Letnik VII, Številka , September ISSN

SPV

Letnik VII, številka , september ISSN - Glasilo je brezplačno

glasilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana Spoštovani!

Kdo je odgovoren za tako visoko število mr- bljajo varnostne čelade na kolesu, tudi otroci ne, tvih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah? če starši z otrokom v avtomobilu mirno prevozi- Vsak posameznik in celotna družba. Posame- jo rumeno ali rdečo luč na semaforju, če izsilijo znik, ker ne spoštuje prometnih predpisov, ker pešca ali kolesarja, če vsepovprek zmerjajo ostale je objesten, neodgovoren, nespameten, neizku- udeležence v prometu, če starši vinjeni sedejo za šen, in družba, ker dopušča, da tak človek lah- volan z otroki na zadnjih sedežih … ko upravlja z »morilskim orožjem« in ker je na Kar se Janezek nauči, to Janez zna! področju vzgoje očitno storila premalo ali se je napačno lotila tega področja. Vzgojne in druge ustanove lahko veliko naredijo, vendar brez resnega in odgovornega sodelovanja Prvi so starši, ki bi morali poskrbeti za res do- družine in vseh nas pri vzgoji, bodo naši otroci na bro prometno vzgojo svojega otroka. Vzgojne cestah umirali kot majhni otroci, kasneje kot veliki ustanove tudi. Pa vendar, če se starši v vozilu otroci in kot starši otrokom. ne pripnejo z varnostnim pasom, če desetletni- Si to želimo? ki sedijo na sprednjih sedežih, če so sopotniki na zadnjih sedežih nepripeti, če starši ne upora- Pazite nase in na druge! Mira Vidmar Kuret

Kazalo Navodila za pisanje

UVODNIK člankov Spoštovani Besedilo oddajte na disketi skupaj z natis-njenim besedilom ali ga pošljite po e-pošti. SPV Navedite svoj točen naslov, tel. št. in naslov e-pošte. Nacionalni program varnosti cestnega prometa na lokalni ravni Zapišite nekaj stavkov povzetka besedila Ponovna ustanovitev SPVCP MOL (kot uvod v članek). Državno tekmovanje Kaj veš o prometu Mednarodni seminar Vamos na Brdu pri Kranju V besedilu označite mesto fotografi j, slikovnega gradiva … in podnapise (če so). BESEDA STROKOVNJAKA Za naslov in podnaslove uporabite krepki tisk in Varnost cestnih vozil, Elementi in naprave za pasivno varnost različne velikosti črk. Nove odstavke označite z dvojnim presledkom AKTUALNO med vrsticami. Prva pomoč rešuje življenja Fotografi je pripnite v jpg formatu ali pošljite RECARO dan v Sloveniji original. Za čistejši zrak v mestih Število fotografi j k vsakemu članku je največ pet. ZGODOVINA CESTNEGA PROMETA Drobtinice iz zgodovine cestnega prometa Glasilo VARNA POT OSEBNI PORTRET Izdaja: Novopečena voznica, Jasna Kuljaj Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOL Uredniški odbor Slavko Slak ŠOLA, VRTEC Zvone Milkovič Cvetka Škof Po varnejših poteh v Osnovno šolo Vrhovci Mira Vidmar Kuret Korak za korakom varno do šole in domov Odgovorni urednik Zvone Milkovič MNENJA, STALIŠČA Lektorica Bomo lahko varno prečkali cesto? Vanda Bedenk Tehnično urejanje in oblikovanje ZNANO, NEZNANO PANCOPY printstudio Tudi kri rešuje življenja Tisk Tiskarna Q.P.S. d.o.o. OTROŠKI KOTIČEK Risbe za otroški kotiček Naklada 600 izvodov AKCIJE Naslov uredništva SPV MOL, Trg MDB 7, 1000 Ljubljana Medijska akcija Hitrost ob začetku šolskega leta Tel.: 01/306 17 70, 306 17 71 Varna pot v šolo e-mail: [email protected] Evropski teden mobilnosti in Dan brez avtomobila v Ljubljani www.ljubljana.si/zamecane/izmestneuprave/ Otroški bazar na Gospodarskem razstavišču index.html Akcija Varno s kolesom v prometu ISSN - Glasilo Varna pot je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno DONATORJI številko 615.

2 / SPV NACIONALNI PROGRAM VARNOSTI CESTNEGA PROMETA NA LOKALNI RAVNI

- Resolucija o nacionalnem programu varnosti Ministrstvo za promet, Direkcija RS za Posvet je potekal po programu : cestnega prometa za obdobje – , ceste, Svet za preventivo in vzgojo v ce- - Evropski akcijski program za varnost v ce- - Obdobni načrt za leto , stnem prometu je pripravil delovne po- stnem prometu in Resolucija o nacionalnem - Vzorci programov za velike, srednje in manjše svete za pripravo in izvajanje Nacional- programu varnosti cestnega prometa za ob- lokalne skupnosti. nega programa varnosti cestnega pro- dobje – ; Ljubo Zajc, generalni direk- meta na lokalni ravni po regijah. Na po- tor Direktorata za promet, Ministrstvo za pro- Posvet za pripravo Programa varnosti svet so bili vabljeni Sveti za preventivo met. cestnega prometa MOL in vzgojo v cestnem prometu, ki so bi- - Predlog za pripravo programov dela na lokalni V sklopu delovnih posvetov za pripravo in izva- li tudi organizatorji posveta, Policijske ravni; mag. Bojan Žlender, Direkcija Republike janje Nacionalnega programa Varnosti cestnega uprave, predstavniki občin, župani, di- Slovenije za ceste, Svet za preventivo in vzgojo prometa na lokalni ravni je Svet za preventivo in rektorji policijskih uprav, vodje policij- v cestnem prometu. vzgojo v cestnem prometu MOL skupaj z Mini- skih postaj, predstavniki osnovnih šol, - Predstavitev obdobnega načrta uresničevanja strstvom za promet, DRSC in Svetom za pre- drugih zainteresiranih in predstavniki NPVCP za leto in posameznih projektov. ventivo in vzgojo v cestnem prometu organizi- medijev. Projekti: ral strokovni posvet za Mestno občino Ljubljana, o Hitrost, Alojz Habič, Ministrstvo za notranje na katerem se je predstavilo glavne poudarke in zadeve, GPU, cilje resolucije Nacionalnega programa varno- Državni zbor je v mesecu decembru sprejel Re- o Alkohol, Matej Košir, Ministrstvo za zdravje, sti cestnega prometa – , predvsem pa solucijo o nacionalnem programu varnosti ce- o Pešec, Robert Štaba, Direkcija Republike oblike, metode in vsebine na lokalni ravni. stnega prometa za obdobje - (Skupaj Slovenije za ceste, SPV, za večjo varnost), ki določa temeljne cilje in po- o Varnostni pas, Vesna Marinko, Ministrstvo za Posvet je bil . aprila na sedežu Sveta za ti za njihovo uresničevanje. Velik del aktivnosti promet, preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOL z bo potekal na lokalnih ravneh, zato so skupaj s o Vozniki motornih koles, Robert Sušanj, naslednjo vsebino: sodelavci na Ministrstvu za promet in v drugih Ministrstvo za notranje zadeve, GPU, - predstavitev varnostne ocene s področja var- organih, ki so nosilci posameznih projektov, pri- o Globalni teden varnosti, mag. Bojan Žlender, nosti cestnega prometa na območju Policijske pravili delovni posvet, na katerem so predstavi- Direkcija Republike Slovenije za ceste, SPV, uprave Ljubljana s poudarkom na Mestni obči- ti glavne poudarke nacionalnih ciljev, predvsem - Primeri dobre prakse pri izvajanju nacionalne- ni Ljubljana, pa metode in vsebine dela na lokalni ravni. ga programa varnosti cestnega prometa - - evropski akcijski program za varnost v ce- v občinah in organizacijah civilne družbe. stnem prometu in resolucija o Nacionalnem Posvet za območje Policijske uprave Ljubljana je programu varnosti cestnega prometa za ob- bil . februarja na sedežu Sveta za preven- Za posvet so bila pripravljena naslednja gradiva: dobje – , tivo in vzgojo v cestnem prometu MOL v Lju- - Evropski akcijski program - Obvarujmo - obdobni načrt aktivnosti v letu ter izvaja- bljani. življenj na naših cestah, nje programov na lokalni ravni.

Tajnik, Zvone Milkovič

/ 3 SPV PONOVNA USTANOVITEV SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU MOL

- avtošole AMZS, Po uveljavitvi Zakona o varnosti - mentorjev za preventivo in vzgojo v cestnem cestnega prometa 1. 1. 2005, ki je V svet za preventivo in vzgojo prometu v osnovnih šolah, predvideval spremembe na področju v cestnem prometu so imenovani: - Ljubljanskega potniškega prometa, delovanja SPVCP RS in Sveta za - štirje predstavniki izvajalcev, in sicer po en Predsednik: preventivo in vzgojo v cestnem predstavnik: Slavko SLAK, predstavnik Mestnega sveta prometu lokalnih skupnosti je SPVCP - Komunalnega podjetja Ljubljana, Mestne občine Ljubljana MOL pripravil osnutek predloga - Cestnega podjetja Ljubljana, Odloka za ponovno ustanovitev - Javne razsvetljave, Člani: SPVCP MOL, ki je bil posredovan - Policijske uprave Ljubljana, Sektor uniformira- • Roman KOLAR Upravi MOL, ustreznemu oddelku, ki ne policije. Predstavnik Mestnega sveta Mestne občine Lju- je na podani osnutek podal pripombe bljana oz. pripravil nov osnutek predloga Mestni svet MOL imenuje člane SPVCP iz vrst • Mihaela KERIN odloka, v katerem je bilo predvideno, uporabnikov in izvajalcev na podlagi njihovih pre- Zavod za šolstvo, Območna enota Ljubljana da se ustanovi SPVCP v skladu dlogov. • Bogomir POLAJNAR z Zakonom o varnosti cestnega Izpitni center za voznike vozil na motorni pogon, prometa, in sicer z samostojnim Mandatna doba SPVCP traja štiri leta in začne te- Sektor za upravne notranje zadeve, Upravna Odlokom, ker gre za organ lokalne či z dnem konstituiranja. enota Ljubljana skupnosti, saj je to bolj smotrno kot Članom SPVCP začne teči mandatna doba z • Stane ŽEROVNIK ustanoviti SPVCP v sklopu Odloka o dnem konstituiranja. Združenje šoferjev in avtomehanikov cestno-prometni ureditvi, kakor je to • Janez GARBAJS bilo urejeno do sedaj. SPVCP sprejme poslovnik, s katerim določi na- Avtošola AMZS čin svojega dela. • Tatjana FURLAN Predstavnica mentorjev za preventivo in vzgojo v Zakon o varnosti cestnega prometa je v . čle- Na področju preventive in vzgoje v cestnem pro- cestnem prometu v osnovni šoli nu opredelil ustanovitev in naloge SPVCP v lokal- metu ima SPVCP predvsem naslednje naloge: • Andrej KMETIČ ni skupnosti in v . členu predvidel ustanovitev, - ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na Ljubljanski potniški promet iz sedanjega SPVCP RS, Javne agencije za varnost ravni MOL, • Brane GAŠPAROVIČ cestnega prometa. Zakonsko določilo o ustano- - predlaga Mestnemu svetu MOL v sprejem pro- KPL vitvi Javne agencije se ni realiziralo, saj je s . . grame za varnost cestnega prometa in ustre- • Tadej MARINKO SPVCP RS prešel na Ministrstvo za promet, zne ukrepe za njegovo izvajanje, Cestno podjetje Ljubljana Direkcija RS za ceste. Sveti na lokalnih ravneh so - koordinira izvajanje nalog na podlagi progra- • Peter DERNIČ ostali v enakem položaju, kot jih je predvidel Za- mov za varnost cestnega prometa v MOL, Javna razsvetljava kon o varnosti cestnega prometa. V zvezi s tem predvsem pa skrbi za izvajanje prometne vzgo- • Milan KOTNIK se je počakalo z aktivnostmi, vezanimi na uskla- je, dodatno izobraževanje in obveščanje udele- Policijska uprava Ljubljana, Sektor uniformirane jevanje in sprejemanje odloka o ustanovitvi SPV- žencev cestnega prometa, izdajanje in razširja- policije CP MOL. nje prometno vzgojnih publikacij in drugih gra- div, pomembnih za preventivo in vzgojo v ce- Mandat imenovanih traja štiri leta in začne teči z Na podlagi . člena Zakona o varnosti cestne- stnem prometu, dnem konstituiranja SPVCP, ki je bil konstituiran ga prometa (Uradni list RS, št. / - UPB in - sodeluje z osnovnimi in srednjimi šolami ter na . seji . . . / - ZORed) in . člena Statuta Mestne ob- vrtci v MOL, čine Ljubljana (Uradni list RS, št. / in /) - na področju preventive in vzgoje v cestnem Obrazložitev k ustanovitvi Sveta za je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na . se- prometu sodeluje z ministrstvom, pristojnim preventivo in vzgojo v cestnem ji dne . . sprejel Odlok o ustanovitvi za promet, prometu je bila naslednja: Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem - organizira akcije, razprave, strokovna preda- prometu. S tem odlokom se je v Mestni občini vanja, delavnice, razstave in predstavitve s po- Pravna podlaga za sprejem Odloka o usta- Ljubljana ustanovil Svet za preventivo in vzgojo dročja varnosti cestnega prometa. novitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem v cestnem prometu, ki je organ MOL, in ga se- prometu je pravna podlaga v . členu Zakona stavljajo predstavniki Mestnega sveta MOL, upo- Strokovne, tehnične in administrativne naloge za o varnosti cestnega prometa, ki določa, da za rabnikov in izvajalcev nalog s področja preventi- SPVCP opravlja organ Mestne uprave, pristojen načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in ve in vzgoje v cestnem prometu. za promet. vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni usta- novijo samoupravne lokalne skupnosti svete za SPVCP ima predsednika in članov, ki jih ime- Na podlagi . člena Zakona o varnosti cestne- preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svet za nuje Mestni svet MOL, in ga sestavljajo: ga prometa (Uradni list RS, št. / - UPB in preventivo in vzgojo v cestnem prometu je or- - dva predstavnika Mestnega sveta MOL, / - ZORed) in . člena Statuta Mestne ob- gan lokalne skupnosti in ga sestavljajo predstav- - sedem predstavnikov uporabnikov, in sicer čine Ljubljana (Uradni list RS, št. / in /) niki sveta lokalne skupnosti, uporabnikov in izva- po en predstavnik: in . člena Odloka o ustanovitvi Sveta za preven- jalcev nalog s področja preventive in vzgoje v ce- - Zavoda za šolstvo, Območna enota Ljubljana, tivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni lit RS, stnem prometu z območja lokalne skupnosti. - Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, št. /) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana - Izpitnega centra za voznike vozil na motorni na . izredni seji dne . maja sprejel Sklep Razlogi za sprejem odloka so bili v sprejetju no- pogon, Sektor za upravne notranje zadeve, o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v ce- vega Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je Upravna enota Ljubljana, stnem prometu prinesel štiriletno mandatno dobo za člane Sveta - Združenja šoferjev in avtomehanikov, za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

4 / SPV

Primerna in predlagana rešitev je bil sprejem sa- Predlagano je bilo, da bi strokovne, tehnične in Cilj odloka je bila uskladitev ureditve vzgoje in mostojnega odloka, saj gre za organ MOL. Svet administrativne naloge opravljala služba, ki skrbi preventive v cestnem prometu z ZVCP. je pomembno telo MOL. V vseh letih delova- za delovanje Mestnega sveta MOL, in ne več or- nja je izpeljal veliko preventivnih, izobraževalnih gan mestne uprave, pristojen za promet kot do Zadnjo organizacijo in pristojnosti Sveta za pre- in drugih akcij za preventivo in vzgojo v cestnem sedaj, kar ni bilo sprejeto. SPVCP s svojimi preventivo in vzgojo v cestnem prometu v MOL je prometu posebno med mladimi, saj je njihovo dlogi predlaga ustrezne prometne rešitve organu določil ZVCP iz leta , ki je bil v letu sodelovanje in izobraževanje zelo pomembno MU MOL, konkretno Oddelku za gospodarske spremenjen tudi v delu, ki ureja pristojnosti in za njihovo varnost in varnost drugih v prome- javne službe in promet, kar pa je velikokrat nelo- naloge Sveta na nivoju lokalne skupnosti. Njego- tu. Svet je prispeval veliko predlogov za rešitev gično, da zaposleni pristojnega organa pripravlja- va pomembnost je sedaj večja, pomembnejša, prometa na določenih lokacijah, posebno pred jo zadolžitve za isti organ mestne uprave. saj je postal organ MOL, kar do sedaj ni bil. Na- šolami in vrtci, pa tudi drugih lokacijah, ki so bi- loge niso bistveno drugačne, je pa bilo potrebno le pomanjkljivo urejene. To delo bo nadaljeval še Tajnik na novo urediti vse v zvezi s statusom SPVCP. vnaprej. Zvone Milkovič

DRŽAVNO TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU

V soboto, 26. maja 2007, je v Kranju na OŠ Franceta Prešerna potekalo 16. državno (39. zaključno) šolsko tekmovanje KAJ VEŠ O PROMETU za učence osnovnih in srednjih šol, pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Kranj Damijana Perneta v soorganizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Kranj in Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah: za učence na kolesih in učence na kolesih z motorjem.

Na tekmovanju so lahko sodelovali najbolje uvrščeni tekmovalci s predhodnega občinske- ga ali medobčinskega tekmovanja s pogojem, da so dopolnili let, da obiskujejo osnovno šolo in da na državnem tekmovanju še niso do- - prvi trije tekmovalci zlato, srebrno ali brona- iz OŠ Sostro so bili uvrščeni v »zlato sredino«; segli vidnejših rezultatov. sto odličje, v kategoriji kolo z motorjem je Nejc Pleško iz - vsi tekmovalci diplomo, od . do . mesta o OŠ Vrhovci zasedel zelo spodbudno . mesto. Tekmovanje Kaj veš o prometu za učen- uvrstitvi, od . mesta naprej za sodelova- ce s kolesi in kolesi z motorjem je ob- nje. Tajnik segalo: Zvone Milkovič - testiranje na posebnih testnih polah z vpra- V kategoriji kolesarji je bilo prvo mesto šanji o cestno-prometnih predpisih, opremi razdeljeno med Janom Meznaričem iz OŠ kolesa Markovci, Ptuj in Tomažem Kosirnikom iz in kolesa z motorjem ter etiki v prometu, OŠ Šenčur, Šenčur, tretjo mesto je zase- - ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah del Tilen Matjašec iz OŠ Bogojina – Mur- ali posebnem prometnem poligonu, ska Sobota. - spretnostno vožnjo na poligonu. V kategoriji kolo z motorjem je prvo me- Kolesarji in vozniki kolesa z motorjem so na sto zasedel Andraž Kirn iz OŠ Narodnega ocenjevalni in spretnostni vožnji morali upora- heroja Rajka, Hrastnik, drugo mesto Mi- bljati zaščitno čelado. tja Hajdinjak iz OŠ Grad, Murska Sobota, Tekmovalci so si v spremstvu mentorjev in or- tretje mesto Miha Žalik iz OŠ Franceta ganizatorjev tekmovanja ogledali tekmovalno Prešerna, Črenšovci. progo in spretnostni poligon pred tekmova- njem. Tekmovalci Mestne občine Ljubljana v kategoriji kolo Blaž Gale iz OŠ Polje, Matej Jakša iz Na koncu tekmovanja so nagrade prejeli tek- OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja, Mar- movalci s kolesi in kolesi z motorjem, in sicer: tin Pečnikar iz OŠ Zadobrova in Nejc Keber

/ / 5 SPV MEDNARODNI SEMINAR VAMOS NA BRDU PRI KRANJU

V začetku meseca junija smo bili • Vpliv preventivnih aktivnosti in primeri dobre • Kako koordinirati, motivirati in voditi prosto- aktivni udeleženci Mednarodnega prakse na najpomembnejših področjih za ve- voljce, Joop Goos, VVN, Nizozemska projekta VAMOS, ki je potekal v obliki čjo varnost prometa (hitrost, alkohol, varnostni • Modeli in akcije prostovoljcev v različnih drža- seminarja. pas, otroški sedeži, varnost pešcev, kolesarjev vah, Willem Gielingh, VVN, Nizozemska VAMOS (Volunteers always on in voznikov motornih dvokoles). the move to better road safety) je • Vsebine dela prostovoljcev, njihova organizacija, Šesti dan so se nadaljevale predstavitve mednarodni projekt, ki ga podpira motivacija in priprava za izvajanje različnih nalog delo s prostovoljci v povezavi s programi tudi Evropska unija. Glavni namen na področju preventive in varnosti v cestnem za mlade: projekta je vzpostavitev delovanja prometu. • Organiziranost prostovoljnega dela, Katarina preventivnih aktivnosti na lokalni ravni Bokström, NTF, Švedska in prostovoljnega dela na področju Vsebine z zanimivimi temami prometne varnosti. so po dnevih potekala po programu:

Prvi dan: • Otvoritev seminarja – odprl ga je, mag. Bojan V projektu sodelujejo: Žlender, DRSC - Svet za preventivo in vzgojo - DRSC - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem v cestnem prometu, Slovenija. prometu Slovenija kot nosilec in koordinator • Nadaljevanje je potekalo s predstavitvijo vloge projekta evropskih institucij na področju varnosti. - Association of Insurances companies (Grčija) - PRP (Portugalska) Drugi dan: - IBSR (Belgija) • Drugi dan seminarja se je začel s predavanjem - Liikenneturva (Finska) g. Günterja Kroja z naslovom Road Safety Sy- • ingov - rekrutiranje, podpora, nagrajevanje, - Ministrstvo za promet, pošto in telekomunika- stem – Deﬁ nition of the Road Safety. vzrdževanje, konec (Recruiting, Supporting, cije (Slovaška) • Nadaljeval se je s predstavitvijo Vizije - Rewarding, Maintaining, Ending ), Willem Gi- - VVN (Nizozemska) Na poti k varnemu prometnemu sistemu, elingh, VVN, Nizozemska - PRI (Svetovna preventivna organizacija) Denis R. Huguenin, BfU, Švica. • Programi za mlade za zmanjšanje vožnje pod • Zaključil se je s temo Glavni problemi in ciljne vplivom alkohola, Charles Mercier-Guyon, La skupine prometne varnosti, Niels Bos, SVOW, Prevention Routiere, Francija Nizozemska • Varnost pešcev kot primer dobre prakse, Bo- jan Žlender, SPV-DRSC, Slovenija Tretji dan so bile predstavljene naslednje teme: Sedmi dan se je začel in končal s primeri • Kako lahko vplivamo na udeležence, da se ve- dobre prakse: dejo varno v prometu, Denis R. Huguenin, • Medijske kampanje - možnosti in primeri do- BfU, Švica bre prakse, Mieke Schvelenbos, IBSR, Belgija • Raziskovalno delo in statistika kot podlaga • Medvrstniško učenje in primeri dobre prakse, za prometno preventivno delo, Niels Bos, Mateja Markl, SPV-DRSC, Slovenija SVOW, Nizozemska • Primer srečanj s posamezniki, ki so preživeli • Ukrepi za umirjanje prometa, Peter Lipar, prometne nesreče, Lars Olsen, Danski svet za Seminar je potekal v Sloveniji od . maja do . ju- Prometno-tehniški inštitut, Slovenija prometno preventivo, Danska nija , namenjen koordinatorjem prostovoljne- • Upravljanje s črnimi točkami, David Krivec, ga dela na lokalni ravni v posameznih državah. Omega Consult, Slovenija Osmi dan je bila izvedena delavnica kot Seminarja so se udeležili predstavniki držav, primer dobre prakse na lokalni ravni: vključenih v projekt VAMOS, ter preko Svetovne Četrti dan so bile obravnavane teme: • Medij kot orodje za izboljšanje prometne var- preventivne organizacije tudi predstavniki evrop- • Prometna vzgoja, Mika Hataka, Liikenneturva, nosti, Rene la Cour Sell, Danski svet za prome- skih in drugih držav. Na seminarju so predstavljali Finska tno preventivo, Danska različne vsebine posameznih področij domači in • Organiziranost, vloga in funkcije prostovoljne- tuji strokovnjaki. ga dela na Nizozmeskem, Joop Goos, VVN, Deveti dan se je nadaljeval z izvedbo delavnice Skupno je bilo udeleženih na seminarju več kot Nizozemska in zaključki oz. evalvacijo seminarja VAMOS. predstavnikov iz Belgije, Danske, Češke, Francije, Finske, Grčije, Jordanije, Nemčije, Nizozemske, Peti dan so bile obravnavane zelo Udeležence seminarja je . . v Mestni hiši Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Sloveni- zanimive teme, ki so predstavljale delo s Ljubljana sprejel predsednik Sveta za preventivo je, Španije, Švedske, Švice in Tunizije. prostovoljci: in vzgojo v cestnem prometu MOL Slavko Slak, kjer je bilo predstavljeno delo in poslanstvo SPV- Program seminarja je vseboval splošne teme in CP MOL ter vsebine dela s poudarkom na pro- delavnice za pripravo nacionalnih in lokalnih pro- stovoljcih predvsem ob začetku šolskega leta. gramov. Sestavljen je bil iz treh sklopov: Po končanem uradnem delu so Ljubljano udele- • Delovanje prometnega sistema z vidika varno- žencem seminarja VAMOS predstavili predstav- sti, dejavniki tveganja, Vizija nič, vpliv posame- niki Zavoda za turizem Ljubljana z obiskom ožje- znih ukrepov (prometna vzgoja, zakonodaja in ga mestnega središča. njeno izvajanje, tehnični ukrepi, evalvacija) s poudarki na novostih na področju infrastruk- ture, prometne vzgoje, analitsko raziskovalnega Tajnik dela, zdravstva. Zvone Milkovič

6 / / BESEDA STROKOVNJAKA VARNOST CESTNIH VOZIL ELEMENTI IN NAPRAVE ZA PASIVNO VARNOST

UVOD V prejšnji številke revije smo predstavili elemente in naprave, ki zagotavljajo aktivno varnost cestnih vozil. V sodobnem cestnem prometu ti elementi ne zagotavljajo dovolj visoke varnosti. Preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnosti za nastanek prometne nesreče, prav nič pa ne varujejo potnikov v vozilu, ko do nesreče pride. V takem primeru Deformacija karoserije pri trku morajo za zaščito potnikov poskrbeti drugi elementi in naprave. Kako bodo ta način že v fazi razvoja preizkušajo varnost posledično s tem pa tudi poškodbe potnikov. pri tej nalogi uspešni, je odvisno od vozil ter na ta način odpravijo napake, ki bi lah- V primeru čelnega trčenja se ojačane struktu- mnogih dejavnikov, predvsem pa od ko poslabšale odpornost karoserije bodočega re spredaj in zadaj programirano načrtno de- hitrosti trka, ki pomembno vpliva na vozila v primeru trka, kasneje pa sledijo posku- formirajo in tako bolj učinkovito absorbirajo velikost sil, s katerimi so v primeru trka sna trčenja s pravim vozilom. energijo, ki nastane pri trčenju. Način pritrdi- obremenjena telesa potnikov v vozilu. Varovanje potniškega prostora ali notranja var- tve motorja temelji na blažilnikih, katerih na- V zadnjih nekaj letih je bilo doseženo nost je v prvi vrsti naloga karoserije, ki mora loga je nadzirati obnašanje prednjega boka in veliko izboljšanje varnosti potnikov prevzeti velik del sile udarcev, ki nastanejo pri vpliv, ki ga ima motor na kabino. V primeru v vozilu. Sodobna vozila so sposobna trku ali prevračanju vozila. Sodobna vozila so stranskega trčenja primerno zasnovana kabina, izničiti veliko energije, ki se sprosti pri zgrajena tako, da je potniška kabina izvedena prečni nosilci na tleh, sedežno vpetje, sedežno trku, s tem pa zagotoviti višjo varnost po principu toge varnostne kletke (obdržati ogrodje in bočne ojačitve v vratih vozila nosijo potnikov, kar je prav gotovo posledica mora dano obliko), ki pa jo obdajajo deforma- največji delež pri absorbciji energije in varova- velikega števila preizkusnih trkov bilne cone. Slednje morajo prevzeti čim večji nju oseb v kabini vozila, saj sama karoserija v in uvajanja ustrezne računalniške del energije trka, tako da so sile, ki delujejo na prečni smeri ni zmožna zagotavljati potnikom opreme, ki omogoča simuliranje potniško kabino in same potnike, čim manjše, zadostne varnosti. različnih situacij v primeru trka.

ELEMENTI PASIVNE VARNOSTI Elementi pasivne varnosti pridejo do veljave, kadar nesreče ne moremo več preprečiti. Ta- krat morajo naprave in elementi za pasivno varnost poskrbeti za varnost voznika in drugih udeležencev, torej morajo čim bolj zmanj- POSEBNE DEFORMA- VARNOSTNA KLETKA šati možnosti telesnih poškodb ali smrti zaradi BILNE CONE POTNIŠKE KABINE nesreče. Med elemente pasivne varnosti vozila NA KAROSERIJI uvrščamo: • varnostne pasove, • zračne blazine, • sedeže (pojavlja se dilema, ali jih je možno opredeliti samo kot pasivne elemente varnosti) in Konstrukcija sodobne karoserije • karoserijo. Torej karoserija ne daje vozilu le oblike ampak delo mirujoče telo. Glede na to, da je zid nepo- O pasivnih elementih varnosti avtomobilov so poskrbi tudi za varnost potnikov. Zgrajena mo- mičen, se avtomobilu, ki je zadel ob zid, vrača nekateri razmišljali že pred skoraj leti. Na ra biti tako, da se vsa oziroma čim več energije vsa energija. V osnovi velja, da je udarec vozila primer Bele Barenyi, ki je že leta predlagal, ob trku izrabi, preden pride do potnikov. Zato s hitrostjo km/h enakovreden čelnemu trku da bi v konstrukcijo vozila vključili teleskopski je pomembno, da se ob trku čim bolj deformi- dveh enako težkih vozil, ki se gibljeta s takšno hi- volanski drog, ki se v primeru čelnega trka ne bi ra sprednji del karoserije, da se lahko vsa ener- trostjo. Če bi bila vozila idealno toga, torej se v togo pomaknil proti vozniku. Ta izum smatra- gija porabi in ne doseže potnikov. Višja je hi- primeru trka ne bi deformirala, bi se teoretično mo kot prvi izum na področju varnostnih siste- trost, tem več energije nastane ob trku. Pri ve- trenutno zaustavila. Takšna zaustavitev bi pov- mov v cestnih vozilih. likih hitrostih se energija ne more v celoti po- zročila velik pospešek teles potnikov, ki bi trče- rabiti, zato pride do potnikov in jih poškoduje. nje telesa ob trdno površino s takšnim pospe- Mnogi varnost avtomobila ocenjujejo po nje- Uspešnost karoserije pri varovanju potnikov se škom le težko preživeli. Zato se današnji avto- govi odpornosti na udarce, oziroma glede na v današnjem času ugotavlja in med posamezni- mobili konstruirajo, kot smo že zapisali, tako da deformacijo karoserije pri trku. Eden od dami vozili primerja s pomočjo NCAP preizku- imajo sprednje in zadnje deformabilne cone, ki nes zelo pogostih načinov ugotavljanja trdnosti snih trkov. naj bi absorbirale čim večji del energije udarca. karoserije je tako imenovani preizkusni trk, ki Energija udarca se namreč porablja prav za gne- ga izvajamo po določeni standardizirani proce- Osnovna ideja, ki je zajeta v NCAP preizkusnem tenje deformabilnih con, s tem pa se tudi do do- duri na že izdelanih vozilih. Verjetno ni odveč trku, izhaja iz ﬁ zike. Natančneje Newtonovega ločene mere porablja. Po drugi strani pa je po- opozoriti, da v sodobni avtomobilski proizvo- zakona akcije in reakcije. Ta zakon pravi, da bo tniška kabina izvedena čim bolj togo, da bi se čim dnji konstruktorji vozil ta že veliko prej defor- mirujoče telo povratno delovalo na telo, ki ga manj deformirala, saj tako zagotavljamo zaneslji- mirajo s pomočjo računalniških simulacij in na bo udarilo z enako energijo kot telo, ki bo za- vost delovanja varnostnih naprav v njej.

/ / 7 BESEDA STROKOVNJAKA

Vsi preizkusni trki se ne izvajajo pod enaki- sti. Prednji sedež sledi pomiku telesa nazaj in Aktiven ergonomičen naslon za nogo se nami pogoji. Hitrost je sicer bolj ali manj enaka se nagne tako, da ublaži udarec glave in zgor- haja med armaturno ploščo in tlemi. Tvori ga (približno do km/h), razlika pa nastane njega dela telesa ob sedež. Sistem je vgrajen v kovinska ploščica s plastično prevleko. V pri- v tem, ali vozilo udari s svojo celotno širino v prednja sedeža in se sproži pri dovolj močnem meru trčenja se prečka umakne in tako absor- oviro (frontalni % udarec) ali pa le z dolo- trčenju. bira energijo udarca, aktivni naslon za nogo pa čenim delom širine (na primer %). Poznamo spremlja njeno gibanje. Na ta način se ohra- tudi preizkusni trk, s katerim simuliramo boč- ni kot med voznikovim stopalom in golenico, ni trk; v zadnjem času pa se simulirajo tudi trki medtem ko se telo zaradi trčenja pomakne na- vozila in pešcev. V preizkusnih trkih sodeluje- prej. jo tudi posebne lutke, ki so opremljene s celo vrsto senzorjev, z obliko in maso pa ustrezajo Varnostni pasovi, najmanj tritočkovni, so po povprečni odrasli osebi. Podatki, ki jih zazna- oceni večine strokovnjakov najpomembnejši jo senzorji na preizkusnih lutkah, so pomembni element varnosti v osebnem vozilu. Imajo le en za proučevanje sil, ki delujejo na človeško telo temeljni cilj, to je preprečiti poškodbe, oziro- v primeru trka, prav tako pa tudi za prouče- ma omejiti gibanje oseb v smeri vztrajnostne vanje mesta udarca telesa v dele kabine vozila. sile. Vedeti moramo, da lahko telo v primeru Ne pozabimo, da prav zmanjšanje sil, ki deluje- frontalnega trka dveh približno enakih vozil, ki jo na potnike v primeru trka, pomembno vpliva Sistem za zaščito pri prevračanju trčita s približno enako hitrostjo, pospešuje tu- na izboljšanje pasivne varnosti. Oceno varno- di s pospeškom g. Zato je seveda iluzorno sti po Euro NCAP preskusnem trku za določen upati, da bi lahko gibanje telesa zadržali z drža- avtomobil lahko primerjamo samo za približno njem za del konstrukcije vozila. enako velike avtomobile. Vsekakor je informa- cija o rezultatih na Euro NCAP testih za pozor- Konstrukcija pasov je v nekaj letih napredova- ne voznike zelo pomembna, saj se mnogi tudi la od preprostih sistemov (Nils Bohlin, Volvo, na osnovi tega odločijo za nakup avtomobila. ), do samozatezalnih pasov s pirotehnični- mi akumulatorji in vgrajenimi zračnimi blazinami, ki v primeru trka dodatno zategnejo varnostne pasove, da ima telo čim manj prostora za pomik. Na drugi strani pa je vgrajen tudi sistem omejevalnika zatezne sile, ki preprečuje Sistem za zaščito hrbtenice in vratu premočne pojemke in preveliko silo telesa na varnostni pas, kar bi lahko povzročilo tudi traj- Sistem aktivnih naslonjal sedežev se aktivira, ne poškodbe hrbtenice, predvsem najbolj ob- ko se oseba ob trčenju nasloni na naslonjalo se- čutljivega vratnega dela. deža; takrat se naslonjalo skupaj z vzglavnikom pomakne naprej. Vzglavnik na ta način spre- Varnostni pasovi se po napihnitvi in izpraznitvi Lutka iz preizkusnega trka mlja gibanje tilnika in onemogoča, da bi glavo zračne blazine sprostijo, da omogočijo odstra- grobo odneslo nazaj. Glava in hrbet sta pod- nitev voznika in sopotnikov iz vozila. Poznamo Tudi zasteklitev karoserije ima nosilno funkci- prta sočasno, kar zmanjšuje obremenitev vra- varnostne pasove za: jo, zato sta zadnje in vetrobransko steklo obi- tu in skrbi za čim manjšo poškodbo hrbtenice. • voznika, čajno zlepljeni s karoserijo. Pri vezanem varno- Obenem pa posebni sistem prepreči spuščanje • sovoznika, stnem steklu, ki se večinoma uporablja samo za vzglavnika v primeru udarca od zadaj. Koncept • potnike na zadnjih sedežih vozila, vetrobranska stekla, sta dve plasti stekla med tovrstnega varovanja je sicer težko enoznačno • otroke (tudi otroški sedeži z lastnim seboj zlepljeni s plastično folijo. Takšna zgrad- opredeliti kot samo pasivnega, saj je tudi akti- varnostnim pasom), ba v primeru loma preprečuje razpad stekla ven (skrbi za udobje in varnost med vožnjo). • živali in tovor. na drobce in obenem zaradi posebnega načina pokanja ne ovira vidljivosti. V veliki meri zadr- žuje tudi širjenje razpok. Ostala avtomobilska stekla velikega formata so izdelana iz enopla- stnega varnostnega stekla, ki se v primeru loma zdrobi na tope delce, ki ne povzročajo po- škodb. Varnostni pas Nekatere vrste vozil imajo vgrajen tudi sistem za zaščito potnikov pri prevračanju v odpr- tem avtomobilu. Sistem deluje tako, da se posebna drogova, shranjena v zadnjem delu avto- Aktivno naslonjalo sedeža mobila, sprožita tik preden se avtomobil pre- vrne; hkrati so okvir vetrobranskega stekla in stebrički prednjih vrat močno utrjeni z jeklom z visoko mejo elastičnosti in čvrsto zasidrani v šasiji oziroma karoseriji avtomobila. Takšna konstrukcija v bistvu predstavlja varnostno kletko na sprednjem delu avtomobila. Sistem vključuje še zategovalnike varnostnih pasov na vseh štirih sedežih. Pri prevračanju avtomobila se pasovi stisnejo ob potnike in jim zagotavljajo največjo možno zaščito.

Varnostni sistem na sprednjih sedežih za za- ščito pred poškodbami hrbtenice in vratu deluje tako, da zmanjšuje obremenitve vratu in hrbtenice pri trčenju od zadaj pri nizki hitro- Pravilna nastavitev naslonjala za glavo Varnostni pasovi

8 / BESEDA STROKOVNJAKA

kot je prikazano na spodnji sliki, se v izjemno Vse pogosteje pa so vozila opremljena še z boč- kratkem času vzpostavi mejna plast, ki jo pred- nimi zračnimi blazinami, ki varujejo bočni del stavlja zračna blazina (v njej se zaradi vžiga pli- telesa in zračnimi zavesami, ki varujejo glave na povečuje volumen plinov) med človekom in potnikov. Zračna zavesa lahko varuje tako na trdno notranjostjo vozila. Eksplozivno polnje- sprednjih kot na zadnjih sedežih. Napihne se le nje aktivira senzor, zadolžen za nadzor pojem- pri bočnem trku, da zaščiti glave vseh potnikov ka vozila. Zračne blazine se zaradi zagotavljanja na stranskih sedežih. Nekateri proizvajalci vozil vidljivosti, takoj ko se maksimalno napihnejo in so v svoja vozila uvedli še dodatne zračne blazi- ublažijo udarec potnika, tudi izpraznijo. ne, ki varujejo še druge dele telesa (na primer kolena voznika). Zračna zavesa za vse potnike in bočni zračni blazini na prednjih sedežih ščiti- jo glavo in prsni koš potnikov.

Otroški sedež

Voznikove in sovoznikove zračne blazine

Pritrdilni sistem ISOFIX

Čelna zračna blazina

Sodobni avtomobili so opremljeni z več zrač- nimi blazinami in imajo vgrajene računalniške sisteme za določitev vrste trka, ki so sposobni določiti intenzivnost in vrsto trka, saj merijo pospeške in pojemke v vseh smereh, tako da se ob bočnem in stranskem trku sprožijo le tiste zračne blazine, ki dejansko ublažijo posledice Sprožitev zračne blazine trka. Zračne blazine so največkrat polnjene z dušikom, ki ne gori in je nestrupen, prostorni- Varnostni pas za pse na blazin pa je odvisna od namena varovanja in lege blazine v vozilu. Voznikova in sovoznikova Pritrdilni sistem ISOFIX predstavlja sistem za zračna blazina ščitita glavo, obraz in prsni koš gradnjo otroške varnostne opreme v skladu z pri čelnem trku. V najnovejših vozilih je skoraj- navodili mednarodnega standarda ISOFIX. Po da že standardna oprema sistem za programi- njegovi zaslugi je uporaba sedeža zelo enostav- rano, dvostopenjsko polnjenje prednjih zračnih na; sedež je vedno pravilno vgrajen in se ga da blazin. Tako se dinamični udarec človeškega te- zlahka odstraniti iz vozila. Ogrodje sedeža za- lesa znatno zmanjša, s tem pa tudi tveganje za pnete v priključke ISOFIX, ki so nameščeni na hujše poškodbe. Blazini nadzorujeta silovitost sedežu v vozilu med blazino in naslonom sede- trka in se tudi napihneta glede na silovitost trka ža. Pravilno namestitev sedeža potrdi kontrol- s polno prostornino pri velikih udarcih in le del- na lučka. Avtomobil je z ISOFIX pritrditvami no pri manjših udarcih. V primeru manjšega tr- opremljen na zadnjih sedežih, pa tudi na pred- ka, kjer zračne blazine niso potrebne, se spro- Zračne blazine voznika in sovoznika njem sovoznikovem sedežu, če v vozilo ni vgra- žijo le zategovalniki varnostnih pasov. Sovozni- jena zračna blazina za sovoznika. kovo zračno blazino lahko po potrebi izklopite, na primer pri namestitvi otroškega sedeža na Zračne blazine so bile zamišljene kot sistem sovoznikov sedež. pasivne zaščite potnikov, s katerim bi dodatno preprečevali udarec glave ali nekega drugega dela telesa v armaturno ploščo ali druge trdne dele potniške kabine, saj je praksa poka- zala, da tudi z varnostnim pasom pripet voznik udari s prsnim košem ali glavo v volanski obroč. Ta pojav lahko pojasnimo z veliko silo, ki se raz- Zračna zavesa vije pri trku zaradi mase voznika ali potnika in pospeška telesa v smeri proti točki trčenja. Vrhunec trenutnega razvoja, ki ga lahko trenu- Z uvedbo zračnih blazin, izdelanih iz umetnih tno lahko najdemo le v vozilih najvišjega cenov- mas in z eksplozivnim polnjenjem, ki se v pri- nega razreda enega od proizvajalcev vozil, je meru trka napihnejo v delčku sekunde (celo- sistem PreSafe. Sistem je zmožen prepoznati ten cikel traja približno dve desetinki sekunde), Stikalo za izklop sovoznikove zračne blazine kritično situacijo (neizogibno trčenje), zato av-

/ 9 AKTUALNO tomobil pripravi na neizbežno, tako da sedeže primerih se s takšnim avtomobilom sploh ne . Avto Fokus..Tehnika.Zračne blazine re- in vzglavnike prestavi v optimalen položaj, od- smemo prevažati. šujejo življenja. bijač pomakne naprej (v primeru čelnega trče- Dosegljivo: http://www.polet-press.si/stanja) in poskrbi za predpripravo varnostnih pa- Naj bo varnost nekega vozila še na tako viso- re//tehnika.htm [Februar, , ]. sov in zračnih blazin na optimalno delovanje, kem nivoju, se bodo tragične nesreče še vedno . Avtoin.Slovenska avtomobilistična spletna kar drastično poveča zaščito voznika in potni- dogajale. Vzrok zanje lahko iščemo predvsem revija.. Dostopno: http://www.avtoin. kov. Sistem voznika tudi opozori, da mora re- v nespoštovanju prometnih pravil, prav gotovo com/ [Februar, , ]. agirati; če pa voznik tega ne stori, pa varnosti pa tudi v nerazumevanju osnovnih karakteri- . Motorevija..Nasveti in tehnika.Tehnika. sistem ukrepa namesto voznika. stik avtomobila, značilnosti njegovega obnaša- Združena varnost. Dosegljivo: http://www. nja na cesti in ne nazadnje v precenjevanju nje- motorevija.si/l .asp?L_ID= &L_ID= Zaradi nevarnosti požara ob trku je izredno gove varnostnotehnične opreme. Noben ABS [Februar, , ]. pomembna tudi tesnost sistema za gorivo. sistem ne bo v kritični situaciji pravočasno za- . Motorevija..Nasveti in tehnika.Tehnika. Plastični rezervoarji za gorivo v vseh pomemb- ustavil pretirano hitrega vozila, in tudi nobena Euro NCAP preskusni trki. Dosegljivo: http:// nih lastnostih, kot so masa, možnost preobli- zračna vreča ne bo pripomogla k temu, da bo- www.motorevija.si/l .asp?L_ID= &L_ kovanja in tesnjenja, prekašajo pločevinaste iz- mo obdržali celo glavo. Vedimo, da proizvajalci ID= [Februar, , ]. vedbe. Najbolj varno mesto za vgradnjo rezer- vozil le ta konstruirajo na varnost pri približno . Opel.. Dosegljivo: http://www.opel.de/ voarja je naletno varni predel vozila pred za- km/h, nikakor pa ne za hitrosti, ki jih veči- [Februar, , ]. dnjo premo. na vozil, ki jih danes srečamo na cesti, dose- .Saab.. Dosegljivo: http://www.saab. ga pri polni obremenitvi. Vozniki se moramo v com/main/image/features//_XL_ ZAKLJUČEK vsakem trenutku zavedati, da so elementi var- narrow.jpg [Februar, , ]. Varnostna oprema v avtomobilih je iz dneva nosti le pripomoček za preprečevanje nesreč .In..Euro NCAP. Dosegljivo: http:// v dan bolj bogata in učinkovita. Konstruktorji in zmanjševanje posledic. Dejanska varnost v www.in.gr/auto/parousiaseis/in_EuroN- vozil nenehno uvajajo v zgradbo vozil nove in prometu pa je odvisna od voznikov samih in nji- CAP [Februar, , ]. nove varnostne elemente. Vedeti moramo, da hove kulture vožnje. Vsak voznik bi moral po- .Felag islenskra bifredaeigenda..Euro je edini vzrok za vgrajevanje tovrstne opreme znati svoje vozilo in se zavedati njegove dejan- NCAP . Dosegljivo: http://www.ﬁ b.is/ v sodobna vozila reševanje človeških življenj. ske varnosti. index. php?ID= &adalmenu= [Februar, Vsekakor pa se moramo kot vozniki ali dru- , ]. gi udeleženci v prometu vedno zavedati, da je In ne pozabimo: vozite pametno, naj se vam ni- .Auto..Euro NCAP. Dosegljivo: http:// učinkovitost še tako kvalitetne opreme za za- kamor ne mudi, saj hitrost ubija. fr.cars.yahoo.com///t/hd.ht- gotavljanje pasivne ali aktivne varnosti omeje- ml [Februar, , ]. na z nepravilno uporabo ali s precenjevanjem Literatura .D&W.. Kindersitz Universal. Dosegljivo: sposobnosti opreme. Največji prispevek k var- . Harl, Boštjan in Marko Kegl.. Vlečna in http://www.duw.de/tuning/kindersitz-univer- nosti ima še vedno človek, ki z vozilom upra- transportna sredstva v cestnem prometu (zbra- sal. p . [Februar, , ]. vlja ali je na kakršenkoli drug način udeležen v no gradivo). .Der Airbag.. Dosegljivo: http://www. prometu. Maribor. Višja prometna šola Maribor. deutsches-museum-bonn.de/exponate/air- . Rotim, Franko. . Elementi sigurnosti ce- bag [Februar, , ]. Predstavili smo le nekaj konstrukcijskih varno- stovnog prometa Svezak . Kinetika vozila. stnih elementov sodobnega vozila. Osredoto- Zagreb. Znanstveni savjet za promet. čili smo se le na tiste, ki so se nam zdeli za- . Čeček, Friderik. . Motorno vozilo (prevod). Dušan Kolarič, udis., res pomembni, kar pa seveda še ne pomeni, da Ljubljana. Tehniška založba Slovenije. Višja prometna šola Maribor ostali elementi varnosti niso pomembni. Dej- . V.A.W. Hillier V.A.W.. stvo je, da avtomobil brez elementov varnosti Delovanje motornega vozila (prevod). ni uporaben v sodobnem prometu; v mnogih Ljubljana. Tehniška založba Slovenije.

PRVA POMOČ REŠUJE ŽIVLJENJA

V davnini so srce povezovali s središčem vsega človeškega bitja, čutenja, osebnosti, celo mišljenja; že antični zdravniki so opazovali, da se ob močnejših čustvenih pretresih hitrost bitja srca poveča, kar so si tolmačili s tem, da je prav v srcu vzrok »srčnih bolečin« ob - denimo - neuresničeni ljubezni. Danes vemo, da ima srce predvsem funkcijo mišične črpalke, ki po telesu poganja življenjsko tekočino – kri. Ta organom prinaša zanje pomembna hranila (krvni sladkor - glukozo, kisik ...), ki so neobhodno potrebni za njihovo nemoteno delovanje. Danes vemo tudi to, da se srce s hitrejšim utripom odziva le na povečane potrebe organizma po kisiku in hranilih, ki so svoj vzrok dobile drugod in ne v srcu samem. Srce kljub tej »banalni« dejavnosti ostaja simbol ljubezni.

Seveda pa lahko vzrok spremenjenega delova- določene mere in za relativno dolg čas, brez zmanjšanem dotoku kisika lahko možgani brez nja srca najdemo tudi v srcu samem. Bolezni sr- večjih posledic prenese. Tega pa žal ne more- večjih posledic prenesejo v povprečju le za pri- ca in ožilja so že dolgo vrsto let na prvem me- mo trditi za naše možgane, ki so dejansko tisti bližno minute (od - minut). Po tem času stu med vzroki obolevnosti in smrtnosti v raz- središčni organ, katerega funkcije so včasih po- pa na njih lahko pride do nepopravljivih posle- vitem svetu. vezovali s srcem. Možgani vršijo zelo pomemb- dic in motenj v njihovem delovanju. ne naloge, kot so uravnavanje dihanja, bitja sr- Nekatera bolezenska stanja in poškodbe ve- ca, prebave, mišljenja, gibanja, govora, pisanja, Človek, ki doživi zastoj dihanja in bitja srca, likokrat ogrožajo človeško življenje, saj lahko zahtevnih ročnih opravil ... Prehranjujejo se sam ne zmore ohranjati zadostne predihano- privedejo do zastoja dihanja in delovanja srca. skoraj izključno samo s sladkorjem (glukozo), sti pljuč in prekrvitve možganov z delovanjem Velika večina organov v človeškem telesu na- ki jo lahko presnovijo le ob prisotnosti kisika. srčne mišice. Zato je pri človeku s srčnim za- stalo motnjo v prekrvitvi in prehrani lahko, do Pomanjkanje kisika ob zmanjšani prekrvitvi ali stojem nujno potrebno takoj pričeti s temelj-

10 / AKTUALNO nimi postopki oživljanja, če želimo ohraniti nje- PRISTOP K NEZAVESTNEMU OD- steče po AED. Če smo na kraju dogodka sa- govo življenje oziroma kvaliteto življenja, ki jo RASLEMU ČLOVEKU, KI MORDA mi, stečemo po AED ob tem, ko kličemo re- je imel do sedaj. POTREBUJE TUDI OŽIVLJANJE ZA- ševalce. Veliko ljudi iz takšnih ali drugačnih razlogov ne RADI ODSOTNOSTI SPONTANEGA • Če je ob nezavestnem ostalo več očividcev z upa ali noče pomagati človeku, ki je utrpel srčni DIHANJA IN BITJA SRCA znanjem oživljanja, naj se pri tem izmenjujejo, zastoj: laiki imajo pogosto pomanjkljivo znanje ker je pravilno oživljanje izredno naporno in prve pomoči, nekateri pa se le bojijo, da bodo • Najprej zavarujemo kraj dogodka in poskr- od reševalca zahteva zelo veliko fi zične ener- ob sicer dobrem znanju ravnali napačno. Neka- bimo za lastno varnost (odklop električnega gije. teri se bojijo, da jih bodo drugi očividci ocenje- toka ipd.). • Po opravljenem klicu na telefonsko številko vali in kritizirali ob tem, ko bodo »nestrokov- • Ko pristopimo k nezavestnemu, ga najprej TAKOJ pričnemo z oživljanjem. no« ravnali, strah jih je morebitne okužbe ob primemo za rame, nežno (zaradi možnosti stiku z neznanim nezavestnim človekom, nena- poškodbe hrbtenice) stresemo in pokličemo • Oživljanje pri odraslem pričnemo z zu- zadnje pa se morda bojijo smrti in morebitnega ter glasno vprašamo: »Ali ste v redu?«. nanjo masažo srca: bližnjega srečanja z njo. • Če se nezavestni ne odzove in če smo na kra- . ne zamujamo se z iskanjem mesta masaže Prav je, da bi se ljudje zavedli, da je nudenje pr- ju dogodka sami z nezavestnim, glasno zakli- srca po metodi tipanja rebrnega loka, temve pomoči, sploh če ta neposredno rešuje ži- čemo: »Na pomoč!« v upanju, da se v bližini več mesto masaže srca določimo na sredini vljenje ali njegovo kvaliteto, nekaj najlepšega, nahaja kdo, ki nam bo pri oživljanju pomagal. prsnega koša, kar človek lahko podari sočloveku, hkrati pa • Običajno pokleknemo na desno stran ne- .peto ene (običajno dominantne) roke po- naj bi nas k temu zavezoval tudi moralni čut. zavestnega. Nezavestnemu moramo najprej ložimo na mesto masaže, drugo roko polo- sprostiti dihalno pot s tem, da mu previdno žimo na prvo roko in sklenemo prste med Čas, ki poteče od prvega klica na številko vzvrnemo glavo vznak in dvignemo spodnjo njima, pa do prihoda reševalcev na kraj življenjsko čeljust, s čimer dvignemo ohlapen jezik stran .na spodnjo tretjino prsnice pritiskamo ogrožajočega dogodka, je v Sloveniji v povpre- od stene žrela in omogočimo zraku prost z iztegnjenimi rokami s težo svojega čju dobrih minut. To je kar minut več od vhod v grlo in spodnja dihala. telesa pravokotno na podlago, tistega časa, ko so možgani morda že utrpeli • Ko smo sprostili dihalno pot, preverimo, ali .pravilna tehnika zunanje masaže srca pr- nepovratne poškodbe in bo pomoč reševalcev nezavestni spontano diha; to storimo s po- snico vtisne za približno / globine prsne- morda že nepotrebna ali pa bo oživljeni človek močjo treh čutil: ga koša (približno do cm); masažo iz- preživel s hudo možgansko poškodbo. Nujno . OPAZUJEMO prsni koš nezavestnega, če vajamo s frekvenco vtisov na minuto, je torej s temeljnimi postopki oživljanja (TPO) se dviga in spušča v ritmu dihanja, pri čemer rok ne odmikamo stran s prsne- pričeti čim prej. . istočasno nad njegovimi usti in nosom ga koša, da nam te ne poskakujejo po njem; Da pa bi znali ob tem pravilno ravnati, je zna- (s svojim levim ušesom) POSLUŠAMO, če vtis pa naj traja enak čas kot sprostitev. nje o oživljanju treba redno osveževati. Tudi slišimo dihalne šume pri vdihu in izdihu, • Po vtisih prsnice nezavestnemu vzvrnemo zdravstveni delavci, ki se s tem problemom ne . ob tem lahko tudi ČUTIMO njegovo mo- glavo (sprostimo dihalno pot), s palcem in ka- srečujejo redno vsakodnevno, obnavljajo zna- rebitno izdihano sapo na svojem (levem) li- zalcem leve roke zatisnemo nosnici, odpre- nje TPO. Za laike, ki se s problemi zdravja, bo- cu. mo usta nezavestnega, jih dobro objamemo lezni, življenja in smrti srečujejo redkeje, pa je s svojimi, da stik dobro tesni in ne prepušča obnavljanje znanja še toliko pomembnejše, saj Znake spontanega dihanja iščemo zraka ter damo dva vpiha po metodi »usta so prav oni tisti, ki so običajno prvi na kraju ži- največ  sekund. na usta«, pri čemer naj vsak od njiju traja po vljenjsko ogrožajočega dogodka. sekundo; ob tem s kotičkom očesa opazu- • Če zaznamo znake prisotnosti spontanega, jemo, ali se prsni koš dviga ob naših vpihih in Pomemben prispevek k boljšemu preživetju samostojnega dihanja, ga obrnemo v bočni spušča, ko usta odmaknemo stran od ust ne- bolnikov s srčnim zastojem prinaša tudi uved- položaj oziroma položaj za nezavestnega; s zavestnega. ba avtomatskih in polavtomatskih električnih tem manevrom zagotovimo prehodnost di- • Pri umetnem dihanju je priporočljiva upora- defi brilatorjev na javnih mestih, na katerih se halnih poti. Ta položaj zagotavlja, da se jezik ba posebne maske, ki preprečuje morebitno pričakuje, da se bo zgodil vsaj en zastoj srca umakne z zadnje stene žrela in ne zapira vho- okužbo reševalca s strani nezavestnega, saj v obdobju dveh let. V Sloveniji so nameščeni da v grlo. ima poseben fi lter in enostranski ventil, ki v Cankarjevem domu, v Kliničnem centru, na • Osebi, ki je pomodrela, sprostimo dihalne omogoča prehod zraka le v eni smeri. Upo- Medicinski fakulteti, v Hali Tivoli, na Kongre- poti z razrahljanjem ovratnika. raba maske bo preprečila morebiten odpor snem trgu, v nekaterih lekarnah, v oddaljenih • Preprečiti moramo tudi podhladitev; nezave- pri dajanju umetnega dihanja neznanemu ne- zdravstvenih domovih in drugod. Defi brilacija v stnega pokrijemo z odejo. zavestnemu človeku, za katerega ne vemo, obdobju - minut po zastoju srca nudi kar • Pokličemo na telefonsko številko in če ne prenaša kake nalezljive bolezni dihal. - odstotno dolgoročno preživetje. med čakanjem na reševalno ekipo nadzoru- • Po dveh vpihih nadaljujemo z zunanjo masa- jemo stanje nezavestnega človeka, občasno žo srca. Avtomatski električni defi brilator (AED) je na- preverimo tudi ustreznost dihanja in polnje- • Razmerje masaža srca:umetno diha- prava, ki jo zmore uporabljati tudi laik, saj mo- nosti ter frekvence pulza. Ob vsakršni spre- nje naj v petih ciklusih (približno minuti) ra ta le pritrditi elektrode na nezavestnega s membi (prenehanju dihanja ali prenehanju bi- poteka v razmerju :. srčnim zastojem, naprava pa se sama odloči, ali tja srca) je potrebno pričeti s postopki kar- • Po opravljenih petih ciklusih ne iščemo pul- bo bolniku dovedla električni šok. Polavtomat- dio-pulmonalnega oživljanja. za na žilah vratu, temveč pustimo avtomatski električni defi brilator lahko uporabljajo le skemu električnemu defi brilatorju, da anali- izučeni laiki (predvsem gasilci, policisti, varno- • Če znakov samostojnega dihanja ni moč zira srčni ritem: stniki, reševalci in nekateri laiki); naprava anali- zaznati, laiki ne tipajo pulza, ker je preveč . že med kardio-pulmonalnim oživljanjem zira srčni ritem bolnika, reševalec pa mora sam zamudno in za laika težko ugotovljivo, pač naj eden od ostalih očividcev pripravi elek- izvršiti električni šok, pri čemer ga naprava z pa: trode avtomatskega električnega defi brila- glasovnim poveljem vodi pri delu. . pokličejo reševalce na telefonsko številko torja in jih po navodilih nalepi na prsni koš (če so sami in če tega ni storil že kdo, nezavestnega, Kljub uporabi AED pa je neobhodno potreb- ki je bil prav tako očividec dogodka), . po minutah kardio-pulmonalnega oživlja- no zagotavljati umetno dihanje in krčenje srčne . dispečerju je treba povedati, KDO je pri nja bo naprava analizirala srčni ritem neza- mišice, ki ga dosežemo s pravilno zunanjo ma- telefonu, KJE se je dogodek zgodil in KAJ vestega in v primeru bolezenskega srčnega sažo srca. Če umetnega dihanja (kljub uporabi se je zgodilo; povedati je potrebno, da ritma svetovala sprožitev električnega sun- priročne maske, ki jo dobimo v vsaki lekarni) imamo ob sebi nezavestnega človeka brez ka. ne želimo izvajati, je priporočljivo izvajati vsaj znakov življenja, ki mu bomo nudili prvo zunanjo masažo srca. Tudi le zunanja masaža pomoč s kardio-pulmonalnim oživljanjem. srca dokazano rešuje življenja. • Če je na kraju dogodka še kak očividec, naj

/ 11 AKTUALNO

• PRI ANALIZI SRČNEGA RITMA in Pravilno zaporedje temeljnih po- metodo usta na nos in usta, večjim otro- PRI SPROŽITVI ŠOKA SE MORA- stopkov oživljanja: kom pa bomo umetno dihanje lažje dali po JO VSI REŠEVALCI ODMAKNITI OD metodi, ki jo uporabljamo pri odraslih; vpih ČLOVEKA, KI GA OŽIVLJAJO IN OD . Zagotovimo varnost reševalca in otroka. v dihalne poti naj traja – , sekunde, tako SAMEGA AED, da pride do pravilnega . Glasno pokličemo: »Na pomoč!«, da prite- da se prsni koš vidno dvigne; odčitanja srčnega ritma in da ne pri- gnemo pozornost drugih očividcev. • vzdržujemo glavo v vzvrnjenem položaju in de do nepotrebnih poškodb reševalcev . Preverimo odzivnost dojenčka oz. otroka: z dvignjeno čeljustjo ter opazujemo, kako samih. • nežno ga stresemo in glasno vprašamo: se prsni koš spušča ob pasivnem izdihu; »Ali si v redu?«, • postopek ponovimo petkrat. • Če ritem srca ne ustreza takemu, ki bi ga • ne stresamo otrok s sumom na poškodbo . Ocenimo znake dobrega krvnega obtoka AED lahko preobrnil v normalnega, oziroma hrbtenice. (spontano gibanje, kašljanje, jok, dihanje); po dovedenem šoku s strani AED, nadaljuje- Zdrav dojenček se bo na to odzval s kremže- iščemo jih največ sekund. mo z izmeničnimi masažami srca in umetnim njem, jokom, gibi, otrok pa bo lahko podal tudi . Če so znaki dobrega krvnega obtoka prisotni, dihanjem v razmerju : še nadaljnji minuti ustni odgovor. nadaljujemo z umetnim dihanjem, dokler do- (pet ciklusov), ko zopet analiziramo srčni ri- • Če otrok odgovori z odgovorom ali pre- jenček ali otrok ne zadiha sam. tem s pomočjo AED. mikanjem, ga pustimo v položaju, v kate- .Če ni znakov dobrega krvnega obtoka (ali • V vseh navedenih postopkih je NAJPO- rem smo ga našli, poskrbimo za njego- pulza), začnemo z zunanjo masažo srca, ki jo MEMBNEJŠA pravilna ZUNANJA MA- vo varnost, preverjamo njegovo stanje in združimo z umetnim dihanjem. Laiki uporabi- SAŽA SRCA; POMEMBNEJŠA JE CELO poiščemo pomoč. Redno preverjamo sta- jo razmerje :. OD DEFIBRILACIJE in tudi pogojuje njen nje njegove zavesti in dihanja. .Masažo srca izvajamo: uspeh. • na mestu, ki je eno debelino prsta nad me- • Navedene postopke ponavljamo do prihoda . Neodzivnemu otroku sprostimo dihal- stom, kjer se združita rebrna loka; reševalcev, ki bodo k nezavestnemu pristopili no pot: • tako, da pri dojenčkih pritiskamo na prsni- tudi z zdravili. • dojenček naj leži na hrbtu z glavico v co z dvema prstoma (kazalcem in sredin- nevtralnem položaju (je ne vzvračamo, cem ali sredincem in prstancem), položeni- KOLIKO ČASA OŽIVLJAMO? kot pri otroku in odraslem) in mu dvigne- ma drugega ob drugem na spodnjo tretjino • Oživljamo, dokler s postopki ne uspe- mo spodnjo čeljust, prsnice. (pri dveh reševalcih se lahko upo- mo oživeti navidezno mrtvega člove- • otrok naj leži na hrbtu, levo roko položimo rabi tudi metoda, pri kateri z obema roka- ka, na njegovo čelo in mu nežno vzvrnemo ma objamemo dojenčkov trup tako, da so • oživljamo, dokler na mesto dogodka glavo, s prsti desne roke pa mu privzdi- prsti na hrbtu, s palcema pa pritiskamo na ne pridejo reševalci in gnemo spodnjo čeljust. Ne pritiskamo spodnjo tretjino prsnice); • oživljamo, dokler zmoremo in nismo na mehka tkiva pod brado, da ne ogrozimo • da pri otrocih peto dlani dominantne roke popolnoma izčrpani. prehodnosti dihalne poti, položimo na mesto masaže in na prsnico • če sumimo na poškodbo vratne hrbtenice, pritiskamo z iztegnjeno roko s težo svo- POSEBNOSTI OŽIVLJANJA poskusimo sprostiti dihalno pot samo s pri- jega telesa, pravokotno na podlago, pri ve- DOJENČKOV IN OTROK vzdigom spodnje čeljusti. čjih otrocih pa lahko uporabimo enako me- . Poiščemo znake spontanega dihanja; iščemo todo kot pri zunanji masaži odraslih, s tem Laični reševalci, ki ne poznajo postopkov oži- jih največ sekund. Z levim ušesom nad otro- da drugo roko položimo na prvo roko, skle- vljanja dojenčkov in malih otrok, naj pri oživlja- kovimi usti in s pogledom uprtim, v njegov pr- nemo prste med njima in masažo izvajamo nju postopajo tako, kot so se naučili pri postop- sni koš, gledamo, če se dviguje prsni koš v rit- z dvema rokama; kih oživljanja odraslih, z nekaterimi izjemami: mu dihanja, poslušamo, če so prisotni dihalni • da prsnico vtiskamo za / globine prsnega šumi in čutimo morebitno otrokovo sapo na koša; • NAMESTO ZAČETNE MASAŽE SRCA PRI svojem licu. • s frekvenco vtisov na minuto; DOJENČKU IN OTROKU NAJPREJ IZ- . Če otrok diha normalno, ga obrnemo v polo- .Z oživljanjem nadaljujemo dokler: VEDEJO PET REŠILNIH VDIHOV, žaj za nezavestne in ves čas nadziramo njego- • dojenček oziroma otrok ne pokaže znakov • sledi približno minuta kardio-pulmonalnega vo dihanje. življenja (spontano dihanje, jok, kašelj, pre- oživljanja, PREDEN poiščejo pomoč re- . Če ne najdemo znakov spontanega dihanja: mikanje), ševalcev s klicem na telefonsko števil- • dojenčkom damo umetno dihanje »usta na • ne pridejo reševalci, ko (kadar so sami), NOS IN USTA«; vpih naj traja – , sekun- • se ne izčrpamo. • če je prisotnih več reševalcev, seveda eden de, tako da se prsni koš vidno dvigne; Uršula Tišler, abs. med. od njih TAKOJ kliče reševalce na pomoč. • tudi pri manjših otrocih lahko uporabimo Območno združenje Rdečega križa Ljubljana

12 / AKTUALNO RECARO DAN V SLOVENIJI

Podjetje BOB & ČENČA v slovenskem prostoru že več kot 20 let nudi otroške avtosedeže. RECARO dan v Sloveniji je potekal 15. junija na Gospodarskem razstavišču s predstavitvijo otroških in avtosedežev. Predstavitev je bila namenjena medijem in širši javnosti. Velikokrat smo se odzvali tudi prošnji staršev, katerih otroci so potrebovali posebej prilagojen sedež, saj so svojega otroka želeli varno voziti v avtu. Nadaljnji razvoj podjetja se je usmeril v partnersko sodelovanje s svetovnim proizvajalcem avtosedežev RECARO.

RECARO je znan svetovni izdelovalec sedežev z glavnim sedežem v Nemčiji. Svoje prestižno ime si je zagotovil v kar sto letih svojega delovanja. Še posebej velik sloves žanje med ljubi- telji hitrosti in športnih avtov, saj je z njihovimi sedeži opremljena cela vrsta dirkalnih in špor- tnih avtov. Z rastjo podjetja je RECARO širil tudi število različnih proizvodov in tako, na primer, na njihove sedeže pogosto sedemo tudi na letalih. V iskanju novih tržnih niš so se pred leti avtomobilskem salonu predstavljen njihov prvi kot ure na dan slabo sedite. Pomembno je tu- lotili tudi izdelovanja otroških sedežev in izku- športni sedež. di, da lahko poljubno nastavite funkcije sedeža, šnje iz avtomobilskega športa so uporabili tu- Pričetek izdelovanja sedežev za letalski pro- da vam ta telo ‘’oprime’’, prav tako pa tudi zra- di pri izdelavi otroških varnostnih avtosedežev. gram sega v leto in pomeni drugi mejnik v čenje sedeža. Že njihov prvi izdelek je pokazal inovativen in zgodovini podjetja RECARO. tehnično napreden pristop v izdelavi otroškega V letu so proizvodnjo preselili iz Stuttgar- sedeža, pa tudi težnjo, da bi bili tudi ti njihovi iz- ta v Kircheim/Teck. delki v najvišjem kakovostnem razredu. Sedeži ne predstavljajo le vrhunskega udobja, Še večji uspeh se je pojavil z leta predsta- pač pa tudi vrhunsko varnost, ki jo stalno kon- vljenim sedežem Ergomed, uspeh pa so v nada- trolirajo s številnimi testiranji trčenj. Tudi na ra- ljevanju še povečevali kasneje predstavljeni se- znih testih so vedno med najbolje ocenjenimi. deži: Trend, Style in serija Sport. Kot dolgoletni proizvajalci poznamo velike te- žave staršev otrok, ki potrebujejo posebno Varnost, udobje, ergonomija, dizajn in kakovost nego in zato tudi veliko voženj z avtom. Na - to so bili glavni pojmi, ki so jim RECARO-vi predstavitvi Dan RECARA v Sloveniji smo po- strokovnjaki posvetili posebno pozornost. Re- darili posebno izvedbo otroškega avtosedeža zultat je brezkonkurenčna vrsta otroških avto- RECARO-Reha, s katerim želimo predstaviti sedežev. Tako kot njihov veliki brat avtosedež, staršem možnosti ustreznega in varnega pre- so vsi izdelki iz linije RECARO Young odlični in voza otroka s posebnimi potrebami ter obe- poznani zaradi njihovih izvrstnih značilnosti. Le nem spodbuditi pristojne organe, ustanove in pri RECARU obravnavajo otroške sedeže kot podjetja k lažjemu nakupu sedežev za to po- avtosedeže in jih zato testirajo skladno s strogi- pulacijo otrok. mi zahtevami avtomobilske industrije. Še več - uporabljajo le inovativne in visoko kakovostne materiale. RECARO Start je prvi otroški avto- sedež na tržišču, ki ima cevasto ogrodje iz alu- minija in vgrajen zvočni sistem.  let RECARA ZAKAJ RECARO AVTOSEDEŽ Zgodovina danes vodilnega nemškega proizva- Ergonomija, udobje sedenja in varnost. RECA- jalca sedežev za osebna in tovorna vozila sega v RO proizvodi so tako svojevrstni in individu- daljno leto , ko je mojster sedlarstva Wil- alni, kot ljudje, za katere so izdelani! Vožnja je helm Reutter ustanovil inovativno podjetje za delo in sedež je delovno mesto. V sedanjem proizvodnjo koles in ogrodij v Stuttgartu. Že v času % dneva presedimo in zaradi tega veli- letu je podjetje zaposlovalo delavcev. ko ljudi trpi zaradi bolečin skeleta, še posebej Leta je podjetje podpisalo pomembno po- hrbtenice (vedno več je mladih, katerim se že godbo o izdelovanju karoserij za podjetje Por- po letu starosti pojavijo prvi znaki bolečin sche, za prvi VW, ‘’hrošč’’. Leto je zazna- v hrbtenici). Vsak . od ljudi ima probleme movala smrt ustanovitelja podjetja. s hrbtenico. Ena tretjina vseh bolniških je zara- Inovacije RECARA Leta se je podjetje priključilo Porscheju di bolečin v hrbtenici in za zdravljenje bolečin in dobilo novo ime, nastalo iz REutter in CA- se nameni zelo veliko denarja. Sedenje v avtu Isoﬁ x je mednaroden, zahtevam prilagojen pri- ROsserien, torej RECARO. Najprej so izdelo- je lahko velik problem. Zelo pomembna je po- trjevalni sistem za otroške avtosedeže skupine vali sedeže za porsche. Leta pa je bil na zicija sedenja, saj ste potencialni bolnik, če več + in l (od rojstva do kg otrokove teže).

/ 13 AKTUALNO

deže za posebne namene. morajo biti tako blizu skupaj, da je zgornji del telesa RECARO trening sedenja ob straneh ustrezno podprt brez čezmernega pritiska. Osem točk za pravilno sedenje: . S hrbtom se naslonite na . Višina naslonjala za glavo sedež, tako da se hrbteni- mora biti popolnoma porav- ca dotika hrbtišča. Razdalja nana z vrhom glave. med robom sedeža in pedali naj bo nastavljena tako, da so vaša kolena rahlo upognjena, tudi ko do konca pritisnete Naklon: razdalja med naslonjalom in glavo mo- Igraj se varno - RECARO Isoﬁ x System na pedale. ra biti približno cm.

V avtomobilu se nahajajo pritrditvene točke za . Rame pritisnite čim moč- Glavna dejavnost podjetja RECARO je izdelo- varno pritrditev otroškega varnostnega sedeža neje ob hrbtišče. Kot hrbti- vanje sedežev za osebna vozila. Nekateri sede- Isofi x (v karoseriji avtomobila so posebne za- šča mora biti tak, da lahko ži so namenjeni prvi vgradnji, ostali pa so na- ponke pod naslonom sedeža). Gre za standar- z rahlo pokrčenimi komol- menjeni naknadni vgradnji oziroma zamenjavi diziran sistem pritrditve, ki omogoča, da se RE- ci brez problemov dosežete obstoječega - serijskega sedeža z vrhunskim CARO Isofi x System otroški sedež hitro, trdno volan (ob pravilni drži vola- sedežem RECARO. Tu lahko kupec izbira med in predvsem brez napak pri montaži namesti v na). Rame se morajo sede- široko paleto različnih sedežev, pač glede na avto. Podstavek je varen in stabilen temelj za ža dotikati tudi med obrača- njegove potrebe in želje. RECARO Young Profi plus avtosedež (upora- njem volana. ben do približno mesecev otrokove starosti) Sedeži RECARO za osebna vozila so lahko se- in RECARO Expert plus ( do približno in pol . Sedež si nastavite dovolj vi- rijsko ali kot dodatna opcija opremljeni s števil- let otrokove starosti). soko, tako da boste imeli ja- nimi sistemi za izboljšanje ergonomije in udo- Prednosti RECARO Isofi x Systema: sen pregled nad napravami in bja. • Enostavnejša pritrditev sedeža v avto; mo- okolico. žnosti za nepravilno pritrditev se močno Sem sodijo: zmanjšajo. . Nastavite naklon sedišča - RECARO Vent System: s pomočjo vgrajenih • Optimalna zaščita, ki omogoča neposreden tako, da z lahkoto pritiskate ventilatorjev v sedežu, omogoča dodatno hla- stik med Isofi x Systemom in avtomobilskim na pedale. Stegna naj počiva- jenje, zračenje in s tem preprečuje potenje. Za- sedežem. jo na sedišču brez čezmerne- radi tega je zmanjšana možnost prehlada (zara- • RECARO Isofi x podstavek ustreza ECE sku- ga pritiska. Preverite kot hrb- di temperaturne razlike ali vetra) ter tako tudi pinama + in l. Tako je potreben le enkratni tišča, preden potisnete sedež zmanjšana možnost posledic bolečin v hrbte- nakup, uporabljate pa ga za dva sedeža. nazaj. nici. V mrzlih dneh pa si lahko vklopite ogre- • Uporaba obeh avtosedežev (RECARO Yo- vanje sedeža. ung Profi plus in RECARO Young Expert . Nastavite dolžino sedeža plus) je mogoča tudi v avtomobilih brez Isofi x tako, da so stegna podprta - RECARO Airmatic system: vključuje dve lo- pritrdilnih točk (v tem primeru sedež pritr- malo nad koleni. Pravilo pal- čeni, poljubno napihljivi zračni komori, s po- dite s -točkovnim varnostnim pasom, ki je v ca: razdalja med robom se- močjo katerih si lahko po želji v ledvenem delu avtu). deža in zadnjim delom kolen dodatno podprete hrbtenico in tako zagotovi- mora znašati - prste. te njen pravilen položaj. RECARO SLOVENIJA V našem razstavnem prostoru lahko vidite in . RECARO Airmatic sis- Sedeži RECARO so na voljo v številnih barvnih preizkusite različne modele avtosedežev za tem® je pravilno nastavljen, kombinacijah, v prevlekah iz blaga, umetnega osebne avtomobile (ergonomsko-ortopedske, ko podpira spodnji del hrbte- ali naravnega usnja. športne-tuning in dirkalne), celoten program nice v naravni poziciji. otroških avtosedežev, sedežev za pisarne in se- . Stranske blazine sedeža Poleg sedežev podjetje nudi vmesne konzole za pritrditev sedeža v večino avtomobilov. Ta- ko stranka ob menjavi vozila lahko zamenja le konzolo, sedež pa lahko zopet uporabi v novem avtomobilu.

RECARO Slovenija - ČENČA B. Oblak

14 / ZGODOVINA CESTNEGAAKTUALNO PROMETA ZA ČISTEJŠI ZRAK V MESTIH

Z a n a m i j e E V R O P S K I T E D E N nega prevoza. Od leta , ko je bilo število MOBILNOSTI, ki je bil letos od 16. do potnikov, prepeljanih s sredstvi javnega prevo- 22. septembra in se zadnji dan zaključil za kar milijonov, je število padlo na mi- z Dnevom brez avtomobila. Morda bi lijonov v lanskem letu. Mestni potniški promet se lahko vsaj ob tej priložnosti vsak v Ljubljani obsega prog v dolžini , km, od nas vprašal, kako oz. na kakšen pri čemer je najdaljša razdalja do postajališča način lahko prispeva k bolj čistemu m. zraku v mestih. V Ljubljani več kot Če vozimo avtomobil, vozimo modro. Izogibaj- 30 odstotkov vseh emisij ogljikovega mo se agresivnemu pospeševanju, zaviranju ter dioksida prispeva promet. speljevanju. Ne vozimo prehitro in ne obreme- njujmo vozila z nepotrebno prtljago. Klimat- sko napravo uporabljajmo zmerno. Vozila ne halne in kardiološke težave, negativno vplivajo puščajmo v prostem teku. Prazni tek vozila, ki Promet je torej eden izmed glavnih virov one- na centralno živčevje, dražijo naša čutila … V traja več kot sekund, je potratnejši od po- snaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, mestnih središčih se tem onesnaževalom pri- novnega vžiga motorja. Tudi z rednim servisi- telesnih poškodb, smrti. Onesnaževanje zraka druži še hrup, ki na prometno zelo obremenje- ranjem lahko pripomoremo k zmanjšanju po- s prometom se najbolj odraža v emisijah duši- nih križiščih lahko doseže vrednost do dB. rabe goriva in s tem k manjši količini škodljivih kovih oksidov, ogljikovega monoksida, hlapnih emisij. organskih spojin in trdnih delcev. Ob dnevih Najbrž vsak od nas želi dihati čistejši zrak in močnega sončnega segrevanja se tem škodlji- zmanjšati hrup v mestu. Po drugi strani pa si vim snovem pridruži še ozon. Promet je tudi želimo tudi hitro in udobno pripeljati na cilj, po SEDEM RAZLOGOV ZA MANJ eden glavnih virov ogljikovega dioksida, ki naj- nakupih, v šolo in službo. Z nekaj majhnimi, a AVTOMOBILOV V MESTU več prispeva h globalnemu ogrevanju Zemlje. učinkovitimi ukrepi lahko dosežemo oboje: Promet škoduje zdravju. - vozimo manj, Promet povzroča podnebne spremembe. - uporabljajmo sredstva javnega prevoza, Promet slabša kakovost življenja. - vozimo se s kolesom, Prometna gneča povzroča ogromne izgube - avtomobil vozimo modro. časa. Promet povzroča preveč nesreč. Svoje opravke lahko združimo na eno mesto, s Promet neopazno povzroča ogromne stro- čimer prihranimo čas in gorivo. V službo se lah- ške. ko vozimo s sosedi ali znanci in tudi stroške za Promet zavzema preveč prostora. gorivo si lahko razdelimo. Kratke poti pa lahko prevozimo s kolesom ali gremo peš. Kolo ne onesnažuje, ne povzroča hrupa, zahteva tu- Povzeto po: di manj prostora. Ne povzroča zastojev, omo- Evropski teden mobilnosti. September . goča pa mobilnost tudi nevoznikom. Hkrati po- MOL, Zavod za varstvo okolja. Vsa našteta onesnaževala iz prometa so zdrav- meni tudi rekreacijo in tako posledično lahko ju škodljiva. Dražijo dihalne poti, povečujejo pripomore k boljšemu počutju. Statistike kaže- pogostost astmatičnih napadov, povzročajo dijo, da vedno manj ljudi uporablja sredstva jav- Cvetka Škof

DROBTINICE IZ ZGODOVINE CESTNEGA PROMETA

V času sodobnega prometa si težko predstavljamo, kakšni so bili njegovi začetki. Pravih cest v prazgodovini ni bilo. Utrjene steze so nastale, ko so ljudje hodili po vodo, na lov. Določenih poti so se držale tudi živali. Posledica stalnih smeri gibanja so bile prve poti. Vsako naslednje zgodovinsko obdobje je prispevalo nekaj novega tudi na področju prometa. Današnji čas poleg hitrega, udobnega in gospodarnega cestnega prometa vedno bolj postavlja v ospredje tudi potrebo po prometni varnosti.

V razvoju cestnega prometa se je zgodilo ve- v suhem prašne in v mokrem blatne, polne ne- tako, da so vrhnjo plast ceste polili s katranom, liko izumov, odkritij, tehničnih izboljšav, ki so snage in opremljene z ozkimi brvmi, da si lahko kar je onemogočilo prodiranje vode v spodnje pripomogli, da je sedanji cestni promet takšen, prišel z ene strani na drugo. Šele v . stoletju plasti in zmanjšalo prašenje. kakršen je. V starem veku je bila gradnja cest je razvoj cestnega prometa skokovito napre- pogosto povezana z vojaškimi potrebami. Rim- doval predvsem zaradi razvoja avtomobilizma. Prva avtocesta, dolga km, je bila zgrajena ske ceste so celo gradili vojaki. Ko so osvaja- Postopek utrjevanja cest, imenovan makada- leta , osem let kasneje pa se je z gradnjo li nova ozemlja, so najverjetneje uporabljali že miziranje po škotskem inženirju Johnu Loudo- avtoceste Koln-Bonn pričelo obdobje gradnje obstoječe lokalne ceste, po zasedbi ozemlja nu McAdamu, so začeli uporabljati pri gradnji modernih cest. Prvi odsek sodobne štiripasov- pa so vzpostavili svoje cestno omrežje. V sre- cest v . stoletju (). Na dno ceste so namene avtoceste v Sloveniji (in Jugoslaviji) Vrhnika- dnjem veku se je cestni promet marsikje odvijal tali večje skale, nanje zdrobljeno kamenje in či- Postojna je bil zgrajen med leti in in po ohranjenih rimskih cestah. Mestne ulice pa sto na vrh pesek. Nato je svoje delo opravil še dolg dobrih km. Ob odprtju tega odseka se so bile večinoma v slabem stanju, netlakovane, cestni valjar. Kasneje so ta postopek izboljšali je Slovenija postavila ob bok dvajsetim evrop-

/ 15 ZGODOVINA CESTNEGA PROMETA

vozili večinoma netekmovalna kolesa. Ker odsek dijo tudi varnostni pasovi. Prvi je propagiral upo- ceste Kladje-Sovodenj še ni bil asfaltiran, je bilo rabo varnostnih pasov Francoz Gustave Desire tudi veliko predrtih gum. Maraton Franja ima se- Leeau, ki je leta skiciral vozilo s štirimi pri- daj tekmovalni značaj in poteka v okviru Festivala petimi potniki. Varnostni pas je bil namenjen pre- kolesarstva, ki združuje različne kolesarske preiz- prečevanju padca potnikov iz odprtega vozila med kušnje. vožnjo. Leta zasledimo prve osebne avtomobile znamke Volvo in Ford, ki so bili na prednjih V razvoju traktorjev je velike spremembe pov- sedežih opremljeni z dvotočkovnima varnostnima zročil izum parnega stroja leta . Mehanska pasovoma. energija parnega stroja in kasneje motorja z notranjim izgorevanjem je zamenjala človeško in ži- Tri leta kasneje, to je leta , v tovarni Volvo valsko silo. Leta so v Ameriki namestili Ot- uvedejo tritočkovna varnostna pasova na spre- tov enovaljni motor z notranjim izgorevanjem na dnjih sedežih. Leta Volvo in Marcedes Benz podvozje parne lokomobile. Okoli leta so izdelata prvi avtomobil s tritočkovnimi varnostni- jih že množično izdelovali in tudi uporabljali. Leta mi pasovi na zadnji klopi. Tovarna Volvo je ves čas so se v ZDA pojavili prvi traktorji z eksplo- posvečala pozornost izboljšavi varnostnih pasov zijskim motorjem. Tovarna Ford je vzporedno z in leta razvila tritočkovni varnostni pas z na- modelom T razvijala tudi proizvodnjo traktorjev stavljivo točko vpetja v stebričku B. Dandanes so (čas prve svetovne vojne). Na tekočem traku so avtomobili opremljeni z varnostnimi pasovi z za- Ohranjena rimska cesta v Pompejih izdelovali traktorje Fordson. Opremljeni so bili z tegovalniki in omejevalniki zatezne sile. Vpenjal- (vir: http://sl.wikipedia.org, . .) menjalniki, ki so omogočali tri prestave za vožnjo na točka z zaponko se je iz karoserije preselila na naprej. Hiter razvoj traktorjev zasledujemo od le- sedež, kamor se iz stebrička selita tudi vpenjalni skim državam, ki so takrat že imele avtocestno ta dalje. Sodobni traktorji večinoma dosega- točki. omrežje. Za gradnjo prve slovenske avtoceste jo cestno hitrost do km/h in imajo vgraje- je bilo potrebnega veliko znanja in tudi ﬁ nančnih na različna vzmetenja, ki izboljšujejo njihove voz- sredstev, katerih del je prispevala Mednarodna ne lastnosti. banka za obnovo in razvoj. Potrebe po sodobnih cestnih povezavah še danes spodbujajo gradnjo novih avtocestnih povezav (Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji).

Varnostni pas rešuje življenja Traktor Fordson (vir: http://www.policija.si, . .) (vir: http://www.sarka.si, . .) Sredi -ih in v -ih letih je bil med glavnimi predstavniki razvijajočega se avtomobilizma pri nas majhen in poceni avtomobil za štiri potnike, ki ga je na podlagi Fiatove licence izdelovala tudi jugo- Viadukt Črni Kal slovanska tovarna orožja in avtomobilov Crvena (vir: http://sl.wikipedia.org, . .) zastava v Kragujevcu. .. je bil narejen prvi, sedaj že legendarni fi čko. Ime FIAT je zvene- Prva kolesa (bicikli) so se v naših krajih pojavila lo zelo resno. Zaradi prikupne okrogle oblike je okoli leta , prvo dvokolo na Slovenskem pa dobil naziv fi ča, kakor v Srbiji rečejo majhnim kuž- je bilo ugotovljeno že leta . Leta je bila kom. Po drugi razlagi pa naj bi fi čko poimenovali ustanovljena prva kolesarska organizacija v Ljublja- po junaku stripa Kurir Fiča, ki je izhajal v časopisu ni, imenovana Klub slovenskih biciklistov. Tega leta Borba. Fičko je z majhno porabo goriva, s simpa- je bila tudi prva kolesarska tekma na Slovenskem, tično karoserijo in velikimi steklenimi površinami in sicer od Šentvida do Ljubljane v dolžini km. Ob Parna lokomobila iz leta , ki poganja veliko mla- osvojil srca mnogih. .novembra je bil izde- koncu . stoletja je postalo vedno bolj priljubljeno tilnico (vir: http://www.pfmb.uni-mb.si, . .) lan zadnji fi čko, ki je bil rumene barve. Fičko je bil kolesarstvo olimpijska disciplina, žal samo za mo- dolga leta edino učno vozilo za učenje vožnje v ške. Tako je ostalo vse do leta . Tudi pionir Pred izumom semaforja so promet že v času konj- avtošolah. slovenskega letalstva Edvard Rusjan je bil navdušen skih vpreg na najbolj obremenjenih križiščih velikih kolesar in od -ega leta tudi udeleženec kolesar- mest usmerjali policisti. Prvi semafor je bil posta- skih dirk. Pri tem je bil zelo uspešen. vljen na nekem londonskem križišču pred stavbo parlamenta še pred izumom avtomobila, in sicer »Vem, da vam ne bo lahko, verjemite, tudi nam leta . Sestavljen je bil iz plinske luči ter zele- ni bilo!« S temi besedami je leta pozdravila ne in rdeče leče. S pomočjo vzvoda oz. vrtenja udeležence Maratona Franja legendarna zdravnica celega semaforja so usmerjali prometne tokove v dr. Franja Bojc Bidovec. Prvi Maraton Franja je bil križišču. Rdeča luč je pomenila »stop«, zelena pa izveden že dve leti prej () na pobudo Toneta »pazljivo«. Ta semafor je že naslednje leto dolete- Fornezzija-Tofa in pod vodstvom Zvoneta Zano- la žalostna usoda: razneslo ga je in policist, ki ga je škarja. Pod njegovim vodstvom je ekipa Roga pre- upravljal, je bil pri tem ranjen. vozila traso maratona že leta . V Cerknem so Z naraščajočim prometom je vse bolj v ospredju kolesarji počivali in ob pogledu na tablo z napisom tudi potreba po varnosti. Tako se je skladno z ra- Bolnišnica Franja so maratonu dali ime. Za prvo zvojem avtomobilizma razvijala tudi oprema, na- Legendarni fi čko izvedbo maratona je bilo značilno, da so kolesarji menjena varnosti voznikov in potnikov, kamor so- (vir: http://www.vecer.si, . .)

16 / OSEBNI PORTRET

Literatura: . »Že spet rdeča!?« ali kako deluje promet v . http://www.ﬁ co.si/zgodovina.asp . Avtoceste. Vrhnika – Postojna. Dosegljivo: mestih. Dosegljivo: (..) http://www.avtoceste.si (..) http://www.kvarkadabra.net (..) . Sitar, Sandi.. Z vozili skozi čas. . Zgodovina maratona. Dosegljivo: . Razvoj varnostnih pasov. Dosegljivo: Ljubljana. Prešernova družba. http://www.franja.org (..) http://www.vozimo-pametno.si (..) . Demšar, Ivan: Zgodovinski razvoj traktorja. . Zgodovina kolesarstva na Slovenskem. Do- Dosegljivo: http://www.lecad.si (..) segljivo: http://sl.wikipedia.org. (..) Cvetka Škof NOVOPEČENA VOZNICA JASNA KULJAJ

Njen glas prihaja v vsako hišo v vsako Kot novopečena voznica sem zaenkrat še ze- slovensko vas v oddaji Na zdravje!, ki lo krhka in ranljiva. Rožnata knjižica mi ni dala jo vodi z Boštjanom Romihom, kot občutka, da imam v rokah vso moč sveta. Ve- Helena Blagne v oddaji Hri-bar in kot liko moram še narediti na vozniški samozave- voditeljica prireditev po vsej Sloveniji. sti, ki je imajo nekateri preveč. Zato se doga- Nam je zaupala tudi, da je srečno ja, kar se. zaljubljena! Z energijo, ki jo oddaja, z delavnostjo, simpatičnostjo, talentom, V Sloveniji je veliko avtošol, kar je do- znanjem in zagnanostjo bo vse to, bro, saj imajo kandidati možnost izbire. upamo, počela še dolgo. Morda tudi na Po drugi strani pa se v strokovnih krogih prometnem področju. pojavlja tudi vprašanje o njihovi kvalite- ti. Kakšne so Vaše izkušnje? Pripravljala sem se v avtošoli B&B, o kateri lahko rečem vse najboljše; inštruktorji so prijazni, Konec avgusta ste opravili vozniški izpit. Vaše strokovni, vedno pomagajo. Dela drugih avto- učenje vožnje avtomobila je potekalo nekoliko šol ne morem komentirati, ker jih ne poznam. drugače - prisotne so bile televizijske kamere, veliko se je o tem govorilo v oddaji Na zdravje; zde- Kakšni vozniki smo Slovenci? lo se je, da se z Vami na izpit pripravlja kar precej Preveč vidimo le sebe, drugi nam ne pomenijo Slovenk in Slovencev. Kakšni so bili občutki? nič, nimamo posluha za druge – torej: meni in Dejansko je bila cela Slovenija z mano in sem to samo meni se mudi. Večina voznikov se obnaša počela na očeh javnosti. Mnogi gledalci pa ne do pešcev, kot da so manjvredni. Pa ni tako. Le vedo, da kar je bilo o mojem izpitu predstavlje- oba bi rada prišla na cilj. Preveč se nam mudi no v oddaji Na zdravje, so to bili posebej za od- nasploh v življenju, kar se pozna tudi na cesti. dajo posneti skeči. Resnične ure vožnje so bile mnogo manj zanimive kot posnete. Na teh mo- V letošnjem letu smrt na naših cestah Foto Milan Simčič raš imeti urejen make up, biti primerno oble- dobesedno kosi. Predvsem med mladi- čen in še mnogo drugih stvari, na resnične ure mi. Kaj mislite, da mlade pri vožnji že- Bi vodili oddajo s prometno vsebino? vožnje pa sem lahko šla v supergah in trenirki. ne v take hitrosti, da se ne more zgodi- Če bi me to vprašali pred enim letom, bi bil Mama je vedno govorila, da so ure vožnje zelo ti nič drugega, kot nesreča z najhujšimi moj odgovor drugačen. Take vsebine me ta- »lušne«, ker se tako ali tako vsaka ženska zalju- posledicami? krat niso zanimale. To se je zdaj, ko sem nare- bi v svojega inštruktorja. Meni se to ni zgodilo, Mladi se želijo izkazati. Žal izberejo napačno dila izpit, spremenilo. Po polletnem učenju vo- ker ne le, da je moj inštruktor oddan, tudi sama pot. Manj kot se nekdo izkaže v življenju, bolj žnje in vsega, kar spada poleg, me resnično za- sem po novem srečno zaljubljena. Torej kemi- svoje frustracije izživlja za volanom. Seveda na nima vse, kar se dogaja na cesti. Z veseljem bi ja med mano in inštruktorjem ni mogla delova- tak način ogroža sebe in druge. Problem je tu- ustvarjala oddajo, namenjeno mladim. ti. Kljub temu imam na učne ure v avtošoli le- di v tem, da ljudje živimo stresno in smo čeda- pe spomine. lje bolj nezbrani. Tudi ta je gotovo eden izmed Center Ljubljane je župan Janković zaprl nevarnih dejavnikov v prometu. Alkohol pa je za promet; take želje smo imeli dolga le- Mar niste rekli, da o svoji ljubezni ne sploh nekaj, kar nikakor ne sodi ne k mladim, ta, zdaj sicer malo nergamo, ampak ta- boste govorili? kaj šele za volan. ko je pri vsaki spremembi. Kaj pričaku- Vaša revija mi je všeč, ker imam občutek, da jete od nove prometne ureditve? govorim z dobronamernimi ljudmi, zato se z Ali je televizija medij, ki lahko vpliva na Ta del mesta sem od nekdaj osvajala kot peška. vami lahko pogovarjam tudi o tem. večjo odgovornost in varnost pri vožnji Zame, ki se po mestu ne mislim voziti z avtomo- avtomobila ali motorja? bilom, ne bo ta ureditev ničesar spremenila. Za Hvala! Kako se počutite kot novopeče- Je eno najmočnejših sredstev. Televizijski oglas ženske v visokih tankih petah ne bo praktično, na voznica? Kakšen voznik je za Vas do- je zagotovo močnejši od npr. časopisnega. Po- za vse ostale pa bo čisto v redu. Navsezadnje ber voznik? tem pa so tu razni akcijski ﬁ lmi, ki ne prinašajo gre le za nekaj ulic. Bo tudi bolj varno, lahko pa Dober voznik je hiter v sprejemanju odločitev nič dobrega. Mladostnik vidi noro vožnjo, voz- da bo zaradi tega manj živahno in družabno. in motorično spreten. Meni slednje, priznam, nik preživi, kar je seveda laž, utvara, nekaj, kar še malo manjka, vendar prej ali slej bom to tu- se v resničnem življenju ne konča tako srečno. Kdaj lahko pričakujemo izpit za motor? di jaz dobro osvojila. Sprejemanje odločitev mi Dovolj je le delček sekunde nepozornosti in si Imate morda željo po izpitu še iz kakšne nikoli ni predstavljalo težav, torej mi tudi pri lahko mrtev. Taki ﬁ lmi dajejo lažno sliko. Te- kategorije? vožnji ne bo. Piko na i dobremu vozniku pa da levizija je močan medij, ki ima veliko možnosti Po vsem tem, kar se dogaja na cesti – tolikšno vozniška etika. Na tem področju hočem biti vzgajanja in tudi odgovornosti do svojih gledal- število mrtvih motoristov, nimam nobene želje stoodstotna. Spoštovati je treba ostale udele- cev. Oglasi, ki opozarjajo na varnost v prome- po izpitu za motor. Niti ne bi imela fanta moto- žence, predvsem pešce, da invalidov in starej- tu, bi morali biti brezplačni. Upam, da so. rista. Kakšno pa bi bilo življenje ob njem? Stal- ših oseb niti ne omenjam. no v skrbeh, če se bo vrnil živ?

/ 17 OSEBNI PORTRET

mora tudi tej znani osebnosti v glavi nekaj pre- Slava mi je bila všeč točno en mesec. Zdaj iščem skočiti, da to sprejme in potem živi na ta način. kotičke, za katere vem, da me nihče ne pozna. Pri meni tega preskoka v glavi ni bilo. Take stvari ne morejo spremeniti mojega okusa. Veste, če Drži, da imate ob gledanju televizije pre- prej, preden sem poznala znana, nisem marala cej »dela«? Vadite? pasulja, ga tudi zdaj ne. Predvsem pa, čeprav bi Drži. Osredotočena sem na to, kako je oddaja si lahko marsikaj privoščila, si ne, ker denar raje posneta, na govor, na nastop; bolj kot vsebina vlagam drugam. me zanima, kako je kaj prikazano. In vsakega oponašam, tudi moške. Kupovali bi poceni oblačila, poslušate vse vrste glasbe, radi jeste, niste obsedeni s Ste letošnje poletje utegnili oditi na po- pretirano vitkostjo … Ljudem ste zlezli čitnice? Kakšen je dan, ko ni treba oditi na pod kožo. Radi Vas imajo, zdi se jim, da snemanje, na nastop, ko ni študijskih ob- Jasna z inštruktorjem v avtošoli (foto J. Kuljaj) ste nekdo izmed njih, da živite podobno veznosti …, skratka, dan za lenarjenje? življenje kot oni. Ga živite? Bila sem v Londonu in uživala. Predvsem zato, Morda bom enkrat v prihodnosti naredila izpit Ljudi imam rada, sem rada med njimi in z njimi, ker me ni nihče poznal. Od tega sem si odpoči- za traktor. Bi mi koristil, ker imamo doma vino- zato negujem in ohranjam stike. Ne želim biti la. Sem pa razmišljala o tem, kako bi se znašla v grad in bi tako lahko pomagala tudi pri delu s nekdo, ki postane znan in se čez noč spremeni. prometu, če bi mi usoda namenila živeti v Lon- traktorjem. Pa še dobro se sliši. Pri našem poslu namreč lahko zelo hitro izgubiš donu. Kako bi se navadila voziti po levi? stik z realnostjo. Zato sem rada z ljudmi, ki niso Dan za lenarjenje je pri meni čisto neupora- Kateri avto boste vozili, katerega bi? v tem poslu. Tako mi je najbolj všeč. Bi bila pa ze- ben za karkoli, res samo za največje lenarjenje. Upam na kakšen sponzorski avto, če pa ga ne lo vesela, če bi namesto mene kdo drug hodil v Lahko bi ga označila za nekakovostnega. Na tak bo, si ga bom kupila. Zaenkrat še ne vem, kate- trgovino. Neprijetno je, ko ljudje v vrsti strmijo dan nimam želje po druženju, sem najraje do- rega, le da bo varen in praktičen. Avto mi pome- vate in v tvoj voziček. ma, se igram z mačko. Zdaj sem začela hoditi ni le sredstvo, s katerim se bom lahko varno prina aerobiko, ker imamo telo le eno in je treba peljala od točke A do točke B. Če bi lahko izbi- Naj … skrbeti zanj. Težko načrtujem kakršnekoli ak- rala, bi bil to manjši avtomobil, s poudarkom na hrana: kar koli, kar skuha moja mama tivnosti v prostih dnevih, ker je moj urnik prav- varnosti. Ne bi imela na primer kakšnega velike- pijača: cedevita zaprav nepredvidljiv. Garam štiri dni, potem se ga džipa. Tudi prestižnejše znamke mi ne pome- restavracija: vse, kjer strežejo domačo hrano zgodi, da sem nenadejano dva dni prosta. Taki nijo veliko, pomembno je, da je avto varen. avto: stari, utrujeni yugo dnevi kar padejo, običajno med tednom, ko je knjiga: Varna vožnja večina ljudi po službah in nimajo prostega časa. Nastopate po celi Sloveniji. Kako ste do ﬁ lm: Naš avto Ob vikendih in med počitnicami ter prazniki pa zdaj potovali? Ste lahko izbirali prevoz? športnik: Matic Osovnikar največkrat delam, saj se takrat običajno odvija- Jaz sem imela s tem kar veliko težav. V trenut- počitnice: kjer je mir jo prireditve. ku, ko prevoz najbolj potrebuješ, ni nikogar, ki pevec: Marko Vozelj bi te lahko peljal. Takrat smo vsi enaki, ni po- TV oddaja: Na zdravje! Kar nekaj obrazov s televizije je danes v membno, kdo ali kaj si. Zato sem veliko štopa- politiki. Se vidite tam? So že bila kakšna la. Moram reči, da sem imela s štopanjem same Omenili ste, da radi jeste. Kako se znaj- povabila? dobre izkušnje. dete v kuhinji? Nekaj so me že vabili, ampak mislim, da je za- Željo po kuhanju imam, že to je veliko, znanje pa me zaenkrat najbolje, da ostanem neoprede- Nedolgo tega ste izjavili, da bi si kupili vi- bo še prišlo. Pomembna je motivacija. ljena. Politiko seveda spremljam, sem tudi sim- kend v Bosni v Veliki Kladuši in si tam ku- patizerka posameznih politikov, javno pa o tem povali poceni oblačila. Ker ste znani, bi Katere življenjske vrednote usmerjajo ne govorim. V prihodnosti bi rada nekaj nare- človek pričakoval zveneča modna imena Vaše življenje? dila za našo družbo in politika se mi zdi za to in mondena letovišča. Skromnost, pravičnost, iskrenost, spoštovanje, prava stvar. Zaenkrat pa še ne. Tako kot znamke avtomobilov tudi znamke obla- prijaznost mi res pomenijo veliko. čil in ostalih stvari pri meni ne pomenijo veliko ali nič. Znana osebnost je nekaj, kar ti pripišejo Kakšno vlogo v Vašem življenju igra sla- (Pogovor je potekal drugi in ti s tem dodelijo nek drug status. Seveda va? Se je življenje zaradi nje spremeni- v začetku septembra, op. p.) lo? In Vi? Mira Vidmar Kuret PO VARNEJŠIH POTEH V OSNOVNO ŠOLO VRHOVCI

V večini se odrasli zavedamo, kako Ker želimo mentorji prometne vzgoje prispe- ral vsak mentor aktivno vključiti v izboljševa- nevarne so danes prometne poti. Veliko vati še več k varnosti otrok v cestnem prome- nje prometne varnosti v šolskih okoliših. Za ta se o tem pogovarjamo, vendar pa premalo tu, smo se spopadli z nalogo in temeljito anali- drugi del našega poslanstva pa nam pogosto- storimo za to, da bi bili vsi udeleženci v zirali prometno situacijo v svojih šolskih okoli- krat zmanjkuje časa, energije pa tudi volje. Za- prometu bolj varni. Predvsem moramo ših. Tako smo poleg tega, da otroke vzgajamo vedati se moramo, da skrb za prometno var- tu pomisliti na otroke, saj se dnevno k pravilnemu vedenju v prometu in jih naučimo nost v šolskem okolišu ni samo naloga mentor- spopadajo s prometnimi zagatami, ki jih vožnje s kolesi v dejanskem prometu, izdelali ja prometne vzgoje, pač pa vseh, ki se v ta pro- sami večinoma ne znajo rešiti. Velikokrat tudi načrte varnih poti v šolo. Vzgoja otrok za met vključujemo: učencev, staršev, učiteljev, odreagirajo v strahu in ne pomislijo, česa varno in odgovorno vključevanje v promet je ravnatelja in drugih. V tej situaciji pa se izka- smo jih učili. Za nevšečne situacije pa naša primarna naloga, kateri večina mentorjev že sposobnost mentorja, da nastopa kot pove- smo odgovorni odrasli, saj se moramo posveti največ energije. Delo mentorja prome- zovalni člen med učenci, starši, ravnateljem in zavedati, da so otroci v prometu tne vzgoje na osnovnih šolah pa se ne bi sme- predstavniki institucij, ki so odgovorne za re- nepredvidljivi. lo zaključiti pri vzgoji otrok, pač pa bi se mo- ševanje prometne politike npr. policija, četr-

18 / VRTEC — ŠOLA tna skupnost, svet za preventivo in vzgojo v ce- Od leta je bilo mnogo narejenega na podro- stnem prometu. Naloga mentorja je torej, da čju prometne varnosti : zna prisluhniti udeležencem prometa in opazo- vati prometno problematiko na eni strani, ter . Nad prehodom za pešce na Cesti na Bokal- opozarjati ustrezne institucije na pomanjkljivo- ce, pred glavnim vhodom v šolo, je dodana sti prometne ureditve. Nenazadnje smo prido- opozorilna tabla prehod za pešce in svetlobni bili naziv koordinatorji prometne vzgoje, zato znak. Promet je omejen na km/h s prome- se v tej luči tudi izkažimo. S pričujočim član- tnim znakom območje omejitve hitrosti vo- kom želim ohrabriti mentorje, da se aktivneje žnje, ni pa bilo mogoče namestiti grbin, zaradi vključijo v reševanje prometne situacije v svojih proge mestnega potniškega prometa št. . šolskih okoliših, saj se vsak trud obrestuje, kar . Celotno križišče Ceste na Vrhovce in Ceste je lepo razvidno iz varnejših prometnih poti v na Bokalce je dvignjeno in predstavlja hitro- okolišu OŠ Vrhovci. stno oviro, po kateri so speljani prehodi za pešce. Križišče je v okviru območja omejene KRATEK ORIS ŠOLSKEGA OKOLIŠA hitrosti prometa na km/h. KAKO NAM JE USPELO Šolski okoliš OŠ Vrhovci obsega nekdanji krajev- . V križišču Ceste na Brdo in Ceste na Bokal- NAREDITI TOLIKO NA PODROČJU ni skupnosti Brdo in Vrhovci ter del krajevne sku- ce so nameščeni semaforji, prometni režim PROMETNE VARNOSTI? pnosti Kozarje. Danes je večji del šolskega okoliša je spremenjen. Upam, da je iz do sedaj povedanega razvidno, da vključenega v četrtno skupnost Rožnik. . Zgrajen pločnik na delu Ceste na Bokalce je bila prometna situacija v šolskem okolišu OŠ med nadvozom preko obvoznice in samo- Vrhovci v osmih letih bistveno izboljšana. Mnogo Šolski okoliš prestavlja naselja individualnih hiš, ki postrežno trgovino. je bilo storjenega, da bi vsak dan otroci bolj var- jih povezujejo lokalne ceste, ki so mestoma pre- . Urejen prehod za pešce pri križišču Ceste no prihajali v šolo in se vračali iz nje. Kako smo cej ozke, vendar manj prometne. Preko območja na Vrhovce in Pod jezom. to dosegli? ne poteka nobena regionalna cesta, z izjemo ce- . Brdnikova ulica ostaja nevarna, ker nima do- Na prvem mestu je potrebno omeniti požrtvo- ste proti Polhovemu Gradcu (Cesta Dolomitske- grajenega pločnika. Nekoliko je promet po valno delo obeh ravnateljev šole, ki sta znala pri- ga odreda), ki je prometno bolj obremenjena. njej razbremenjen zaradi novozgrajenega sluhniti učencem, njihovim staršem in ostalim rondoja pri Lesnini. Za del otrok je urejen krajanom, ko so opozarjali na probleme. Znala Na samem območju šolskega okoliša se nahaja prevoz s šolskim kombijem. sta opozoriti pristojne organe na mestni vladi, Mi- avtocestni križ, kjer se na mestno obvoznico pri- . Urejen prehod za pešce preko Ceste na Br- nistrstvu za šolstvo, komunali, Svetu za preventi- ključi avtocesta proti Primorski. Ta okoliš razdeli do, kjer se ji pridruži Legatova ulica. vo in varnost v prometu, itd., da je potrebno nena tri dele. Prvi del predstavlja območje v nepo- . Urejen prehod na križišču Viške ceste in Ce- kaj narediti. sredni bližini šole: to sta Vrhovci in Brdo. Dru- ste na Vrhovce, začrtan začetek kolesarske Morda je bil za te izboljšave malce bolj ugoden gi del je severozahodni del okoliša, kamor sodita poti. čas, ki je sovpadal z gradnjo prizidka šole in po- Grič in Bokalci. Tretji del je prometno najbolj od- . V neposredni okolici šole je promet umirjen sodabljanjem komunalnih vodov v okolišu, kar je maknjen in predstavlja jugozahodni del okoliša, in opredeljen kot območje, v katerem pro- tudi pospešilo prometno ureditev. z naselji Žeje in Kozarje. met ne sme presegati hitrosti km/h. To Ne smemo biti malenkostni, ko je potrebno opo- velja za del Ceste na Bokalce in del Ceste na zorit na delo nas, prometnih mentorjev na šo- Leta je moja kolegica Urška Letnar izdela- Vrhovce. lah. Tu je naše poslanstvo biti vezni člen pri vseh la podroben načrt varnih in nevarnih poti v šolo. . Promet po Cesti na Vrhovci je dodatno ustvarjalcih prometnega režima v šolskih okoli- Načrt je bil narejen po metodologiji, ki se upora- umirjen z ležečimi ovirami, preko katerih so ših. Znati moramo prisluhniti učencem, staršem blja danes za izdelavo varnih poti in je popolnoma speljani prehodi za pešce. in drugim krajanom, izraziti svoja videnja in reši- ustrezen. Na osnovi anketiranja, poročila pro- . Pločnik pred šolo je zavarovan s stebrički, ki tve pri ravnateljih in jim pomagati tudi s svojim metne policije in dejanske prometne situacije je preprečujejo parkiranje. znanjem. Pri tem delu je dobrodošla tudi vztraj- opredelila varne in nevarne poti prihoda v šolo in . Na novo so urejeni in asfaltirani pločniki ob nost (včasih tudi tečnost), da pospešimo biro- iz nje. Načrtu je dodala prometno najbolj nevar- Cesti na Vrhovce. kratske mline, ko se le ti upočasnijo. Vse to pa na mesta, kjer obstaja velika verjetnost, da pride . Na novo je urejen in asfaltiran pločnik ob ce- moramo skrbno dopolnjevati z vzgojo in osve- do prometne nesreče. Takih prometno nevarnih sti na Bokalce. Dodana je opozorilna tabla in ščanjem otrok, pa tudi odraslih, da je promet živ točk je bilo v načrtu kar . Obsegala so neustre- svetlobni znak – otroci na cesti. proces, ki ga je potrebno spremljati in krotiti, da zno urejene prehode za pešce, območja nepra- . Urejena je pešpot, ki učence pripelje nas ne povozi. vilno parkiranih avtomobilov, nedograjene ploč- do Ceste na Bokalce. nike, območja (pre)hitrega prometa, neustrezna . Šolski prevozi so urejeni z dvema sodobni- ŠE NAS ČAKA DELO! signalizacija, itn. ma šolskima kombijema in pogodbenim pre- Zavedam se, da kljub temu da smo naredili veliko, voznikom avtobusa, ki otroke iz Kozarij, nismo naredili dovolj. Mnogi učenci še vedno pri- Glede na to, da po teh poteh vsakodnevno stopa- Žej, Griča, Za opekarno prevažajo v šolo in hajajo v šolo po nevarnih poteh, njihova življenja jo naši šolarji, katerih življenja so ogrožena, je bilo iz nje. Na ta način je otrokom, ki nimajo var- so ogrožena. Šolo obiskujejo leto dni mlajši učen- nevarnih mest alarmantnih in je bilo potrebno ne poti do šole in so razmeroma oddaljeni ci, kot so jo leta . To so otroci, ki so še bolj nujno nekaj narediti. To je dalo sprva moji kole- od nje, omogočen varen prihod v šolo in iz ogroženi, saj je njihovo dojemanje zaradi mlado- gici, od leta pa meni, veliko obveznost in zanje. sti drugačno. Tudi zavoljo njih ne smemo odne- gon, da smo pričeli s korenitim reševanjem pro- . Od maja šolski kombi prevaža tudi hati. Trenutno najbolj prometno pereče ostajajo metne situacije v okolišu OŠ Vrhovci. otroke s Ceste Dolomitskega odreda. Brdnikova ulica, kjer je potrebno urediti pločnik in enosmerni promet in celotna Cesta Dolomit- VELIKO JE BILO NAREJENEGA Če torej primerjamo nevarna mesta opredelje- skega odreda, kjer je potrebno urediti pločnik in Od izdelave načrta je minilo osem let, kar je čas, na leta z današnjim stanjem, ugotavljam, umiriti promet. S šolskimi prevozi smo sicer za- v katerem je moč veliko narediti. da je bila prometna situacija na polovici nevar- časno rešili prihode in odhode otrok v šolo, ven- nih mest izboljšana, štiri nevarna mesta pa so dar le ti stopajo po nevarnih poteh tudi v popol- Ugotavljam, da so bila ta leta na področju uredi- postala za naše šolarje bolj varna, saj v šolo in danskem času in med počitnicami, ko so prepu- tve prometne situacije našega šolskega okoliša iz nje prihajajo s šolskim prevozom. ščeni lastni iznajdljivosti. Zato je bi morala biti zelo plodna. Veliko se je naredilo, številna nevar- Vse navedene izboljšave v prometu, ki so bile prioriteta ureditev pločnikov tudi tam, kjer so na mesta so bila odpravljena , mnoge nevarne po- izvršene med leti in so bistveno vpli- urejeni šolski prevozi. ti pa so postale bolj varne. Poleg odprave nekate- vale na spremembo prometne situacije v šol- rih nevarnih mest so bile narejene tudi nekateri skem okolišu. Prav gotovo je k temu pripomo- drugi posegi, ki vsi prispevajo k večji varnosti na- gla tudi prometna študija iz leta , ki je izho- Bojan Lipovec, ših učencev in ostalih krajanov na tem območju. dišče za posodobljen načrt varnih poti. OŠ Vrhovci

/ 19 VRTEC — ŠOLA KORAK ZA KORAKOM VARNO DO ŠOLE IN DOMOV

na. Pogosto se zgodijo prometne nesreče. Naj- Vsak otrok, učenec je enkraten, več jih naredijo malomarni vozniki. Zato ne ho- nezamenljiv, vreden naših vsakodnevnih dim sama v šolo. Do šole me spremlja mama. naporov in skrbi, da bi bil njegov dan Tudi nazaj je enako. Ko prečkam križišče, grem in šolsko leto kar najbolj varno. Z skozi naselje. Zraven je reka Ljubljanica. Reko dobrim zgledom in varnim ravnanjem Ljubljanico prečkam čez most. Tu se moja pot staršev in nas učiteljev mu lahko to do šole konča. omogočimo in ustvarimo prijazen in Sara Jović, let varen svet prometa. Moja pot v šolo me vodi med bloki. Lahko pa izberem tudi drugo pot. Ta pot pa je ob glavni cesti. Obe poti sta zelo nevarni. Med hojo Pravilno vedenje v prometu je neizogiben in in se pogovarjamo o kritičnih mestih na poti v v šolo srečam veliko avtomobilov. Po poti, ki nujen del naše splošne vzgoje in prometne šolo, povabimo v šolo policista, ki nas popelje me pelje med bloki, avtomobili ne bi smeli vo- kulture. Vse prevečkrat se nam zdi, da po- po prometnih poteh v okolici šole, opisujemo ziti. Ta pot je namenjena gasilcem in reševal- znamo pravila, ki urejajo ravnanje pešcev in primere pravilnih in nepravilnih ravnanj v pro- cem. Vozniki ne upoštevajo prometnih znakov kolesarjev v cestnem prometu. Vendar po- metu, spoznamo prometne znake in jih izdelu- in se vozijo kljub opozorilom. Ta cesta je ozka. goste posledice njihovega neupoštevanja in jemo, si ogledamo video- posnetke o pravilih Ko se srečam z avtom, se moram umakniti na nespoštovanja kažejo, da ni povsem tako. prometnega vedenja, jih poučimo, zakaj naj no- travo, da me ne povozijo. Ob tej poti ni pločni- Če pravil, ki jih seveda poznamo, ne spo- sijo žive barve in kresničke ... kov. Želim si, da bi vozniki upoštevali, da smo štujemo odrasli, kako naj to pričakujemo in tudi otroci udeleženci v prometu. Ker se še ne zahtevamo od otrok, ki so v prometu naj- Ob vseh teh dejavnostih smo skupaj z učenci iz- počutim varno na poti v šolo, me vedno nek- bolj pogosto naši sopotniki? Kako bo šel oblikovali naslednja razredna prometna pravila: do spremlja. otrok čez cesto na prehodu za pešce, če je • Oblečen sem v žive barve in nosim kresničko. Tjaša Kolar, let šel dan prej skupaj s starši čez cesto nekaj • V šolo hodim po pločnikih. Po pločnikih ho- metrov stran od prehoda? dim po desni strani v smeri hoje. (Tudi po ho- CESTA dnikih šole hodim po desni strani.) Cesta ni igrišče, V nekaj letih moramo otroka pripraviti na • Če pločnika ni, hodim ob levem robu vozišča v cesta je vozišče. samostojnost v prometu. Starši se morajo smeri hoje. zavedati, da so prav oni prvi zgled svojemu • Hodim po najbolj varni poti, čeprav je daljša. Po njej vozijo vozniki, otroku. Vedeti morajo, da otroka vzgajajo s • Cesto prečkam le preko označenega preho- ki so nam vzorniki. svojim vedenjem in ravnanjem vsak trenu- da za pešce. tek, ko so z njim v prometu. Otrok opazu- • Pogledam cesto na levo, pa na desno in po- Ob cesti se ustavim, je njihovo ravnanje in ga skuša posnemati. novno v levo smer. čez prehod se varno odpravim. Predvsem pa je še posebej dolžnost star- • Cesto prečkam, če v bližini ni vozila, ki vozi šev, da ga poskuša naučiti najnujnejših pro- proti meni ali je vozilo že ustavilo. Učenci . razreda metnih pravil ne doma, ampak na poti, ki • Ceste ne prečkam izven prehoda za pešce. jo bo otrok uporabljal kasneje samostojno, • Počakam na zeleno luč na semaforju. Literatura: vsak dan na poti v šolo. Tako majhni otro- • Tudi, če se mi mudi, ne smem tekati preko Žlender, Bojan. Prvi koraki v svetu prometa; ci še niso sposobni posploševanja pravil, za- ceste!(Raje zamudim pouk.) Svet za preventivo v cestnem prometu. to se morajo pravilnega ravnanja naučiti v • Posebej pazljiv sem na brezvestne voznike, ki Dosegljivo: http://med.over.net/revija-otroci/ domačem okolju. Starši naj tako spodbuja- parkirajo pred šolo. april/ /promet.php jo otroka k opazovanju pešcev, vozil in oko- Nekateri učenci pa so svojo pot v šolo lja. Otrok naj o svojih opažanjih pripovedu- tudi opisali. je, glasno pove, kaj bo storil, kako in zakaj. Stanujem ob Zaloški in Kajuhovi cesti. Na cesti Branislava Repovž Kadar stori napako, naj nad njim ne kričijo, je zelo gost promet. Moja pot do šole je nevar- OŠ Karla Destovnika-Kajuha, Ljubljana ampak povedo, kakšne bi lahko bile posledice njihovega ravnanja. V vrtec in prvi razred osnovne šole otroka pripeljejo starši. Torej so starši tisti, ki so odgovorni za njihovo varnost, oziroma je njihova dolžnost, da otrok pridobi ustrezno znanje in izkušnje na poti v šolo. V drugem razredu osnovne šole pa lahko otroci, učenci, že sami prihajajo v šolo. Tukaj pa prevzamemo pomembno vlogo pri prometni vzgoji tudi učitelji. Prometna vzgoja, tega se učitelji dobro zavedamo, mora biti v šoli stalno navzoča ne samo v mesecu septembru, ko učenci ponovno prestopijo šolski prag. Kaj lahko naredimo učitelji? Pri učnih urah različnih predmetov predvideva- mo in načrtujemo vsebine s prometno temati- ko. Z različnimi vsebinami, oblikami in metoda- mi dela pri učencih vzbujamo zanimanje za do- gajanje v prometu. Neposredno si ogledamo

20 / MNENJA, STALIŠÈA BOMO LAHKO VARNO PREČKALI CESTO?

Pričelo se je novo šolsko leto in z njim nemalo težav. Čeprav naj otroci prvih razredov ne bi hodili sami v šolo, ampak v spremstvu staršev, jih v vrtcu Pod Gradom vzgajamo tudi v tej smeri. Vsako leto se dogovorimo s policisti, da nas pričakajo v vrtcu na Strossmayerjevi in nas pospremijo do Osnovne šole Poljane. Preden pa se podamo na pot, se pogovorimo o oznakah na cestišču, prometnih znakih, prometnih pravilih in še marsičem drugem, kar zanima otroke.

Tudi letos so nas v vrtcu pričakali policisti. Po kratkem in sproščenem pogovoru smo se skupaj odpravili na pot proti šoli. Še enkrat smo obnovili pravila in obnašanje na cesti. Ker je bilo otrok veliko, so nas spremljali trije policisti. Pripeljali so se s kolesom, motorjem in avtomobilom. Pogovorili smo se tudi o obvezni kolesarski opremi in si podrobno ogledali kolo, motor in avto.

Odšli smo po malo daljši ampak varnejši poti, kjer na cesti ni veliko prometa. Tudi letos smo zaman iskali prehode za pešce, saj kljub vsako- letnemu opozarjanju, mesto Ljubljana ne uspe zarisati le-teh. Včasih se tudi me, vzgojiteljice, sprašujemo, kako naj otroke osveščamo o prometni varnosti in pravilih, če pa pravzaprav kr- šimo pravila. Prehod za pešce je narisan samo v neposredni bližini šole, na Zemljemerski ulici.

Preden pa smo prišli do tja, smo prečkali Zrinj- Verjetno moje razmišljanje ne bo obrodilo sa- skega, Zarnikovo, Ulico stare pravde in veselo dov. Ampak kaj se ve, mogoče pa le. kršili pravila.

Mogoče bo to prebral tudi kdo, ki mu ni vseeno, kako se naši otroci učijo prometnih pravil. Zani- Judita Krajnc ma me tudi, kaj bi bilo, če bi se zgodila nesreča. Prepričana sem, da bi se pojavilo vprašanje, za- Vrtec Pod Gradom kaj nismo prečkali ceste na prehodu za pešce ali Poljane, pa šli po drugi poti. Tudi starši z otroki, ki stanu- Zemljemerska jejo na omenjenih ulicah, kršijo pravila.

/ 21 ZNANO, NEZNANO TUDI KRI REŠUJE ŽIVLJENJA

Ena od osnovnih nalog Zavoda O začetku delovanja Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino lahko govorimo Republike Slovenije za transfuzijsko v obdobju po koncu . svetovne vojne. Takrat je bil v Ljubljani pri Centralni vojni bolnici usta- medicino (ZTM) je tudi oskrba novljen transfuzijski oddelek, ki je . junija konzerviral prvih odvzetih steklenic krvi. bolnikov z varno krvjo in krvnimi Ta dan je še danes Dan krvodajalstva. V tem začetnem obdobju potrebe zdravstva po krvi še pripravki. V ta namen deluje v tej javni niso bile tako velike, le leto dni kasneje pa je oddelek za transfuzijo krvi prevzelo Ministrstvo zdravstveni službi oddelek, v katerem za ljudsko zdravstvo LRS in ga preimenovalo v Zavod za transfuzijo krvi Medicinske fakulte- se zaposleni ukvarjajo s prevozom življ te v Ljubljani. Ker so se z razvojem zdravstva povečevale tudi potrebe po krvi, so posamezne enjsko pomembne tekočine - krvi. transfuzijske postaje ustanavljali tudi pri bolnišnicah. Leta je organizacijo krvodajalstva prevzel Rdeči križ Slovenije. Vzpostavljeno je bilo prostovoljno, brezplačno in anonimno krvo- dajalstvo. Leta je Zavod postal samostojen, spremenilo se je le njegovo ime. Za prevoz krvodajalcev in medicinskega osebja (medicinskih sester in zdravnikov) uporabljajo Vir: http://www.ztm.si, .. avtobus. Vozilo Kombi furgon služi prevozu potrebnega materiala (miz za odvzem krvi, poseb- akcij v Sloveniji. Kri je za prevoz pripravljena oz. ti moram, da je prevoz krvi iz kraja krvodajal- nih tehtnic za merjenje krvi, vrečk za kri, povojev shranjena v posebnih vrečkah, od katerih vsa- ske akcije na ZTM vedno pravočasen. Prevoz …), kombi bus pa za prevoz medicinskega ose- ka vsebuje gramov te dragocene tekočine. krvi spremlja ustrezna dokumentacija, v kateri bja, krvodajalcev kot tudi krvi. Vsa vozila so bele Vrečke so vakuumsko zaprte in med prevozom je navedena količina krvi, številka torbe s krvjo barve in na zunanji strani spredaj in zadaj označe- shranjene v posebnih oštevilčenih torbah. Te ter dan in ura mojega odhoda. na z znakom Rdečega križa, ob strani pa z logo- so še najbolj podobne hladilnim. Dno torb je tipom Zavoda Republike Slovenije za transfuzij- potrebno napolniti z ledom in ga pokriti s pla- Velikokrat iz drugih slovenskih krajev pripe- sko medicino. Vozila lahko vozimo poklicni voz- stično podlogo, nanjo pa naložiti vrečke s krv- ljem na ZTM ljudi, ki se udeležijo krvodajalske niki z opravljenim vozniškim izpitom D kategorijo. Zaprte torbe se naložijo v prtljažni prostor akcije. Prav tako jih peljem nazaj domov, saj je, ki opravimo dodatno izobraževanje na ZTM, vozila. voziti po opravljenem odvzemu krvi ni pripo- in sicer tečaj za prevoz krvi in krvnih pripravkov. Med samim prevozom je potrebno spremljati ročljivo. Pri mojem delu so poleg teoretične- V delovnem času moramo imeti oblečeno belo morebitne spremembe temperature v torbah ga znanja, kako poskrbeti za varen prevoz krvi, haljo ter na njej pripeto priponko z imenom, pri- in v primeru, da je ta previsoka, takoj ukrepati. kako ravnati in koga obvestiti, če pride do ne- imkom in svojim delovnim mestom. Kri je potrebno dostaviti na transfuzijski odde- sreče, pomembne tudi izkušnje. Potrebno je lek bolnišnice, ki jo je naročila. Pri svojem delu poskrbeti za varnost tovora, drugih in tudi se- Moje delo je dinamično, be ne glede na prometne in vremenske raz- saj ga opravljam tudi na Osnovna naloga Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino je oskrba bolnikov z mere. Biti moraš zgle- terenu. Terensko delo varno krvjo in krvnimi pripravki, kamor sodijo tudi dejavnosti zbiranja, predelave, testiranja den voznik, prijazen in obsega prevoz medicin- in hranjenja krvi. Zavod s svojim delovanjem oblikuje doktrino, spremlja njeno izvajanje in komunikativen ter pri- skega osebja in opreme strokovno povezuje transfuzijske oddelke po bolnišnicah v nacionalno transfuzijsko mrežo. pravljen pomagati eki- za krvodajalske akcije ter Pomembno je tudi tesno sodelovanje Zavoda z Rdečim križem Slovenije pri organiziranju in pi, ki na terenu izva- prevoz krvi iz kraja krvo- izvajanju krvodajalskih akcij. Delovanje Zavoda obsega več področij, in sicer preskrbo s krv- ja krvodajalsko akcijo. dajalske akcije na ZTM. jo, diagnostične ter terapevtske storitve, pa tudi druge strokovne in razvojno-raziskovalne Kljub nekaterim slabim Enaki prevozi se odvijajo dejavnosti. tudi v obratni smeri; to je stranem tega poklica ga opravljam z zave- npr. prevoz krvi, krvnih Vir. http://www.ztm.si, .. pripravkov, medicinskega stjo, da s svojim delom osebja in opreme v različ- na poseben način po- ne kraje po Sloveniji. Povedano z drugimi bese- sem odvisen tudi od časa, saj je potrebno kri magam ljudem, bolnikom in ponesrečencem, dami, prevozi so povezani s kraji krvodajalskih predelati v šestih urah od odvzema. Poskrbe- ki potrebujejo kri.

Pripravila Tone Rojec, voznik in Cvetka Škof

/ 22 / MNENJA, STALIŠÈA OTROŠKI KOTIÈEK OTROŠKI KOTIČEK Nastalo pod vodstvom mentoric: mag. Branka Škufca in prof. Branislava Repovž

VLAK VLAK Prvi vlak je pravi bedak, Živel je vlak po imenu Žak. saj je divjak. Bil je strašen narodnjak, Drugi vlak pa je veseljak poslušal je radio Veseljak. in korenjak. Bil je tak bedak, Tretji vlak je kot da prevrnil je smetnjak. rumenjak ali beljak. Vsi vlaki so taki korenjaki, Četrti vlak da prevažajo vagone z raki. je dolg kot trak. Le en vlak je tak divjak, V petem vlaku je junak, da prevrnil je smetnjak. ki gleda vodnjak. Žakova mama je lokomotiva Naš junak pa je in vsa polna je goriva. šesti vlak. Žakov oče potnike prenaša, Sedmi vlak je velik siromak. ime pa mu je hitri Saša. Kaj pa osmi vlak? Osmega sploh ni, saj so ga pojedle smeti. Matic Tesner in Matej Omahen . b/OŠ Zalog Patricija Pevec in Nina Dremelj .b/OŠ Zalog

Tilen Bizjak, . b/ , OŠ Zalog

Adrijana Bundalo, . b/ , OŠ Zalog Nina Dremelj, . b/ , OŠ Zalog

Rebeka Muranovič, . b/ , OŠ Zalog Denis Muharemovič, . b/ , OŠ Zalog

/ / 23 OTROŠKI KOTIÈEK

Tjaša Kolar, .a, OŠ Karla Destovnika-Kajuha Sibelj Dervišoska, .a, OŠ Karla Destovnika-Kajuha

Andraž Jerman, .a, OŠ Karla Destovnika-Kajuha

Jaka Čolić, .a, OŠ Karla Destovnika-Kajuha Vanesa Begić, .a, OŠ Karla Destovnika-Kajuha

Nemanja Jagodic, .a, OŠ Karla Destovnika-Kajuha Dejan Popović, .a, OŠ Karla Destovnika-Kajuha

24 / / MNENJA, STALIŠÈA OTROŠKI KOTIÈEK

Mark Vlahovič, . b/ , OŠ Zalog Sara Jović, .a, OŠ Karla Destovnika-Kajuha MEDIJSKA AKCIJA HITROST OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA

Ob začetku novega šolskega leta se je pričelo z medijskimi aktivnostmi na temo hitrosti in opozarjanja na prehitro vožnjo, ki jih je začelo in pripravilo Ministrstvo za promet, Direkcije RS za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Hitrost je eden glavnih dejavnikov prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Tako je projekt Hitrost vključen tudi v Nacionalni program varnosti cestnega prometa.

Medijska akcija HITROST je potekala od . av- dice prehitre vožnje in predvsem na dejstvo, da trosti in na zavedanje, da je hitrost ključen pro- gusta do . septembra . Oglaševanje na se življenja ne da zavrteti nazaj, tako kot je to blem varnosti in posledično opozarjata na bolj lokalnih radijskih postajah je potekalo v me- možno na fi lmu, in da majhna napaka ali trenu- previdno vožnjo. secu avgustu in septembru . Akcija je bi- tek nepazljivosti lahko povzročijo velike kata- la v različnih medijih in z različnimi medijskimi strofe. V času akcije je bilo zagotovljenih Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome- orodji usmerjena na dve ciljni skupini, in sicer objav fi lma na različnih TV postajah glede na tu MOL se je vključil in zagotovil brezplačno na mlade med . in . letom starosti, ter na njihovo priljubljenost med mladimi in med naj- predvajanje fi lma na lokalnih medijih. V žele- najaktivnejše voznike med . in . letom sta- aktivnejšo populacijo voznikov. nem času sta se fi lma predvajala na TV Papriki rosti. Nosilne vsebine akcije sta TV fi lma Kako in UPC Telemach. hitro pa vi vozite, radijska oglasa in oglaševa- Izbrane postaje s omogočale, da je fi lm vide- nje s plakati (WC plakati in plakati na pomič- lo % gledalcev teh postaj in da je povprečen nih panojih), ki so usmerjeni na določene cilj- gledalec v tem času najmanj šestkrat videl fi lm. ne skupine. S tem visokim dosegom in relativno veliko fre- Tajnik TV je izbran kot primarni in nosilni medij, s ka- kvenco opaznosti fi lma se je doseglo, da sta fi l- Zvone Milkovič terim je bilo učinkovito opozorjeno na posle- ma vplivala na stališče voznikov in voznic o hi-

PODELITEV STOP ZNAKOV V Mestnem muzeju Ljubljana sta predsednik Li- lizaciji in prometni opremi na javnih cestah. na prehod in prečkati vozišče šele, ko se vozi- ons kluba Tivoli in župan MOL Zoran Janković Znak se sme uporabljati na enosmerni ali dvo- la ustavijo. podelila . marca osnovnim šolam znak smerni cesti v naselju, vendar vedno le na pre- ustavi STOP, ki ga lahko pri varovanju otrok ob hodu za pešce. Praviloma se uporablja en znak, Uporaba dvostranskega znaka Ustavi je zaradi zagotavljanju prihoda v šolo in domov upora- ki ga pripadnik oziroma pripadnica šolske pro- varnosti praviloma omejena na prehode za pe- bljajo prostovoljci. Uporabo znaka določa tudi metne službe - prostovoljec, ki z njim varuje šce v naselju, kjer je hitrost omejena na največ Zakon o varnosti cestnega prometa, ki določa, otroke pri prečkanju vozišča, v primernem tre- km/h in ga na cestah, na katerih je dovoljena da mora biti odrasla oseba pri varovanju otrok nutku po prehodu za pešce prinese na sredino večja hitrost, ne priporočamo. V naselju se ta na poti v šolo in ki stoji na zaznamovanem pre- vozišča in z njim ustavi vozila, ki se približujejo znak lahko uporablja tudi v območju omejene hodu za pešce stara najmanj let, oblečena prehodu. Na širokih cestah in na cestah z go- hitrosti (največja dovoljena hitrost km/h), v živo rumen telovnik, brezrokovnik ali druga stim prometom motornih vozil, zlasti na tran- med tem kot v območju umirjenega prometa podobna oblačila z vdelanimi belimi odsevnimi zitnih cestah z veliko tovornega prometa, se (največja dovoljena hitrost km/h in prednost trakovi, za ustavitev prometnega toka vozil pa lahko sočasno uporabita dva znaka, s katerim pešcev pred vozili) to ni potrebno. mora uporabljati predpisan obojestranski znak dva šolska prometnika hkrati ustavita promet Ustavi, ki ga določa pravilnik o prometni signa- vozil, vsak iz svoje smeri. Otroci smejo stopiti Tajnik Zvone Milkovič

/ / 25 AKCIJE AKCIJA VARNO S KOLESOM V PROMETU

Policijska uprava Ljubljana in Mestna občina V kategoriji – likovni del so nagrado prejeli: . nagrada: LUCIJA ŽOHAR, . b, OŠ Ketteja Ljubljana, Svet za preventivo in vzgojo v ce- . nagrada: MARTINA KAMNIKAR, . a, in Murna, mentorica: Alma Požar stnem prometu sta skupaj že petič organizirala OŠ Savsko naselje; mentorica: Silva Seliškar . nagrada: ALEM MEŠINOVIČ, . a, akcijo Varno s kolesom v prometu. . nagrada: UROŠ ŠKRGIČ, . b, OŠ Martina Zavod za slepo in slabovidno mladino, Krpana, mentorica: Irena Petrovič mentorica: Nina Čelešnik Akcija je bila izvedena kot razpis likovnega in li- . nagrada: MIHA NOVAK, . b, OŠ Koseze, terarnega natečaja na temo prometa za učence mentorica: Mojca Bizjak Vsi povabljeni so prejeli darilno vrečko s pre- . razredov osnovnih šol in je bila zaključena na Posebna pohvala: MARKO PERKOVIČ, . a, ventivnim vzgojnim materialom, nagrajenci pa Policijski postaji Grič . junija , kjer so bili Zavod za slepo in slabovidno mladino, še dodatne privlačne nagrade. povabljeni nagrajeni. mentorica: Nina Čelešnik V kategoriji – literarni del so nagrade prejeli: Tajnik Namen akcije je bil na poučen način opozoriti . nagrada: NINA JANEŽIČ, . a, OŠ Škoﬂ jica, Zvone Milkovič šolarje na vse nevarnosti, ki jim pretijo na poti v mentorica: Draga Košak šolo. Za varen prikaz prometnih pasti je poskrbel lutkar Kononenko z igrico TO-JA in TO-NE (deklica in deček Toja in Tone gresta v šolo, na poti jim pomaga policist Lojze).

V sklopu prireditve so bile predstavljene dejavnosti policije, mestnega redarstva in reše- valcev.

Komisija za izbor likovnih in literarnih del v se- stavi: Zvone Milkovič, Ivan Mezek, Sania Huskić Hočevar, Dušan Rogelj – literarni del in Tomaž Brate – likovni del je prejela likovnih in literarnih izdelkov iz osnovnih šol, od tega izdelkov za I. kategorijo natečaja – likovni del in izdelkov za II. kategorijo – literarni del.

Komisija je po natančnem pregledu med prispelimi izdelki izbrala naslednja dela: VARNA POT V ŠOLO

Zagotovitev varnih poti v šolo teh. Lokalne skupnosti pa morajo skupaj s šo- za ceste in cestni promet, osnovnim šolam izni enkratna naloga, je celoletna lami, strokovnimi organi in organizacijami za- delati NAČRT VARNIH POTI. aktivnost lokalne skupnosti, vodstev gotavljati pogoje za varno sodelovanje otrok osnovni šol in drugih inštitucij, da bi – varne prometne površine, izvajanje prome- Načrt varnih poti vsebuje: učenci osnovnih šol prišli varno v šolo tne vzgoje, organizacijo prometno-vzgojnih ak- • anketo za učence, starše in učitelje z obdela- in nazaj, predvsem pa prvošolčki. cij in pomoč pri prečkanju cest na najnevarnej- nimi podatki, Aktivnosti so okrepljene zlasti ob ših območjih. • poročilo policijske postaje o prometni varno- začetku šolskega leta, kjer se še sti v šolskem okolišu, posebej vključijo Svet za preventivo Za varno šolsko pot veljajo • načrt šolskega okoliša z opisom, in vzgojo v cestnem promet Mestne naslednja pravila: • načrt – inventarizacija prometne signalizacije, občine Ljubljana, Ministrstvo za • pot poteka po površinah, ki so za učence naj- • načrt nevarnih mest, promet, DRSC Svet za preventivo in bolj varne – hodniki za pešce, nasipi ali poti, na • slike – skice nevarnih mest, vzgojo v cestnem prometu, Policijska katerih je zagotovljena varna hoja za pešce, • načrt varnih šolskih poti. uprava Ljubljana, MOL Mestna uprava, • ni neurejenih ali nevarnih prečkanj cest – Združenje šoferjev in avtomehanikov prečkanja ceste so urejena s podhodi ali nad- Šole so seznanile starše in otroke z načrti var- ljubljanske regije, osnovne šole, starši, hodi, semaforiziranimi prehodi za pešce ali nih šolskih poti, pri tem pa posebej opozorile, avtošole, Rdeči križ, Mestna zveza urejenimi prehodi z dodatnim varovanjem da starši prehodijo večkrat skupaj z otroci, pred upokojencev, društva in združenja, učencev, začetkom šolskega leta, varno pot v šolo. prostovoljci in donatorji. • šolske poti v območjih, kjer so izvedeni teh- Osnovne šole vsako leto opozorimo, da pre- nični ukrepi za umirjanje prometa. gledajo načrte in jih po potrebi tudi dopolnijo ter jih izobesijo na vidnem mestu v šoli. Načrti varnih poti Letos je novost pri načrtih varnih poti v šolo Varna šolska pot je eden izmed pogojev za var- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro- ta, da so ti objavljeni na spletni strani MOL, kar no in uspešno odvijanje pouka, za preventivno metu Mestne občine Ljubljana je ugotavljal, da je omogočil Oddelek za predšolsko vzgojo iz- in vzgojno delo in za večjo varnost v cestnem osnovne šole nimajo ustrezno izdelanih načr- obraževanje in šport pri MOL v sodelovanju s prometu. Prometna varnost učencev je pred- tov za varen prihod v šolo in nazaj, zato je v letu Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem pro- vsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki pomagal s pomočjo svojih stalnih sodelav- metu MOL. morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci var- cev: policije, mestne uprave in pod strokovnim no sodelovati v cestnem prometu in jih spre- vodstvom predstavnikov Univerze v Mariboru, Tiste šole, ki imajo organizirane prevoze učen- mljati ali zagotoviti spremstvo na šolskih po- Tehniške fakultete, VTO gradbeništvo, Center cev, preverijo vse, kar je povezano s takšnimi

26 / MNENJA, STALIŠÈA AKCIJE prevozi – število vozačev, kapaciteto prevo- ganu, pristojnemu za področje šolstva, ki v pri- umirjenega prometa, kjer mora biti voznik po- znega sredstva, skupaj s policijo tehnično brez- meru pozitivnega mnenja organizira prevoze za sebno pozoren na otroke, saj jim je dovoljena hibnost le teh, varnost postajališč in opravijo v učence. igra na tem območju. Prednost na tem območju zvezi s tem razgovore s starši. Za vse, do sedaj obravnavane primere, je svet imajo pešci, hitrost pa ne sme presegati hitrosti sprejel, na predlog svoje Komisije za vzgojno de- pešca oz. km/h. Takšne cone bomo uredili Pri razgovorih s starši preverijo tudi možnosti lo, pozitivno mnenje k predlogom za povrnitev pred Osnovnimi šolami Narodnega heroja Ma- za njihovo sodelovanje pri zagotavljanju varne- stroškov prevoza. ksa Pečarja, Oskarja Kovačiča, Ketteja in Murna, ga prihoda v šolo in pri varovanju kritičnih točk Vižmarje Brod in Prežihovega Voranca. s prostovoljci. Prevozi otrok Pri tem je pomembno opozoriti, da se je mesto Pri prevozih otrok daje SPVCP pojasnila osnov- pozitivno odzvalo na uvajanje območja za pe- Osnovne šole obvestijo Svet za preventivo in nim šolam, pri čemer opozarja, da se v motor- šce, kjer je namenilo del ceste ali cest oz. naselja vzgojo v cestnem prometu MOL o potrebnem nem in priklopnem vozilu ali na njem sme vozi- samo pešcem, in na uvajanje območja omejene številu varovanja na nevarnih mestih, da jih v ti le toliko oseb, kolikor je v vozilu sedežev oz. hitrosti, kjer je dovoljena hitrost največ km/ sodelovanj s policijo, Mestnim redarstvom, stojišč. h, saj je na ta način zagotovilo pred osnovnimi ZŠAM in prostovoljci ustrezno zavarujemo. V avtobusu, ki nima v prometnem dovoljenju šolami in vrtci večjo prometno varnost in var- vpisanih stojišč, se sme voziti le toliko oseb, ko- nejšo pot v šolo in nazaj. Pri tem Svet za preventivo in vzgojo v cestnem likor ima vozilo vgrajenih sedežev. prometu MOL zagotovi za prvošolčke rumene Predšolski otroci lahko uporabljajo tudi avtobu- Naprave za umirjanje prometa rutice in odsevna telesa – kresničke, za druge se mestnega potniškega prometa, kjer so v pro- Naprave za umirjanje prometa so fi zične, sve- razrede pa se uporabijo rutice in kresničke, ki metnih dovoljenjih avtobusa vpisana tudi stoji- tlobne ali druge naprave, s katerimi se udeležen- jih je učenec dobil v prvem razredu. šča in ni zadržkov, da otroci ne bi stali. cem v cestnem prometu fi zično onemogoči vo- Za vse ostale potrebe, ko ni vožnje v naselju, je žnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na V skladu z izdelanimi načrti za varno pot v šolo potrebno najeti takšen avtobus, kjer vsi otroci omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste. predlagamo upravi izvedbo ukrepov oz. naprav sedijo. Posebno zaščito otrok je Zakon o varnosti ce- za umirjanje prometa. Predvsem gre za posta- Zato je pomembno opozorilo vodstvu šo- stnega prometa prinesel z določilom, da je pred vljanje grbin pred osnovnimi šolami in vrtci ter le oz. vrtca, da mora avtobus, v katerem šolami in vrtci postavitev fi zičnih naprav obve- oženji vozišča, zamiki vozišča, svetlobne napra- se opravlja prevoz skupine otrok (naj- zna. Svet in mestna uprava sta že v precejšnji ve, preventivni radar šikane in podobno. manj pet otrok), razen prevoza v naselju, meri to obvezo realizirala, nekatere zadeve, pri Želimo imeti, pred vsako šolo in vrtcem v Lju- izpolnjevati pogoje: zagotavljanju varne poti v šolo, pa še tečejo. bljani, vsaj eno napravo za umirjanje prometa. - ne sme biti starejši od dvanajst let, Po podatkih mestne uprave je potrebno zgra- - sedeži morajo imeti naslonjalo za roke, Aktivnosti Ministrstva za promet, Direkcije Re- diti še cca % naprav pred ustanovami. - naslonjala sedežev morajo biti oblazinjena, publike Slovenije za ceste, Sveta za preventivo in - varnostni pasovi morajo bit nameščeni na se- vzgojo v cestnem prometu ob začetku šolskega Glede na obstoječo normativno ureditev pri dežih v prvi in zadnji vrsti ter na vseh sedežih, leta / zagotavljanju varnih poti Svet za preventivo in pred katerimi ni sedeža z oblazinjenim naslo- vzgojo v cestnem prometu MOL koordinira še njalom, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slo- ostale dejavnosti, kot so: - mora biti označen z znakom za označitev vozi- venije za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v la, s katerimi se vozi skupina otrok. cestnem prometu sodeluje v aktivnostih Reso- Brezplačni prevozi lucije o nacionalnem programu varnosti cestne- Zakon o osnovni šoli zagotavlja pravico Pomembno opozorilo se nanaša tudi na usta- ga prometa ob začetku šolskega leta, ki jo koor- do povrnitve stroškov prevoza: vljeno vozilo, ki je posebej označeno za prevoz dinira Ministrstvo za šolstvo in šport. • učencem, katerih prebivališče je oddaljeno otrok in ima vključene vse štiri smerne kazalce več kot štiri kilometre od šole, in stoji na postajališču. Voznik je dolžan voziti z Aktivno so sodelovali Ministrstvo za promet • tistim učencem, katerih prebivališče je odda- zmanjšano hitrostjo in posebno previdno. Kadar – Prometni inšpektorat RS (Inšpekcija za ce- ljeno manj kot štiri kilometre od osnovne šole, takšno vozilo, ker otroci vstopajo ali izstopajo, stni promet), Direkcija RS za ceste - Svet RS za če Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro- stoji na vozišču, vožnja mimo ni dovoljena. preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Mini- metu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca Ker nekateri starši otoke pripeljejo v šolo, je za strstvo za notranje zadeve in Policija, predstav- na poti v šolo. njih pomembno opozorilo, da otroke smejo vo- niki Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov ziti v avtomobilu le, če so starosti primerno za- Slovenije s svojimi prostovoljci, privatni sektor Pri tem svet upošteva kriterije varovani v ležiščih, homologiranih otroških var- družbeno odgovornih podjetij in ne nazadnje ogroženosti učencev na poti v šolo, nostnih sedežih ali s homologiranimi pripomoč- starši. Aktivnost Začetek šolskega leta je pre- ki so: ki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih ventivnega pomena, namenjena varovanju otrok • varnost učencev je ogrožena v vseh primerih, pasov. in mladostnikov, ki po počitnicah ponovno vsako morajo učenci prihajati v šolo ob državnih kodnevno vstopajo v promet. Želeli so opozori- cestah, kjer ni zagotovljenih varnih površin za Prostovoljci ti vse udeležence v cestnem prometu, naj bodo pešce, Svet že vrsto let, skupaj s svojimi stalnimi sode- strpni in varni udeleženci in dober vzgled mlaj- • v primerih, ko morajo učenci opraviti daljšo lavci, skrbi, v skladu z zakonom, za organizacijo šim. Čas poteka aktivnosti je bil od . . pot po lokalnih cestah, na katerih ni zagoto- in izvedbo aktivnosti v zvezi s prostovoljci. To do . . . vljenih varnih površin za pešce in je zaradi hi- so organizirane skupine staršev, ustanov, dru- trosti, gostote ali vrste prometa večja ogrože- štev, ZŠAM in drugih organizacij, ki izvajajo var- V tem času so pripravili vrsto nost učencev, stvo otrok s predpisanimi pripomočki. Pri tem preventivnih aktivnosti: • v primerih, ko mora učenec prečkati eno ali je še posebej pomembno, da morajo otroci ime- • od sredine avgusta so potekali po občinah pre- več nevarnih cestnih odsekov in je organizirati na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole in gledi varnih šolskih poti ter ukrepi, ki jih je po- nje prevoza boljša rešitev od izvedbe ukrepov domov spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi trebno izvesti pred začetkom šolskega leta, za varno prečkanje ceste, otroci, stari od do let, če to dovolijo star- • izdali so knjižic Prvi koraki v svetu pro- • v primerih, ko poteka šolska pot na območjih, ši otroka. Tisti, ki so mlajši od sedem let, lahko meta, ki je namenjena staršem prvošolcev kjer so se že zgodile prometne nesreče, v ka- hodijo v šolo sami, če tako dovolijo starši, po- • plakatov in letakov Šolska pot, terih so bili udeleženci pešci. svojitelji, skrbniki ali rejniki, vendar le v območju ki so jih občine in šole razdelile staršem in umirjenega prometa. otrokom, voznikom oz. obesile v okolice šol, V postopku uveljavljanja povrnitve stroškov pre- • transparentov Varna šolska pot, ki so v SV voza osnovna šola ugotovi potrebo in jo posre- Območje umirjenega prometa Sloveniji, kjer je prometna varnost po podat- duje Svetu, ki v skladu s kriteriji sprejme ugoto- Na Svetu si prizadevamo za čim prejšnje uva- kih najslabša, še posebej opozarjale voznike na vitev, jo posreduje občinskemu upravnemu or- janje, v bližini osnovnih šol in vrtcev, območja prisotnost otrok na cestah,

/ 27 AKCIJE

• prometnih znakov USTAVI za prostovolj- Na kritičnih točkah smo v sodelovanju s policijo nekajkrat prehodijo, da se na ta način seznanijo ce, ki bodo omogočali varne prehode otrok in že navedenimi sodelavci ter nekaterimi pro- z možnimi pastmi na šolski poti in se znajo nena zaznamovanih prehodih za pešce, stovoljci zagotovili ﬁ zično varovanje. varnostim na šolski poti tudi izogniti. • odsevnih telovnikov z znakom Šolska pro- Na poti v šolo, oziroma na manj varnih mestih Otroci so morda na poti v šolo razigrani, ne- metna služba za prostovoljce, so bili ob prihodu v šolo in ob vrnitvi iz šole pri- predvidljivi, nam odraslim pa se mudi; morda • gigant plakatov Šolska pot po celotni Slo- sotni prostovoljci: smo zamišljeni ali utrujeni: le trenutek, pa se pot veniji, ki so v času akcije opozarjali voznike na - prostovoljcev Mestne uprave z županom in v šolo lahko konča. Prepogosto tragično, nema- prisotnost otrok. načelniki, lokrat za vedno. Zato spremenimo predvsem - uniformiranih članov ZŠAM ljubljanske re- sebe, upoštevajmo cestno-prometne predpise, Z akcijo Varna šolska pot so opozarjali vse vo- gije, bodimo previdni zlasti na označeni poti v šolo. znike in druge udeležence v prometu, da se šo- - članov Društva prijateljev mladine Zveze Nič nas ne more tako dobro zaščititi pred nevar- larji vračajo na šolske poti in morajo biti zato še prijateljev mladine Moste, nostmi kot naše lastno vedenje. Nihče ne more posebej previdni. - - policistov Policijske uprave Ljubljana, bolje naučiti otroka odgovornega vedenja v ce- - mestnih redarjev. stnem prometu kot odrasli s svojim zgledom. Kot obvezo za osnovnošolce v prvem in drugem Ne bodimo vzorni udeleženci v cestnem pro- razredu osnovne šole so zagotovili tudi s pomo- Prisotnost župana, načelnikov in delavcev Me- metu le prvi teden septembra. Otroci so na poti čjo zavarovalnic in občinskih svetov za preven- stne uprave je bila do dni, policistov in redar- v šolo deset mesecev v letu in njihova pot mora tivo in vzgojo v cestnem prometu približno jev tedna, ostalih prostovoljcev pa en teden. biti varna vsak dan. rumenih rutic. Prav tako so zagotavljali pre- Potrudimo se in jim pokažimo z lastnim vede- ko občinskih svetov tudi kresničke in odsevne Za vse prvošolčke in druge razrede smo zago- njem pot do varnega in prijaznega cestnega trakove za učence. tovili odsevno telo – kresničko in rumeno rutico prometa (povzeto po uvodniku iz glasila Varna v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav, ter knjiži- pot). Varovanje otrok na zaznamovanih prehodih za co Prvi koraki v svetu prometa. pešce je potekalo tudi letos. Kot prostovoljci so bili vključeni člani občinskih svetov, člani Zveze V sodelovanju z MP DRSC SPVCP, Mercator- Tajnik ZŠAM Slovenije, društev upokojencev, učite- jem in Imex Avenijo smo zagotovili letos četrtič, Zvone Milkovič lji predpisov in vožnje v avtošolah, člani AMZS, obešanke z motivom Lumpi gre v šolo. starši ter drugi. Prostovoljci so pomagali učen- cem prečkati cesto na nevarnejših odsekih in s Na lokacijah smo postavili preventivni radar, svojo prisotnostjo opozarjali voznike na še pre- ki je opozarjal na hitrost vožnje in meril hitrost vidnejšo vožnjo. ter ugotavljal število avtomobilov na najbolj iz- postavljenih nevarnih mestih pred šolami. Strokovno so sodelovali tudi pri pripravi leto- Lokacije radarjev so bile: šnje akcije Lumpijeva varna pot v šolo, ki jo je izvajalo podjetje Mercator. V Mercatorjevih na- - OŠ TONETA ČUFARJA kupovalnih centrih so potekali številni dogodki, Resljeva cesta – stalna lokacija kjer so se lahko otroci in starši informirali o var- - OŠ OSKARJA KOVAČIČA nem sodelovanju v prometu, preizkusili nekate- Jurčkova cesta pri hišni številki re njihove naprave in sodelovali na posebnem - OŠ VIČ poligonu Jumicar. Poleg tega so bili pripravlje- Škrabčeva za križiščem s Kocenovo ulico ni plakati, urniki, gigant plakati, talne nalepke in - OŠ LEDINA druga gradiva. Wolfova - Kavarna Zvezda - OŠ DRAVLJE Želeli so, da bi z vsemi aktivnostmi in skupnimi Cesta Andreja Bitenca – na nasprotni strani napori zagotovili otrokom varen in prijeten za- dosedanjega merjenja četek novega šolskega leta. - OŠ LEDINA Komenskega ulica pred Osnovno šolo Ledina Aktivnosti SPVCP MOL - OŠ POLJE ob začetku šolskega leta / Rosna pot v križišču iz smeri naselja Spodnji Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kašelj Mestne občine Ljubljana je tudi letos v sodelo- - OŠ FRANCA ROZMANA STANETA vanju s šolami, policijo, ZŠAM ljubljanske regije, Cesta na Poljane pri hišni številki Inšpektorat – Mestno redarstvo, Mestno zve- - v obratni smeri sedanje lokacije zo upokojencev, Avtošolami in prostovoljci ter - OŠ MIŠKA KRANJCA donatorji, izvedel v času od . do . septembra Podutiška pri hišni številki akcijo Varna pot v šolo. - OŠ PRESERJE Pred Osnovno šolo Preserje pod Krimom Natisnili smo: plakate kosov in le- - OŠ VIČ takov, na dogovorjenih lokacijah smo čez ce- Tržaška pred križiščem s Hacetovo ulico v sto izobesili transparente s prometno vzgojno smeri proti Brezovici vsebino, obešank z vsebino Lumpi gre v šolo - OŠ VIČ na drogove javne razsvetljave in plakatov na Tržaška pred križiščem s Hacetovo ulico v plakatnih mestih JP Snaga Ljubljana, osnovnim smeri proti Dolgemu mostu šolam smo že razdelili potrebno število triopa- - OŠ ZADOBROVA nov, vsaka šola je dobila najmanj triopan, do- Sneberska cesta pred križiščem Cesta na datno smo zagotovili triopanov za šole, ki so Trbeže ga potrebovale. Šole so dobile zadostno število - OŠ FUŽINE plakatov in letakov. Cesta Nove Fužine pri Zdravstvenem domu

Ponovno smo letos dodatno opozarjali voznike Za zaključek s plakatom Hej, spet smo tu, ki je bil nameščen Z navedenimi dejavnostmi spodbujamo osnovna lokacijah v vitrinah City light (postajališča ne šole, starše in otroke, da spoznajo varno pot LPP) na oglasnih prostorih podjetja Europlakat. v šolo in nazaj, jo, preden se pouk začne, tudi

28 / MNENJA, STALIŠÈA AKCIJE EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI IN DAN BREZ AVTOMOBILA  V LJUBLJANI

Ministrstvo za okolje in prostor RS, mobilnostjo v mestih, ni prerazporeditvi cestnega prostora v korist ki je nacionalni koordinator pobude • prispevek k dvigu ozaveščenosti prebivalcev pešcem, kolesarjem ali javnemu prevozu. Evropskega tedna mobilnosti (ETM) glede škode, ki jo sedanji trendi in Dneva brez avtomobila (DBA), mobilnosti v mestih povzročajo okolju in kako- ZAKAJ VESELA ULICA KOT je povabilo lokalne skupnosti k vosti življenja, OSREDNJA TEMA sodelovanju in jim z materiali, • vzpostavitev partnerstev z zainteresiranimi V ponovni razmislek o javnem prostoru Nacio- namenjenimi ozaveščanju, pomagalo skupinami iz lokalnih skupnosti, nalni koordinatorji Evropskega tedna mobilno- pri izvedbi pobude. Glavne izvajalke • sodelovanje v vseevropski kampanji in ob- sti, Evropski koordinacijski odbor in Evropska pobude so občine, saj so te pristojne, čutenje skupnega cilja in skupne identitete z komisija so za osrednjo temo Evropskega te- da določijo prometne režime v drugimi mesti, dna mobilnosti izbrali VESELA ULICA. mestih. Pri pobudi sodeluje vsako leto • poudarek na lokalni zavzetosti za politiko Ta tema sporoča, da povečevanje cestnega od 20 do 26 občin. trajnostnega mestnega prevoza, prostora za avtomobile ni odgovor na obsto- • uvedbo novih dolgoročnejših politik in trajnih ječe prometne izzive, temveč da je lahko, rav- ukrepov. no nasprotno, zmanjševanje cestnih zmoglji- vosti za avtomobile trajnostna in učinkovita Tudi letos so v akcijah sodelovale številne obči- Partnerstvo za trajnostno mobilnost rešitev, ki vsem meščanom omogoči tudi bolj ne, ki so organizirale različne aktivnosti na te- Nobena lokalna skupnost ne more sama do- zdrav način življenja brez omejevanja individu- mo alternativnih prevozov, ki manj škodujejo seči trajnostne mobilnosti. Gre za dolgotrajen alne mobilnosti. Poudarja tudi potrebo po iz- okolju in so bolj prijazni za ljudi, promocije ko- proces, ki zahteva politično podporo in preda- boljšanju kakovosti zraka na lokalni ravni, kar lesarjenja, uporabe javnega prevoza, spremi- na partnerstva. Zato Evropski teden mobilno- je pomembno vprašanje za Evropsko unijo in njanja cest v območja, kjer se vrstijo kulturni sti spodbuja lokalne skupnosti k sklepanju ta- njene države članice. in zabavni dogodki, razne izobraževalne in pre- kšnih partnerstev in vključevanju čim večjega ventivne prireditve. Lokalne skupnosti, ki so- števila lokalnih udeležencev. Od vseh lokalnih KATERE DEJAVNOSTI delujejo pri tednu mobilnosti, vsak dan v tednu skupnosti se pričakuje, da bodo poiskale ustre- ORGANIZIRATI pripravijo tematske dogodke. Stalni poudarki zne lokalne partnerje za različne dogodke in v Na kakovost življenja v mnogih evropskih me- so: javni prevoz, kolesarjenje, hoja, upravljanje tesnem sodelovanju z njimi usklajevale pripra- stih negativno vpliva povečevanje prometa. mobilnosti, odgovorna raba avtomobila, mo- vo Evropskega tedna mobilnosti. Letošnja osrednja tema se ukvarja z načini, na bilnost in zdravje, žive ulice - zelene poti. katere prevlada avtomobilskega prometa vpliva Že ob prvi pripravi pobude se je Evropski te- na naše življenje v mestnih območjih, njen cilj pa V letošnje aktivnosti so bile vključene občine: den mobilnosti uveljavil kot zares evropska po- je iskanje rešitev, ki ustrezajo lokalnemu okviru. Apače, Bled, Brezovica, Celje, Gorje, Gornja buda, saj je v njej sodelovalo lokalnih sku- Prerazporeditev uličnega prostora je pravi način Radgona, Grosuplje, Kamnik, Koper, Kranj, Kr- pnosti iz držav, podprlo pa jo je še mest! za dajanje prednosti trajnostnim vrstam prevo- ško, Litija, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Kot kažejo izsledki raziskav javnega mnenja v za. Osrednje sporočilo Evropskega tedna mo- Nova Gorica, Piran, Postojna, Radovljica, Ru- štirih evropskih mestih, je Evropski teden mobilnosti vsem članom družbe je, da lahko vsi po še, Slovenska Bistrica, Trbovlje, Velenje, Vodi- bilnosti enako dobro sprejet kot Dan brez av- svoje prispevamo k zmanjšanju vpliva prometa ce, Vrhnika. tomobila; čeprav je poznavanje Tedna še vedno na kakovost zraka in svetovno podnebje. Poleg bolj povprečno, pa je javnosti pobudi zelo na- tega pa lahko imamo tudi koristi, ker preživimo ZAKAJ EVROPSKI TEDEN klonjena, saj jo je več kot % vprašanih oseb manj časa v prometnih zastojih, dihamo čistejši MOBILNOSTI označilo kot dobro zamisel. Večina vprašanih zrak in imamo varnejše ulice. Po organizaciji dveh uspešnih dogodkov V me- se tudi zaveda učinkovitosti Evropskega tedna Bistveni del pri spodbujanju uvajanja okolju pri- stu brez avtomobila! je leto v vsej Evropi mobilnosti kot sredstva v boju zoper neugodne jaznejših vrst prevoza je zagotavljanje varnih in označilo začetek nove pobude, Evropskega te- učinke, ki jih povzroča raba avtomobilov v me- učinkovitih načinov za nadomeščanje avtomo- dna mobilnosti. stih, in velika večina bi želela, da se tak dogo- bilov na lokalni ravni. Lokalne skupnosti kot dek pripravi še bolj pogosto. oblikovalci politike, ki so prebivalcem najbliž- Od V mestu brez avtomobila! … Leta je pri Evropskem tednu mobilnosti ji, lahko posameznike ozaveščajo glede učinkov Bivša evropska komisarka za okolje Margot sodelovalo več kot lokalnih skupnosti, kar njihove potovalne izbire ter spodbujajo hojo, Wallström je leta uvedla evropsko pobu- je % več kot leta . Vključenih je bilo več kolesarjenje, javni prevoz in souporabo avto- do Dan brez avtomobila. Sodelujočim mestom kot milijonov ljudi iz držav!!! mobilov. ponuja priložnost, da pokažejo skrb za vpra- šanja, povezana z okoljem. Lokalne skupnosti KAKO SODELOVATI lahko za en dan predstavijo svoja mestna sre- Listina je dokument, s katerim lahko lokalne dišča v drugačni luči in izvedejo ključne ukrepe skupnosti potrdijo sodelovanje pri Evropskem za omejevanje motoriziranega prometa na do- tednu mobilnosti ali Dnevu v mestu brez av- ločenih območjih ter tako spodbujajo uporabo tomobila. Letos je listina prilagojena, da bi bi- trajnostnih vrst prevoza in ozaveščajo meščane la razumljivejša in jasnejša. Nekdanje razlike o okoljskih učinkih izbire prevoznih sredstev. med “sodelujočimi” mesti in mesti, ki dogodke “podpirajo”, ni več. Vse lokalne skupnosti, … do Evropskega tedna mobilnosti ki izpolnjujejo vsaj eno merilo Listine, se zdaj Vse od leta do je bil ves teden, od . obravnavajo kot udeleženke. Lokalne skupno- do . septembra, posvečen trajnostni mobil- sti, ki se zavežejo vsem trem merilom, posta- nosti. Evropski teden mobilnosti je priložnost nejo “zlate” udeleženke dogodka in se lahko za uvajanje širokega obsega dejavnosti in je potegujejo za nagrado Evropskega tedna mo- osnova lokalnim skupnostim pa tudi organiza- bilnosti. cijam in društvom/zvezam za: • pospeševanje obstoječih politik, pobud in Kot poseben prispevek letošnji osrednji temi najboljših ravnanj v zvezi s trajnostno mora biti vsaj eden teh ukrepov namenjen traj-

/ 29 AKCIJE

Uvedejo lahko tudi ustrezne ukrepe za dolgo- tomobila, Rekreacija, Nakupovanje, Mobilnost mestu, izraženega skozi medij fotografi je. ročno izboljšanje razmer. in zdravje, Zelene poti. . septembra zvečer, med . uro in polno- S tem namenom ponavadi za en dan preraz- čjo, je omenjeni avtobus vozil na relaciji: Kon- poredijo ulični prostor med dnevom V mestu Obstajata še dve drugi možnosti, s katerima so- gresni trg, Slovenska cesta, Železniška posta- brez avtomobila ali pa zgradijo kolesarske ste- delujoče mesto zaokroži zanimiv sedemdnevni ja (postajališče OF – Trg OF), Masarykova, ze ali prednostne vozne pasove za javni prevoz program, namreč priprava dodatnih Dni brez Šmartinska cesta do BTC (postajališče pred na avtomobilskih voznih pasovih, trajno zapre- avtomobila” ali kake druge tematske priredi- Emporiumom), Kajuhova cesta, Poljanska, jo ulice za nova območja za pešce ali pa na par- tve, ki je bolj pomembna za lokalno okolje. predor pod gradom, Karlovška, Zoisova ce- kiriščih zgradijo postaje javnega prevoza za iz- sta, Slovenska cesta in Kongresni trg. Na Kon- menjavo. Celo ukrep omejitve hitrosti prispeva gresnem trgu je bil zaključek Mobilne urbane k prerazporeditvi cestnega prostora, ker je pri čakalnice. počasnejšem prometu motornih vozil potrebnega manj prostora med vozili in okoli njih, s Ljubljanski potniški promet je tudi letos raz- čimer pridobimo prostor za kolesarje in pešce. delil tisoč brezplačnih tedenskih vozovnic Počasnejši promet motornih vozil je seveda za vožnjo z mestnimi avtobusi, s katerimi so se varnejši, predvsem pa se zdi varnejši, s čimer potniki vozili med . in . septembrom. Na se izboljšajo pogoji za ljudi, ki bi se radi spreha- Dan brez avtomobila, . septembra, so bili vsi jali ali kolesarili. Vesela ulica pomeni ljudem pri- prevozi z LPP brezplačni. jazne hitrosti: km/h ali še počasneje je naj- primernejša hitrost za večino mestnih LPP Info točke: Aktivnosti so potekale na ulic, kjer ljudje živijo, delajo, nakupujejo ali obi- treh stojnicah LPP, ki so bile od . do . sep- skujejo šolo. tembra med . in . postavljene na Plečni- kovi tržnici, Bavarskem dvoru ter na železniški DEJAVNOSTI ZA  DNI, in avtobusni postaji. POSVEČENIH TRAJNOSTNI MOBILNOSTI PROGRAM AKTIVNOSTI V EVROP- TOYOTA Kot je zapisano v Listini za Evropski dan SKEM TEDNU MOBILNOSTI OD . Predstavili so hibridni avtomobil, prijazen oko- brez avtomobila V mestu brez DO . SEPTEMBRA IN DNEVU lju, za spodbujanje prevozov, ki uporabljajo ta- avtomobila!/Evropski teden mobilnosti«, je BREZ AVTOMOBILA, . SEPTEMBRA kšen pogon. za sodelovanje na Evropskem tednu mobilno- z osrednjo temo VESELA ULICA , Predstavitev Toyotinega hibridnega avtomobila sti treba pripraviti lokalne tematske dogodke ki je bil izveden v Ljubljani je bila na Kongresnem trgu,vsak dan od . do v zvezi z dolgoročno trajnostno mobilnostjo v . septembra , med . in .. mestih vsak dan v času ETM med . in . sep- EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI OD tembrom. Pri tem je potrebno . septembra . DO . SEPTEMBRA – aktivno- Zavod za varstvo okolja MOL pripraviti Dan brez avtomobila. sti celega tedna Poleg rednih meritev onesnaženosti zraka, ki Za druge dni je Evropski koordinacijski odbor potekajo pri Figovcu, na Zavodu za varstvo oko- skupaj z evropskimi partnerji predstavil mno- Ljubljanski potniški promet je v Evrop- lja MOL v času od . . do . . izvaja- žico predlogov za dejavnosti v občinah. Glav- skem tednu mobilnosti tudi letos nadaljeval s jo merilno akcijo onesnaženosti zraka z mobilni načini trajnostnega prevoza in povezave med tradicijo prekinjanja monotonosti vsakdanjega no merilno postajo na eni od prometno obre- njimi (intermodalnost) bodo predstavljali glav- prevoza z avtobusi Mestnega javnega linijske- menjenih lokacij v mestu, kjer do sedaj meritve nino dejavnosti: Javni prevoz, Kolesarjenje, Ho- ga prevoza. Izvedel je projekt Ljubljanski po- še niso bile izvedene. Merijo onesnaženost zra- ja, Upravljanje mobilnosti, Odgovorna raba av- tniški eksperiment: Mobilna urbana ča- ka z naslednjimi onesnaževali: SO, NOX, PM kalnica (v sodelovanju s KUD C ). Projekt je in BTX. Sprotni rezultati meritev (urne vredno- na inovativen način nagovoril potnike (in ne- sti) so dostopne na spletni strani MOL, kjer bo potnike) LPP in istočasno nastopil kot objavljeno tudi zaključno poročilo o opravljenih element vzpodbujanja upora- meritvah ter izsledkih vpliva Dneva brez avto- be Mestnega javnega linij- mobila na stanje onesnaženosti zraka. skega prevoza. Ljubljanski potniški ek- Ob tem so izvajali tudi meritve hrupa v okviru speriment: Mobilna obstoječe merilne naprave pri Figovcu in mo- urbana čakalnica je bilne meritve hrupa z lastnim prenosnim me- projekt, ki je vključil rilnikom hrupa. Na ta način so želeli predvsem več avtorjev, več po- ugotoviti, kako se spreminjajo vrednosti hrupa gledov in elementov zaradi prometa še posebej v času zapore me- umetniškega izraza, stnega središča za promet. na avtobusu v mreži linij Mestnega javnega Izdali so Zgibanko o vplivu prometa na stanje linijskega prevoza, in onesnaženosti zraka in stopnjo obremenjeno- je potekal od . do . sti okolja s hrupom, ki na poljuden način pred- septembra. stavlja vpliv prekomernega prometa na stanje Na avtobusu LPP je v tem okolja, hkrati pa spodbuja meščane in obisko- času potekala tudi fotograf- valce Ljubljane k uporabi alternativnih načinov ska razstava avtorjev Domna transporta. Grögla, Jasne Klančišar, Matevža Paternosterja in Nine Babič ter dogodek Javno podjetje Parkirišča: oblikovalske skupine Nogart. V Evropskem tednu mobilnosti je bilo parki- Tematika razstavljenih fotografi j je prikazala ranje na parkiriščih Dolgi most in Navje brez- premislek o prostoru današnjega mesta. Fo- plačno. tografi je na temo bližine in bližnjega, gibanja in pretočnosti ter onesnaževanja so izposta- Inšpektorat MU MOL vile konceptualna izhodišča celotnega projek- Mestno redarstvo Inšpektorata MU MOL je v ta Mobilnih urbanih čakalnic. Izbrani avtorji so Evropskem tednu mobilnosti izvajalo poostren ustvarili zanimiv kolaž kritičnega premisleka o nadzor mirujočega prometa.

30 / MNENJA, STALIŠÈA AKCIJE

lja, predvsem spodbujanje hoje na njihovih poteh do šole v času Evropskega tedna mobilnosti in skozi celo šolsko leto.

Policijska uprava Ljubljana je poostrila nadzor v bližini šol, s katerim je želela zagotoviti čim večjo varnost otrok. V bližini šol so izvajali meritve hitrosti in ukrepali zoper voznike, ki so s kršitvami cestno-prometnih predpisov ovirali ali celo ogrožali otroke v prometu. Na nepravilnosti v prometu so opozarjali tudi otroke. SREDA, . SEPTEMBRA  – KOLESARSKI DAN Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOL je na prometno pomembnih mestih v mestu (Prešernov trg, križišče Miklo- šičeve in Čufarjeve ulice, križišče Bavarski dvor, križišče Delavski dom, Prežihova ulica, križišče Prešernove in Cankarjeve ulice, Trg narodnih herojev in križišče pri Nami s Cankarjevo ulico) med . in . s svojimi stalnimi sodelavci, ZŠAM, prometnimi strokovnjaki in policisti, svetoval in predstavljal pravilno vožnjo s kolesom, opozarjal na nevarnosti in odgovarjal PONEDELJEK, . SEPTEMBRA  ralo posvet na temo Slovenija na poti k trajno- na morebitna vprašanja o prometnih pravilih in – DAN JAVNEGA PREVOZA stnem prometu ? najprimernejši opremi za kolesarja. Kolesarjenje po mestnih ulicah: župan Nasveti so potekali za organizirane skupine Zoran Janković je na kolesarjenje povabil so- Policijska uprava Ljubljana je izvedla poo- učencev kolesarjev iz osnovnih šol, kakor tudi delavce iz Mestne uprave MOL, svetnike MS stren nadzor nad nepravilnim parkiranjem in za ostale kolesarje. Udeležilo se je učencev MOL, člane Odbora za organizacijo Evropske- ustavljanjem na avtobusnih postajališčih in nad- iz osnovnih šol. ga Tedna mobilnosti in Dneva brez avtomobila, zor nad nedovoljeno vožnjo po rumenih paso- Družba Velo in Kolesarski center Bauer člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem vih, ki so namenjeni vožnji avtobusov LPP. Nad- sta organizirala brezplačen servis koles na Can- prometu MOL, predstavnike Ministrstva za zor je potekal med . in .uro. karjevi cesti in Prešernovem trgu. promet, Direkcije RS za ceste, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS ter pred- TOREK, . SEPTEMBER  Med . in . so policisti Policijske upra- stavnike diplomatskih predstavništev. Udeleži- – HOJA ve Ljubljana izvedli poostren nadzor nad nelo se je ok. kolesarjev. Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraže- pravilnim parkiranjem in ustavljanjem na kole- vanje in šport MU MOL je osnovne šole po- sarskih površinah . Kolesarjenje se je začelo ob . pred Mestno zval, naj v letošnjem letu aktivno sodelujejo v hišo po trasi Stritarjeva cesta, Prešernov trg, projektu ETM, ki spodbuja hojo kot zdrav na- PETEK, . SEPTEMBRA  naprej po Miklošičevi, Tavčarjevi in Sloven- čin življenja. - ODGOVORNA RABA ski cesti s predstavitvijo merilne postaje na Fi- AVTOMOBILOV govcu, do Kongresnega trga, Gosposke ulice, Boljšo kulturo mobilnosti na vseh osnovnih šo- Na OŠ Koseze je bil od . do . izveden Dvornega trga, po Hribarjevem nabrežju in lah bodo izvajali s kampanjo, ki vabi otroke k Eko bus, za najmlajše, kjer so spoznali prome- Čevljarskem mostu nazaj do Mestnega trga. uporabi prevoznih sredstev, prijaznih do oko- tne vsebine in prometne znake, ki jih srečujejo

Društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija je v Centru Evropa med . in . organizi-

/ 31 AKCIJE na poti v šolo. Udeležilo se je ok. učencev v vodnjaku in ciljem na Prešernovem trgu, – koncept mini oljarn za proizvodnjo olja, ki se spremstvu oz. na »eko vožnji« predstavnikov – ob . šolo rolanja Lucky Luka lahko uporablja direktno za pogon ali pa kot SPVCP MOL in OPVIŠ. – družinski rolerski in kolesarski krog po sre- surovina za biodizel. dišču mesta sta izvedla KD Radenska Power Svet za preventivo in vzgojo v cestnem bar in Lucky Luka , start je bil v Tivoliju pred Policisti Policijske uprave Ljubljana so prometu MOL je v sklopu akcije Oprema Halo Tivoli ob . in vožnjo do Kongresne- na stojnici na Kongresnem trgu svetovali glede šolskih prometnih kabinetov na osnovnih šolah ga trga , s ponovnim startom ob . in pro- varne udeležbe v prometu, zaščite koles pred na Osnovni šoli Vič ob . uri podelil učne pro- mocijsko vožnjo po cestnoprometnih pred- tatvinami in zaščite pred drugimi vrstami kazni- metne pripomočke, koles in priročnikov za pisih po trasi: Vegova, Novi trg, Šuštarski vih dejanj ter poostrili nadzor v zaprtem delu učitelje, ki so jih zagotovili donatorji. Podelil jih most, Mestni trg, Stritarjeva, Prešernov trg, mestnega središča. je predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v Miklošičeva, Tavčarjeva, Ajdovščina, Sloven- cestnem prometu MOL. ska in Park Tivoli. Mestno redarstvo je na stojnici na Kongre- snem trgu pripravilo predstavitev delovanja DAN BREZ AVTOMOBILA, Športno društvo SOKOL je ob . na Mestnega redarstva in poostrilo nadzor v zapr- SOBOTA, . SEPTEMBRA  Stritarjevi ulici pripravilo dvoboj med tremi tem območju ožjega mestnega središča. – MOBILNOST IN ZDRAVJE znanimi tekači in tremi znanimi kolesarji s star- Za ves promet, razen za vozila LPP, taksije in tom na Tromostovju in ciljem pri Robbovem Tajnik vozila z dovoljenjem MOL, je bilo od . do vodnjaku. Zvone Milkovič . zaprto območje znotraj Dalmatinove, Ko- Kmetijski inštitut Slovenije je kot partner menskega ulice in Resljeve ceste (parkiranje je v projektu CIVITAS MOBILIS sodeloval s pred- bilo mogoče na Petkovškovem nabrežju), Kopi- stavitvijo: tarjeve (parkiranje je bilo mogoče na Krekovem – traktorja (vozila) na pogon na rastlinsko olje trgu), predora pod Gradom, Karlovške, Zoiso- in ve, Aškerčeve, Prešernove, Šubičeve ulice (par- – stiskalnice za stiskanje semena oljne ogršči- kiranje je bilo mogoče na Šubičevi - Trg republi- ce, iz katerega se pridobi olje, ki je osnovna ke), Tivolske ceste in Gosposvetske ulice. surovina za biodizel ali pa se uporablja direktno za pogon, Na Kongresnem trgu so aktivnosti v okviru Dneva brez avtomobila potekale od . do ..

Mestna občina Ljubljana je uredila con umirjenega prometa pred osnovnimi šolami Prežihovega Voranca, Ketteja in Murna, Viž- marje Brod, Oskarja Kovačiča in Narodnega heroja Maksa Pečarja. Naštete šole so spomla- di sodelovale na . Globalnem tednu Združenih narodov za varnost na cestah – prometna varnost ni naključje ULICE OTROKOM.

Zavod za varstvo okolja je na Dan brez avtomobila organiziral dan odprtih vrat Okolj- skega merilnega sistema (Figovec), kjer so strokovnjaki predstavili delovanje merilne opreme in pojasnili izmerjene vrednosti posameznih onesnaževal.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOL v sodelovanju z Ministrstvom za promet, Direkcijo RS za ceste in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS je pripravil predstavitev in preizkus posebnih naprav (posebne tehtnice, mini vozilo za preizkus uporabe varnostnih pasov), ki nazorno prika- zujejo ﬁ zikalne zakonitosti in možne posledice trkov v prometu.

Zavoda za turizem Ljubljana je v sodelovanju s Športno zvezo Ljubljane izvedel: - voden pohod po »srčni poti«: z zbirali- ščem na Rakovniku ob ., . in ., - predstavitev nordijske hoje: v parku Zvez- da od . ure dalje, - hoja na km: na Koseškem bajerju od . do . ure - voden pohod po načrtovani »srčni poti«: iz Rožne doline na Cankarjev vrh. Športna zveza Ljubljane je izvedla na Stritarjevi ulici: – ob . šolo rolanja Lucky Luka, – ob . tek po mestnem središču za dekleta in ženske (tek v petkah) v okviru nacionalne akcije Bodi aktivna: s startom pri Robbovem

32 / MNENJA, STALIŠÈA AKCIJE OTROŠKI BAZAR  NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU

Na Gospodarskem razstavišču je od knjige, izražali svojo kreativnost v likovnih de- v gorah s helikopterjem. Uprava za zaščito in re- 13. do 16. septembra 2007 potekal lavnicah in preizkušali svoje glasbeno znanje ob ševanje je na ogled pripeljala gasilsko vozilo, otro- drugi Otroški bazar, ki je privabil igranju na številna glasbila. Najbolj pogumni so ke seznanjala s poklicem gasilca, prikazala potek 180 sodelujočih in več kot 23000 okrog vratu nosili kače in spoznavali žuželke, izvedbe gašenja požara in iskanja min z detektorji. obiskovalcev. V četrtek in petek sramežljive gospodične pa so raje uživale v po- Otroci so svoje znanje v prometu preverjali z Ju- dopoldan se je v sklopu vodenih slikavah obraza in telesa. Niso pozabili povabiti micarom in kolesi na spretnostnem poligonu. ogledov zabavalo in izobraževalo več niti Nodija, Muce Copatarice, Papija, Pasavčka V mobilni digitalni učilnici Mobilatorij pa so se kot 1000 otrok, v popoldanskem času in drugih priljubljenih maskot. prepustili svetu računalniških iger. in med vikendom pa so jih obiskale številne mlade družine, dedki in babice s svojimi vnučki ter nosečnice.

Z obiskom Bazarja jih je počastila gospa Štefka Kučan, ki je darovala knjige v okviru dobrodel- ne akcije. Akcija je bila izjemno uspešna, saj so zbrali knjig in slikanic.

Prvi dan prireditve je zaznamovala še ena do- brodelna akcija. Z Ustanovo – fundacijo za po- moč otrokom so namreč invalidnim otrokom in otrokom iz ogroženih družin iz okolice Maribora omogočili obisk Otroškega bazarja. Bili so izjemno veseli in zadovoljni.

Drugi dan pa je bilo zadovoljnih tudi osnov- nošolskih in srednješolskih otrok, ki so na Otroškem bazarju prejeli štipendije fundacije Pismo srca. Denar je bil zbran s pomočjo zbiranja odpadnega papirja na osnovnih šolah.

Letos so se razstavljavci zelo dobro pripravili na zahtevno otroško publiko in organizirali šte- Otrokom so želeli ponuditi kvalitetne vsebine. Kulturni oder je vsak dan z zanimivim dogaja- vilne delavnice v okviru razstavnih prostorov. Obrtna zbornica je predstavila deﬁ citarne po- njem in prijetno moderatorko privabil številne Otroci so lahko spoznali uporabnost čebelje- klice in otrokom ponudila možnost, da se sami gledalce in poslušalce. Na njem so se zvrstile ga voska in izdelovali okraske iz njega, sesta- preizkusijo v ročnih spretnostih, ki jih nekateri plesne skupine, gledališke in lutkovne predstavljali mozaike, nakit iz raznovrstnih materialov, poklici zahtevajo. ve osnovnošolskih otrok, folklorne skupine in poslušali pravljice, spoznavali multimedije, ro- Mladi so spoznavali tudi, kaj sodi k zdravemu na- vsakodnevna nagradna žrebanja. botiko, astronomijo, mehatroniko, izdelovali činu življenja. Eden od temeljev je zago- Na Otroškem bazarju sta se skupaj predstavi- lesena letala, ﬁ gure iz buč, prebirali mladinske tovo zdrava prehrana, zato so jih s ku- la Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, harsko mojstrico podučili, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome- kako se na zdrav način tu in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prehranjevati in kako prometu MOL z vsebinami, ki so bile na ogled okusno pripravlja- in za preizkus: ti različne jedi. Se- - posebne tehtnice za prikaz naletne teže pri veda so nasvete določenih hitrostih in v povezavi s tem, zakaj dobivali tudi morajo biti otroci in ostali potniki med vo- starši. žnjo pripeti z varnostnim pasom, - obiskovalci so se lahko posvetovali o varni in V športni dvorani je bilo mogoče igrati nogo- ustrezni uporabi otroških varnostnih sede- met, tenis, odbojko, kolesariti, rolati, plezati, žev in so z otrokom lahko preizkusili različne plesati in se vključiti v številne druge športne otroške sedeže, aktivnosti. - otroci so se lahko rokovali z maskoto Pasav- ček, ki zabava in privablja otroke, Na ploščadi so se v okviru Policije pred- - obiskovalci so lahko pridobili poučna preven- stavili kriminalisti, forenziki, vodniki psov tivna gradiva, kot so knjižice, letaki, brošure, in številni inšpektorji. Otroci so si z za- itd., nimanjem in navdušenjem ogledovali - otroci so se lahko preizkusili v spretnostni vozila z videonadzornim sistemom, vožnji s kolesom na posebnem poligonu, ki intervencijska in oklepna bojna vo- smo ga pripravili v sodelovanju s Tehniškim zila. Lahko so tudi jahali policijske šolskim centrom Nova Gorica. konje in se usedli na njihove motorje in kolesa. Policija je pripravila tudi prikaz reševanja po- Povzel po spletni strani Otroškega Bazarja nesrečenca tajnik Zvone Milkovič

/ 33 AKCIJE AKCIJA VARNO S KOLESOM V PROMETU

Policijska uprava Ljubljana in Mestna občina Komisija za izbor likovnih in literarnih del v se- Posebna pohvala: MARKO PERKOVIČ, . a, Ljubljana, Svet za preventivo in vzgojo v ce- stavi: Zvone Milkovič, Ivan Mezek, Sania Huskić Zavod za slepo in slabovidno mladino, stnem prometu sta skupaj že petič organizirala Hočevar, Dušan Rogelj – literarni del in Tomaž mentorica: Nina Čelešnik akcijo Varno s kolesom v prometu. Brate – likovni del je prejela likovnih in literarnih izdelkov iz osnovnih šol, od tega iz- V kategoriji – literarni del so nagrade prejeli: Akcija je bila izvedena kot razpis likovnega in lite- delkov za I. kategorijo natečaja – likovni del in . nagrada: NINA JANEŽIČ, . a, OŠ Škoﬂ ji- rarnega natečaja na temo prometa za učence . izdelkov za II. kategorijo – literarni del. ca, mentorica: Draga Košak razredov osnovnih šol in je bila zaključena na Po- . nagrada: LUCIJA ŽOHAR, . b, OŠ Ketteja licijski postaji Grič . junija , kjer so bili po- in Murna, mentorica: Alma Požar vabljeni nagrajeni. V kategoriji – likovni del so nagrado prejeli: . nagrada: ALEM MEŠINOVIČ, . a, Zavod Namen akcije je bil na poučen način opozoriti šo- Komisija je po natančnem pregledu med za slepo in slabovidno mladino, larje na vse nevarnosti, ki jim pretijo na poti v šo- prispelimi izdelki izbrala naslednja dela: mentorica: Nina Čelešnik lo. Za varen prikaz prometnih pasti je poskrbel . nagrada: MARTINA KAMNIKAR, . a, OŠ lutkar Kononenko z igrico TO-JA in Savsko naselje; mentorica: Silva Seliškar Vsi povabljeni so prejeli darilno vrečko s pre- TO-NE (deklica in deček Toja in Tone gresta v šo- . nagrada: UROŠ ŠKRGIČ, . b, OŠ Martina ventivnim vzgojnim materialom, nagrajenci pa lo, na poti jim pomaga policist Lojze). Krpana, mentorica: Irena Petrovič še dodatne privlačne nagrade. V sklopu prireditve so bile predstavljene dejavno- . nagrada: MIHA NOVAK, . b, OŠ Koseze, sti policije, mestnega redarstva in reševalcev. mentorica: Mojca Bizjak Tajnik Zvone Milkovič MARATON FRANJA BARCAFFE

Maraton Franja je priznana mednarodna prire- no številčno vključila OŠ Sostro z ravnateljico Pogoji za udeležbo so bili naslednji: ditev, saj je že vrsto let vpisan v koledar med- in več kot učenci. Temeljni cilj projekta je - Udeleženec maratona je bil vsak, ki se je pri- narodne kolesarske zveze UCI. Letos je mara- spodbujati otroke za kolesarjenje in aktivno javil, in priložil izpolnjeno prijavnico (po po- ton kandidiral za najvišji možni rang rekreativ- preživljanje prostega časa s starši. Osrednji del datkih organizatorja je bilo prijavljenih nekaj nih prireditev GOLDEN BIKE. projekta je bila udeležba cele družine na mara- več kot udeležencev). tonu. Projekt je bil deležen tudi precejšnje me- - Obvezno so morali nositi zaščitne čelade in Maraton Franja je s svojo izbiro kolesarskih dijske pozornosti. upoštevati cestnoprometne predpise. prog namenjen vsakomur, tako najboljšim ko- - Na hrbtni strani štartne številke se je nahajal lesarjem kot povprečnim rekreativcem, druži- Družinski šolski maraton je potekal v soboto obrazec z vitalnimi osebnimi in kontaktnimi nam in tistim, ki si za kolo bolj poredko najdejo . junija s startom v BTC City-ju v Lju- podatki v primeru nezgode ali poškodbe. čas. To je rekreativno tekmovalna prireditev, bljani. Pot je udeležence vodila proti Šentjako- - Ob dvigu štartne številke in konkretnega čipa ki v dvodnevnem dogajanju povezuje kolesarje bu in Dolu ter od tam proti Dolskem, kjer je bi- so udeleženci maratona s podpisom potrdili, vseh starosti in jih vključuje v pester kolesar- la okrepčevalna postaja in obvezni nekajminu- da so seznanjeni s pogoji razpisa in se z njimi ski program. tni postanek. Od tu so se udeleženci odpravili strinjajo. Vozili so na lastno odgovornost, or- dalje proti Zalogu in se vrnili v BTC City, kjer ganizator ni odgovarjal za morebitno povzro- V sklopu maratona Franja poteka Družinsko jih je čakala spominska kolajna, malica in pija- čeno škodo. šolski maraton za vsakogar, katerega soorga- ča (trasa proge: Ljubljana, Sneberje, Šentjakob, - Organizatorji so tudi prosili udeležence, da nizator je bil tudi Svet za preventivo in vzgojo v Dol, Dolsko, Zalog, Sneberje, Ljubljana). Start spoštujejo naravo in ne odmetavajo ovojev cestnem prometu MOL. maratona je bil ob ., zaključil pa se je ob energetskih ploščic in pijač na cesto. .. Udeleženci so vozili skladno s svojo sto- Skupaj z ZŠAM Ljubljanske regije je bilo na Ma- pnjo pripravljenosti. Tajnik ratonu Franju in Družinskem šolskem marato- Zvone Milkovič nu zagotovljeno varovanje prog in pomoč na okrepčevalnih točkah. DRUŽINSKI ŠOLSKI MARATON ZA VSAKOGAR Družinski šolski maraton za vsakogar je bil namenjen družinam z otroki, šolski mladini ter kolesarjem začetnikom. Proga je bila dolga km in je bila popolnoma nezahtevna, brez vzponov. Potekala je ob popolni zapori cest, tako da so se lahko udeleženci sproščeno po- dali na vožnjo po Ljubljani in okolici. V želji, da bi se maratona udeležilo kar največje število kolesarjev, startnine ni bilo. Udeleženci so do- bili tudi brezplačno okrepčilo ob progi, malico in spominsko kolajno na cilju.

Družinski šolski maraton za vsakogar je tako prava promocija rekreacije in kolesarstva in je del posebnega projekta, namenjenega učen- cem osnovnih šol. Letos se je v projekt ponov-

/ 34 / DONATORJI

. ABB d.o.o. . LHB Finance d.o.o. . AC – SISTEMI d.o.o. . Litostroj jeklo d.o.o. . Agrokor d.o.o. . Ljubljanske tržnice d.o.o. . BANK SPARKASSE d.d. . LUZ d.d. . DDC d.o.o. . Magistrat International d.d. . Debis AC Leasing d.o.o. . MDM d.o.o. . Dinos d.o.o. . MK Trgovina d.d. . Elektro Ljubljana d.d. . MONSADRIA d.o.o. . Energetika Ljubljana d.o.o. . NLB Leasing d.o.o. . Energoplan d.d. . Parkplan d.o.o. . Geoplin d.o.o. . Pharmakon d.d. . Gozd Ljubljana d.d. . PORSCHE INTER AUTO d.o.o. . Gradbeno podjetje Bežigrad d.d. . SAVA IP d.o.o. . Grand Hotel Union d.d. . Summit motors Ljubljana d.o.o. . Intertrade ITA d.o.o. . ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. . KPL d.d.

/ / 35 SPV