strokovnim vodstvom (predvidoma na isti lokaciji v sklopu – 2% od pokojnine – razen od pokojnin, ki ne presegajo kompleksa plavalnega bazena) zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo 3. izgradnja omrežja sprehajalnih in kolesarskih poti ter – 2% od bruto zavarovalne osnove, od katere plačujejo trimskih stez na celotnem območju Krajevne skupnosti Se- zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti prispevke za žana socialno varnost 4. sofinanciranje neprofesionalnih športnih klubov in – 2% od neto plače in nadomestil plačujejo delavci, ki društev, ki bodo v svojih programih vključevali delo z mla- so zaposleni pri zasebnikih dino s celotnega območja KS Sežana – 2% od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih 5. sofinanciranje upravljanja meteorološke postaje in zemljišč, ugotovljenem po predpisih o ugotavljanju katastr- naprave za meritve čistosti zraka (zgradi in postavi Hidrome- skega dohodka teorološki zavod RS) – 2% od poprečne bruto plače v Republiki Sloveniji, 6. izdajanje rednega krajevnega glasila, za reševanje izplačane v preteklem letu za delavce, ki so na delu v tujini. drugih nalog ter za zavarovanje koristi Krajevne skupnosti Sežana 7. sofinanciranje programov celostnega razvoja pode- 9. člen želja in obnove vasi na območju KS Sežana: Dol pri Vog- Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, ljah, Lipica, Merče, Orlek, Šmarje, Voglje in Vrhovlje. zavodi, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač ali nadomestil, pokojnin in prejemkov, doseženih z opravlja- 6. člen njem storitev in poslov po pogodbah in na ostalih podlagah. Višina skupnega zneska, potrebnega za uresničitev pro- Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom bo obračuna- grama iz prejšnjega člena tega sklepa je ocenjena na vala in odtegovala samoprispevek Republiška uprava za jav- 490,196.089 SIT. ne prihodke – izpostava Sežana. S samoprispevkom se bodo zbrala sredstva v denarni Delavci, ki so na delu v tujini, stalno bivališče pa imajo obliki v ocenjeni višini 250,000.000 SIT. (vir: preračunano prijavljeno na območju za katero se razpisuje referendum, so po podatkih Statističnega urada RS). dolžni sami poravnavati obveznost plačila samoprispevka in Ostala manjkajoča sredstva se bodo pridobivala preko sicer do 31. 3. v tekočem letu za preteklo leto, za obdobje proračunskih sredstev in iz drugih virov. zadnjega leta obveznosti plačevanja samoprispevka pa v is- tem letu – v treh mesecih po objavi uradnih podatkov. 7. člen Ob vsakem izplačilu oziroma nakazilu samoprispevka Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za uresniči- se Krajevni skupnosti Sežana dostavi seznam zaposlenih tev programa, navedenega v 5. členu tega sklepa v razmerjih oziroma upokojencev, za katere se odteguje in nakazuje in pod naslednjimi pogoji: samoprispevek. 1. za dela, našteta pod 1., 2. in 3. točko 5. člena, se bodo uporabila sredstva samoprispevka v razmerju 70% od l0. člen skupno zbranih sredstev 2. za sofinanciranje programov klubov in društev ter Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo upravljanja meteorološke postaje kot ene izmed programov določila 12. člena zakona o samoprispevku. klubov, oziroma društev, naštetih v 4. in 5. točki, se bodo namenila, na podlagi javnega razpisa, sredstva v razmerju 11. člen 10% od skupno zbranih sredstev Pravico do glasovanja imajo vsi občani, ki so vpisani v 3. za financiranje nalog iz 6. točke programa, ki jih na volilnem imeniku s stalnim bivališčem na območju Krajevne predlog organa, odgovornega za izvajanje del iz sredstev skupnosti Sežana. samoprispevka, določi Svet Krajevne skupnosti Sežana, se bodo namenila sredstva v razmerju 10% od skupno zbranih 12. člen sredstev V primeru bistvene spremembe osnove, od katere se 4. za sofinanciranje programov, navedenih pod 7. točko plačuje samoprispevek iz dohodka od kmetijske dejavnosti, in na podlagi predlogov odborov vaških skupnosti Lipica, lahko organ, odgovoren za zbiranje sredstev samoprispevka, Merče, Orlek, Repentabor in Šmarje, se bodo namenila sred- obstoječo prispevno stopnjo uskladi tako, da se ohrani raz- stva v razmerju 10% (po kriteriju: število prebivalcev) od merje med plačili samoprispevka od plač in med plačili iz skupno zbranih sredstev samoprispevka kmetijske dejavnosti. Stran 1436 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

13. člen 6. izdajanje rednega krajevnega glasila, za reševanje Sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, se lahko, drugih nalog ter za zavarovanje koristi Krajevne skupnosti na podlagi sklepa Sveta Krajevne skupnosti Sežana, vežejo Sežana pri banki. 7. sofinanciranje programov in projekta celostnega raz- voja podeželja in obnove vasi na območju KS Sežana: Dol pri 14. člen Vogljah, Lipica, Merče, Orlek, Šmarje, Voglje in Vrhovlje Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet Krajevne skupnosti Sežana. glasujem “ZA” “PROTI” 15. člen Za izvajanje del iz sredstev samoprispevka je odgovo- Glasujete tako, da obkrožite besedo “ZA”, če se strin- ren odbor, ki ima mandat do izteka samoprispevka in ki ga jate z uvedbo samoprispevka, oziroma obkrožite besedo imenuje svet Krajevne skupnosti Sežana. “PROTI”, če se z njegovo uvedbo ne strinjate

16. člen 20. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom Referendum vodi Volilna komisija Krajevne skupnosti zbranih sredstev izvaja nadzorni odbor, ki ga imenuje svet Sežana, ki ugotovi in razglasi izid referenduma. Krajevne skupnosti Sežana. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu RS, ob uspelem referendumu pa tudi sklep o uvedbi samoprispevka. 17. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka 21. člen nadzira agencija za plačilni promet, nadziranje in informira- Poročilo o porabi sredstev samoprispevka v preteklem nje, Republiška uprava za javne prihodke – izpostava Sežana letu se objavi v Uradnem listu RS tekočega leta. pa izvaja obveznosti po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 22. člen 18. člen Zavezancem se plačani zneski krajevnega samoprispev- Sredstva samoprispevka, ki bi ostala po zadostitvi po- ka v celoti odštevajo od osnove za dohodnino (7. člen zako- treb, zaradi katerih je razpisan referendum za uvedbo samo- na o dohodnini - Uradni list RS, št. 48/90 in 34/92). prispevka, se porabijo za program, ki ga sprejme Svet Kra- jevne skupnosti Sežana. 23. člen Z 20. marcem 1996, ki je določen kot dan razpisa 19. člen referenduma, začnejo teči roki za opravila, potrebna za nje- Volilci glasujejo neposredno, tajno in z glasovnico, na govo izvedbo. kateri je besedilo: Sredstva za izvedbo referenduma omogoči Krajevna skupnost Sežana, zagotovi pa jih Občina Sežana v skladu z KRAJEVNA SKUPNOST SEŽANA 9. členom svojega statuta. GLASOVNICA

Na referendumu dne 21. aprila 1996 za uvedbo samo- 24. člen prispevka v denarju za območje Krajevne skupnosti Sežana, Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem ki obsega naselja Dol pri Vogljah, Lipica, Merče, Orlek, listu Republike Slovenije in na krajevno običajen način. Sežana, Šmarje, Voglje in Vrhovlje za obdobje od 1. 7. 1996 do 30. 6. 2000, ki poteka pod geslom: Št. 014-1/95-96 Sežana, dne 20. marca 1996. ZGRADIMO TRAJNO MESTO MLADIM in zajema naslednji program: Predsednik sveta Krajevne skupnosti 1. zgraditev odkritega plavalnega bazena - predvidoma Sežana na lokaciji, ki je z ZN predvidena za športno-rekreacijske Franko Iulita l. r. površine (pri otroških jaslih v mestu Sežana) 2. zgraditev, postavitev naprav in zgraditev otroškega igrišča ter zgraditev objektov, ki bodo namenjeni otrokom in mladini s celotnega območja KS Sežana za prostočasne, izvenšolske, počitniške dejavnosti, vodene pod strokovnim SLOVENSKE KONJICE vodstvom (predvidoma na isti lokaciji v sklopu kompleksa plavalnega bazena) 1021. 3. izgradnja omrežja sprehajalnih in kolesarskih poti ter trimskih stez na celotnem območju KS Sežana Na podlagi 99. člena stanovanjskega zakona (Uradni 4. sofinanciranje neprofesionalnih športnih klubov in list RS, št. 18/91) in na podlagi 29. člena zakona o lokalni društev, katerih programi bodo vključevali delo z mladino s samoupravi (Uradni list RS, štev. 72/93 in 57/94) in določila celotnega območja KS Sežana 15. člena odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine 5. sofinanciranje upravljanja meteorološke postaje in Slovenske Konjice je upravni odbor stanovanjskega sklada naprave za meritve čistosti zraka (zgradi in postavi Hidrome- na svoji seji dne 12. 12. 1995 soglasno sprejel ob soglasju teorološki zavod RS) Občinskega sveta občine Slov. Konjice z dne 26. 1. 1996 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1437

S T A T U T Za uresničevanje svoje dejavnosti sklad opravlja na- stanovanjskega sklada Občine Slovenske Konjice slednje naloge: – gospodari in upravlja s stanovanji sklada, – zagotavlja kontinuirano gradnjo in pridobivanje so- I. SPLOŠNE DOLOČBE cialnih in neprofitnih stanovanj, – financira graditev in nakup stanovanj ter obnovo urba- 1. člen nih središč v Občini Slovenske Konjice ter starih stanovanjskih Stanovanjski sklad občine Slovenske Konjice (v na- hiš v skladu s sprejetim občinskim stanovanjskim programom, daljnem besedilu sklad) je bil ustanovljen z dnem uveljavi- – daje posojila z ugodno obrestno mero za izgradnjo tve Odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada Občine Slov. stanovanjskih hiš in prenovo stanovanj ter pomoč pri odpla- čevanju posojil v skladu s pravilnikom, Konjice (v nadaljnjem besedilu: odlok) to je dne 18. 8. 1995 – upravlja z denarnimi sredstvi sklada skladno s finanč- Ob ustanovitvi sklada se izdela bilanca premoženja s nim načrtom, katerim razpolaga sklad. – zagotavlja ugodnosti neprofitnim stanovanjskim or- ganizacijam, 2. člen – dodeljuje stanovanja po merilih nacionalnega in ob- Občinski svet občine Slov. Konjice (v nadaljnem bese- činskega stanovanjskega programa, dilu občinski svet) je predsednika in štiri (4) člane upravnega – opravlja druga strokovna dela na področju upravlja- odbora imenoval na svoji seji dne 4. 10. 1995. nja in gospodarjenja z objekti, – pod pogoji določenimi v posebni pogodbi, gospodari 3. člen in upravlja z objekti, ki so v lasti Občine Slov. Konjice, Sklad je javno pravna oseba s pravicami, obveznostmi – opravlja druge dejavnosti, določene z zakonom, odlo- in odgovornostmi, določenimi s stanovanjskim zakonom, z kom in tem statutom. odlokom o njegovi ustanovitvi in s tem statutom. Sklad posluje v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja sklad s celotnim premo- IV. UPRAVLJANJE SKLADA ženjem. Ime sklada je: Stanovanjski sklad občine Slovenske 7. člen Konjice. Sklad ima naslednje organe: Sedež sklada je: Slovenske Konjice, Stari trg 29 – upravni odbor, Sklad ima žig okrogle oblike z naslednjim besedilom: – stalna in začasna delovna telesa, ki jih določa statut, Stanovanjski sklad občine Slovenske Konjice. – nadzorni odbor. Sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od svojih finančnih naložb in z drugimi prihodki. II. SREDSTVA SKLADA

4. člen a) UPRAVNI ODBOR SKLADA Premoženje sklada predstavljajo stanovanja, garaže in poslovni prostori, ki jih je na sklad prenesla Občina Sloven- 8. člen ske Konjice. Sklad upravlja upravni odbor sklada. Sredstva za poslovanje sklada se zagotavljajo: Upravni odbor ima predsednika in štiri člane. – iz občinskega proračuna, Upravni odbor imenuje in razrešuje Občinski svet obči- – iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem, ne Slov. Konjice. – iz dela sredstev, pridobljenih s prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in garaž, last 9. člen občine, Mandat predsednika in članov upravnega odbora traja 4 ki jih na sklad prenese Občina Slovenske Konjice leta. – z najemninami stanovanj, last sklada Predsednik in člani, ki jim je potekel mandat, so lahko – z namenskimi dotacijami pravnih in fizičnih oseb, ponovno imenovani. – z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev, – z izdajo vrednostnih papirjev, 10. člen – iz drugih virov. Predsedniku in članom preneha mandat: Sredstva se zbirajo na žiro računu sklada. – s pretekom roka, za katerega so bili imenovani, – z odstopom, 5. člen – z razrešitvijo s strani občinskega sveta zaradi kršitve Prvi ustanovitelj sklada, ki je tudi njegov lastnik, je (opustitve) določb 11. člena in kršitve prepovedi iz 13. člena Občina Slovenske Konjice. odloka ter kršitve 32. člena tega statuta. Izgube sklada pokriva ustanovitelj sklada iz proračun- skih sredstev. 11. člen Občinski svet imenuje novega predsednika in člane upravnega odbora sklada vsaj 3 mesece pred potekom man- III. DEJAVNOST SKLADA data prejšnjemu upravnemu odboru oziroma njegovemu po- sameznemu članu. 6. člen Dejavnost sklada je predvsem uresničevanje občinske- 12. člen ga stanovanjskega programa in v skladu z njim izvajanje in Upravni odbor ima naslednje pristojnosti: spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja – pripravlja in sprejema letni program dela in finančni stanovanj in stanovanjskih hiš. načrt sklada, Stran 1438 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

– odloča o naložbeni politiki, nik UO določi poročevalce na seji izmed strokovnjakov skla- – sprejema zaključni račun in letno poročilo o poslova- da ali zunanjih sodelavcev. nju in razultatih dela sklada, – sprejema statut in druge splošne akte stanovanjskega 19. člen sklada, Člani upravnega odbora prejmejo za udeležbo na sejah – daje navodila in usmeritve za delo strokovnih služb, upravnega odbora sejnino. ki delajo za sklad, Višino sejnine na predlog župana potrdi upravni odbor. – opravlja druge naloge, določene v statutu sklada in Sejnina se članom upravnega odbora in tajniku uprav- naloge, za katere ga pooblasti občina. nega odbora izplača ob udeležbi na sejah; predsednik uprav- Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občinskemu nega odbora za opravljanje svoje funkcije s skladom sklene svetu. delovno pogodbo. Predsednik upravnega odbora: Upravni odbor lahko ob sprejemu letnega obračuna – zastopa in upravlja sklad brez omejitev, sklada izplača predsedniku, članom upravnega odbora, čla- – sklicuje in vodi seje upravnega odbora, nom nadzornega odbora, članom komisij ali posameznim – usklajuje in vodi delo sklada. delavcem sklada posebno nagrado ob upoštevanju obsega in Upravni odbor dela in odloča na sejah. kvalitete izvedenih del in poslovnih uspehov sklada. Seja upravnega odbora je sklepčna, če je navzoča veči- Članom se povrnejo stroški v zvezi z delom upravnega na članov. odbora v skladu s splošnim aktom sklada za povračilo stroš- Upravni odbor sprejema sklepe z večino glasov navzo- kov, nastalih na delu ali v zvezi z delom. čih članov. Kadar obravnava zadeve, za katere je potrebno soglasje občinskega sveta, sprejema upravni odbor sklepe z večino b) NADZORNI ODBOR glasov vseh članov. Glasovanje je javno, po sklepu predsednika pa je lahko 20. člen tudi tajno. Nadzorni odbor je organ nadzora poslovanja sklada. Nadzorni odbor ima tri člane in ga imenuje občinski 13. člen svet. Seje upravnega odbora se poleg članov udeležujejo: Mandat članov nadzornega odbora preneha iz razlogov, – na vabilo upravnega odbora posamezni strokovnjaki, navedenih v 10. členu tega statuta. predstavniki strokovnih in drugih institucij ipd. – župan ali podžupan in predsednik občinskega sveta, 21. člen – tajnik upravnega odbora stanovanjskega sklada, Pristojnosti nadzornega odbora so: – drugi vabljeni. – nadzira zakonitost dela organov in službe sklada, – preverja zaključni račun sklada in daje o njem svoje 14. člen mnenje, preden ga sprejme upravni odbor, Upravni odbor zaseda po potrebi, vendar najmanj en- – preverja letno poročilo in druga poročila o delu skla- krat vsako trimesečje. da in daje o njih svoje mnenje, Sejo upravnega odbora sklicuje njegov predsednik. – kontrolira poslovne knjige sklada, V kolikor je predsednik odsoten oziroma seja ni sklica- – opravlja druge zadeve, določene z odlokom in tem na v roku 3 mesecev lahko skliče izredno sejo župan. statutom. Predsednik občinskega sveta in, predsednik upravnega odbora sklada lahko skličeta izredno sejo. 22. člen Nadzorni odbor dela in odloča na sejah. 15. člen Sklic in potek sej, sklepčnost in način glasovanja in vabljenja se določi v Poslovniku o delu nadzornega odbora. Sejo vodi sklicatelj to je praviloma predsednik uprav- nega odbora. V odsotnosti predsednika vodi sejo njegov namestnik, v primerih izrednega sklica pa sklicatelj. c) STALNA IN ZAČASNA DELOVNA TELESA – KOMISIJE 16. člen O seji upravnega odbora se vodi zapisnik, v katerega se 23. člen vnesejo vsi predlogi, sklepi in potek glasovanja o njih. Za izvrševanje raznih strokovnih nalog lahko upravni Zapisniki se vedno priložijo vabilu za naslednjo sejo odbor imenuje stalna ali začasna delovna telesa – komisije. upravnega odbora. Te komisije imajo delovne in svetovalne naloge.

17. člen 24. člen Vabilu na sejo upravnega odbora je potrebno poleg Komisije se ustanovijo za določen ali nedoločen čas. zapisnika prejšnje seje priložiti predlog dnevnega reda, na- V sklepu upravnega odbora o ustanovitvi komisije se vesti poročevalce in predloge sklepov. opredelijo: Vabilo s prilogami je potrebno članom upravnega od- – delokrog komisije, bora poslati vsaj 8 dni pred sejo. – število članov in njihov mandat. V primeru izrednih sej se lahko navedene obličnosti Način dela se določi v poslovniku o delu komisij, ki ga opustijo. sprejme upravni odbor sklada. Člane komisij imenuje upravni odbor na predlog pred- 18. člen sednika upravnega odbora. Za pripravo seje, vabila, predloge sklepov in druge Mandat članov stalnih komisij preneha z mandatom priloge je zadolžen tajnik upravnega odbora sklada. Predsed- članov upravnega odbora sklada. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1439

d) PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA IX. EVIDENCE IN ARHIVI

25. člen 32. člen Predsednik upravnega odbora vodi poslovanje sklada. Sklad vodi evidence vseh vrednostnih papirjev, tran- Predsednika upravnega odbora imenuje in razrešuje ob- sakcij, vlaganj sredstev in drugih delovanj sklada ter arhive činski svet na predlog komisije za volitve in imenovanje. vseh v teh postopkih predloženih in izdanih listin. Mandat predsednika traja štiri leta in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Predsednik upravnega odbora je lahko razrešen iz raz- X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA logov, navedenih v 10. členu tega statuta. 33. člen 26. člen Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po Naloge in pristojnosti predsednika upravnega odbora: enakem postopku kot ta statut in veljajo z dnem danega – vodi in organizira delo sklada, soglasja Občinskega sveta občine Slov. Konjice. – zastopa in predstavlja sklad, – predlaga sklic seje upravnega odbora, pripravlja seje in predloge sklepov upravnega odbora, XI. KONČNA DOLOČBA – opravlja druge dejavnosti v skladu s tem statutom, odlokom in zakonom ter podzakonskimi akti. 34. člen Upravni odbor sklada je sprejel ta statut na svoji seji dne 12. 12. 1995. V. NOTRANJA ORGANIZACIJA SKLADA Statut stopi v veljavo z dnem, ko je Občinski svet občine Slov. Konjice podal soglasje k statutu, uporablja pa 27. člen se od dneva, ko ga je sprejel upravni odbor sklada. Sklad nima zaposlenih delavcev, pač pa sodelavci skla- da opravljajo dela za sklad na temelju delovnih pogodb. Slov. Konjice, dne 12. decembra 1995.

28. člen Predsednik Opravljanje posameznih tehničnih in strokovnih opra- upravnega odbora sklada vil lahko predsednik upravnega odbora s pogodbo poveri Janez Selinšek l. r. drugi domači pravni osebi. Predsednik upravnega odbora lahko sklepa pogodbe za določen čas ali za določeno nalogo. Vrednost pogodbenega zneska, do katerega lahko skle- pa pogodbe predsednik upravnega odbora sam brez predhod- ŠKOCJAN nega sklepa upravnega odbora, določi upravni odbor. 1022.

VI. ZASTOPANJE SKLADA Na podlagi 14. člena statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 29/95), prvega odstavka 2. člena zakona o plani- 29. člen ranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list Sklad zastopa, predstavlja in zanj podpisuje predsednik RS, št. 48/90) ter 37. člena zakona o urejanju naselij in upravnega odbora. drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/94, 37/85 Predsednik podpisuje vedno skupaj z namestnikom. in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) Posamezna pooblastila za zastopanje lahko predsednik je župan Občine Škocjan dne 16. 3. 1996 sprejel upravnega odbora v skladu s tem statutom prenese na člane upravnega odbora ali na zunanje sodelavce. S K L E P o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine VII. POSLOVNA TAJNOST Škocjan za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana Občine Škocjan za obdobje od leta 30. člen 1986 do leta 1990 – dopolnitev 1996 in osnutka Vsi podatki o delu sklada, ki jih ta ne nameni za sporo- prostorskih ureditvenih pogojev Občine Škocjan čilo javnosti, so poslovna tajnost. Sporočila posredujeta jav- nosti predsednik upravnega odbora in župan. 1. člen Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev pro- VIII. NAKNADNI PRISTOP K SKLADU storskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škocjan za ob- dobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana Občine 31. člen Škocjan za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnitev Skladno s 24. členom odloka lahko po ustanovitvi skla- 1996 in osnutek prostorskih ureditvenih pogojev Občine da pristopijo k skladu tudi drugi pravni subjekti. Škocjan. Pravico do sodelovanja pri upravljanju sklada pridobijo tisti pravni subjekti, ki v sklad prenesejo stanovanja v vred- 2. člen nosti, ki presega 10% ustanovitvenega kapitala sklada oziro- Osnutka iz 1. člena tega sklepa bosta razgrnjena v pro- ma tiste pravne osebe, ki v sklad vložijo denarna sredstva v storih Občine Škocjan vsak delovni dan od 7. do 15. ure, višini nad 5% ustanovitvenega kapitala sklada. trideset dni od objave sklepa v Uradnem listu RS. Stran 1440 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna I obravnava osnutkov. Obveščanje občanov o javni obravnavi Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo bo organizirano na krajevno običajen način. stavbnih zemljišč na območju Občine Škofja Loka za leto 1996 znaša 0,6079.

3. člen II Podjetja in druge organizacije, organi, društva in obča- Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ni lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju in se uporablja od 1. januarja 1996 dalje. razgrnitve ali pa jih pisno pošljejo na Občino Škocjan. Št. 464-01/85 Škofja Loka, dne 7. marca 1996. Št. 205/96 Škocjan, dne 18. marca 1996. Predsednik Občinskega sveta občine Škofja Loka Župan Pavel Malovrh l. r. Občine Škocjan Janez Povšič l. r.

ŠMARJE PRI JELŠAH

ŠKOFJA LOKA 1025. 1023. Na podlagi 111. člena in v zvezi z 28. členom zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 7/93, 72/93, 7/94, 33/94 Na podlagi 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Urad- in 70/95) razpisujem ni list RS, št. 37/95) je Občinski svet občine Škofja Loka na seji dne 7. 3. 1996 sprejel R E D N E V O L I T V E v svete krajevnih skupnosti Občine Šmarje pri Jelšah S P R E M E M B E S K L E P A o ustanovitvi, pristojnostih in sestavi odborov in komisij Občinskega sveta občine Škofja Loka 1 Redne volitve v svete krajevnih skupnosti Dol-Spodnje 1. člen Mestinje, Kristan Vrh, Mestinje, Sladka Gora, Šentvid pri “V sklepu o ustanovitvi, pristojnostih in sestavi odbo- Grobelnem, Šmarje pri Jelšah, Tinsko, Sv. Štefan in Zibika rov in komisij Občinskega sveta občine Škofja Loka (Uradni bodo v nedeljo 2. junija 1996. list RS, št. 64/95) se v prvem stavku 8. člena beseda “sedem” nadomesti z besedo “devet”. 2 Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za 2. člen volilna opravila, se šteje 2. april 1996. Ta sprememba sklepa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. 3 Št. 061-1/94 Volitve v svete krajevnih skupnosti vodijo in izvajajo Škofja Loka, dne 7. marca 1996. občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skup- nosti. Predsednik Občinskega sveta občine Škofja Loka Št. 008-10/96 Pavel Malovrh l. r. Šmarje pri Jelšah, dne 18. marca 1996. Župan Občine Šmarje pri Jelšah 1024. Jože Čakš l. r.

Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št 57/94, 14/95; 20/95 – 1026. odločba US RS, 9/96) in 15. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni vestnik Gorenjske, št. Na podlagi 105. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah 22/85, 18/86, 19/88 in 14/89) je Občinski svet občine Škofja (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Šmarje pri Loka na 11. seji dne 7. 3. 1996 sprejel Jelšah na seji dne 14. 3. 1996 sprejel

S K L E P S T A T U T A R N I S K L E P o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo o spremembah in dopolnitvah statuta Občine Šmarje stavbnih zemljišč za leto 1996 pri Jelšah Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1441

1. člen 3. člen V statutu občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu 34/95) se spremeni 67. člen tako, da se na koncu besedila sredstev rezerv Občine Šmarje pri Jelšah v znesku 2,209.456 doda nova alineja: se prenese v sredstva rezerv Občine Šmarje pri Jelšah za leto “ in druge zadeve, ki jih določi z odlokom.” 1996.

2. člen 4. člen Spremeni se 68. člen statuta tako, da se na koncu člena Bilanca prihodkov in odhodkov zaključnega računa za doda vejica in naslednje besedilo: leto 1995 sestavni del tega odloka. “za posamezno javno službo se lahko z odlokom določi tudi drugačen način njenega izvajanja.” 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 3. člen Republike Slovenije. V 108. členu statuta Občine Šmarje pri Jelšah se črta tretji odstavek 108. člena. Šmarje pri Jelšah, dne 18. marca 1996.

4. člen Podpredsednik Spremeni se 109. člen statuta, ki po novem glasi: Občinskega sveta “Število članov sveta krajevne skupnosti določi s skle- občine Šmarje pri Jelšah pom svet krajevne skupnosti. V primeru novoustanovljenih Stanko Javornik l. r. krajevnih skupnosti določi število članov prvega sveta kra- jevne skupnosti občinski svet s sklepom.”

5. člen 1028. Ostali členi statuta ostanejo nespremenjeni.

6. člen Na podlagi 22. člena zakona o financiranju občin (Urad- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- ni list RS, št. 80/94) in 25. člena poslovnika občinskega nem listu Republike Slovenije. sveta je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah sprejel na 12. redni seji dne 14. 3. 1996 Št. 061-24/96 Šmarje pri Jelšah, dne 14. marca 1996. S K L E P o uskladitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za Podpredsednik uporabo stavbnega zemljišča v letu 1996 Občinskega sveta občine Šmarje pri Jelšah I Stanko Javornik l. r. Usklajena vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1996 znaša 0.090 SIT.

II 1027. Vrednost točke iz tega sklepa se uporablja od 1. januar- ja 1996 dalje. Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 29. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, III št. 48/90), 13. člena zakona o financiranju občin (Uradni list Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- RS, št. 80/94), ter na podlagi 77. člena statuta Občine Šmarje nem listu RS. pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95), na seji dne 14. marca 1996 sprejel Št. 061-27/96 Šmarje pri Jelšah, dne 14. marca 1996. O D L O K o potrditvi zaključnega računa proračuna Občine Podpredsednik Šmarje pri Jelšah za leto 1995 Občinskega sveta občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Stanko Javornik l. r. Potrdi se zaključni račun proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1995, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezerv.

2. člen 1029. 1. Zaključni račun proračuna izkazuje: Prihodke v višini 387,050.432 SIT Na podlagi 7. in 20. člena pravilnika o enotni metodo- Odhodke v višini 387,050.432 SIT. logiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in 2. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87) Prihodke v višini 3,787.068 SIT in 18. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, Odhodke v višini 1,577.612 SIT št. 34/95) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na 12. Presežek prihodkov nad odhodki 2,209.456 SIT. redni seji dne 14. 3. 1996 sprejel Stran 1442 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

O D L O K 3. člen o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških Volilne enote se določijo v naslednjem obsegu: komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini 1. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziroma Šmarje pri Jelšah za leto 1996 dela naselja Polenca - Drviše – v njej se voli en član sveta; 2. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- 1. člen ma dela naselja Kristan Vrh - center – v njej se voli en član Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske sveta; površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšane za povprečne 3. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča znaša ma dela naselja Zgornji del Kristan Vrha – v njej se voli en na dan 31. 12. 1995 na območju občine 92.400/m2. član sveta; 4. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziroma 2. člen dela naselja Zgornje Hajnsko – v njej se voli en član sveta; Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zem- 5. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziroma ljišč za III. stopnjo opremljenosti in gostoto 150-200 prebi- dela naselja Spodnje Hajnsko – v njej se voli en član sveta; valcev na ha znašajo: 6. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- – stroški za individualne komunalne naprave povpreč- ma dela naselja Zgornje Grliče – v njej se voli en član sveta; ne gradbene cene (15% × 0,45%) 6.237, 7. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- – stroški za kolektivne komunalne naprave povprečne ma dela naselja Spodnje Grliče – v njej se voli en član sveta; gradbene cene (15% × 0,55%) 7.623. 8. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Zgornje Laše – v njej se voli en član sveta; 3. člen 9. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- Vrednost stavbnega zemljišča se določi v odstotku od ma dela naselja Spodnje Laše – v njej se voli en član sveta. povprečne gradbene cene iz 1. člena tega odloka in znaša 0,9% povprečne gradbene cene. 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 4. člen Republike Slovenije. Cena, določena v 1. členu tega odloka se med letom valorizira z indeksom podražitev, ki ga na koncu vsakega Predsednik meseca posebej objavlja Gospodarska zbornica Slovenije - sveta Krajevne skupnosti sekcija za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala Kristan Vrh Rebublike Slovenije. Ivan Drofenik l. r. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 1031. Št. 061-26/96 Šmarje pri Jelšah, dne 14. marca 1996. Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je svet Krajevne Podpredsednik skupnosti Sladka Gora na seji dne 3. 3. 1996 sprejel Občinskega sveta občine Šmarje pri Jelšah S K L E P Stanko Javornik l. r. o določitvi števila članov sveta Krajevne skupnosti Sladka Gora in volilnih enot za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Sladka Gora

1. člen 1030. Svet Krajevne skupnosti Sladka Gora bo v prihodnjem mandatnem obdobju štel sedem članov. Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je svet Krajevne 2. člen skupnosti Kristan Vrh na seji dne 2. 3. 1996 sprejel Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se na ob- močju Krajevne skupnosti Sladka Gora določijo 3 volilne S K L E P enote, ki obsegajo območja naselij oziroma dela naselja v o določitvi števila članov sveta Krajevne skupnosti krajevni skupnosti. Kristan Vrh in volilnih enot za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Kristan Vrh 3. člen Volilne enote se določijo v naslednjem obsegu: 1. člen 1. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- Svet Krajevne skupnosti Kristan Vrh bo v prihodnjem ma dela naselja Sladka Gora, Nova vas, Pijovci – v njej se mandatnem obdobju štel devet članov. volijo tri člani sveta; 2. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- 2. člen ma dela naselja Polžanska vas, Polžanska gorca – v njej se Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se na ob- volijo tri člani sveta; močju Krajevne skupnosti Kristan Vrh določi 9 volilnih 3. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- enot, ki obsegajo območja naselij oziroma dela naselja v ma dela naselja Pečica, Jerovska vas, Beli Potok – v njej se krajevni skupnosti. voli en član sveta. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1443

4. člen 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se na ob- Republike Slovenije. močju Krajevne skupnosti Šmarje določi 12 volilnih enot, ki obsegajo območja naselij oziroma dela naselja v krajevni Predsednik skupnosti. sveta Krajevne skupnosti Sladka Gora 3. člen Vili Novak l. r. Volilne enote se določijo v naslednjem obsegu: 1. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Šmarje - Zastranje – v njej se volijo trije člani sveta; 2. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- 1032. ma dela naselja Dvor – v njej se voli en član sveta; 3. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- ma dela naselja Sotensko - Vodenovo – v njej se voli en član ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je svet Krajevne sveta; skupnosti Tinsko na seji dne 17. 1. 1996 sprejel 4. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Vrh - Močle – v njej se voli en član sveta; 5. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- S K L E P ma dela naselja Zadrže - Globoko – v njej se volita dva člana o določitvi števila članov sveta Krajevne skupnosti sveta; Tinsko in volilnih enot za volitve članov sveta Krajevne 6. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziroma skupnosti Tinsko dela naselja Senovica - Predel – v njej se voli en član sveta; 7. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- 1. člen ma dela naselja Mala Pristava - Bobovo - Preloge - Belo – v Svet Krajevne skupnosti Tinsko bo v prihodnjem man- njej se voli en član sveta; datnem obdobju štel 5 članov. 8. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Predenca - Gaj - Korpule – v njej se voli en član sveta; 2. člen 9. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziroma Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se na ob- dela naselja Dragomilo - Dol – v njej se voli en član sveta; močju Krajevne skupnosti Tinsko določi 1 volilna enota, ki 10. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij ozi- obsega območja naselij oziroma dela naselja v krajevni skup- roma dela naselja Brecljevo - Jazbine – v njej se voli en član nosti. sveta; 11. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij ozi- 3. člen roma dela naselja Cerovec - Vinski Vrh - Ješovec - Kamenik Volilna enota se določi v naslednjem obsegu: – v njej se voli en član sveta; 1. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- 12. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij ozi- ma dela naselja Spodnje Tinsko - Zgornje Tinsko – v njej se roma dela naselja Koretno - Konuško - Šerovo – v njej se voli pet članov sveta. voli en član sveta.

4. člen 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Republike Slovenije.

Predsednik Predsednik sveta Krajevne skupnosti Tinsko sveta Krajevne skupnosti Franc Namurš l. r. Šmarje pri Jelšah Vlado Gobec l. r.

1033. 1034.

Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je svet ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je svet Krajevne Krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah na seji dne 11. 3. skupnosti Šentvid pri Grobelnem na seji dne 11. 3. 1996 1996 sprejel sprejel

S K L E P S K L E P o določitvi števila članov sveta Krajevne skupnosti o določitvi števila članov sveta Krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah in volilnih enot za volitve članov sveta Šentvid pri Grobelnem in volilnih enot za volitve članov Krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah sveta Krajevne skupnosti Šentvid pri Grobelnem

1. člen 1. člen Svet Krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah bo v prihod- Svet Krajevne skupnosti Šentvid pri Grobelnem bo v njem mandatnem obdobju štel 15 članov. prihodnjem mandatnem obdobju štel devet članov. Stran 1444 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

2. člen 6. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se na ob- ma dela naselja Vršna vas – v njej se voli en član sveta; močju Krajevne skupnosti Šentvid pri Grobelnem določi 4 7. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- volilne enote, ki obsegajo območja naselij oziroma dela na- ma dela naselja Strtenica – v njej se voli en član sveta; selja v krajevni skupnosti. 8. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Orehovec – v njej se voli en član sveta. 3. člen Volilne enote se določijo v naslednjem obsegu: 4. člen 1. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu ma dela naselja Šentvid pri Grobelnem, Gornja vas, Bodri- Republike Slovenije. šna vas, Spodnja Ponkvica, Sp. Selce – v njej se voli tri člane sveta; Predsednik 2. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- sveta Krajevne skupnosti Zibika ma dela naselja Grobelno, Završe, Platinovec – v njej se voli Marjan Pevec l. r. tri člane sveta; 3. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Rakovec, Lipovec – v njej se voli dva člana sveta; 4. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- 1036. ma dela naselja Bodrež – v njej se voli en član sveta. Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- 4. člen ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je svet Krajevne Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu skupnosti Sveti Štefan na seji dne 10. 3. 1996 sprejel Republike Slovenije. S K L E P Predsednik o določitvi števila članov sveta Krajevne skupnosti Sveti sveta Krajevne skupnosti Štefan in volilnih enot za volitve članov sveta Krajevne Šentvid pri Grobelnem skupnosti Sveti Štefan Stanko Javornik l. r. 1. člen Svet Krajevne skupnosti Sveti Štefan bo v prihodnjem mandatnem obdobju štel sedem članov. 1035. 2. člen Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se na ob- ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je svet Krajevne močju Krajevne skupnosti Sveti Štefan določi 7 volilnih skupnosti Zibika na seji dne 12. 1. 1996 sprejel enot, ki obsegajo območja naselij oziroma dela naselja v krajevni skupnosti. S K L E P o določitvi števila članov sveta Krajevne skupnosti 3. člen Zibika in volilnih enot za volitve članov sveta Krajevne Volilne enote se določijo v naslednjem obsegu: skupnosti Zibika 1. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Grobelce – v njej se voli en člana sveta; 1. člen 2. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- Svet Krajevne skupnosti Zibika bo v prihodnjem man- ma dela naselja Sveti Štefan – v njej se voli en član sveta; datnem obdobju štel devet članov. 3. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Lekmarje in Brezje pri Lekmarju – v njej se 2. člen voli en član sveta; Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se na ob- 4. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- močju Krajevne skupnosti Zibika določi 8 volilnih enot, ki ma dela naselja Babna reka – v njej se voli en član sveta; obsegajo območja naselij oziroma dela naselja v krajevni 5. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- skupnosti. ma dela naselja Babna gora – v njej se voli en član sveta; 6. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- 3. člen ma dela naselja Babna brda – v njej se voli en član sveta; Volilne enote se določijo v naslednjem obsegu: 7. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- 1. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Bukovje – v njej se voli en član sveta; ma dela naselja Zibika – v njej se volita dva člana sveta; 2. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- 4. člen ma dela naselja Zibiška vas – v njej se voli en član sveta; Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 3. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- Republike Slovenije. ma dela naselja Pustike – v njej se voli en član sveta; 4. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- Predsednik ma dela naselja Bezgovica – v njej se voli en član sveta; sveta Krajevne skupnosti 5. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- Sveti Štefan ma dela naselja Škofija – v njej se voli en član sveta; Jakob Romih l. r. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1445

1037. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- Republike Slovenije. ni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je svet Krajevne skupnosti Mestinje na seji dne 2. 2. 1996 sprejel Št. 061-28/96 S K L E P Šmarje pri Jelšah, dne 14. marca 1996. o določitvi števila članov sveta Krajevne skupnosti Mestinje in volilnih enot za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Mestinje Podpredsednik Občinskega sveta 1. člen občine Šmarje pri Jelšah Svet Krajevne skupnosti Mestinje bo v prihodnjem man- Stanko Javornik l. r. datnem obdobju štel osem članov.

2. člen Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti se na ob- TREBNJE močju Krajevne skupnosti Mestinje določijo 3 volilne enote, ki obsegajo območja naselij oziroma dela naselja v krajevni 1039. skupnosti.

3. člen P O R O Č I L O Volilne enote se določijo v naslednjem obsegu: o izidu glasovanja na referendumu dne 10. marca 1996 1. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje ma dela naselja Mestinje, del Pijovc, Krtince – v njej se Krajevne skupnosti Sela-Šumberk za obdobje od 1. 4. volijo tri člani sveta; 1996 do 31. 3. 2001 2. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- ma dela naselja Stranje – v njej se volita dva člana sveta; Na območju Krajevne skupnosti Sela-Šumberk so bili 3. VOLILNA ENOTA: obsega območja naselij oziro- na referendumu dne 10. marca 1996, ki je bil razpisan s ma dela naselja Lemberg – naselje Lemberg, Topolovec – v sklepom (Uradni list RS, št. 9/96), ugotovljeni naslednji njej se volijo trije člani sveta. izidi glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 216 krajanov; 4. člen 2. na referendumu je glasovalo 180 krajanov ali 83,33%; Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 3. ZA uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo Republike Slovenije. 108 krajanov ali 60%; 4. PROTI uvedbi krajevnega samoprispevka je glaso- Predsednik valo 71 krajanov ali 39,44%; sveta Krajevne skupnosti 5. neveljavna glasovnica je bila 1 ali 0,56%. Mestinje Na podlagi izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, Darko Šega l. r. da je bil izglasovan predlog za uvedbo krajevnega samopris- pevka v Krajevni skupnosti Sela-Šumberk, ker se je “ZA” izraklo 108 krajanov ali 60% krajanov, ki so glasovali.

Sela-Šumberk, dne 10. marca 1996. 1038. Predsednik Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Urad- volilne komisije ni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94, 70/95) je Občinski svet Krajevne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 14. 3. 1996 sprejel Sela-Šumberk Alojz Struna l. r. O D L O K o določitvi števila članov sveta Krajevne skupnosti Dol - Spodnje Mestinje in volilnih enot za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Dol - Spodnje Mestinje 1040.

1. člen Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni Svet Krajevne skupnosti Dol - Spodnje Mestinje bo v list SRS, št. 35/85) in 3. ter 56. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) in pozitvine prihodnjem mandatnem obdobju štel pet članov. odločitve na referendumu 17. 3. 1996 in statuta Krajevne skupnosti Šentrupert je Svet Krajevne skupnosti Šentrupert 2. člen na seji dne 17. 3. 1996 sprejel Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se območje Krajevne skupnosti Dol - Spodnje Mestinje določi kot ena S K L E P volilna enota, kjer se voli vseh pet članov sveta krajevne o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje skupnosti. Krajevne skupnosti Šentrupert Stran 1446 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

1. člen 5. člen Za območje Krajevne skupnosti Šentrupert se uvede Samoprispevek je uveden za obdobje petih let, in sicer krajevni samoprispevek v denarju za financiranje: od 1. aprila 1996 do 31. marca 2001. a) moderniziranje in asfaltiranje lokalnih in krajevnih cest 6. člen b) gradnja vodovoda in kanalizacije ter čistilne naprave Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, c) sofinanciranje programa Celostnega razvoja podeže- ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Šentru- lja in obnova vasi pert, in sicer: – zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja, ozi- 2. člen roma nadometila ter druge dohodke in prejemke, ki imajo Program nalog iz 1. člena tega sklepa je po cenah značaj plače, po stopnji 2% od neto plače, oziroma nadome- december 1995 ocenjen na 187,000.000 SIT, in sicer: stila; a) modernizacija in asfaltiranje – 2% od neto zavarovalne osnove podjetnika posamez- lokalnih cest (6,5 km) in krajevnih cest nika in ostalih zavezancev s stalnim bivališčem oziroma v dolžini (11 km) sedežem dejavnosti v KS Šentrupert. 70,000.000 SIT – zavezanci, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 2% od b) gradnja vodovoda (10,000.000 SIT) izplačane pokojnine, razen tistih, katerih pokojnina je enaka in sofinanciranje gradnje kanalizacije ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko (42,000.000 SIT) in čistilne naprave dobo in tistih, katerih pokojnina ne presega 140% najnižje (15,000.000 SIT) pokojnine za polno pokojninsko dobo; 67,000.000 SIT – 2% letno od katastrskega dohodka in gozdnih zem- c) sofinanciranje programa celostnega ljišč razvoja podeželja in obnova vasi – zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, 50,000.000 SIT navedenih v tem času, plačujejo samoprispevek za vsak vir Konkretne akcije v posameznem letu bo sprejel svet posebej. KS, odvisno od plačanih sredstev in pripravljenosti krajanov za lastno udeležbo v denarju in v delu. 7. člen 3. člen Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, Naloge iz 2. člena se bodo financirale: zavodi, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač ali – iz samoprispevka: nadomestil in pokojnin. ad 1) lokalne ceste 20% 5,000.000 SIT Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom bo obračuna- krajevne ceste 30% 13,500.000 SIT vala in odtegovala samoprispevek Republiška uprava za jav- ad 2) gradnja vodovoda in kanalizacije ne prihodke - izpostava Trebnje. ter čistilne naprave 20,600.000 SIT Ob vsakem izplačilu oziroma nakazilu samoprispevka, ad 3) sofinanciranje programa celostnega se Krajevni skupnosti Šentrupert dostavi seznam zaposlenih, razvoja podeželja in obnova vasi 17,000.000 SIT oziroma upokojencev, za katere se nakazuje samoprispevek. skupaj: 56,100.000 SIT – iz sredstev občanov (v delu in denarju): 8. člen ad 1) lokalne ceste 10% 2,500.000 SIT Samoprispevek se ne plačuje od socialnovarstvenih po- krajevne ceste 40% 18,000.000 SIT moči, od otroških dodatkov, invalidnin, od štipendij učencev ad 2) gradnja vodovoda in kanalizacije in študentov na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, od ter čistilne naprave 25,800.000 SIT regresa za letni dopust in od jubilejnih nagrad in odpravnin. ad 3) sofinanciranje programa celostnega razvoja podeželja in obnova vasi 10,000.000 SIT skupaj: 56,300.000 SIT 9. člen – iz sredstev občine in države: Družbeni nadzor nad uporabo in gospodarjenjem s sa- ad 1) lokalne ceste 70% 17,500.000 SIT moprispevkom zbranih sredstev, opravlja nadzorni odbor krajevne ceste 30% 13,500.000 SIT krajevne skupnosti. ad 2) gradnja vodovoda in kanalizacije Pravilnost obračunavanja in odvajanaja samoprispevka ter čistilne naprave 20,600.000 SIT kontrolira agencija za plačilni promet, nadziranje in informi- ad 3) sofinanciranje programa celostnega ranje Republike Slovenije ter Republiška uprava za javne razvoja podeželja in obnova vasi 23,000.000 SIT prihodke - izpostava Trebnje, v okviru svojih pristojnosti. skupaj: 74,600.000 SIT

O uporabi morebitnih zbranih presežkih bo odločal ob 10. člen izteku obdobja, za katero bo samoprispevek uveden, svet Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v krajevne skupnosti po predhodni pridobitvi mnenja na jav- Uradnem listu Republike Slovenije. nem zboru krajanov.

4. člen Št. R - 9/965 Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na poseben Šentrupert, dne 17. marca 1996. račun Krajevne skupnosti Šentrupert št. 52120-842- -130-82084. Z njimi bo v skladu s programom razpolagal svet krajevne skupnosti. O realizaciji programa in porabi Predsednik sredstev samoprispevka mora svet krajevne skupnosti redno Krajevne skupnosti Šentrupert poročati zboru občanov krajevne skupnosti Šentrupert. Franc Bartolj, dipl. inž. str. l. r. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1447

1041. 3. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč na P O R O Č I L O območju Občine Tržič so: volilne komisije Krajevne skupnosti Šentrupert o izidu – stroški za individualno komunalno rabo 7.572 SIT/m2, glasovanja na referendumu dne 17. marca 1996 za – stroški za kolektivno komunalno rabo 6.673 SIT/m2. uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Šentrupert 4. člen Na območju Krajevne skupnosti Šentrupert so bili na Cena, določena v 2. in 3. členu tega sklepa, se med referendumu dne 17. marca 1996, ki je bil razpisan s Skle- letom uskladi z indeksom podražitve GZS sekcija za gradbe- pom o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samopri- ništvo in IGM Slovenije. spevka za območje Krajevne skupnosti Šentrupert (Uradni list RS 12/96), ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 5. člen 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 1713 krajanov, Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije 2. na referendumu je glasovalo 1256 krajanov ali in začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. 1. 1996 73,32%, dalje. 3. za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 860 krajanov ali 68,47%, Št. 362-04/96-05 4. proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo Tržič, dne 7. marca 1996. 368 krajanov ali 29,32%, 5. neveljavnih glasovnic je bilo 28 ali 2,22%. Predsednik Na podlagi izida glasovanja, skladno z zakonom o re- Občinskega sveta ferendumu in civilni samoiniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) občine Tržič volilna komisija ugotavlja, da je bil izglasovan predlog za Peter Smuk, dipl. inž. l. r. uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Šent- rupert, ker se je “ZA” izreklo 860 krajanov ali 68,47% kraja- nov, ki so glasovali. Na podlagi izida glasovanja svet KS Šentrupert sprejme ustrezen sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v KS VITANJE Šentrupert. 1043. Št. R - 8/96 Šentrupert, dne 17. marca 1996. Na podlagi prvega odstavka 140. člena ustave Republi- ke Slovenije, 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni Predsednik list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 3., 4. in 7. člena zakona o volilne komisije KS Šentrupert gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. Alfonz Tratar l. r. in 105. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) ter 78., 79., 80. in 81. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 20/95), je Občinski svet občine Vitanje na 14. redni seji dne 29. 2. 1996 sprejel

TRŽIČ O D L O K o gospodarskih javnih službah v Občini Vitanje 1042.

Na podlagi 12. in 20. člena pravilnika o enotni metodo- I. SPLOŠNE DOLOČBE logiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list RS, št. 8/87) in 1. člen v skladu s 16. členom statuta Občine Tržič (Uradni list RS, Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne št. 41/95) je Občinski svet občine Tržič na 12. seji dne 7. 3. službe (v nadaljevanju: javne službe) v Občini Vitanje in 1996 sprejel ureja način njihovega opravljanja. Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zako- S K L E P nom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne služ- be in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih tem odlokom. stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju Občine Tržič za leto 1996 2. člen 1. člen Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehnič- S tem sklepom se za območje Občine Tržič določa nih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih povprečna gradbena cena stanovanjske površine ter pov- standardov in normativov. prečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč kot elementi za določitev vrednosti stanovanj in stanovanjskih II. NAČIN OPRAVLJANJA JAVNIH SLUŽB hiš. 3. člen 2. člen Občina Vitanje z enim ali več odloki podrobneje uredi Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine, način opravljanja posamezne ali več javnih služb oziroma zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja na podrobneje določi elemente iz 7. člena zakona o gospodar- območju Občine Tržič, je 97.800 SIT. skih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93). Stran 1448 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Kadar standardi in normativi iz prvega odstavka prejš- IV. NAČIN IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH njega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo SLUŽB z odloki iz prejšnjega odstavka. 6. člen Izvajanje javnih služb zagotavlja Občina Vitanje nepo- III. JAVNE SLUŽBE sredno ali z dajanjem koncesij.

4. člen 7. člen Na območju Občine Vitanje se kot javne službe oprav- Občina Vitanje zagotavlja neposredno izvajanje javnih ljajo naslednje dejavnosti: služb z ustanavljanjem režijskih obratov ali javnih podjetij. 1. oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda, 2. vzdrževanje vodovodnih sistemov, 8. člen 3. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in pada- vinskih voda, Režijski obrat se ustanovi, kadar ni pogojev za ustano- 4. ravnanje s komunalnimi odpadki, vitev javnega podjetja, ker bi bilo to neekonomično ali nera- 5. javna snaga in čiščenje javnih površin, cionalno zaradi majhnega obsega dejavnosti javne službe, ni 6. urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih pa tudi pogojev za podelitev koncesije ali ta ne bi bila površin, peš poti in drugih javnih poti, smotrna. 7. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih Režijski obrat se ustanovi kot notranja organizacijska naprav, enota občinske uprave. 8. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- Vprašanja, povezana z delovnim področjem režijskega prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, obrata, pooblastil in odgovornostjo vodje režijskega obrata 9. urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobo- ter druga vprašanja se uredijo z aktom o ustanovitvi režijske- ve v najem, ga obrata. 10. pogrebne storitve, 11. urejanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med 9. člen magistralne in regionalne ceste, Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v lastnini Obči- 12. urejanje in vzdrževanje javne tržnice, ne Vitanje ali kot podjetje v mešani lastnini v skladu z 13. urejanje javnih parkirišč, zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. 14. javna razsvetljava v naseljih, Vprašanja, povezana z dejavnostjo javnega podjetja in 15. upravljanje, vzdrževanje in obnova kanalizacijskih njenim izvajanjem, z uporabo objektov in naprav, potrebnih in ostalih objektov in naprav, za izvajanje dejavnosti ter medsebojne pravice in obveznosti 16. oskrba s plinom, med Občino Vitanje kot ustanoviteljico in javnim podjetjem 17. plakatiranje in okraševanje. se uredijo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja. Javne službe iz prejšnjega odstavka se opravljajo na Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje celotnem območju Občine Vitanje, če z odlokom iz 3. člena Občinski svet občine Vitanje. tega odloka za posamezno javno službo ni določeno drugače. Dejavnosti iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega 10. člen odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejav- nosti iz 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. točke prvega Za izvajanje javnih služb lahko Občina Vitanje da kon- odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe. cesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi pogoje za opravljanje dejavosti, ki so predmet koncesije. javnimi službami je obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan odlok, ne določata drugače. 11. člen Izvajalca dejavnosti na podlagi koncesije izbere pristoj- 5. člen ni organ Občine Vitanje na podlagi javnega razpisa ali na podlagi vloge o zainteresiranosti. Infrastrukturni objekti in naprave, potrebne za izvajanje Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega raz- javnih služb v Občini Vitanje so: – objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo, pisa, če gre za družbo, v kateri je Občina Vitanje kapitalsko – objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih udeležena. voda, Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi – objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih od- z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi Občin- padkov, ski svet s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja – pokopališčni objekti in naprave, javne službe. – tržnica, Po končanem postopku oblikuje pristojni organ Občine – objekti in naprave za oskrbo s toplotno energijo, Vitanje predlog za izbor in ga posreduje Občinskemu svetu – javni parki, nasadi, drevoredi in javna otroška igrišča, občine Vitanje, ki odloči o izboru koncesionarja. Na podlagi – omrežje in naprave javne razsvetljave, odločitve Občinskega sveta izda pristojni organ Občine Vi- – objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda, tanje upravno odločbo o izboru. – hodniki, peš poti, dovozne poti, ulice, trgi, ceste in Ponudnik, ki meni, da so bila kršena pravila postopka druge javne površine v naseljih, ki niso razvrščene med javnega razpisa ali izbora ali da je izbor neutemeljen, lahko magistralne in regionalne ceste. zahteva varstvo v skladu z zakonom. Z odloki iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredeli- jo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb, 12. člen določijo objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo pogoji Z izbranim izvajalcem (koncesionarjem) sklene pogod- in način rabe objektov in naprav ter druga vprašanja, poveza- bo o koncesiji župan v imenu in za račun Občine Vitanje po na z infrastrukturnimi objekti in napravami. predhodnem soglasju Občinskega sveta občine Vitanje. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1449

13. člen 19. člen Na podlagi odločitve Občinskega sveta občine Vitanje Svet uporabnikov: se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti iz okvira javnih – usklajuje interese prebivalcev trške in vaških skupno- služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v za- sti in predlaga skupne predloge občinskemu svetu in županu sebnopravne subjekte (podjetje, obratovalnice, posamezni- Občine Vitanje, ki in drugi) – zastopa interese krajanov v zvezi z načrtovanjem in Vlaganje sredstev se opravi z zbiranjem ponudb na financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in podlagi javnega razpisa ali na podlagi vloge o zainteresira- naprav v razmerju do Občine Vitanje, nosti. Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v – zastopa ineterese krajanov v razmerju do izvajalcev zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti, določi javnih služb in opozarja na pomankljivosti ter predlaga iz- Občinski svet občine Vitanje v skladu z zakonom v skladu z boljšave, zakonom o gospodarskih javnih službah. – opravlja druge naloge v skladu z svojimi pravili ali drugimi akti o delu in poslovanju. 14. člen Občina Vitanje zagotovi materialne in finančne pogoje Koncesijska pogodba ali pogodba o vlaganjih se lahko, za delo sveta uporabnikov. skladno z zakonom, sklene tudi s tujo pravno ali fizično osebo. 20. člen V primeru kršitve dolžnosti kontrahiranja s strani izva- jalca javnih služb, lahko uporabnik od pristojnega organa V. ORGANIZACIJA IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB Občine Vitanje zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o pravici uporabnika do storitve in naloži izvajalcu ustrezno 15. člen ravnanje. Dejavnosti iz prvega odstavka 4. člena tega odloka 21. člen opravlja javno podjetje na celotnem območju Občine Vita- nje, v kolikor bo ustanovljeno, drugače pa z režijskimi obra- Občinski svet in župan Občine Vitanje sta dolžna obrav- ti. navati pripombe in predloge sveta uporabnikov. Javno podjetje lahko s soglasjem ustanovitelja s pogod- Občinski svet občine Vitanje je dolžan obvestiti svet uporabnikov o svojih stališčih in ukrepih v skladu z poslov- bo poveri izvajanje posameznih dejavnosti ali dela posamez- nikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku trideset dni nih dejavnosti pravnim ali fizičnim osebam, ki so registrira- od dneva, ko je prejel pripombo ali predlog sveta. ne za opravljanje posamezne dejavnosti. Javno podjetje lahko s soglasjem ustanovitelja s pogod- bo poveri izvajanje posameznih dejavnosti ali dela posamez- VII. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB ne dejavnosti obstoječi trški ali vaškim skupnostim v Občini Vitanje. 22. člen Vprašanja, povezana s položajem in poslovanjem jav- nega podjetja se uredijo z aktom o ustanovitvi javnega pod- Storitve javnih služb, ki so individualno določljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi jetja. uporabniki glede na količino porabe. 16. člen Predlog cene posamezne storitve izdela izvajalec in ga Če to narekujejo razlogi ekonomičnosti oziroma racio- s potrebno dokumentacijo predloži pristojnemu organu Ob- nalnosti, lahko Občina Vitanje posamezne dejavnosti oziro- čine Vitanje. Občinski svet občine Vitanje lahko določi, da se cene ma proizvode in storitve iz 4. člena tega odloka zagotavlja z posameznih storitev plačujejo diferencirano glede na posa- dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali z vlaganjem mezne vrste uporabnikov ali za posamezne količine porab- javnega kapitala v zasebnopravne subjekte. ljenih sredstev. Občina Vitanje lahko podeli koncesijo za opravljanje javne službe za celotno območje občine ali za del območja 23. člen občine. Storitve javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika, ali je to povezano z nesorazmerno 17. člen velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev. Občina Vitanje lahko z aktom iz 15. člena tega odloka prenese na javno podjetje kot javno pooblastilo tudi določe- ne strokovno-tehnične, organizacijske oziroma razvojne na- VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE loge, povezane z infrastrukturnimi objekti in napravami, na- menjenimi izvajanju javnih služb. 24. člen Do sprejetja odlokov iz 3. člena tega odloka, se za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, uporabljajo VI. VARSTVO UPORABNIKOV določbe predpisov, izdanih na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) oziroma 18. člen določbe drugih predpisov, če niso v nasprotju s tem odlo- Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se oblikuje Svet kom. uporabnikov Občine Vitanje. Svet uporabnikov sestavjajo predstavniki trške in vaš- 25. člen kih skupnosti in sicer za vsako skupnost po en predstavnik. Do ustrezne zakonske ureditve razmejitve financiranja Dve ali več vaških skupnosti se lahko dogovorijo, da bodo obveznih gospodarskih javnih služb med državo in Občino imele v svetu skupnega predstavnika. Pri glasovanju ima Vitanje se za proračunsko financiranje obveznih lokalnih skupni predstavnik toliko glasov, kolikor vaških skupnosti gospodarskih javnih služb uporabljajo določbe veljavnih zastopa. predpisov. Stran 1450 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

26. člen Podeljuje se tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih. nem listu Republike Slovenije. 7. člen Št. 061-30-96 Občinski svet s sklepom določi število posameznih priz- Vitanje, dne 29. februarja 1996. nanj, ki se podelijo v tekočem letu.

Predsednik 8. člen Občinskega sveta Priznanja podeli občinski svet praviloma enkrat letno občine Vitanje ob občinskem prazniku na podlagi javnega razpisa, ki ga Zdenko Plankl, dipl. jur. l. r. izvede Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova- nja. Brez javnega razpisa se lahko priznanje podeli posa- mezniku, skupini, organizaciji, podjetju, društvu, zavodu, krajevni skupnosti in drugi pravni osebi ob prazniku ali drugi svečani priložnosti v primerih iz 2. odstavka 5. člena. VOJNIK O podelitvi priznanja v teh primerih odloči Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, podeli pa se 1044. takoj, ko je mogoče.

Na podlagi 7. člena statuta Občine Vojnik (Uradni list 9. člen RS, št. 43/26.07.1995) ter na podlagi 26. člena poslovnika Razpis o podelitvi priznanj mora vsebovati podatke: občinskega sveta (Uradni list RS, št. 52/08.09.1995) je Ob- – kdo podeljuje priznanja, činski svet občine Vojnik na seji dne 19. 2. 1996 sprejel – koliko priznanj je lahko podeljenih, – za katera področja se razpisujejo priznanja, O D L O K – komu se lahko podeli priznanje, o podeljevanju priznanj Občine Vojnik – denarna vrednost nagrade, – kdo je lahko predlagatelj, 1. člen – katere podatke mora vsebovati predlog, S tem odlokom se določajo priznanja Občine Vojnik (v – rok za predložitev predlogov. nadaljnjem besedilu: občine) in ureja postopek za njihovo podeljevanje. 10. člen Predloge za podelitev priznanj občine lahko podajo 2. člen fizične in pravne osebe. Predlagatelj za podelitev priznanja Priznanja občine so: ne more predlagati samega sebe. 1. Zlati vojniški grb, 2. Srebrni vojniški grb, 11. člen 3. Bronasti vojniški grb. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pismeni obliki in mora vsebovati podatke o kandidatu ter 3. člen utemeljitev predloga. Priznanje občine se podeljuje v pismeni obliki posa- meznikom, skupinam, organizacijam, podjetjem, društvom, 12. člen zavodom in drugim pravnim osebam. Ob priznanju se lahko Sredstva za priznanja se zagotavljajo v proračunu obči- dodeli tudi denarna nagrada v znesku, ki jo določi Občinski ne. svet. 13. člen 4. člen Občinska uprava vodi o podelitvi občinskih priznanj Zlati vojniški grb se podeli občanu, katerega večletno uradno evidenco. delo in aktivnosti predstavljajo izjemen prispevek na kate- remkoli področju človekove ustvarjalnosti, ki imajo trajen 14. člen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine Vojnik. Vsa podeljena priznanja je mogoče iz utemeljenih raz- Ob podelitvi zlatega vojniškega grba se izda osebi po- logov tudi odvzeti, po enakem postopku kot so bila podelje- sebna listina, s katero se podelijo tudi častne pravice, ki so na. navedene v aneksu k odloku. 15. člen 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Srebrni vojniški grb se podeli za izredno življensko listu Republike Slovenije. delo, za vrhunske uspehe, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Vojnik ali za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljne ustvarjalno Št. 153-2/96 delo. Vojnik, dne 19. februarja 1996. 6. člen Bronasti vojniški grb se podeli za pomembne enkratne Predsednik Občinskega sveta uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljne občine Vojnik ustvarjalno delo. Peter Vrisk, dipl. inž. l. r. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1451

1045. na, občinski svet. Pri opustitvi pokopališča je treba pridobiti mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Na podlagi 15. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list RS, št. 34/84 in 26/90) je Občinski svet občine Vojnik dne 19. 2. 1996 sprejel II. UREDITEV POKOPALIŠČA IN NAČIN POKOPA

O D L O K 6. člen o pokopališkem redu Pokopališče mora biti ograjeno z zidom ali ograjo ali zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov. I. SPLOŠNE DOLOČBE Mrliško vežo za čuvanje umrlih morajo imeti vsa poko- pališča iz 3. člena tega odloka, razen podružničnih. 1. člen Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj ne smejo S tem odlokom se določa pokopališki red, ki velja za pritrjevati nagrobne plošče. pokopališča na območju občine Vojnik. Vsako pokopališče mora imeti garderobo za pokopa- liščne delavce, shrambo za orodje, prostor za odlaganje spo- 2. člen menikov, urejen prostor za zbiranje in odvoz odpadkov, možno oskrbo z vodo in elektriko, dostop z motornim vozi- Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopa- lom in parkirišče. lišč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena. Spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja ne sme- Pokopališča na območju občine Vojnik so sanitarno- jo segati preko grobnega prostora. komunalni objekti. Njihovo upravljanje prenese Občina Voj- Višina spomenikov in nagrobnikov lahko sega le do nik s pooblastilom krajevni skupnosti ali podeli koncesijo na višine 80 cm, širina pa mora biti primerna velikosti grobnega podlagi javnega razpisa za največ štiri leta. prostora. Postavljanje nagrobnikov in sajenje okrasnega grmi- 3. člen čevja mora biti v skladu z načrtom ureditve pokopališča in Na območju občine Vojnik so naslednja pokopališča: soglasjem upravljalca pokopališča. 1. Pokopališče Dobrna za območje naselij: Dobrna, del naselja Brdce nad Dobrno, Klanc, Loka pri Dobrni, Lokovi- 7. člen na, Pristova, Parož,Vinska gorica in Zavrh nad Dobrno s Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve podružničnim pokopališčem na Paškem Kozjaku za območje na pokopališčne oddelke in grobove. krajev Strmec nad Dobrno in del naselja Brdce nad Dobrno; Z načrtom razdelitve grobnih prostorov na vrstne gro- 2. Pokopališče Frankolovo za območje naselij: Beli bove, grobišča, žarne grobove, prostore za anonimne pokope Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Dol pod Goj- ter za raztrositev pepela. ko, Frankolovo, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Rakova Ste- Gradnja novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena. za, Rove, Straža pri Dolu, Stražica, Verpete, Zabukovje s podružničnim pokopališčem Črešnjice za območje naselij 8. člen Brdce pri Frankolovem, Črešnjice, Kamna Gora, Podgorje Mere grobnega prostora so naslednje: pod Čerinom in Sojek. – za enojni grob dolžina 2,40 m in širina 1,20 m 3. Pokopališče Nova Cerkev za območje naselij: Čreš- – za dvojni grob dolžina 2,40 m in širina 2,40 m, kova, Homec, Hrenova, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, – za otroški grob, do 10 let starosti, polovične mere Nova Cerkev, Novake, Polže, Razdelj, Selce, Socka, Straža, enojnega groba. Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Vine, Višnja vas – delno, Minimalne mere za grob so: Vizore in Zlateče, – dolžina 2,20 m, 4. Pokopališče Vojnik za območje naselij: Arclin, Be- – globina 1,80 m, oziroma najmanj 1,20 m za otroški zovica, Bovše, Črešnjevec, Gabrovec, Globoče, Glinsko, grob. Gradišče, Hrastnik, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Kob- Velikost in obliko žarnega groba določi upravljalec lek, Konjsko, Lahovna, Lipovec, Ljubečna, Male Dole, Pre- pokopališča v skladu z načrtom razdelitve. korje, Pristava, Razgor, Razgorce, Rove, Runtole, Škofja Na starih delih pokopališč se morajo grobovi prilagodi- vas, Šmarjeta pri Celju, Šmiklavž pri Škofji vasi, Tomaž, ti obstoječemu stanju, lahko pa upravljalec pokopališča na Višnja vas – delno, Vojnik, Začret, Zadobrova in Žepina. osnovi načrta razdelitve predlaga pristojnemu občinskemu organu bolj racionalen načrt razdelitve na pokopališčne od- 4. člen delke. Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih, ne gle- de na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso. 9. člen Na določenem pokopališču se pokopavajo: Dodelitev novega grobnega prostora se opravi po vrst- – vsi umrli v območju, za katerega je pokopališče na- nem redu, razen v primerih: menjeno, – kadar gre za pokop v dvojni (družinski) grob, – umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, – kadar gre za pokop v enojni grob po poteku miroval- če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma, če tako želijo svojci ne dobe, umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče. – kadar gre za pokop v grobnico, – kadar gre za pokop žare. Žare s pepelom se shranjujejo v žarnih grobovih ali v 5. člen obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah. V en žarni grob O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih je lahko spravljenih več žar. pokopališč po predhodnem soglasju sanitarne inšpekcije in v Pokop v tuj grob brez dovoljenja dotedanjega najemni- skladu s prostorsko dokumentacijo odloči, na predlog župa- ka grobnega prostora ni dovoljen. Stran 1452 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je IV. UREDITEV GROBOV dovoljen po preteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na 15. člen katerem je pokopališče. Grob se sme izjemoma odpreti pred Najemnik groba mora pred ureditvijo groba vložiti pri potekom mirovalne dobe in umrlega prenesti na drugo poko- upravljalcu pokopališča prijavo s predlogom za ureditev gro- pališče oziroma grob po poprejšnjem soglasju najemnika ba. grobnega prostora in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega Predlog ureditve mora biti v skladu z ureditvenim načr- varstva pristojnega občinskega upravnega organa oziroma z tom pokopališča. dovoljenjem organa, pristojnega za kazenski postopek. Če upravljalec ugotovi, da grob ni urejen v skladu z Ob ponovnem pokopu ali primeru iz prejšnjega odstav- ureditvenim načrtom pokopališča, o tem najemnika pisno ka tega člena, lahko posega v grobni prostor samo upravlja- opozori in mu določi rok za ureditev groba. Če najemnik v lec pokopališča. določenem roku groba ne uredi v skladu z ureditvenim načr- tom, ga uredi upravljalec na stroške najemnika groba. 10. člen Prevoz pokojnika se sme opraviti praviloma le s poseb- 16. člen nim vozilom, katerega priskrbi upravljalec pokopališča ali Ureditev groba predstavlja postavitev nagrobnika, za- organizator pogrebne svečanosti. saditev cvetja, pokrovnih grmovnic, ureditev trate, postavi- tev posode za cvetje ter ploščica za sveče, vse skladno z ureditvenim načrtom oziroma zasaditvenim načrtom za po- III. PRIJAVA POKOPA IN SKLENITEV NAJEMNE samezna grobna polja. POGODBE ZA GROB

11. člen V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti POKOPALIŠČA in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora poteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. 17. člen Točen čas pokopa določi upravljalec pokopališča v dogovo- Upravljalec pokopališča: ru s svojci umrlega. – ugotavlja pravilnost pokopaliških dokumentov za do- Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljalcu poko- volitev pokopa, pališča, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in po- – poskrbi za izdelavo ureditvenih načrtov, ki jih potrdi grebnih storitvah. Pokop se lahko opravi, ko so predloženi Občinski svet občine Vojnik, na podlagi mnenja OUPVO, vsi dokumenti, ki jih izda občinski upravni organ, pristojen – vodi ustrezno evidenco prihodkov in odhodkov ter v za notranje zadeve. zvezi s tem tudi ustrezno finančno poslovanje, – določa datum in uro ter mesto pokopa praviloma v 12. člen sporazumu z naročnikom oziroma organizatorjem pogreba, Sorodniki pokojnika oziroma nejemniki groba sklenejo – opravlja pokope in prekope grobov, ob prijavi pokopa najemno pogodbo za grob z upravljalcem – oddaja prostore za grobove in vodi evidenco sklenje- pokopališča. Ob sklenitvi pogodbe se vplača najemnina za nih pogodb, grob, ki jo določi občinski svet s posebnim sklepom. – daje soglasje k načrtom za postavitev spomenikov, Z vplačilom najemnine za grob je plačano tudi vzdrže- – vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah, vanje pokopališča oziroma skupnih naprav. – sklepa pogodbe in izdaja splošne akte, s katerimi se Cene pogrebnih storitev določa s posebnim cenikom ureja opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev v skladu upravljalec pokopališča na podlagi soglasja Občinskega sve- s tem odlokom, ta občine Vojnik. – opravlja druge naloge po veljavnih predpisih, – grobove, ki nimajo svojcev ali zavezancev vzdržuje 13. člen upravljalec na stroške občine najdlje 10 let. Najemnik pridobi pravico razpolaganja z grobom s skle- nitvijo pogodbe z upravljalcem pokopališča, ki mora vsebo- 18. člen vati: Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, – podatke o grobu, ki se najdejo ob prekopu grobov, ter jih shraniti. Najdene – obveznosti najemnika in upravljalca, predmete mora upravljalec izročiti upravičencu oziroma ob- – čas prvega najema, ki ne more biti krajši od 10 let, čini. – višino najmnine, – rok rednega plačila, VI. DRUGE DOLOČBE – dolžnost najemnika, da pred iztekom pogodbe le-to obnovi. 19. člen 14. člen Čas v katerem so odprte mrliške vežice na posameznih Po preteku najemne dobe je upravljalec pokopališča pokopališčih, se določi s pravilnikom o pokopališkem re- dolžan pozvati najemnika (na dokazljiv način), da obnovi du. najemno pogodbo, pokojnika tega groba se lahko preseli v obstoječo kostnico v roku l leta. 20. člen Če se najemnik na poziv ne javi, upravljalec pokopališ- Na pokopališčih in grobovih je prepovedano: ča nagrobnik oceni in proda, izkupiček pa lahko naloži na – nedostojno vedenje, vpitje, kričanje, razgrajanje, poseben račun. Če se tudi po dveh letih po prodaji upraviče- – stopanje in hoja po grobovih, nec ne javi, upravljalec pokopališča denar uporabi za vzdrže- – vodenje psov in drugih živali po pokopališču in v vanje pokopališča. vežico, Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1453

– odlaganje odpadkov izven za to določenih mest, trga- 25. člen nje cvetja in zelenja na grobovih, Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Sloveni- – vožnja s kolesi in vozili na motorni pogon ali njihovo je in začne veljati osmi dan po objavi. shranjevanje na pokopališčih, – onesnažitve ali poškodbe pokopaliških objektov in Št. 155 – 02/96 naprav, nagrobnikov, grobov in nasadov, Vojnik, dne 19. februarja 1996. – razmetavanje sveč, svetilk, vencev, cvetja in drugih predmetov, Predsednik Občinskega sveta – oddaja grobov brez soglasja upravljalca pokopališča, občine Vojnik – pokopavanje pokojnika na tujem grobu brez soglasja Peter Vrisk, dipl. inž. l. r. najemnika groba in upravljalca pokopališča, – sajenje dreves brez soglasja upravljalca in – postavljanje in odstranjevanje nagrobnikov brez po- prejšnjega soglasja upravljalca pokopališča. VRHNIKA

21. člen 1046. Pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje in druge komunalne naprave mora vzdrževati upravljalec pokopališ- Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, ča. Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev št. 80/94) in statuta Občine Vrhnika z dne 11. 5. 1995 je sama. Občinski svet občine Vrhnika na seji dne 14. 3. 1996 sprejel Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren uprav- ljalec pokopališča. O D L O K Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki o proračunu Občine Vrhnika za leto 1996 grobov. Upravljalec pokopališča in uporabnik oziroma najem- 1. člen nik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju S proračunom občine Vrhnika za leto 1996 (v nadaljn- groba. jem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje lokalnih zadev javnega pomena.

2. člen VII. KAZENSKE DOLOČBE Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1996 znašajo: 1.006,567.000 tolarjev, predvideni odhodki pa 22. člen 1.041,318.000 tolarjev. Primanjkljaj rednega dela proračuna Z denarno kaznijo od 7.500 do 60.000 SIT se kaznuje znaša 34,751.000 SIT. posameznik, če: Račun financiranja Občine Vrhnika za leto 1996 obse- – pred ureditvijo groba ne vloži pri upravljalcu pokopa- ga prihodke v višini 40,751.000 SIT in odhodke v višini lišča prijave s predlogom ureditve oziroma, če predlog uredi- 6,000.000 SIT. tve ni v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča (prvi Prihodki se razdelijo na financiranje zagotovljene pora- odstavek 16. člena), be in financiranje drugih nalog občine. – krši določila 20. člena odloka, Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova raz- – ne vzdržuje groba (3. odstavek 21. člena odloka), poreditev, vključno z predvidenimi investicijami so zajeti v – krši določila najemne pogodbe. bilanci prihodkov in odhodkov in računu financiranja, ki sta sestavni del občinskega proračuna. Občinski svet občine Vrhnika pooblašča župana Obči- 23. člen ne Vrhnika, da med letom usklajuje skupno bilanco prihod- Z denarno kaznijo od 3.000 do 360.000 SIT se kaznuje kov in odhodkov v skladu z usmeritvami Republike Sloveni- upravljalca pokopališča, če je za področje javnih financ. – ne vodi evidenc, določenih v 17. členu, – ne vzdržuje pokopaliških poti, zgradb, ograj in drugih 3. člen komunalnih naprav (prvi odstavek 21. člena), V rezerve Občine Vrhnika se izloča 0,5% skupno dose- – ne vzdržuje reda na pokopališču (drugi odstavek 21. ženih izvirnih proračunskih prihodkov. člena) – ne sprejme pravilnika o pokopališkem redu, kot to 4. člen določa 24. člen odloka. Sredstva občinskega proračuna se delijo v skladu z dinamiko prihodkov.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 5. člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena na poseb- 24. člen ne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev, če V treh mesecih od uveljavitve tega odloka sprejme prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v upravljalec pokopališča pravilnik o pokopališkem redu, ki predvideni višini. ga predloži v potrditev Občini Vojnik. Upravljalec pokopa- O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora župan obvestiti lišča uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku štirih Občinski svet občine Vrhnika in predlagati ukrepe oziroma mesecev od njegove uveljavitve. ustrezno spremembo občinskega proračuna. Stran 1454 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

6. člen ZREČE Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo iz- vrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z 1047. občinskim proračunom. Uporabniki sredstev proračuna poročajo županu o rea- Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin (Urad- lizaciji nalog najmanj dvakrat letno in sicer ob polletju in ob ni list RS, št. 80/94) in 20. člena statuta Občine Zreče (Urad- zaključku leta oziroma po potrebi. ni list RS, št. 30/95 in 48/95) je Občinski svet občine Zreče 7. člen na seji dne 14. marca 1996 sprejel Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren žu- pan Občine Vrhnika. O D L O K 8. člen o zaključnem računu proračuna Občine Zreče Župan je pooblaščen, da: za leto 1995 – razporeja tekočo proračunsko rezervo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju 1. člen proračuna ni bilo mogoče predvideti, ali zanje ni bilo mogo- Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Zreče za če predvideti zadostnih sredstev, leto 1995, ki obsega: – odloča o uporabi sredstev rezerv za namene 12. člena SIT zakona o financiranju občin, 1. skupne prihodke za zagotovljeno – odloča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe, – odloča o prenosih sredstev med različnimi postavka- porabo v višini 228,523.102,70 mi istega namena na podlagi objektivnih razlogov, ki so 2. skupne prihodke za druge namene usklajeni z uporabniki, v višini 35,075.979,30 – odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje 3. prenešene prihodke 4,718.709,50 nalog javne porabe, vendar le do višine 5% sprejetega prora- Skupaj vsi prihodki 268.317.791,50 čuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. 9. člen 2. člen Občinski svet občine Vrhnika odloča o dolgoročni za- Sprejeme se zaključni račun proračuna Občine Zreče za dolžitvi za namene gospodarske infrastrukture na ravni Ob- leto 1995, ki obsega: čine Vrhnika največ v obsegu, ki ne presega 10% zagotovlje- 1. skupne tekoče odhodke v 212,492.498,60 SIT, ne porabe v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice višini, ki se delijo na: in obresti v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% – plače, prispevki in drugi osebni zagotovljene porabe. prejemki 65,332.698,70 Kreditne pogodbe na podlagi odločitev iz 1. odstavka – materialni stroški in drugi stroški 19,510.661,40 tega člena sklepa župan Občine Vrhnika. – socialni transferi 10,987.120,00 10. člen – plačila storitev in dotacije javnim zavodom 35,997.602,20 Nadzorni odbor pri občinskem svetu opravlja: – nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine – plačila za obresti 48.510,90 – nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev – subvencije in trasferi v gospodarstvo 70,270.151,50 občinskega proračuna – drugi odhodki 10,345.753,90 – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- 2. investicijske odhodke v višini, 43,053.985,00 SIT, čunskih sredstev. ki se delijo na: Če se pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri upo- – investicijske odhodke za delovanje rabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za name- občine 8,679.546,10 ne, za katere so bila dodeljena, ima nadzorni odbor pravico – sredstva za investicije v zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in o družbenih dejavnostih 13,000.000,00 tem obvesti župana občine. To velja tudi za pomanjkljivosti, – sredstva za investicije na področju ki so bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materialne- gospodarske infrastrukture 21,374.438,90 ga knjigovodskega stanja. 3. račun financiranja v višini 5,750.000,00 11. člen Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi teko- 3. člen čih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve nji- Potrdi se izločitev sredstev stalne proračunske rezerve hove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti pro- v višini 1,243.952 SIT, ostanek sredstev tekoče proračunske računa. rezerve pa se prenese v presežek prihodkov v naslednje leto. 12. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1996 dalje. 4. člen Št. 2/5-401-02/96 Potrdi se presežek vseh prihodkov nad vsemi odhodki v Vrhnika, dne 20. marca 1996. višini 5,777.355,90 SIT, ki se prenese v proračun Občine Zreče za leto 1996 in se razporedi za: Predsednik SIT Občinskega sveta – demografsko ogrožena območja 3,700.000,00 občine Vrhnika – telovadnico (skupna investicija) 2,000.000,00 Brane Jereb l. r. – ostalo 77.355,90 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1455

5. člen – denarna sredstva, pridobljena z oddajo oziroma pro- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- dajo stavbnega zemljišča v skladu z vsakokratnim sklepom nem listu Republike Slovenije. občinskega sveta, – denarna sredstva, zbrana iz sorazmernega dela stroš- kov za priprave in opremljanje stavbnega zemljišča, Št. 012-19/96 – namenska sredstva za graditev komunalnih in drugih Zreče, dne 14. marca 1996. objektov in naprav, – druga sredstva.

Predsednik Občinskega sveta 5. člen občine Zreče Sklad ima naslednje naloge: Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r. – pridobiva, ureja in oddaja stavbna zemljišča, – upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za prido- bivanje in urejanje stavbnih zemljišč. – upravlja s temi sredstvi v soglasju z občinskim sve- tom, 1048. – izvaja naloge v skladu z urbanističnimi akti Občine Zreče, Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih – financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v (Uradni list SRS, št. 18/84, 3/89, odločbe US 24/92) in 20. naseljih in drugih območjih, ki so s prostorskimi akti name- člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/95 in njena za gradnjo, 48/95) je Občinski svet občine Zreče na seji dne 14. marca – izvaja strokovno tehnične naloge pri oddajanju neza- 1996 sprejel zidanih stavbnih zemljišč, s katerimi razpolaga občina; – opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinskega sveta. O D L O K V standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Občine Zreče 34/94) so te dejavnosti navedene pod zap. št. L/75.13 – dejavnost javnih ustanov za pospeševanje poslovne dejavno- sti in K/70.10 – poslovanje z lastnimi nepremičninami.

I. SPLOŠNE DOLOČBE IV. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA

1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov občanov 6. člen na področju pridobivanja stavbnih zemljišč, razpolaganja s Podrobnejšo organiziranost in delovanje sklada določa stavbnimi zemljišči v občini, urejanja stavbnih zemljišč v njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi naseljih in na drugih območjih namenjenih za kompleksno občinski svet. graditev, ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v Občini 7. člen Zreče ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljevanju bese- Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega od- dila: sklad). bora. Predsednik upravnega odbora je po položaju župan. Predsednik upravnega odbora sklada sklepa pogodbe in 2. člen podpisuje za sklad, razen v zadevah administrativno tehnič- Sklad je javnopravna oseba s pravicami in obveznost- nega značaja, katere lahko prenese na drugo osebo v občin- mi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter z njegovim ski upravi. statutom. Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča skle- Sklad se vpiše v sodni register. pa predsednik upravnega odbora na podlagi sprejetega letne- ga programa urejanja stavbnega zemljišča, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega II. IME IN SEDEŽ SKLADA odbora le na podlagi odločitve občinskega sveta.

8. člen 3. člen Predsednik upravnega odbora sklada lahko pooblasti v Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč Občine Zreče. mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada. Sedež sklada je: Cesta na Roglo 13b, Zreče.

V. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SKLADA III. SREDSTVA IN DEJAVNOST SKLADA 9. člen 4. člen Organ upravljanja sklada je upravni odbor. Sredstva sklada so: Upravni odbor odloča na svojih sejah o vseh bistvenih – denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo vprašanjih poslovanja in delovanja sklada z večino glasov stavbnega zemljišča; vseh članov. Stran 1456 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: S stavbnimi zemljišči na območju Občine Zreče z dnem – pripravlja in sprejema letni program dela in finančni uveljavitve tega odloka razpolaga sklad. načrt, Z uveljavitvijo tega odloka preneha Občina Zreče upo- – odloča o naložbeni politiki v soglasju z občinskim rabljati določila odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zem- svetom, ljišč Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 43/85). – sprejema zaključni račun in letno poročilo o poslova- nju in razultatih dela sklada, – sprejema statut in druge splošne akte sklada, 16. člen – opravlja druge naloge, določene v statutu sklada in Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- naloge, za katere ga pooblasti občinski svet ali župan. nem listu Republike Slovenije.

10. člen Upravni odbor sklada ima predsednika in štiri člane. Št. 012-11/96 Predsednika in člane upravnega odbora imenuje in raz- Zreče, dne 14. marca 1996. rešuje za dobo štirih let občinski svet na predlog župana, pri čemer mora biti najmanj polovica članov izmed članov ob- činskega sveta. Predsednik Člani upravnega odbora in nadzornega odbora in njiho- Občinskega sveta vi ožji družinski člani, ne smejo opravljati dejavnosti, ki niso občine Zreče združljive s funkcijo pri skladu. Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r. Predsednik in člani odbora se imenujejo za dobo štirih let, oziroma do zaključka mandata članov občinskega sveta.

11. člen Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih 1049. bo izvajal v tekočem letu. Program nalog, finančni načrt in zaključni račun sklada Na podlagi zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, potrjuje občinski svet. št. 72/93 in 33/94) in na podlagi 9. in 20. in v zvezi z 38. Upravni odbor sklada poroča najmanj enkrat letno ob- členom statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št.30/95 in činskemu svetu o svojem delu in o izvajanju nalog sklada. 48/95) in na podlagi soglasja Krajevne skupnosti Stranice, je Občinski svet občine Zreče na seji dne 14. marca 1996 12. člen sprejel Administrativna in strokovna ter tehnična dela, ki so potrebna za delovanje sklada in izvajanje sklepov upravnega O D L O K odbora opravlja občinska uprava. o spremembi odloka o krajevnih skupnostih v Občini Zreče

13. člen 1. člen Sklad lahko posamezna strokovno-tehnična dela, ki so V odloku o krajevnih skupnostih v Občini Zreče (Urad- povezana z dejavnostjo sklada, na podlagi razpisa in s po- ni list RS, št. 61/95), se v drugem odstavku 9. člena peta godbo, odda pristojni izvajalski organizaciji. alinea spremeni in glasi: “Svet Krajevne skupnosti Stranice 7 članov.”

2. člen VI. KONSTITUIRANJE SKLADA Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 14. člen Sklad se konstituira z imenovanjem upravnega odbora Št. 023-1/95 in sprejemom statuta. Statut sklada določa: Zreče, dne 14. marca 1996. – notranjo organiziranost sklada, – način poslovanja sklada, Predsednik – odgovornost za obveznosti oziroma način pokrivanja Občinskega sveta izgube, občine Zreče – naloge in pristojnosti sklada, Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r. – postopek za sprejem in spremembo statuta, – druga vprašanja, pomembna za delo sklada. K statutu sklada daje soglasje občinski svet.

1050. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Na podlagi 109. in 114. člena zakona o lokalnih voli- 15. člen tvah (Uradni list RS, št. 72/93, 33/94 in 70/95), 20. člena Z uveljavitvijo tega odloka preidejo v sklad vsa pripa- statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/95 in 48/95) in dajoča sredstva, pravice in obveznosti Sklada stavbnih zem- na podlagi soglasja Krajevne skupnost Skomarje in Gorenje, ljišč bivše Občine Slovenske Konjice. je Občinski svet občine Zreče na seji dne 14. 3. 1996 sprejel Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1457

O D L O K III o spremembi odloka o določitvi volilnih enot za volitve Najvišji zneski, ki jih plačujejo starši kot prispevek k članov organov krajevnih skupnosti na območju ceni programov za otroka, znašajo po posameznih programih Občine Zreče od 1. aprila 1996 dalje: a) v oddelkih od 1–3 let 14.729 SIT 1. člen b) v oddelkih od 3–7 let 12.761 SIT V odloku o določitvi volilnih enot za volitve članov c) 5-urni program (mlajši) 8.332 SIT organov krajevnih skupnosti na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 61/95), se spremeni: d) 5-urni program priprave na šolo 7.474 SIT – v 6. členu drugi odstavek in glasi: V volilni enoti se e) 3-urni program (brez prehrane) 3.218 SIT voli 7 članov sveta krajevne skupnosti. IV 2. člen Najnižji prispevek staršev k ceni programov za otroke, V 9. členu se drugi stavek drugega odstavka črta. vključene v VVZ Janko Herman Žalec, znaša 7.748 SIT od 1. aprila 1996 dalje. 3. člen V V 10. členu se deseta alinea spremeni in glasi: S tem sklepom preneha veljati odredba o valorizaciji – ugotavlja in objavi izide volitev v svete krajevnih najvišjih prispevkov staršev in o določitvi najnižjega pris- skupnosti . pevka staršev (Uradni list RS, št. 33/95), razen 3. člena. 4. člen V 11. členu se četrta alinea črta. VI Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

5. člen Št. 02200/003/96 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Žalec, dne 21. marca 1996. nem listu Republike Slovenije. Predsednik Občinskega sveta občine Žalec Št. 023-2/95 Franc Žolnir, dipl. ek. l. r. Zreče, dne 14. marca 1996.

Predsednik Občinskega sveta občine Zreče VLADA REPUBLIKE Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r. 1052.

Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni ŽALEC list RS, št. 32/93 in 1/96) in 26. člena zakona o Vladi Repub- like Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) Vlada Republike 1051. Slovenije izdaja

Na podlagi 30. in 31. člena zakona o vrtcih, 12. in 20. U R E D B O člena statuta Občine Žalec ter 39. člena statuta VVZ Janko Herman, je Občinski svet občine Žalec na 12. seji dne 21. o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na marca 1996 sprejel posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Polskave za proizvodnjo električne energije S K L E P o določitvi cene programov na otroka in valorizaciji 1. člen najvišjih prispevkov staršev in o določitvi najnižjega (Predmet in obseg koncesije) prispevka staršev S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljeva- nju: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesije za gos- I podarsko izkoriščanje vodotokov Jezernice in Polskave (v Cena programov na otroka v VVZ Janko Herman Žalec nadaljevanju: koncesija) na naslednjih odsekih: znaša 27.945 SIT mesečno in se upošteva pri obračunu stori- Kota Kota Bruto tev od 1. 1. 1996 dalje. Vodotok zgornje vode spodnje vode potencial (m.n.m.) (m.n.m.) (kW) II Jezernica 468,00 425,50 318 Vsi zneski, ki jih plačujejo starši kot prispevek k ceni (skupno z vodo iz natege) programov na otroka, se povečajo za 7,4% od 1. aprila 1996 dalje. Polskava 221,00 216,40 112 Stran 1458 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

2. člen ureditev, pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov upo- (Dejavnost koncesionarja) števanje tudi načela sonaravnega urejanja, Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotoka iz – javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer bo to funkcio- prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energi- nalno utemeljeno, je. – ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti ha- 3. člen bitatov, (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar) – ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dedišči- ne, Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje: – ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premože- – da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, nja med gradnjo in obratovanjem, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije, – ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega ozi- – da je lastnik zemljišč imetnik pravice uporabe, na roma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju katerih so oziroma bodo zgrajeni objekti male hidroelektrar- koncesije. ne, Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje – da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejš- določijo v koncesijski pogodbi. njega člena. Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli 5. člen eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če (Stroški koncesionarja) izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka. Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe soli- podeljena na podlagi te uredbe. darno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe. 6. člen (Začetek in čas trajanja koncesije) 4. člen (Okoljevarstveni in drugi pogoji) Koncesija se podeli za dobo trideset let. Rok iz prejšnjega odstavka prične teči z dnem podpisa Koncesionar mora poleg okoljevarstvenih pogojev po koncesijske pogodbe. zakonu in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še: Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, – ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospo- določenimi v koncesijski pogodbi. darskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabni- kov, – ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno 7. člen poslabšal, (Območje, na katero se koncesija nanaša) – ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem in količino podtalnice, zemljišču vodotokov med kotama zgornje in spodnje vode – izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na mHE iz 1. člena te uredbe. poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodne- 8. člen ga režima in preprečevanje migracij vodnih živali, (Plačilo za koncesijo) – ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gra- moza, suspenzij in drugih plavin, Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka izraženega v – varnost predvidenih objektov in naprav pred poplava- kW. Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti mi ter, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem ob- 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v močju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en površinah pa bo po možnosti povečana, kW bruto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se – ekološko sprejemljiv pretok v naravni strugi na odse- začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije ku predvidenega zmanjšanja pretokov zaradi odvzema vode v omrežje. za gospodarsko izkoriščanje (od odvzemnega objekta do Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za izpusta), proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (suša, popla- – optimalni izkoristek vodnega energetskega potencia- va, potres, zemeljski plaz, močan veter ipd.) se letno plačilo la vodotoka v smislu racionalnega gospodarskega izkorišča- za koncesijo zmanjša. Način določanja zmanjševanja plačila nja naravnega vira in z izbiro racionalne tehnologije; se uredi v koncesijski pogodbi. – da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izve- Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in den tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prosto- lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli ra, snovi in energije v gradnji in obratovanju, v razmerju 40 : 60 v korist lokalne skupnosti, razen na – ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20 : 80 drugih dobrin pred škodljivimi posledicami med gradnjo in v korist lokalne skupnosti. obratovanjem hidroelektrarn oziroma zagotoviti nadomestila V primeru, da leži območje koncesije v več lokalnih ali odškodnine, skupnostih, si le-te del plačila za koncesijo, ki jim pripada, – upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajin- razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energet- skih značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih skega potenciala. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1459

Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje dolo- Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vla- či v koncesijski pogodbi. da Republike Slovenije. Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinske- V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko po- ga proračuna in proračuna Republike Slovenije. godbo veljajo določbe uredbe.

9. člen 15. člen (Pravice koncesionarja) (Veljavnost uredbe) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Koncesionar ima: nem listu Republike Slovenije. 1. pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vod- nega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije; Št. 351-04/94-2/22-8 2. pravice proizvajalca električne energije zaradi pro- Ljubljana, dne 21. marca 1996. izvodnje električne energije na podlagi obnovljivega vira, ki mu zagotavlja najmanj enakovreden položaj pri oddaji pro- Vlada Republike Slovenije izvedene električne energije v slovenski elektroenergetski sistem oziroma položaj skladen z veljavno zakonodajo; dr. Janez Drnovšek l. r. 3. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v Predsednik skladu s to uredbo.

10. člen (Nadzor nad izvajanjem koncesije) 1053. Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi. Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni 11. člen list RS, št. 32/93 in 1/96) in 26. člena zakona o Vladi Repub- like Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) Vlada Republike (Razlogi in način prenehanja koncesije) Slovenije izdaja Koncesija preneha: 1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zako- U R E D B O nom, o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na 2. z odvzemom koncesije, posameznih odsekih vodotokov Mirna, Nemiljščica, 3. z odkupom koncesije v skladu z zakonom, Hruševka, Temenica, Savinja – na strugi, Suha, 4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. Pretovka ob Mostnici in Sopota za proizvodnjo električne energije Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. 1. člen 12. člen (Predmet in obseg koncesije) (Prenos objektov in naprav) S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljeva- Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju nju: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesije za gos- v posest koncedenta vsi objekti in naprave za zajem in izpust podarsko izkoriščanje vodotokov Mirna, Nemiljščica, Hru- vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil ševka, Temenica, Savinja – na strugi, Suha, Pretovka ob koncesionar. Mostnici in Sopota (v nadaljevanju: koncesija) na naslednjih Način prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest odsekih: koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo. Kota Kota Bruto Vodotok zgornje vode spodnje vode potencial (m.n.m.) (m.n.m.) (kW) 13. člen Mirna 283,00 280,00 19 (Način pridobitve koncesije) Nemiljščica 475,00 452,00 93 Koncesiji se, zaradi obstoječih pravic do rabe in izko- riščanja vode, podeljujeta brez javnega razpisa. Hruševka 530,50 517,50 26 Koncesionarja določi Vlada Republike Slovenije z Temenica 231,00 229,50 15 upravno odločbo. Savinja - na strugi 524,00 520,00 63 Koncesionar je na podlagi odločbe o določitvi konce- Suha 565,00 523,00 37 sionarja upravičen pričeti postopke za pridobitev lokacijske- Pretovka ob Mostnici 554,80 548,00 27 ga dovoljenja, vodnogospodarskega soglasja, gradbenega do- Sopota 460,00 455,00 37 voljenja in opravljati druge investitorske posle.

14. člen 2. člen (Koncesijska pogodba) (Dejavnost koncesionarja) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesio- Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotoke iz narjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije. Stran 1460 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

3. člen – ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dedišči- (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar) ne, Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje: – ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premože- nja med gradnjo in obratovanjem, – da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije, – ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega ozi- roma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju – da je lastnik zemljišč, na katerih so oziroma bodo koncesije. zgrajeni objekti male hidroelektrarne, Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje – da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejš- določijo v koncesijski pogodbi. njega člena. Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če 5. člen izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka. (Stroški koncesionarja) V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe soli- Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo darno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe podeljena na podlagi te uredbe. in koncesijske pogodbe. 6. člen 4. člen (Začetek in čas trajanja koncesije) (Okoljevarstveni in drugi pogoji) Koncesija se podeli za dobo trideset let. Koncesionar mora poleg okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še: Rok iz prejšnjega odstavka prične teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe. – ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospo- darskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabni- Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, kov, določenimi v koncesijski pogodbi. – ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal, 7. člen – ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo (Območje, na katero se koncesija nanaša) in količino podtalnice, Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem – izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na zemljišču vodotokov med kotama zgornje in spodnje vode poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodne- mHE iz 1. člena te uredbe. ga režima in preprečevanje migracij vodnih živali, – ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gra- 8. člen moza, suspenzij in drugih plavin, (Plačilo za koncesijo) – varnost predvidenih objektov in naprav pred poplava- mi ter, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem ob- Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, močju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka izraženega v površinah pa bo po možnosti povečana, kW. Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v – ekološko sprejemljivi pretok v naravni strugi na odse- slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en ku predvidenega zmanjšanja pretokov zaradi odvzema vode kW bruto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se za gospodarsko izkoriščanje (od odvzemnega objekta do začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije izpusta), v omrežje. – optimalni izkoristek vodnega energetskega potencia- Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za la vodotoka v smislu racionalnega gospodarskega izkorišča- proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (suša, popla- nja naravnega vira in z izbiro racionalne tehnologije; va, potres, zemeljski plaz, močan veter ipd.) se letno plačilo – da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izve- za koncesijo zmanjša. Način določanja zmanjševanja plačila den tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prosto- se uredi v koncesijski pogodbi. ra, snovi in energije v gradnji in obratovanju, Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in – ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli drugih dobrin pred škodljivimi posledicami med gradnjo in v razmerju 40 : 60 v korist lokalne skupnosti, razen na obratovanjem hidroelektrarn oziroma zagotoviti nadomestila demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20 : 80 ali odškodnine, v korist lokalne skupnosti. – upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajin- V primeru, da leži območje koncesije v več lokalnih skih značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih skupnostih, si le-te del plačila za koncesijo, ki jim pripada, ureditev, pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov upo- razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energet- števanje tudi načela sonaravnega urejanja, skega potenciala. – javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer bo to funkcio- Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje dolo- nalno utemeljeno, či v koncesijski pogodbi. – ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti ha- Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinske- bitatov, ga proračuna in proračuna Republike Slovenije. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1461

9. člen Javni razpis obvezno vsebuje: (Pravice koncesionarja) – predmet koncesije, Koncesionar ima: – pogoje za koncesijo, 1. pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vod- – pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, nega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije; – elemente, ki jih mora vsebovati prijava na razpis, 2. pravice proizvajalca električne energije zaradi pro- – začetek in čas trajanja koncesije, izvodnje električne energije na podlagi obnovljivega vira, ki – navedbo zahtevanih strokovnih podlag, ki jih zagoto- mu zagotavlja najmanj enakovreden položaj pri oddaji pro- vi prijavitelj, izvedene električne energije v slovenski elektroenergetski sistem oziroma položaj skladen z veljavno zakonodajo; – rok za predložitev prijav, 3. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v – rok za izbor koncesionarja, skladu s to uredbo. – merila in postopek za izbor koncesionarja, – navedbo prednostnih meril, ki bodo vplivala na izbor, 10. člen (Nadzor nad izvajanjem koncesije) – rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru, – odgovorno osebo za dajanje informacij med razpi- Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni som. inšpekcijski organi. 15. člen 11. člen (Trajanje razpisa) (Razlogi in način prenehanja koncesije) Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Koncesija preneha: Republike Slovenije. 1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zako- Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni nom, predložena nobena prijava. 2. z odvzemom koncesije, Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu 3. z odkupom koncesije v skladu z zakonom, določenih sestavin. 4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. 16. člen (Koncesijska pogodba) 12. člen Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesio- (Prenos objektov in naprav) narjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vla- v posest koncedenta vsi objekti in naprave za zajem in izpust da Republike Slovenije. vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko po- koncesionar. godbo veljajo določbe uredbe. Način prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo. 17. člen (Veljavnost uredbe) 13. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- (Način pridobitve koncesije) nem listu Republike Slovenije. Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa. Št. 351-04/94-2/21-8 Javni razpis izvede Uprava Republike Slovenije za var- Ljubljana, dne 21. marca 1996. stvo narave. O izbiri koncesionarja odloči Vlada Republike Sloveni- Vlada Republike Slovenije je z upravno odločbo. Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj dr. Janez Drnovšek l. r. prijavi samo en ponudnik. Predsednik Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesio- narja upravičen pričeti postopke za pridobitev lokacijskega dovoljenja, vodnogospodarskega soglasja, gradbenega do- voljenja in opravljati druge investitorske posle. 1054. 14. člen (Objava in vsebina razpisa) Na podlagi tretjega odstavka 9. člena zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95) in 26. člena zakona o Vladi Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slo- Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada venije. Republike Slovenije Stran 1462 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

U R E D B O 2. člen o dopolnitvi uredbe o kombinirani nomenklaturi Določbe iz 2. do 4. točke prejšnjega člena te uredbe se carinske tarife uporabljajo do vključno 15. maja 1996.

1. člen 3. člen V uredbi o kombinirani nomenklaturi carinske tarife Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- (Uradni list RS, št. 75/95, 15/96 in 16/96) se v prilogi, ki je nem listu Republike Slovenije. sestavni del te uredbe za tarifno oznako 8704 23 991 doda nova tarifna oznaka, ki se glasi: Št. 424-03/95-18/3-8 Ljubljana, dne 28. marca 1996. ‘8704 23 992 ----- vozila z nevgrajenim delom za prevoz tovora (npr. keson, Vlada Republike Slovenije silos, hladilnik ipd.) kos 25 (1)’. dr. Janez Drnovšek l. r. 2. člen Predsednik Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije.

Št. 424-04/95-11/4-8 Ljubljana, dne 28. marca 1996. 1056.

Vlada Republike Slovenije Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o taksi za izvoženo blago (Uradni list RS, št. 46/93) in 26. člena zako- dr. Janez Drnovšek l. r. na o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) Predsednik izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o določitvi blaga, za katerega se pri izvozu plačuje taksa 1055. 1. člen Na podlagi tretjega odstavka 5. člena zakona o carinski S to uredbo se določa seznam blaga, pri izvozu katerega tarifi (Uradni list RS, št. 74/95), v zvezi s 6. in 7. členom se določi plačilo takse, ter višina takse. uredbe o natančnejših kriterijih za določitev carinskih kon- tingentov in uporabe znižane carinske stopnje ali stopnje 2. člen ‘prosto’ pri uvozu blaga (Uradni list RS, št. 75/95) in 26. (1) Taksa v višini 30 odstotkov od carinske vrednosti se člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, plačuje pri izvozu proizvodov iz naslednjih tarifnih oznak: št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije 44 03 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, U R E D B O ali grobo obdelan (razčetverjen): o spremembi in dopolnitvi uredbe o določitvi uporabe 4403 20 - drugo, iglavcev znižane carinske stopnje in stopnje ‘prosto’ 4403 20 10 -- smreka, jelka (Picea excelesa Lk., Abies alba Mill.): 1. člen 4403 20 101 --- hlodi za žaganje in proizvodnjo fur- V prilogi k uredbi o določitvi znižane carinske stopnje nirjev in stopnje ‘prosto’ (Uradni list RS, št. 75/95 in 15/96) se: 1. za tarifno oznako 8704 23 991 doda nova tarifna 4403 20 30 -- rdeči bor vrste Pinus Sylvestris L.: oznaka, ki glasi: 4403 20 301 --- hlodi za žaganje in proizvodnjo fur- nirjev ‘8704 23 992 ----- vozila z nevgrajenim 4403 20 90 -- drugo: delom za prevoz tovora (npr. keson, silos, hladilnik ipd.) kos pr’ 4403 20 901 --- hlodi za žaganje in proizvodnjo fur- nirjev 2. za tarifno oznako 8704 22 912 se doda nova tarifna Drugo: oznaka, ki glasi: 4403 91 00 -- hrastov (Quercus spp.) 4403 92 00 -- bukov (Fagus spp.): ‘8704 22 919 ----- druga kos pr’ 4403 92 901 --- hlodi za žaganje in furnir 3. za tarifno oznako 8704 23 912 se doda nova tarifna 4403 99 - drugo oznaka, ki glasi: 4403 99 100 -- topolov 4403 99 200 -- kostanjev ‘8704 23 919 ----- druga kos pr’ 4403 99 500 -- brezov 4. za tarifno oznako 8704 23 992 se doda nova tarifna 4403 99 990 --- drugo oznaka, ki glasi: (2) Taksa v višini 10 odstotkov od carinske vrednosti se ‘8704 23 999 ----- druga kos pr’ plačuje pri izvozu proizvodov iz naslednjih tarifnih oznak: Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1463

44 07 Les, vzdolžno žagan in iverjen, rezan ali luščen, skob- 7602 00 Aluminijasti odpadki in ljan ali ne, topo ali zobato dolžinsko spojen, debeline ostanki: nad 6 mm - Odpadki: Ex: Les vzdolžno žagan in iverjen, rezan ali luščen, debeline nad 6 mm: 7602 00 110 -- ostružki, opilki, odkruški, mlevni odpadki ipd.; – Drugo: odpadki barvanih, 4407 91 -- hrastov (Quercus spp.): prevlečenih ali podloženih 4407 91 900 ---- drugo pločevin in folij, debeline (brez podlage) do vključno 4407 92 -- bukov (Faqus spp.): 0,2 mm 4407 92 900 ---- drugo 7602 00 190 -- drugo 4407 99 -- drugo: (vključno s tovarniškim 4407 99 910 ----- topolov izmetom): 4407 99 930 ----- orehov 7602 00 900 - Odpadki: 4407 99 980 ----- drugo. 7802 00 000 Svinčeni odpadki in ostanki 7902 00 000 Cinkovi odpadki in ostanki (3) Taksa v višini 25 odstotkov od carinske vrednosti se plačuje pri izvozu proizvodov iz naslednjih tarifnih oznak: 3. člen 72 04 Odpadki in ostanki železa ali jekla; Taksa iz 2. člena te uredbe se plačuje ob carinjenju v odpadni ingoti iz železa ali jekla za pretaljevanje: skladu s 149. členom carinskega zakona (Uradni list RS, št. 7204 10 000 - odpadki in ostanki litega 1/95). Taksa se ne plačuje pri ponovnem izvozu carinskega železa blaga. - odpadki in ostanki 4. člen legiranega jekla: Na podlagi sklenjenih dvostranskih trgovinskih spora- 7204 21 -- iz nerjavnega jekla: zumov s posameznimi državami se taksa določena s to ured- 7204 21 100 --- ki vsebujejo 8 ut.% ali več bo ne plača pri izvozu izdelkov iz te uredbe, in ki so po niklja poreklu iz Republike Slovenije v naslednje države: Republi- 7204 21 900 --- drugi ko Poljsko, Češko republiko, Slovaško republiko, Republiko Madžarsko, Republiko Makedonijo, Švicarsko konfederaci- 7204 29 000 -- drugi jo, Lichtenstein, Islandijo in Norveško. Pri tem morata biti 7204 30 000 - odpadki in ostanki izpolnjena pogoja, da ima uvoznik sedež v teh državah in da pokositrenega železa ali jekla je namembna država ena od naštetih držav. - drugi odpadki in ostanki: Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka kontroli- 7204 41 -- ostružki, opilki, odrezki, rajo carinski organi z vpogledom v dokumente, ki so prilože- mleti odpadki, okruški ipd., ni carinski deklaraciji. vključno tudi v paketih 5. člen 7204 41 100 --- ostružki, opilki, odrezki Z dnem ko začne veljati ta uredba, preneha veljati odlok ipd., v paketih ali ne o določitvi blaga, za katerega se pri izvozu plačuje posebna --- ostružki in drobci: taksa (Uradni list RS, št. 5/92, 11/92, 19/92 in 48/92). 7204 41 910 ---- v paketih 7204 41 990 ---- drugi 6. člen 7204 49 -- drugi: Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 7204 49 100 --- fragmentirani / razkosani nem listu Republike Slovenije. --- drugi: Št. 424-05/96-13/1-8 7204 49 300 ---- v paketih Ljubljana, dne 28. marca 1996. ---- drugi: 7204 49 910 ----- nesortirani in Vlada Republike Slovenije nekategorizirani 7204 50 - Odpadni ingoti za dr. Janez Drnovšek l. r. pretaljevanje: Predsednik 7204 50 100 -- iz legiranega jekla 7204 50 900 -- drugi 7404 00 Bakrovi odpadki in ostanki: 7404 00 100 - Iz rafiniranega bakra 1057. - Iz bakrenih litin: 7404 00 910 -- iz bakreno-cinkovih zlitin Na podlagi 4. člena zakona o cenah (Uradni list RS, št. (medenine) 1/91-I) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije 7404 00 990 -- drugi: (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije Stran 1464 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

S O G L A S J E 4. zagotovitev pogojev za bivanje študentov višjih šol, ki k cenam prevoza potnikov po železnici v domačem prihajajo iz drugih krajev; potniškem prometu 5. izkušnje potencialnega izvajalca višješolskega stro- kovnega programa na področju vodenja projektov: sodelova- I nje z gospodarskimi družbami in industrijskim zaledjem, z Vlada Republike Slovenije daje soglasje, da se lahko drugimi šolami doma in v tujini, z drugimi ustanovami doma veljavne cene prevoza po železnici v domačem potniškem in v tujini ipd.; prometu povečajo največ za 9,0 odstotkov. 6. z dogovorom oziroma drugo zavezujočo obliko izka- zana pripravljenost lokalne skupnosti, gospodarskih družb in II zavodov, da kot soustanovitelji oziroma sofinancerji sodeluje- Z dnem uveljavitve tega soglasja preneha veljati so- jo pri zagotavljanju materialnih pogojev, ki so potrebni za glasje k ceni prevoza potnikov po železnici v domačem ustanovitev in delovanje visoke strokovne šole ter izkazana potniškem prometu (Uradni list RS, št. 58/95). pripravljenost delodajalcev, da izvedejo praktični del izobra- ževalnega programa ali zagotovijo materialne in kadrovske III možnosti, da višja strokovna šola z njimi izvede praktični del izobraževalnega programa (načelo partnerstva); To soglasje začne veljati 1. aprila 1996. 7. mednarodna primerljivost izobraževanja, zlasti z drža- vami Evropske unije, ter morebitna mednarodna podpora pri Št. 380-05/93-13/10-8 zagotavljanju pogojev za ustanovitev oziroma delovanje viso- Ljubljana, dne 28. marca 1996. ke strokovne šole. Vlada Republike Slovenije II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem dr. Janez Drnovšek l. r. listu Republike Slovenije. Predsednik Št. 620-04/96-13/1-8 Ljubljana, dne 28. marca 1996.

Vlada Republike Slovenije 1058. dr. Janez Drnovšek l. r. Na podlagi 11. člena zakona o organizaciji in financira- Predsednik nju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) je Vlada Republike Slovenije na 190. seji dne 28. marca 1996 sprejela MINISTRSTVA S K L E P 1059. o merilih za postavitev javne mreže višjih strokovnih šol

I Na podlagi 11. člena zakona o poklicnem in strokov- nem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) in drugega Javna mreža višjih strokovnih šol omogoča nadaljeva- odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 nje izobraževanja tistim, ki izpolnjujejo z zakonom določene in 20/95) minister za delo, družino in socialne zadeve sprej- pogoje. Pri ustanavljanju višjih strokovnih šol ali pri preneha- me nju njihovega delovanja se upoštevajo naslednja merila: 1. potrebe po vpisnih mestih za kandidate, ki izpolnjuje- P R A V I L N I K jo z zakonom določene pogoje za vključitev v terciarno izo- o nomenklaturi poklicev braževanje v določeni panogi ali stroki na ravni države ter na regionalni ravni, če je to v skladu s potrebami na ravni države; 1. člen 2. skladnost načrtovane ustanovitve višje strokovne šole S tem pravilnikom se določijo poklici, ki so podlaga za z razvojnimi posebnostmi regije, demografskimi gibanji, šte- pripravo izobraževalnih programov poklicnega oziroma stro- vilom potencialnih kandidatov za vpis ter izkazanimi zaposli- kovnega izobraževanja. tvenimi potrebami po diplomantih višje strokovne šole; 3. zagotovitev pogojev, ki omogočajo ustanovitev višje 2. člen strokovne šole kot enote že obstoječega vzgojnoizobraževal- V nomenklaturo poklicev na področju višjega strokov- nega zavoda ali samostojnega vzgojno-izobraževalnega zavo- nega izobraževanja se uvrstijo: da ter njeno racionalno in ekonomično poslovanje, optimalno 1. INŽENIR / INŽENIRKA ELEKTRONIKE izrabo prostorov in opreme ter kadrovskih potencialov, zlasti STOPNJA ZAHTEVOSTI DELA: Višja strokovna izo- pa: brazba – zagotovitev predavateljev višjih šol in njihovih sode- TIPIČNA DELA V OKVIRU POKLICA: lavcev z ustrezno izobrazbo, strokovnimi referencami in iz- – vodenje delovnih procesov, nabave in prodaje kušnjami na poklicnih področjih izven šolstva, – vodenje obratovalnih in vzdrževalnih skupin – zagotovitev materialnih in logističnih virov: prostorski – organiziranje in nadzorovanje del pogoji, izobraževalna in druga oprema, informacijski sistemi, – organiziranje, izvajanje in nadzor meritev in analiz s pogoji za izvajanje vaj, laboratoriji, delavnice ipd., področja obratovanja in vzdrževanja – zagotovitev pogojev za izvedbo praktičnega dela izo- – zagotavljanje izvajanja ekoloških, tehničnih, varnost- braževanja v gospodarskih družbah ali zavodih; nih predpisov in sistema celovite kakovosti Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1465

2. INŽENIR / INŽENIRKA ELEKTROENERGETIKE BANKA SLOVENIJE STOPNJA ZAHTEVNOSTI DELA: Višja strokovna izobrazba 1060. TIPIČNA DELA V OKVIRU POKLICA: – vodenje delovnih procesov, nabave in prodaje Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o Agen- – vodenje obratovalnih in vzdrževalnih skupin ciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in – organiziranje in nadzorovanje del Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje – organiziranje, izvajanje in nadzor meritev in analiz s (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95, 58/95) v zvezi z drugim področja obratovanja in vzdrževanja odstavkom 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list – zagotavljanje izvajanja ekoloških, tehničnih, varnost- RS, št. 1/91-I) predpisuje Svet Banke Slovenije nih predpisov in sistema celovite kakovosti 3. INŽENIR / INŽENIRKA GOSTINSTVA S P R E M E M B O N A V O D I L A STOPNJA ZAHTEVNOSTI DELA: Višja strokovna o načinu vnovčevanja čekov izobrazba 1. člen TIPIČNA DELA V OKVIRU POKLICA: – vodenje delovnih procesov, nabave in prodaje V 13. členu navodila o vnovčevanju čekov (Uradni list – vodenje delovnih skupin RS, št. 68/95 in 1/96) se datum “31. 3. 1996” zamenja z – organiziranje in nadzorovanje del novim datumom “30. 6. 1996”. – organiziranje in izvajanje analiz s področja poslova- 2. člen nja To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v – zagotavljanje izvajanja ekoloških, tehničnih, varnost- Uradnem listu Republike Slovenije. nih predpisov in sistema celovite kakovosti 4. INŽENIR / INŽENIRKA TURIZMA Ljubljana, dne 27. marca 1996. STOPNJA ZAHTEVNOSTI DELA: Višja strokovna izobrazba Predsednik TIPIČNA DELA V OKVIRU POKLICA: Sveta Banke Slovenije – vodenje delovnih procesov, nabave in prodaje dr. France Arhar l.r. – vodenje delovnih skupin Guverner – organiziranje in nadzorovanje del – organiziranje in izvajanje analiz s področja poslova- nja – zagotavljanje izvajanja ekoloških, tehničnih, varnost- OBČINE nih predpisov in sistema celovite kakovosti 5. INŽENIR / INŽENIRKA STROJNIŠTVA ODRANCI STOPNJA ZAHTEVNOSTI DELA: Višja strokovna izobrazba 1061. TIPIČNA DELA V OKVIRU POKLICA: – vodenje delovnih procesov, nabave in prodaje – vodenje obratovalnih in vzdrževalnih skupin Na podlagi 29. in 36. člena zakona o lokalni samoupra- vi (Uradni list RS, št. 73/93 in 57/94) in 14. člena statuta – organiziranje in nadzorovanje del Občine Odranci (Uradni list RS, št. 43/95) je Občinski svet – organiziranje, izvajanje in nadzor meritev in analiz s občine Odranci na 8. redni seji dne 2. 2. 1996 sprejel področja obratovanja in vzdrževanja – zagotavljanje izvajanja ekoloških, tehničnih, varnost- P O S L O V N I K nih predpisov in sistema celovite kakovosti Občinskega sveta občine Odranci 6. INŽENIR / INŽENIRKA GRADBENIŠTVA STOPNJA ZAHTEVNOSTI DELA: Višja strokovna izobrazba I. SPLOŠNE DOLOČBE TIPIČNA DELA V OKVIRU POKLICA: – vodenje delovnih procesov, nabave in prodaje 1. člen – vodenje obratovalnih in vzdrževalnih skupin Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinske- – organiziranje in nadzorovanje del ga sveta občine Odranci (v nadaljevanju: svet) ter način – organiziranje, izvajanje in nadzor meritev in analiz s uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v področja obratovanja in vzdrževanja nadaljevanju: svetniki). – zagotavljanje izvajanja ekoloških tehničnih, varnost- 2. člen nih predpisov in sistema celovite kakovosti Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih 3. člen članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, Uradnem listu Republike Slovenije. lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.

Št. 017-01-0003 /96 3. člen Ljubljana, dne 25. marca 1996. Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. mag. Anton Rop l. r. 4. člen Minister Delo sveta in njihovih delovnih teles je javno. Javnost za delo, družino in socialne dela se lahko omeji ali izključi samo, če tako določa zakon zadeve sprejme ali če tako odloči svet, odbor ali komisija. Stran 1466 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Vabljeni ima pravico razpravljati le v svoji točki, ne- 12. člen vabljeni pa nimajo pravice razpravljati na seji sveta. Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. 5. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. 13. člen Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec, vendar pa najmanj enkrat v treh mesecih. Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so. 6. člen Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo. Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa pred- stavlja predsednik delovnega telesa. 14. člen 7. člen Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občin- Svet uporablja žig občine. ski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine Žig občine uporabljajo v okviru svojih nalog tudi de- (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informa- lovna telesa sveta in nadzorni odbor. cije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu. Žig občine hrani in skrbi za njegovo uporabo tajništvo Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgo- občine. voriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tu- II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA di v pisni obliki.

8. člen 2. Vprašanja in pobude svetnikov Na prvi seji sveta se konstituira novo izvoljeni svet. Svet je konstituiran, ko je potrjenih več kot polovica manda- tov svetnikov in ko sta izvoljena predsednik in podpredsed- 15. člen nik sveta. Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena po- Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji (prejš- sebna točka (najmanj pol ure) dnevnega reda za vprašanja in nji) predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetni- pobude svetnikov. kov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče pred- sednik volilne komisije. 16. člen Vprašanje oziroma pobuda svetnika morata biti kratka 9. člen in postavljena tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprot- Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta nem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori in ga najstarejši svetnik. Na njegov predlog lahko svet odloči, da pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. vodi prvo sejo drug svetnik. Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog najmanj četrtine svetnikov – komisijo za mandatna vpraša- 17. člen nja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morajo biti poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifika- na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan cijo mandatov za svetnike in župana. in tajnik občine zadržana, določijo, kdo ju bo nadomeščal in Do imenovanja tajnika sveta opravlja njegove naloge odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov. dotedanji tajnik sveta. 18. člen 10. člen Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, delov- Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu voli- nemu telesu ali tajniku občine. Vprašanje se postavi pisno tev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter oziroma, če to dovoli predsednik sveta, tudi ustno. Ustno mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute. predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imeno- Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta ta- vanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o koj posredovati tistemu (županu, predsedniku delovnega te- izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kan- lesa, tajniku občine) na katerega se nanaša. Odgovor na didatov. takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki naslednji seji. niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu. Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana. vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje skupaj z Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o vabilom za naslednjo sejo. potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata. 19. člen Po potrditvi mandatov svetnikov in župana svet na Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imeno- sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vanja izvoli predsednika in podpredsednika sveta. vprašanje postavljeno. Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vpra- šanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV postavil vprašanje, ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v 1. Splošne določbe takih primerih pripravijo pisni odgovor. Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obraz- 11. člen loži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zako- (na sami seji), mora podati pisni odgovor najkasneje skupaj z nom, statutom občine in tem poslovnikom. vabilom za naslednjo sejo. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1467

Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico V. SEJA SVETA postaviti dopolnilno vprašanje. 1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje 20. člen in udeležba na seji Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. 27. člen Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru Seje sveta sklicuje predsednik sveta. Če predsednik ne opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to more sklicati seje, jo skliče podpredsednik. vprašanje na dnevni red prve naslednje seje. Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom 21. člen občine. Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev 28. člen določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. Okvirni program dela za posamezno leto pripravi pred- Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občin- sednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, skega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet predsedniki delovnih teles in tajnikom občine. V okvirnem minut. programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpra- 22. člen vo in odločanje v svet. Okvirni program dela mora biti Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto. upravi ali delovnemu telesu, ki morajo nanjo odgovoriti Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu pred- najkasneje do dneva sklica naslednje seje sveta. sednik sveta. Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnev- predsednik občinskega sveta nanjo odgovoriti takoj oziroma ni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z županom. odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na naslednji seji sveta. O tem odloči 29. člen svet z glasovanjem. Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahte- vo najmanj četrtine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičenosti seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora odsotnosti s sej sveta in delovnih teles biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. 23. člen Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih predlagatelja ne skliče seje v roku 10 dni od prejema zahteve teles, katerih član je. Sej delovnih teles se morajo udeleževa- za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa ti tudi ostali člani delovnih teles. hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsot- nost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delov- 30. člen nega telesa ali tajništvo občine najpozneje do začetka seje. Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se Če zaradi višje sile ali drugih razlogov svetnik ne more pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta oziroma taj- sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki ništvo občine, mora to storiti takoj, ko je to mogoče. je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku. 24. člen Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na županu in tajniku občine. seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno. 31. člen Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, sveta. ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta. Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, kate- O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukre- rih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna. pih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povab- dnevnega reda seje sveta. ljene tudi druge osebe. 32. člen Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik IV. DELOVNO PODROČJE SVETA sveta, ki se pred tem posvetuje z županom. Predlog dnevne- ga reda lahko predsedniku predlagajo tudi vsi, ki imajo pra- 25. člen vico zahtevati sklic seje sveta. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le vah v okviru pravic in dolžnosti občine. točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- čeni s tem poslovnikom. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so 26. člen pripravljeni za drugo obravnavo. Pristojnosti občinskega sveta so podrobneje urejene v Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami statutu občine. seji, kjer se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Stran 1468 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

33. člen dnevnega reda seje mora predlagatelj obrazložiti. O umiku Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetni- točke z dnevnega reda seje svetniki glasujejo, razen če je kom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in h katerim umik predlagal predlagatelj. ni dal svojega mnenja oziroma ni zavzel stališča župana, O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja kadar ta ni bil predlagatelj. in glasuje. Predlog za razširitev dnevnega reda lahko podajo predsedujoči, svetniki ali župan. 34. člen Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik. Po poob- log dnevnega reda v celoti. lastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta pod- predsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč. 40. člen Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne more- Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po do- ta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo ločenem (sprejetem) vrstnem redu. najstarejši prisotni občinski svetnik. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. 35. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej 41. člen sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah. Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko Župan in tajnik občine imata pravico udeleževati se sej poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlaga- sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na telj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna dnevnem redu. obrazložitev sme trajati največ 5 minut. Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vpraša- Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati njih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dopolnilno obrazložitev. dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obrav- Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetni- navo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo. ki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta prigla- sili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma 36. člen ne sme biti daljša od 5 minut. Svet lahko sklene, da posa- Kadar svet sklene, da bo kakšno vprašanje obravnaval mezni svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg svetni- časa. kov navzoč na seji sveta. 42. člen Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem 2. Potek seje redu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opo- 37. člen minu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom Ko predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed oziroma razpravo, mu predsednik lahko vzame besedo. svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugo- udeležiti. voru odloči svet brez razprave. Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na vzdrževanju reda idr. Veljajo oziroma se smiselno uporablja- sejo. jo tudi za vse druge (župana, tajnika občine idr.), ki sodeluje- Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v jo na seji sveta. zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 43. člen 38. člen Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. Pred kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo pričetkom razprave po posameznih točkah dnevnega reda zahteva. svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovni- Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in ka ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O odloči svet o tem vprašanju brez razprave. utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, prejšnje seje odloči svet. ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točne in je Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spreme- mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se njen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute. 39. člen Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o pred- 44. člen logih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k raz- nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebit- pravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. nih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- Zadeve, za katere župan lahko predlaga, se umaknejo z tev ali stališče, se razprava o taki točki dnevnega reda preki- dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, če se ne in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. tako odloči svet z glasovanjem. Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in je bilo svetni- razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih stro- kom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na kovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, dnevni red. Posamezna točka dnevnega reda se lahko z dnev- kdaj se bo seja nadaljevala. nega reda umakne na predlog predlagatelja zadeve, predse- Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni dujočega, svetnikov ali župana. Predlog za umik točke z več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem tele- Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1469 su in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetni- prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni kov v sejni dvorani. niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 54. člen 45. člen Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razpra- seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinje- ve, ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi ne seje. odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, 55. člen če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le kadar tako določa zakon ali statut in 46. člen kadar to zahteva najmanj četrtina članov sveta. Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. 56. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o 3. Vzdrževanje reda na seji katerem se odloča. Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi 47. člen in objavi izid glasovanja. Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. 57. člen Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med go- Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko po- vorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo samezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, le predsednik. ali “proti” sprejemu predlagane odločitve.

48. člen 58. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- naslednje ukrepe : skim izrekanjem. S poimenskih izrekanjem se glasuje, če – opomin, tako odloči svet na predlog predsednika sveta ali tretjine – odvzem besede, članov sveta. – odstranitev s seje ali z dela. Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po abecednem seznamu svetnike, vsak pa se 49. člen izreče z besedo “za” ali “proti”. Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. 59. člen Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega sogovornikom v besedo, ali Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se nati- če na kak drug način krši red na seji. sne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim biti overjene z žigom občine. govorom na seji krši red in določbe poslovnika in je bil na tej Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, za seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega opredelitev “za” in “proti”. poslovnika. Tajno glasovanje, ki se nanaša na volitve in imenovanja Odstranitev s seje ali dela seje se lahko izreče svetniku, izvaja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova- če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako nja. da onemogoča delo sveta. O odstranitvi svetnika s seje odlo- ča svet z glasovanjem brez obravnave. Svetnik sme biti 60. člen odstranjen le s seje, na kateri je kršil red. Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svet- nikov, ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna 50. člen administrativno-tehnična opravila opravlja tajnik občine. Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V sez- nam članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili 51. člen glasovnico. Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v gla- Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz sovalno skrinjico. poslopja v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali posluša- lec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogo- ča nemoten potek seje. 61. člen Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svet- odstranijo vsi poslušalci. nika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor. 52. člen Ugotovitev izida glasovanja obsega: Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda – število razdeljenih glasovnic, na seji sveta, sejo prekine. – število oddanih glasovnic, – število neveljavnih glasovnic, – število glasov “za” in število glasov “proti”, oziroma 4. Odločanje pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, 53. člen – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzo- večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandi- ča večina vseh članov sveta. datih pa kateri kandidat je izvoljen. Stran 1470 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, – opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. in statutom občine Odranci. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 69. člen Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njego- 62. člen vem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadrža- Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih čla- nosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve nov sveta, razen če ni z zakonom ali statutom občine drugače z njegovega delovnega področja. določeno. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzo- 70. člen čih izrekla “za” njen sprejem. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika 63. člen podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi opravljati naloge predsednika sveta, prevzame naloge pred- izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. sednika najstarejši svetnik. O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na 7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za predlog predsednika. svet

5. Zapisnik seje sveta 71. člen Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet 64. člen zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. O delu na seji sveta se piše zapisnik. Predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta pomaga Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne tajnik občine, ki opravlja tudi druga opravila, potrebna za podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je nemoteno delo sveta. razpravljalo z imeni razpravljavcev, o sklepih, ki so bili na Za pripravo zapisnika skrbi tajnik občine. seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Župan zagotavlja z zaposlenimi v upravi strokovna in Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je administrativno tehnična opravila tudi za delovna telesa ob- bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. činskega sveta. Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi tajnik občine. Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta, ki je sejo vodil in tajnik občine. 8. Delovna telesa sveta Za pravočasnost sestavitve zapisnika, pravilnost podat- kov v njem in hrambo zapisnika je odgovoren tajnik sveta. 72. člen Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z 65. člen določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stal- O delu na seji sveta se lahko vodijo dobesedni zapisi na in občasna delovna telesa. (magnetogram seje), ki se hranijo z zapisnikom in drugim Delovna telesa sveta so komisije in odbori. gradivom. 73. člen 66. člen Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posamez- Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, nih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pri- ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v pravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem svetu arhivu občinske uprave. in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter pripra- O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnej- vo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih ša navodila tajnik občine, v skladu s predpisi, ki urejajo aktov sveta. pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. Poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom občin, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi 67. člen tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo področje. Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in se hrani v občinski 74. člen upravi. Stalne komisije občinskega sveta so: V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v 1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova- skladu z zakonskimi določili. nja 2. Statutarno-pravna komisija 3. Komisija za prošnje in pritožbe 6. Predsednik sveta Naloge in pristojnosti stalnih komisij so opredeljene v statutu. 68. člen Predsednik sveta predvsem: 75. člen – sklicuje in vodi seje sveta, Svet ima naslednje stalne odbore, ki v okviru svojega – skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občin- obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo skega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge: sveta, 1. Odbor za nadaljnjo izgradnjo, delovanje in vzdrževa- – podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet, nje kabelsko razdelilnega sistema za prenos in reprodukcijo – skrbi za izvajanje poslovnika sveta, RTV signalov v Občini Odranci – po predsednikih delovnih teles koordinira delo med 2. Gradbeni odbor za izgradnjo kanalizacije posameznimi delovnimi telesi, 3. Odbor za pripravo vsega potrebnega za gradnjo mr- – skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom liške vežice in občinsko upravo, 4. Nadzorni odbor. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1471

76. člen 84. člen Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. njihova sestava in naloge. 85. člen 77. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega tele- ali odloka v procesu njunega izvrševanja. sa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta in na zahtevo sveta in župana. 86. člen Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali telesa. odloka. Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov. 87. člen Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila S sklepom se ustanovijo odbori in komisije, določa tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odborov oziroma komisij. S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristoj- nosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem glasilu občine. 1. Splošne določbe 78. člen 2. Postopek za sprejem odloka Svet sprejema naslednje akte: – statut občine, 88. člen – poslovnik o delu občinskega sveta, Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, žu- – proračun občine in zaključni račun, pan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v občini. – prostorske in druge plane razvoja občine, – odloke, 89. člen – odredbe, – navodila, Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, – sklepe. besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, 79. člen ki jih bo imel sprejem odloka. Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in 90. člen pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske upra- ve in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejema- Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodelo- nju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena val v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. v občini, ki jih določa zakon. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga od- Svet sprejme statut z dvotretjinsko večino glasov vseh loka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj. članov občinskega sveta. 91. člen 80. člen Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom občin- skega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, naj- S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotret- manj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo jinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija obravnavan predlog odloka. in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta 92. člen 81. člen Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in obravnavah. izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- občini. gih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki temeljnih rešitvah predloga odloka. se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. 93. člen Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene: 82. člen – da se opravi razprava in glasovanje o posameznih S prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se v spornih rešitvah (členih) predloga odloka, skladu z zakonom določajo pogoji rabe prostora in določajo – da se opravi razprava in glasovanje po posameznih programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se financi- poglavjih predloga odloka, rajo iz občinskega proračuna. – da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglav- jih predloga odloka. 83. člen Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet: Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz – odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- v predloženem besedilu, loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. – sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upo- Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- števa pri pripravi za drugo obravnavo, stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. – odloči, da se odlok sprejme. Stran 1472 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

94. člen 100. člen Če svet odloči, da se obravnava predloga nadaljuje, Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje določi rok za začetek druge obravnave. na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali končan. predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, 95. člen kadar ni predlagatelj odloka. V drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka. 4. Sprejem drugih aktov sveta Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, ki se spreminja, člani sveta o njem glasujejo. Na 101. člen koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka O drugih aktih, razen o odloku proračuna občine in v celoti. prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet 96. člen praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo glasovanje o aktu v celoti. njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaz- z amandmaji. nem postopku. Amandma mora biti predložen svetu najmanj 3 dni pred Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Župan amandmajih k predlogu odloka. lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj tretjina 102. člen članov sveta ali predlagatelj. Po postopku kot velja za sprejem odloka se sprejemajo Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora tudi spremembe in dopolnitve statuta. biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mne- nje k vsakemu amandmaju. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo svet. 1. Splošne določbe 97. člen Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem 103. člen amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli amandmajev. oziroma imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslov- Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do nika. začetka glasovanja o amandmajih. Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugo- tajno glasovanje. tovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasova- Če svet odloči, da se bo izvedlo javno glasovanje, to nje predlog odloka v celoti. izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno gla- Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti sovanje. glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pri- 104. člen pravi statutarno pravna komisija ali drug organ, ki ga določi Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se svet. glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka Če statutarno pravna komisija ali drug organ ugotovi, pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mo- listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži goče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o beseda “za” ali “proti”. sprejetem odloku na prvi prihodnji seji. 105. člen Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzo- 3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka čih svetnikov, če s statutom ni določena drugačna večina.

98. člen 106. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko od predlaganih kandidatov pri glasovanje ne dobi potrebne svet sprejme odlok o hitrem postopku. večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanje se Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandida- Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravna- tov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število va odloka na isti seji. glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. 99. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se O predlogu, da naj se odlok sprejme po hitrem postop- kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem ku, odloči svet ob določanju dnevnega reda. redu. Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih veljajo za prvo obravnavo odloka. pri prvem glasovanju. Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1473

107. člen Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in posla- Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi na predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu ob- pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne vestiti svet na prvi naslednji seji sveta. večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glaso- Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim vo- vanja na podlagi novega predloga kandidatur. ljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu. Za tajnika občine lahko svet sprejme sklep, da je dolžan 2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani izjavi. 108. člen Volitve predsednika in podpredsednika sveta se izvede- jo v skladu z določili statuta. VII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA 114. člen 3. Imenovanje članov delovnih teles sveta Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem 109. člen usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kan- medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih didatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, voli- nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazum- tve in imenovanja. no reševanje nastalih problemov. Če kandidatna lista ni dobila nobene potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo (volijo) člani posamično. Če 115. člen na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občin- seji sveta. ske pristojnosti. Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje po- laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem novi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa članov delovnega telesa. tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov in dru- gih aktov sodelovali. 110. člen Na predlog župana imenuje svet podžupana. 116. člen O tem ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj o imenovanju. posamezne zadeve. Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino gla- Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vpraša- sov vseh članov sveta. njih, ki so na dnevnem redu, tudi če ni sam predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje. 4. Imenovanje tajnika 117. člen 111. člen Župan skrbi za izvajanje odločitve občinskega sveta. Tajnika občine imenuje svet na predlog župana z jav- Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblasti- nim glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov lu zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta. vseh članov sveta. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za 5. Postopek za razrešitev neizvršitev sklepa. Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu 112. člen predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imeno- 118. člen vanje. Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih ak- Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagate- tov. ljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri- 119. člen stojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev. sveta in delovnih teles sveta. Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov in izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen tudi za predlaga- nje njihove razrešitve. 120. člen Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje. svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo takega akta in predlaga občin- 6. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine skemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadrževanje. Predsed- 113. člen nik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splo- Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. šnem aktu na prvo naslednjo sejo. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno niso funkcionarji. njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Stran 1474 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

121. člen Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno prav- Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če na komisija. župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o ga je dala statutarno pravna komisija ali predsedujoči, odloči tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe. svet. Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi XI. KONČNI DOLOČBI sredstvi mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev nalo- ge. 130. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta. IX. JAVNOST DELA 131. člen Ta poslovnik začne veljati z dnem objave v Uradnem 122. člen listu RS. Delo občinskega sveta in njegovih teles je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o Št. 6/96 delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih Odranci, dne 7. februarja 1996. sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta Predsednik Občinskega poslovnik. sveta občine Odranci Jožef Maučec l. r. 123. člen Javnost se s sej občinskih organov izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zako- VSEBINA nom. DRŽAVNI ZBOR Stran 124. člen 956. Zakon o poroštvu Republike Slovenije za najete Župan in predsednik sveta obveščata občane in sreds- kredite Slovenskih železnic za odplačilo obvez- tva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana nosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR in občinske uprave. (ZPNKSZ) 1365 957. Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obvez- 125. člen nosti DARS d.d. iz kreditov, najetih za realizaci- Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s jo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega predstavniki javnih občil ter zagotovitev pogojev za njihovo programa izgradnje avtocest v Republiki Slove- delo na sejah sveta. niji, ki se začnejo graditi v letu 1996 (ZPDA96) 1336 Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in 958. Zakon o soglasju Republike Slovenije DARS d.d. dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in za najetje kreditov za realizacijo gradnje avto- cestnih odsekov iz nacionalnega programa iz- poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o gradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki se zač- delu občinskih organov. nejo graditi v letu 1996 (ZSDA96) 1367 959. Zakon o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike 126. člen Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kre- Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej in doku- dita Evropske banke za obnovo in razvoj za iz- mente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov gradnjo avtocestnega odseka Pesnica–Šentilj občine. (ZPOPNA-A) 1367 Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta de- 960. Zakon o dopolnitvi zakona o soglasju Republike lovnih teles, ki so zaupne narave. Slovenije DARS d.d. za najetje kredita pri Evrop- ski banki za obnovo in razvoj (ZSDAEB-A) 1368 127. člen 961. Sklep o spremembah začasnega sklepa o količni- kih za določitev osnovne plače javnih pravobra- Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- nilcev, organov za postopek o prekrških in druž- konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. benih pravobranilcev samoupravljanja 1368 VLADA REPUBLIKE 1052. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkorišča- X. SPREMEMBA IN RAZLAGA POSLOVNIKA nje vode na posameznih odsekih vodotokov Je- zernice in Polskave za proizvodnjo električne 128. člen energije 1457 Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- 1053. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkorišča- rabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za nje vode na posameznih odsekih vodotokov Mir- sprejem odlokov. na, Nemiljščica, Hruševka, Temenica, Savinja – Spremembe in dopolnitev poslovnika sprejme svet z na strugi, Suha, Pretovka ob Mostnici in Sopota dvotretjinsko večino glasov navzočih svetnikov. za proizvodnjo električne energije 1459 1054. Uredba o dopolnitvi uredbe o kombinirani no- 129. člen menklaturi carinske tarife 1462 1055. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o do- Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- ločitvi uporabe znižane carinske stopnje in stop- slovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se pred- nje “prosto” 1462 sedujoči glede razlage ne more odločiti, umakne obravnava- 1056. Uredba o določitvi blaga, za katerega se pri izvo- no točko z dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, zu plačuje taksa 1462 da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do na- 1057. Soglasje k cenam prevoza potnikov po železnici v slednje seje sveta. domačem potniškem prometu 1463 Št. 17 – 29. III. 1996 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1475

Stran Stran 1058. Sklep o merilih za postavitev javne mreže višjih 989. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov strokovnih šol 1464 sveta Krajevne skupnosti Vrsno (Kobarid) 1399 MINISTRSTVA 990. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov 962. Odredba o omejitvi osnih obremenitev 1368 sveta Krajevne skupnosti Kobarid (Kobarid) 1399 963. Odredba o pogojih kakovosti, o postopkih ter 991. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov metodah jemanja vzorcev in o analitskih meto- sveta Krajevne skupnosti Kred-Staro selo (Ko- dah za kmetijske in živilske proizvode 1372 barid) 1399 964. Odredba o tehničnih pogojih kakovosti in o ana- 992. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov litskih metodah za mineralna gnojila 1372 sveta Krajevne skupnosti Livek (Kobarid) 1400 965. Pravilnik o tehničnih pogojih za pridobitev li- 993. Sklep o uvedbi samoprispevka za Vaško skup- cence za opravljanje dejavnosti tehničnega va- nost Sveto (Komen) 1400 rovanja oseb in premoženja 1373 994. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 966. Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih 10. 3. 1996 za uvedbo samoprispevka v denarju pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega za Vaško skupnost Sveto (Komen) 1401 zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, na- 995. Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupno- prav in delavcev v obrtni obratovalnici 1374 sti na območju Občine Krško 1401 967. Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz 996. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega varstva pri delu 1377 samoprispevka za območje KS Kuzma (Kuzma) 1402 968. Pravilnik o sodnih tolmačih 1383 997. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 969. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v Lenart za leto 1995 1403 višje strokovno izobraževanje 1385 998. Odlok o proračunu Občine Loški Potok za leto 970. Pravilnik o postopku za pridobitev naziva pre- 1996 1403 davatelj višje šole 1386 999. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 1059. Pravilnik o nomenklaturi poklicev 1464 Loški Potok za leto 1995 1405 1000. Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 1996 1405 DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN 1001. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine ORGANIZACIJE Metlika za leto 1995 1411 971. Sklep o pogojih za pridobitev in uživanje pravice 1002. Odlok o sestavi in načinu volitev organov kra- do varstvenega dodatka v letu 1996 1387 jevnih skupnosti v Občini Metlika 1411 972. Sklep o določitvi največjega obsega vrednosti 1003. Odlok o proračunu Mestne občine Novo mesto sredstev vzajemnih skladov, ki jih lahko uprav- za leto 1996 1413 lja posamezna družba za upravljanje 1387 1004. Odlok o zazidalnem načrtu samostanskega kom- 973. Telekomunikacijska oprema v obdobju od maja pleksa Karmeličanke v Mirni Peči (Novo mesto) 1415 1995 do marca 1996 1388 1005. Odlok o ureditvenem načrtu za peskokop Sote- OBČINE ska (Novo mesto) 1417 974. Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti Do- 1006. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajev- kležovje o izidu glasovanja na referendumu o nega samoprispevka v denarju na območju Kra- uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za jevne skupnosti Mirna Peč (Novo mesto) 1420 celotno območje Krajevne skupnosti Dokležovje 1007. Odlok o začasnem financiranju javne porabe Ob- (Beltinci) 1394 čine Odranci v letu 1996 1421 975. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 1061. Poslovnik Občinskega sveta občine Odranci 1465 začasnem financiranju javne porabe Občine Bre- 1008. Poslovnik občinskega sveta (Pivka) 1422 žice 1394 1009. Odlok o določitvi števila članov svetov krajevnih 976. Sklep o spremembi statuta Občine Črenšovci 1394 skupnosti in volilnih enot za redne volitve v svete 977. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in krajevnih skupnosti v Občini Radeče 1430 dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in 1010. Sklep o določitvi cene oskrbnih stroškov na otro- srednjeročnega plana Občine Črenšovci 1395 ka in višini subvencije Občine Radeče k oskrbni- 978. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila ni na otroka v vrtcu Radeče 1430 za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1996 (Do- 1011. Sklep o vrednosti točke za odmero komunalnih brova-Horjul-Polhov Gradec) 1395 taks na območju Občine Radeče 1431 979. Sklep o razpisu referenduma za plačilo posebne- 1012. Sklep o ugotovitvi povprečne gradbene cene in ga prispevka za financiranje modernizacije kra- povprečnih stroškov komunalnega urejanja jevne ceste Rdeči Kal–Sad (Grosuplje) 1395 stavbnih zemljišč v Občini Radeče 1431 980. Sklep o začasnem financiranju proračunskih po- 1013. Sklep o določitvi vrednosti točke za ugotovitev treb Občine Hrpelje-Kozina v letu 1996 1396 nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Ra- 981. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine deče) 1431 Juršinci za leto 1995 1396 1014. Sklep o ukinitvi nepremičnine javnega dobra (Ra- 982. Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupno- deče) 1431 sti na območju Občine Kobarid 1397 1015. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 983. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Semič za leto 1995 1432 sveta Krajevne skupnosti Borjana-Podbela (Ko- 1016. Odlok o proračunu Občine Semič za leto 1996 1432 barid) 1397 1017. Odlok o spremembi imena in dopolnitvi zazidal- 984. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov nega načrta Semič–Mladica (Semič) 1433 sveta Krajevne skupnosti Breginj (Kobarid) 1397 1018. Sklep o valorizaciji višine nadomestila za upora- 985. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov bo stavbnega zemljišča za leto 1996 (Semič) 1433 sveta Krajevne skupnosti Drežnica (Kobarid) 1398 1019. Sklep o povprečni gradbeni ceni, cenah stavbne- 986. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov ga zemljišča in povprečnih stroških komunalne- sveta Krajevne skupnosti Idrsko (Kobarid) 1398 ga opremljanja stavbnih zemljišč v Občini Se- 987. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov mič v letu 1996 1434 sveta Krajevne skupnosti Ladra-Smast-Libušnje 1020.Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevne- (Kobarid) 1398 ga samoprispevka za območje Krajevne skupno- 988. Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov sti Sežana (Sežana) 1434 sveta Krajevne skupnosti Trnovo ob Soči (Koba- 1021. Statut stanovanjskega sklada Občine Slovenske rid) 1399 Konjice 1436 Stran 1476 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 17 – 29. III. 1996

Stran Stran 1022. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in 1040. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob- dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega močje Krajevne skupnosti Šentrupert (Trebnje) 1445 plana Občine Škocjan za obdobje od leta 1986 do 1041. Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti leta 2000 ter družbenega plana Občine Škocjan Šentrupert o izidu glasovanja na referendumu za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnitev dne 17. marca 1996 za uvedbo krajevnega samo- 1996 in osnutka prostorskih ureditvenih pogojev prispevka za območje Krajevne skupnosti Šen- Občine Škocjan 1439 trupert (Trebnje) 1447 1023. Spremembe sklepa o ustanovitvi, pristojnostih in 1042. Sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in sestavi odborov in komisij Občinskega sveta ob- povprečnih stroških komunalnega urejanja zem- čine Škofja Loka 1440 ljišč na območju Občine Tržič za leto 1996 1447 1024. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila 1043. Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini za uporabo stavbnih zemljišč za leto 1996 (Škof- Vitanje 1447 ja Loka) 1440 1044. Odlok o podeljevanju priznanj Občine Vojnik 1450 1025. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti Obči- 1045. Odlok o pokopališkem redu (Vojnik) 1451 ne Šmarje pri Jelšah 1440 1046. Odlok o proračunu Občine Vrhnika za leto 1996 1453 1026. Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah 1047. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine statuta Občine Šmarje pri Jelšah 1440 Zreče za leto 1995 1454 1027. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna 1048. Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Ob- Občine Šmarje pri Jelšah za leto 1995 1441 čine Zreče 1455 1028. Sklep o uskladitvi vrednosti točke za izračun na- 1049. Odlok o spremembi odloka o krajevnih skupno- domestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu stih v Občini Zreče 1456 1996 (Šmarje pri Jelšah) 1441 1050. Odlok o spremembi odloka o določitvi volilnih 1029. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih enot za volitve članov organov krajevnih skup- stroških komunalnega urejanja stavbnih zem- nosti na območju Občine Zreče 1456 ljišč v Občini Šmarje pri Jelšah za leto 1996 1441 1051. Sklep o določitvi cene programov na otroka in 1030. Sklep o določitvi števila članov sveta Krajevne valorizaciji najvišjih prispevkov staršev in o do- skupnosti Kristan Vrh in volilnih enot za volitve ločitvi najnižjega prispevka staršev (Žalec) 1457 članov sveta Krajevne skupnosti Kristan Vrh BANKA SLOVENIJE (Šmarje pri Jelšah) 1442 1060. Sprememba navodila o načinu vnovčevanja če- 1031. Sklep o določitvi števila članov sveta Krajevne kov 1465 skupnosti Sladka Gora in volilnih enot za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Sladka Gora MEDNARODNE POGODBE (Šmarje pri Jelšah) 1442 16. Zakon o ratifikaciji Memoranduma o soglasju o 1032. Sklep o določitvi števila članov sveta Krajevne vzajemnem priznavanju slovenskih in italijan- skupnosti Tinsko in volilnih enot za volitve čla- skih diplom in strokovnih naslovov (BITVPD) nov sveta Krajevne skupnosti Tinsko (Šmarje 17. Zakon o ratifikaciji Dogovora med Ministrstvom pri Jelšah) 1443 za notranje zadeve Republike Slovenije in zvez- 1033. Sklep o določitvi števila članov sveta Krajevne nim ministrom za notranje zadeve Republike Av- skupnosti Šmarje pri Jelšah in volilnih enot za strije o sodelovanju pri zatiranju mednarodno volitve članov sveta Krajevne skupnosti Šmarje organiziranega kriminala, mednarodnega ilegal- pri Jelšah (Šmarje pri Jelšah) 1443 nega trgovanja z mamili in mednarodnega tero- 1034. Sklep o določitvi števila članov sveta Krajevne rizma (BATTMOK) 70 skupnosti Šentvid pri Grobelnem in volilnih enot 18. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Re- za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Šen- publike Slovenije in Vlado Romunije o vračanju tvid pri Grobelnem (Šmarje pri Jelšah) 1443 in ponovnem sprejemu državljanov obeh držav, 1035. Sklep o določitvi števila članov sveta Krajevne katerih vstop ali bivanje na ozemlju druge drža- skupnosti Zibika in volilnih enot za volitve čla- ve sta nezakonita (BROVD) 74 nov sveta Krajevne skupnosti Zibika (Šmarje 19. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Re- pri Jelšah) 1444 publike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o 1036. Sklep o določitvi števila članov sveta Krajevne znanstvenem in tehnološkem sodelovanju skupnosti Sveti Štefan in volilnih enot za volitve (ZHRZTS) 76 članov sveta Krajevne skupnosti Sveti Štefan 20. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o znanstvenem (Šmarje pri Jelšah) 1444 in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republi- 1037. Sklep o določitvi števila članov sveta Krajevne ke Slovenije in Vlado Republike Indije (BINZTS) 79 skupnosti Mestinje in volilnih enot za volitve čla- 21. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o znanstvenem nov sveta Krajevne skupnosti Mestinje (Šmarje in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republi- pri Jelšah) 1445 ke Slovenije in Vlado Bosne in Hercegovine 1038. Odlok o določitvi števila članov sveta Krajevne (BBHZTS) 81 skupnosti Dol-Spodnje Mestinje in volilnih enot 22. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Republiko za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Dol- Slovenijo in Republiko Panamo o vzpostavitvi Spodnje Mestinje (Šmarje pri Jelšah) 1445 diplomatskih odnosov 84 1039. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 10. 23. Uredba o ratifikaciji Programa sodelovanja v marca 1996 za uvedbo krajevnega samoprispevka kulturi, izobraževanju in znanosti med Vlado za območje Krajevne skupnosti Sela-Šumberk za Republike Slovenije in Vlado Češke republike za obdobje od 1. 4. 1996 do 31. 3. 2001 (Trebnje) 1445 obdobje od 1995 do 1997 86

Izdaja Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije – Direktor in odgovorni urednik Marko Polutnik – Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vevče – Akontacija naročnine za leto 1996 je 12.600 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 5% prometni davek – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379/VII – Telefon direktor, sekretar, šef računovodstva 125 14 19, prodaja 125 02 94, računovod- stvo, naročnine 125 23 57, telefaks 125 14 18, uredništvo 125 73 08, uredništvo – telefaks 125 01 99 – Žiro račun 50100-603-40323 – Po mnenju Ministrstva za kulturo se ta publikacija uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tar. št. 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4-245/92 z dne 25. I. 1992)