j Št. 37(912)3 7 (9 1 2 ) L. X V I I I I NOVO MESTO, četrtek, I ^ 14. 9. 1967 DOLENJSKI LIST

Ustanovljen pokrajinski klub poslancev Predsednik republike Tito

Podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej: »Klubi poslancev so nujni! Maršal Tito na razstavi v Slovenjem Gradcu Klub v preteklosti ni mogel opraviti vseh nalog, zato naj nova organizacija pošilja pozdrave Predzadnji ponede­ sama pa lahko pri pri­ prinese sproščeno razpravo. Kuloarske debate naj se prenesejo pred klube. Črnomaljci so na slav­ ljek je predsednik re­ zadevanjih za mir na Poslanec naj bo prek kluba bolj dosegljiv volivcem, s tem pa bomo prišli nost ob 25-letnici Cankar­ publike tovarLš Tito s svetu močno pomaga s tudi do odgovornejšega dela poslancev.« jeve brigade, ki je bila v soprogo Jovanko in svojim poslanstvom. nedeljo, povabili tudi mar­ spremstvom obiskal šala Tita; v ponedeljek pa Mednarodno razstavo V petek popoldne, 8. sep­ poslovanja kluba in pod. predlog, da bi se v klubu med drugim tudi veli­ umtendškiih del si je tembra, so se v Novem me­ Zlasti so bile živahne raz­ združili poslanci iz sedmih so dobili brzojavko na­ ko mednarodno umet­ slednje vsebine: doslej ogledalo že 70 stu sestali republiški in zve­ prave o območju, ki naj bi ga dolenjskih in spodnjesavskih nostno razstavo »Mir, tisoč obiskovalcev, od­ zni poslanci iz sedmih občin novi klub pokrival. Prvotni (Nadaljevanje na 2. str.) »Ker se ni mogel od­ humanost in prijatelj­ prta pa do konca letoš­ Dolenjske in Spodnjega Po­ zvati vabilu na proslavo stvo med narodi«, ki njega oktobra. Na njej savja. Zbralo se je 40 poslan­ 25-letnice Cankarjeve bri­ je že več mesecev od­ rek stavlja svoja dela cev, ki so v razgibani razpra­ gade, se vam tovariš mar­ prta v Slovenjem Grad­ 210 um etnikov iz 40 vi osvetljevali namen novega šal za vabilo najiskreneje cu. Ko je govoril o svo­ dežel sveta; več kot po­ Pokrajinskega kluba, obsega V nedeljo bo v Metliki zahvaljuje in pošilja svo­ jih vtisih z razstave, je lovica izmed njih je njegovega področja, strahu je tople pozdrave in ce­ predsednik Tito med svoja dela poklonila Pre<* Partikularizmom, okoli st tike preživelim borcem drugim dejal, da je da­ Slovenj emu Gradcu, ki tehnične izvedbe sestajanja in praznik cvetja in grozdja in vsem udeležencem te nes naj večja umetnost bo tako iimel stalno ga­ veličastne proslave« Prizadevanja Turističnega cvetličnimi lonaki. Cvetje in ohraniti mir, k ar lerijo svetovne umet­ društva v Metliki in nekaterih zelenje je tako dalo mestu še KABINET pa ni lahko. Umetnost nosti. članov občinske skupščine, (N adaljevan je na 6. str.) MARŠALA TITA DANES: da v letošnjem letu turizma □ Slavje brigad str. 4 dajo Metliki prikupnejšo po­ dobo, niso ostala brez odme­ V ČATEŠKIH TOPLICAH NE BO VEČ MRTVE SEZONE □ O mornarju, ki Je padel va. Ne le da je Komunalno na kopnem str. 7 podjetje spomladi razposta­ O Kako odmeva »zlata ja­ vilo po mestnih trgih in uli­ ma« na pokopališču. cah več sto oleandrov, ki so Moskva - Budimpešta in - Čateške Toplice! str. 8 se v poletnem času razcveteli O Namesto samouprav­ v vsej svoji lepoti, tudi števil­ Le še nekaj dni bo ljanja — poplava ni prebivalci Metlike so letos Prve dni oktobra ga bodo ogradili z montažno ograjo, ki bo zadrževala besed str. 8 skoraj zasuli svoja okna s stal »most smrti«! pozimi toploto nad vodno gladino — Dohod v bazen je speljan skozi ogre­ »Mostu smrti« v Goriči va­ □ Houdinijeve čarovnije van predor — Zdravilišče je zasedeno do zadnjega kotička si je usojenih le še nekaj dni str. 12 V Crikvenici življenj i. SGP Zidar Je že za­ □ Presenečenje v V soboto, 16. septembra, bo ob kopališču montažno ogra­ vodno gladino in gostje se bo­ čel urejati novi začasni most Monzi str. 12 Babič prvi v čateških Topilcah spet pra­ jo. Zadrževala bo toploto nad do lahko kopali tudi v mrzlih in obvoz. □ Slavnost v viteški dvo- V drugi dirki letošnjega držav­ znik. Napovedana je otvoritev zimskih dneh. Dohod v ba­ Stari most bo v kratkem zimskega bazena olimpijskih rani str. 19 nega prvenstva v speedwayu, ki je zen je speljan skozi ogrevan podrt, novega pa bodo zaceli bila minulo nedeljo v Crikvenici, razsežnosti. Novi bazen bo po­ predor naravnost iz toplih sla­ □ Zadnji vlak je zmagal Franc Babič iz Krškega. KAM V NEDELJO, graditi okoli 21. septembra. Osvojil je vseh 15 možn ih točk daljšal zdravilišču turistično čilnic. Do takrat bodo namireč reš> sta:. 20 17. septembra? in zdaj vodi s 26 točkami pred sezono za tri letne čase; V zgradbi poleg bazena bo ne vse zadeve v zvezi s pre­ n in 42rn£mn*ć>glaso,v na Perkom 25, R egvartom 24 itd . V Ta mesec se bodo ljudje do 30. septembra urejena re­ zadnji strani! Crikvenici je bil drugi Valent Me­ selitvijo družine Jožeta Ilc:a dved s 14 točkami, tretji pa Per še kopali na prostem, prve stavracija s 108 sedeži na I r n r r I O f a A V o m -J rini oktobra na Hod o nostavili in podiranjem njegovih po­ V KRŠKO (Nadaljevanje na 6. str.) slopij. kjer bo priredilo domače turistično društvo TOMBOLO i z 18 glavnimi dobitki in j 230 manjšimi dobitki v ! skupni vrednosti nad 5 milijonov Sdin. GLAVNI DOBITKI: ■ avtomobil ŠKODA ■ motorna kosilnica ■ motorna žaga ■ pralni stroj ■ moped ■ TV sprejemnik Tombola bo na stadionu Matije Gubca ob 15. uri. Tombolske kartice bodo v Tudi kn* je grozdja na trsih še ostalo, je tako obtolče­ predprodaji v trafikah in no, zbito in načeto, da ga lahko reši samo lepo vreme v knjigarnah v Krškem, in vroče sonce. Hitro bodo lahko potrgali samo ra- Brestanici, Kostanjevici, nino: muškat, otonel in rizvanec, kasnejše sorte pa le, na Senovem, v Sevnici in če bodo pridobile v naslednjih tednih kaj sladkorja. v Brežicah! Na sliki: tole je ostalo od velikega, lepega in bogato obloženega trsa. (Foto: Jožica Teppey) TOČA JE UNIČILA UPE NA BOGATO TRGATEV Ledena odeja je pokrila Bizeljsko

Kot pest debela toča je oklestila vinograde in sadovnjake v Orešju, Drenovcu in Janeževi gorci — Padala je 20 minut — Tolikšne škode ne pomnijo od 1938. leta, toda tudi takrat ni zajela tolikšnega obsega — Opu- šeni tudi vinogradi onstran Sotle

Ko se je zadnji petek ledu so spočetka padale popoldne nenadoma stem­ kar na suho, brez dežja nilo. nihče ni pričakoval vmes. Nato se je ulilo in drugega kot običajno ne­ toča je postajala drobnej­ vihto. Dež je bil celo do­ ša, a je bila še vedno za brodošel, saj je poletje ze­ jajce in oreh velika. OD 14. DO 24. SEPT. JO OSTANE! fr*o zadnji nesreči pri Biču na avtomobilski cesti je od enega lo skoparilo z njim. Toda Minute so se vlekle kar Padavine okroeog 15.x tokrat so črni oblaki nad kor ure. Ljudje so brez izmed ponesrečenih avtomobilov ostalo tole, kar prikazuje fotografija! — septembra in večkratčkrat v Bizeljskim prinesli s se­ moči z grozo v očeh opa­ času od 21. do 24. sep­ Samo zadnji teden se je ubilo ali pa je bilo ubitih na cestah v Sloveniji boj uničenje. zovali pustošenje brez kon­ tembra. V ostalem lepo 20 ljudi, do zadnje sobote pa se je letošnje število mrtvih iz prometnih Točno četrt na šest so ca. Minilo je dvajset mi­ vreme. kazale ure, ko se je z nut in mnogo obetaj oča nesreč v Sloveniji dvignilo že na 284! — Več o zločinih in nesrečah na neba nenadoma usula to­ Dr. V. M. naših cestah berite na 23. strani današnje številkel ča. Za pest debele kepe (Nadaljevanje na 3. str.) REFORMA PRIHAJA ZIMNJEPOLITIGN' TEDEfiSKi PREGLED

FrancosKi preaseaniK ue Gaulle poljske meje morajo ostati takšne sta v Sofiji podpisali sporazum o V NOVO RAZDOBJE je pravkar končal obisk na Polj­ kot so. Problem meje na Odri in prijateljstvu, sodelovanju in med­ skem, kjer so ga sprejeli nadvse Nisi, ki jo Zahodna Nemčija še sebojni pomoči. Podobne sporazu­ Predlogi za nekatere nove ekonomske ukrepe prisrčno in navdušeno. Francoski vedno osporava, je za Poljsko ključ­ me je DR Nemčija že prej podpisa­ predsednik je na Vzhodu sploh za­ no vprašanje njene politike in od­ la s Poljsko, Češkoslovaško in Mad­ vrednosti dinarja... Da od želen in spoštovan gost. Ko je lani nos, ki ga imajo druge države do žarsko. Diplomatska akcija za na­ Ko je predsednik zveznega vezovanje dvostranskih sporazumov Izvršnega sveta Mika Spiljak te usmeritve ni treba odsto­ obiskal Sovjetsko zvezo, je tudi priznanja te meje, je za Poljake pati, nas prepričuje tudi to, tam doživel enega najbolj navdu­ merilo za ocenjevanje njihove poli­ med DR Nemčijo in nekaterimi so­ nedavno obiskal Zenico, je di­ cialističnimi državami — s katerimi rektor srednjebosenskih pre­ kar se dogaja v svetovnem šenih sprejemov, kar so jih v Mo­ tike. Z javno podporo pravici Polj­ mogovnikov potožil, da gre gospodarstvu. Sedanja niha­ skvi kdaj priredili tujemu državni­ ske do njenih sedanjih meja, je de je sicer že itak povezana v Varšav­ reševanje krize premogov­ nja so spremljujoči pojav ve­ ku. Vzrok de Gaullove popularnosti Gaulle seveda »prijatelj« Poljske na skem paktu — se je razvila kot po­ nikov zelo počasi: rudarji likih ekonomskih in politič­ na Vzhodu je to, da je »črna ovca« sledica navezave diplomatskih sti­ s svojimi težavami še niso nih ukrepov, ki so prišli z med zahodnimi državami, zlasti kov med Romunijo in Zahodno uspeli priti niti do predsed­ reformo. med članicami Atlantskega pakta. Nemčijo v začetku letošnjega leta. nika zvezne gospodarske Seveda težav ne smemo Njegovo nasprotovanje temu, da bi To navezavo so v D It Nemčiji in na zbornice, kaj šele do višjih podcenjevati ne precenjevati. ZDA igrale vodilno vlogo v zahodni Poljskem — ti državi sta namreč organov. Moramo jih jasno videti ali Evropi, prizadevanje za popolnoma Evropa — nosilki najostrejše politike proti »Za vas bi bilo bolje,« je iskati najboljše rešitve, toda neodvisno politiko Francije — ki se Zahodni Nemčiji — močno kritizi­ odgovoril Mika Spiljak, »da ne prakticistične in posamič­ je najbolj pokazalo v tem, da je rali in s serijo dvostranskih spora­ se prerinete do potrošnikov, ne, zunaj sistema, zunaj na­ praktično potrgal vezi z Atlantskim zumov je DR Nemčija preprečila, če ne pridete do gospodar­ čel reforme. Je precej zahtev, paktom — in njegova ideja o enot­ otok miru da bi po poti na katero je stopila ske zbornice in do nas, ne da se osnovna načela refor­ ni, neodvisni Evropi, ki bi igrala Romlunija, morda šle tudi druge bo velike škode, saj bi od me izboljšajo in za kompro­ vlogo velike, samostojne sile — to socialistične države. tega ne imeli nobene poseb­ misne rešitve. In tisti, ki to je tisto, kar mu v ZDA in deloma v Tako lahko, vsaj kar se sociali­ ne koristi...« hočejo, delajo to s precejš­ zahodni Evropi pridobiva hude na­ stičnih držav tiče, na evropskem sprotnike, med vzhodnoevropskimi Zahodu in kot tak je tudi doživel prizorišču opazujemo zadnje čase njim hrupom in poudarkom. ustrezen sprejem. Seveda je to bolj državami pa velike simpatije. K te­ dva tokova političnih akcij — ene­ NI VZROKA ZA Sprejetje takih zahtev bi po­ zunanja, manifostivna plat, bolj SPREMEMBO OSNOVNE menilo vračanje na staro. Za­ mu veliko prispeva tudi realizem ga, ki odpira vrata vse širšemu so­ francoskega predsednika, ki gleda vsebinska pa je gotovo tista plat de delovanju med socialističnimi drža­ LINIJE to se nikar ne vdajajmo Gaullovega obiska, ki znova poudar­ praznim upom, da bo glede stvari takšne kot so in si v politiki vami in večino zahodnoevropskih Ta bežni dvogovor med di­ ne nadeva ideoloških plašnic in tu­ ja težnjo Francije, da »preskoči« držav — primer temu je obisk de reforme prišlo do kakih jez med vzhodno in zahodno Evro­ rektorjem neke delovne orga­ kompromisov. di ne plačuje davek zastarelim Gaulla na Poljskem — in drugega, nizacije, ki je precej v teža­ predsodkom o »komunistični nevar­ po in težnja Vzhoda, da ponovno ki teži k politični izolaciji Zahodne izpriča pripravljenost razvijati širo­ vah, in predsednikom zvez­ OCENA URESNIČEVANJA nosti z Vzhoda« in podobnim ne Nemčije. V to akcijo za izolacijo so nega izvršnega sveta vsebuje ko sodelovanje s tistim delom Za­ praktično vključene vse članice REFORME V JAVNI smislom. Ta realizem je Francija hoda, ki ni obremenjen s pred­ odgovor na nekatera vpraša­ RAZPRAVI tudi z dejanji potrdila, predvsem z Varšavske zveze, razen Romunije, nja in upanja, ki jih gojijo sodki. V zveznem izvršnem svetu razvojem številnih stikov z Sovjet­ ki gre v tem po svojih potih in ne posamezne panoge in delov­ sko zvezo in drugimi socialistični­ Za večino evropskih socialističnih deli mnenja ostalih zaveznic, da bi ne organizacije. Tisti, ki si in drugih pristojnih organih pospešeno pripravljajo anali­ mi državami, stikov, ki počasi pre držav je žarišče predsodkov proti bilo treba Zahodno Nemčijo izoli­ od ZIS in zvezne skupščine raščajo okvire gospodarskega in Vzhodu predvsem Zahodna Nemči­ rati. Tako se tudi v Evropi razvija obetajo rešitev iz sedanjih zo gospodarskih gibanj do konca julija in ukrepe za eko­ kulturnega sodelovanja in vse bolj ja in prav Poljska je — skupaj z dokaj živahna politična vojna, ki pa težav v gospodarstvu, so iz postajajo važen poliven* činitelj v DR Nemčijo — najbolj aktivna v je za razliko od žarišč dogajanj v teh besed pravzaprav zvede­ nomsko politiko za leto 1968. ZIS bo do konca septembra življenju Evrope. političnem boju za izolacijo Zahod­ drugih delih sveta toliko miroljub­ li, naj se nikar ne slepijo in Med obiskom na Poljskem se je ne Nemčije v Evropi. V tem boju na, da Evropa še naprej ostaja čakajo, da se bodo težave re­ dal v javno razpravo svojo oceno uresničevanja reforme de Gaulle zlasti prikupil gostiteljem je bila zadnje dni zabeležena nova eden redkih »otokov miru« v so­ šile »zgoraj«. To seveda ne s ponovnim javnim zatrdilom, da poteza: Bolgarija in DR Nemčija dobnem svetu. pomeni, da višji organi ne bi za dve leti in predloge za podpirali gospodarstva, jas­ nekatere ekonomske ukrepe no pa je povedano, da ne bo v letošnjem in prihodnjem nobene pomoči zunaj utrje­ letu. Vendar ni treba priča­ nega gospodarskega sistema, kovati, da bo to kaj novega zunaj reforme. in senzacionalnega. Ustanovljen je klub poslancev Zaradi težav, v katere je Predloženi ukrepi bodo zašla industrija, zlasti kovi­ pravzaprav le nadaljnje izpo­ (Nadaljevanje s 1. str.) bliške skupščine moramo na­ mora telo, ki nam bo kori­ narstvo, je v javnosti pogo­ polnjevanje gospodarskega si­ občin, je doživel popravek praviti gibčno in učinkovito stilo predvsem tedaj, če se bo­ sto slišati vprašanje: »Kaj je stema, manj pa popravki ti­ Nekateri poslanci iz Spodnje­ politično telo vseh organih mo v njem in z njim sezna­ z reformo? Ali je morda gle­ stega, kar smo očitno že pre­ ga Posavja so menili, da bi mov naše skupnosti. Pri tem njali s tekočimi vprašanji in segli. de na težave treba revidirati ustanovili dva kluba, s čimer je lahko pokrajinski klub ena o njih tudi razpravljali.« Ge ZAHTEVA ZA OBSODBO JUŽ­ nekatere njene postavke?« Sklep je torej jasen: od­ pa se poslanci iz krške občine izmed učinkovitih oblik dela, bo klub opravljal svoje nalo­ NE AFRIKE — Skupina afriških Na to vprašanje so v zad­ mika od reforme ne sme bi­ niso strinjali. Predlog poslan­ da postane poslanec to, kar ge tako, kot si to predstav­ in azijskih držav ter Jugoslavija ti! Upamo, da tega tudi nihče je zahtevala od posebnega odbora njih dneh večkrat odgovorili ca Ivana 2iviča glede ustano­ od njega želimo: da bo akti­ ljamo in kot je to potrebno, generalne skupščine OZN za deko­ predstavniki ZIS oziroma ne bo zahteval. Res je, da tu­ vitve dveh klubov na našem ven in razgledan in da bo za­ je strah pred sleherno parti lonizacijo, naj obsodi Južno Afri­ di doslej nihče tega ni zahte­ ko, kjer so zaprli 27 Afričanov iz predsednik Spiljak in pod­ področju ni dobil zadostne jemal informacije pri osnov­ kularistično težnjo neume­ Jugozahodne Afrike. Zaprli so jih predsednik Gligorov. Bistivo val naravnost in odkrito. To­ podore. Na koncu je prevla­ nem viru, to je v samouprav­ sten. Zlasti ne smemo poza­ pod obtožbo »terorizma«, ker so njunega odgovora je v tem, da bilo je veliko zahtev, ki dalo mnenje, naj se ustanovi nem mehanizmu.« biti, da članstvo v klubu po­ se zavzeli za svoje osnovne pravi­ da ni nobenega vzroka, da bi so v imenu reforme hotele klub poslancev za 5 občin: Tovariš Hočevar je povedal slanca ne obvezuje glede nje­ ce. OZN je Južni Afriki že odvze­ nekaj, kar je reformi popol­ la pravico do uprave nad Jugo­ se odrekli osnovni liniji re­ Črnomelj, Krško, Metliko, No­ tu>di svoje mnenje glede stra­ govih odločitev v skupščini zahodno Afriko in je zato to de­ forme, zato tudi ne bo nobe­ noma nasprotno. vo mesto in Trebnje. Poslanci hu, da bi prihajalo do kre­ Poslanec Božidar Gorjan, ki janje južnoafriških rasističnih ob­ đ * BORA LALIC s področja Brežic in Sevnice lasti popolnoma nezakonito nega odmika. Osnovna linija pitve partikularističnih teženj je prvi menil, da bo prihajalo MANEVRI »POPOLNA IGRA« reforme pa je povečanje pro­ se bodo sami odločili za v delu kluba: »Nasprotno — do partikularizma, je predla­ — V severnem Atlantiku so se duktivnosti ki rentabilnosti vstop v katerikoli slovenski klub lahko razbija partikula- gal, naj bi se v klub vključili začeli veliki manevri, pri katerih ČE ŽELITE pokrajinski klub poslancev. sodelujejo kanadske, nizozemske, proizvodnje z zmanjšanjem odgovor ali naslov iz ma­ rizem! Menim, da bo klub to­ tudi poslanci, ki so bili izvo­ norveške, portugalske, britanske stroškov poslovanja, z rekon­ lih oglasov, priložite vaše­ O pomenu kluba je bila zla­ liko bolj potreben in za nas ljeni do zadnjih volitev. Ko in francoske pomorske in letalske strukcijo in modernizacijo in­ sti pomembna zanimiva raz­ vse sprejemljiv, čim bolj raz­ so izvolili vodstvo novega klu­ enote. Manevri nosijo ime »po­ mu vprašanju dopisnico polna igra«. dustrije, 2 vključevanjem na­ ali znamko za 30 din. prava republiškega poslanca lična bo problematika v po­ ba, je bil za predsednika iz­ KATASTROFALNE POPLAVE V šega gospodarstva v medna­ UPRAVA LISTA dr. Franca Hočevarja, ki je krajini. Klub naj ne bi bil voljen Milan Ravbar, tajnik INDIJI — V velikih poplavah, ki rodno delitev dela, ohranitev med drugim dejal: »Iz repu­ .čvrsta skupščina’. Postati pa je Zvone Šušteršič. so prizadele Indijo je našlo smrt več k o t 800 lju d i, okrog 100.000 pa jih Je ostalo brez strehe nad glavo. Poplave so povzročile tudi ogromno škodo kmetijstvu. SOVJETSKI PROFESORJI V ALŽIRIJI — V Alžir je prispelo TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 130 sovjetskih profesorjev, ki bo­ do na alžirskih šolah poučevali matematiko, fiziko in kemijo. To ■ POMEMBEN STABILIZACIJSKI ČI­ ■ TITO MED DELOVNIMI LJUDMI. kredita in da bodo najbrž tudi kmetom o- je prvič, da bodo v Alžiriji pou­ NITELJ V NAŠEM GOSPODARSTVU. Lahko Udeležil se je zborovanja v moslavski upor­ mogočih nakupe traktorjev na kredit. — Na čevali tudi drugi profesorji, razen Dunaju so ustanovili jugoslovansko-avstrij- domačih in francoskih. bi rekli, da se je kmetijstvo že po dveh le­ niški vasi Podgarič, kjer je prižgal večni KUPUJEJO EVROPSKA LETA­ tih izvajanj reforme postavilo na svoje no­ ogenj na spomeniku revoluciji. V pogovoru sko-nemško bančno družbo z 4,5 milijona LA — Cile, A rgentina, Peru in ge. Dohodki kmetov so precej porastli. To je s predstavniki Moslavine je med drugim osnovnega kapitala in z nalogo, da razširja Brazilija kupujejo veliko moder­ nih letal v zahodnoevropskih dr­ seveda posledica ugodnejših cen, ki stimuli­ poudaril, da se Jugoslavija vse bolj uveljav­ možnosti kooperacije in drugih oblik gospo­ žavah. Cenijo, da so njihovi na­ rajo kmečke pridelovalce za večje proizvod­ lja na tujih trgih in da je glede tega refor­ darskega sodelovanja med partnerji treh kupi vredni okrog 100 milljonnov ne uspehe. ma že rodia bogate sadove. Naše gospodar­ držav. dolarjev. Zaradi tega je nastal spor z ZDA, ki smatrajo Latinsko Letošnji obseg kmetijske proizvodnje je stvo je sestavina svetovne ekonomike, zato ■ IZVRŠNI KOMITE CK ZKJ: MOČ­ Ameriko za svojo Interesno sfero sicer nekoliko manjši od lanskega, vendar je se moramo prilagajati svetovnim ekonom­ NEJŠI VPLIV. Komunisti bi morali biti, kot in protestirajo, ker navedene dr­ treba upoštevati, da je bila lanska letina re­ skim normam. so poudarili na seji IK CK ZKJ, v središču žave kupujejo letala v zahodni E vropi. kordna. Odločilno je, da smo dosegli v pri­ Predsednik Tito je obiskal tudi udele­ reformnega dogajanja, njihov ideološki in ČRNA NEDELJA NA MADŽAR­ delovanju pšenice letos najboljše rezultate žence mladinske delovne akcije »Sava 67« in politični vpliv bi moral biti močneši. To je SKEM — Razvoj avtomobilizma po vojni. Pridelali smo 4,8 milijona ton pše­ tudi najboljša pot, po kateri bo Zveza komu­ zahteva vse več žrtev tudi na Mad­ nice, dovolj za domače potrebe. Koruze bo­ žarskem. Preteklo soboto in nede­ nistov izvedla svojo reformo. ljo so na madžarskih cestah zabe­ mo, kot vse kaže, pridelali 6,8 milijona ton. Po mnenju IK CK ZKJ so začetni rezul­ ležili rekordno število prometnih Sladkorne pese bomo pridelali nekoliko tati reforme že doseženi, zdaj pa stopamo nesreč — 184, ki so zahtevale de­ set smrtnih žrtev. manj kot lani, bo pa zato v njej več slad­ Letošnji uspehi v novo, zamotano obdobje, v katerem nas REKORDERJI DRŽAVNIH UDA­ korja. čakata dve poglavitni nalogi: rekonstrukci­ ROV — Inštitut v Rio de Janeiro, ki se ukvarja z gospodarskimi ln Letošnja ocena kmetijstvu — odlično. ja in modernizacija industrije ter nadaljnji intenzivnejši razvoj združevanja in integra­ družbenimi problemi Južne Ameri­ kmetijstva ke, Je objavil podatek, da v zad­ ■ BREŽIŠKI ZMAGOVALCI V MUR­ cije v gospodarstvu. njih 36 letih samo ▼ Mehiki in SKI SOBOTI. V okviru tradicionalnega po­ ■ OBLETNICA JUGOSLOVANSKE VOJ­ Urugvaju ni bilo nobenega držav­ nega udara. Po letu 1930 Je bilo ▼ murskega sejma, ki dobiva že obeležje med­ NE MORNARICE. Osrednje slovesnosti so Južni Ameriki celih 80 državnih narodne prireditve, je bilo tudi republiško se z njimi pogovarjal o vprašanjih mladine, bile v Splitu, kjer je bil defile vojnih eska­ udarov, kar daje tej celini svoje­ tekmovanje traktoristov. Najboljši trakto­ zlasti o nujnosti mladinskih delovnih akcij. der. Na televiziji smo lahko videli, da raz­ vrsten rekord. rist je bil Franc Frigelj, zastopnik KZ Bre­ Ko je Tito obiskal zagrebški velesejem, je polaga vojna mornarica z zelo moderno žice. Tudi ekipno so zmagali tekmovalci iz pohvalil njegovo organizacijo, njegov vse­ tehniko, hitrimi in učinkovitimi ladjami, ki Brežic. stranski napredek in ga imenoval barometer so najsodobneje oborožene. Moč naše mor- Vlagajte pri V Murski Soboti je bilo tudi srečnje našega napredka. Na sejmu razstavlja re­ narice so še povečali novi tipi hitrih tor­ kmetijcev-živinorejcev iz vse Slovenije. kordno število razstavljalcev iz 56 evropskih, pednih čolnov, minolovcev, podmornic in DOLENJSKI BANKI ■ ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KME­ afriških azijskih in ameriških držav. ladij, opremi je nh z raketnim orožjem in IN HRANILNICI TOV. Novi republiški zakon o zdravstve­ ■ BOGATI SADOVI REFORME TUDI najsodobnejšimi elektronskimi napravami nem zavarovanju kmetov naj bi uveljavil na­ NA DRUGIH PODROČJIH. Letošnja blagov­ za odkrivanje sovražnika. v Novem mestu čelo solidarnosti, kakršno velja v delavskem na menjava z Italijo bo po predvidevanjih ■ ANTONIN NOVOTNY GOST PRED- zavarovanju. Po mnenju sestavljalcev zakona dosegla 400 m ilijonov dolarjev. — V prvih SEDNIKA TITA. To je njegov neuradni ter pri njenih poslov­ bi bilo treba ▼ prihodnje zbirati prispevke 7 m esecih je obiskalo Jugoslavijo 1,860.000 obisk. K nam je prispel v ponedeljek in bo nih enotah v Krškem, za zavarovanje predvsem iz dohodka od de­ tujih turistov, največ iz ZR Nemčije in Av­ ostal Titov in naš gost do petka. Oba držav- la ▼ kmetijstvu la iz postranskih dejavnosti strije. — Vse kaže, da bodo v kratkem po­ niVfl bosta izrabila srečanje za izmenjavo Metliki in Trebnfeml kmečkih ljudi. večali možnosti za najemanje potrošniškega mnenj o mednarodni situaciji. Ledena odeja je pokrila Bizeljsko (Nadaljevanje s 1. str.) letina v vinogradih Jane­ ževe gorce, Drenovca in Po najnovejših podatkih je zadnja toča Orešja je bila uničena. Pa na Bizeljskem opustošila 600 ha vinogra­ ne samo v vinogradih, tu­ dov, na katerih je uničila od 10 do 90 od­ di v sadovnjakih in na vrtovih. Toča je sklestila stotkov pridelka, medtem ko je grozdje na na tla malone vse sadje, 200 hektarih popolnoma uničeno. Ogromno kolikor pa ga je še ostalo škodo je naredila toča tudi v sadovnjakih. na drevju je ranjeno. 73-letni Ivan Marenčič je Povsod je sadje na tleh, kar pa ga je ostalo bil takrat ravno v vinogra­ na drevju, je obtolčeno in gnije. du. »Kar zamižal sem,« je Kolikšna je škoda, do srede zjutraj še dejal, »da ne bi videl, ka­ ni bilo mogoče zvedeti. ko toča neusmiljeno klesti PO trtah. Potem sem sd na­ točil vina in se vdal v uso­ do. Take toče ne pomnim so našli mrtve divje zajce Edino rane sorte bodo hi­ od 1938. leta. T udi 1927 in da celo gosi na dvori­ tro obrali. Cenilci škode nam je napravila veliko ščih niso ušle smrti. so bili na Bizeljskem v škode, a tako širokega pa­ Zadružni nasadi so vsi ponedeljek. Točnih vesti o VINOGRADNIŠKI KOLI IN PRAZNO TRSJE, vmes še kak trtni list, grozdje na su še ni potolkla.« okleščeni. Računali so, da škodi še nismo mogli zve­ tleh — in bolečina v srcih vseh, ki so se veselili bogate trgatve. Taka je te dni »Kdaj ste nameravali jim bo dal letošnji pri­ deti, dosegla pa bo gotovo podoba bizeljskih vinogradov. Katastrofalna toča je povzročila škodo, kakršne ne vrednost nekaj sto milijo­ trgati?« delek 15 vagonov vina, to pomnijo stari ljudje vseh 30 zadnjih let! »28. in 29. septembra. je 150.000 litrov. Zdaj ne nov. Grozdje je bilo letos zelo morejo veliko pričakovati. JOŽICA TEPPEY j-Peo in bi dozorelo prej kot druga leta.« »Boste zdaj potrgali, kar ga je ostalo na trtah?« Traktoristi z dolgim nosom Jutri ustavno sodišče »Ne, ker nima dovolj sladkobe. Toda, če bo pri­ šlo deževno vreme, bo še Tradicionalnega tekmovanja dolenjskih traktoristov letos zaradi nerazume­ to začelo gniti.« o predlogu Trebnjega Pod šribarjevo hišo v vanja kmetijskih organizacij ni bilo Orešju sm o v nedeljo o- Jutri, 15. septembra, bo ob stavnem sodišču bomo poro poldne naleteli na 30 cm Traktoristi iz črnomaljske metliške, novomeške slovenskem prvenstvu merili deseti uri dopoldne imelo čali v prihodnji številki. visok kup toče. Po 36 urah samo traktoristi iz novome­ republiško ustavno sodišče se še ni stopila. Gospodar in trebanjske občine so vsako leto tekmovali v spret­ nostih s traktorjem, le letos niso in tudi ne bodo. ške občine. Novomeški trak­ javno razpravo o ustavnosti je povedal, da je v petek Kmetijske zadruge, razen novomeške letos sploh niso toristi so se do zdaj udele­ določil 4. in 5. člena zakona 6.000 stekleničk zvečer prekrila okolico za žili vseh republiških prven­ Ped debela ledena odeja. hotele slišati o takem tekmovanju, še manj pa da bi o gozidovih, ki jo je predla­ Frutelle na uro Tudi on se še spom inja dale kaj denarja. stev, zato so sklenili, da se gala trebanjska občinska bodo tudi letošnjega. skupščina. Kot je znano, za­ Kar 6000 stekleničk nove katastrofe 1938. T ak rat je Občinski odbor Ljudske teh­ cani sestanek, medtem ko v škoda, da je tako klavrno osvežilne pijače Frutelle, ki bil julij in toča je še huje nike v Novem mestu je skli­ Trebnje sploh niso šli. Tek­ devata ta dva člena gozdove propadla prireditev, ki bi bi­ na področju Trebelnega, Šen­ jo je mirenska Dana v začet­ prizadela trto. Po 30 do cal v Črnomlju, Metliki, Treb­ movanja ni bilo ... pa ga tu­ la nedvomno zanimiva in ki ku septembra začela proda­ 40 ran je bilo na enem trsu njem in Novem mestu sestan­ di ne bo. truperta in Mokronoga. Tam­ bi pretrgala že kar tradicio­ kajšnji zasebni lastniki so jati, napolni na uro polnilni trsu. Veterinar Maks š ri­ ke, da bi se pogovorili o or­ Najboljši z medobčinskega nalno mrtvilo na področju stroj, ki ga je naredila tvrd­ bar mi je pokazal tudi fo­ ganizaciji, udeležbi tekmoval­ javno nasprotovali odloku iz­ dolenjskega tekmovanja bi se, prireditev na Dolenjskem. vršnega sveta, ki je njihove ka Brauerei und Kelterei iz tografijo golega trsja. Vi­ cev in prispevkih za traktor­ kakor vselej, udeležila repub­ Škoda tudi zato, ker so trak­ Magdeburga iz Vzhodne deti je, kot da je bilo sli­ sko tekmovanje. Prizadeva­ gozdove nameraval dodeliti liškega tekmovanja traktori­ toristi zaradi nerazumevanja brežiškemu gozdnemu gospo­ Nemčije. Trije nemški delavci kano sredi zime. Vinogra­ nje, da bi tudi letos ostali svojih nadrejenih ostali — z so še nekaj časa nadzorovali zvesti lepi tradiciji, je obro­ stov, ker pa dolenjskega tek­ darstvu. O obravnavi na u- di si po tistem še nekaj movanja ni bilo, se bodo na dolgim nosom. delo. Ko smo jih vprašali, tniso opomogli. dilo zelo slabo, saj se razen kako se pri stroju znajdejo Toča v septembru pa je v Novem mestu organizator­ naši delavci, so odgovorili, Diia za vse veliko prese­ jem tekmovanja ni posrečilo, nečenje. Najbolj nevarna da ga bodo kmalu bolje po­ da bi se pogovorili s pred­ znali kot oni sami. meseca sta julij in avgust. stavniki kmetijskih zadrug. Potem si ljudje oddahne­ Še več: v Metliki in Črnom­ VOLKSVVAGEN jo. Tudi letos so mislili, lju so organizatorji zaman 110.000 obiskovalcev da jim je prizanesla .Z ve­ čakali zadružne ljudi na skli­ likimi upi so pričakovali na vinskem sejmu trgatev. Zdaj je opustoše­ Mednarodni sejem vina, na vsa pokrajina, tudi Priprave na zbor žganih pijač, sadnih sokov in kraji onkraj Sotle. samoupravljavcev opreme, ki je bil od 1. do 10. Tokrat toča tudi živalim septembra v Ljubljani, je o- ni prizanesla. Direktor Spodnjega biskalo približno 110.000 lju­ kmetijske zadruge Ferdo di. To, že svetovno priredi­ Šepetave, ki me je sprem­ Posavja tev, je obiskalo tudi veliko ijo na poti skozi opusto­ število predstavnikov tujih š e nasade, je povedal, da Občinski sindikalni sveti iz Sevnice, Krškega in Brežic držav in tujih podjetij. bodo novembra letos organi­ Zlato in srebro zirali prvi zbocr samourpav- ^ • • v v 7 n L rre lfi ljavcev. V Brežicah že zbira­ jo gradivo o samoupravlja­ jejm/sca agrokombinat nju v obratih in delovnih e- notah, v katerem bodo teme­ Kmetijsko podjetje AGRO­ ljito prikazali razvoj obratov, Novo mesto: na KOMBINAT iz Krškega že ki imajo sedeže zunaj obči­ sejmu živahno n0kaJ let razstavlja na novo­ ne, in delovnih organizacij, sadskem sejmu. Letos je bilo ki imajo obrate v drugih ob­ Posredujemo prodajo vseh tipov vozil VW V ponedeljek, 11. septem* zastopano kot edino sloven­ činah. V Brežicah pripravlja bra, je bilo na novomeškem sko podjetje in je poželo ve- sejmišču naprodaj 751 puj­ ike uspehe. Na sejmu je so­ gradivo 16 članska delovna Cene izredne in najnižje: skupina, ki jo sestavljajo e- skov, prodanih pa je b;lo 572. deloval AGROKOMBINAT z Kljub slabemu vremenu so Jabolki, s hruškami in z konomisti, pravniki in pred­ VW 1200 . . . . DM 3.780 stavniki občinske skupščine. tokrat kupci prišli iz drugih breskvami. Prejel je 5 zlatih VW 1300 .... DM 4.370 predelov Slovenije in Hrva­ 315‘4 srebrne medalje. Beseda o slovenskih VW 1500 .... DM 4.540 ške. Cene: manjši praš čki so ^Kolektiv je lahko upravi- naravnih zdraviliščih veljali 9.000 do 15.000 S din, ponosen na vrsto laska­ in carina ter prometni davki V okviru proslav ob 200-let- večji pa 16.000 do 27.000 S n j Priznanj, ki jih je bdi de- din. Gžen za dosežke v sadjar- nici obstoja zdravilišča v Do­ V najkrajšem času servis za vsa vozila JJ**. Misli na hladilnico še lenjskih Toplicah bo jutri, jj opustil, saj si brez nje ne 15. septembra, ob 10. uri v VOLKSVVAGEN v lastnih delavnicah. Na sejmu v Brežicah Dol. Toplicah 6. seja uprav­ *n°re predstavljati nadaljnje- V soboto, 9. septembra, so jr ljen ja nasadov. Sadja ne nega in nadzornega odbora Vsa pojasnila a \/T ^ CCD\/IC Novo mesto, l«°rejo vedno prodati iz rok Zveze naravnih zdravilišč in in ponudbe pri r \ V I " ^CtxV IO Kettejev drevo- pripeljali kmetovalci na te­ zdraviliških krajev SR Slove­ denski sejem v Brežice 712 Usta in zanj morajo imeti 37 ■ telefon: ™ ierna skladišča. Potem nije. Na njej bodo govorili m/"\kim" rec^ pujskov, prodali pa so jih ~pd° manj odvisni od trgo- o letošnjem obisku ter poslo­ „ r l U I N I K 21-243 in 21-060. 456. Manjši so šli v denar po y?ne in bo tudd dohodek bolj- vanju slovenskih naravnih 650 S din kilogram. zdravilišč. Dobra JAH61EK, PKMBS! M l prava No pro s pr/ere bl?m JE m erca to r kava! Gospodarska reforma je usodna prelomnica v našem celotnem družbenem razvoju Na velikem partizanskem srečanju, ki je bilo 3. sep­ primerjal reformo s pravim tembra popoldne v Mokronogu ob 25-letnici Gubčeve bojnim stanjem in s tem brigade, je govoril o tekočih domačih in mednarod­ opozoril na to, da se je tre­ nih političnih vprašanjih član CK ZK Jugoslavije tov. ba za reformo zavestno in Viktor Avbelj. Iz njegovega daljšega izvajanja objav­ disciplinirano bojevati. ljamo odlomek, ki govori o uresničevanju gospodar­ In res smo v tem letu priča ske in družbene reforme. nekaterim zelo zaostrenim pogojem, s katerimi se mo­ Priča smo, kako se vse bolj Pomembni uspehi rajo meriti nekatere delov­ uveljavlja samoupravljanje ne organizacije. Znano je, da delovnih ljudi na vseh področ­ zadnjih dveh dobrih je marsikatero slabost prav jih družbenega življenja. Pri let reforma šele odkrila. Naj bo nas im na tujem se ve, da kakorkoli, predvsem mora bi­ je to uresničevanje najnapred­ šele dobri dve leti se uve­ ti popolnoma jasno, da nas nejših in najrevolucionamej - ljavljajo reformni ukrepi. Če­ nič ne more in ne sme spelja­ ših teženj delovnih ljudi vseh prav je to zelo kratek čas, ti nazaj, na stari način gospo­ časov. Vedno bolj in vedno pa se vendarle že kažejo darjenja. Problemi in težave, jasneje se kažejo učinki sa­ zelo pomembni uspehi. Vsi mogoče samo trenutni in do­ moupravljanja na delovno pri­ smo priča večji stabilno­ zdevni ali pa tudi resnični zadevnost in na dejansko so­ sti našega gospodarstva, ce­ in stalni, so povzročili, da so odločanje pri vseh najpomeb- ne so se marsikje ustalile ali nekateri predlagali, naj se za nejših vprašanjih in nalogah. pa celo padajo. Vrednost di­ njihov primer napravi izje­ PRED VEČ TISOČ DOMAČINI, BORCI GUBČEVE BRIGADE in mnogimi gosti od In vse večja so sredstva, s ma. Reforma naj bi se torej blizu in daleč je 3. septembra popoldne govoril v okrašenem Mokronogu tovariš katerimi razpolagajo tisti, ki narja je večja, doma in na tu­ jem. Vsakdo lahko ugotovi prilagajala njim; namesto ob­ Viktor Avbelj, član CK ZKJ (na sliki) — (Foto: Marjan Legan) so jih ustvarili. Delitev in na­ ratno. V nekaterih primerih grajevanje po delu se vedno večjo vnemo pri gospodarje­ nju, večjo skrbnost, kadar na jbi se torej odpovedali jeno izkoriščanje neurejenih tako nujen, dokler ni ugo­ bolj občuti kot osnova soci­ prejetim načelom in konkret­ Pred nedoslednostjo razmer ali pa tujih zaslug. tovljeno, da se sklada z re­ alističnim družbenim odno­ gre za važnejše gospodarske nim ukrepom, ki smo se za­ ne smemo formo, še posebno pa s som in obenem kot činitelj, odločitve. Pomembna je ugo­ nje dogovorih in so jih, ko stabilizacijo gospodarstva. Ta­ ki spodbuja k večji proizvod­ tovitev, da se v reformi mno­ so jih sprejeli, vsi tudi pod­ popuščati! V urejenem ko bodo ustvarjeni pogoji nosti dela. Toda za resnič­ go laže rezvija družbeno ka­ prli. Po takšnih predlogih, Samo takšna spoznanja in in čvrstem za polno uveljavljanje samo­ kor tudi zasebno kmetijstvo. no blaginjo, kakršno si že- ki se ponekod spreminjajo ugotovitve so lahko podla­ gospodarstvu upravljanja, za dosledno na­ v neke vrste pritisk, naj bi ga za našo politično in orga­ grajevanje pa delu, za polno popustili pred posamezni­ nizacijsko dejavnost v korist se slabim uveljavljanje delovnega člo­ mi težavami in začeli nena­ reformi. Ta in takšna politič­ gospodarjem veka in za izboljšanje živ­ čelno in nedosledno ravnati, na in organizacijska dejavnost ljenjskih razmer. Zato je da­ na veliko škodo smotrov v korist uresničenju reforme ne bo dobro godilo nes izvajanje reforme prav gospodarske reforme. Takš­ tako deležno množične pod­ je obenem osnovna družbeno Samo v stabilnem gospo­ no ravnanje bi pomenilo politična naloga. pore kakor tedaj, ko smo se medvedjo uslugo celotnim darstvu se bodo lahko uve­ zanjo odločili. Zato je vera v družbenim naporom za hi­ še marsikdaj se bo namreč ljavili posamezniki in zdru­ njene pozitivne vplive pod trejši, skladnejši in mo­ treba spopasti z nedoslednost­ ženi proizvajalci, ki dobro vtisom že doseženih uspehov dernejši razvoj. To bi pred­ jo, s kompromisarstvom, z me gospodarijo, kaznovani pa eden od garantov za nadalj­ vsem pomenilo pozabiti, da šetarjenjem in s popuščanjem bodo slabi gospodarji, tisti, nje uspehe in eden od učin­ reforme ni mogoče izpeljati s pred raznimi pritiski za izje­ ki so, kadar jim je šlo tež­ kovitih mobilizatorjev za do­ popuščanjem pred vsako te­ mno reševanje nekaterih te­ ko, izkoriščali nered na trgu. sledno spoštovanje tako po­ žavo. Predvsem ne smemo po­ žav. Vse omenjene pomanjk­ Samo v stabilnem gospodar­ membnega družbenega dogo­ zabiti na splošne in glavne ci­ ljivosti so toliko nevarnejše, stvu je mogoče natančneje vora, kakor je prav reforma. lje reformskega časa, pa bomo ker se njihovi nosilci največ­ ugotoviti, kaj je pri nas ren­ zmeraj vedeli, da se moramo krat sklicujejo prav na refor­ tabilno in kaj ni, kaj je te­ dosledno izogibati vsemu, kar mo in v nejnem imenu, ah daj treba podpirati in kaj je Prav nič ne zanikamo bi nas oddaljevalo od priča­ kakor pravijo, v njeno korist treba morda opustiti. Ce je kovanih ciljev in uspehov. predlagajo rešitve svojih vrednost denarja stanovitna, vrste še odprtih Oteževati reformo bi za dolgo problemov in težav. Dose­ potem se bolje gospodari s vprašanj močno škodilo našemu celot­ danji uspehi že omogočajo sredstvi. Reforma je hotela nemu družbenemu razvoju. dokaj natančne ugotovitve in je tudi resnično spodbu­ Nasploh je v naši d r u ž b i, glede pravih namenov tak­ dila nekatere gospodarske pa tudi v zvezi z reformo od­ Janes se že vse bolj čuti, da prtih ali nerešenih še cela je gospodarska reforma res­ šnih predlogov. Dosedanji panoge s tem, da jim pri raz­ uspehi pa obenem omogoča­ delitvi ostane več sredstev. vrsta družbeno-političnih in nično usodna prelomnica v gospodarskih vprašanj in našemu družbenemu razvoju. jo vse natančnejšo oce­ Sem spada tudi kmetijstvo, no glede tega, kaj koristi in katerega hitrejši razvoj in problemov. Kakor danes nih­ Vse bolj je jasno, da samo če ne more zanikati doseže­ tako lahko prestopimo tisto kaj škodi reformnim prizade­ večja blagovna proizvodnja vanjem. so v velikem splošnem druž­ nih uspehov, tako ni prav oviro, ki nas loči od edine nobene potrebe prikrivati poti v razvito in moderno Med glavne takšne uspe­ benem interesu. Seveda bo he spada vsekakor že doslej ostalo pri teh in podobnih oziroma zanikati obstoječe te­ družbeno skupnost. Vse žave, pomanjkljivosti in na­ liorci Gubčeve brigade na pohodu bolj je tudi jasno in razum­ dosežena večja stabilnost prizadevanjih reforme samo gospodarstva. Prav ta sta­ tedaj, če bomo dosegli večjo pake, ki neizprosno sprem­ ljivo, da takšnih pomemb­ ljajo naše delovne napore. limo v socializmu, to nikakor Nemogoče pa tudi nepotrebno nih preusmeritev ne more­ bilnost nam šele omogoča stabilnost denarja in gospo­ še ne zadostuje. Vse prema­ bi bilo naštevati vse že do­ mo uresničiti brez težav in prav oceniti, katero gospo­ darstva sploh. Noben kolikor toliko objek­ lo smo še bogati, da bi poleg sežene uspehe reforme, saj žrtev. Jasno je dalje, da sa- darjenje je družbeno uspeš­ Cela vrsta družbenih odno­ tiven in dobronameren opa­ sredstev, ki jih terja nadalj­ jih vsakdo lahko ugotavlja na smo s splošnim odobra­ nejše in koristnejše. V sta­ sov in tekočih nalog je tedaj zovalec ne bo mogel mimo nji razvoj, lahko še hitrejše svojem delovnem področju. vanjem reformi dosta ne po­ bilnih razmerah je šele mo­ zelo odvisna od uravnoveše­ doseženega družbenega raz­ voja, ki ga lahko primerjamo izboljševali življenjske razme­ Reforma pa seveda še daleč magamo, da je nasprotno lah­ goča resnična in objektivna nosti in stabilnosti gospodar­ re. Za to, da bi lahko zagoto­ ko meriti pravilen odnos do razdelitev po delu. V takš­ stva. Zato se je treba varo­ ne le s predvojno, zaostalo ni izpeljana. Tega tudi nihče Jugoslavijo, ampak ga lahko vili dovolj hiter družbeni in ni mogel pričakovati, sa je bi­ reforme samo po tem, kako nih razmerah je šele onemo­ vati vsakega ukrepa, pa če­ gospodarski razvoj, da bi lah­ gočeno ali pa vsaj zelo ome­ prav se zdi na prvi pogled še merimo z razvojem v mnogo lo zmerom jasno, da je to dalj­ kdo izvršuje reformne naloge. bogatejših in modernih drža­ ko povečali zamenjavanje bla­ ši proces, da je to program ga s tujino, da bi obenem lah­ vah. Vendar so tudi takšni, za daljšo dobo, pravzaprav za ki bi hoteli zanikati vse, kar ko obogatili izbiro, količino vedno. Zato bo treba še in kakovost tistih dobrin, ki •■"KS«- smo dosegli, takšni, ki skri- mnogo naporov, vztrajnosti tizirajo vse, na kar naletijo, i njimi krijemo življenjske in doslednosti, prestati bo tre­ potrebe, bo treba še mnogo in to pri nas doma, pa tudi ba še prenekatero preizkuš- zunaj naših meja. Navadno naporov. In prav v ta namen, jo. Glavna zahteva reforme pa da bi še izboljšali razmere za hočejo vsi ti kritiki sejati je modernizacija vsega na­ nezadovoljstvo v našo druž­ uspešnejši razvoj samouprav­ šega gospodarstva. To je pot ne družbe, da bi se admini­ bo in nevero vanjo, in sicer k večjemu družbenemu bo­ zato, ker sami ne morejo ali strativni posegi še bolj ome­ gastvu. Modernizacija bi mo­ jili, da bi se še bolj uvelja­ pa nočejo sodelovati pri iz­ rala biti tista udarna briga­ grajevanju naše socialistične vil spodbudni način delitve da, ki bo prinesla takšne ka­ družbe, največkrat z a r a d i po delu in da bi se kar naj­ kovostne spremembe v na­ bolj uveljavili tisti razvojni politične ali pa moralne po­ šem gospodarstvu, da bodo kvarjenosti ali pa odkrite zakoni, ki lahko pozitivno omogočile zmago na gospo­ vplivajo na povečanje proiz­ darskem področju. sovražnosti. Vsaka napaka in vodnosti, prav zato je bilo vsaka težava jim pride prav, pred dvema letoma nujno po­ da z njo dokazujejo, kako trebno uvesti gospodarsko re­ Potrebni sta nam napačna je naša družbeno­ formo. Pred 25 leti je bilo zavest in družbena politična ureditev. Toda v naši družbi smo dosegli že treba preurediti partizansko disciplina tisto stopnjo razvoja, da je vojsko, ker se po starem ni Tovariš Boris Kraigher, ki odločno, toda stvarno kriti' bilo več mogoče dovolj uspeš­ ziranje pomanjkljivosti in no bojevati, pred dvema le­ o njem vsi vemo, da je bil eden glavnih avtorjev refor­ napak pravzaprav najboljša toma pa je bilo treba zaradi priprava na odločen spopad tega, ker po starem ni bilo me, ki o njem tudi vemo, da s temi pomanjkljivostmi & več mogoče dosegati dovolj si je za svoj življenjski cilj nepravilnostmi. Zato je objek­ hitre rasti gospodarstva, zastavil težko nalogo dvigniti tivna in dobronamerna kri* uvesti spremembe, ki omo­ naše gospodarstvo na višjo ra­ tika sestavni del našega dru*" gočajo novo, boljše in uspe­ ven, je še lani napovedal, da KOMANDANT IN NJEGOVI ZVESTI — tako bi lahko rekli gornji fotografiji. Na benega upravljanja, pa naj šnejše gospodarjenje. Kakor bodo v zvezi z reformo prav je bila ustanovitev brigad tribuno v bukovem gozdu pod Trebelnim, kjer je bila pred četrt stoletjem usta­ pride od koderkoli in od ko* v letošnjem letu nastopile novljena slavna udarna pest slovenske revolucije, legendarna Gubčeva brigada, je garkoli, prav tako, kakor je pot, ki je zagotovila voja­ največje težave. Letos naj škodoželjno in neobjektivni ško zmago, tako je sedaj re­ se izkaže, kdo in koliko je 3. sept. dopoldne stopilo devet prvoborcev, ki so bili v tej brigadi od prvega dneva do zmagoslavnega maja 1945! Prvi na levi je Lado Ambrožič-Jure Novljan, kritikastrstvo zelo dobro P®* forma takšna preureditev go­ sposoben prilagoditi svoje znano orožje tradicionalnih spodarskega sistema, ki naj gospodarjenje zahtevam re­ prvi komandant Gubčevcev. Devet nekdanjih borcev je dobilo spominska darila: privede do novih zmag našega forme. Ob neki drugi prilo­ bronaste kipce, simbol brigade, delo akartem. kiparja Draga Tršarja (Foto: Tone nasprotnikov socializma dom* socialističnega gospodarstva. žnosti je tovariš Kraigher Gošnik) in v svetu. OB 25. OBLETNICI SNOUB IVANA CANKARJA Borci Cankarjeve udarne brigade in belokranjski ljudje so ostali eno

Največja letošnja proslava borcev v Beli krajini je bila v nedeljo, 10. sep­ tembra, v Črnomlju — Srečanje Belokranjcev z nekdanjimi borci slavne brigade SNOUB Ivana Cankarja je bilo zelo prisrčno in tudi dež razpolo­ ženja ni mogel pokvariti — Med približno 1000 udeleženci proslave so bili tudi: predsednik republiškega združenja Zveze borcev Franc Leskošek-Luka; predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik; general Dušan Švara-Dule in Ciril Kočevar; nekdanji komisar Cankarjeve brigade Jože Borštnar in še več drugih znanih osebnosti

Na srečanje z borci Can navdaja ponos, da se tudi Be­ karjeve brigade, ustanovljene la krajina počasi, toda neza­ v Beli krajini, so se v domi­ držno razvija in da njeni de­ POGLED NA SLAVNOSTNI POHOD borcev Levstikove brigade po Ribnic Uo cilni občini Črnomelj dalj ča­ lovni ljudje razumejo osnov­ tamkajšnjega gradu, kjer je bil zbor brigade. (Foto: Drago Mohar, Ribnica) sa skrbno pripravljali, žal pa no vodilo socialistične druž­ je dež zadnji hip organizator­ be, da je namreč vsak razvoj jem prekrižal nekaj načrtov. in napredek odvisen od zago­ Tako so pripravljene klopi in na, požrtvovalnosti in dela mize v dolini pod hotelom lastnih rok.« Partizansko slavje v Ribnici Lahinjo ostale prazne, prire V nadaljevanju govora je ditev pa je bila v prosvetnem nekdanji komisar Cankarjeve domu. govoril o vključevanju bivših V nedeljo, 10. septembra, so na slavnostni seji občinske skupščine Ribnica Za uvod v veliko slavje je v borcev v javno in družbeno soboto zvečer gostovala v Čr­ življenje, o gospodarski re­ sprejeli odlok o podelitvi domicila VIII. partizanski brigadi Frana Levstika nomlju Drama SNG s Pri­ formi ter o vlogi Jugoslavije — Zatem je bila slavnost pred ribniškim gradom, kjer so se zbrali preživeli morskimi zdrahami. Precej v današnjem svetu in njenih borci Levstikove brigade in številni domačini — Na proslavi je govoril tudi gostov je prišlo že na to pri­ prizadevanjih za ohranitev reditev, v nedeljo zjutraj pa miru. nekdanji komisar Levstikove brigade inž. Janez Perovšek so z vseh strani vozili v Čr­ Delegacija borcev je nato nomelj avtobusi in osebna vo­ položila vence pred spomenik V Ribnici je bilo v nedeljo, občinske skupščine, gostje iz brigade je bilo tudi nekaj zila udeležencev. padlega komandanta Franca 10. septembra, že v jutranjih sosednjih občin, poslanci, partizanov, ki zdaj žive v Več kot 1000 ljudi je bi Rozmana-Staneta in na Grič­ urah veliko ljudi. Kljub kr­ predstavniki političnih in zamejstvu; prišli so iz Trsta, lo na črnomaljskih ulicah ku, sledil pa je kulturni spo­ mežljavemu vremenu je bilo družbenih organizacij ter biv­ Koroške in celo s Češkega. pred začetkom proslave. Sta­ red. povsod slavnostno vzdušje. ši borci VIII. SNOB Frana Po slavnostnem govoru ri znanci so si segali v roke. Invalidski pevski zbor pod Na srečo je dež v dopoldan­ Levstika. Predsndnik občin­ predsednika občinske skup­ Mnogi so se našli šele po vodstvom Radovana Gobca ni skih urah prenehal. Mesto je ske skupščine Bogo Abra- ščine, ki je ob tej priložnosti dolgih letih in se komajda tokrat nič manj navdušil ob­ bilo polno zastav, sredi Rib­ hamsberg je začel slavnostno izročil domicilno listino pred­ prepoznali. činstva kot na mitingih med nice pa je bil postavljen vi­ sejo, v daljšem govoru opisal stavniku brigade, je govoril Točno ob 10. uri je pred vojno, še posebno pa je segla sok mlaj. zmagoslavno pot Levstikove predsednik OO ZZB NOV ploščadjo prosvetnega doma Na proslavi v Črnomlju je do srca pesem »Jutri gremo Srečevali so se znanci iz brigade in njen delež v bojili Janez Picek. O bojih in na- zaigrala godba na pihala, v govoril tudi predsednik v napad«, ki je leta 1944 ve­ vojnih dni in se toplo po­ na ribniškem področju, nato gah Levstikove brigade je na­ dvorani se je začel program, republiškega odbora Zve­ ljala za najpriljubljenejšo zdravljali. Levstikovci so pri­ pa so odborniki soglasno to obširno- spregovoril nekda­ množica ljudi pa je ostala ze združenj borcev Franc skladbo. Nekaj pesmi je re­ šli med Ribničane in preživeli sprejeli odlok o podehtv. nji komisar inž. Janez Pr^rov- zunaj in kar pod dežniki pre- Leskošek-Luka citiral še priznani dramski z njimi nekaj ur v iskrenem micila. šek. umetnik Janez Rohaček, nato prijateljstvu. K razpoloženju Po seji se je sprevod z ude­ Sledil je še kulturni pro­ pa so zbrani borci skupno z pa je precej prispevala godba leženci proslave vil proti rib­ gram, v katerem so sodel . ..li domačim prebivalstvom od­ milice iz Ljubljane. niškemu gradu, kjer je že ribniški moški pevski zbor, poslali pozdravno brzojavko Ob 9.30 so dvorano v domu čakala množica ljudi. Med učenci glasbene šole in pri­ maršalu Titu. Partizana napolnili odborniki preživelimi borci Levstikove padniki domače garnizije. To­ variško srečanje se je nada­ ljevalo v pravem part ban­ skem vzdušju K. O. 8 . o k to b ra - na svidenje v K re m lju ! Partizansko sre^- se bodo vrstile šahovske nje V JCarlnvr ■» Tega dne bodo svečano podelili domovinsko pra­ in športne prireditve,- Te-, V nedeljo dopoldn 0. vico dvanajsti brigadi, hkrati pa počastili sev- ga dne se bodo pomerili šahisti Krmelja in Sevni­ uri bo v Karlovcih pod T ško niški občinski praznik ce, naslednji dan kegljači, goro pri Novem mestu :~ir- 8. oktobra pa še strelci tizansko slavje. po>v'^’o Na nedavni seji priprav­ kometnem igrišču pri Pa­ obeh krajev. Zadnji dan ljalnega odbora, ki ga vo­ pežu. Zbranim poslušal­ bodo tekmovali tudi roko­ 25. obletnici ustanrvi v<' Ž3- d i S tan ko K o lar, je bdi cem bo govoril nekdanji metaši Krmelja in Tržišča. lezniškega komiteja KPS v podrobneje določen pro­ komandant brigade Vid Posebno privlačen bo Novem mestu. O gani :i or gram oktobrskega slavja. Jerič. V kulturnem delu nastop celjskega gledali­ srečanja je aktiv ZB NOV Ob 9. uri dopoldne bo programa bodo nastopile šča, ki so ga prireditelji slavnostna seja občinske šole in kulturne skupine povabili, da se bo enkrat novome ke^a žel z škegi vo- skupščine, uiro kasneje pa ter godba iz Radeč. predstavil tudi Krmelj ča- • lišča. veliko zborovanje na ro­ Že od 6. o k to b ra n ap re j nom . VABLJENI! Skozi pekel El Alameina Nekdanji komisar Cankarjeve tovariš Janez Vipotnik Primorec z izrazitim tr­ se hitro vdali. Tako je ga pekla, kot je bil El jte v svojem govoru med drugim tudi dejal: »Mi smo žaškim naglasom, ki mu tudi Jože prišel v začetku Alamein, kjer je bila str­ polnili svoj dolg do Ivana Cankarja, ki je za svoja ni prišlo do živega niti 1941 Britancem v roke, ta nemška afriška arma­ dvajset »ribniških« let. avgusta istega leta pa so da, ne pomnim. Ne gre dela črpal gradivo iz ljudstva in zanj ustvarjal.« Upokojen šofer, sicer pa ga spet oborožili. Srečal mi v glavo, kako je tam ženi zastonjska gospodinj­ se je s pripadniki števil­ sploh kdo ostal živ ...« zvočnika sledila govorni­ ščah, Grosupljem vse do vko­ ska pomočnica. nih narodnosti, dalj časa Potem, 1944. leta, se je kom ter nastopajočim. rakanja v osvobojeno Ljub­ Skupaj z Jožetom po­ pa je bil tudi v 10. indij­ s 3. prekmorsko vmil v Po izrečeni dobrodošlici ljano. V teh in še drugih tujem na krilih njegovih ski diviziji v severni Af­ domovino in se bil do Predsednika občinske skup­ borbah so se cankarjevci spominov skozi njegovo riki. osvoboditve. Leta 1946 je ščine Antona Dvojmoča je proslavili, mnogi pa se iz hu­ mladost po daljnih tujih Spraš-ujem za najtežji slekel uniformo, potem najprej govoril predsednik dih borb niso več vrnili. Spo­ deželah. Potujeva skozi dan in zvem, da je bila pa vse do 1963 sukal kr­ rePubliškega odbora Zveze min nanje so udeleženci pro­ njegovih deset vojaških to vojna. Nerad se spo­ milo tovornjakov in avto­ druženj borcev Franc Le- slave počastili z enominutnim le t. . . minja vročih dni v Afri­ busa. skošek-Luka, za njim pa Je molkom. V svojem govoru je »Pred 31 leti so me po­ ki, ko je vojak dobil za »Nekaj pa mi le ne gre Oprane borce in belokranjsko tovariš Vipotnik poudaril, da klicali kot italijanskega ves dan le pol litra vo­ v glavo,« potoži za slovo. jjudstvo toplo pozdravil pol­ so bili cankarjevci vse od državljana v vojsko. Dve de, v vojnem času pa je »Čeprav sem se že od kovnik Franc Sotlar, koman- ustanovitve brigade tesno po­ kadrovski leti sem odslu­ imel to vodo za teden 1941 na strani Angležev flant tolminske divizije, ki vezani z belokranjskim ljud­ žil v Afriki, v Libiji... dni. Vendar mu zadnje boril protd Nemcem v Af­ n°si ime nekdanje Cankarje stvom. Med drugim je dejal: BiH sta dve peklenski le­ čase, ko Bližnji vzhod riki, me pri nas štejejo ye udarne brigade. ti, toda še nič v primer­ preveva misli milijonov za ,borca* le od 1944, ko »Delovni ljudje Bele kraji­ javi s tistim, kar je sle­ ljudi, spomini pogosto sem se vmil v domovino! še posebno toplo pa so ne upravičeno štejejo Cankar­ dilo.« uhajajo v tiste kraje, ko Kaj ni bilo vseeno, kje Udeleženci proslave pozdravi- jevo brigado za svojo. Tudi Kmalu po prihodu iz takole »na pamet« boju­ sem se boril proti sovraž­ 11 Janeza Vipotnika, nekdanje- mi, partizani, smo ves čas vojske so ga poklicali v je borbe po prostranih niku?! In borba po afri­ ga komisarja Cankarjeve in narodnoosvobodilne vojne šte­ rezervo, in da bi bil čim peščenih puščavah. ških in bližnjevzhodmih ®®danjega predsednika repub li Belo krajino za izjemno dalj od Jugoslavije, spet »Najtežji trenutki?« se puščavah niti ni bila lah­ JOŽE SELIČ Hske konference SZDL, ki je področje. Kadarkoli smo si v Afriko. Tu je bilo pre­ spet zamisli. »Prekolovra- ka, kot bi kdo mislil. Mi 2 govorniškega odra obujal tedaj v svojih skromnih že­ cej Slovencev, vendar v til sem vso severno Afri­ ne pripada Spomenica pa sem le ,zaveznik*...?« spomine na borbe pri Suhor- ljah predstavljali srečo in za­ četi največ dva do trije. ko, Palestino, Jordanijo, » 1941? Nisem enakopraven p v Temeniški dolini, na dovoljstvo, je bila ta sreča Na vprašanje mu ni­ V bojih z Angleži, se spo­ Turčijo, Irak, Iran, Siri­ borec z drugimi? Zakaj sem znal odgovoriti. ^morskem, v Pleterjah, Je in to zadovoljstvo povezano s minja Selič, je Slovencev jo, Libanon, bil v Tel sem torej ,borec* le dob­ snovem žlebu, na Ilovi gori, predstavo o Beli krajini, o padlo zelo malo, ker so Avivu, Kairu, toda hujše­ ro leto, tri leta predtem FRANCE GRIVEC Stampetovem mostu, v Su- njenih ljudeh odprtih rok in m 111 Beli krajini, Velikih La­ vedrega srca. Zato vse nas V nedeljo bo v Metliki Moskva - Budimpešta in - Čateške Toplice! praznik cvetja in grozdja Prijetno novico, da bo novi olimpijski »Razen Moskve in Budimpešte, kjer že (N adaljevanje s 1. str.) bra, praznik cvetja in grozd­ bazen v Čateških Toplicah pri Brežicah po­ imajo zimske odprte kopalne bazene z ja. Ta dan bo ob 9. uri dopol­ daljšal kopalno sezono kar za tri četrt leta, dne pred hotelom koncert naravnim ogrevanjem zraka z vročo vo­ posebno prikupno podobo, ki nam je v torek dopoldne potrdil projektant ni ostala skrita številnim tuj­ domače godbe na pihala, na­ do, bodo zdaj Čateške Toplice tretji cem. Za vsem tem cvetnim kar bodo ob 10. dopoldne na novega bazena, inž. arh. Franc Vehovar iz bogastvom pa je skrita lju­ Pungartu po pozdravnih be­ Ljubljane, ki je med drugim dejal: kraj v Evropi s takim bazenom.« bezen in trud posameznikov, sedah predstavnikov Turistič­ ki si prizadevajo, da po svo­ nega društva in občinske jih močeh olepšajo hiše in s skupščine javno podeljene (Nadaljevanje s 1. str.) tem celotno podobo mesta. nagrade tistim, ki so v tek­ Da se jim za njihovo priza­ movanju za okrasitev posa­ prostem in z 88 sedeži v za­ devanje vsaj skromno oddol­ mezne hiše in njene okolice prtih prostorih. Pod isto stre­ ži, je pred meseci Turistično dosegli najlepše uspehe. Na­ ho bodo še kuhinja, delikate­ društvo v Metliki razpisalo to se bo na Pungartu nada­ sna trgovina in sanitarije za nagrade za najbolj vnete kra- ljeval praznik grozdja oziro­ avtokamp. silce mesta. Komisija res ni ma vinska trgatev, na kateri Konec septembra bo izte­ imela lahkega dela, pripom­ bo sodeloval ansambel Ljub­ kel tudi rok za dokončanje niti pa je treba, da njeno ljanske garnizije s pevcema kavarne, bara in banketne so­ priznanje ne velja samo bo­ Ireno Kohontovo in Ninom be v stavbi nekdanje zdravi­ dočim prejemnikom denarnih Robičem. liške restavracije. V njej bo­ nagrad, ampak prav vsake­ Vsi Metličani in prijatelji do v drugi polovici meseca mu, ki je tako ali drugače Metlike — prisrčno vabljeni! odprli frizerski, kozmetični pripomogel, da je letos Me­ PRIPIS: uredništvo Dolenjskega in pedikerski salon. Na voljo tlika dobila lep naslov — lista se glede članka »Metlika — bodo zdraviliškim gostom in mesto oleandrov in cvetic« v prejš­ obiskovalcem iz Brežic. mesto oleandrov in cvetja. nji številki opravičuje, ker je bi­ Da skupno ocenita olepše­ la naša sodelavka S. Kunej napa­ Vsi našteti objekti z uredi­ valna in turistična prizadeva­ čno informirana, da so bile nagra­ tvijo okolice vred bodo veljali de za najlepše okrašeno hišo že 280 milijonov Sdin. Urejanje nja v Metliki, bosta Turistič­ padeljene. Tekmovalcem in vsem no društvo in Hotelsko gostin­ Metličanom želimo, da bi letoš­ poti, športnih igrišč in avto­ sko podjetje v Metliki pri­ njim uspehom v krasitvi Metlike Zimski bazen v Čateških Toplicah bo podaljšal sezono za tri letne čase. Zgradilo kampa je preloženo v prihodnjem letu pridružili še ga je SGP PIONIR iz Novega mesta. (Foto: J. Teppey) Zdravilišče je zasedeno do redila v nedeljo, 17. septem­ nove! zadnjega kotička. Minuli če­ trtek je prišlo na zdravljenje 58 gostov iz švedske; v To­ plicah bodo ostali šest ted­ nov! To so revmatiki, ki jih tu PTT podjetje Novo mesto! pošiljajo sem švedske bolniš­ nice. Med njimi je tudi ne­ skim prvim polletjem. Zdaj kaj nepomičnih bolnikov, ki bodo potrebovali veliko nege. Konec leta bomo imeli v sedmih dolenjskih in spodnjeposavskih občinah ima podjetje precej več pro­ meta z znamkami, s prodajo Sodeč po prvih vtisih, so žo 18 avtomatskih telefonskih central, 28 central s polavtomatskim telefon­ razglednic, močno se je raz­ švedski gostje v čateških To­ skim posredovanjem in samo še 8 central z ročnim posredovanjem — širila hranilna služba, pošta plicah izredno zadovoljni, če Trenutno študira izredno kar 71 delavcev podjetja — Novi uspehi po uvedbi uspešno posluje tudi pri za­ bodo ob koncu zdravljenja za­ menjavi tujih valut, izbolj­ pustili zdravilišče s tako ugo­ 42-urnega delovnega tedna šala je čas dohoda in odpra­ dno sodbo o njem, potem lah­ ve poštnih sklepov z lastnimi ko pričakujemo še več sku­ Poročali smo že, da je bil 27. avgusta na Sre­ val. Upravni odbor podjetja in tujimi prevoznimi sredstvi. lo v Črnomlju in Krškem ter pin iz te dežele. Vse je torej miču pri Krškem IV. zbor delavcev PTT podjetja je lani in letos uresničil vrsto Dostava pošte je precej bolj­ nabava visokofrekvenčnih ka­ odvisno od tega, kakšno oce­ Novo mesto. Udeležili so se ga delavci vseh pošt iz ukrepov, da bi bilo poslova­ nalov za relacijo Novo mesto no bo dobil zdraviliški kolek­ ša,vedno več je hišnih preda­ — Krško in Novo mesto — sedmih področnih občin, prav tako pa tudi mnogi nje kar najuspešnejše. Večina lov v večnadstropnih hišah, tiv. njihovi svojci in upokojenci podjetja. Na zboru je pošt je z veliko prizadevnost­ Črnomelj. Novi ATC v Dobovi Trenutno je v Toplicah zelo 60 pismonoš pa uporablja na se je pred kratkim priklju­ o delu, uspehih in načrtih' podjetja govorila direk­ jo in čutom odgovornosti za dostavnem obhodu kolesa ali veliko prehodnih velese j em- torica podjetja Dragica Rome. Iz njenega govora in boljši finančni rezultat sproti čila še ATC Straža in ATC skih gostov. Avtobusi se kar mopede. Lepe uspehe so do­ žužemberk, ta mesec pa pri­ zanimi/vih podatkov objavljamo naslednje poročilo. izpolnjevala sprejete odgo­ segli tudi mehaniki in mon­ vrstijo drug za drugim. Vsaj vorne obveznosti. terji telefonov, telegrafski de na vrsto Krmelj. V okto­ 300 postelj bi potrebovali za Prvo polletno obdobje mo­ plačila za vzdrževanje magi­ promet pa se je prav tako po­ bru Yf>do najbrže dobili ATC ta čas, toliko interesentov se dernizacije in avtomatizacije stralnih TT kapacitet; Razveseljivi novi uspehi večal. Najbolj narašča tele­ še v Mokronogu. Konec leta je med tem oglasilo. TT prometa na področju šir­ ■ pričakovanega in eko­ fonski promet, pri čemer so bomo imeli na področju November in december sta še Dolenjske je za nami in nomsko utemeljenega dviga V primerjavi z lanskim pr­ zabeležili za 38 odst. več sto­ podjetja že 18 ATC, 28 cen­ v glavnem že oddana, za dru­ kolektiv delavcev podjetja tarife za pisma, dopisnice, vim polletjem so delavci no­ ritev, povečanje dohodov pa tral s polavtomatskim posre­ go polovico oktobra pa ima­ za PTT promet je že sredi vomeškega PTT podjetja le\:>s za 26 odst. dovanjem in samo še 8 cen­ jo še precej prostih sob. Zdaj, časnike in mednarodne sto­ tral z ročnim telefonskim po­ uresničevanja gospodarskega ritve še ni; opravili kar 22 odst. več PTT ko ni zavarovancev, prihajajo programa 1966 — 1970. Zdaj storitev, pri tem pa porabili sredovanjem. na zdravljenje predvsem sa­ Čaka podjetje marsikaj nove­ | stroški poslovanja stalno 11 odst. manj norma minut, Letos še 180 milijonov Razveseljivo se spreminja moplačniki, precej mest pa ga, zlasti pa: naraščajo, prav tako pa tudi število delovnih ur so zmanj­ Sdin za telefonske tudi sestav dohodkov: leta je rezerviranih za člane de­ vrednost zaloge materiala; šali za 25*.000 in. tako-dosegli lovnih kolektivov, ki jim odo­ — sodelovanje pri izgrad­ olooo*

V Piranskem pomorskem govornih nalog na Cerk­ muzeju, k i so ga ob pro­ ljanskem, malo pred os­ slavljanju 25-letnice usta­ voboditvijo — 1. aprila novitve mornarice in po­ 1945. morstva Jugoslavije pre­ »Antifašistični svet na­ imenovali v muzej Sedge- rodne osvoboditve Jugo­ ja Mašere, je bila v sobo­ slavije je 11. julija 1945 to dopoldne večja sloves- odlikoval majorja Baldo­ nost. V prisotnosti števil­ m ira Sajeta z medaljo za­ nih občanov Pirana, jav­ slug za narod III. stopnje. nih in kulturnih delavcev, T ri leta kasneje so na gro­ mornariških oficirjev, pri­ bu, v katerem leži koman­ jateljev in svojcev padlega dant Saje s štirimi junaki, mornariškega majorja No- postavili spomenik v znak hvaležnosti in spoštovar vomeščana Baldomira Sa­ nja.« Tako je p ri o d kritju jeta so temu sinu revolu­ doprsnega kipa med dru­ cije odkrili doprsni kip. gim govoril njegov sobo­ Svečanost je začel rav­ rec in prijatelj Slavko natelj muzeja dr. Miroslav Kavšek, direktor višje po­ Pahor, za njim pa je v morske šole v Piranu. imenu mornarice govoril V imenu občinske skup­ in odkril doprsni kip ka­ ščine in druzbeno-politič- petan vojne ladje Slane nih organizacij občine No­ S sobotnega slavja v Piranskem pomorskem m uzeju, Valenčič. V svojem govo­ vo mesto se je priredite­ Pri odkritju doprsnega kipa majorja Baldomira Saje­ kjer so ob 25. obletnici ustanovitve JVM in pomorstva ru je opisal življenjsko in ljem zahvalil za trud in ta (levo v ozadju) je govoril o pokojniku in njegovem Jugoslavije odkrili spomenik pokojnemu majorju Bal­ revolucionarno pot sina pozornost predsednik ob­ junaštvu njegov soborec in dolgoletni prijatelj Slavko domir ju Sajetu, novomeškemu rojaku: na desni Sonja Jadrana, ki je umrl pri činske skupščine Franci Kavšek, direktor višje pomorske šole v Piranu. Saje, pokojnikova vdova, za njo hčerka Miša. opravljanju težkih in od­ Kuhar. (Foto: Slavko Dokl)

Zgodba mornarja, ki je padel na kopnem PISMA UREDNIŠTVU Baldomir Saje je bil rojen ske in Zagreba v Ljubljano je Tomšič februarja 1944 odšel variši so pred odhodom sku­ računu. Jasno je, da se takih 26- januarja 1909 v Novem 1. oktobra 1943 pobegnil v Za­ v Dalmacijo, je postal koman­ šali najti Baldomira, ki je mestu kot sin železniškega grebu iz transporta in s po­ Negostoljubna ukrepov poslužujejo samo sla­ dant mornariške skupine IX. brez sledu izginil. Našli so ga bi gospodarji. Dovolj kultur­ poduradnika. Oče mu je zgo­ močjo partizanskih zvez pri­ korpusa Baldomir Saje, v med petorico popolnoma go­ postrežba daj umrl in mama je ostala šel v Novo mesto, že po treh tem času že major NOV. lih trupel, med katerimi je bil ne sramote nam povzroča že sama s petorico otrok. Le dneh je, čeprav močno izčr­ tudi Sašo Štempihar, propa­ Uredništvu DL! cerkvica sv. Duha, ki služi za stežka so se preživljali. Bal­ pan, odšel v partizane. V drugi polovici marca 1945gandist IX. korpusa in trije 7. septembra sem bil s pri­ nepomembno ropotarnico. domir in brat Rado sta se se je štab IX. korpusa v eni jateljem, ki dela v Kovačiče­ V stavbi se sedaj nahaja tu­ Najprej je bil v Cankarjevi neznani partizani. Vseh pet so zaradi pomanjkanja denarja izmed zadnjih večjih nemških pokopali tam, kjer so padli. vem mlinu, v kavami hotela di ljudska knjižnica (vest o brigadi, proti koncu 1943 pa ofenziv umaknil najprej v Tr­ njeni preselitvi objavljate v odločila za študij na vojno je kot mornar odšel na Vis. Metropol v Novem mestu. pomorski akademiji v Dubro- novski gozd, nato pa v Mrzlo Baldomir Saje je skupaj s Natakarici sem naročil dve isti rubriki) in mladinski 23. decembra 1943 je postal brat Miro, ki je padel rupo. Tu se je štab iznenada tovariši omahnil na pragu klub. Knjižnica je zelo lepo komandant brodovja na Bra­ svobode, mesec dni prej, kot pivi, prijatelj dve hrenovki, 1943 kot partizan na Mokrem znašel med sovražnimi četami nato pa jaz še dve turški ka­ vpeljana. Ima tudi čitalnico, Prt Šentjerneju, pa je ču, sredi februarja 1944 načel in preostal je samo proboj so enote IX. korpusa vkora­ kamor hodi vedno več mla­ nik štaba IV. pomorskega navkreber proti Vojskem. kale v osvobojeni Trst, Gori­ vi. Vse to sva sproti pošteno končal medicino. plačala. Ko sva pred odho­ dih ljudi brat časopise. V sektorja NOV, 24. maja 1944 co in Tržič. Baldomir Saje je bil član Med prebojem je sovražno zimskem času bo čitalnica še pa komandant II. pomorske­ strojnično gnezdo razbilo dom spila turški kavi, je na­ društva Sotkol; bil je odličen takarica ponovno zahtevala posebno dobro obiskana, ker ga sektorja, ki je imel sedež mornariško skupino na dvoje je zakurjena in je razen go­ telovadec in vaditelj. Njego­ na Dugem otoku. in del skupine je zašel še plačilo za dve pivi. Sram na­ va dejavnost je bila zelo vid­ ju je bilo, da bi se tam pre­ stiln edini prostor, kamor •* 9. septembra je na ukaz globlje med Nemce. Major na med leti 1924 in 1932, ko Baldomir Saje je sklenil po­ »Beseda ni konj« rekala, zato sem ji še enkrat mladina lahko zahaja. Sedaj je vzgojil več vrst odličnih Štaba mornarice NOV odpo­ izročil 500 Sdin. 8. septembra pa naj bi vse to Hrvovali tr­ toval v Slovenijo, kjer bi mo­ magati izgubljenim tovarišem telovadcev. Zelo uspešen je za vsako ceno. V mrtvem ko­ v Krmelju sem se zaradi tega pritožil govcem, knjižnico in čitalnico ral postati delegat tega štaba pa preselili nekam na perife­ bil tudi pri nogometnem dru­ tu strojničnega gnezda se je 7. oktobra zvečer, dan pred pri direktorju hotela in pri štvu ELAN, kjer je bil odli­ pri Glavnem štabu NOV in šefu kavarne, ki mi je sveto­ rijo mesta? PO Slovenije. Po slovenskih prebil do njih in jih odvedel praznovanjem dvanajste bri­ čen napadalec in je veljal na varno. val, naj se v soboto spet To se ne sme zgoditi! Stav­ hkrati za najboljšega nogo­ enotah NOV je zbiral mor­ gade in sevniškega občinske­ oglasim, da bom dobil denar ba naj ostane to, kar je. če narje in jih pošiljal v IX. metaša v Novem mestu. Kot Med nadaljevanjem pohoda ga praznika, bo v Krmelju nazaj. To sem 9. septembra se lahko kdo izseli, naj iz­ dijak je bil član in delovni korpus, kjer je Janez Tom­ ga je med tem, ko je kril res naredil in stopil k nata­ praznjene prostore dobi šič snoval mornariško skupi­ gostovalo Slovensko ljudsko odbornik naprednega dijaške­ umik, zadela dumdumka nem­ karici, ki je bila ponovno ne­ knjižnica ali pa mladinski ga društva Prosveta. — Saje no. V okviru te skupine je škega ostrostrelca, ki mu je gledališče iz Celja. Domači­ prijazna. klub. JANEZ KURE, Je prvi v Novem mestu uve­ nastal štab mornarice z za­ raztrgala bok. To je bilo 1. nom in gostom se bo pred­ Mislim, da bi gostinski lo­ Svibnik 5 pri Črnomlju del tudi veslaški šport. ščitnim bataljonom, mornari­ aprila 1945 zgodaj zjutraj, stavilo s humorističnim de­ kali kmalu izgubili vse goste, ški odred, Koprski odrad in štab IX. korpusa se je med­ Po opravljeni akademiji je lom 2arka Petana »Beseda ni če bi delali tako, kot se je mornariška obveščevalna sku­ tem prebil na šentviško go­ zgodilo nama v kavami hote­ Nove prodajalne Balir-mir Saje od 1930. služ­ pina »Ratko«. Ko je Janez ro in bitka je potihnila. To­ konj«. boval v vojni mornarici. Tam la Metropol, čas zahteva, da »Preskrbe« v Le­ Je opravil tečaj za podmor­ se strežniki v lokalih gosto­ s k e oficirje in izpit za ko­ ljubno vedejo do ljudi, ne pa skovcu in Kališevcu mandante podmornic. Bil je tako, kot se je zgodilo nama Minuli ponedeljek je trgov­ I- oficir na podmornici »Os­ v kavami hotela Metropol! sko podjetje PRESKRBA od­ vetnik «, vojna pa ga je za­ JOŽE VEHAR, prlo v Leskovcu na novo o- tekla v kopenski službi kot Smolenja vas 5 p remi j eno trgovino, v kateri Poročnika bojne ladje I. raz­ pri Novem mestu razen živil prodajajo tudi reda v podmomiškem opori­ najnujnejše šolske potrebšči­ šču v Tivtu. Premislimo, ne. Zraven trgovine so tudi Ko je italijanska vojska za skladiščni prostori. Obnova sedla jugoslovanska obalo, je preden prodamo! trgovine je stala okoli 5 mi­ bil Baldomir Saje izgnan v lijonov S din. V Dolenjskem listu št. 16 z »Preskrba« je prejšnji me­ Novo mesto. S pomočjo Ko­ dne 7. septembra ste v rubri­ sec odprla za potrebe prebi­ širjeve družine se je tu ta­ ki »črnomaljski drobir« ob­ koj povezal z OF. čeprav je javili novico, da je občinska valcev Bohorja tudi novo tr­ bilo takrat precej nezaupanja skupščina Črnomelj svetovala govino z mešanim blagom v do aktivnih oficirjev, je bil vodstvom občinskih družbe- Kališevcu. Gradnja te trgo­ Baldomir že 1941. med prvimi vine je stala 11 milijonov. ^tivisti OF v Novem mestu no-političnih organizacij, naj Razen tega bodo verjetno že Bil je tudi vodja novomeške se preselijo. Stavbo, v kateri drugi teden odprli v Krškem mornariške trojke »Mornari­ poslujejo sedaj, pa naj bi nasproti samopostrežne trgo­ prodali interesentom — tr­ ške skupine Jadran«, ustanov­ vine dva nova lokala, v kate­ ljene iz naprednih mornari­ govcem. rih bo stalna razstava kuhinj­ ških oficirjev septembra 1941 Gre za nekdanjo posojilni­ skega in oblazinjenega pohi­ v Ljubljani. V novomeški troj­ co, sedaj stavbo družbeno-po- štva. Oktobra bo na Vidmu ki so delovali še Janez Tom­ litičnih organizacij. To je re­ začela poslovati nova trgovi­ šič in Slavko Kavšek. V pri­ prezentativna stavba sredi na tipa market. Tu bo samo- pravah na odhod v partizane mesta, ki tvori z drugimi oko­ •Dosfcrežna trgovina, bife in So Jih prehiteli Italijani, ki liškimi zgradbami središče delikatesa. So jih marca 1942 polovili in mesta in samostojno arhitek­ odvedli v internacijo v Go­ tonsko oblikovano celoto. »Breza« ob 10-letnici EDEN IZMED ŠTEVILNIH PRIZOROV, ki smo jih videli v nedeljo, 3. septembra, nars. Obenem je to edina stavba v kina v Krškem Med mnogimi oficirji in na Trebelnem in v Mokronogu: skupina starih borcev je obstopila tega ali onega Črnomlju, ki ima lepo izde­ Podoficirji, ki so bili izpu­ voditelja brigade ali bataljona gubčevcev — in že so se vrstili spomini šale in lano in ohranjeno fasado. To Jutri, v petek, ob 19. url ščeni iz internacije, ni bilo krepko rokovanje. »Po toliko letih se spet vidiva!« — neštetokrat ponovljen star stavbo menijo sedaj nekateri bo v kinu DPD Svobode v Baldomira Sajeta, ker se je vek ob srečanju. Med bivšimi borci Gubčeve brigade smo tokrat videli tudi se­ kratkovidneži na občini pro­ Krškem slavnostna predstava tudi v taborišču udejstvoval dem od osmih še živih herojev te brigade; na slavje so prišli Viktor Avbelj, Franc dati. Dovolite, tovariš ured­ novega Jugoslovanskega filma * organiziranjem vojaških in­ Avbelj-Lojko, Franc Rojšek-Jaka, Mirko Jerman, Janez Hribar, Franc Krese-Čoban nik, da ostro protestiram. BREZA. Kino krške Svobo­ ternirancev. Ostal je v inter­ in Stane Potočar-Lazar — Na sliki: skupina starih borcev in aktivistov je na vrtu Govori se tudi (vest ni po­ de bo s tem hkrati slovesno naciji vse do prihoda Nem­ Devove gostilne v Mokronogu po kosilu obstopila narodna heroja Franca Kreseta- trjena), da menijo na občini počastil deseto obletnico svo­ cev. Med prevozom preko čobana in generala Staneta Potočarja-Lazarja (drugi in tretji z leve proti desni z izkupičkom poravnati pri­ je ustanoivitve in dosedanjega Brpnnrvrin Avstrije, Madžar­ na sliki). — Foto: Tone Gošnik manjkljaj v občinskem pro­ kulturnega poslanstva. V ZDRAVSTVENEM DOMU IŠČE OBČAN LE DOBREGA ZDRAVNIKA! Eden izmed »samoupravljavskih dokumentov« v črnomaljskem Namesto samoupravljanja - poplava besed! zdravstvenem domu oziroma jetno je imela pomembnejše delo kot poslušati prepir o »SESTAJANJE ZABRANJENO!« V zdravstvenem domu Črnomelj so se razplamtele podobne razprtije kot imenovanju članstva tretje Zdravstveni dom Črnomelj pred dvema letoma, čeprav je tedanji direktor odšel — Na zunaj spet kaže, komisije, za katero je me­ Kolodvorska cesta 34 Telefon 76-188 KVASIĆ dr. ANTON, da gre za uveljavitev samoupravnih pravic, v resnici pa se zatem skrivajo nila, da sploh ni potrebna. Štev. 201—2/67 MARINA dr. NIKOLA, osebna nasprotja — Ker razen tega manjka še denarja (zdravniki imajo tudi Kmalu je vstal še Vinko Datum: 30 . 8. 1967 MIHELIČ dr. ZLATKO, Horvat ter izjavil: »Tovariši, STRMEC dr. ALENKA polovico manjše osebne dohodke), je ozračje v kolektivu naelektreno! Na jaz grem! Tega ne bom več Zadeva: Pojasnilo v zvezi s funkcioniranjem sistema samo- nedavnem sestanku sveta zdravstvenega doma so hoteli zadeve razčistiti, poslušal!« In je res tudi šel, upravljanja Zveza: S tatu t ZD toda očitno je bilo, da ima v tej ustanovi še vedno glavno besedo pomočnik vrata pa so se za njim glas­ no zaprla. Ugotovljeno je, da vam niso jasni principi funkcioniranja direktorja, čeravno se nenehno sklicuje na samoupravne organe in zakon­ našega samoupravnega mehanizma. Način vašega sestajanja Ko pa je nato pomočnik namreč, da obravnavate določene probleme, ni usklajen z ska določila določili statuta zdravstvenega doma Črnomelj Vaši sestanki, Seničar še šestič pozval ki jih sklicujete, so neprimerni in tudi nedopustni, ker na direktorja, naj zapusti jo njih obravnavate zadeve, za katere niste pristojni. S takim Sodu je izbilo dno, ko je službi ni bila točna. Slišali članstvo v komisiji odkla­ (pri tem sta stala vsak na svojim sestajanjem motite in vznemirjate delovno skupnost. letos poleti v okviru sana­ Predvsem je bila nedopustna vaša razprava na sestanku smo, da so v okviru sanacij­ njali. eni strani mize na pol stoje zdravnikov dne 28. 8. 1967, ko ste govorili o tem , da ia j cijskega programa semiška skega programa uvedli dru­ in se besno gledala), sem bi občinska skupščina Črnomelj uvedla prisilno upravo v ZD. ambulanta začela delati sa­ gačno organizacijo dela spe­ Kot pravljica šla s sestanka še jaz, kajti Za tako razpravo niste poklicani zdravniki, temveč bi o tem mo trikrat na teden namesto cialistov, ker so ti, razen lahko razpravljala le celotna skupnost ZD. o jari kači... konca ni bilo mogoče pred­ Opozarjamo Kvasič dr. Antona, ki je po izjavi direktorja vsak dan; zato je več odbor­ dveh izjem, zdravstveni dom videti. Dotlej pa so »sejali« vodil ta sestanek, naj preneha s tako nezaželeno aktivnostjo nikov na seji občinske skup­ »okoli prinašali«. Baje so bi­ Po triurnem sedenju smo že štiri debele ure! v ZD, v nasprotnem primeru bo izveden postopek kršitve ščine 12. avgusta zahtevalo, li plačani za 6 ur, delali pa bili še zelo daleč od ugoto­ statuta ZD. Smilijo se mi le bolni ob­ Po določilih statuta v ZD Črnomelj je uveden naslednji naj zadeve v zdravstvenem so mnogo manj. Kdor ni vitev komisije za družbeni čani, ki so ob takih razme­ sistem samoupravljanja: zbor delovne skupnosti ZD, štirje domu razišče komisija za seznanjen z delom in s pla­ nadzor in priporočil občin­ rah v zdravstveni ustanovi zbori delovnih skupnosti delovnih enot, svet ZD, upravni družbeni nadzor. Komisija čilom specialistov, je lahko ske skupščine, ki bi jih vse­ prav gotovo tako ali drugače odbor, sindikalna konferenca vseh članov delovnih skupno­ kakor morali obravnavati, če sti, izvršni odbor sindikalne organizacije in aktiv Zveze ko­ se je dela lotila in ugotovila: dobil vtis, da so ustanovo prizadeti. Zdravniki v Črnom­ munistov. To je vsekakor dovolj široka platforma našega — da je zdravstveni dom goljufali zlasti še zato, ker je bil sestanek sklican zato, lju so prisiljeni poglabljati delavskega samoupravljanja, kjer lahko sleherni član naše s sanacijskim programom je zdravstveni dom že ob da bi privedel do reševanj se v pravne, samoupravne in delovne skupnosti realizira svoja samoupravna hotenja in finančne in organizacijske aktivnost. precej prikrajšal bolnike v polletju porabil celoletna druge akte, da bi lahko svo­ Poleg teh samoupravnih organov je po statutu ZD pred­ Semiču in Črnomlju; sredstva za potrebe speciali­ problematike zavoda. moda jo službo opravljali po sta­ viden še strokovni organ: strokovni kolegij in s sklepom — da je bistveno poslabša­ stičnih služb. o tem nič — še vedno je šlo tutu in po zakonih, za študij delovnih skupnosti splošne ambulante določen strokovni kon­ za osebe! Prerekanje se je zilij. Sestanke strokovnega kolegija lahko sklicuje samo di­ na specialistična služba; Te navedbe pa so brez os­ strokovne literature pa jim rektor in od njega pooblaščena oseba, a sestanke strokov­ — da je zdravstveni dom nove. Zdravniki specialisti stopnjevalo. Kdorkoli je ho­ ob tem najbrž zmanjkuje nega konzilija sklicuje vodja delovne enote splošne ambu­ prihrani) zelo malo denarja, so plačani po norma urah. tel kaj reči, je bil utišan časa. lante ali od njega pooblaščeni zdravnik in razumljivo tudi ko je zmanjšal zdravnikom V 6 urah mora specialist s pomočnikovo pripombo: direktor ZD, Vsako drugačno sestajanje delavcev v zdravstvenem domu delo izven delovnega časa pregledati na primer 30 bol­ »Glejte pravno!« ali »Samo Po mojem mnenju pa bo­ je zabranjeno. Kršilci tega bodo poklicani na odgovornost! ter uvedel dežurstvo in obi­ nikov; za toliko je plačan, po statutu in zakonih!« lan človek od zdravnikov ske na domu v rednem de­ če je specialist izkušen in pričakuje predvsem dobro V vednost: direktorju in komisiji Z opravičilom je zapustil za ugotavljanje kršitev lovnem času; ima dolgoletno prakso, bo sejo najprej tajnik občinske in učinkovito zdravniško po­ delovnih dolžnosti — da so v zdravstvenem svoje delo opravil prej, če skupščine, za njim pa še moč! Pomočnik direktorja: domu precejšnje rezerve v pa je po izkušnjah mlad, sodnica Antonija Geltar. Ver- RIA BACER dipl. ekonomist Vlado Seničar, 1. r. nižje kvalificirani delovni si­ mu morda tudi 6 ur ne bo li (administraciji, reševalni dovolj. postaji in bolničarskem kad­ Tovariš Kolbezen, član sve­ KDAJ BO SAMOUPRAVLJANJE POVSOD POŠTENO? ru) in da bi lahko odpustili ta, je nato menil, da bi mo­ vsaj 5 zaposlenih; ral o organizaciji ambulant — da bi z odp^s 0.11 odv č ne in specialistične službe ne delovne s 1_* ^opol.ioma &a reči odločilno besedo stro­ nirali finan:nj stanje, ne da kovni kolegij in da to ni Kako odmeva „Zlata jama na pokopališču” bi to bolniki k ko^kol obču stvar samoupravljanja. Dreg­ tili. nil pa je v osje gnezdo! Naš sestanek o zlati jami na novome­ našemu podjetju dobro gre posredne pozornosti. Premalo Medtem so se v Kolektivu Špet je predsednik seje V primeru zavoda sploh je, da nekoga samo moralno vrstili sestanki organizacij poklical na pomoč pomočni-' škem pokopališču v zadnji številki Dolenjske­ ne moremo govoriti o sa­ prizadenemo, čez štirinajst in samoupravnin organov, 4. ka direktorja, ta pa je raz­ ga lista je sprožil val ogorčenja in začudenja moupravljanju. Tam, kjer je dni bodo namreč že vsi poza­ septembra popoldne pa je lago znova podkrepil s sta­ ne samo v Novem mestu, ampak tudi v kra­ možen absolutni dogovor med bili na to. Tako »pozabljanje« tutom in pravom: zasedal svet zdravstvenega jih, ki razmer v novomeškem zavodu ne po­ ljudmi, ki tvorijo kolektiv in pa je pri nas že kar družbe doma. — Po statutu, člen ta in ta, imajo po drugi strani jam na praksa. mora direktor 5 dni pred se­ znajo nič bolj podrobno, kot so lahko pre­ stvo, da jih ne bo nihče dr če našega povprečnega člo Kdo je odgovoren? jo kolegija razposlati pisme­ brzi v tem skromnem poročilu. Najprej se­ žal za to, si lahko razdele veka spustite k -skledi, bo Predsednik sveta Albin na vabila, a to se doslej še veda vsak obsoja moralo trojke, ki je imela denar, kakor jih je volja. najprej jemal zase, saj ne Remškar je že na začetku ni zgodilo. Torej kolegija Svojci so plačevali v korist more razumeti ekonomskih sestanka prosil, naj bi rar sploh ni! Tudi zdravniški se­ monopol nad pogrebnimi storitvami v naši pokojnih, ne pa za kopičenje potreb in zakonov. Napaka je pravi j ali samo o točkah stanki se morajo odvijati po občini, potem pa se nehote vpraša: »Kako je denarja pri treh brezdušne- v tem, da so naši vodilni dnevnega reda in da naj bo­ strogem pravnem redu, — je bilo to sploh mogoče?« žih, ki so si ga hiteli razdeli­ ljudje (tudi samoupravljavci) še pribil. do govorniki v izjavah krat­ * o Ji s .• 1 z a ni soi q * ti, preden bi še kdo pri na odgovornih položajih pre­ ki in jasni. Rekel pa je tudi o; ‘ Dve strokovni '• m Res je primer novomeške­ vem, kdaj je šmalčeva delala še l...« malo politično in ekonomsko to: — Naelektreno je vse, m ga zavoda za upravljanje po­ za tri, ko si jo lahko videl H Student strojništva: »To razgledani. Se toliko slabše če se bo kdo preveč razbur­ komisiji: »lari-fari« kopališč izrazito »šolski pri­ vsak čas v mestu?« je ogabno izkoriščanje samo­ tam, kjer nimajo niti trohice jal, ga bom moral prositi, Nekateri člani so nato ho­ mer« in ga nikakor ne gre ■ Trije obrtniki: »Gre za upravljanja in monopolnega zavesti in poštenja ...« naj zapusti sejo, kajti iseb- teli vedeti, kdaj bo urejen posploševati, vendar ljudje, absolutno izkoriščanje samo­ položaja. Jaz bi tu^oj pustil ■ En sam človek iz naše nih obračunavanj ne želimo. razpon med plačami. V zad­ ki poznajo samoupravljanje upravljanja. Nekaj pa tudi šolo in šel jame kopat, če mi In vendar nista minili dve male anonimne ankete je re­ njem času so bili namreč samo površno in vidijo še ne­ pri samoupravljanju ne velja, kdo lahko zagotovi službo kel: »Njihove plače se mi zdi­ minuti, ko sta se navzoči di- zdravniki pri osebnem do­ kaj takih »zavodov« in »pod- če se kaj takega lahko zgodi! pri kakem pogrebnem za­ rektor dr. Pavel Slamay in jo velike, toda če so imeli hodku zelo prikrajšani, tudi Morali bi biti organi, ki bi to vodu! tak pravilnik ...? Ker sva z na sejo poklicani pomočnik za polovico zaslužka, med­ nadzorovali. O morali v našem samo­ direktorja zdravstvenega do­ Ružinim možem velika prija­ tem, ko drug medicinski in upravljanju pa je sploh ško­ telja, ne bi hotel reči več, če­ ma Vladislav Seni čar v be­ administrativni kader zelo d r u g a p l a t Če nekdo proizvaja, naj za­ služi toliko, kolikor naredi; da govoriti, ker je v mnogih prav si mislim svoje .« sednem dvoboju spopadla, malo ali nič. Predlagali so, ZVONA primerih čisto na psu. Kaj kdo je odgovoren za delo v naj bi določili datum, da se tile pogrebci pa so samo iz­ | Zavodov pravilnik o de­ koristili monopolni položaj, naj si potem študentje misli­ litvi dohodka je sestavil di­ ustanovi v času direktorjeve­ zadeva ne bi zavlekla do no­ Mrliška veža je lepo pre-1 mo o naših bodočih službah ga dopusta! Navadno se sku­ vega leta, a spet jih je po­ beljena v Šmihelu, dotičnaj ker umreti mora končno plomirani ekonomist Vladi­ OS€,*?fr Se spotaknila v] vsak. In ko so še zavohali, in prizadevanjih za dobro ko­ slav Seničar, pomočnik direk­ šajo ljudje otresti odgovor­ močnik Seničar prekinil: mrliško vežo, da ni prebelje-4 lektiva, če lahko tak grabež nosti, tu pa seno dobili vtis, — To je pravna stvar! O na, bi bila bolj pametna, da da bo zavod likvidiran, so si torja v zdravstvenem domu v J bi ta oseba to mrliško vežoj na hitro razdelili dediščino, ostane brez posledic? Svinja­ Črnomlju. da je biti odgovoren dan- njej je treba razpravljati v i i e pred nekaj leti prebelili* rija je to, da jim nihče nič vse prijetna stvar. vseh samoupravnih organih. ne pa, da je to moralo na-1 kot se je v Novem mestu pri Za mnenje in stališča smo rediti žele novo vodstvo Za­ raznih likvidacijah že dosti­ ne more, čeprav so se okori­ zaprosili tudi predstavnike Direktor je menil, da je v Povedal je tudi svojo formu­ voda ra upravo pokopališč, stili z družbenim denarjem. času odsotnosti še vedno od­ lo za izračun razpona plač, Novo mesto. krat zgodilo . . . Pozabili so družbenih organizacij in ob­ Nekje bi moral biti kakšen činske skupščine: govoren, če ne drugače, vsaj ki je nihče ni razumel, in DIREKTOR: samo, da je to družbeni de­ nar in ne — zapuščina!« ventil za uravnovešenje deli­ ■ Slavko Dokl, predsednik za medicinsko delo ustano­ opozoril, da lahko svet ZD V. d. Jože Panjan tve dohodka!« ve, pomočnik pa je navajal samo prosi sindikat, naj o ■ Vodilni uslužbenec v občinske konference SZDL: statut, člen ta in ta, ki mu tem razpravlja, in nič več, podjetju z več kot 200 zapo­ | Zdravnik: »Dober del »če bi bilo njihovo vloženo krivde je na sistemu, ki je si­ delo resnično toliko vredno, nalaga vso pravico in odgo­ ker bi bile sicer kršene pra­ PAVLIHA -5. septembra 1967 slenimi: »Naš direktor ni ni­ vornost med direktorjevo od­ vice samoupravljalcev. Pri kdar dosegel niti toliko skup­ cer lepa stvar, ljudje pa še potem bi bila tudi delitev ta­ nega mesečnega dohodka, kot niso povsod zreli zanj. Potre­ ko visokega osebnega dohod­ sotnostjo. Vmes je tudi več­ tem je ostalo. jetij«, upravičeno lahko govo­ krat poudarii, da je lepo Ker je pomočnik direktor­ ga je imel zavodov delavec s bovali bi svetovalca ali pa ka upravičena. Prepričan pa re: »Tole naše samoupravlja­ inšpektorja, skratka, posveti­ sem, da to delo ne velja toli­ prosil direktorja, naj se ne ja medtem odpovedal služ­ nje pa res nič ne velja!« Ta­ štirimi razredi osnovne šole udeleži te seje in da naj pri­ bo, je navedel med drugim povprečno vsak mesec! Pri ti bi morali temu bistvu na­ ko! Zato takšno delitev obso­ ko pravijo in tako je pone­ še družbene ureditve več ne- jam. če bi se vsi proizvajalci sotni vso stvar gledajo samo kot razlog tudi to, da ne mo­ kod tudi res. tem pa moram povedati, da »pravno, skozi statut in po re delati z direktorjem Ckot navzeli takšne prakse, bi po­ dokumentih«. Že tu je bilo ni mogel s prejšnjim itd.), Toda samoupravljanje ven­ stali .grobarji’ svojega lastne­ očitno, da sploh ne gre za ker ne spoštuje odločitev dar ni zakon, ki bi sekal lju­ Občinska skupščina in njeni organi že dalj ga razvoja. Mislim, da bi mo­ zdravstveni dom in njegovo samoupravnih organov. Na­ dem glave! Samoupravljanje časa ugotavljajo v manjših delovnih organiza­ rala družba v tem in podob­ poslovanje, temveč samo za daljnja razprava je dobila je samo sistem, ki mora — cijah različne nepravilnosti, ki izhajajo v pre­ nih primerih krepko poseči v prestiž — kdo bo koga? zatem še bolj osebno smer. med drugim — omogočati težni meri iz čisto napačnega pojmovanja sa­ takšno .samoupravljanje’.« vsem proizvajalcem za pošte­ Vladislav Seničar je zahte­ moupravnih pravic. ■ Slavko Zirkelbach, poli­ Strokovni kolegij val izvolitev še ene komisije no delo pošten zaslužek. Prav tični sekretar občinskega ko­ okrog te poštenosti pa se su­ V takih delovnih organizacijah hočejo za obstaja, a nima za ugotavljanje direktorjeve vsako ceno spraviti pod samoupravni plašč miteja ZKS: »,Zlata jama’ lah­ krivde, čeprav je dr. Slamay če vsa Jugoslavija: nihče ne ko nastane v primerih, ko veljave oporeka poštenosti sistemu — vso svojo anarhijo, predvsem pa vso bedo svo­ imamo na eni strani mono­ pojasnil, da sta zdravstveni je miselnosti, ki se kaže v grobem izrabljanju Končno se je začela prva dom že obiskali občinska in vsi namreč trde, da smo pre­ polni položaj .proizvajalca’ točka dnevnega reda — ob­ strokovna komisija zdravstve­ malo pošteni mi sami. Sicer zaupanih jim pravic na škodo občanov in ce­ storitev, na drugi pa neela­ ravnava sanacijskega progra­ nega centra, zato nima smis­ pa prisluhnimo ljudem, ki so lotne družbene skupnosti. stično povpraševanje po teh ma. Namesto da bi iskali la imenovati še tretjo, laično te dni komentirali visoke do­ Občinska skupščina se zaveda svoje odgo­ storitvah in naključju, da se praktičnih rešitev za bodoče komisijo. Nič ni pomagalo, hodke v zavodu in napake v vornosti ob takih pojavih; zaradi tega je in v zelo majhnem kolektivu delo ustanove, ki je imela pomočnik direktorja se z ne­ sistemu samoupravljanja na­ bo izkoristila vse svoje pravice, da jih bo pre­ znajdejo samo delavci s ob polletju precejšen pri­ katerimi somišljeniki vred s sploh! prečevala in odpravila. V tem smislu je po* (kratkoročnimi) osebnimi in­ manjkljaj, so lovili za bese­ tem ni zadovoljil; pripomnil | Gospodinja: »Ne morem trebno razumeti njena prizadevanja za inte­ teresi. de direktorja in iskali kriv­ je celo, da je vse to »lari-fa­ razumeti, kako so mogli ves gracijo nekaterih manjših komunalnih delovnih Na žalost še nimamo izde­ ca za začasno okrnjeno delo ri« (strokovne komisije nam­ denar porabiti zase in kako organizacij, pa tudi sklep o likvidaciji Zavoda lanega učinkovitega sistema semiške ambulante, ki pa je reč!). S težko muko izglaso­ jim je mogla banka odobriti za upravo pokopališč Novo mesto. družbene intervencije In kon­ medtem že spet uvedla nor­ vano imenovanje tretje ko­ toliko denarja za plače. Ču­ FRANCI KUHAR trole ter si lahko pomagamo malno poslovanje. Tudi in­ misije pa zadeve ni privedlo dim se tudi, da je občina to predsednik občinske skupščine Novo mesto samo z javnim mnenjem ..•« formacija o specialistični h koncu, ker so predlagani mimo gledala... Niti ne M. M. INŽ. MARJAN LEGAN PIŠE O POPOTOVANJU PO BOLGARIJI IN ROMUNIJI (3)

munija že dolgo znana. Okoli 12 Prvi vtis slab tudi milijonov ton nafte načrpajo v okolici Ploestija, Pitestija in na v Bukarešti drugih nahajališčih ter jo prede­ »Socialistično načelo vendar lajo v rafinerijah v Giurgiu in Pravi: podirajmo plotove med v Konstanci. Nemci so se v zad­ jjudmi, tu pa je vsaka hiša pose­ nji vojni do zadnjega krčevito bej visoko ograjena,« je zinil tja oprijemali teh važnih nahajališč v en dan eden izmed nas, ko energije. Romunija ima tudi sko­ smo se vozili skozi romunske va­ raj neizčrpne količine zemeljske­ si. »Pa tudi prepirati se ne da ga plina in šteje med prve deže­ 2 okna na okno.!« V vrstah ob le sveta. Močno ima razvito tež­ cesti so vse hiše narejene tako, ko in kemično industrijo. ua nimajo na tisti strani, ki meji Romunija ima približno toliko na soseda, ne oken ne vrat. živine kot Jugoslavija, čeprav Kot smo se naslednji dan pre­ ima malo manjšo površino in pričali, sm o prispeli v romunsko malo manj ljudi. Pridela skoraj glavno mesto nepravi čas in za- toliko pšenice in ne dosti manj šli' na prvi...... ogled...... na nepravi kraj, koruze, od industrijskih rastlin tako da je bil prvi vtis zelo slab pa je pomembna predvsem sonč­ Sobota popoldne na bukare- nica. Pomembna je tekstilna in stanski tržnici. Med zasilnimi dustrija, blago pa je navzlic te­ stojnicami se preliva reka lju* mu za naše razmere precej dra jj1* Tu kmetič prodaja gajbico go, ljudje pa so še slabše oble breskev, tam si je nekdo prodaj- čeni kot pri nas. n* prostor omislil kar na tleh, Resda mi nismo bili poklicani, stara ženica prodaja dobro pest da bi svetovali državnemu in feferonov, drobno dekletce ponu­ partijskemu vodstvu, naj več na­ ja šop cvetja, prodajalec paradiž­ rodnega dohodka nameni za po­ nikov pere plodove kar v toku večanje osebne porabe prebival­ y°ae, ki vre iz tal zaradi pokvar­ stva, menili pa smo, da bo prej jene vodovodne napeljave. In za ali slej to potrebno. Posebno nameček: Ciganka prinese iz ve- zadnja leta so v Romuniji zgra iKe prodajalne mesa kup nezavi dili že toliko velikih industrij­ e drobovine kar na rokah. Pro­ skih objektov in imeli tolikšen dajalna mesa je taka, da bi jo porast proizvodnje in narodnega Nedelja popoldne na glavni bukareštanski ulici, ki nosi ime po preminulem prvem sekretarju ro­ prl^ *nšpekcija že zdavnaj za- dohodka, da bodo tudi lahko več namenili sedanjim rodovom. munske komunistične partije Gheorghe Gheorghi u-Deju. Na steni stavbe sta dva reliefa, ki pred­ stavljata dva važna mejnika romunske preteklosti: leto 1877 — osvoboditev izpod turškega jarma Kakšna razlika med Bolgarijo in leto 1945 — zmaga in proglasitev ljudske republike. m Romunijo! . . .draginja pa preceišnja! Imate žvečilni gumi? Prodate ga obsodili po prvih vtisih. Res V bližini glavnega mesta smo Potrebovali bodo še žvečilni gumi? če bi te stvari so tisto julijsko noč pometli vse si ogledali večje posestvo — veliko turističnih let Kot pravi Jugoslovani, ki se prej vedeli, bi k avtobusu pripeli bukareštanske ulice, ker so pri­ Agrobazen, ki oskrbuje prebival-, ne izneverijo tradiciji in kupuje­ priklopnik, poln teh izdelkov gu­ čakovali avstrijskega kanclerja, stvo z zelenjavo in mesom. Prav­ j . Romunskega turističnega sre­ jo s tujo valuto, kolikor jim marske ali prehrambene indu­ toda tudi sicer je središče me. zaprav sem v zadregi, kaj naj dišča — Mamaie ob črnem mor­ dovoli jugoslovanska denarnica, strije in samo še UNICEF bi se sta čisto, lepo, rekel bi veličast­ napišem, če imajo Romuni tako ju resda nismo videli. Radi ver­ smo hlastali tudi po romunskih lahko kosal z našim poslan­ no. navado, kot jo imamo mi, da jamemo, da je tam dobro organi­ leih. Toda to pot smo se ušteli. stvom. Kjerkoli smo se ustavili, Žal nam ga vodič ni znal pred­ razkazujemo le najboljši agro­ zirano, da imajo še več razkoš­ S prvega ogleda smo se razoča­ so nas, kot mi nekdaj Ameri­ staviti. Ko smo križarili po kombinat, potem bi za Agroba­ nih hotelov, kot jih imajo Bolga­ rani vračali v hotel, saj ni nihče kance, obstopili stari in mladi in njem, smo prav po naključju za­ zen veljala ocena slabo, če pa ri v Varni. Kar pa smo sami ob­ odkril stvari, za katero bi lah­ prosili za »sladke cigarete«. Ni­ šli v čudoviti muzej starih ro­ so nam pokazali povprečno kme­ čutili predvsem v glavnem mestu, ko rekli, da se jo izplača kupi­ ti nismo zamerili fantiču, ki je munskih hiš in kmečkega orod­ tijsko gospodarstvo, pa bi bila ni kazalo posebnega turističnega ti, v trgovinah pa tudi ni bilo pred univerzo v Craiovi, kjer ja, kar so tja pripeljali iz različ­ ' ocena višja. navdiha. Od Romunske turistič­ več romunskih spominčkov, pri imajo ocene izpitov posameznih nih pokrajin dežele. Tudi nam čeprav je bila nedelja, sta ne agencije se na več pozivov katerih seveda cena ne bi bila slušateljev javno razobešene, na­ ni priporočil ogleda bogatega bu- nam predsednik zadruge in glav­ J2 Jugoslavije ni dalo vnaprej tako važna. Naenkrat je bilo de mesto ene ponuđene cigarete kareštanskega muzeja umetnosti, ni agronom rada razkazala del Vedeti, koliko bo katera stvar narja preveč! Kako redek obču­ kjer hranijo dela slovitih slikar­ stala. zgrabil celo škatlo in jo ucvrl posestva — vrtnarijo in goveje tek zadnjih reformnih let... med hišami, zakaj te dobrote ni jev in kiparjev, ki so bila nek­ hleve. Začudili smo se podatku,- Na vsej poti po deželi nam ni Preden greste z nami po širo: na spisku uvoznih predmetov. daj zasebna last romunske kra­ da posestvo zaposluje kar 2200 uspelo zvedeti, kakšen je kurz kih bukareštanskih ulicah proda­ Iz Romunije pa tudi iz Bolgari, ljeve družine, zdaj pa si jih lah­ ljudi, od tega pa le štiri visoko- omunskega denarja. V turistič­ jat zijala in kupovat romunsko je ljudje precej teže potujejo v ko ogleda vsak ljubitelj umet­ šolane kmetijske strokovnjake. nem vodiču je pisalo, da je ro­ robo, ponovimo še enkrat: ro­ druge dežele in se šele zadnje ča­ nosti. Vodič nas je opozarjal Kar čedna armada, vprašanje pa munski denar — lei, ki je razde - munski lei je vreden približno se te stvari vidno izboljšujejo. predvsem na velike stavbe, ki je, kako je z delovno storilnost­ Jen na sto banov, vreden 104 toliko kot naš novi dinar. so bile zgrajene v zadnjem ob­ jo. Ne v Romuniji ne v Bolgari­ ^din. Kjerkoli smo se ustavili dobju: razne upravne palače, šo­ Kot so nam povedali domačini, ji ni bilo dosti slišati o tem; v Pa so nam razni prekupčevalci Prestolnico smo le in tovarne. Med njimi, so res Bolgariji so nas na to stalno P°nujali en lei za 60, 70 ali 80 zasluži romunski delavec ali za­ ogromne stavbe, hiša tiska Scan- opozarjala gesla, v Romuniji pa starih din. Kolikor bolj smo se družnik okoli 1400 leiov na me­ prehitro ocenili tea je podobna moskovski uni­ sec, visoko šolani strokovnjak pa jih je bilo precej manj. 4 verzi Lomonosov, pred njo pa Živinorejci vedo, kolikšna je bni Jugoslovanski meji, toliko 2000 in več leiov. In cene: dobre le po tržnici »To -^e Padala leiu vrednost. V stoji velik Leninov kip. storilnost, če en krmilec skrbi cigarete stanejo 7,5 leia, maslo človek ne živi samo od kruha Ko smo že pri tem velikem pmišvaru si ga lahko dobil tu- (ko smo že pri kruhu: Romuni za ducat krav. V hlevih so nape­ dl za 3o sdin 40 leiov, lepa moška obleka 1600 možu svetovnega delavskega gi­ ljane cevi za strojno molžo, ven­ leiov, patentni svinčnik pa 8,5 ga ne pečejo vsak dan!). Dru­ Raj za tihotapce in prekupče- banja, naj opozorim še na tole dar so to kasneje opustili in leia. V hotelu stane prenočišče gi dan bivanja v glavnem mestu, drobtinico, ki pa ni tako nepo­ spet molzejo na roke. živino fnt >>prodate najlon srajco, od 50 leiov navzgor. 2ivila na ki šteje 1,3 milijona prebivalcev, ^ografski aparat, zlato verižico, membna. Znana je romunska sa­ imajo še kar lepo, le okolica pre­ splošno niso dražja kot so pri smo ugotovili, da ima razen trž­ mostojna politika, ki jo krma­ bivališča spominja na naše od­ večilni gumi?« so nas nekateri nas, če izvzamemo žvečilni gu­ nice, na katero je bolje da ne za­ omuni ustavljali kar na cestah. rijo tako, da se ne zamerijo ne prte hleve. mi, za katerega pri nas ne vem idete, tudi veliko stvari, ki si Kitajcem in ne Sovjetom. Nji­ ® stvari so pri njih precej dra- jih je vredno ogledati. Da, me­ Z ljudmi je treba živeti, če jih kam naj ga vtaknem, v Romuni­ hov položaj je prav edinstven. želite dodobra spoznati. Bežni p® m šele takrat smo se dodo- ji pa pomeni pravi luksus. stu smo naredili krivico, ko smo ra zavedli, zakaj je bilo treba Nekaj podobnega je moralo bi­ vtisi lahko varajo, preveč so slu­ ti tudi v preteklosti, saj si druga­ čajni in površni. Podatke je tež­ c£nVstopu v državo vse popisati. če ne znam razložiti, zakaj so v d»i smo’ kako dobro bi se ko preveriti, zato tudi lahko niso ai° preprodajati tovrstno bla- Sovjetski zvezi spremenili Sta­ najbolj točni. Toda vseeno naj na relaciji Trst—Temišvar. lingrad v Volgograd, v Romuni­ še enkrat primerjam obe deže^ ji pa so taka imena še ostala za fSm° k*1* že prepozni, zakaj li, nam prem alo znani vzhodni J: te stvari že dolgo vedo Ba- (Regiune Stalin, Orasul Stalin). sosedi. atčani z naše in romunske stra- H V Bolgariji smo vse­ ■ romunski cariniki pa tudi.. skozi občutili veliko prizade­ Na obisku vnost in željo po napredku, ne­ v Agrohazenu zlomljiv narodni ponos, prija­ Dežela je bogata... teljstvo, dobrotno slovansko du­ Točnejših svežih podatkov o šo, privrženost novi družbeni ^ Delno je bil naše nejevolje romunskem kmetijstvu ni bilo tudi rom unski vodič. Med- ureditvi. V Romuniji, kjer mogoče dobiti. Pred sedmimi le­ smo se vozili po boljših cestah, Urn lco se Je Bolgar Panev ne- ti je 16.000 majhnih zadrug in zavzemal za naše dobro veliko število manjših državnih kot jih imamo pri nas ali v Bol­ Ve9utje ter razlagal, kolikor je posestev obdelovalo 83 odstot­ gariji, se nam je zdelo, da je teh čustev čutiti manj. Mogoče je na?-- .*n znal. je bil sicer sim < M iy .y» ^ i T O » Y S kov vse zemlje. Do leta 1962 so Pr« ji Konstantin Pascaru še tudi preostalo odvečno zemljo delno kriva tega tudi govorica rj. eeejšen začetnik v teh stvareh. velikih kmetov dodelili zadru­ in naše nevšečnosti, ki so se .. Jec ima z jezikom v Romuni- gam in državnim posestvom. Od nam dogodile. precejšnje težave. Romunska takrat ni v deželi več pravih za­ Za obe deželi pa obiskovalec lahko ugotovi: hitro napreduje­ Štei°nca latinskega izvora in sebnih kmetov, večino zemlje 8ta£-med romanske jezike. Kon obdelujejo v zadrugah in posest­ ta in se želita izkopati iz bede \n govoril angleško, nje- vih, plačilo za delo pa dobijo del­ in zaostalosti, po čemer sta bili besede je bilo treba še pre Značilna romunska kmečka hiša, obdana z lesenim plotom. Na no v pridelkih, delno v denarju, znani v preteklosti. Ustvarili sta vesti v slovenščino. zadnji steni, ki meji na soseda, ni ne oken ne vrat. Znamenitost če ljudje niso zadovoljni, imajo si že solidno osnovo in prehaj jata v čas, ko ljudem ne bo več bpn° velikem rudnem bogastvu, Bukarešte je muzej Satului, kjer so razstavljene originalne hiše teoretično možnost izstopiti iz Vihreg^ednih karpatskih gozdo- in kmečko orodje iz različnih predelov dežele in iz različnih zgo« zadruge, vendar se, kot zatrju­ treba stiskati pasov. » Po živinoreji in žitu je Ro­ devinskih obdobij. jejo, kaj takega ne dogaja. (KONEC) PIERRE JEAN JOUVE: JOZE GORJUP; MitSMESEK SENCE Hodil je pod vročim marč­ koten nasmešek, pa oster Ne vem, zakaj je sonce tako žalostno sijalo. nim soncem po tisti nesrečni kot nož Skoraj kriminalno Nebo je bilo jasno, tako daljno se mi je zdelo ulici, kjer so vse hiše, viso­ nežen nasmešek. Zločinski in tako visoko, kot še nikoli poprej. Le tihi, sre­ ke in nizke, nekako enake in nasmešek, ki bo moža, ki je brno beli oblaček je plaval na njem visoko, in umazane, brez barve, brez častivredno pogledal stran, stila, kjer so delavnice ozna­ vznemirjal kdove kako dol­ njegova senca, ki je padala globoko v dolino, se čene z obrabljenimi izveski go. Nasmešek, ki ga ne po­ mi je zdela tako tiha in žalostna, kot so sence, iz starih časov, kjer so na zabiš kar tako. Poklicni na­ ki prihajajo iz vseh kotov v teh večernih urah. zidove že neštetokrat pribi­ smešek? Ah ne! Mož je bil jali in spet pulili najrazličnej­ že mimo, in ljubezen, ljube­ Ne vem, kaj je lepega v teh temnih sencah. še napise, kjer so kavarne zen je bila rojena. Ah da, to Tudi ne vem, zakaj jih tako ljubim in zakaj so se prazne, kakor da bi jih zaje­ je bila prostitutka. A tem tako priklenile na srce, da brez n jih ne bi mogel la melanholija, hodil je po tej huje, kajti ljubil jo je. In živeti. ulici, in ko je iskal, ne da bral je v svojem lastnem ja­ bi vedel kaj, in ko je tu in zu, kaj vse bi počenjal z Zdi se mi, da je v teh temnih sencah hrepene­ tam zagledal ozadje kake njo; ne akta, ne (bolezen), nje po soncu večje, in ko bi jih ne bilo nad nami, tovarne, kjer je bilo vse ampak golota, igranje, ljub­ bi hrepenenje, ki ga nosimo v dušah, ne bilo tako majhno, vse brez smisla, kovanje, uživanje in dolgo neurejeno, kjer je vse kazalo dolgo skupno življenje. Ta­ žareče in živo. na pusto, enolično in neokus­ ko bi bil počenjal z njo Nekoč sem sanjal, da je bila vrh klanca postav­ no življenje, je stopal mimo mož, ki je korakal dalje po ljena v temni noči žareča luč. In rom arji so hodili neke razmajane terase, ki je ulici, se od nje oddaljeval, po klancu navzgor k luči, da bi dosegli svoj cilj bila v višini sosednjega bul­ pa je vedel, da se bo vrnil var a. Lahko si prišel gor po in spet prišel k njej. Vrnil in našli uteho svojemu hrepenenju. Toda vsakdo, stopnicah. se bam po bul varu, si je de­ kogar je obsijala ta žareča luč vrh klanca, je ob­ jal. Presenetil jo bom s te 'J Ko je prišel v ta konec te stal kot okamenel in se ni vzdramil več. strani. prežalostne četrti, je začutil Včasih sem pomislil: »Joj, ko bi prišel veter nad seboj prisotnost nekega Mož je prišel do velikega in odgnal oni oblak in bi sonce posijalo v te temne bitja in čisto slučajno je trga, poklical taksi in pove­ dvignil glavo in zagledal že­ dal naslov svojega doma, ko globeli naših duš. Joj, ali ne bi mi vsi zakrili oči no, ki se je naslanjala na je dvesto metrov od tam de­ z dlanmi in zaklicali velikemu soncu, ki bi sijalo ograjo tiste terase. Videl je, klica ob ograji videla, da JOŽE GORJUP: priloga k dijaškemu listu »Mlada mi­ na nas: »Pojdi! Naše oči niso vajene svetlobe, da je lepa in primemo oble­ prihaja drugi, starejši, in se sel« (št. 1 — 1925). — Iz rokopisne zbirke Študijske zakaj naše duše so navajene hoditi v temnih sen­ čena. žena, ki je s terase je nasmehnila. knjižnice MIRANA JARCA v Novem mestu lahko nadzorovala vso ulico, cah. O, ti veliko sonce, pojdi od nas. usmili se!« ga je gotovo videla prihajati, Listje kostanja je šuštelo, temne veje so pre- ko je bil še daleč in majhen kot pika. In v prvi četrtini prezale druga drugo, in ko si vstopil v njihovo sekunde se mu je zazdelo, ART BUCHWALD: senco, si čutil, kot da si vstopil v gotsko katedra­ da je tako zrasel v njenih lo, in mrak je bil zaprt v te veje.. Pa se je sonce očeh; v drugi četrtini sekun­ na vzhodu zdramilo in poljubilo tudi te temne de je videl, da ima bled, kostanje. Svetli žarki so planili v ta mrak in ga mlad in še ljubek obrazek; v tretji četrtini sekunde je po­ Starši in matematika pregnali. mislil, da je to najbrž žena Zadnja leta je bilo mno­ — Z desetico pod 202. Učiteljica je bilo zelo Joj! In takrat sem spoznal, da listje teh dre­ kakega uradnika, mati majh­ go razprav v ameriškem — Kaj mi je mar dese­ prijazna. ves ni več zeleno, kot je bilo nekdaj. Vsak list, ki nega otroka; toda že v četrti sistemu šolskega izobra­ tica pod 202. Kratko ma­ — To je zelo enostavno, sekundi mu je ona sama za­ ževanja in v teh razpra- lo odštej 179 od 202! Iz­ mi je pojasnila. — Dvojka je ovenel in padel na rosna tla, se mi je zdel krva­ upala bistvo svojega življe­ .. vah je vsakdo po svoje posodi si desetico, tako da v desnem stolpcu so eni- va kaplja bridkega spoznanja. In tako je padal list nja, kajti njene ustnice so razlagal, zakaj Johnny ne dobiš 12, od tega odštej ce, tj. število enic, ničla za listom.. se rahlo odprle, se našobile zna računati. Jaz pa vem, devet, pa boš dobila tri,, pa pomeni nič desetic. Le in napele, kakor da bi hote­ zakaj Johnny ne zna ra­ nato pa od 9 desetic od­ vo število je število stotič. le nekaj sesati — in njene čunati — zato, ker starši bij 7, pa ti bosta ostali Torej imamo dve stotici, oči so se prav tako odprle ne razumejo šolskih na­ dve desetici. Rezultat je nič desetic in dve enici. in vrgle nanj vročo in slad­ log. 23. Pričnimo s stoticami! Ena ko svetlobo — prav zares, V dobrih starih časih, — Nas so drugače učili stotica je deset desetic, Misli o ljubezni ogrela je vso ulico — in to ko še ni bilo »modeme Uporabljati moramo dese toda še tedno ne moremo bi lahko prevedli z beseda­ matematike«, so učenci tiče. Desetica je temelj de odštevati pri enicah. Zato mi: »Saj veš kaj, saj se ra­ delali svoje domače nalo­ cimalnega sistema pri ra bomo številke še enkrat PAUL HERVIEU: zumeva ...« In potem je še čunanju. ge doma, starši so poprav­ pregrupirali. Prenesli bo­ Ljubezen je naselbina nas samih, ki jo in še razločno namigovala na ljali njihove napake, jih — Dobro, naj bo, am­ mo eno desetico v kolono isto stvar. Vsak njen gib je karali in hvalili. Sedaj pa pak rezultat bo vseeno 23. enic in nam ostane deset hočemo imeti v srcu tistega, ki smo si kazal to njeno nadarjenost. so domače naloge postale — Kako pa to veš? desetic in dvanajst enic. ga izbrali. Končno so se njena usta za­ takšne, da niti učenec ni­ — Odštel sem devetko Vam je zdaj jasno? čela sladko, po žensko sme­ ti njegovi starši ne vedo, od dvojke, nato pa sedem — Popolnoma! Vse mi PASCAL: jati. Si razumel, moj ljubi? kako jih naj rešijo. desetic od devetih desetic je jasno. Ali vas lahko na Ljudje smo rojeni za ugodje; čutimo Toda mož je, brž ko se je Naj navedem primer. — Naša učiteljica pa koncu vprašam nekaj či­ zavedel, da ga je to dekle pravi, da se ne smeš za­ sto zasebnega? Ali bo re­ ga; za to niso potrebni drugi dokazi. Prišla je k meni hčerka vznemirilo ob treh popoldne, dolžiti, če nimaš s čim zultat 23? Ko se torej vdajamo ugodju, ravnamo z veliko častivrednostjo po­ in izjavila: vrniti. — V tem prim em da! gledal stran. Ah da, časti- — Očka, odšteti moram — Čakaj, takoj bom te­ Če pa bi delali po drugem po svojem razumu. Toda večkrat čuti­ vrednost — v teh okolišči­ 179 od 202. lefoniral tvoji učiteljici in matematičnem sistemu, ki mo strast v svojem srcu, ne da bi ve­ nah. Se en korak ali dva — To pa ni težko. Na­ bom videl, kako v šoli od­ se razlikuje od decimal­ deli, kaj jo je povzročilo. pod ograjo in pod dekletom piši število 202, pod njim števate 179 od 202. nega, bi bil tudi rezultat — in že je bil izven pasti; pa 179. Učiteljici sem po telefo­ drugačen. ROUSSEAU: toda moral je še enkrat po- — Kaj pa naj storim z nu pojasnil, da sva s hčer­ Odložil sem slušalko in gledati gor. Razširila je desetico? ko naletela na majhno te­ pogoltnil prgišče aspiri- Strgajte ljubezni njeno krilo z obraza, svoj nasmeh. Nenavadno lah­ — Kakšno desetico? žavo pri domači nalogi. vrnili boste človeštvu mir.

žalost obhaja človeka o takem premišljevanju. In mu zopet ni prav ujemalo. SOdnik je nekaj časa vprašamo: ali je vse, kar tu govorimo, prenapeto, potrpežljivo gledal te učene poskušnje, ali slednjič črnogledo? Kdor je imel priliko opazovati enake pri­ si ni mogel kaj, da bi se ne ponorčeval: kazni, kdor je hodil po mestih in krajih, kjer so to­ »Možje, meni se zdi, da že diši po premogu, kaj varne, kjer »cvete« ona »velika obrtnija«, s katero pravite?« se bogate dežele tako ponašajo: vprašamo ga, ali To je bilo nekaj, vsi začno vohati. ni opazoval že sam enakih prikazni med mladim »Meni se tudi zdi,« pravi NOsan vesel; »kaj pa ženskim svetom: ali ga niso obhajale enake misli? vi, gospod, ,ludi magister’?« Zato se mi ne čudimo, kakor se je čudila gospo NOsan je rad z učiteljem zinil kako latinsko, da v trgu, da se gospod župnik, izobražen, blago- ki jo je bil kje pobral. srčen mož, pravi duhovni pastir svojim vernim ovči­ cam, ni mogel nikakor prav sprijazniti z novim pod­ »Jaz sem nahoden,« odgovori učitelj, bodisi da jetjem. Ne da bi ne bil imel srca in razuma za njih je res ali pa ni hotel naravnost reči, da njegov nos ko prezirajo, tako v nič devajo. Kolikor je utegnil, ne čuti nič posebnega. telesno blagostanje, ali nevarnost je na drugo stran hodil je sam z onimi dolgimi nogami in iskal po velika! On je poznal nevarnost, ali kaj je mogel? Po­ gozdih; razkopaval in razgrebal je kamenje kakor Sđdnik je bil neusmiljen, s prstom pokaže N0- samezen človek ni da bi jezove postavil splošni po­ kokoš, ki išče glist. Sreča mu ni bila ugodna. Iz sanu v ogenj: vodnji. Tu ne pomaga braniti, tu je zastonj vse pou­ glave si je moral izbiti, dasi mu je bilo težko, lepo »Tega le ven potegni; ta bo že pečen, ves rdeč čevanje in svarjenje! misel, da bode sam imel vse bogastvo, ki je v zem­ je že!« še neka čudna bolezen se je bila v tem času lji zakopano. Pridružiti si je moral tovariše, pomaga­ »NOsan mu m im o odgovori: prijela ljudi v tem okraju, prava kužna bolezen. Kaj če: več oči več vidi. Ni mu jih bilo treba iskati, »Potrpljenja je treba, potrpljenja, to ne gre tako je velika fabrika brez premoga? Graščinski gozdi, ljudje so mu sami prinašali raznovrstno začmelo naglo.« kakor smo že rekli, niso bili kdove kaj prida; zane­ kamenje in to, ker ni imel sam pravega domovja, v »Meni se pa zdi, da bi prej dočakal sodnega marjeni so bili, brez umnega gospodarstva, brez Sddnikovo hišo, kjer se je bil zdaj lahko stalno pravega varstva; drva je v njih sekal skoraj, kdor dne«, reče SOdnik. »Veste kaj, možje, za nocoj bodi ustanovil. SOdnik ni kazal posebnega zaupanja, da dovolj, ogenj žejo dela; pojdimo na kozarec vina!« je hotel; in ko bi bili še tako veliki, vsake stvari bi bilo iz tega kaj; ali Ndsan mu je tako dolgo pri­ je kedaj konec, gozdi počasi rasto. Premoga bi bilo govarjal, da ga je pridobil na svojo stran. Uboga To je bila modra beseda; vsi so bili njegove mi­ treba za kurjavo; tako so govorili tuji gospodje. Ta gospodinja je morala trpeti, da so ji nanesli v ku­ sli; kdo bi se ustavljal SOdniku, zlasti kadar je glas se je bil hitro raznesel po vsej okolici; kdor hinjo polno te navlake. Zvečer se je poskuševalo, kar klical na vino! je utegnil, začel je iskati ta čudni kamen po gozdih, se je bilo naneslo čaz dan. Okrog ognjišča so bili Prve poskušnje se niso bile posrečile; ali NOsan dasi ga morebiti še nihče m videl svoje žive dni; zbrani NOsan, SOdnik, učitelj, ki se je jako zanimal se ni dal tako lahko oplašiti in odvrniti od misli, samo to so vedeli, da je črn in da gori. za te poskušnje, potem neki krojač, ki je bil, za katero si je bil vtepel v glavo. In tako je prav; kje Pravi apostol te nove vere je bil Ndsan; njemu vse novo vnet, šivanko zamenil z okorno rovnico. bi bile vse naše glasovite iznajdbe, ako bi ne bilo se je valilo to črno kamenje noč in dan po glavi, Tu so kurili, da je vse pokalo, in kamenje — pekli. mož, kateri se, ko jim zasveti kaka nova misel v tako da mu je bilo slednjič vse črno pred očmi. Ko Kamen za kamnom je moral v ogenj, kakor se hleb­ učeni glavi, noč in dan trudijo, premišljajo in pre­ bi ga našel, četudi na tujem zemljišču, to je vedel, ci devajo v razbeljeno peč; tam so se pridno pekli in iskujejo, dokler ne pridejo stvari do konca! Takoj da se sme kopati tudi na tujem — to bi bila sreča, belili, ali vžgati se, goreti ni hotel nobeden. Učitelj drugi dan potem je NOsan kolovratil zopet po gozdih, to bi bilo bogastvo! Potem bi bil NOsa mož, da bi je stal s knjigo v roki poleg kupa, jemal kamen za da bi prišel na sled blaženi premogovi zeli. Prego­ se mu vse odkrivalo. Dolge številke so mu rojile po kamnom v roko, ogledoval ga in obračal ter primer­ vor pravi: Kdor išče, ta najde, ali tega ne pravi, kaj glavi, skoraj brez konca. Pokazal bi tem ponosnim jal, je li tak in tak, kakor je bil premog popisan v najde. Komu se ni že zgodilo, ko je kaj iskal, da je gospodom, kako se govori z Ndsanoip, ki ga zdaj tar knjigi. Nekaj se mu je zdelo, da je tako, a drugo se res našel, ali vse drugo, samo tega ne, česar je iskal. DREVI M A TEJ BOR: V KOSTANJEVICI i NA KRKI Skoz m esečino, R a z s t a v a veter, sn eg ... R u d i j a Skoz mesečino, veter, sneg ko mornarji plovete C? • v • v v neznana obzorja: b i m c i c a »Morda nas viharna morja Jesenski del letošnjih pri­ naplavijo na čeri časa. reditev Dolenjskega kulturne­ Naša telesa bodo bratom ga festivala se bo nadaljeval stopnice v svobodo. drevi: s samostojno razstavo Nekoč bodo legli pod sončna drevesa, se nam bo predstavil slikar gledali v spomladne oblake, in vodo, in grafik Rudi Simčič iz Ljub­ pojočo pod vrbami, poslušali. ljane. Morda bodo v travah zaspali, Rudi Simčič se je rodil v rastočih iz naše krvi, ljubljanski delavski družini in sanjali o nas 10. marca 1920. Obiskoval je ki smo pali zanje ...« takratno obrtno šolo in živel v Ljubljani do 1942, ko so ga Skoz mesečino, veter, sneg Italijani zaradi sodelovanja z ko mornarji plovete OF internirali v Gonarsu. Po v neznana obzorja: razpadu Italije je padel v nemško internacijo, od koder — Nocoj gremo v napad. se je vrnil bolan. Nekaj časa Glej, kako globoko za tem je delal kot uradnik, je nebo! 25 let Borove zbirke „Previharim o viharje44 kmalu pa je našel pot v us­ Sneg naš beli brat, tvarjalni svet slikarstva. V razlij se v temo! 6. septembra dopoldne je predsednik Zveze združenj borcev NOB Slo­ dveh desetletjih se je razvil Veter potepuh venije Franc Leskošek-Luka sprejel partizanskega pesnika Vladimira Pav- v slikarja nadrealista in in­ podaj nam roko! šiča-Mateja Bora in mu ob 25-letnici izida pesniške zbirke »PREVIHARIMO terpreta poetične grozljivosti, VIHARJE« izročil spominsko darilo. Zbirka »Previharimo viharje« je izšla, ki sega nazaj v svet interna­ Mesec lenuh, kot je znano leta 1942 v Ljubljani v ilegalni partizanski tehniki, njen pojav cije in trpljenja. »Danes pa hitreje za nami! na Slovenskem pa je bil sila pomemben tako za propagandno kot organiza­ je Simčič v svojih delih tisti, Mi gremo, gremo cijsko delo v našem narodnoosvobodilnem boju. Borova zbirka pa je bila ki opominja na grozečo ne­ s puško na rami in je hkrati tudi dragocen prispevek poeta v zgodovino slovenske književ­ varnost in kot sam pravi: ,Iz v napad nosti, saj je kot umetnik in revolucionar pozival množice na boj za svobodo teh slutenj in spoznanj, ki in srečo naših narodov in vsega sveta (Foto: Ljubljanski dnevnik) so se bridko uresničile že nad za svobodo, Hirošimo, hočem usmeriti za kruh! — psihično zaskrbljenost ljudi v svetlejše sfere!’« (Iz uvodne Tako ste šli in z vami mesečina besede Andreja Pavlovca v šumela je v valove belih njiv, PA R TIZA N SK I RO G je izšel! razstavnem prospektu). jaz vrnil sem močan se, ko da vina Prvič bo Simčič na razsta­ čarobnega iz vaših src sem pil. Dolgo pričakovana knji- Naj zaradi pomanjkanja ja položi orožje, šest ted­ vi (doslej se je že enajstkrat (1941) ga Dolenjske založbe in prostora naštejemo tu sa­ nov svobodne jeseni 1943, predstavil občinstvu v Ljub­ založbe Obzorja iz Mari­ mo naslove poglavij, ki sle­ Oktobrsko neurje, Zavaro­ ljani, Kranju, Zagrebu, na bora je te dni izšla: v to­ dijo avtorjevi uvodni be­ vanje Roga in boj za doli­ rek dopoldne smo imeli sedi in prvemu delu, ki no Krke, Vdor v Belo kra­ v rokah prvi novomeški iz­ pripoveduje o Rogu v pre­ jino, Zadnji boji za Krko Pred G orjupovo razstavo vod PARTIZANSKEGA teklih stoletjih: Partizan­ in Rog, Slovenska central­ ROGA izpod peresa prof. ski Rog kot zbirališče do­ na vojnopartizanska bol­ Janka Jarca, ravnatelja Do lenjskih partizanov, Parti­ nišnica, Tehnike, tiskarne v Novem m estu lenjskega muzeja v No­ zanska spomlad 1942, Prvi in delavnice, Pomembnej­ vem mestu. Knjigo, ki sta znanilci viharja. Roška ši kraji na območju Rjpga. Kostanj eviška Gorjupova Novem mestu. Zdi se, kot da jo založili omenjeni založ­ ofenziva, Ponovni vdori na Knjiga, ki smo jo dolgo galerija in Dolenjska galerija so Gorjupove skice, prilože­ bi, tiskala pa Blasnikova Rog in boj za Suho kra­ pričakovali, bo te dni na­ v Novem mestu pripravljata ne Mladi misli, kot narejene tiskarna CP Delo v Ljub­ jino, Rog — srce svobod­ prodaj v vseh knjigarnah. zanimivo razstavo Gorjupo- za ilustracije k Jarčevim eks­ ljani, je oikusno opremil ne Slovenije, Spopad pri V kratkem bomo o delu vih de) v Novem mestu, šest­ presionističnim pesmim. Uroš Vagaja, ima pa 267 Rajhenavu in zadnji itali­ obširneje poročali. deset let je preteklo od sli­ Tg. karjevega rojstva in trideset P. BREŠČAK strani. janski vpad na Rog, Itali­ let od njegove smrti: tako kra­ tek čas je bil dan umetni­ pillll!llllll!lllllllllilllllllllHillllllll!ll!IIIIIIIIJjllUIIIIIIIIII!llllilll!illllillllillllllljllll!lllillllllllllllll!UIIIIIIW !llllllllillllll!!llll!lllllll!lllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiilillill|l|[! ku. Gorjup je začel ustvarjati gg. (: f r v .r *\k *> . • v Novem mestu pod Jakče­ vim vplivom. Zanimivo je, da 1 LADO SMREKAR pada razstava v čas, ko v Ko­ stanjevici na Krki restavrira­ jo freske v Miklavževi cerk­ vici na otoku> delo Jožeta Gor­ U stvarjalni nem ir in konec Jožeta G orjupa jupa, slikarja velikih plo­ skev ter svoj čas veliko obeta­ Letos poteka šestdeset let, odkar da misel«. Pri obeh glasilih je de­ holično razpoloženo naturo, ki je jočega freskanta. V Dolenj­ se je rodil kostanjeviški rojak, sli­ loval kot urednik, kot ilustrator in vsa dovzetna za svetle vzore, od ka­ ski galeriji bo zbranega ve­ kar in kipar Jože Gorjup. Prerana kot literat. To živahnost je ob vsa­ terih je bil v tej dobi najmočnejši liko: razstavljena bodo slikar­ smrt pa je povzročila, da se v istem kih počitnicah ponesel tudi v red­ Jakčev lirični ekspresionizem. Pod jeva olja, lesorezi, jedkanice, mesecu in istem letu spominjamo no Kostanjevico, kjer Je priredil in vplivi Jakčevega mojstrstva in pod plastike ter tudi dve freski. recitiral zdaj večer Kosovelove liri­ vtisi Jakčevih stvaritev je Gorjup Razstavljenih bo tudi nekaj tudi 35-letnice umetnikove smrti. RUDI SIMCIC fotografij obnovljenih fresk. Ob tej priložnosti bi rad povedal ke, drugič spet pripravil Cankarja, ilustriral svoje lastne verze in Slikarjeva umetniška zapušči­ nekaj besed o tem neugnanem Zupančičevo »Veroniko«, pa še in 1924 že pripravil svojo pesniško na je velika in le redkokdaj ustvarjalcu, čigar del umotvorov še. Bil je poln idej, neutruden v zbirko. Verzi, ki so se ohranili, ka­ Bledu in drugje) pokazal tudi se zgodi, da ostanejo skoraj smo izbrali za posebno razstavo, ki iskanju novih spoznan j, poln nekega žejo vse značilnosti ekspresionizma svoje plastike v lesu, razen vsa dela v eni galeriji. Gale­ zdaj kroži po slovenskih mestih. izrazitega ustvarjalnega zanosa in in so — čeprav zelo mladostni — njih pa lep izbor slik v oljni rija, kjer so Gorjupova dela, Ne pričakujete od mene nikaršnega navdušenja. moderno občuteni. tehniki, več monotipij in gra­ nosi njegovo ime. visokega letečega razpravljanja o V tem času so čudoviti lesorezi Novomeško gimnazijo pa je pred­ fičnih risb. Razstavo bodo od­ umetniku in njegovem delu, marveč Božidarja Jakca, ki jih je vrezal za časno zapustil in šel na zagrebško prli ob 19. uri v Lamutovem Med umetnikovo zapuščino likovnem salonu. Hkrati bo Pa sodijo tudi literarni poiz­ le nekaj besed o tem, kakšna je bi­ Gradnikovo pesniško mojstrovino akademijo. Tu je začel s študijem la njegova življenjska pot, kaj nam »Pisma«, vzbudili v Gorjupu vrsto kaparstva pri Kršiniču in Meštrovi- recital dramatika Ivana Mra­ kusi. V Študijski knjižnici lastnih poiskusov v lesorezu in li­ ču, ki ga je, kot pravi akademik ka, ki bo bral odlomek iz svo­ Mirana Jarca v Novem mestu naš Gorjup pomeni in zakaj smo se je nove tragedije »Van Go- hranijo v rokopisnem oddel­ odločili, da ga posredujemo široki norezu, od katerih se jih je nekaj Stele, »popolnoma osvojil«. »Me- slovenski javnosti, ki naj ga s tem ohranilo in jih nekaj predstavljamo štrovič je bil tedaj na višku svoje ghov Vidov ples«, medtem ko ku Gorjupovo pesniško zbir­ ustvarjalne moči in njegov lirično bo spregovoril uvodno besedo ko z likovnimi prilogami ter spozna in mu pripiše tisto mesto, Andrej Pavlovec, ravnatelj novomeško gimnazijsko gla­ ki mu kot dragoceni umetniški ekspresivni formalizem, ki je bil osebnosti pa vsej pravici pripada naslonjen na južnjaško renesančno muzeja v Škofji Loki. Pokro­ silo Mlada misel, kjer se je razpoloženje, je mladega Gorjupa vitelj prireditve je tokrat ve­ za urednika podpisoval Jože in ki mu jo je dalo tudi najvišje leblagovnica MERCATOR iz Gorjup, študijska knjižnica v strokovno mnenje, pri čemer mi­ prvsem prevzel in veliko bolj zani­ Ljubljane, Razstava bo odprta Novem mestu hrani dva izvo­ slim na oceno akademika dr. Fran­ mal kot severnjaško orientirani do 27. septembra. da prve številke iz leta 1925. ceta Steleta — patriarha umetnost­ ekspresionizem Franceta Kralja. Tg. Skromen zvezek je bila Mlada nih zgodovinarjev na Slovenskem. Tako razpoložen zapusti Gorjup misel> vendar je že na zunaj Jože Gorjup je izšel iz uradniške 1927 zagrebško akademijo in Nove pridobitve kosta- viden’ vpliv posebnega okusa: družine, ki se je ukoreninila v do- se preselili v renesančne Firence, domala kvadratasta oblika, lanjski Kostanjevici. Rodil se je 20. kjer se posveti slikarstvu in grafi­ njeviške galerije zelene platnice ... Jože Gor­ aprila 1907, doživel kot učenec niž­ ki. Tu je kot slikar zgleduje pri Gorjupova galerija v Kosta­ jup je bil takrat v četrtem jih razredov domače osnovne šole mojstru Careni, kot grafik pa se njevici na Krki je te dni do­ razredu gimnazije. V zvezek, prvo svetovno vojsko, kot gimnazi­ nasloni na Celestina Celestinija. V bila novo delo Jožeta Gorjupa, pisan z roko, je prispeval pe­ jec rojstvo kraljeve Jugoslavije, kot Firencah je Gorjup strastno vsrka­ plastiko, ki predstavlja por­ smi ter kratko prozo Sence, študent likovnih umetnosti in sve­ val utrip renesančnega mesta z tret mlajše žene. Delo je iz katere odlomek objavljamo v tovljan pa svetovno in našo doma­ razkošnimi kulturnimi spomeniki mavca ter je le malo poško­ tej številki. Kot je v zgodnjih čo gospodarsko krizo. in drugimi znamenitostmi. Večina dovano. V galerijo ga je pri­ Gorjupovih delih, nastalih še Po končani osnovni šoli je šel v Gorjupovih najboljših jedkanic je nesla Gorjupova hči. V Kosta­ v Novem mestu, viden vpliv novomeško gimnazijo, ki je dala s prav iz te dobe, saj so nastale v njevici so nam povedali, da Jakčevega liričnega ekspresio­ svojim življenjem in v stoletni prak­ Firencah in so tako tudi signirane. bodo verjetno dobili tudi nizma, tudi v njegovih lite­ si preizkušenim redom slovenski Nobenega dvoma ni, da kažejo ti umetniško zapuščino sloven­ rarnih poizkusih zasledimo kulturi vrsto odličnih tvorcev. Tu je listi značilnosti Celestlnijevega moj­ ske slikarke Karle Bulovčeve- vpliv struje, ki je bila na Slo­ na mah stopil sredi dijaškega vrve­ Jože Gorjup, nadarjeni sloven­ strstva, vendar tudi Gorjupovo moč­ Mrakove. Ker vseh umetnin venskem zasidrana zlasti v ža, na mah postal iskalec novih po­ ski slikar, fotografiran 24. mar­ no lastno ustvarjalno silo, ki je v galeriji v šoli ne morejo ti in kaj kmalu pokozal ne samo ca 1930 v Firencah. oplemenitena in obravnava z »ro­ razstaviti, jih veliko hranijo svoje zanimanje, marveč tudi resni­ mantično narodno nastrojeno« Gor­ v depojih. Od časa do časa ODLOČITE SE TUDI VI: čen dar za gledališče, likovno umet­ jupovo dušo. del razstavljenih slik zame­ naročite si Dclenjski ’ist nost in literaturo. Tako je kot di­ tudi na tej razstavi. V tem času je njajo ter razstavijo nova de­ no svo| naslov! jak najprej urejal literarno glasilo Gorjup tudi že kiparil in že v za­ (Nadaljevanje in konec la in tista, ki že nekaj časa »Zarja«, ki ga je nadaljevala »Mla­ četnih plastikah opozoril na melan­ prihodnjič) niso bila razstavljena. Milenin prvi vzpon: naravnost na Trigiav — Ste bili za izlet dobro skrivnost Milena Plut, 18-letna trgov­ ska pomočnica iz Črnomlja, opremljeni? je bila med 100 izžrebanimi — Čevljev nisem imela pri­ ženskami pil časniku TT, ki mernih, drugo opremo pa so se udeležile nedavnega po­ sem spravila skupaj. izrezljane hoda na Triglav, zato smo jo — Ali ste, nevajeni takih obiskali. pohodov, lahko vzdržali na­ — Ali se že dolgo ukvarjate porno turo? s planinstvom? — Iz Ljubljane smo se pe­ — Sploh ne! Bila sem tri­ skrinjice ljale z avtobusi do Bohinja, krat na Mimi gori, gorenj- naslednji dan do Rudnega po­ lja, od tam naprej pa smo šle peš. Hodile smo od 8. zju­ Harry Houdini med enim izmed svojih slavnih pobegov, potem ko se je dal ukleniti v verige in rešilne pasove. traj do 11., ko smo prispele Znal je uiti tudi iz dvanajstkrat zaklenjene železne kletke, ki so jo vrgli v deročo, ledeno mrzlo reko... v žagarjev dom. Po počitku smo nadaljevale pohod do koče Planika; tam smo pre­ »Saj je res čudno: koža je potemnela, balzamirana, ^ prodajnem katalogu pi­ trakovi pa čisto novi...« še, da bo kupec Houdinijeve nočile. Vreme je bilo lepo, a nad Bohinjem je bala me­ »Morda je pošiljatelj s tem poslal neko sporočilo. zbirke našel v kovčkih na ti­ gla, tako da razgled ni bil Morda prav tisti, ki mu je bila roka odsekana, adi pa Houdinijeve čarovnije naprodaj soče verig, ključavnič, klju­ posebno lep. Najbolj mi je kdo drug v njegovem imenu.« čev, raznih priprav za muče­ »Zdi se mi nesmiselno...« nje, prisilnih jopičev in celo ostal v spominu pogled na Harryja Houdinija, enega izmed najbolj znanih zbirke čarovniških pripomoč­ Aljažev dom, ki smo ga vi­ »Pa ni! Odsekana roka je polkovniku Morelandu ne­ čarodejev na svetu ni več med živimi. Nekaj njegovih kov, ki jih je uporabljalo električni stol. Vse to je u- dele v dolini pod seboj. Ho­ kaj sporočila. Saj je stvar res grozna, vendar zdrav člo­ najbolj znanih predstav smo videli tudi pri nas v več slavnih čarovnikov, med porabljal Houdini pri svojih vek ne bo omedlel samo zato, ker vidi odsekano roko. neverjetnih umetnijah. dile smo počasi, v skupinah ameriškem barvnem filmu »Houdini«. Slovitega copr­ njimi tudi Harry Kpllar in po 6, med seboj pa smo bile če mu to ne pomeni še nekaj drugega.« nika je igral Tony Curtis. Pripomočki, ki jih je upo­ Howard Thurston. To zbir­ Houdini je bil vnet zbira­ navezane. Naša skupina je »To so zgolj ugibanja.« rabljal pravi Houdini pri svojih čarovnijah, so zdaj, ko sedaj prodaja Bruce Gi- lec srednjeveških priprav za bila najboljša, ker smo bile »No, pomisli,« je r«kel Ponče, »mar se polkovnik Mo- kot poroča agencija NYT iz Fort Washingtona v Pen­ melson, trgovec z avtogrami mučenje in uklepanje, ki jih njej same mlade. Nesreče reland ne vede kot človek, ki se zaveda, da mu je živ­ silvaniji, naprodaj tistemu, ki bo ponudil primerno in znamkami. je često uporabljal za svoje ni bilo nobene, le neka 78- ljenje v nevarnosti?« vsoto. Po njegovi oceni je v ce­ grozljive predstave. Ti pred­ letna Zagrebčanka je ostala »In da ta nevarnost prihaja iz Malaje,« sem pripomnil. lotni zbirki približno 5000 meti so večinoma pristni, v žagarjevem domu, ker na­ »Poglejva ladijski register, preden se vrne Flora Mo- Velik del opreme in pri- zabojih, ki so shranjeni v predmetov. Ti predmeti po drugi pa so spretno ponare­ daljnje poti ni zmogla. reland v najino sobo. Poglej: v zadnjih petih dni ni no­ nekem skladišču v New Jer- večini niso taki, da bi jih pomočnikov, ki jih je 35 let jeni. Videti so strašni, zapi­ — Vas pohod ni utrudil? bena ladja iz Malaje pristala v angleških pristaniščih.« uporabljal Harry Houdini pri seyu. Vse to je sedaj napro­ lahkopostavili v dnevno so­ rajo se s težkimi zapahi, šti­ Ko se je Flora vrnila, je Ponče zaprl register in rekel: svojih čarovnijah, leži v za­ daj. bo ter z njimi presenečali in rimi ključavnicami ter še s — Bilo je nekaj žuljev, me­ »Gospodična Moreland, ko se je vaš stric zbudil iz prašenih kovčkih in pletenih To pa je le del ogromne varali svotje prijatelje. posebnimi vezmi ali spona­ ne pa so noge še dva dni bo­ lele. omedlevice, ali je rekel ali naredil kaj takega, kar vas mi, toda če jih natančno pre­ — Boste še kdaj obiskali je presenetilo?« gledamo, vidimo, da ima skih hribov pa doslej od bli­ Triglav? »Rekel ni nobene besede. Bil pa je zelo bled. Pogledal vsak od njih kakšno skrito zu še nisem videla. Uredni­ je skrinjico in se kar oddahnil, ker je bila spet zaprta. pomanjkljivost. — Verjetno že prihodnji te­ štvu TT sem kar tako pisala den z družbo iz Črnomlja! Takoj jo je vzel. Vprašala sem ga, če mu je že dobro. Valvasor o gradovih v dolini Krke Dejal je, da se mu malo vrti v glavi, zato naj ga pustim Houdini je zaslovel s svojo in poslala prijavo, pa sem do­ Ra. točko »Mleko lahko uide«. bila odgovor, da sem izžre­ samega. Odnesel je skrinjico v svojo spalnico, nato pa Ogromno galvanizirano želez­ bana. se zaklenil v delovno sobo. Dve uri kasneje je prišel nje­ no posodo na odru so skoraj — Kako ste se znašli med gov advokat, gospod Harris. Stric je bil nekoga poslal toliko tujimi ženskami? ponj, saj drugače se advokat ob tej uri ne bi oglasil.« »—* do vrha napolnili z vodo, na­ Oglašujte to pa so ga zaklenili vanjo. — To me je malce skrbelo, »In kako ste našli skrinjico, gospodična Moreland?« Očitno je bilo, da se bo v a sem že na kolodvoru v Lju­ v DL! »Stric ima v spalnici ne samo pisalno mizo, ampak njej utopil. Toda kakor hitro bljani dobila družbo. tudi star mornariški zaboj; zelo mu je drag, ker ga je so spustili pred gledalci za­ spremljal na mnogih potovanjih. Preden je stric stopil veso, je Houdini z rameni v službo pri zunanjem ministrstvu, je bil nekaj časa v odrinil vrh posode. Lažni ob­ kraljevski mornarici. In zaboj ima še od takrat. Vedela roč okoli posode mu je omo­ sem, da bo skrinjica nekje na treh krajih. Našla sem jo gočil, da je odrinil pokrov v zaboju, ko je stric govoril v delovni sobi z advokatom. skupaj s ključavnicami. Sinoči, okrog enajstih, sem jo vzela iz zaboja, da jo zju­ »Zbirke ne bomo pod no­ traj odnesem vam, preden se stric prebudi.« na sPet v°- benim pogojem drobili,« je Nedeljske dirke v Momai pri Milanu so veljale za dil .'Startna štev. 2 0 ), »Ali je stric skrinjico komu omenil?« je vprašal Ponče. deja g. Gimelson, »ker spa­ prvenstvo Italije, za prvenstvo Evrope in se štejejo za takoj Ml Surtees'(14), »Ne vem, res ne. Mislim pa, da tudi z advokatom Har­ da v muzej ali pa v kakšen prvensifcvo sveta v kategoriji F 1 dirkalnih avtomobilov. ki s® »®tji Prebil na drugo risom, ni govoril o nji, saj bi mu jo bil pokazal. Pa je mesW« irhu Pa Brabham (slika ni ,ker je bil ves večer v delovni sobi, skrinjica pa v spal­ drug znanstven zavod.« To je hkrati tudi najbolj dirkalna kategorija na najbolj pr^JlficrrsC številke na stolpu »Pravzaprav pa bi lahko že slovitem dirkališču in ker so bili tu zbrani še vsa naj­ poin^liuiiT,.1^ in čase). Gle­ nici.« iz nje same naredili muzej.« boljši dirkači sveta, ni dvoma, da je bila — naj dirka! dalci *Lp ^ (r*arku. ge en krog! »Mislim da je samo ena pot, gospodična Moreland: Tod^’a/ko ^ ovinka pričako- vprašati moramo strica, da odgovori na vprašanja, na je dodal. Zbirko je ocenil vali so bili nemalo na manj kot 100.000 dolarjev, Skoraj 400 kilometrov dolgo progo dolgočasa v vodilni skupini, je PreS^dl ^UrteJ,110 Crfco je prvi katera vi niste dobili odgovora.« morajo avtomobili v 5,75 km dol- moral v 54. krogu zaradi okvare prevoj (HONDA), za V očeh ji je zasijal strah, ko je rekla: »Oh, gospod vendar cene ni natančno do­ gd pentlji prevoziti kar 68-krat! odstopiti. Jun Clark z I/3TUS- 111 nato s kihajo- ločil, ker zbirke ne bodo Italijani so vse upe polagali v FORDOM, ki je od začetka vodil, Ponče, bojim se tistega, kar lahko pove.« svoj FERRARI in Chrisa Amona v potem pa zaradi okvare na mo- f ^»a! : zmanjka' »Veste,« je dejal Ponče, »mislim, da je življenje vašega prodali na dražbi. njem (6lika desno), čeprav je bil torju zaostal za en krog v (11 »Tu je tudi mnogo velikih krogu) je med tem meter za me­ to seveda strica v nevarnosti. Gotovo bo naju s Parkerjem sprejel, prevar, kot na primer Houdi- trom divje lovil »čelo« — Graha­ navzlic vsem vam pa bil hvaležen, ker mu hočete pomagati.« ma Hilla (LOTUS,FORD), Jacka Pff& in vojske Obupano je povesila roke. »Prav, pa pojdimo.« nijeva jeklena posoda, v ka­ Brabhama (REPCO-BRABHAM) in vclr njO^^ga »i!1 °dnesli Clar­ tero se je dal zapreti in vre­ Johna Surteesa (HONDA). Večkrat ka. f Sfnii j^agovalca dirke Ponče je pogledal na uro. »Zdaj je devet. Na Baker je voeil več k o t 300 km n a u ro in hu5?2r'» 113 ramah! Streetu še lahko ujamemo metro in bomo čez eno uro že či v vodo, poleg tega pa še dosegel tudi največjo povprečno sr^«S ^ v odlični Anglež blizu 1000 zapestnih okov (li­ h itro st d irk e v enem krogu: 234 SUJf eltj- ^redi levo) in z v Wattfordu.« , km na uro, kar je hkrati tudi novi njuf ^;*> ^"Japoncev (HON­ »Prav, gospod Ponče. Stric me bo nemara hudo ozmer­ sic) in kjučev. Će bi jih ho­ DA)., t Jom^ «k° sloviti dirki teli prepeljati, bi rabili dve rekord proge v Monzi. jali, p a nič zato.« Hill je zaradi okvare odstopil v nofJ160 111 P°ln P °’ avtomobilski prikolici,« je 59. krogu, potem pa se je začela kai S ^ ^ jc^ ^ o ljše g a franco- Izstopili smo iz metroja, vzeli taksi in se odpeljala pro­ SOTESKA dejal g. Gimelson. m tako dramatična borba, da Je vsa ti hiši polkovnika Morelanda. Ponče je bil zamišljen. Lastnik zbirke je Joseph večdesettisočglava množica planila »Gospodična Moreland, bojim se, da bomo prepozni,« Neprimerno ime gradu Soteske. Kje leži. Kdo je dal grad prvi Dunninger, čarovnik in bra­ je rekel nenadoma. . , _ lec misli, ki meni, da je v »Zakaj tako mislite?« je prestrašeno vprašala Flora. zgraditi in zakaj. Nadaljnje zidanje sedanjega gradu. Sloves tega zbirki 90 odstotkov Houdini- »že štirje policijski avtomobili so nas prehiteli. Kar gradu. Opis gradu. Ptičnica. Lepe sobane. Odličen odmev na gradu jevih manjših ter 40 do 50 mislim, da bomo v Moreland Parku našli policiste.« Soteski. Lep vrt. Globoka klet in veliki in veliki sodi. Sijajna ko­ odstotkov njegovih večjih Flora si je na usta pritisnila robec. Ponče se ni bil POLJE »OMEGA« zmotil. Pred visoko živo mejo polkovnikove hiše so stali njušnica. Most in mlini. Brez primere prijeten kraj. Pristava Kulo- pripomočkov. Nekaj teh reči je uporabljal tudi sam pri policijski avtomobili. Pred vrati je stal policaj. va sela. Gorski izvir. Posebno ljubek studenec. Na hrib speljana svojih predstavah. »To je Meoker,« je rekel Ponče, ko ga je zagledal. pot. Ahati. Na hribu najdeš lepe ahate. Župna cerkev sv. Erazma v »Nekateri predmeti so tako Ko se je naš taksi ustavil, je Meoker pokazal z roko, Soteski. Spomenik v spomin na uboj poslednjega gospoda iz Loža. stari, da jih ni mogoče več naj nadaljuje vožnjo, ko pa je spoznal Ponceja, je roko uporabljati,« je pripomnil g. povesil. Ta sijajni in čudoviti novi grad na naši strani Krke in das svojo ravni­ Gimelson. »Tisti predmeti, »Kako ste pa že zvedeli, gospod Ponče?« je vprašal in nosi po krivici ime Ainodt (t. j. co in različnimi drugimi ugodnostmi na­ za katere Je potrebna poseb­ pogledal Floro. »Ali je to morda gospodična Moreland?« pušča), ker tako razkošna zgradba pač ravnost vzbuja v njih željo zgraditi si na odprtina v odrskih tleh, »Morda je res,« je odgovorila Flora. »Povejte mi, pro­ nima ničesar skupnega s puščo, tem­ na njem lepo graščino, in ker je grof če jih hočemo rabiti, tudi ni­ sim, kaj se je zgodilo?« več se lahko s svojim prelepim poslop­ Herman Celjski (kar bomo omenili pri so več uporabni, ker današ­ »Išče vas inšpektor Jamisson. Pojdite z menoj, prosim.« jem ponaša bolj kot katerikoli grad na opisu Stare Soteske), stari grad raz­ nji odri nimajo več te odpr­ »že dobro, Mecker,« je rekel Ponče. »Bo šla kar z nami vsem Kranjskem. Grad si je dozdevno rušil, so neudobno Staro Sotesko za­ tine. Nekaterih pa ni vredno v hišo.« svoje popolnoma neprimerno ime pri. pustili, si izbrali sedanjo za svojo no­ uporabljati, ker je njihova »Prav, gospod Ponče, in hvala,« je odgovoril policaj vzel po bližnjem starem gradu Aindot, vo prebivališče, postavili prve zidove, skrivnost sedaj že splošno in stresel z glavo. »Grozen, prizor, gospod! Strahota.« ki se kaže očem takoj onkraj reke jih utrdili s stolpi, nato pa ga sčasoma znana.« Flora Moreland je za trenutek obstala. Začela se je Krke ter si je to ime izposodil v prejš­ izboljševali, tako da je mogel po vsem »Vse to je spadalo v dobo tako tresti, da se je morala nasloniti detektivu na ramo. njem stoletju. Opis starega gradu pa Kranjskem nositi ime dobro utrjenega magije, ki pa je že minila,« »Bojim se, gospodična, da se je zgodilo tisto, česar se bo sledil kasneje. gradu. Grad je kasneje z dedovanjem je dejal g. Dunninger. »Z je vaš stric bal.« Prelepa grad, ki ga Kranjec imenuje prešel na grofe in gospode Gallenber- medeninastim loncem, ki ga V hiši smo našli inšpektorja Jamissona iz Scotland Soteska, leži na Dolenjskem ob bistri ške. Sedanji gospod lastnik, njegova je uporabljal Alexander Her- Yarda. Govoril je s policajem, se naglo obrnil, ko smo reki Krki, prepolni rib, oddaljen od ekscelenca gospod Jurij žiga grof in rmann, da je v njem izginil vstopili, in namrščil čelo. Ljubljane sedem, od Črnomlja pa tri gospod Gallenberški, deželni upravi­ zajec, ne bi danes nikogar »Tole je zasebni detektiv Ponče Solar,« je povedal milje, in sicer ob deželni cesti, ki te­ telj m deželni oskrbnik na Kranjskem, več preslepil. Vsi bi vedeli, drugim. »Le kako ste že zavohali, kaj se je zgodilo? Ste če med obema omenjenima mestoma. je staro grajsko stavbo skoraj poru­ da je zajec v lažnem pokro­ 3. Zdrava kozmonavtova obraza je pobelila smr • d» 1’! 0,rba elektronskih možgan za ugotovitev, Rakete niso kazale okvar, reaktor pa je bil hladen, pa res od vraga, Ponče!« Nato je pogledal dekle. »Aha, go­ šil in tako se je iz starega prahu dvi­ Od Soteske do trga in gradu Žužem­ vu.« na bledica. Neznana sila iz večno skrivnostnih globm nj9 toLteSa trenutka dalje v neznano! Posled- skoraj brez moči. Ko se je Jean vračal v gornji del, spodična Flora Moreland, kajne? Iščemo vas.« berka štejejo eno miljo, do Novega gnil nov feniks, ki po svoji dragoce­ - je bila točka, kjer se je zgodila ne- je tudi drugače občutil, kako zelo je oslabelo srce nosti in umnih gradbenih načrtih to­ G. Dunningier je povedal kozmosa je grobo vdrla v sleherni vijak ladje, v P »Kaj se je zgodilo, povejte!« je zaprosila. mesta miljo in pol, do toplega vrelca tudi, da so Houdinijeve pri­ rtiev Ostala je zapisana na mrtvih instru- ladje; v njene prostore se je prikradlo breztežnostno »Ali ne veste?« Toplice, ki so po vsej deželi znane, pa liko prednjači staremu, kolikor sve­ slednje vlakno pretresenih vesoljcev! ,«„«m gesf [ bilo ^ ^ vedno mrzlično preverjal. Ni- stanje. Jean je splaval skozi odprtino v gornji prostor. tel dan temni noči in vsa dežela skoraj pomočke zbirali skoraj <0 Jean je kriknil. Človeški glas je v tem grozljiv en »Ne.« pol ure. let. »Nekatere sem kupil od { *la njih, kar bi pojasnjevalo karkoli. To zoprno visenje v prostoru — kozmonavta je spo­ Prve temelje za ta prečudoviti grad ne more pokazati lepše zgradbe. trenutku prvi pretrgal tesnobo; vesoljca sta plani a »Polkovnika Morelanda so davi našli mrtvega v postelji. njegove družine, druge mi je * bodlo v oči, je bil rahel ntfrnik od za- minjalo na mučne dneve prvih treningov — je še Hiša je bila zaklenjena, nobeno okno s silo odprto, vas pa so položili gospodje Scheier. Ko so ti k instrumentom. Čakalo ju je več poraznih “S0.1.®/1' J !*’ j °da prav rahel. (Nadaljevanje prihodnjič) zapustil, nekaj pa sem jih povečevalo občutek negotovosti, izgubljenosti. nismo našli doma. Rad bi se pogovoril z vami.« spoenali, kakšno lepo lego ima kraj dobil od ostalih čarovnikov.« tev! Zveza z Zemljo je bila prekinjena. Orientacija £ sPustil v spodnji del ladje, k pogonskim — Se da kaj storiti? je vprašal Peter. (Intem. Herald Tribune) in krmilne naprave so odpovedale. energetskemu viru ladje, k reaktorju. — Prav ničesar! je suho odvrnil Jean. TOVARNA POHIŠTVA POVEČUJE IZVOZ NA ZAHOD Skupščina je zaprosila „Nevesta z dolarji” v zagati

V denarni stiski se je brežiška tovarna pohištva zatekla nazaj k poslovanju za posojilo s posredniki — Ponovno se želi osamosvojiti — Banke so jo pustile na Občinska skupščina v Bre­ cedilu, podjetja, ki tonejo, pa kljub temu rešujejo — In tako ostajajo mnogo žicah se je obrnila na repub­ obetajoči kolektivi brez dinarja liko z prošnjo za posojilo za zidavo novega trakta osnovne Za brežiško tovarno pohi­ ravnati, ker je v stiski za štva je značilno, da dela pre­ obratna sredstva. šole v mestu. Razmere na tej težno za izvoz, da se je spe­ Dolžnikov ima tovarna tre­ šoli so nevzdržne. Tako ne cializirala in prilagodila iz­ nutno za 180 milijonov S din, poslovnosti lahko prebrodili more biti več dolgo. Toda le­ vozne izdelke željam določe­ to pa nujno pelje v neli­ take ovire. tos še kljub temu ni mož­ nega sloja ameriških odje­ kvidnost tudi njo. S krediti Tovarna pohištva ima nape­ malcev. Specializacija je pri­ bi si lahko pomagali, a teh ljanih že veliko poslov za nosti, da bi napravili vsaj nesla tovarni ugled v tujini ni od nikoder. Banke so to­ prihodnje leto. Dela bo ime­ temelje. Akcija za zbiranje in doma. To je bil tudi naj- varno s poslovnimi partner­ la dovolj. Trenutno je njen denarja po delovnih kolekti­ razumnejši izhod iz krize, v ji vred pustile na cedilu. edini cilj ta, da se čimprej vih ni uspela, zato trenutno kateri se je znašlo podjetje Medtem ko marsikje še re­ otrese posrednikov in da spet pred leti. šujejo potapljajoče, ostajajo nastopi kot samostojen iz­ Kolektiv Tovarne pohištva bo konec meseca slavil 20- ni kje dobiti začetnega ka­ Vrednost izvoza se skoko­ mnogo obetajoča podjetja voznik. S posredniki ima nam­ letnico obstoja podjetja. Pot od skromne obrtne de­ pitala. Občani bodo o prispe­ vito povečuje. Pred dvema le­ brez dinarja. Nad tako banč­ reč slabe izkušnje, ker ti po­ lavnice do moderne tovarne sta nam opisala Franc vku za gradnjo nove šole naj­ toma je dosegla 200 milijo­ no politiko se v tovarni po­ slujejo preveč uradniško. Peterkovič in Martin Kopine. Pogovor z njima bomo brž še enkrat odločali na re­ nov S din, lani 585 milijonov, hištva upravičeno pritožujejo. J. TEPPEV priobčili v eni naslednjih številk. (Foto: J. Teppey) letos pa se bo približala mi­ Banka sicer kreditira izvoz, ferendumu. lijardi starih dinarjev. toda samo tisto, kar je že Direktor tovarne inž. Janez vkrcano na ladji, ne pa tudi NOVA MERILA ZA SPREJEM V ZVEZO KOMUNISTOV Jerman je prikazal tudi senč­ priprave izvoza in proizvod­ no stran teh uspehov in na­ nje. Razdobje od nabave ma­ štel težave, ki kolektivu gre­ teriala do prodaje izdelka Na Čatežu traja v tej tovarni devet me­ nijo ure. V začetku leta se secev. Vse to je pripeljalo Posluh za ustvarjalni nemir mladih je podjetje odločilo za samo­ stojen uvoz reprodukcijskega podjetje do tega, da se je po­ zmanjkuje novno obrnilo na uvoznika materiala. Izognilo se je po­ in da spet uvaža in izvaža z Poziv občinskega komiteja družbeno-političnim organizacijam — Pazljivo srednikom, da bi tako pri­ njegovim posredovanjem. V si­ vode hranilo nekaj milijonov. Ra­ naj bi preučile vsebino odprtega pisma in izbrale za vstop v Zvezo komuni­ čunov pa ni moglo sproti po­ li se je zateklo k poslovanju stov ljudi, ki to zaslužijo. Vrata ZK so na stežaj odprta vsem prizadevnim Z otvoribvijo povečanega iz časov pred gospodarsko družbenim delavcem, zlasti pa mladim ljudem motela na Čatežu se je poja­ reformo. , vila zaskrbljenost glede vode. Mladinci Letos je nakopal podjetju že prej se je dogajalo, da je kopico nevšečnosti tudi za­ Občinski komite Zveze ko­ ževati najnaprednejši del vstop v ZK tiste ljudi, ki to je včasih zmanjkalo, zdaj pa pred novo sezono stoj na ameriškem tržišču. munistov v Brežicah je raz­ družbenih sil, ljudi, ki so zaslužijo. Ta stagnacija je značilna za je direktor restavracije na 23. avgusta so se v Breži­ poslal odprto pismo družbe­ sposobni in pripravljeni uve­ Pomoč Socialistične /.veze, Griču prepričan, da sedanje maj, junij in julij. Povzroči­ ljavljati družbeni napredek sindikata, Zveze mladine in cah na razširjeni seji sestali li so jo politični razlogi, pred­ nopolitičnim organizacijam zajetje ne bo imelo dovolj člani občinskega komiteja in na terenu in v podjetjih, v Zaradi tega naj družbeno-po drugih organizacij je za Zve­ vode za restavracijo in vas vsem kriza na Srednjem vzho­ katerem jih seznanja, da so litične organizacije in samo­ zo komunistov lahko zelo predsedniki mladinskih akti­ du. Kljub dogovorjenim do­ obenem. vov. Predstavniki aktivov so vrata v ZK na stežaj odprta upravni organi pri predlaga­ dragocena. Z razvojem samo­ bavnim rokom do konca ma­ vsem prizadevnim družbenim nju v ZK upoštevajo merila, upravne družbe se mora nam­ Na Čatežu so štirje izviri, poročali o poletnem delu. Po­ ja kupci niso odpoklicali bla­ a voda je povsod neprimerna. hvalili so mladinski aiktiv iz delavcem, zlasti mladim ki jih je izoblikovala nova reč vpliv Zveze komunistov ga in v reškem pristanišču ljudem. Do sedaj so zaradi vloga Zveze komunistov. To vse bolj krepiti v samouprav­ Nazadnje so vzeli vzorce iz Dobove in Bizeljskega za ak­ je obležalo za okoli 250 mili­ izvira pri Vrančičevi gostilni. tivno delo, mladinci iz čreš- zastarelih meril ori spreje­ so ustvarjalna družbena ak­ nih organih, ker bo medalje jonov S din izdelkov. Za pod­ tivnost, idejno-politična us­ manj mogoče z državiimi Od tam bi jo s tlačilko po­ njic pa bodo pomagali pri jetje pomeni to mrtva obrat­ manju ostali zunaj Zveze ko­ tiskali po ceveh do sedanjega gradnji vodovoda. munistov mnogi izmed njih. posobljenost, samostojnost, sredstvi neposredno vplivati na sredstva, katerih posledi­ družbena odgovornost, pravi­ na odločitve delovnih ljudi rezervoarja in jo nato spelja­ V drugem delu seje so se ce kolektiv močno občuti. Zveza komunistov bo tudi li v obstoječe omrežje. Vpra­ len odnos do samoupravlja­ in s tem na naš nadaljnji pogovarjali o . pripravah ak­ Na banke se, žal, ne more na­ v novih pogojih ostala pretež­ nja in do demokratičnih pra­ gospodarski in družbeni raz­ šanje vode bi bilo tako reše­ tivov na redne letne konfe­ sloniti, čeravno te na drugi no kadrovska organizacija, voj. no za daljše obdobje, če bo­ vic delovnega človeka, spo­ rence in o sprejemu mladin­ strani »snubijo nevesto z do­ vendar ne več tako zaprta va­ sobnost za spodbuden vpliv Sedanja razvitost samo­ do strokovnjaki ugotovili, da cev v Zvezo komunistov. larji«. Kreditiranje je pri nas se. V svojih vrstah želi zdru- upravnih odnosov zahteva je užitna. na okolje in ugled med de­ lovnimi ljudmi. sodobno, prožno, odprto in Restavracija je poslala pred­ demokratično organizirano log krajevni skupnosti Čatež, Predloge za sprejem v Zve­ idejno silo, ki bo sposobna v katerem se obvezuje za fi­ zo komunistov sprejemajo na znanstvenih spoznanjih nanciranje zajetja pri Vranči­ Šolstvo ne sme biti prikrajšano osnovne organizacije in občin­ usmerjati družbeni napredek. ću, za nakup črpalke in po­ ski komite. Tovarišice in to­ Demokratizacija Zveze komu­ laganje cevi do višine starega variši, ki jih bodo v kolekti­ nistov pomeni, da se mora vih in terenskih organizaci­ rezervoarja, če jo krajevna Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti v Brežicah upa, da bo do preoblikovati v žarišče naj­ skupnost oprosti plačevanja jah predlagali v organizacijo naprednejših pogledov in sta­ vode za 5 let. Omenjena inve-. konca leta prebrodil finančne težave in da bo novo leto začel z rezervo ZK, se bodo v razgovoru s lišč do bistvenih vprašanj stici j a bo veljate okoli 8 mili­ q en jBlx5ojiaiiq od v blagajni predstavniki komiteja sezna­ socialističnega razvoja. Zara­ jonov Sdin. če krajevna skup­ nili s programom Zveze ko­ di tega želi ZK zagotoviti več munistov, z dolžnostmi in posluha za tehtno besedo de­ nost s tem predlogom ne bo V drugim polletju dotekajo do­ nanciranje vzgoje in izobraževanja. Sklad temeljne izobraževalne pravicami članov in se šele hodki v občinski proračun bolj re­ Pretežni del dohodka ustvarjajo lavcev in ustvarjalni nemir soglašala, bo motel povečal skupnosti bo imel predvidoma 2 potem odločili za vstop v nje­ vodovod le zase. dno, zato porabniki upajo, da ne stalni viri, med katerimi je naj­ m ilijo n a 982.000 dohodkov in prav mladih. Iz socialnega in sta­ bodo več prikrajšani. Neredni pri­ večji prispevek od osebnega do­ toliko izdatkov. V tej vsoti je upo­ ne vrste. rostnega sestava članstva izvi­ liv dohodkov se je pokazal tudi v hodka zaposlenih (1,271.000 Ndin) števana dejavnost osnovnih šol, Vodovod v Mrzlavi vasi blagajni šolskega sklada. Ta je v in prispevek od prometnega davka otroškega vrtca in glasbene šole, Občinski komite pričakuje, rajo mnoge dosedanje slabo­ prvem polletju najel posojilo za (1,024.000). prispevek Zavodu za prosvetno- da bodo družbeno-politične sti in enostranosti, zato se Prebivalci Mrzlave vasi še m anjkajočo vsoto 150.000 N idn. pedagoško službo, posebno šol­ Od tega zneska Je vrnil 42.700 Udeležba pri prispevku iz kmetij, stvo, štipendije, regresi in razne organizacije pazljivo preučile bo Zveza komunistov zdaj nimajo vsi vodovoda. V šest N din, 110.000 N din p a je po skle­ stva je precej manjša v končni obveznosti za lansko leto in letos. vsebino pisma in izbrale za otresla škodljive zaprtosti. pu občinske skupščine zadržal in številki, zato pa izpad ne bo bi- ihdš bo pritekla voda ta me­ prenesel v rezervo sklada temelj­ števno vplival na finančno zmog­ sec. Ljudje so trdo delali in ne izobraževalne skupnosti za leto ljivost šolske blagajne. Izvršni od­ 1968. bor temeljne izobraževalne skup­ zdaj je njihov trud poplačan. Izvršni odbor temeljne izobraže­ nosti v Brežicah upa, da bo ta valne skupnosti za brežiško občino uspešno prebrodila težave in si že S ponosom bodo proslavili je že prejel ifnančni načrt za fi­ letos ustvarila rezervo za leto 1968. Glasbeniki na pragu šolskega leta ta svečani trenutek in pova­ Spet je tu začetek šolskega bili medse predstavnike ob­ leta. Učilnice glasbene šole v činske skupščine in družbe­ Brežicah bodo ponovno zase­ nih organizacij. NOVO v BREŽICAH dene. Sola ima za seboj po­ memben mejnik: dvajseto ■ ČLANI OBČINSKEGA SVE­ bo mogoče kopati tudi pozimi. obletnico obstoja. Zdaj stopa Komunisti v septembru TA zveze kulturno prosvetnih or­ ■ NA IZLET Z MIKAVNIM ganizacij iz Brežic so se na če­ NASLOVOM »POT V NEZNANO« v tretje desetletje. Osnovne organizacije Zveze ko­ trtkovi seji nadrobneje pogovar­ vabi turistična poslovalnica vse Njen ugled je rasel iz leia munistov bodo ves september po­ jali o delu v prihodnji sezoni. tiste, ki bi si v veseli družbi radi v leto. Precej učencev je na­ rabile za to, da bodo temeljijo ■ VELIKO ŠTEVILO nekdanjih ogledali lepote »neznanih« krajev. daljevalo glasbeni študij na pretresle predlog za organizacijske Potovanje bo trajalo dva dni. Od­ spremembe v občini, ki ga Je dal borcev in udeležencev bojev za hod je napovedan za ‘23. septem ­ višji stopnji. Veliko zmed v razpravo občinski komite. Ko­ severno mejo iz prve svetovne ber. njih je pomagalo ustano/iti munisti na) bi bili odslej vključeni v terenske organizacije, v delovnih vojne se je v petek, 8. septembra, ■ OBISK TRSTA RAZPISUJE brežiško godbo na pihai3, kolektivih pa bi se sestajali le kot zbralo v dvorani Narodnega do­ SAP Brežice prav tako za 23. sep­ drugi pa so se spet zbirali aktivi, če je članstvo dovolj Šte­ ma. Na shodu so se pogovarjali tember. Potovanje bo zanimivo za po skupinah in se predsta­ vilno. Odslej ne bo več majhnih o priznavalninah in imenovali od­ vse tiste, ki bi radi kar največ na­ organizacij s štirimd ali petimi čla­ kupili. Trgovine imajo v razproda­ vili občinstvu kot zabavni ni in tudi dejavnost bo širša v bor za proslavo 50-letnice borb ji vse sezonsko blago, ki ga je ansambli. okviru krajevne skupnosti. za severno mejo, ki bo prihodnje moda črtala iz kolekcij za leto 1968. Organizacijsko se je šola leto. lani zelo utrdila. Poveča’a je ■ TE DNI JE občinska gasil­ ■ V MOTELU POD CATE&KIM Matični urad Artiče ska zveza Brežice poslala vsem krog slušateljev v vseh od­ društvom sklepe zadnje seje o HRIBOM imajo vsak dan ogromno delkih in ustanovila nove. V avgustu ni bilo rojstev, mtl požarno varnostnem tednu in o gostov. V nedeljo popoldne so bi­ Svoje delo je šola odprla šir­ porok. Umrli so: Prane Levak, občinskem tekmovanju pionirskih la malone ves čas zasedeno vsa ši javnosti s številnimi pro­ soc. podpiranec iz A rtič, 54 let.; desetin, ki bo v nedeljo, 17. sep­ tembra. Štirinajst dni zatem bo omizja v pokriti restavraciji, če­ dukcijami za odraslo občin­ Zdravko Šekoranja, soc. podpira­ posvet starešinskega kadra. prav je povečana. Le zunaj na stvo in šolsko mladino. Koli­ nec iz Zgornjega Obreža, 18 let in terasi nd bilo zadrege za prostor, ■ V SOBOTO, 16. septem bra, ko zmore družina sedanjih Marija Urek, družinska upokojen­ bodo v Cateških Toplicah odprli ker je bilo vreme deževno in in bivših učencev, so lepo k a iz Trebeža, 72 let. olimpijski bazen, v katerem se hladno. prikazali na jubilejni akade­ ■ V CATEŠKIH TOPLICAH SO miji, kjer so poželi navduše­ priredili v soboto zvečer konert domačih viž in napevov. Za to no priznanje občinstva. Tudi priložnost je zdraviliška kuhinja v prihodnje ne bodo nikogar Učenci glasbene šole med jubilejnim nastopom. Ob- pripravila dobre domače jedi in razočarali, vendar pa kolektiv v, * . m s tem gostom izredno ustregla. želi, da bi še naprej dobil činstvu se bodo se večkrat predstavili in p o k a z a li, Tudi med Brežičani je bilo za kon­ cert veliko zanimanje. finančno pomoč skupnosti. koliko so se naučili in kaj zmorejo. NA OBISKU PRT DIREKTORJU JOŽETU POGAČARJU Novi lokali AGROKOMBINATA Na Vidmu dokončuje PIO­ NIR preskrbovalno središče Sremič stopa v 2. desetletje kmetijskega podjetja AGRO­ KOMBINAT. Lokali bodo od­ prti še ta mesec. V enem bo Letošnja sezona zaostaja za lansko — Denar, kolikor ga je v občini na mesnica, v drugem prodajal­ voljo za turizem, se preveč drobi — Vseh krajev ni mogoče hkrati razvijati na sadja in zelenjave in v — Hotel SREMIČ razvija lahko le dejavnosti za prehodne goste — Letos tretjem delikatesna trgovina. Videmčani bodo kmalu dobro je povabil skupine izletnikov iz Italije in razkazovali so jim zanimivosti preskrbljeni z blagom za dolenjske pokrajine vsakdanjo porabo, saj bo te dni odprta samopostrežnica. »Tovariš direktor, kako pri »Vse storitve so se podra­ lektiva, ki so pri hiši vseh F. P. vas ocenjujete sezono v med­ žile, razen tega nas breme­ deset let.« narodnem turističnem letu?« nijo prispevki za vodno skup­ »Koliko ljudi je zaposlenih »Za nas je bila za spozna­ nost, za zbornico, za šolstvo pri vas?« Spet razprodaja nje slabša od lanske. Za pri­ druge stopnje itd.« »Kolektiv šteje 44 članov in konfekcije merjavo imam pri roki nekaj »Ali se gostje pri vas za­ še 17 vajencev, od katerih jih podatkov iz prvega polletja. držujejo dalj časa?« je 6 pravkar končalo šolanje. V prodajalni TEKSTIL trgov­ Lani smo zabeležili v tem »Ne. SREMIČ je prehodni Kvalifikacijski sestav zaposle­ skega podjetja PRESKRBA času 4750 nočnin, letos komaj hotel in tega se tudi zaveda­ nih smo precej izboljšali in spet prodajajo po znižanih 2160. Pri številu gostov je raz­ mo. Ne delamo si nobenih ga bomo še. Veseli nas, da MARIJA TUDOR v Kostanjevici cenah konfekcijske izdelke utvar o velikem turizmu. Raz­ dobiva gostinski poklic večji tovarn »IDEAL« iz Nove Gori­ lika manjša: lani v istem ob­ V soboto, 16. septembra, bo v Kostanjevici brez dobju 1767, letos 1522. Med vijamo lahko le dejavnosti ugled in da ne prihajajo v ce in »SLOGE« iz Slavonske tujci je bilo največ Italijanov za prehodnega gosta.« naše vrste le tisti, ki ne mo­ dvoma ena vrhunskih prireditev letošnjega Dolenjske­ Požege. Cene so nižje za 30 (60), Nemcev (42) in Franco­ »Kako se je obrestoval po­ rejo na nobeno drugo šolo. ga kulturnega festivala. Naše osrednje gledališče bo do 60 odst. Znižali so tudi ce­ zov (26). Razen tega je pri skus s skupinami turistov iz Ljudje, ki čutijo veselje do uprizorilo himnično tragedijo Ivana Mraka — MARIJO ne srajc, ki so ostale v zalo­ nas prenočevalo še 15 Angle­ Italije, ki ste jih vodili na tega dela, imajo v poklicu TUDOR. Glavno vlogo igra prvakinja Drame SNG Du­ gi, za 25 do 30 odst. žev, 8 Švicarjev, 7 Avstrijcev, izlete po Dolenjskem?« mnogo večji uspeh.« ša Počkajeva, režijo je oskrbel Viktor Molka, sceno 6 Turkov in po 2 Čeha in »To je bila priprava na pri­ »Vi ste tudi turistični de­ Uroš Vagaja, kostume Mija Jarčeva, glasbo Marijan Pralni stroj za vsako Belgijca. hodnjo sezono. Prepričani lavec. Se vam ne zdi, da se Vodopivec, lektor pa je bil prof. Mirtoo Mahnič. Ivan v vaši občini denar za turi­ Mrak je snoval in pisal to svojo dramo med leti 1948 gospodinjstvo Prometa smo imeli v pr­ —1950. Z n jo je h otel p rik azati »iz b o žjastn ih krčev vem polletju za 180 milijonov stične namene preveč drobi?« Prodajalna ELEKTROTEH­ »Res je, povsod nekaj za­ rojevani Vidov ples kot dokončno rešitev, kot posled­ NE V Krškem ima na zalo­ S din, to je za 40 odst. več nji predgrobni vprašaj« okrutne angleške kraljice kot lani, a dohodek je bil čenjamo, nazadnje pa obsta­ gi naslednje superavtomatske nemo na polovici poti. Me­ Marije Krvave. Kot kraljica je brez pomislekov, ne pralne stroje: kljub temu manjši.« oziraje se na državo in cerkev z zanesenostjo ugonab- nim celo, da se Posavje pre­ — Candy 75 »Zakaj?« več cepi, čeprav je to za­ ljala svoje nasprotnike. ključena pokrajina in bi mo­ Dolenjski kulturni festival vabi k številni udeležbi. — Candy 45 rali sodelovati med seboj.« Vstopnice bodo v predprodaji v trafiki, lahko pa jih — Zoppas 570 J. TEPPEY naročite tudi po telefonu na številko 19. — Castor 509 Samopostrežnica — Castor 409 v bivši tiskarni — REX-Gorenje S-52 PRED DRUGO SEJO OBČINSKE KONFERENCE SZDL — REX-Gorenje 275 Prostore krške tiskarne je — Olean 409 po izselitvi odkupilo :eljsko trgovsko podjetje MERX. Obveščamo potrošnike, da Zaposlovanje iz novih zornih kotov smo znižali ceno su- Prihodnje leto jih bo preure­ peravtomatskemu pralnemu dilo in obnovilo ter odprlo v stroju REX-Gorenje od 2944 njih samopostrežno trgovino. V gospodarskih organizacijah se ustaljuje število novih delovnih mest — Ndin na 2709 Ndin. Trenuten zastoj pa še ne pomeni, da v prihodnje ne bodo bolj odprli vrat Obiščite našo prodajalno in Krško bo tako pridobilo še zadovoljni boste! en sodoben trgovski lokal. novim delavcem — Izhod je v povečanju in specializaciji proizvodnje, v osvajanju tujih tržišč in medsebojnem združevanju — Pot k napredku naj bi bila jasno prikazana v perspektivnem planu gospodarskega razvoja občine Po izletu na Kruha ni dovolj niti r v Madžarsko bodo vabljeni predstavniki de­ potrebovale. Odpiranje novih za Brestaničane Gibanje zaposlovanja je po­ V nedeljo zvečer se je vrni­ membno kazalo gospodarske­ lovnih organizacij, občinske delovnih mest je nujno in v V zadnji številki Dolenjske­»SREMIČ je izrazito pre­ skupščine in drugih družbe- občini so še neizkoriščene lo z dvodnevnega potovanja hodni hotel,« ugotavlja di­ ga razvoja nekega kraja, zato po Madžarski 116 občanov ga lista je t>ilo objavljeno, da teh stvari ne bi smeli nikjer no-politdčnih teles. Prišli naj možnosti, na katere so se­ rektor tov. Pogačar. »Tu­ bi še poslanci in zastopniki daj vse premalo mislili. sevniške in krške občine. Na bi lahko brestaniški pek pro­ risti se ustavljajo pri nas spregledati. V krški občini bo potovanju so si ogledali ma­ zaposlovanje na dnevnem re­ Slovenske izseljenske matice, Ce podjetja ne bodo sama dajal kruh tudi na Senovem. predvsem poleti, pozimi pa ker bodo na seji obravnavali džarska mesta Nagykanizsa, poslovni ljudje. Tujce bo­ du druge seje občinske kon­ našla poti do razširitve pro­ Od brestaniških potrošnikov ference SZDL konec meseca. tudi zaposlovanje v tujini. Zalaegerszeg ter Kezthely ob mo v sezoni za dalj časa izvodnje, do njene speciali­ Blatnem jezeru in jezero sa­ smo dobili pismo, v katerem Izvršni odbor konference je Gospodarske organizacije se zacije in medsebojnega zdru­ zadržali ie tako, da jim po večini branijo novih ljudi, mo. Videli so tudi nepregled­ prosijo omenjenega peka, naj omogočimo izlete v oko­ zaupal proučevanje in zbira­ ževanja, bo priskočila na po­ na madžarska polja in tam­ nje podatkov komisiji. Ta bo ker prehajajo na ekonomič- moč občinska skupščina. V napeče dovolj kruha vsaj za liške kraje.« nejše poslovanje. Trenutni kajšnji način gospodarjenja. (Foto: J. Teppey) seznanila člane konference z upravi bo seveda morala okre­ njih, ker ga zdaj včasih zastoj pa seveda še ne pome­ Ob povratku so se ustavili v ugotovitvami in predlogi. Na piti analitično službo, da bo ta Murski Soboti, kjer so oriso- zmgnj’Trata ci obravnavali predvsem or­ kot leto dni prej. skupnost že ureja strugo, ta­ iriključka na kanalizacijo, z ter cesto na Krajna brda. Le­ ganizacijske zadeve. Med Ker je še veliko stanovanj, ko da je cesta zdaj že bolj /odo pa je ob sušnem vre­ tos sm o dobili 350.000 Sdin drugim je bilo tudi določeno, s katerimi podjetje gospodari, vama, razen tega je tudi do­ menu pravi križ. Izpopolniti občinske dotacije. Kmalu bo da bo občinska konferenca potrebnih popravil in izbolj­ bro oskrbovana. Mogoče se ZKS predvidoma 28. oktobra, bi bilo treba javno razsvet­ dokončan vodovod na Kladju, ljavo, urediti potok Hinjo in šav, je tolikšno povečanje do­ bodo zdaj le uresničile želje mogoče pa že prej. Udeležilo v prihodnje pa se bomo lo­ hodka razveseljivo pred­ prebivalcev vzdolž Sevnišči- se je bo 70 članov, ki bodo popraviti most čez Mimo, tili tudi drugih akcij, za ka­ vsaj zaradi Metalne. vsem za stanovalce. Doslej je ce, ki želijo redno avtobus­ izvolili nov občinski komite, tere bo treba spet pridobiti bilo zlasti v Krmelju več pri­ no zvezo med Planino in Sev­ kasneje pa bo le-ta sestavil Potreb je veliko, denarja ljudi, da bodo pomagali z merov, ko so se ljudje pri­ nico. Težave imajo predvsem pravilnik, poslovnik in krat­ pa malo, zato je hudo, že ni delom in prispevki.« toževali nad premajhno skrb­ v času počitnic, ko šolski av­ koročni delovni program. prave volje prebivalcev. Ved­ M. L jo za starejše hiše, predstav­ to busli ne vozijo. Sk. S. Sk. no ne bomo mogli govoriti, da smo zapostavljeni, saj so si mnogi bolj odročni m rev­ Zabukovje: ni kraji že marsikaj sami na­ ne odlašajmo Drago Mirt redili. Tudi mladina ji se Mladina želi športnih prireditev lahko bolj izkazala, saj je za vjH i xn©ii9 v tla rra m prostovoljno delo mlade sko­ z vodovodom! »Ja, pred štirimi, petimi le­ raj nemogoče dobiti. Prej ali Zabukovčani so že lani ure­ ti se je tod po naših krajih slej bo treba uvesti kraievni Povezavo s terenskimi aktivi je treba okrepiti — Bodo aktive ustanovili s prostovoljnim delom precej dili cesto čez Dole, v načrtu samoprispevek,« je dodal Vit­ naredilo,« je povzel besedo tudi na Telčah, na Bregu in v Razboru? — Kdaj bodo vendarle začeli graditi pa imajo še preureditev zad­ man in še pristavil: »še po Franc Vitman. »Zdaj se mi zdi, novo sevniško igrišče? — Obstoj sevniškega mladinskega kluba je v njega klanca pred vasjo. Če časopisu spomnite Krmeljča- da bi ljudje vse radi imeli bodo tudi to naredili, bo ne, da bodo poskrbeli za lep­ nevarnosti zastonj; še na sestanke nera­ mogoče priti v vas tudi ši kraj, ki bo oktobra gostil di prihajajo, čeravno je v na­ manjšimi tovornimi vozili. nekdanje borce dvanajste bri­ šem kraju cela vrsta stvari Na seji sevniškega mladin­ življenju občine. Po njiho­ tek na dan republike, jeseni Zadnje čase je opaziti, da gade.« neurejenih. Poglejte samo skega komiteja 1. septembra vem je tega krivo predvsem je nekdanji polet nekoliko pa tekmovanje v krosu, na okolico stanovanjskih hiš. Malo drugače je povedal so obravnavali vrsto perečih podcenjevanje mladih l^idi. katerem bi se pomerili učen­ popustil. Vaščani bi radi zgra­ Stanovanjsko podjetje je res­ Drago Mirt, električar z Blan­ vprašanj mladinske organiza­ ci osnovnih šol. dili vodovod, in ko so o Obširneje so govorili o da postavilo premalo posod ce: »Ljudje si po vaseh, ki cije v sevniški občini. Sklenili tem na sestanku že govorili, športnem in zabavnem življe­ Posebej so se zadržali pri za smeti, toda tudi tam, kjer jih obsega naša krajevna so, da bo treba temeljito pri­ so nekateri začeli gradnji na­ nju. Bilo je sklenjeno, naj bi obravnavanju zabavnega živ­ skupnost, želijo vse več pri­ praviti letno konferenc"), za­ sprotovati. Pripominjali so, aktiv Kopitarne priredil ša­ ljenja. Rečeno je bilo, da je dobitev, ki jih je že deležno to pa okrepiti zveze s teren­ da bi gradnja zahtevala pre­ hovsko tekmovanje za vse mestno prebivalstvo. Spočet­ skimi aktivi. Pogovarjali so sevniški klub močno popu­ več denarja in da vodnjaki aktive, občinski zvezi za te­ ka se bojijo prevelikih stro­ se tudi o tem, da bi na Tel­ stil, čeprav je sprva lepo de­ kar zadostujejo, će pa bodo lesno kulturo pa so sklenili lal. Težav ne preživlja zaradi škov, toda ko se delo začne, čah, na Bregu in v Razboru poslati dopis, naj bi kaj z vodovodom odlašali, bo ne ostanejo ob strani. Po­ pomanjkanja denarja, mar­ kasneje še dražji. Poglejmo ustanovili terenske aktive, ukrenila za gradnjo novega več ker manjka ljudi, ki bi sebno od lani imamo marsi­ ker je v teh vaseh kar precej sevniškega igrišča, o katerem samo, kako so zgradili vodo­ kaj pokazati: nov dom na ga vodili. vod v Logu pri Sevnici, ki je mladine. V razpravi so znova so že velikokrat govorili. Blanci, novo pot na 5anje, že pred leti stal čez 8 mili­ ugotovili, da mladina še pre­ Mladinci so predlagali tudi, vodovod na Dol. Brezovem, jonov Sdin. Pred dobrim me­ malo sodeluje v družbenem naj bi letos priredili poulični Sporazum na secem so dogradili vodovod tudi prebivalci Vrhovega pri Razboru Radečah, zanj pa so sami V četrtek, 7. septembra, so prispevali 13 milijonov Sdin. SZDL: šolstvo in socialno varstvo! se na klic krajevne organiza­ Ker ima pri urejanju kra­ cije SZDL spet zbrali vaščani jevnih zadev na območju Za- Razbora in okolice, da 5i s bukovja odbornica Zofka Vr­ Iz razgovora z novim sekretarjem izvršnega odbora občinske konference pristojnimi razumno uredili tačnikova velike zasluge, so SZDL tov. Jelkom Štojsom šolanje otrok. Tokrat 'e bil ji prebivalci zelo hvaležni. dosežen sporazum s prebival­ . S. Sk. — Za katere reči menite, — Kaj boste v glavnem ob­■ pravilno ukrepati. Po krajev- ci tega področja, ki so spo­ da so v delu Socialistične : nih organizacijah smo že za­ znali, da razvoj šolstva pri ravnavali na jesenski drugi njih ne more nazaj, saj hri­ Kako bo z gasilstvom zveze v občini trenutno naj dolžili ljudi, ki krajevne so­ Franc Vitman pomembnejše? seji občinske konference? bovski otroci potrebujejo prihodnje leto? — Prihaja čas, ko bodo cialne razmere dobro pozna­ prav toliko izobrazbe kot do­ — Šolstvo in socialno var­ jo. Z njihovo pomočjo bomo Prejšnji teden je obiskal krajevne organizacije spet stvo. Pripraviti želimo tehtno linski. Sklenjeno je t :io, da bolj zaživele. Se ta mesec bo­ skušali urediti čimveč social­ bo šolski avtobus vozil do sevniško občinsko gasilsko gradivo o sedanjih razmerah, zvezo zastopnik republiške Bo godbo prevzel mo obiskali vse kraje in ime­ nih problemov, ki jih je na Rud, prizadeti otroci pa bodo zveze tov. Vrhovec, da oi zve­ li sestanke z vsemi odbori. da bomo imeli pred seboj našem področju še precej. imeli pouk v dopoldanskih del mnenje sevniških gasilcev tovariš Starič? Socialistično zvezo moramo najvažnejše naloge in znali M. L. urah. o predlogu, po katerem bi Nekdanji sevniški godbeni­ organizacijsko utrditi, pri prihodnje leto zavarovalnica ki, ki še niso izgubili veselja krajevnih organizacijah pa prenehala dajati pomoč za do igranja, že povprašujejo, sprejeti take delovne progra­ NEGOSPODARSKE INVESTICIJE požarno varnostno službo. V če bo kaj z novo sevniško me, ki bodo ustrezali razme­ Sevnici menijo, da občinski godbo, češ da bi se ji radi ram in možnostim v posame­ proračun ne bo zmogel teh pridružili. Trenutno lahko znih krajih. Precej pričaku­ dodatnih dajatev, temu mne­ sporočimo, da je za ta teden jemo tudi od specializiranih Prispevki in odplačila v zaostanku nju pa bodo verjetno priteg­ najavljen obisk nekdanjega komisij, ki smo jih pred krat­ Upravni odbor sklada za da je še za 216.570 Ndin dol­ nile tudi druge gasilske zve­ kapelnika ljubljanske milič- kim ustanovili, saj zdaj že sklenil, da bo vztrajal, naj ze po Sloveniji. S tako ugo­ sprejemajo načrte dejavnosti. komunalno dejavnost in ne­ ga. Upravni odbor sklada je GG Brežice svoje obveznosti niške godbe tov. Stariča, ki gospodarske investicije je 4. tovljenimi razmerami oo ob­ zdaj upokojen živi v Celju, Ena glavnih nalog bo po­ KOPITARNI znižal njene ob­ plača, ker jih tudi za 1. 1966 septembra na seji vnovič raz­ činah bo republiška gasilska če bo on kot priznan godbe­ moč Socialistične zveze pri veznosti za 50 odst., odpisali še ni začelo poravnavati. odpravljanju težav zaposlenih pravljal o plačevanju prispev­ pa so tudi obveznost Kmetij­ zveza v kratkem nastorpila pri nik prevzel vadbo sevniške Nič boljše ni s plačili za žena, ki jih je pri nas že zelo kov za negospodarske inve­ skega kombinata pod pogo­ sprejemanju ustreznih re­ godbe, uspeh gotovo ne bo 1967. Do konca avgusta je publiških predpisov. izostal. veliko. Ker smo s preizku­ sticije in odplačevanju teh jem, da bo občina Trebnje v som ugotovili, da si žene že­ investicij. enaki višini znižala svojo plačanih 305.642 Ndin ali 46 o.dst. prispevkov po pogod­ lijo pridobiti tudi več izo­ Iz poročil je razvidno, da terjatev do kombinata za pro­ bah. Upravni odbor je skle­ brazbe, bomo čez zimo pri­ imajo podjetja še precejšnje dani gramoz iz gramoznice sojali šole za starše in zdrav­ neporavnane obveznosti za Boštanj. Znižana je tudi ob­ nil zahtevati od podjetij, naj svoje obveznosti poravnajo, niška predavanja. Za boljše leto 1966. Do konca avgusta veznost Trgovskega podjetja varstvo otrok se bomo seve­ letos je bilo plačanih 513.010 zaradi soinvestiranja gradnje ker zapadlih anuitet občinski proračun ne bo zmogel. da potegovali povsod tam, Ndin, obveznosti pa je bilo poslovne stavbe v Sevnici, kjer se bo dalo. za 730.380 Ndin, kar pomeni. medtem ko je upravni odbor A. P. Nadur je še vedno Slabšim učencem je treba pomagati veliko Nekako za četrtino se je letos zmanjšalo število nad­ Samo 131 od 330 otrok, ki so leta 1960 prvič sedli v šolske klopi, je letos ur v delovnih organizacijah v trebanjski občini, vendar prišlo do osmega razreda — Več kot polovica učencev v rednem času ni jih je skupno še toliko, da dosegla tiste osnovne izobrazbe, ki jo zahtevamo za pridobitev poklica bi dale 17 novih delovnih mest. Seveda jih povsod ni Te številke skrbijo starše, nih mest ni na pretek. potrebovala. To so stvari, mogoče odpraviti, vendar je šolnike in celotno družbo. Resda se je učni uspeh, okoli katerih se vrti skoraj v času pomanjkanja delov­ Tretjina vseh učencev osmih merjen v odstotkih, zadnje vsaka razprava o osnovnem nih mest preveliko število razredov že deveto ali celo leto malo izboljšal, vendar šolstvu. nadur škodljivo za celotno deseto leto obiskuje osem­ je še vedno zaostalo skoraj Izkušnje so pokazale, da gospodarstvo, ki mora vzdr­ letko. Starši želijo s/vojim petina vseh učencev, če sem je najboljša pot, kako zmanj­ ževati tudi nezaposlene. O otrokom zagotoviti vsaj os­ ne štejemo onih, ki so na­ šati odstotek otrok, ki zao­ tem bo treba tudi pri nas novno izobrazbo, da bodo ta­ predovali z eno slabo oceno. stajajo — u/vesti dodatni resneje razmišljati. ko lažje prišli do kruha, če Učni načrt je zahteven in pouk in izboljšati razmere, učnih uspehov ne bomo iz­ neizprosen. Znanja je treba v katerih otroci živijo. Tu­ Prosta sobota na boljšali, bo moralo vse več čedalje več, večina šol pa di v trebanjski občini zgled otrok dalj časa preživeti v kljub napredku zadnjih let potrjuje to ugotovitev: od občinski upravi osnovni šoli, saj je izobraz­ še vedno nima vsega tistega, 136 učencev, ki so redno ho­ že nekaj časa delajo na ba vse bolj potrebna in uč­ kar bi za dobro delo nujno dili k dodatnemu pouku, jih trebanjski občinski upravi je dve tretjini popravilo sla­ od pol sedmih zjutraj, s tem bo oceno. pridobijo toliko delovnega Dodatno pomoč bo treba časa, da imajo lahko vsako čimprej povečati. Zadnji čas drugo soboto prosto, ne da Čimprej oživeti vse se je močno izboljšala za­ bi zmanjšali število delovnih sedba delovnih mest in bo Prejšnji teden se je na obvozu čez Gabrovko zgodila ur na teden. Da bi ob sobo­ dodatni pouk laže uvajati. tah stranke ne bile prizadete, Kako bi ga organizirali in prometna nesreča, ki je minila brez hujših posledic. krajevne organizacije! Avtobus Lj 264-20, last podjetja Gorjanci, ki vozi na je naenkrat prostih le polo­ kakšne so denarne možno­ vica delavcev. Uradni dnevi sti, bo v kratkem preučila progi Ljubljana—Šentjanž, je z okoli 30 potniki na ozki cesti zdrsnil pod cesto in obležal na boku. Kot so ob ponedeljkih in četrt­ Bližajo se letne konference krajevnih organizacij pristojna služba, saj je tre­ kih od 7. do 12. ure, ob sre­ ba slabšim učencem pomaga­ je povedal sprevodnik tega avtobusa, se ni nobenemu Socialistične zveze, zato bo treba organizacije dah pa ves dan, podobno, ti že takoj od začetka šol­ potniku zgodilo nič hudega, avtobus pa so kasneje kot je bilo tudi doslej. Na po poletnem mrtvilu spet poživiti, saj imajo pred skega leta. M. L. kmalu usposobili za vožnjo. (Foto: M. Legan) zadnji seji občinske skupšči­ seboj dosti nalog ne je bil sprejet nov odlok, ki vključuje opisane spre­ Da je po volitvah tako po­ denco, pobrati članarino, iz­ membe in nadomešča prejš­ nehala dejavnost krajevnih vesti krajevne konference, ob nji odlok, ki je veljal štiri Vojaka - odlična rejca piščancev leta. organizacij, nista kriva samo tem pa se mora lotiti pred­ poletna vročina in kmečko vsem krajevne samouprave in delo. V celi vrsti krajev je dela krajevnih skupnosti. Po­ Namesto na prostem Rezervni polkovnik Mirko Jarc in rezervni major Milan Ilič redita na Veliki Socialistična zveza organizacij­ sebno slednje je nujno po­ - v dvorani sko premalo utrjena, marsi­ trebno, saj v nekaterih kra­ Loki 6.000 piščancev v sodelovanju z agrokombinatom Emono kje nimajo urejenih kadrov­ jevnih skupnostih sploh še Veliko zanimanje je v skih zadev ali pa nimajo do­ niso izbrali novih svetov, kar Trebnjem prejšnji teden ve­ volj prizadevnega vodstva. V bi morale narediti že pred Veliko Bukovčevo gospo­ upokojitvi se nista umaknila 2. avgusta so vselili nekaj ljalo gostom iz Brestanice, ki Štefanu pri Trebnjem bo tre­ nekaj meseci. Prebivalci na­ darsko poslopje na Veliki Lo­ vase, da bi obujala spomine čez 6.000 enodnevnih piščan­ so hoteli na prostoru pred ba ponovno izvoliti kar ves ših naselij imajo veliko skup­ ki je dolga leta samevalo. na mlada leta in ob tem pre­ cev pasme Nichols. Po enem osnovno šolo uprizoriti ljud­ odbor; del odbora bo treba nih težav in neurejenih raz­ Pod nadstreškom je trebanj­ mišljevala, kako hitro mine­ mesecu je že mogoče ugoto­ sko igro Mlinarjev Janez. Žal zamenjati v Trebnjem in na mer, zato je za krajevne ska kmetijska zadruga hra­ va življenje. Hotela sta dela­ viti, da so prostori zelo pri­ je deževno vreme pokvarilo skupnosti veliko dela. Leto nila stroje, jeseni pa še ti, imeti skrbi, doživeti vese­ merni, rejca pa vestna in načrt, zato so se gostje zadnji Čatežu, ugotoviti bo treba, krajevnih skupnosti že teče sposobna. Kdor se kaj spo­ hip odločili, da bodo nasto­ zakaj te organizacije ni čuti­ krompir; po prostorni kašči lje ob lastnem uspehu. Loti­ in bi ne bilo prav, če bi šlo in hlevih so se podile miši la sta se kmetijskega posla zna na farmsko rejo, bo ve­ pili kar v prosvetni dvorani. ti v Slovenski vasi in še po­ neopazno mimo nas. del, kaj pomeni imeti v enem Ker se na pretesnem odru nekod drugje. Podružnici kra­ ter podgane, pajki pa razpre­ — reje piščancev, podobno, Da bi delo krajevnih orga­ kot je začel njun stanovski mesecu pogin celo pod enim niso takoj znašli, je predsta­ jevnih organizacij na Belem dali mreže. Počasi, a vztraj­ nizacij povezovali z akcija­ no je poslopje propadalo' vse tovariš pred nekaj leti pri odstotkom. 2ivali zelo lepo va potekala s precejšnjimi griču in v češnjicah sta sko­ mi občinskega vodstva, so bi­ Novem mestu. priraščajo, poraba močne kr­ vmesnimi odmori. To pa ni raj popolnoma zamrli. do takrat, ko sta zanj zve­ li za posamezne kraje pover- dela vojaka. Dogovor in pogodba sta me pa je v skladu s predvi­ motilo gledalcev, ki so napol­ Pred Socialistično zvezo so ni člani izvršnega odbora in bila hitro sklenjena. Veliki devanjem. nili dvorano, da ne bi dela Mirko Jarc in Milan Ilič pomembne naloge, še ta me­ člani predsedstva občin­ hlev so prebelili, vanj obesili »Piščance in krmila da sprejeli z velikim navduše­ sec se mora najprej organi­ ske konference Socialistične sta še krepka moža, utrjena napajalnike in krmilnice, ure­ njem. Mladi režiser Niko Ga- v vojaškem življenju. Ob kombinat, midva pa prispe­ zacijsko utrditi f urediti evi- zveze. dili prezračevanje, toda za­ vava delo. Pri živalih dežura­ leša, ki ga Trebanjci poznajo taknilo se je pri dovoljenju va vsak teden eden. Oba ima­ še iz otroških let, je v uvod­ za obratovanje. Pota gor, po­ va veliko veselje s tem de­ nih besedah spodbudil gle­ ta dol; veterinarski inšpek­ lom. če bo mogoče še pred dalce, naj bi v tudi Trebnjem tor je vendarle dovolil vseli­ zimo vgraditi centralno kur­ oživili amatersko igralsko de­ Službo milice je treba okrepiti javnost, ki je bila pred leti tev, če bodo priščanci stalno javo, jih bova redila tudi č^zr zaprti in ločeni od bližnjega zimo. Z Emono, predvsem pa že precej znana. V Trebnjem je dela za 13 ljudi, na voljo pa jih je samo 7 sejmskega prostora. z inž. Zabricem, ki vodi ko­ operacijo, lepo sodelujeva, čeprav je vse težje prodati Drobne iz Po novem zakonu o notra­ slej samostojna postaja. Za Marš, za komandirja oddelka piščance in cena pada. K na­ njih zadevah so v trebanjski vodilne delavce so bili ime­ v Mokronogu pa Alojz Brun­ ma večkrat prihajajo tudi občini ustanovili eno samo novani: za komandirja po­ ček. predstavniki trebanjske za­ Mokronoga postajo milice z oddelkom v staje Viktor Franko, za nje- Kako potrebno je okrepi­ druge in zmajujejo z glava­ Mokronogu, kjer je bila do­ vega pomočnika Miha ti to javno službo v občini, mi, češ zakaj se sami kot ■ VLAGA ŠKODUJE ZDRAVI­ zgovorno pove podatek, da najemniki stavbe niso spom­ LOM. Skoraj dve leti bo, odkar je je bilo v zadnjih treh letih nili kaj takega. Res sva spr­ bila v stari stavbi urejena sodobna samo prometnih nesreč v ob­ va imela nekaj težav z dovo­ lekarna, ki so je bili Mokronožani Cekinček iz Male Loke čini 327, ki so terjale 11 ljenjem, toda kasneje se je zelo veseli. Toda še vedno je v smrtnih žrtev in povzročile uredilo, pri čemer nama je prostorih čutiti močno vlago, ki 110 milijonov S din škode. veliko pomagal predsednik škoduje nekaterim zdravilom. Kri­ Pri vzdrževanju jadrnega reda trebanjske občine,« je pove­ vec je pač stara stavba, ki tesno Prve dni septembra se je Franci Vovk iz Treb­ in miru so morali miličniki dal Milan Ilič, ko je razka­ meji še na druge zgradbe, tako da posredovati 419-krat, velike zoval preurejene prostore. se vlaga, ki jo zidovi vlečejo iz ne- njega skupaj z nekaj delavci lotil obrtniške peke pa so tudi številke o drugih izoliranih temeljev, ne more posu­ krompirjevih čipsov nalogah, ki jih je morala ta M. L. šiti. Izolacija temeljev bi bila edi­ služba izvrševati. na, toda draga rešitev. Po teh in drugih podatkih STARI TRG: dokon­ ’■ NA POSTAJI MILICE so po­ O usodi cekinčka smo že za vse odjemalce, priprava je v soglasju z republiškim vedali, da so bili samo na njiho­ Poročali. Mirenska Dana ga krompirjevih rezin pa zahte­ sekretariatom predvideno, da čen obračun za cesto vem območju tovornjaki cestnega va veliko vode. Tudi električ­ podjetja udeležena v treh nesre­ je prenehala peči, češ da to bi imeli v občani 18 delovnih čah. Med ljudmi se je v času mo­ delo ni v tesnejši povezavi z na napeljava ne bo zadosto­ Veliko ugibanja, koliko je mest za miličnike. Medtem stala nova cesta skozi Stari dernizacije mirenske ceste že k&r njihovo proizvodnjo pijač, vala za več pekačev. ko je v Mokronogu vseh pet uveljavilo pripričanje, da je n a­ ^el naprav je proti nekajlet­ trg pri Trebnjem, je povzro­ bolje bežati s ceste, če prihaja Tov. Vovk je prepričan, da mest tudi zasedenih, jih je v čila ta gradnja, ki je bila v nasproti težki FAP, posebno velja nemu odplačevanju odstopila se bo prebil skozi začetne te­ Trebnjem od 13 samo 7, kar to za mopediste in kolesarje, saj Francu Vovku, ki bo kot za­ žave in uveljavil izdelek, ki pomeni, da so sedanji delav- glavnem končana že pred se vozniki tovornjakov obnašajo, dvema letoma. Prejšnji te­ kot da jih ni na cesti! sebni obrtnik nadaljeval to bi ga morale imeti naprodaj oi dvojno obremenjeni, če delo v prostorih opuščene vse prehrambene trgovine in hočejo izvrševati srvoje nalo­ den so se sestali predstavni­ ■ S PROSLAVO 25-LETNICE lekarne nekdanje kmetijske ge tako, kot zahteva varnost ki trebanjske občine, novo­ ustanovitve Gubčeve brigade je gostišča, podobno, kot je to meškega cestnega podjetja in š°le na Mali Loki. Dana je v sosednih deželah. ljudi. Mokronog marsikaj pridobil; med 01>ljubila strokovno pomoč, medobčinskega cestnega skla­ temi Je najvažnejša cesta. Pridobil s^j so si njeni delavci prido­ da, da bi prerešetali dokon­ pa je tudi prijetno sprehajališče b i v nekaj letih precej prak­ čen obračun. Ugotovljeno je na gradu, kjer se obiskovalec lah­ tičnih izkušenj. Rodine: samo družno bi šlo bilo, da je asfaltna cesta ko usede na nove klopi v prijeten skupaj z odškodninami in Prve dni septembra so lju­ hlad zelo redkega drevesa — dvo- »Od vseh nesreč se nam je Ko so si vodovodarji ogle­ nedokončanim vsekam stala krpega ginka, ki ga sicer gojijo le dje že lahko kupili svež ce­ najbolj bati ognja, če bi se dali druge izvire, so ugotovili, 134 milijonov starih dinarjev. kinček iz Male Loke. Na mo- v botaničnih vrtovih. on pokazal na naših strehah, da bi se dalo napeljati vodo Cesta je bila razmerama dra­ ■ NA PUŠČAVI PRI MOKRO­ Kronoški proslavi je šel kar nam ne bi bilo pomoči. Vode le s prečrpavanjem. To pa bi ga predvsem zato, ker je spe­ NOGU je v nedeljo, 10. septembra, dobro v prodajo, jedli pa so nimamo!« nam je povedal napeljavo precej podražilo in ljana po novi trasi, ki je Karel Boh odprl novo gostilno. lahko tudi obiskovalci lju­ skupno mnenje vaščanov Ro­ bi moral vsak vaščan kar glo- Ker je tik ceste, bo lahko imela zahtevala precej (zemeljskih dosti obiskovalcev, če bo znal last­ bljanskega vinskega sejma. din in Gor- Dobrave njihov kobo seči v žep. Ker pa se ob del. nik goste dobro postreči. Da so s peko lahko začeli, odbornik IVAN PAKI2, ki si takih priložnostih veliko na­ je bilo treba prostore delno že dolgo prizadeva, da bi na­ redi s prostovoljnim delom in Preurediti, da bi čimprej peljali tekočo vodo. Pred ne­ z drugimi prispevki, bi goto­ Ustrezali zahtevam inšpekci­ kaj leti so že zajezili en izvir, vo šlo, če bd vsi sodelovali. je- Precej težav bo še z vodo naredili skupen izlivek in na­ Bliža se čas, ko na polju ne 111 elektriko. Letos se je očit­ pajališče, vendar so imeli s to bo več toliko dela, zato bi se Rezervni major Milan Ilić TEEBANJSKiSOVICE aj0 pokazalo, da stiški vodo- nestanovitno vodo že čez gla­ kazalo čimprej lotiti priprav, kot rejec piščancev. (Fo­ °d ne oremore dovolj vode vo sitnosti. da ne bi spet zgubili eno leto. to: M. Legan) Nepričakovan promet Priprave za proslavo so se začele V prvih dveh mesecih so odbor sprejel okvirni pro­ v novi samopostrežni trgovi­ ni v Kočevju zabeležili za Okvirni program proslave občinskega praznika gram slovesnosti, vendar še četrtino večji promet, kot so je že sprejet, dokončni program pa bo sprejet ni dokončen. v upravi Trgoprometa priča­ v kratkem Po tem programu naj bi v kovali. Ljudje se na novi na­ prazničnih dneh organizirali čin nakupovanja šele priva­ 3. oktobra bo občina Ko- se je prvič sestal odbor, ki tudi sindikalne in pionirske jajo, zato pri Trgoprometu čevje spet praznovala svoj ob- bo pripravil program prosla- športne igre, ki bi se začele pričakujejo, da bo trgovina činski praznik. 6. septembra ve. 2e na prvem sestanku je že v zadnjih dneh septembra dosegla v naslednjih mese­ in trajale teden dni. " t”; ' V cih še občutno večji promet. t- - Likovno razstavo naj bi od­ Vodovod grade prli 30. septembra. Mrtvila smo sami krivi! Na predvečer praznika, 2. Prebivalci starega dela na­ selja Trate pri Kočevju bodo Zavod za spomeniško var­ sti in zanimivosti ter njih na­ oktobra, bodo povabili v v kratkem dobili vodovod. stvo Slovenije se je dogovo­ stanek in razvoj. Kočevje neko dramsko sku­ Precej dela za napeljavo vo­ ril z založbo Mladinska knji­ Doslej je izšlo 13 knjižic, pino iz Ljubljane. dovoda so opravili sami s ga,da bo še naprej izdajala med njimi tudi ena o naši poljudno literaturo v zbirki bližnji okolici — Rog — iz­ 3. oktobra bo slavnostna . prostovoljnim delom, Vodo­ seja občinske skupščine, vodna skupnost pa je priskr­ Vodniki po kulturnih in na­ pod peresa Janka Jarca. Za­ ravnih spomenikih Slovenije. ložba pripravlja še čez dvaj­ združena z ogledom enega iz­ bela material in opravila stro­ med podjetij, razen tega bo­ kovna dela. Skupno je polože­ Knjižice bodo žepnega for­ set takih knjižic, med njimi mata in bodo imeli povprečno tudi delo Toneta Kneza — do na ta dan položili tudi no okoli 650 m vodovodnih vence na grobišča padlih v cevi. Za vodovod na Trati je 32 strani. V njih bo bralec Novo mesto. dobil strokovne podatke v le­ 2al pa je naše področje pri NOB in pred nekatere spo­ prispevala Vodovodna skup­ menike. nost okoli 13.000 Ndin. pi besedi, ki jo bo razumela tem premalo ali celo nič za­ večina naših ljudi. Vsebovale stopano. Ali res ni človeka Med praznovanjem bo fila­ Predzadnji prekop ceste v Kočevju zaradi 10 kilovolt- bodo zemljepisni in zgodovin­ med nami, ki bi sodeloval v Nova trgovina telistična razstava na temo iz ne kabelske zanke je bil opravljen na Trgu s v o b o d e . ski pregled krajev, znamenito- tej lepi akciji in znal pred- NOB. Razen tega bodo v pro­ Zadnjič pa bodo zaradi krožnega napajanja Kočevja v Livoldu satviti Kočevje, dolino Kolpe, gram slovesnosti vključili tu­ z elektriko prekopali cesto pri Roškem mostu. Trgopromet Kočevje je že Ribnico, Sodražico in še dru­ di nastope rudniške godbe. (Foto: Primc) dal delati načrte za gradnjo Dve samopostrežnici ge kraje? Mar so res vsi ti nove trgovine v Livoldu, ki kraji tako brez vsega, da o bo stala v bližini sedanje, će Prebivalci stolpnic v Ki­ njih ni dosti slišati in brati bodo imeli dovolj denarja, dričevi ulici v Kočevju pra­ v podobnih izdajah. Kaže, da jo bodo začeli graditi že v vijo, da imajo pred nosom smo le precej sami krivi, če prihodnjem letu. Sedanja li- kar dve samopostrežnici: pr­ ne sodelujemo pri takem de­ voldska trgovina je namreč va je Trgoprometova, dru­ lu. Premalo smo domoljubni Gasilci dobili novo brizgalno ga pa je na terasah stolpnic, neprimerna in zastarela. in ponosni na svoj kraj ter veljnik občinske gasilske^ zve­ kjer stanovalci suše perilo. preveč brezskrbni do dejav­ V tej drugi »samopostrež­ Krstili so jo za »Olgico« — Veljala je skoraj ze Alojz Lesar. V zaključne® Osnutek plana izdelan nosti, ki so nujno potrebne, izvedu nici« pogosto izginja perilo. delu slavja so gasilci Strokovne službe občinske če nočemo zaostati za drugi­ 3 milijone Sdin, kupil pa jo je rudnik krajši program (usmerjaaie Neznani storilec (ali storil­ mi kraji. Zdi se, da smo se skupščine Kočevje so pred vodnega curka v cilj kratkim izdelale osnutek ka) opravi delo temeljito, le preveč usmerili na gostin­ V nedeljo 10. septembra so novo gasilsko brizgalno. Ku­ saj včasih ne izgine samo Gasilci so brizgalno krsto" družbenega plana razvoja ob­ stvo in spominke, na vodni­ člani industrijskega gasilske­ pil jim jo je Rudnik; z vsemi vsa žehta, ampak celo šči­ ško literaturo pa smo poza­ za »Olgico« v spomin na Par’ čine v letih od 1966 do 1970. ga društva pri rudniku rjave­ novimi priključki je veljala tizanko Olgico Tršič, ki so J° palke za pripenjanje perila. bili. A. ARKO ga premoga Kočevje dobili skoraj 3 milijone Pdin. Osnutek bo v kratkem dan Italijani 1942 ujeli, mučili 1« v široko razpravo, ki bo tra­ Na prisrčni slovesnosti, Ki ubili. Slovesnost je bila zdrU" jala predvidoma do decem­ jo je motil le dež, je direk­ žena s praznovanjem tedna bra, do konca leta pa naj bi tor rudnika Franc Korelc iz­ gasilstva (zadnji teden v sep; občinska skupščina, upošte­ ročil brizgalno predsedniku tem bru), ki pa ga v k o č e v s f f l vaje vse pripombe in pripo­ Avgusta rekorden obisk tujcev društva Francu Kendi, ta pa občini praznujejo ves mese ročila, plan dokončno spre­ jo je predal poveljniku Lojze­ zabeležili 6068 nočnin (4792 september. . jela. tu Tomažinu. Gasilsko društvo pri R}1* ^ Na Kočevskem je spet lovil princ kneževine domačih in 1276 tujih), v Na slovesnosti — sodelovala je bilo ustanovljeno že le­ Liechtenstein — Avgusta v hotelu 400 tujih istem obdobju lani pa 5560 je tudi rudniška godba — so ta 1924. Danes šteje 47 čla­ nočnin (4354 domačih in 1206 Nezaželena nočnin govorili: direktor Franc Ko­ nov, od tega 36 operativna, tujih). relc, predsednik gasilskega ostali pa so rezervni (starej Hotel bi lahko zabeležil av­ društva Franc Kenda in po­ glasba Avgusta letos je Kočevje strijci (127 nočnin), Amerikan­ gusta še več nočnin( saj so gasilci) in častni. Po radiu pogosto poslu­ obiskalo rekordno število tuj­ ci (94 nočnin)' in zahodni morali odkloniti prenočišče šamo glasbo po željah, cev. Samo hotel »Pugled« je Nemci (60 nočnin). zabeležil kar 400 nočnin tu­ dvema skupinama, ki sta šte­ stanovalci hiš v okolici Od začetka leta do konca li okoli 100 ljudi. Hotel ima jih gostov in 583 nočnin do­ nove kočevske klavnice avgusta so v hotelu Pugled namreč le okoli 50 postelj. pa morajo poslušati ne­ mačih gostov, v lanskem av­ Kratke o delavski univerzi zaželeno glasbo — muka­ gustu pa 339 nočnin tujih V prejšnjem šolskem letu je ko vemo, da mnogim po uradih Pr*‘P nje krav, ki v klavniških gostov in 545 nočnin doma­ čevska delavska univerza organizi­ manj kuj e osnovnega znanja hlevih čakajo na zakol. čih gostov. rala vrsto oddelkov za izobraževa venščine, pa bi veljalo o nje odraslih. V novem šolskem razmisliti Tečaji slovenščine Za stanovalce je muka­ Avgusta vedno prenoči v ho­ KTK namenila 22 posojil letu nameravajo dejavnost še po Slovence bi marsikomu k°r;ldne- nje mučno posebno po­ telu »Pugled« največ tujcev, večati, saj so potrebe po izobra predvsem prenekateremu ur«**** noči, saj jim ne da spa­ vendar smo v hotelu zvede­ ževanju odraslih vedno očitnejše, m u spisu! j ti . li, da so letos prvič zabe­ šolo za organizatorje proizvodnje ■ V marsikaterem P°d* ‘£ ir!!jfr študentom in dijakom večerno kovinarsko, osnovno šolo ra uspešnejše poslovanje ne Mukanju se ne da izo­ ležili 400 nočnin tujih turi­ ter razne tečaje in seminarje je na skladiščna služba. je gniti, vendar bi ga bilo stov. Do te številke je pri­ obiskovalo okrog 300 ljudi. diščnikov ni niti malo vsaj čez leta manj slišati, pomogel z eno nočnino tudi Letos so dodelili na novo 9 posojil — Kdor se ■ Na podlagi 8. člena republi­ celo precej odgovorno! oP . ^ če bi okoli klavnice zasa­ princ Aleksander Liechtenste­ škega zakona o varstvu pri delu je bil uspešno zaključen teo ^ po končanem študiju zaposli v KTK, mu posojilo morajo vsi vodilni ljudje v pod skladiščnike, ki zdaj o b to . pa dili drevje. Klavnici je že in, ki je spet Irišel na Kočev­ jetjih opraviti ustrezen tečaj. Do lu n edvom no več vedo, J ^ j ajje- bodo s podobnimi tečaji m* bilo naročeno, naj drev­ sko na lov. Princ prihaja na črtajo slej so številna kočevska podjetja je zasadi, vendar doslej lov že več let, letos pa je že pripravila skupaj z DU pro­ VaH , „ „kros naročila še ni izpolnila. prišel že drugič, vendar obi­ Kemična tovarna »Mela­ dajati letos, ostala pa že v gram tečaja.' Do junija je uspešno ■ V Kočevju Je to vedno ^ opravilo tečaj že precej tovarišev, 3.000 za p o slen ih bre* „invoeH5 čajno prenočuje v lovskih min« iz Kočevja daje trenut­ prejšnjih letih. Kemična to­ ki so za predavanja strokovnjakov osnovne šole! Podjetja » 8 kočah. no posojila za študij 22 štu­ varna tako omogoča izobra­ iz Kočevja, Novega mesta in Ljub­ še vedno premalo skrbe *». v Nova zelenjavna V avgustu so prenočevali vdentom in dijakom. Devet ževanje 10 študentom na vi­ ljane pokazali veliko zanimanje no izobraževanje ^poslej«* lsl£e Jeseni bodo tečaje o varnosti pri akciji za pridobitev °sn° „i0 s o* trgovina hotelu Pugled največkrat Av- posojil je začela tovarna sokih šolah in 12 dijakom na delu nadaljevali. izobrazbe sta doslej P j"® zve*8 Trgovsko podjetje »Trgo­ srednjih šolah. delovali tudi Socialistična ■ Delavska univerza Je organi­ in predvsem sindikat, r .,jCjran® promet« namerava v stavbi Za študente znaša mesečno zirala tudi tečaj za tuje jezike skl univerzi deluje ve ^tere poleg kina »Jadran« v Ko­ posojilo od 24.000 do 28.000 (nemščina) za trgovce. Podoben osnovna šola za odrasle. ^ čevju (bivši prostori Pletil­ tečaj bo Jeseni za gostince. Tečaj program Je precej DROBNE IZ KOČEVJA starih dinarjev, za dijake pa (vključiti bi veljalo tudi druge soli, vendar prilagojen t0 dni» stva) urediti prodajalno s 21.000 do 24.000 Sdin. tuje Jezike) je nedvomno potreben ■ GOBARJI VELIKO PRIČAKU­ tem prodaja. Prav bi bilo njihove Peti in šesti razred traja « ^ sadjem in zelenjavo. Načrte že zaradi vedno večjega števila sedmi in osmi pa dve ,eD. K« JEJO od zadnjega dežja. Zatrjuje­ starše opozoriti na to početje. Kdor se po končanem štu­ turistov, najbolj pa Je znanje je­ za prenovitev so že dali iz­ jo, da je bila zemlja pred dežjem vanja pa so trikrat na . ^0t Str ■ V KOČEVJU JE VELIKO diju oziroma šoli1 zaposli v zikov potrebno prav gostincem ln je še precej ljudi z m«Je najne- delati. Ce bo šlo vse po sre­ segreta kot malokatero leto do­ zbiralcev starega denarja — numi­ trgovcem rim i razred i osnovne šole, Jese„i slej, zato obstaja možnost, da »Melaminu«, mu posojila ni či, bo Kočevje dobilo novo zmatikov — vendar je zbiranje ■ Za ljudi, zaposlene v admini­ rava šola zanje organlz _red, d bodo gobe kmalu vzklile. Ker so premalo organizirano. Dobro bi bi­ treba vrniti. Ostali morajo trgovino do 1. maja. bili že v pomladanski in poletni straciji, so nekoč že poskusili s poseben pripravljalni , eje de'8” lo, da bi se zbiralci združili in posojilo vrniti, vendar jim v bodo potem l a h k o u sp e šn a sezoni prikrajšani, naj bi se jim tečajem uporabne slovenščine, pa začeli sistematično in redno izpo­ ni uspel. Iz Izkušenj še predobro 11 od potega razreda to izpolnilo. V Kočevju najde v polnjevati zbirke. Potrebno bi bi­ skladu z doseženim učnim Cene v Kočevju nabiranju gob razvedrilo precej lo navezati stike z drugimi numi­ uspehom del posojila odpi­ Pretekli ponedeljek so ve­ ljudi. zmatičnimi društvi in se povezati šejo: odličnjakom 50 odstot­ ljale v trgovini s sadjem in ■ V NEDELJO SO PRIŠLI v z domačimi filatelisti, ki imajo kov, prav dobrim 40 odstot­ planinsko kočo pri Jelenovem stu­ precej izkušenj. Majhna zbirka zelenjavo naslednje malopro­ dencu na Mestnem vrhu angleSki starega denarja Je tudi v kočev­ kov, dobrim 30 odstotkov in dajne cene: krompir 0,78 N turisti kar s tremi avtomobili. Bi­ skem pokrajinskem muzeju. Po­ zadostnim 20 odstotkov. Olepšajmo okolico hiš! din, sveže aelje 1,40 N din, ll so mladi, posebno pozornost pa trebno bi jo bilo sistematično ure­ so zbujali njihovi avtomobili, ki diti, saj bi lahko bila /vzor dru­ Kemična tovarna daje vsa­ fižol v zrnju 4,95 N din, stro­ niso imeli vrat. Čeravno so bili gim zbiralcem. ko leto tudi posojilo enemu »Teden čistoče« pred občinskim Praznif°k \ep- čji fižol 2,60 N din, čebula vsi kufttravl dolgolasci, domačih ■PR E JŠN JO SOBOTO SO IMELI dijaku, ki konča gimnazijo, za 1,48 N din, solata 2,56 N din, planincev to ni motilo, saj so se v Domu Jožeta Seška koncert Rde­ Vsak občan bo po svojih močeh prispe* dostojno obnašali. Motila pa Jih či dečki iz Maribora. Ta precej nadaljnji študij. Dijaka izbe­ paradižnik 2,08 N din, papri­ je njihova zanikmost. Angleži so znani ansambel je sestavljen iz re profesorski zbor gimnazi­ ši podobi mesta ka od 1,40 do 1,87 N din, Ja­ sami povedali, da zunanjosti ne električnih kitar, orgel, saksofona je. Razen tega pa podele še bolka 2,75 N din, hruške 3,60 pripisujejo nobene važnosti in da in bobnov, zraven pa nastopajo V kratkem bo občina Ko­kov in sploh po sVPgf jiaJ' se sploh ne umivajo čez potrebo. tudi trije pevci. Dvorana Je bila eno posojilo učencu, ki je Ceh prispevajo *a N din, pomaranče 5 N din, nabito polna mladine. Nastop je čevje praznovala svoj občin­ To Je bilo tudi čutiti, saj so za­ končal osemletko, za šolanje lepšo podobo je J limone 5,55 N din, grozdje udarjali kot premočene ovce. potekal brez izgredov, tako da Je v srednji šoli. ski praznik. Posebna komisi­ Skrb za čistočo me J j0t- 3,75 N din, slive 1,60 N din, bil to lep večer mladinskega raz­ ja krajevne skupnosti sd je ■ KOT SE PRIT02UJEJ0 uprav­ vedrila. Letos je v kemični tovarni posebej poverjena breskve 2,80 N din, lubenice niki gostinskih obratov in gostil­ ■ SIFONSKE STEKLENICE SO že ogledala mesto in opozar­ 0,95 N din — vse za 1 kg. ničarji, se Je pojavila skupina SE IZKAZALE kot učinkovito zaprosilo za posojilo 27 mla­ jala lastnike hiš in zastopni­ ju »Komunal*« Jf1 pos^ otrok, ki jemlje prazne steklenice Jajca so bila po 0,64 N din. orožje proti mladim razposajen- dih. Tovarna je razdelila po­ ke hi&nih svetov, naj urede Krajevna skupnog ^ 5® iz embalažnih zabojev in jih po­ cem v gostinskih lokalih. Pred sojila devetim, ki so doslej bela, da bo zelenJe * ^tr* kratkim so bili mladi gostje v in olepšajo okolico stano­ nekem gostišču zelo tečni in ne­ dosegli najboljše učne uspe­ vanjskih zgradb. enkrat pokošeno W sramni z dekleti, ki so stregle. he in ki so najbolj uspešno Olani komisije so posebno Obranile so se Jih tako, da so Jih T fcp o v«™ * pobrizgale s sifonom in Jih tako prestali testiranje. V podjetju opozarjali, naj občani pred­ hitro ohladile. Počesali so si mo­ pravijo, da Je to njihov pri­ vsem sežagajo in pospravijo do poskrbeli tu^J to5e (Pjg bodo v tednu čtetoce ^ kre, kuštravo laso in z dolgim no­ spevek za investicije v kadre, skladovnice drv, ki jih je som odšli. Kratek postopek je bil praznikom) pomaga« učinkovit, hkrati pa dobra šola za ki se bo njim ln komuni bo­ precej okoli hiš, urede oko­ dostojno vedenje. gato obrestoval. lico stanovanjskih hiž inblo- m esto. Večina jih ni upošte­ Z OBISKA ITALIJANSKE DELEGACIJE V RIBNIŠKI OBČINI V Gradbeniku ob vala odločbe polletju izguba Občinska skupščina Ribni­ Na nedavnem sestanku ca je že spomladi izdala last­ Ogledali so si več podjetij in ustanov predsedstva občinskega sin­ nikom hiš ob javnih cestah dikalnega sveta v Ribnici so in poteh odločbe o nam estit­ pristojnosti, za šolski pro­ obravnavali gospodarjenje vi zadrževalcav snega na stre­ Zanimali so se za samoupravljanje, oblikovanje občinskega proračuna, gram (kdo ga sestavlja in ka­ podjetij v prvi polovici letoš­ hah. Redki pa so občani, ki ko učno osebje lahko vpli­ njega leta. Obračuni kažejo, so odločbo upoštevali. Poseb­ zdravstvo in socialno zavarovanje, šolstvo, domačo obrt in drugo — Tudi da je večina podjetij dobro na komisija občinske skup­ va na njegovo vsebino), za Italijanom so fašisti in nacisti prizadejali precej gorja roditeljske sestanke in gospodarila, vendar so bila ščine bo v kratkem ponov­ drugo. med njimi tudi slaba. To ve­ no pregledala hiše in vse, ki Uradna delegacija italijan­ navilo in da bi v bodoče Predstavnik združenja par­ lja predvsem za GRADBE­ zadrževalcev snega niso na- ske občine Arcevia je bila na skupno preprečevali vojne ne­ tizanov Ancone Alberto Po­ Obiskali so še Pletsilnico NIK, ki je imel v prvem pol­ niestili, prijavila sodniku za obisku v ribniški občini od varnosti. Poudaril je tudi, lenta, ki so mu fašisti med žičnih mrež, kjer so spraše­ letju 17 milijonov S din iz­ Prekrške. Razen tega name­ 3. do 5. septembra. naj bi v bodoče krepili po­ vojno ubili sina, pa je po­ vali največ o samoupravlja­ gube. Lep uspeh je dosegla rava občinska skupščina v Prva dva dni so bili stiki slovne, kulturne in turistič­ udaril, da je sodelovanje par­ nju, delitvi dohodka, občin­ Pletilnica žičnih mrež v So­ bodoče stalno skrbeti za čim- v glavnem neuradni, tretjega ne etike med obema ob­ tizanov Italije in Jugoslavije skih, republiških in zveznih dražici, ki je nakupila za 42 lepšo podobo Ribnice. dne pa predvsem uradni. v činama. . potrebno zato, da bi skupno prispevkih oziroma proraču­ milijonov S din strojev. S r ■■ preprečili ponovne vojne gro­ nih, kako je z osebnimi do­ tem je omogočila zaposlitev zote. hodki, če blago ne gre v pro­ nekaj novih delavcev. V Ko­ . »tv dajo itd. Potem so si ogledali po­ vinskem podjetju so se kar stajo. Italijanske goste je po­ Na kosilu so bili člani de­ dobro prerinili, vendar so se sebno zanimalo, koliko so legacije v gostilni »Majolika« težave začele v drugem pol­ in so bili s hrano in postrež­ letju, ker zmanjikuje dela. razširjene razne bolezni (že­ -r * i v lodčne, jetika itd.), kako je bo zelo zadovoljni. . poskrbljeno za specialistične 5. septem bra so si po urad­ Sodražica: dobro i:: v;--- preglede, kako je z zobo­ nem sprejemu, o katerem ik zdravstveno in babiško služ­ poročamo posebej italijanski skrbijo za vodovod bo, odnosi med socialnim gostje ogledali prostore občin­ Sodraška krajevna skup­ zavarovanjem, zdravstveno ske skupščine Ribnica, pod­ nost posveča veliko skrbi službo in zavarovanci itd. jetje INLES, novo šolo, ki je urejevanju potov, saj jih je še vedno v gradnji, in mu­ popravljala že pri Sodražici, Italijanski gostje so pove­ zej. Razen tega so obiskali Zimairicah, Jelovcu, Lipovšči- dati, da imajo v njihovi ob­ razstavo amaterja domačina, ci, Globelu in Podklancu. čini 4 zdravnike (8000 prebi­ bivšega borca Slavka Felicija­ Vrednost teh del ocenjujejo valcev) — v ribniški jih je na. Odkupili so tudi nekaj skupaj z gradivom in prevozi 5 (12.000 prebivalcev). Zvede­ njegovih slik. na 1,400.000 S din. Pri grad­ li smo tudi, da v Italiji ni Pred odhodom so gostje nji pokopaliških vežic je kontracepcijske službe, ker je zmanjkalo denarja, saj so za­ proti njej cerkev. povedali, da so doživeli veli­ ko lepega in da bodo o svo­ nje porabili vso girabarino za Ze pri vhodu v sodraško jih vtisih poročali tudi več desetletij naprej. KS ima osnovno šolo so goste spet doma. v načrtu tudi gradnjo mostu čez Bistrico za Pakižem, de­ pretresle fotografije o med Kasno popoldne so se gost­ vojno porušeni Sodražici. lati pa ga nameravajo začeti je poslovili in odpotovali: ne­ že letos. asimtm V razgovoru s predstavniki kateri domov, nekateri pa na -r ^upan italijanske občine Aroevia (desni na sliki) je izročil ribniški občini in nje- šole so se gostje predvsem dopust, ki ga bodo preživeli emu predsedniku Bogu Abrahamsbergu (za sliko) panoramo pobratenega itali­ zanimah, kako je sestavljen v Jugoslaviji in nekaterih so­ Gora: raje farovž janskega mesta. (Foto: J. Primc) šolski odbor in za njegove sednjih državah. kot vodovod! Krajevna skupnost na Gori Predstavniki občinske skup­ Z URADNEGA SPREJEMA DELEGACIJE IZ ARCEVIE si prizadeva, da bi zbrala po­ ščine, družbeno-poliitičnih or­ trebnih 6 milijonov S din za Pintarji: prizadevni ganizacij in nekateri ostali dograditev šole, v katero je vaščani občani so dva popoldneva in bilo vloženih že okoli 5 mi­ večera izkoristili za med­ Gradimo most trajnega prijateljstva lijonov S din. Za šolo so Pintarji, Zadniki in še ne- sebojno spoznavanje in pri­ prebivalci sami prispevali mi­ J drugih vasic na pobočju jateljske razgovore. Člane de­ lijon dinarjev, ker se dobro Prihodnje leto se bosta predvidoma pobratili občina Ribnica in Arcevia — |emen je bilo skoraj odreza­ legacije so obiskovali v Do­ zavedajo, da so tudi njim mu na Travni gori, kjer je Osnova za pobratenje sta, skupna borba proti fašizmu in nacizmu ter kre­ l i od sveta. Pot je bila sla- prostori nujno potrebni. Zal bMa delegacija nastanjena. zaenkrat ne kaže, da bodo in malone neprevozna. V pitev prijateljstva med vsemi narodi sveta — Predstavniki obeh občin so 4. septembra so predstav­ zmenjali med seboj darila — Predstavniki italijanskih partizanov so položili dobili denar. Na Gori so ime­ oltarjih pa imajo dobrega li tudi načrt zgraditi vodo­ niki občine Ribnica in Sodra­ venec pod spomenik v Ribnici ° inskega odbornika Dolšča- žica razkazali italijanska de­ vod, toda ker je vaškim mo­ a* ki se je stvari resno lotil, legaciji Sodražico. žem bolj pri srcu gradnja fa­ 5. septembra je predsednik ske skupščine Ribnica. njeno prihodnje leto, plod rovža, ki zahteva precej de­ Pomagala pa je tudi krajev- Najprej so jim pokazali občinske Skupščine Ribnica V pozdravnem govoru (ki skupne borbe proti fašizmu zdravstveno postajo, ki je narja, bodo ljudje še naprej skupnost Sv. Gregor s Bogo Abrahamsberg skupaj s ga objavljamo v celoti) je med vojno in prijateljstva pili vodo iz kaonic. hkrati spomenik 166 padlim predstavniki Zveze komu­ posebno poudaril, da medse­ med obema občinama. To 000 Sdin. Pot, dolga 4 km, iz Sodražice in okolice. Nji­ nistov, Socialistične zveze, Zve­ bojno spoznavanje ki obiski 'prijateljstvo naj bi bilo del p Začela sprem injati podobo. hova imena so vklesana na ze borcev, Zveze mladine in ustvarjajo most, ki bo pred­ skupnega prijateljstva Itali­ Velike Poljane k ort- ^r©bivaUci vasi so prispevali spominski plošči pri vhodu. ostalih predstavnikov svečano vidoma že v prihodnjem letu je in Jugoslavije in hkrati neškemu vodovodu Člane italijanske delegacije pripeljal do pobratenja med del prijateljstva med narodi po 100 prostovoljnih sprejel delegacijo italijanske Dolgotrajna suša je priza­ je to obvestilo močno pretre­ občine Arcevia in predstavni­ Arcevio in Ribnico. vsega sveta, ki ga je potreb­ • °vnih ur. Potrebno bo le dela tudi prebivalce Velikih slo. Predsednik občine Arce- ke nacionalne zveze partiza­ Predsednik občine Arcevia no doseči. e nekaj dela in cesta bo Poljan. Vaščani sicer imajo via je taikoj izrazil željo, da nov pokrajine Ancona. Spre­ Paolo Rossa je naglasil, naj Predsednika sta nato obda­ *°nčno urejena. se kaj takega ne bi več'po- jem je bH v prostorih občin­ vodovod, vendar to kaj malo bo pobratenje, ki bo skle­ rila obe občini s slikama. pomaga, če izvir vode presa­ Predsednik občinske skupšči­ hne ob vsaki večji suši. Za­ ne Ribnica je podaril pred­ to so se dogovorili, da bodo sedniku občine Arcevie sliko napeljavo priključili na ort- Ribnice, le-ta pas predsedni­ ku ribniške skupščine sliko neški vodovod. Vaščani bodo „Kar storile so rokey to z nogami potepta si.. “ Arcevie. prispevali 650 m3 lesa in .ra­ se iz osnovne šole — dolgo je že kazni za nesnago. Na ta način bi stoli po odru, ni nikogar motilo, Nato je predsednik občine čunajo, da bodo začeli na- vega — se spominjam pesmi o div- tudi zbrali mtfcaj denarja za na­ najmanj pa mladince. Potem so se Arcevie predstavil člane svo­ peljavati vodovod še letos. S Joni možu, ki je nenehno delal, pa grade! zapodili po nasadih in zelenicah po je delegacije, ki jih je pred­ tem bodo za zmeraj uredili jnč napravil. Ogradil si je vrt in Turističnim delavcem gre vseka­ gradu, ki so jih delavci domače Ko­ sednik občine Ribnica hkrati preskrbo z vodo. Podobne te­ Sa hotel obdelati, toda kar je storil kor naj lepše priznanje. Storili so munale pred kratkim uredili, tep­ obdaril z ribniškimi spomin­ žave imajo tudi v sosednjem 2 rokami, je z nogami poteptal. Za­ vse, da bi Ribnica pričakala goste tali travo in cvetje, kričali kot In­ ki. Žlebiču, zato so se Zlebičani nimiva prispodoba, ki bi jo lahko lepa in čista. Vendar pa me je ob dijanci in sploh vzbujali videz Predstavnik nacionalne zve­ odločili, da bodo pod vasjo “Porabili marsikje, celo v našem kratkem spJbhodu skozi Ribnico skrajne nevzgojenosti in nekultur­ ze partizanov za pokrajino Gorenji Lazi zajezili vodo in gospodarstvu. nekaj posebno zbodlo v oči — ob­ nosti. Komaj si upam predstavljati, Ancona Alberto Polenta' je jo napeljali v svoje domove. našanje mladine v gradu. Tu seve­ kaj bi bilo, če bi v gradu že ure­ nato predstavil zastavo ene Kopati so že začeli in raču­ Prebral sem: »Ribnica se je v fe- najo, da bodo še letos pili tivalskih dneh polepšala, pomladi- da turistični delavci ne morejo sto­ dili park kulturnikov s kipi števil­ izmed partizanskih enot in riti ničesar, saj so celo miličniki nih pomembnih mož iz Ribnice!? razložil, da vsaka zvezdica na vodo iz svojega vodovoda. > da bi čista in prijazna sprejela Nekaj denarja jim bo prispe­ evilne goste.« Tudi go6te iz Itali- brez moči, kakor mi je eden priz­ Ob Bistrici napol v vodi leži pre­ njej predstavlja padlega par­ • daljne Arcevie. nal. vrnjena klop Iz letnega gledališča. tizana. Predstavnik nacional­ vala tudi KS Sušje. V gradu je kavama, ki pa ne Festival je pred nekaj leti odštel za ne zveze partizanov je nato n^iedam to lepo, čisto in pom laj e- zbuja prevelikega zaupanja. Včasih te klopi nekaj sto tisočakov. Opeka obdaril nekatere predstavnike o Ribnico, vso dolino, odeto v šte- je slovela kot mladinski kvartaški na zidu okrog gradu je mestoma občinske skupščine Ribnica in Cene v Ribnici ne zastave. Od meje do meje ob- klub. MOti se gost, če misli, da bo razbita ah pa je sploh ni. Dvomim, političnih ter družbenih or­ Pretekli ponedeljek so ve­ e šopi zastav, številni mlaji s dobil na mizi pred kavarno prt in da bi vse to uničili odrasli ali pa ganizacij s knjigo »La Resi- ljale v trgovini s sadjem in ^‘apoiajočimi zastavami na vrhu, pepelnik; vesel naj bo, če bo dobil gostje v gradu! stenza nell’ Anconi tato«, v ka­ zelenjavo naslednje malopro­ vpim?1oJc1 °b vhodih v Ribnico in sedež, na katerega otroci ne bi na­ Malo kasneje , sem govoril z mi­ teri je opisana partizanska dajne oene: krompir 0,90 N Oia*® krošnjo sredi trga. In vedno nesli nekaj prgišč peska. Tudi si­ ličnikom. Obupano je zavzdihnil, vstaja v pokrajini Ancona, v din, sveže zelje 1,20 N din, lepa in čista, predvsem čista, cer se zdi, da mladina tu lahko češ kaj pa jim moremo! Ce so pre­ kateri je sodelovalo tudi več čebula 1,90 N din, česen 5,20 vho? 1 Z d i' Sredi struške ulice o b počne, kar hoče, in po svoje zaba­ mladi jih ne moremo prijaviti niti Jugoslovanov, med njimi Sta­ N din, solata 2,20 N din, pa­ skpfrU na glavno cesto kup konj- va — tuje in domače — goste. sodniku za fl ekrške. šola ... ne Nosan iz Ribnice. To knji­ radižnik 2 N din, paprika 1,50 HjT®8 8n°Ja. ob Bistrici za zad ruž­ Opazoval sem skupino mladincev Toda — ali res samo šola? Vsi vi­ go so podarili budi Ljudski N din, jabolka 2,30 N din, na do tržnice čistoča ni — najstarejši so imeli okrog 14 ali dimo šolo, staršev nihče. Staršev, knjižnici. hruške 2,30 N din, pomaran­ sti j ’ po Biavni ulici — po ce- 15 let — ki je odnesla kavarniško ki dovoljuje otrokom vse, jih zago­ Po slavnostnem sprejemu če 5,30 N din, limone 5,40 N n pločnikih — polno prahu, mizo in stole na oder letnega gle­ varjajo in tako posredno sami za­ so predstavniki italijanske na­ din, grozdje 3,12 N din, slive kot hi ?aplrJev’ majhnih in velikih, dališča in Junaško »ajncala« (ali ta- krivijo marsikatero pobalinstvo cionalne zveze partizanov po­ 2 N din, lubenioe 1 N din — otrok. na 1 fe nekaJ dni ne bila pomete- rokirala, ne vem natančno!). Celo ložili tudi venec pred spo­ v s e za 1 kg. Jajca so bila po Kar so naše roke v dvajset in več haih/1? teri gostinski lokali niso pravi prepir se je vnel, kakor med menik v Ribnici. 0,56 N din. stičnr Nodavno je turi- pravimi kvartopirci. Potem so sko­ letih zgradile, teptamo z nogami nau .društvo razdelilo nagrade za čili v kavarno na Šilce tega ali one­ mladine. Tiste mladine, ki naj okolic? ^ ei?ne hlše in nJihove ga, v glavnem močnega, pokadili kmalu začne sama graditi, ki naj je no i, J temu se mi zdi, da cigareto in se pričeli loviti po odru, kmalu za starejšimi nadaljuje nji­ nekato° 5e vse Premalo cvetja, po kamnitih arkadah nad odrom, hovo delo. 16 ™Se in dvorišča ne v naj- skakali z njih na oder in skakali Kakor tisti velikan v pesmi iz os­ ggfcm redu m bi v prihodnje ve- po klopeh v gledališču. Ce so se novne šole... f R E Š E T O nnnrrad vpeljati tudi klopi prevračale in leteli kavarniški P. Grivec NEKATERE ZADEVE BI MORALI DOKONČNO RAZČISTITI K daj vse knjige Ali domače pravočasno? K rvodajalstvo in zbiranje zelišč: slabo sadje ni dobro? Letos je sadje tudi v Črnomaljska knjigama je Beli krajini izredno obro­ letos v glavnem dobro zalo­ Ker je bil na tečaju, je dilo. Pri vsaki hiši ima­ žena s šolskimi knjigami. mo jabolk in drugega sa­ Kljub temu pa ji še vedno Na razširjeni seji občinskega odbora RK v Črnomlju so ocenjevali polletno rešil življenje delo organizacije, naredili načrt za bodoče obdobje, razen tega pa razprav­ dja, da ne vemo, kam z manjka nekaj učbenikov: či­ Pri obravnavi delovnega na­ njim. Ljudje bi radi vse tanka za 2. razred, računica ljali o krvodajalstvu in še nekaterih stvareh črta za naslednje mesece so to prodali, saj marsikje za 3. razred, angleška vadni­ sklenili okrepiti predvsem po­ težko plačamo davke, ven­ ca za 5. razred in učbenik za dročje zdravstvenovzgojnega dar tovarna BELSAD od slovenski jezik za 6. razred V poslovnem poročilu so ne gre, da morajo zdaj krvo­ gi dosedanjih izkušenj bi se naglasili, da je pri skliceva­ dajalci, zlasti odlikovanci, kri morali na prihodnje zeliščne dela in organizirati še več te­ nas ne odkupi toliko, kot osnovne šole. Te knjige še ni­ nju skupščin RK vse več te­v bolnišnici plačati. Vnovič čajev za nudenje prve po­ bi lahko. so izšle. Predvidevajo, da bo­ akcije drugače pripraviti, si­ žav z udeležbo. Medtem ko so predlagali, naj bi le-ti pla­ cer jih že vnaprej lahko pro­ moči. Kako so taki tečaji po­ Sami smo kopali temelje sta čitanka za 2. in računica so prejšnja leta člani z ve­ čali samo stroške za prede­ trebni, se je izkazalo letos za 3. razred v prodaji že 1. glasimo za neuspešne. Ker pa lje za tovarno, saj so nam seljem hodili na sestanke, je lavo krvi. je v Beli krajini zelišč dovolj, julija v Podzemlju. Neki ko­ obljubljali, da bodo imeli septembra, medtem ko za za delo RK v zadnjem času šole pa se pogosto za organi­ palec se je utapljal, in ko drugi dve knjigi še ne vedo. Da krvodajalske akcije ne so ga neizkušene priče po­ tudi kmetje od nje korist, vse manj zanimanja. Navzo­ uspevajo tako, kot bi lahko, zacijo izletov brezuspešno toda večkrat smo bili že či so sicer delo v letošnjem obračajo po denarno pomoč tegnile iz vode, mu niso zna­ Ker doslej vsako leto je vzrok tudi dejstvo, da po- li pomagati, če ne bi slučaj­ razočarani. Letos nam pla­ spremlja začetek šole po­ prvem polletju zadovoljivo samezne delovne organizaci­ k podjetjem, je res škoda, da čajo jabolka po 25 S din ocenili, zahtevali pa so, da zbiralne akcije za zelišča pro­ no prišel zraven neki tovariš manjkanje šolskih knjig (ne je različno obravnavajo krvo­ iz Belta, ki je obiskoval tečaj kilogram, kar je smešno samo v Črnomlju), se upra­ bi marali nekatera nerešena dajalstvo. Ponekod plačujejo padajo. šole bi lahko z nji­ nizka cena, obenem pa to­ vprašanja krvodajalstva do­ mi zaslužile precej, denarja. prve pomoči, ponesrečencu vičeno lahko vprašamo, kdaj krvodajalcem ia kolektiva na ne bi bilo mogoče rešiti živ­ varna dovaža sadje s Hr­ bodo takšne pomanjkljivosti končno rešiti, sicer uspešnej­ Da je bila letošnja zbiralna vaškega, medtem ko bo šega dela na tem področju ni dan odvzema krvi delovni dan, akcija slabo organizirana, po­ ljenje. odpravljene in bo delo v Šoli ponekod ne, tako so nekte- naše, domače, zgnilo. Te­ mogoče pričakovati. ri prikrajšani pri zaslužku.ve primer na Sinjem vrhu. Organizacija RK bo morala lahko normalno potekalo že Otroci so nabrali na kupe ga prebivalci bližnjih vasi od vsega začetkp razen tega do konca leta zbra­ ne moremo razumeti in »Moram res svojo kri bezgovega cvetja, ki ga je za­ ti še 120 krvodajalcev za po­ menimo, da nam delajo plačati?« Slaba organizacija druga nameravala odkupiti. trebe novomeške transfuzijske krivico. zbiralnih akcij Toda ker šola nima primer­ postaje, sodelovala pa bo Spominki gredo Tako še vedno ni razčišče­ nega prostora za skladiščenje, tudi v pripravah na teden bo­ V imenu prizadetih no vprašanje, ali mora krvo­ Na seji so ugotovili tudi, se je cvetje, zmetano na kup, ja proti TBC, ki bo od 24. Frančiška Gršič, Rodine 5 d o b r o dajalec v primeru, da sam da letošnja akcija za zbira­ pokvarilo. potrebuje kri v bolnišnici, pla­ nje zdravilnih zelišč ni doseg­ do 30. septembra V črnomaljskem turistič­kati. O tem je bil govor že la pričakovanega uspeha. Se­ nem biroju so povedali, da na letni skupščini RK, ven­ zona za zbiranje zelišč je naj­ so letos prodali zelo veliko dar še zdaj ni znano, kako večja v letnem času, med po­ spminkov, tako da nimajo postopajo. To bi morali ure­ čitnicami, tedaj pa prosvetni V gim naziji težave s predavatelji skoraj nobene zaloge. Naj­ diti enotno za področje vse delavci nočejo prevzeti no­ bolj gredo v promet tipični Slovenije ali države, ker res benih obveznosti. Na podla- Črnomaljsko gimnazijo obi­ s telovadnico, ker gostujejo v v težkem položaju, saj jim je belokranjski predmeti (pr­ skuje letos 134 dijakov ali osnovni šoli. manjkalo kar 6 profesorjev- tički, pisanice, narodne no trije manj kot lani. Ravnatelj V šolskem letu 1966/67 so Najbolj se je izkazal neki še, sejalnice iz slame itd.). gimnazije prof. Janez Kambič na gimnaziji dosegli zelo do­ profesor psihologije, ki je že Na dan prodajo za okoli de­ je povedal, da bodo tudi letos ber učni uspeh, saj so od 137 nekaj dni prebival v Črnom­ set tisoč starih dinarjev raz­ organizirali na šoli razne dijakov padli samo trije. To­ lju in bil tudi na konferenci nih spominkov, in to največ krožke. Lani so ti pokazala ze­ rej jih je izdelalo 98 odst. profesorjev. Zadnji dan pred tujim turistom in izseljen­ lo dobre uspehe. Posebno se Pred dvema letoma je s po­ začetkom pouka pa je ne^na- cem i je izkazal pevski zbor, ki je pravnimi izpiti vred izdelalo no kam izginil. Ravnatelju je nastopil na festivalu zborov samo 76 odst. Tudi disciplin­ pustil lepo napisano pismo, v Celju in na gimnaziadi v skih kazni razen nekaj manj­ v katerem se opravičuje, ker Veliko zanimanje za Novi Gorici. ših ukorov ni bilo. Zaključni ne more učiti na njihovi šoli Gimnazija v Črnomlju je izpit je napravilo 37 rednih itd... turistične kredite ena redkih šol, ki nima težav in 2 izredna dijaka. Na gimnaziji so prepričani, Letos je v črnomaljski ob­ s prostori. Imajo posebne Ker je nekaj profesorjev da bodo v naslednjih dneh čini dobilo 105 občanov tu­ Učilnice za tuje jezike, fiziko nenadoma odpovedalo sodelo­ rešili težave s predavatelji ristične kredite, ki jih je in kemijo, biologijo, pevski vanje, nekaj pa jih je zbole­ ter da se bo pouk odvijal banka dala na priporočilo zbor itd. Težave imajo samo lo, so se znašli na gimnaziji normalno. turističnega društva. Občani so dobili največ milijon Sdin N ep o zab n i kredita, ki ga morajo vrniti v 5 letih z 8 % obrestmi. Am bulanta v Semiču kulturni užitek Ko dobijo kredit, morajo Odbor za proslavo 25-letai- ljudje po šestih mesecih od­ ce Cankarjeve brigade je dajati sobe, in to 46 dni na spet vsak dan dela mogočil 9. septembra zvečer leto. Preden začnejo sobe gostovanje narodnega gleda­ oddajati, jih pregleda komi­ Na zahtevo Semičanov in na priporočilo občinske lišča iz Ljubljane. Cmomalj- sija, ki jih razdeli po kate­ skupščine Črnomelj je uprava zdravstvenega doma čanom, številnim drugim Be­ gorijah in določi cene; ven­ spet uvedla vsakdanje delo v semiški ambulanti. Do lokranjcem iz okoliških kra­ dar lahko lastnik sobe tudi konca septembra je ambulanta odprta: ob ponedelj­ jev in gostom so zaigrali Gol­ sam postavi ceno. Goste po­ kih od 7. do 14. ure; ob torkih samo popoldne od donijevo komedijo »Primor­ šilja v te sobe turistično 14. do 17. ure; ob sredah dopoldne od 7. do 12. ure ske zidrahe«. društvo, ki za to dobi 10% (popoldne od 14. do 17. ure posvetovalnica); ob če­ Občinstvo v nabito polni provizije in 80 Sdin takse. trtkih samo dopoldne od 7. do 10. ure; ob petkih dvorani črnomaljskega Občani pa oddajajo sobe j popoldne od 14. do 18. ure in ob sobotah dopoldne svetnega doma je z navduše­ tudi brez vednosti društva. od 8. do 11. ure. nim ploskanjem spremlja10 Zato pride večkrat do nespo­ Nov delovni čas bo začel veljati od oktobra dalje, predstavo, ob koncu pa so se razuma, ko pošljejo goste k o čemer pa bomo občane pravočasno obvestili. Za- Črnomaljci umetnikom zah­ njim. V bodoče bodo proti K napredku, s katerim se zadnje čase v Semiču lahko zdaj pa dr. Anton Kvasič spet vsak dan dela valili s šopkom nageljnov. P kršilcem pogodbe ostreje na­ pohvalijo, sodi tudi pred kratkim odprti prenovljeni v Semiču, razen ob ponedeljkih od 19. ure zvečer do predstavi so se gledalci z* stopili. brivsko-frizerski salon. Lokal so sodobno uredili in je torka 7. ure zjutraj in ob četrtkih od 19. ure zve­ dovoljni razhajali z željo* ' odprt vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne ter od 14.30 čer do petka zjutraj, ko dežura v zdravstvenem bi bili deležni še več do 18.30 popoldne. Ob nedeljah delajo od 7. do 11. ure, domu Črnomelj. kulturnih užitkov. Predlagani za ob ponedeljkih pa je zaprto. Pomočnica in hkrati po- K. W- sodnike porotnike slovodkinja Tončka Lukšič opravlja vsa dela v moškem in ženskem oddelku. Pomaga ji stalna vajenka, ob so­ Občinska konferenca SZDL botah pa dobijo strokovno pomoč iz Črnomlja. (Foto: v Črnomlju je predlagala za Ria Bačer) sodnike porotnike pri okrož­ nem sodišču naslednje obča­ ne iz svojega področja: Preproge na 8-mesečno brezobrestno od­ Vinka Babiča, tehnika iz plačilo nudi Kanižarice; Andreja Petka, ravnatelja osnovne šole iz Črnomlja; Antona Vajsa, de­ O eletek stil% ČRNOMELJ lovodjo iz ZORE; inž. Vlada Vardijana iz Črnomlja; Voji­ slava Veljka iz BELTA; Bla­ ža Pahuljo, upokojenca iz ČRNOMALJSKI DROBIR Črnomlja; Jožeta Vajsa, goz­ ■ AVTO MOTO DRUŠTVO Čr­čanov brez dela. Podatki kažejo, nomelj je pred kratkim končalo v da brezposelnost sicer zelo počasi darskega tehnika; inž. Malko Semiču tečaj za voznike motornih vendarle narašča. Med temi, ki še Stefanič, agronomko iz za­ vozil A in B kategorije. Za izpit iščejo službo, je 27 kvalificiranih, se Je prijavilo 42 kandidatov, od 8 polkvalificiranih, 11 z nižješol- druge; Lojzeta Kočevarja, tega 16 žensk, toda vsi niso bili sko izobrazbo in 10 z visokimi, kadrovika iz tovarne ISKRA, dobro pripravljeni. Teorotični de) višjimi ali končanimi srednjimi ter veterinarja Danila Rusa izpita je opravilo 33 kandidatov, šolami. praktično vožnjo pa samo 21 voz­ ■ FOLKLORNA SKUPINA IZ iz Črnomlja. nikov. Konec avgusta se Je šofer­ Starega trga Je 3. septembra z ski tečaj začel tudi na Vinici, kjer uspehom nastopala na prireditvi Navedeni tovariši bodo po­ ga obiskuje 14 moških in 1 ženska. »Dan narodnih noš« v Kamniku. stali sodniki porotniki takoj, H 171 JIH JE UREZ DELA — Belokranjci so bili zelo lepo spre­ ko jih bo izvolila republiška Pri podružnici zavoda za zaposlo­ jeti. Starotrški plesalci so so se­ vanje v Črnomlju je bilo v začet­ znanili tudi s folklorno skupino iz skuošiVn'’ ku septembra pripravljenih 171 ob­ Trsta ter so dogovorili za sodelo­ vanj«. Po prirodltvl so se Starotr- šci z žičnico odpeljali na Veliko Planino in se pozno zvečor z lepi­ mi vtisi vrnili domov. ■ UČENCI 6., 7. IN 8. RAZRE­ Nedeljsko srečanje borcev Cankarjeve brigade v Črnomlju bi bilo lahko DOV že hodijo k pouku v novo prijetnejše, če hi se prireditev odvijala na prostem, kot je bilo predvideno. z£V poslopje osemletke na Loki. Veči­ no pouka imajo v dopoldanskem dežja pa je bila slavnost v prosvetnem domu, kjer je bilo premalo času, kar so si učenci in njihovi vse, ki so želeli prisostvovati. Množica ljudi je poslušala program Kar po« ^ stnršl že dolgo želeli. pred stavbo. Na srečo je bilo poskrbljeno za ozvočenje. (Foto: Mirko V - Predvsem r KZ Metlika komajda rentabilno sL* ' v ; sezonska letošnje prvo polletje je metliška zadruga prebrodila brez izgube, toda šlo je za las! V prihodnje so nujne nekatere spremembe, med katerimi bo najbolj boleča premestitev oziroma odpust odvečne delovne sile obutev V prodajalni BOROVO v Pred kratkim je zadružni poslovno poročilo potrdil, Letos deloma zaradi novega Metliki so letos prodali 7811 svet kmetijske zadruge Me­ hkrati pa sklenil, da je treba načina proizvodnje, deloma parov čevljev ah za 21,646.795 tlika razpravljal o polletnem v prihodnje še bolj varčevati zaradi varčevanja, ne bo šlo Sdin. Spomladi in poleti so g°.yrodarjenju, ki se je iz­ z vsakim dinarjem. Ker se v več tako. prodali največ sandal, japonk kazalo prav na meji rentabil­ vinogradniški in lastni proiz­ Prav tako bodo prodali od­ in drugih lažjih čevljev. Za n a poslovanja. Pretresali vodnji pojavlja višek delovne večna osnovna sredstva, ki jesen in zimo so že nabavili so podatke, da je zadruga do­ sile (gre za okoli 10 ljudi), pomenijo finančno breme. težjo usnjeno in gumijasto segla 53. odst. letnega plana so sklenili, naj jih premestijo Namesto dveh starih traktor­ obutev. V trgovini so pove­ p °dst. več kot lani v prvih na druga delovna mesta. če jev in kombajnov, ki ju na­ dali, da zdaj primanjkuje B mesecih), ustvarila 4,063.730 teh ne bi bilo, bi morali po­ meravajo prodati, bodo kupih otroške obutve. Poskusili so Nam celotnega dohodka, da sameznike odpustiti, čeprav le po en tak stroj, toda večji jo nabaviti pri kooperantih, so porasli zaslužki za 20 odst. s težkim srcem. Nekatere de­ in sodoben. vendar brez uspeha. V tej tr­ jj1 da. ima zdaj 78 zaposlenih lavke so na posestvu že od člani zadružnega sveta me­ govini prodajajo obutev to­ Povprečno 65.800 S din na m e­ ustanovitve. Doslej so jih tu­ nijo, da izgube tudi konec varne BOROVO ter n/jenih ko­ sec. di čez zimo lahko obdržali v leta ne bo, če bodo uresniče­ operantov: NADA Zrenjanin, Največ je vrgel trgovski rednem delovnem razmerju, ni sklepi ter priporočila gle­ SOLID Subotica, VIO Varaž­ Promet, kjer izkazujejo celo čeprav vselej niso imele dela. de nadaljnjega poslovanja. din, VODNO Skopje itd . Ndin ostanka dohodka, medtem ko lastna proizvod- V prodajalni tovarne PEKO pa so letos prodali 3667 pa­ J a’ živinoreja in strojni park rov obutve ah za 14,616.270 so rentabilni. Ker so že la- Med 71 je bilo le 26 izbranih Sdin, kar je nekoliko manj Ugotovili, da se jim pita- kot lani. Tudi pri njih so je živine ne izplača, je zače- Tudi letošnji javni razpis letnik, kolikor jih lahko prodali največ letne obutve. zadruga po sklepu zadruž- za vpis v poklicno šolo tovar­ sprejmejo. Letošnje novinke Ja sveta zmanjševati stalež ne BETI je naletel na velik so iz raznih krajev: 14 jih Trenutno imajo na zalogi vse vrste čevljev. Razen obutve vme ter to dejavnost pola- odmev: prijavilo se je kar 71 je iz Metlike, 4 iz Črnomlja, Mladež vedno rada obiskuje novo Mercatorjevo trgo­ eoma opušča. deklet. K sprejemnim izpi­ 3 iz Semiča, 1 iz Vinice, 1 iz vino v Metliki. Obenem, ko kupujejo zvezke, si lahko tovarne PEKO, prodajajo še Zadruga je razen tega v pr- tom iz slovenščine in mate­ Mirne peči in 3 iz občine ogledajo še vsakovrstne igrače, punčke, avtomobile... čevlje tovarne LILET Mari­ bor, ZENIT Belina, Zagreb, ® Polletju odkupila in pro- m atike jih je prišlo 60. Med Ozalj. (Foto: Ria Bačer) JELEN Tolmin itd v ^ glav živine (pretežno temi je samo 16 kandidatk J****. razmeroma dober pravilno rešilo matematične OKup pa je dosežen tudi naloge, izpit iz materinega je­ z/l- fižolom, kožami, zika pa jih je uspešno opra­ V Podzemlju bodo zr^vilnimi zelišči in mlekom vilo 46. Vzor humanosti in dobrih odnosov tro? S° odkuPilil 183.892 li- Tiste, ki so zadovoljivo na­ Letos je v zgodnji pomladi Vest o nesreči, ki je zadela da vseeno še znamo ločiti zbirali za gasilsko redile izpit vsaj iz 1 predm e­ kmetovalcu Marku Matjašiču marljivega kmetovalca, kakr­ zrno od plevela. a(* ra^ ° izgubo, ki jo tre- šen je tovariš Matjašič, je REGINA FIR družbeni dom izkazuje tudi vinska ta, je uprava šQle povabila še v Metliki rdeči petelin uničil na testiranje (preizkus um­ gospodarsko poslopje. Naj­ žalostno odjeknila med metli­ člani gasilskega društva no * , Plani zadružnega sveta škim prebivalstvom. Takoj so se >!!! ° skrbi» saJ vedo, da skih in ročnih sposobnosti) bližji sosed Kapušin mu je v Podzemelj so letos s prosto­ zafiZ? v nJeJ prava dejavnost ter na pregled vida. šele, ko zadnjem trenutku rešil živi­ priskočili na pomoč sosedje, voljnim delom začeli graditi znanci in sorodniki, ki so pri­ 7 a šele proti koncu leta. je bilo vse to opravljeno, so no in otroka, ki je bil sam V soboto na lasten gasilsko-družbeni dom aaružni svet je polletno izbrali 26 kandidatk za prvi doma. peljali seno, da je pogorelec in gradnjo prve faze končali lahko obdržal živino. Denar­ Grabrovec! brez vsake pomoči. Kletne no pomoč pa so prispevali Ob otvoritvi mostu na prostore v stavbi so zaprli, člani ZZB in občinska skup­ cesti Grabrovec—Bušinja tako da v njih že shranjuje­ ščina Metlika. Razen teh se je vas prireja krajevna skup­ jo gasilsko opremo, orodje Letos je prišlo veliko prvošolcev z izdatno pomočjo izkazala nost Grabrovec vrtno ve­ in obleko. Za nadaljevanje tudi metliška zadruga. selico. Prireditev bo v so­ boto, 16. septembra, ob gradnje, predvsem za nabavo Danes pri Matjašičevih že 14. uri. Organizatorji ob­ strešne in zidne opeke, pa je Otroke vozijo v šolo s kombijem — Varstvo otrok izven šolskega pouka stoji novo gospodarsko po­ ljubljajo pristno domače potreben denar, zato name­ tudi letos — Topli obroki v šolski kuhinji za 20 Sdin dražji slopje in hlev. Gospodar ga­ vino in jedila, ki bodo ravajo gasilci organizirati v njen pripoveduje o ljudeh, ki vsakomur všeč. Podzemlju in okoliških vaseh so mu pomagali v nesreči, ne £«W j metliške osnov- nabiralno akcijo. Prepričani katerim vozijo v šolo in do­ li, da bodo še enkrat povabi­ zlasti o razumevanju, ki so je tov. Ivan 2ele nam so, da bodo zbrali precej de­ mov otroke s Suhorja, iz Dra- li starše, naj pošiljajo otroke ga pokazali v zadrugi, v bor­ kot i Ve^a^> da toliko otrok šičev in Božaikovega. v šolo tudi izven šolskega po­ narja, vendar računajo tudi čevski organizaciji in na ob­ Gradaški lovci Sgji že dolgo niso vpi- uka. Ce bo dovolj prijavljen- na družbeno pomoč, potreb­ ip.;' .Prihodnje leto pričaku- Ker nimajo dovolj denarja, čini. Ob tem pa je treba po­ so se že spomladi odločili, da cev, bodo poskušali dobiti uči­ zidajo kočo no za dokončanje gradbenih Mofv VeC Prv°šolcev. teljico, ki bo skrbela za te hvaliti darovalce ne samo del. bodo letos dokončali šolo, 2 e pred leti se je lovska aklHo , o osnovno šolo obi- otroke. Lani so bili uspehi zavoljo denarne pomoči, tem­ jo ^ *®tos 580 otrok, ki ma- drugo leto pa uredili okolico. več tudi zaradi humanosti in družina Gradac lotila zidave Toda črnomaljsko podjetje otrok, ki so bili v varstvu, iz­ Dnirt v dveh izmenah; do- dobrih odnosov med ljudmi, lastne koče na Kučarju, ven­ ni pravočasno dokončalo del, redni, saj so izdelali s 98,5%. Registrirali so že S uCer* i od 5. do 8 raz- kakršni so potrebni v naši dar so gradbena dela zaspala. tako da ni zdaj urejeno ne Ker ne dobijo več mednarod­ jih i. ^^^Poidan učenci niž- socialistični družbi. Lani pa so na pobudo bivše­ 130 motornih vozil eno ne drugo. ne pomoči ( so morali letos ga predsednika občinske Čanp 5 redov- Ko bodo kon- Gotovo so taki odnosi ma­ podražati malico in kosilo v skupščine Franca Vrviščarja V metliški občini je regi­ do* j^j^tiri nove učilnice, bo- Letos so na metliški šoli lo drugačni od tistih, o kate­ šolski kuhinji. Zdaj stane ma­ z deli vnovič začeli. Lani so strirano okoli 550 m otorjev UČPm«' dopoldan pouk tudi razpisali tudi varstvo otrok lica 800 S din na m esec, ko­ rih beremo v časopisih pod i T T 4‘ razreda. Ker ni bi- izven šolskega časa. Na raz­ postavili vodnjak, letos pa s ter tovornih in osebnih avto­ silo za učence od 1. do 5. raz­ naslovom »Ljudje med seboj« prostovoljnim delom zgradili mobilov. Samo letos so regi­ Za, 7 . suhorju dovolj otrok pis se je prijavilo samo 7 ali »Naša ulica«. Včasih že reda 100 S din in za učence pritlične prostore nove koče. strirali 130 m otornih vozil. u 50 vozij° kandidatov, zdaj pa bi staržfl od 6 . do 8 . razreda 120 S din dobimo vtis, da je med naši­ iletiijA ^ dveh razredov v kar naenkrat radi imeli otro­ 14 članov lovske družine hodi na dan. mi ljudmi le še malo pošte­ Od 10. septembra dalje bo­ la ^tos je osnovna šo- ke preskrbljene, ko so sami skoraj vsako nedeljo im Ku­ do v Metliki registrirah tu­ nosti in dobrih odnosov, a ^ ‘ a tudi nov kombi, s v službi. Na šoli so poveda­ P. P. čar in pridno dela. di mopede in zamenjavali po­ vidimo, da vendarle ni tako. trdila o znanju prometnih Zgodi se, da nekdo populi predpisov za vozniška dovo­ ravnokar posajene trte ali po­ ljenja A kategorije. Potrdila Začetne težave bo treba prebroditi reže trte z nezrelim grozd­ MALI OGLAS, bodo zamenjevali samo do jem, olupi mlada drevesca ali ti ga objavite v Dolenjskem konca leta. Občani morajo v * 3 * sePtem t)ra je odprl prostore v gradu. Prej so bi­ lokal. Skoraj vse sem naredil blati ime poštenega delovne­ listu - /.anesljiv uspeh! Pre prinesti zdrav, spričevalo, j^jV^kem gradu inž. Valt le tu šolska jedilnica,kuhinja >ere ga ISO tisoč gospodinj, sam, celo parket sem sam po­ ga človeka, če bi raziskali, ki ni starejše kot 6 m esecev Ho elfM,,lzreclno lepo opremlje- in skladišče. Teh prostorov ložil. vdovcev, Kmetovalcev. dijakov. kdo'to dela, bi ugotovili, da uslužbenk ln vojakov doma in in dve fotografiji 3,5 x 4,5. Le­ c0. j, r°niehanično delavni- | že dolgo ni nihče uporabljal — Koliko vas je stalo vse le taki ljudje, ki imajo sami po svetu! — Poskusite) tos je opravilo vozniški izpit < «m ga obiskal, se je skupaj? nečedno preteklost. Sreča je, 63 občanov m etliške občine. ga je , trudil z m opedom , ki — Na pamet bi težko toč­ je obf1!15^’ ^ 151 lahko hitre- no povedal, koliko, mislim pa, Sftrn ^koval stranke. Prosil da okoli 4 milijone. Seveda tu Kopališče v Podzem­ Hal naJ mi odgovori na ni vračunano moje delo. SPREHOD PO METLIKI ^ 1 vprašanj. — Kako ste zadovoljni z lju še odprto sem, da ste iz Ko- začetkom in ali imate že kaj ■ Kanalizacija Vinogradniške cc- nevšečnega prahu, ki je mnoge ste dobro napreduje, čeprav se izletnike spravljal v slabo voljo. Poslednje goste, ki so dalj ' S Kto to. da ste naročil? morajo delavci za vsak meter jar­ časa pod lastnimi šotori pre­ . v čez Gorjance? — V teh nekaj dneh je bi­ ka boriti z živo skalo. Kanalizacijo ■ Nova restavracija na metli­ ^aj ^ Sern se jaz malo po­ lo pri meni že dosti ljudi. To­ bodo potegnili do Stezi narja, na­ škem kopališču na Kolpi bo odpr­ življali počitnice na Kolpi v kar bodo uredili cestišče in ga ta tudi po kopalni sezoni. Doma­ "Podzemlju, je pregnalo šele jmila Sv©tu, se je žena za- da večina je prišla samo gle­ prihodnji mesec asfaltirali. čini in tujci Jo radi že sedaj obi­ 5* v§eAV Me«ilcl. Ker mi je dat, kakšen je lokal ln kako skujejo, saj jih je mnogo, ki si neurje pred desetimi dnevi. .sem se odločil, da je opremljen. Mogoče Je bil Urejena Je tudi krajša cesta žele v popoldnevih in večerih od­ Prethodni gostje pa so še Na požeg. Tako bosta z asfaltom počiti v miru sredi zelenja in v .i*1 odprl elektrome- kdo razočaran, ker ni videl povezana Vinogradniška cesta in neposredni bližini lepe, bistre vo­ zmeraj vsak dan prihajali na ^ n~J~elavnico. Najprej aparatvo in orodja. Moram Partizanski trg. de. Se večji obisk pričakujejo v kopanje, saj so 2 . septembra poudariti, da lokal še daleč oktobru, ko bo asfaltirana cesta v K olpi nam erili še 24 sto ­ 5*1 rad£!raval Popravljati ■ Uspešno potekajo dela na novi od Carove gostilne pa do Kolpe. l l’ođa ^1)Urate 111 tolovizor- ni tako urejen, kot želim, cesti med stanovanjskimi bloki, pinj. Bile na podzemeljskem * ^a lu , ravno takrat da bi bil. Kupiti bom moral na kateri Se polagajo granitne rob­ ■ V Metliki še vedno prekrivajo kopališču Je še odprt vse od še precej orodja in instru­ nike. Tudi ta cesta bo do srede strehe, ki jih je pobila zadnja de­ ^ Popravn °dPrl delavnico bela toča. Skoda je le, da so ne­ 9. dopoldne do večera. Zad­ mentov ter nadomestnih de­ oktobra asfiltirana. Za zdaj bo !? ^azen ^ aparatov, sem priključena le na Tovarniško ce­ katere stare stavbe prekrili z ne­ nje čase prireja tu zakuske sti^P°pravila gospodinj- lov. Zdaj moram skoraj za sto, njen spodnji priključek na okusno cementno opeko in tako lotil še elektro- vsak rezervni del posebej v Cankarjevo cesto pa bo urejen skvarili zunanjo podobo hiš. tudi vse več kolektivov. - zSSkeRa dela- trgovino. Kljub temu sem z prihodnje lato. Prav , sto odprli delavni- začetkom zadovoljen in ■ Na zadnji del makadamske ^ v i Rradu? Inž. Valt Jurečič pred svo­ upam, da bom prebrodil te­ ceste od fcelezndike postaje do žave. Zato se moram zahva­ Kolpe v dolžini nekaj sto metrov S, bUo d° ne ml ponudili da sem uredil stanovanje in P. P. bo na tej cesti konec kotanj in IZOBRAŽEVANJE NA NOVEM VRTILJAKU

„A l’ bo kal pognalo sem e...?”

Izobraževalna skupnost se še ni znebila težav, ki so hromile tudi prejšnjo organizacijo šolstva in sistem financiranja — Delovne organizacije so se slabo odrezale ... V peftek, 8. septembra dopoldne, se je v Novem ske družbeno-politične orga­ mestu sestal izvršni odbor temeljne izobraževalne nizacije, ne bodo nehali spod­ skupnosti, da bi se prepričal, ali bo dovolj sredstev bujati delavskih svetov in drugih organov upravljanja v ■ BARAKA ZA CIGANE — do konca leta 1967, ki jih je izobraževalna skupnost dolžna preskrbeti za predšolske in šolske varstvene delovnih organizacijah k pri­ Te dni so kupili Pionirjevo trdilnim odgovorom na repu­ barako v Gotni vasi za stano­ zavode, osnovne in srednje šole, za štipendije in pre­ vanja ciganskih družin. Polo­ voze osnovnošolcev in srednješolcev ter druge izobra­ bliško priporočilo vse dotlej, ževalne dejavnosti. dokler financiranje strokov­ vico barake bodo prodali nega šolstva ne bo uzakonje­ družini v Gotni vasi, polovico Predsednik izobraževalne — namesto predvidenih 33,3 no. Iz polletnih obračunov o pa družini v Žabjeku. skupnosti prof. Veljko Troha odstotka. dohodkih v delovnih organiza­ ■ VČERAJ O ŠOLI »KAT­ je pred sejo povedal, da ni cijah je razvidno, da bi bilo JA RUPENA« — Svet novo­ bilo pričakovati bistvene spre­ Da bi izboljšali odnos de­ za šolstvo in sploh za izobra­ meške krajevne skupnosti se membe glede denarja za izo­ lovnih organizacij do finan­ ževanje dovolj denarja, če bi je včeraj spet sestal in obrav­ ciranja izobraževanja, so za­ braževanje. Izobraževalna čeli predstavniki izobraževal­ predvidene prispevke plačale naval vprašanja osnovne šole skupnost je mlada samoupra­ vse delovne organizacije. »Katja Rupena« ter šmihel- vna tvorba, zato tudi težave, ne skupnosti in občinske fike šole ob začetku šolskega ki se pojavljajo, nikogar ne skupščine (zlasti podpredsed­ leta. Obravnaval je tudi delo nik Avgust Avbar) stalno in presenečajo. živahno sodelovati z delov­ Zabavajte se ob krajevne skupnosti v letoš­ Izvršni odbor se je v raz­ nimi organizacijami. Plod ne­ njem prvem polletju. pravi predvsem oprl na po­ štetih osebnih obiskov in pi­ g r a m o f o n u ■ VEČ JAVNIH LUCI V datke iz prvih dveh mesecev smenih stikov je bil razvese­ V prodajalni ELEKTRO­ STRAŽI — Po nedavnem skle­ ob/.oja in delovanja izobra­ ljiv in obetajoč: NOVOTEKS, TEHNE v Novem mestu ima­ pu krajevne skupnosti bodo ževalne skupnosti. V tem času jo veliko izbiro domačih in v Straži še letos razširili jav­ LABOD, PIONIR, GORJAN­ je bilo 1,490.811 Ndin .dohod­ CI so že kar vnaprej plačali uvoženih gramofonov z vgra­ no razsvetljavo. kov, izdatkov pa 1,660.487 N jenimi ojačevalci in gramo­ ■ DANES O NALOGAH din. gole so julija dobile 80- prispevke za izobraževanje in SINDIKATOV — Danes ob s tem naj lepše izpolnili repu­ fonov za priključitev na ra­ odstotne akontacije namesto bliško priporočilo. Vrsta več­ dijski sprejemnik. Cene gra­ 12. uri bodo predsedniki in 100-odstotnih, da pa se to ne mofonov z vgrajenimi ojače­ tajniki novomeških sindikal­ bi ponovilo tudi v avgustu, jih delovnih orgnizacij (IMV idr.) in še več manjših je valci se gibljejo okoli 400 N Jesen je tu, kmetje so začeli pospravljati poljske pri­ nih podružnic v sindikalni je izobraževalna skupnost na­ din, gramofonov brez ojače­ delke, sadje še dozoreva. Pred 14 dnevi so začeli obi­ dvorani na Društvenem trgu jela 170.000 Ndin obratnega priporočilo, naj dajo po 1 rati jabolka v sadovnjaku KZ KRKA. Delovodja Tone začeli posvet o nalogah sindi­ kredita. odstotek bruto osebnih do­ valca pa okoli 200 N din. V hodkov za izobraževanje, za­ prodajalni lahko dobite tudi Vinder je povedal, da so nabrali okoli 100 ton lepih katov v naslednjem obdobju. Dvomesečni dohodek izo­ jabolk, čeprav sadovnjak še ni v polni rodnosti. Na Take posvete so imele že vse braževalne skupnosti je za 9,3 vrnila ali sploh ni odgovori­ igle in kristalne vložke za vse podeželske sindikalne organi­ odstotka manjši od predvide­ la, še manj podpisala pogod­ vrste gramofonov. Na zalogi 18 hektarov sadovnjakov imajo nasajene žlahtne sorte: zacije v novomeški občini. nega, ker se je namesto 33,3 be o financiranju. Organi iz­ imajo še nekaj plošč po zni­ jonatan, zlato parmeno, koks oranžno reneto, rdeči in ■ V TOREK ObSS IN OD­ odst. polletne (predvidene) obraževalne skupnosti, občin­ žani ceni in veliko izbiro zlati delišes in krivopecelj. Jabolka lahko ljudje ku­ BORNIKI — V torek, 19. vsote nateklo le 24 odst. de­ ske skupščine, ki se jim bodo plošč z resno, narodno in za­ pijo po dnevni ceni v skladišču v Dolnji Br<'^'_ "i septembra, bo v Novem me­ narja. morale pridružiti tudi občin- bavno glasbo. pri Šentjerneju. (Foto: M. Miklič) stu skupna seja občinskega Dohodkov iz delovnega raz­ sindikalnega sveta in odbor­ merja (najmočnejši vir finan­ nikov zbora delovnih skupno­ ciranja) so nabrali 28,69 od­ ŽUŽEMBERK Mirna peč brez sti ObS. Razpravljali bodo o stotkov. Tudi drugi viri so gospodarskih gibanjih v le­ bili v prvih dveh mesecih pre­ pitne vode! tošnjem prvem polletju. cej slabotni. Občinski pro­ Pridite na gasilsko prireditev! V Mirni peči in okolišnih ■ LETOS 12 NOVIH OD­ metni davek od prodaje bla­ vaseh že dolgo nimajo pitne DELKOV — Izvršni odbor ga na drobno je dal 7.3 odst. Letos so žužemberški gasil­ žemberku slovesno otvoritev nost nagradila. Novomeški vode. Bližnja Temenica ni temeljne izobraževalne skup­ manj. ci zgradili nov gasilski stolp stolpa in zabavno prireditev poklicni gasilci bodo ob tej užitna, zaito morajo nekateri nosti v Novem mestu je bil Tudi prispevki občin za in popravili dom .To delo bi — v/isko trgatev. Prireditelji priložnosti pokazali svoje spo­ po vodo v oddaljene studen­ na seji 8. septembra sezna­ strokovno šolstvo so bili bilo treba narediti že pred bodo postregli z novim vi­ sobnosti pri reševanju pone­ ce. Brez vode sta mimopeška njen, da imajo osnovne šole manjši: črnomaljska občina leti, toda takrat ni bilo ne nom, na sporedu bo bogat srečencev. Za dobro voljo bo je v juliju in avgustu plačala srečolov, nastop kulturne sku­ skrbel Henčev trio, ki si ga gostilna in učiteljski blok. v novomeški občini letos 12 denarja ne volje, člani dese­ šola ima manjšo zalogo pit­ novih oddelkov. Nove oddel­ komaj 7 odst., metliška in tine so letos prostovoljno da­ pine, gasilska društva z Re­ v tem kraju že dolgo želijo. ke so osnovne šole odprle na trebanjska po 13 odst., go­ rovali po 50 vir, da je bila bri, Dvora, iz Šmihela in Hinj Če bo vreme slabo, bo prire­ ne vode: spomladi so ji ga­ podlagi določil republiškega spodarske organizacije v no­ njihova stara želja uresničena pa bodo tekmovala v gasil­ ditev naslednjo nedeljo. silci v vodnjak načrpali vodo sekretariata za prosveto in vomeški občini pa 23 odst. do krajevnega praznika, 13. skih vajah. Tri najboljša bo iz Temenice. Vodovoda Mirna kulturo. V teh določilih je julija.Za gradnjo je bilo po­ žužemberška krajevna skup­ J. G. peč nima. rečeno, koliko učencev sme­ rabljenih nekaj nad dva mi­ jo imeti posamezni oddelki. lijona Sdin. Gasilci so denar POSODOBLJEN POUK V STOPICAH ALI: Sredstva za nove oddelke bo Sem ter tja po prislužili na veselicah, del pa temeljna izobraževalna skup­ so prispevale tudi gospodar­ nost odobrila, ko bo zvedela ske organizacije in krajevna za natančno število učnih ur Suhi krajini skupnost. Ob tej priložnosti K ako so poslušali Bachove skladbe in drugo obvezno dejavnost ■ DIVJAD UNIČUJE PRIDEM se jim društvo prisrčno za­ t osnovnih šolah. KE — V okolici Ajdovca, Lašč in hvaljuje. nekaterih drugih krajev v Suhi en program. Z magnetofo­ ■ CISTERNE SO VKOPA- krajini so se pojavili medvedi, Dejavnosti v bodoče druš­ nom so pouk močno posodo­ LI — Na Otočcu so pred divji prašiči, jeleni in druga div­ Uporabo učnih pripomočkov poenostavil novo­ bili. kratkim dokončno vkopali dve jad in začeli uničevati pridelke, ki tvo ne bo opustilo. S pomoč­ jih kmetovalci še niso pospravili jo vaščanov Zafare namerava meški študent Delovanje mehanizma so cdstemi velikanki. Komunal­ s polj. Občutno so poškodovana no podjetje iz Novega mesta koruzišča ter njive s peso, kore­ zgraditi velik vodnjak, v ka­ javno prikazali ob otvoritvi zdaj postavlja robnike na njem in drugimi krmilnimi rastli­ terem bo dovolj vode za gaše­ V Stopičah trdijo, da tako poenostavljenega up­ preurejene šole. V nekem prostoru bencinske črpalke, nami. nje požarov, pa tudi za po­ ravljanja z magnetofonom nima nobena osnovna šola razredu so se učenci začu­ samo črpalko pa obnavlja. ■ ZAKE8 SUHA SUHA KRA­ trebe te vasi. Vodnjaka name­ daleč naokrog. dili, ko jim je učiteljica JINA — Suša je Suho krajino hu­ rekla, da bodo zdaj lahko ■ VODOVODE OBNAV­ do prizadela, zarodi česar so vsi ravajo zgraditi tudi v Bud- Darko Pavlin, študent elek­ pritisne na stikalo pri tabli, poslušali Bachove skladbe, LJAJO — V Žabji vasi in na pridelki manjši in domala v vseh ganji vasi in v Gradencu, pri krajih primanjkuje vode za živ­ čemer bo pomagala tudi kra­ trotehnike iz Novega mesta, slišijo učenci program po saj pri sebi ni imela druge­ Trubarjevi ulici v Novem ljenje. Zaradi suše so nakosili ze­ je v osnovni šoli »Janez Trdi­ zvočniku. Naprave so ureje­ ga kot zvezek. Ko pa je mestu so te dni začeli obnav­ lo malo sena, kmetje pa so pro­ jevna skupnost. na« v Stopičah poenostavil ne tako, da v dveh razredih pritisnila na gumb pri tab­ ljati vodovode. Sedanja dela dali veliko več goveda in praši­ čev, kot bi jih sicer. Na krajev­ r.ruštvo bo priredilo v ne­ uporabo magnetofona in dru­ lahko hkrati poslušajo raz­ li in je iz zvočnika zazve­ opravlja po naročilu podjet­ nem uradu v Žužemberku so letos deljo, 17. septembra, ob 14. gih sodobnih učnih pripomoč­ lične programe, medtem ko nela mehka Bachova melodi­ ja VODOVOD komunalno izdali že 983 živinskih potnih li­ uri popoldne na Loki v Žu­ kov na elektriko, če učitelj so prej slišali vsi razredi le ja, je učencem zaprlo sapo .. podjetje. stov. Proti suši in drugim ele­ mentarnim nezgodam je zavaro­ ■ PROSILCEV VEC KOT vanih zelo malo suhokra j inskih ŠTIPENDIJ — Izobraževalna kmetov, zato so posledice hude. Ljudem primanjkuje denarja za Skupnost je te dnri ugotovila, davke in prispevke za zdravstveno DRAGO GREGORC da ne bo imela dovolj denar­ zavarovanje. Na krajevnem uradu ja za vse, ki prosijo za šti­ v Žužemberku imajo okoli osem prošenj, s katerimi kmetje prosijo pendije. Letos bodo razpisali za zmanjšanje denarnih dajatev. štipendije zlasti za študij Veliko prošenj so poslali kmetje matematike in fizike, ker pristojnim organom, kd naj bi ustreznih predavateljev v no­ Jim zmanjšali prispevke za zdrav­ 200 let DOLENJSKIH TO PLIC vomeški občini manjka. stveno zavaroavnje. ■ VEDNO VEC KMETIJSKIH STROJEV — Razveseljivo Je, da V tem letu, ko je na veliki petek socialno skrbstvo. V njej so bili v po­ se kopali samo v izvirkih ter zidali ko­ so si suhokranjski kmetje v zad­ popoldne spet nastal velik požar, ki letnih mesecih vojaški invalidi, ki so pališke naprave neposredno nad topli­ Nova topliška trafika njem času nabavili motorne kosil­ je uničil okoli kopališča vse hiše in se tu zdravili zaradi posledic poškodb mi izviri. Niso pa verovali v učinek nice in druge kmetijske stroje, da in ran iz vojne. Med drugo svetovno tople vode, ki je napeljana po ceveh. o d p rta bodo laže obdelovali kmetijske po­ gospodarske stavbe, je začel zidati ve­ vršine in povečali pridelke. Lo­ liko novo poslopje »Zdraviliški dom«, vojno je bilo to poslopje bombardira­ Zdravilnost oz. zdravilna moč vode V Dolenjskih Toplicah so 7. sep­ tili so se tudi obnove domačij. kamor sta se preselili kuhinja in go- no, po vojni pa prezidano v sodobno je odvisna od mineralnih sestavin, ki tembra odprli novozgrajeno trafi­ Veliko gospodarskih poslopij in ko. Odprli so jo z zamudo sed­ hiš je obnovljenih, več pa tudi sitlna. Gostinske prostore v kopališču stavbo, ki jo uporabljajo v enake na­ jih terma ima. Ker je bila terma v Do­ mih dni, ker so se gradbena dela novih. Zasebno gradnjo pospešuje­ so spremenili v kopalne sobe, v mo­ mene. lenjskih Toplicah znana že v najstarej­ zavlekla. Ker so morali prostor, v jo tudi v samem 2užemberku, kjer čvirne kopeli in grezno kopel. V zdra­ 1921 je kupil zdravilišče in vse zem­ ših časih in se je v srednjem veku na­ katerem je bila trafika od srede trenutno grade sedem hiš, deset čela razvijati kemija, so pripisovali Junija — takrat so staro trafiko pa so jih dozidali v zadnjih letih. viliškem domu je lepa in svojemu na­ ljišče, ki je spadalo k zdravilišču, z podrli — ob začetku Šolskega le­ menu ustrezna jedilna dvorana, ki je mlinom v Podturnu vred topliški učinek balneoterapije samo mineral­ ta izprazniti za učilnico, so bili ■ POLJSKIH PRIDELKOV nim sestavinam posameznih kopeli- Tbpllcani nekaj dni brez trafike. MANJ, SADJA VEC — Pridelek zelo akustična. zdravnik dr. Konvalinka, ki je kopališ­ Nove trafike so veseli, pravijo pa, žit, krompirja in drugih poljščin Med prvo svetovno vojno je bilo če preuredil in prezidal tako, kakor je Tako lahko beremo v Valvasorjevi da ima pomanjkljivost: njeno skla­ ie bil v Suhi lcrajmi letos pone­ zdravilišče vojaška bolnišnica, kamor še danes. Od dr. Konvalinke je 1934 knjigi »Ehre des Herzogtums Krain« dišče je brez ventilacije. Zatrju­ kod polovico slabši kot v zadnjih (1689) prvi poizkus razlaganja o učin­ jejo, da so na pomanjkljivost opo­ desetih letih. Dobro pa Je obro­ so pošiljali vojake, potrebne kopanja zdravilišče prevzela v svojo upravo zorili, ko je bila trafika Se ▼ de* dilo sadje in bodo zlasti jabolk v zdravilni vodi. Stanovali so v vojaški »Kmetska posojilnica ljubljanske oko­ kovanju topliškega vrelca od Johanna hi, da pa so graditelji opozorilo pridelali več kot kdaj prej v zad­ bolnišnici, ki jo je že 1818 podaril knez lice«, po osvobodilni vojni pa je pre­ Baptista Burharda, doktorja in fi^iKa Oftitno preslišali. njih petnajstih letih. Viljem Auersperg takratnemu cesar­ šlo v last republike Slovenije. v Novem mestu, ki je, kakor sam Pri*' skemu in kraljevemu 'vojnemu erarju, vi, raziskoval to termo nad 30 let. Bu v »Zdraviliškem domu«, v dveh za ta hard pripisuje zdravilni učinek term namen sezidanih barakah in v šolskem ZDRAVILNI VPLIVI TOPLIŠKE trdi materiji, žveplu, galunu, bakru i poslopju. Nekdanja vojaška bolnišnica, TERME solitru. NOVOMEŠKA KOM UN# v kateri so bili nastanjeni bolni vojaki 2e najstarejši narodi so verovali, da Drugo analizo topliške terme je vsako leto vse do konca prve svetov­ ima vsak termalni vrelec svojega »du­ vedel 1777 prof. dr. Kasteliz iz L)u°a ne vojne je prešla ▼ last ministrstva za ha«, ki ima moč zdravljenja; zato so ljane. Tretja analiza je bila izvrše OB 200-LETNICI ZDRAVILIŠČA V DOLENJSKIH TOPLICAH S seje občinskega komiteja Zveze k o m u n isto v S lavnost v V iteški dvorani V torek dopoldne je bila 19. seja občinskega komiteja Na slavnostni seji sveta zdravilišča dali priznanja zaslužnim članom kolek­ Zveze komunistov v Novem mestu. Razpravljali so pred­ tiva in se zahvalili dolgoletnim gostom zdravilišča m vsem o organiziranosti ko­ munistov in delovanju orga­ V torek dopoldne je svet zdravilišča v Dolenj­ nim ansamblom Orion pela nov ZK v občini. V razpravi skih Toplicah s slavnostno sejo v Viteški dvorani na plesu z nageljčki Tatjana Gros, v Knežjem bazenu pa je prevladovalo mnenje, da proslavil 200-letnico obstoja zdravilišča v tem kraju. bi pripravili za bližnjo ob­ Navzoče člane kolektiva, sveta zdravilišča, predstav­ je bilo nočno kopanje. V po­ nedeljek, 11. septembra, je činsko konferenco ZK dva nike občinske skupščine in družbeno-političnih orga­ predloga. Po prvem naj bi nizacij iz Novega mesta ter nekatere dolgoletne go­ novomeško turistično dru­ štvo prikazovalo v viteški ustanovili 21 krajevnih orga­ ste je pozdravil predsednik sveta zdravilišča Lojze dvorani turistične filme in nizacij in 5 organizacij v de­ Kenda. V. d. direktorja zdravilišča Janko Popovič namesto navdušenja poželo lovnih organizacijah. V dru­ je zatem govoril o zgodovini in rasti tega zdravili­ razočaranje (filmi so se tr­ gem pa, da ne bi ustanavljali šča, enega najstarejših v Sloveniji. gali). osnovnih organizacij v delov­ nih organizacijah. V bodoči Nekaterim zaslužnim čla­ priznal tudi osemdnevni brez­ V torek zvečer, torej nekaj plačni penzion v zdravilišču. občinski konferenci bo 67 nom kolektiva zdravilišča so ur po slavnostni seji sveta članov, komite pa bi štel 15 na slavnostni seji dali javna V okviru 200-letnice zdravi­ zdravilišča, je imelo koncert članov ZK. priznanja in pohvale. Prizna­ lišča je bilo v Dolenjskih To­ pevsko društvo DPD Dušan nja in pohvale so dobili: Ma­ plicah že več zabavnih in Jereb iz Novega mesta- Včeraj Imenovali so tudi štiri ko­ rija Gimpelj iz zdraviliške kulturnih prireditev, organizi­ pa je bil na programu spo­ misije in predlagali člane, ki kuhinje, zidar Jože Zanka, ranih v sodelovanju z novo­ red metliških folkloristov. Da­ bi delali v teh komisijah. Po­ računovodkinja Ana Kenda, meškim Zavodom za kultur­ nes dopoldne bodo položili leg tega so razpravljali o po­ gospodar ekonomije Stane no dejavnost. V nedeljo, 10. venec na grobišče, zvečer pa slovniku občinske konference Novinec, glavna perica Pepca septembra, je zaigralo god­ bodo Novomeščani uprizorili V petek, 8. septembra, je bila v Šentjerneju registra­ ZK, delovnem programu ob­ Senica, glavna sobarica Ana beno društvo iz Novega me­ igro »Ko bi padli oživeli«. Po cija mopedov. Nekaj jih je bilo zaradi tehničnih po­ činskega komiteja do konsti­ Perpar, natakarica Marija Vo- sta ob 6. uri budnico, popol­ igri je predviden večer parti­ manjkljivosti odklonjenih, registriranih pa je bilo tuiranja in o predlogu za u- har in šofer Karlo Oblak. dne pa imelo promenadni zanskih pesmi. Prireditve bo­ okoli 200. Na sliki: mopede pregleduje tehnična skupina stanovitev sociološke razisko­ Javne zahvale in priznanja koncert. Zvečer je z zabav­ do do nedelje. PIONIRJA iz Novega mesta. (Foto: P. Miklič) valne komisije. so bili deležni tudi nekateri dolgoletni gostje zdravilišča: Matija Wahter iz Novega me­ PO REVIZIJI SOCIALNIH PODPOR sta, iz Ljubljane pa Dane Kovač, Josip Garzarolli in V N ovem m estu prijeli dva žeparja Ljudmila Erzin. Tem štirim gostom je svet zdravilišča Jelinič in Zorič sta izrabljala zlasti gnečo na novomeškem sejmišču 25 neupravičenih kuvert 4. septembra so na novomeškem sejmišču prijeli zaradi klateštva in brezdelja, Z a s o d o b e n 29-letnega Ilijo Jeliniča in 34-letnega Mata Zoriča iz vsakega s po 10 dnevi zapo­ Bosanskega Broda, kli so ju osumili žepnih tatvin, ra. Jeliniča bo kasneje obrav­ s tisočaki bo zdaj m anj zaradi česar sta bila že večkrat kaznovana. navalo še občinsko sodišče v o k u s . . . Novem mestu, Zoriča pa so Na podlagi revizije opravljene v letošnjem prvem Jelinič in Zorič sta v Novem 4. septembra sta na sejmi­ izročili TNZ v Svetozarevu, polletju, so petindvajsetim prebivalcem v novomeški mestu »delala« že dalj časa. šču spet poskusila krasti, pa kjer bo moral odgovarjati tu­ občini socialne podpore ukinili devetnajstim pa so Ugotovili so, da sta prav ta so ju prijeli. Sodnik za pre­ di za tatvine na svetozarev- jih povečali. Do zdaj Center za socialno delo v No­ dva ukradla denarnico s 1.500 krške ju je takoj kaznoval skem območju. vem mestu ni dobil omembe vrednih pritožb. Ndin in dokumenti Francu Bukovcu v juniju na novo­ Ob reviziji socialnih pod­ meški avtobusni postaji, da NOVOMEŠKI JAMAR NA TIROLSKEM por so ugotovili, da bi neka­ sta vzela 280 Ndin in doku­ teri občani lahko živeli tudi mente Jožetu Jazbecu in kra­ brez nekaj tistih tisočakov, dla v juliju Edvarda Gnidov­ ki so jih do takrat prejemali ca, ki sta mu odnesla 4.000 N e bi verjel, ko ne bi bil videl! od Centra za socialno delo, Ndin in dokumente. i _ ' -v ______medtem ko drugi še vedno žeparja sta zlasti rada pri­ ne bodo mogli živeti, čeprav hajala na semenj vsak prvi Eržen: »Nekaj skupnega pa imamo z avstrijskimi jamarji: IDEALIZEM!« bd jim podpore dvakrat aii ponedeljek v mesecu, za trikrat povečali. Pretresli so Milan Eržen, uslužbenec v vandral,« pripovedoval Eržen. želi, ki je med najdaljšimi zadeve 140 stalnih socialnih in »obrt« pa sta izrabljala gne­ »Schraubenfallholle!« je na svetu. Vsak, kdor ga je čo, fed je bila vselej precejš­ novomeški tovarni zdravil, okoli 30 drugih podpirancev nja. Razen tega sta se rada je bil v skupini 16 slovenskih vzkliknil Eržen, eden najbolj poslušal, je nedvomno veliko ter ugotovili, da dobiva 25 lju­ sukala p6 živilskem trgu in jamarjev, ki se je pred krat­ navdušenih novomeških ja­ pridobil di kuverte s tisočaki (seveda avtobusni postaji in kradla kim udeležila prireditev ob marjev, ko sem ga vprašal, Izvir prijetnih spominov na ob danih možnostih) neupravi­ 15-letnici jamarskega razisko­ česa ne bo nikoli pozabil. Tirolsko ne bo usahnil. Toli­ čeno. Kolikor so vzeli tem, denarnice. Karla Mežnaršiča, vanja na Tirolskem. Zakaj? ko lepega in novega je bilo. 65-letnega kmeta iz Vel. Lipov­ Ne bi verjel, ko ne bi bil vi- so razdelili med 19 podpiran­ ca, sta okradla, ko sta ga ri­ Tirolcj so želeli tej mani­ 2e samo ime — Schrauben­ cev, katerim so povečali druž­ i-Šf&vS festaciji pritisniti mednarod­ fallholle — ta, skoraj nepre­ - £>>»«* w beno pomoč za 70 do 100 od­ nila v neki avtobus, s kate­ ni pečat, pa so razen jamar­ vedljiva nemška skovanka . . . Nehote‘'tisto, kar si videl rim Mežnaršič sploh ni na­ in slišal, primerjaš z doma­ stotkov. Za tiste, ki so pod­ meraval potovati. jev iz drugih avstrijskih de­ »Kaj je to?« me je zanimalo. pore izgubili, so poiskali dru­ žel povabili tudi Slovence, ki »Jama,« je rekel Eržen. »Tačim. Tudi Eržen je to nare­ ge vire za preživljanje ( za Jelinič in Zorič sta večino dil. Takole: ukradenih dokumentov in de­ jih je vodil predsednik jama je nekaj svojevrstnega. matere in očete pri sinovih narnic zmetala v park za sta­ DZRJS prof. dir. Franc Habe, S svojo polžasto obliko, ki »Avstrija ima malo jam, a in hčerah, brate pri sestrah Švicarje z dr. Alfredom B6- se konča z nizkim slapom, je veliko jamarjev, pri nas pa itd.). ro pošto, kamor sta se umak­ glijem in Nemce. Gostom ni­ veličastna izjema med podze- je veliko jam in malo jamar­ nila po vsaki tatvini. so pripravili le udobja, mar­ mejnimi votlinami.« jev. Na Tirolskem je okoli več so jim skušali pokazati »Ali Hundseisholle,« je na­ 80 jam in so vse strokovno Upokojenci - izlet! Tri predstave igre čimveč zanimivosti in lepot, daljeval, »jama z ledenimi obdelane, na Dolenjskem pa Izlet v Cerknico, grad predvsem tiste v tirolskem kapniki, sicer pa mrzla, kot jih imamo več kot 600, a sko­ Snežnik in Rakov Škocjan »Otok in struga« podzemlju. bi bila vdoibena v velikansko raj nobena še ni znanstveno prirejajo 23. septembra Oder mladih iz Novega »Tirolske jame so nekaj po­ goro ledu! To jamo so Tirol­ raziskana. Nekaj skupnega novomeški upokojenci. Pri­ Izključni proizvajalec mesta bo v petek zvečer go­ sebnega in naših ne gre pri­ ci odprli za javnost prav ob pa le imamo avstrijski in do­ jave sprejemajo do 20. stoval z igro »Otok in Stru­ merjati z njimi!« je pol ure našem obisku in ob naši nav­ lenjskimi jamarji: oboji smo septembra v društveni pi­ v Jugoslaviji ga« v Dol. Toplicah, v nede­ po povratku v Novo mesto zočnosti.« idealisti!« IVAN ZORAN sarni v čitalniški ulici. ljo ob 16. uri v Šentjerneju, še poln vtisov in svežih spo­ Švicar dr. Bogli, lastnik ne­ Destilacija »DANA« v torek zvečer pa bo z zani­ minov na tisto deželo, o ka­ ke jame in vnet raziskovalec MIRNA na Dol. mivo igro ob 20. uri nastopil teri poje tudi naša pesmica podzemlja, je gostom preda­ na novomeškem odru. Moj fantič je na Tirolsko val o neki jami v njegovi de­

1865 na Jožefovi akademiji na Dunaju. naslednji primer. Med prvo svetovno ja bolezni in tudi popolnega ozdravlje­ Prof. Ludwig na Dunaju je 1902 ponov­ vojno so bile Dolenjske Toplice ureje­ nja. no analiziral topliško termo ter o tem ne kot vojaška bolnišnica, kjer so se S poskusi so tudi dokazali, da se re­ objavil članek v 23. številki »Wiener zdravili bolni vojaki tudi pozimi. Pred akcija ni pokazala pri bolnikih, ki so Wochenschrift«. Pri tej analizi, ki je božičem 1914 je padel nekemu častniku se kopali v kadeh, v katere so po ce­ N ovom eška kronika bila precej natančna, je zasledil v ter­ pri kopanju briljant iz prstana ter se veh napeljevali vodo iz terme ter jo ■ NA CESTI KOMANDANTA ki prepoveduje parkiranje. Kljub mi naslednje sestavine: kalij, natrij, izgubil na dnu bazena med kamnitimi segreli do potrebne temperature. Prav Staneta, kjer padi jo stavbo, so prepovedi pa je tam vsak dan ploščami. Ko je več tednov pozneje v pri teh bolnikih pa je reakcija nasto­ delavci postavili ograjo, ki varuje nekaj avtomobilov. kalcij, litij, stroncij, barij, magnezij, prehod pešcev. Mnogi vozniki ne ■ ŠKARPO PRI ŠOLI »Katja železo, aluminij, klor, žveplo ter kre­ nočnih urah neki podčastnik iskal v pila v kratkem času, ko so se začeli ko­ upoštevajo prometnega znaka, ki Rupena« ob Cesti herojev so pred menčevo, fosforjevo, borovo in oglji­ bazenu pozabljene stvari, je opazil v pati v bazenu nad izvirom tople vode. prepoveduje hitrost nad 30 kilo­ kratkim delavci komunalnega pod­ kovo kislino. vodi svetlikanje — vzrok je bil izgub­ To potrjuje, da pride celotna ema­ metrov in vozijo zelo neprevidno. jetja uredili. V kratkem namera­ Razen naštetih kemičnih sestavin je ljeni briljant. Svetlikanje povzroča nacija do veljave, če so kopalne napra­ ■ MED POCITNICAMI so v no­ vajo sezidati škarpo tudi blizu no­ vomeški gimnaziji položili parket vih blokov na Mestnih njivah. najvažnejša primes terme radijeva emanacija v fosforescirajočih substan­ ve urejene neposredno nad izvirki top­ tudi v tistih razredih, ki ga doslej ■ ZARADI NOČNEGA NEREDA, emanacija, to je plin, podoben žlaht­ cah. Kvalitativen dokaz emanacije je le vode in če prihaja terma z lastnim niso imeli. Zato morajo vsi dijaki ki ga povzročajo prodajalci papri­ nim plinom, kot so argon, helij in tudi v tem, da je v črn papir zavita pritiskom brez črpalk in brez vodovod­ v šoli nositi copate. ke, sadja in drugih sadežev, se drugi. Emanacija je radioaktivna sub­ fotografska plošča, postavljena v za­ nih cevi v bazen. Tem zahtevam odgo­ ■ UPRAVA OSNOVNE SOLE pritožujejo prebivalci Prešernove­ »Katja Rupena« bi lahko napis ga trga in drugi stanovalci v ne­ stanca iz uranove skupine, ki izvira bojček z izrezanim dnom v stalno za­ varjajo kopalne naprave v Dolenjskih pred vhodnimi vrati zamenjala, posredni bližini živilske tržnice na naravnost iz sprememb oz. razpadanja prti bazen, v treh dneh popolnoma Toplicah. Bazeni so zgrajeni neposred­ ker Je komaj čitljiv. tem ti^u. radija in ima možnost za izžarevanje počrnela. no nad izvirki, ki so tako močni, da ■ KLJUB SLABEMU VREMENU ■ OD 5. SEPTEMBRA je v pro­ je bil v ponedeljek živilski trg ze­ alfa žarkov s pozitivno elektriko, ki so, Večina naših zdravilišč, ki so tako dajejo vsak dan do 30.000 1 termalne vo­ storih Tekstila v Novem mestu lo dobro založen. Papriko so pro kot je znano, atomi helija in se spre­ rekoč svetovno znana in imajo vsako de s temperaturo 37—38 stopinj Celzi­ razprodaja jesenskih modelov to­ dajali po 150 Sdin kilo, kumare minjajo v radij A. leto veliko obiskovalcev, se ne more ja. Terma je kristalno čista, podobna varne Ideal iz Nove Gorice. po 100 Sdin, melancane po 200 S ■ V KOSOVI ULICI na Bregu din, paradižnik po 180 do 200 S V bazenih, ki so bili čez dan po­ ponašati s prednostjo, da bi bili kopal­ studenčnici, v bazenu pa je modrikasta. so prejšnji teden delavci komu­ din, solato po 270 do 300 Sdin, polnoma zaprti, se je natančno zazna­ ni bazeni zgrajeni naravnost nad izvir­ Je rezko grenkega okusa in pitna, ker nalnega podjetja položili kanali­ breskve po 300 Sdin, banane po val ozon, kar je mogoče le vsled spre­ ki, zaradi česar tudi ne morejo imeti ima precej ogljikove kisline in drugih zacijo za straniščni odtok, ki vo­ 600 Sdin, slive po 180 Sdin, groz­ raztopljenih mineralnih snovi. Iz vode di v Krko. dje po 320 Sdin, hruške po 350 minjanja kisika v ozon prek žarjenja. tako močnega zdravilnega učinka. Po ■ PO ZIDOVIH V SPODNJI de­ Sdin in pomaranče po 500 Sdin. Za Da bi to domnevo utrdili, so 1912 termo sesalkah in ceveh, ki drugje črpajo in se stalno dvigajo mehurčki ogljikove likatesi na Glavnem trgu je polno jajca so ženske sprva zahtevale in termalni plin v steklenicah poslali dovajajo vodo v bazen, se izgubi ema­ kisline in žveplenega plina. Mehurčke podpisov in različnih kratic. Cas 80 Sdin, a ker jih po tej ceni niso na Dunaj inštitutu za raziskovanje ra­ nacija. Prav emanacija pa povzroči že opazimo tudi pri kopanju, ko se nabe­ je, da zidove pobelijo in pazijo, hoteli kupovati, so kasneje popu­ rejo po vsem telesu, če le malo miru­ da se obiskovalci ne bodo več stile na 70 Sdin. dija. Dognali so, da znaša količina po nekaj kopelih reakcijo, ki se pojavi podpisovali. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: ©manacije pri termi 3,2 pri termalnem z bolečinami in oteklinami na bolnih jemo v vodi. Vremenske razmere ni­ ■ ZA STAVBO NA CESTI ko­ rodili sta: Štefka Bele iz Jerebove plinu pa 13,6 Mach enot na en liter. mestih, zlasti pri zdravljenju revmatiz­ majo na vrelec nikakega vpliva glede mandanta Staneta 22, kjer je maj- 2 — deklico in Rada Stankovič ki Emanacijo v termi je potrdil tudi ma. Skoraj vedno je to znak izboljšan­ toplote in količine zdravilne vode. hetn prostor, so po6taviii tablo. Volčičeve 38 — deklico. NOGOMET Kje in kaj bo Pogovor z zdravnikom ' m v nedeljo? V nedeljo, 17 .septembra, bo Belokranjci so bili boljši t zahodni conski nogometni li­ gi zanimivo srečanje v Novem Nedeljsko srečanje med nogometaši Bele krajine in Novega me­ žogo preko vratarja v gol. Isti mestu, kjer se bo domače mo­ sta je odgovorilo na vprašanje, kdo je trenutno boljši. Bela krajina igralec je kasneje dosegel še en 0 DEBELOSTI štvo pomerilo z Ilirijd iz Ljub­ je z najmanjšim možnim rezultatom premagala Novomeščane in se zadetek, vendar ga je sodnik upra­ ljane. Moštvo Bele krajine bo s *^rn uspehom povzpela v sam vrh tega dokaj zanimivega tekmova­ vičeno razveljavil. Zmaga Črno­ gostovalo tokrat v Postojni nja. — Z veseljem spremljamo tudi poživitev nogometnega življenja maljcev je zaslužena, čeprav bi Od nekdaj je debelost delala preglavice posameznikom, pri tamkajšnjem Taboru. — V v Kočevju. Tako je prav, z mladimi je treba začeti! — Rudarji s bil rezultat lahko drugačen. Pred posebno ženam. V večini primerov ne gre za bolezensko prvi slovenski odbojkarski ligi Senovega so v prvenstvenem vrvežu pobrali celoten izkupiček od 200 gledalci je sodil Lončina. debelost, pač pa za debelost, ki nastane zaradi hrane, ki tekmuje v III. kolu Novo me­ nogometašev Osankarice. Ekipi sta nastopili v naslednjih sto z Ljubljano na Loki. V postavah. Bela krajina: Terzič, P. je prebogata na kalorijah in je telo ne more kot energijo drugi slovenski odbojkarski ligi nje sploh lahko ocenimo kot tre Zunič, Mavrin, Gverič, Weiss, Ka­ izrabiti, pa jo zaradi tega nalaga za zalogo v različnih ae bodo srečali: Trebnje : Jel- Mladinci: ROG : Slovan ning. rm, Vidovič, Vipavec, I. 2unič, delih telesa. Najraje se mast nalaga v trebuhu, prsih, na Sane ter Bovec : Kočevje. — Poznavalci razmer v kočevskem S. Zunič in Kopanja. Tekme v republiški moški ro­ 3:1 nogometu so že večkrat predlagali, Novo mesto: Vertuš, Košir, obrazu in vratu, pa tudi okrog ramen, medtem ko so kometni ligi: 4. kolo Ribnica : Lansko nogometno tekmovanje naj bi v klubu ustanovili pionir­ Murn, Stojanovič, Stefanič, Vela- noge običajno suhe. Navadno se ljudje, ki predobro jedo, Celje in Brežice : Piran. Repu­ kočevskih nogometašev se je kon­ sko nogometno šolo, ki bi posto­ gič, Mrvar, Macele, Aš (Kranjc), tudi preveč ne gibljejo, niti se duševno ne naprezajo in bliška ženska rokometna liga: čalo kaj klavrno. Po nekaj sreča­ poma dala dobre igralce in prave Maksimovič in Klemenčič. Koper : Brežice. Ljubljanska njih so izstopili iz lige in prene­ športnike. Čeravno je bil ta pred­ —LAN— je zaradi tega poraba kalorij še manjša, debelost pa se conska rokometna liga: Novo hali sodelovati. Vzroki so dobro log že večkrat povedan, pri pri­ Rudar Senovo : Osanka- razvija še naprej. mesto : Križe, Medvode : Kr­ znani, saj se ponavljajo iz leta v stojnih ne moremo prodreti. Pravilno težo človeka ocenimo približno tako: težak melj, Krško : Hrastnik in Gro­ leto. Nogometni klub Rog je raz­ Da mladi želijo tekmovati, do­ rica 3:2 suplje : Olimpija. padel, vadijo samo še pionirji in kazuje tudi to, da so se prijavili naj bo toliko kilogramov, kolikor ima centimetrov nad nekaj mladincev, če spontano igra- v mladinsko ligo, čeprav so se V nedeljo, 3. septembra, sta se 1 m višine; pri tem pa je lahko 5 kg več ali manj. Na pri­ zbrali kar na hitro. Ce je ta odlo­ na Senovem pomerili moštvi NK mer: nekdo je visok 173 cm. Njegova teža naj bi bila 73 čitev koristna, bo pokazal potek Rudar (Senovo) in NK Osankari- tekmovanj; denar za to je bil pič­ ca. Igra obeh ekip je bila izena­ kg ter do 5 kg več ali manj, torej od 68 do 78 kg. še ROKOMET lo odmerjen. čena, vendar so v tej prvenstveni točneje dobimo človekovo pravilno, če pomnožimo njegovo V nedeljo je bila že odigrana tekmi 7 golom, doseženi v zadnji višino s prsnim obodom in dobljeni zmnožek delimo z 240. prva tekma z mladinci Slovana iz minuti, zmagali Senovčani z rezul­ Ljubljane. Zmagali so mladinci tatom 3:2. Zadetke za Senovo so če je kdo čezmerno težak zato, ker se premalo giblje Roga z rezultatom 3:1 (1:1). Če­ dosegli Gaser, Zupevc in Jevšnik. in premalo duševno dela ter predobro je, je najbolje, da Brežice: Rudar 23:20 prav je bilo skoraj do konca sre­ se vzdrži vseh sladkarij, poje čim manj močnatih jedil čanja 1:1, se je domačinom malo NK Lončar : NK Svoboda pred koncem posrečilo zabiti še in mastnega mesa. Lahko pa je do sitega zelenjavo, sadje 6. septemDra je bila v Breži­ stom pošla sapa komaj v drugem dva gola. Igrišče je bilo od dežja (Ljubljana) 5:2 in pusto meso. Torej ni treba stradati, marveč samo za­ cah rokometna tekma za pokal delu igre. razmočeno, zato na obeh straneh menjati način prehrane! Čudeže pa naredi jutranja 10-mi- SRS, v kateri sta se srečala do­ Oba naša predstavnika v višjem veliko priložnosti ni bilo izkori­ Pretekli teden je bila v Kočevju mači Partizan in ekipa Rudarja rokometnem tekmovanju, Ribnica ščenih. odigrana prijateljska nogometna nutna telovadba; dobro je tudi, če jo zvečer ponovimo. iz Trbovelj. Brežičani so po iz­ in Brežice, sta v tem kolu poklek­ A. ARKO tekma med mladinskima moštvoma Samo, prosim, vsako jutro in vsak večer! Za sladkosned- redni igri premagali lanskega čla­ nila pred boljšima nasprotnikoma. NK Svoboda (Ljubljana) in NK neže priporočajo namesto sladkorja saharin in podobne na zvezne lige z rezultatom 23:20, Slovenjgradčani so bili boljši, rav­ Bela krajina : Novo Lončar (Dolenja vas). Po lepi in potem ko so ob polčasu vodili s no tako tudi ljublajnski Slovan v mesto 1:0 živahni igri so nogometaši Lon­ preparate, ki res nimajo v sebi kalorij, vendar sami po štirimi, v sredi drugeia dela igre tekmi z rokometaši iz Brežic. čarja ugodno presenetili in pre­ sebi ne povzroče shujševanja. Zdravila zoper debelost pa pa kar z devetimi zadetki. V tretjem kolu slovenske nogo­ pričljivo premagali gostujoče mo­ so dvorezen meč, zato jih v določenih primerih predpiše Slovenjgradec : Ribnica metne conske lige sta se v Čr­ štvo z rezultatom 5:2 (1:1). nomlju pomerila predstavnika iz Gole za zmagovito moštvo so lahko samo zdravnik, ki njihovo delovanje tudi kontrolira Brežice : Slovan 10:18 21:14 Dolenjske. V oblačnem vremenu in dosegli: Marinšek (2), Dimitrije- Seveda je debelost lahko tudi znak nekaterih bolezni. V tretjem kolu moške republi­ na igrišču, težkem za igro, so do­ vič (2) in D. Zobec (1). Nogome­ Lahko zadebeli vse telo, lahko so zamaščeni samo posa­ Srečanje, ki je bilo v Velenju, mačini slavili skromno zmago z taši Lončarja so z doseženo zma­ ške rokometne lige so Brežiča­ ni rokometašem Ribnice, po prvem ni že v soboto odpotovali v Lju­ 1:0 . go dokazali, da so dobro moštvo mezni organi v telesu. Tako so prizadeti srce, jetra, ledvi­ polčasu sodeč, obetalo nič dobre­ Tekma ni bila na visoki ravni. ce, trebušna slinavka in drugi organi. Vzrok za tako zama- bljano, kjer so s Slovanom izgu­ ga. v Drugem delu igre se je sta­ in bodo v prihodnji sezoni uspešno bili z 10:18 (6:8). Za Brežice so Novomeščani so bili večji del tek­ tekmovali v slovenski conski ligi. ščenje so različne bolezni, ki imajo za posledico tako okva­ nje nekoliko spremenilo in se je me v premoči, vendar so se spret­ N. BAJDE igrali: Mars, Rovan 2, Šetinc 1, tekma končala s pričakovano raz­ Kukoviča, Avsec, Bosina 1, Ju­ ni domačini uspešno branili in ro Vse telo pa se debeli zaradi okvar žlez z notranjim liko. Seveda pri tem računamo na s hitrimi protinapadi resno ogro­ NK Celulozar (Krško) : izločanjem, predvsem spolnih žlez, hipofize in ščitnice. rišič 1, Novak 1, Svažič, Pavlič kvalitetno ekipo s Koroškega. 4, Berglez Zaradi težkega terena žali vrata gostov. Napadalci obeh NK Papirničar (Radeče) Znano je tudi, da se debelost lahko razvije po hudih du­ (med igro je deževalo) ekipi ni­ Rinbica je nastopila v naslednji moštev so imeli nekaj izrednih ševnih pretresih zaradi motenj v delovanju samodejnih sta mogli pokazati pravega zna­ postavi: Kersnič, Vučemilovič, Gi­ priložnosti, vendar jih niso znali V okviru celjske nogometne pod- nja. Brežičani so povedli in se bal J, Mikulin, Joras, Rodič (3), izkoristiti. Zadetek, ki je odločil zveze je bilo v nedeljo na stadio­ možganskih središč. enakopravno upirali boljšemu na­ Ambram, Bavdek (1), S. Ponikvar tekm o, je padel v 13. m inuti. Do­ nu Matije Gubca v Krškem sre­ Splošna debelost močno bremeni srce. Debeli ljudje se sprotniku le v prvem polčasu. — (3), L. Ponikvar (6), Matelič (1). mači igralec Kopanja je poslal čanje med Celulozarjem in Papir­ nagibljejo k poapnjenju žil in zaradi tega k možganski in Tekma je bila zelo groba. ničarjem iz Radeč. Tekma se je Končala z rezultatom 3:0 v korist srčni kapi. Brežice : Murska Sobota ODBOJKA domačinov. Strelci so bili: Jure­ če je kdo predebel zaradi bolezni, je seveda nujno, čič v 60. m 85 minuti ter Klajič la se posvetuje z zdravnikom, ki bo poiskal vzrok in 13:10 (8:7) v 75. minuti. Zaradi razmočenega igrišča žoga v prvem polčasu ni takega bolnika zdravil, če pa je kdo debel zaradi pre­ Rokometašice brežiškega Parti­ hotela v gol. V drugem polčasu majhne vneme za telesno in duševno delo, naj poskusi z zana so v drugem kolu republi­ se je stanje spremenilo, domačini navodilom, ki sem ga navedel zgoraj, in ne bo mu žal. ške rokometne lige imele v gostih Zadnji vlak odpeljal! so pričeli silovito napaditi in so novinca v ligi: ekipo Murske So­ dosegli kar tri zadetke. Pri doma­ Dr. Božo Oblak bote. Igra je bila ves čas ena­ IRt2 S porazom odbojkarjev Novega mesta na Jesenicah je šla po čih so se odlikovali: Andjelkovič, kovredna. Ekipi pa zaradi mo­ vodi še zadnja možnost, da bi ostali Novomeščani v društvu naj­ Jurečič in Krstič; pri gostih pa krega igrišča in dežja nista pri­ boljših. Tako lahko danes po mnogih uspešnih nastopih Novomešča- Brkovič. S to zmago so se igTalci kazali lepe igre. — Za Brežice nov obrnemo zadnjo stran uspehov odbojkarskega športa. 2al — Celulozar j a utrdili na prvem me- ŠPORTNE NOVICE: so igrale: Božičnik, Bužančič 3, tokrat bo treba pričeti popolnoma na novo! — Igralci iz Kočevja in metne podzveze. v. n. Molan 4, Mišič 1, Slak, Engel, Trebanjci so vknjižili dve točki v svojo korist. Igralci iz Kočevja so Kolar, Zorko, Mišič n in Stegen­ z veliko truda premagali Šenčur, Trebanjce pa so Novogoričani ne­ šek 2 športno potegnili za nos. Takšna taktika ni na mestu! Novomeške delavske htevalo povračilo prevoznih stro­ Svoboda (Krmelj) : No­ Novo mesto : Jesenice škov. Tekma je zaenkrat odložena Partizan Krško : Partizan vo mesto 12:20 3:0 v korist Trebnjega 3:0 p. f., konč­ Grosuplje 20:11 šporine igre na odločitev pa bo odvisna od V nedeljo so se novomeški ro­ Novomeški odbojkarji so v ne­ tekmovalne komisije. Dež je tekmo oviral. Zoga je bi­ V jesenskem delu tekmovanj sin­ nih štirih panogah vodi Krka s kometaši v prvenstveni tekmi deljo gostovali na Jesenicah in la spolzka, zaradi slabih podaj so dikalnih podružnic Novega mesta 303 točkami, drugi je Pionir s 280 ljubljanske conske rokometne lige tekmo izgubili s 3:0. Tekmo je se napadi hitro menjavali. V pr­ so se najprej srečale ekipe v na­ točkami ta tretji Novoles s 219 v Krmelju pomerili s Svobodo. pred sto gledalci vodil Brajnik iz vem polčasu so bili gostje boljši, miznem tenisu. Sindikalna podru­ Tokrat so Novomeščani zaigrali Ljubljane. Kočevje : Šenčur 3:2 v drugem pa so domačini zaigrali žnica tovarne zdravil »Krka« je Tekmovanje v atletiki, ki bi mo­ zelo dobro in močno premagali Jesenice; Krevseij, Bogataj, Re- Na prošnjo odbojkarjev iz Šen­ živahnejše in so s hitrimi napadi osvojila prvo mesto med moškimi, ralo bitt v nedeljo, 10. septembra, domačine. Novomeščani so že v sler, Kavčič, Smitek, Pristav, Pre­ čurja pri Kranju je bila tekma presenetili nasprotnike, ki so igrali sindikalna podružnica »Pionir« pa bo zaradi slabega vremena 19. sep­ začetku tekme prešli v vodstvo šeren, Potočnik, Bergel, Bajt. No- prvega kola preložena na prejšnji zelo neurejeno. med ženskami. tembra ob 15.30 na Stadionu brat­ in ga do konca tekme močno po­ vo mesto: Berger, Lapajne, Primc, petek. Za to srečanje je bilo v Grosuplje: Podobnik, Košak (5), Rezultati: Moški: 1. Krka 50 stva in enotnosti v Novem mestu. večali. Goleš, Sonc, Potrč. Kočevju precej zanimanja, vendar Hribar (1), Šuštaršič, Kavšek (1), točk, 2. Novoles 45 točk, 3. GG V tem tednu se nadaljujejo tek­ Krmelj: Kolovrat, Prosenik, Pa­ Novomeščani so na dnu lestvice je slabo vreme preprečilo, da bi Zgonc (2), Strehoveo (2), Jankovič, 40 točk, 4. Iskra (Šentjernej) 36 me v malem nogometu, kjer za­ brez točk. Pred njimi so odboj­ se pomerili na prostem. Domači Zajc, Kamnikar ta Mohar. točk, 5. INIS 32 točk itd. nesljivo vodi Kovinar, ta v šahu. pež R., Končina, Metelko 1, Za­ SA man 6, Papež M. 4, Mirt 1. karji Izole, ki imajo šest točk. Igralci so v telovadnici gledalce Krško: Levičar, Kovačič (1), Arh Zenske: 1. Pionir 50 točk, 2. Novo mesto: Perko, Globokar JAP razočarali. Zaigrali so tako ne­ (1), R. Iskra (7), Jelen, Sulc (4), Krka 45 točk, 3. Prosveta 40 točk. Krčani potujejo 1, Setina 4, Pelko 4, Bele, Jožef, zbrano in mrtvo, da ne bi bilo Ašič, Humar (4), Koman (3), Sko­ Posebno so se izkazale ekipe Jaklič 1, Lozar 5, Gantar 5, Se Trebnje : Meblo nič čudnega, če bi srečanje tudi berne in S. Iskra. »Krke« v sestavi Sonc, Berger ter v Dubrovnik ničar. izgubili. Nekateri so bili zelo sla­ Tekmo je dobro vodil sodnik prva ekipa »Novolesa« v sestavi Tekmo je sodil Kozamernik te 3:0 p .f. bi in bi jih bilo treba med tekmo Štukelj iz Ljubljane. Goleš, Pečar,, ki je v hudi konku­ Plavalna zveza Jugoslavije ji je Sevnice. Tako rekoč zastonj so v nede­ zamenjati, če jim ta dan igra ne renci zasedla drugo mesto, med obvestila plavalce ta plavalke, da JAP ljo, 10. septembra, potovali odboj­ gre od rok. Tekmovanje se je kon­ Iz Ljubljane jih ni bilo ženskami pa Uhl in Bračko (Pio­ bo državno prvenstvo za posamez­ karji Trebnjega v Novo Gorico, da čalo s tesnim rezultatom v korist V nedeljo, 10. septembra, bi nir). nike v plavanju v Dubrovniku in Domači obračun bi se pomerili s tamkajšnjim Kočevja 3:2 (14:16, 15:2, 15:4 10:15 morale biti v Kočevju prvenstve­ Odbojka — V ponedeljek se je ne v Krškem, kot Je bilo prvotno V zadnjem kolu ljubljanske con­ moštvom Meblo. Gostom je šele in 15:0). Nizi dovolj nazorno kaže­ ne tekme mladink in pionirjev B začelo finalno tekmovanje sindi­ dogovorjeno. Ta odločitev ni v ske rokometne lige je ves izkupi­ domači zapisnikar povedal, da jo, kakšna je bila tekma. Doma­ skupine ljubljanske tekmovalne kalnih podružnic v odbojki. V skladu s pravili Plavalne zveze Ju­ ček ostal doma. Tokrat so se nam­ Igralcev ne bo na igrišče in da čini so si po nepotrebnem poslab­ skupnosti. Domačini so zastonj spomladanskem delu so se v finale goslavije, kajti doslej je kandidi­ šali razmerje, ki bo letos, kot čakali na moštvo Ilirije iz Lju­ plasirali Pionir, INIS, Krka, Iskra ral za organizacijo tega prvenstva reč sestali vsi štirje domača za­ verjetno ne bodo več sodelovali v samo Celulozar iz Krškega. Od­ stopniki. Novomeščani so v Kr­ drugi odbojkarski ligi. To so, kot kaže, igralo zelo važno vlogo. bljane, ki ni prej ničesar sporo­ (Novo mesto), Novoles ta Novo- je zatrjeval, sporočili tudi odboj­ Gostje so igrali borbeno, vendar čilo, da ga ne bo. Tako mestni teks. klonitev kandidature so utemeljili melju presenetili domačine, Krča­ Rezultati prvega dne finalnih s tem, da so v Sloveniji septem­ ni pa so kot ponavadi goste iz karski zvezi v Ljubljano. niso bili tako hud nasprotnik, kot klubi radi naredijo, kadnr je tre­ srečanj: bra slabi vremenski pogoji. Kljub Grosupljega odpravili % visokim Ker TVD Partizan Trebnje ni kaže izid ba iti tekmovat na podeželje. dobilo nobenega obvestila, bo za­ A. ARKO A. A. Pionir : INIS 3:0, Iskra (Novo temu bo Celulozar poslal v Du­ rezultatom. Zanimivo je, da Je go- m esto) : Krka 3:1. brovnik močno zastopstvo. Med V prvih srečanjih so se posebno plavalci bodo Čargo, Bizjak, Po­ izkazali igralci Iskre iz Novega točnik, Zlatič ta Žiberna. v. n. mesta, saj Je bila »Krka« zelo mo­ čan nasprotnik in kandidat za Dušan Zlatič - mladinski PODPREDSFDNIK OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO PROF. JOŽE GLONAR prvo mesto. V skupnem plasmaju po konča- rekorder SRS O PROBLEMIH TELESNE KULTURE V OBČINI: V nedeljskem članskem prven­ stvu posameznikov v plavanju, ki približala polovični zgoraj Je bilo v Kopru, Je Dušan Zlatič omenjeni vsoti. VI. dolenjske postavil nov republišikl rekord na Kaj sodite o prioriteti šport­ 100 metrov prsno s časom 1,18.0 v nih zvrsti? športne igre kategoriji mladincev ta s tem po­ Šport - za razvedrilo in zdravje Veliko se Je že razpravljalo stal tudi republiški članski prvak o prioriteti športnih zvrsti. za leto 1967. Kako je z razvojem telesne svetila šolskim športnim dru­ ob nedeljah ta bomo skušali Vse so bile razdeljene v dve v Krškem Na istem tekmovanju sta Tone kulture v občini? štvom, ki so na pravi poti, da vključiti čimveč delovnih lju­ prioritetni skupini glede na 1. septembra so se začele de­ Bizjak in Ljubo Potočnik zasedla Zadnja leta opažamo v No­ pritegnejo v športne vrste di. množičnost, kvaliteto, per­ lavske športne Igre, ki Jih Jo že tretje oziroma četrto mesto. Oba vem mestu velik razvoj raznih čimveč mladine. V statutih V Novem mestu imamo za­ spektivno itd., vendar je zaen­ šestič organiziral občinski sindi­ tekmovalca sta popravila svoje telesno vzgojnih panog; skoraj šolskih športnih društev Je enkrat dovolj primernih odpr­ krat na razpolago sam o 200.000 kalni svet iz Krškega. V tekmo­ osebne rekorde na progi 200 m ni panoge, ki ne bi bila zasto­ predvideno, da so lahko člani tih športnih objektov, za ka­ atarh dinarjev, to pa Je pre­ valnih igrah sodeluje tudi 10 se- prosto. Plavalec Prane Čargo pa pana. Mogoče smo šli le pre­ društva tudi tisti, ki so že za­ tere ne more nihče več trditi, malo, da bi lahko občutno po­ novskih ekip z 72 tekmovalci. Sre­ tokrat ni dosegel vidnih uspehov. več v širino, za kar nimamo pustili šolo. da niso dovolj zasedeni. Cim- magali eni sami panogi. V bo­ čanja so se začela 1. septembra vn sredstev, niti ne dovolj dela- Kakšno je stanje kadrov in prej bo potrebno še rešiti doče bo potrebno nameniti več na kopalnem bazenu v Krškem, 7. voljmh telesnokultumih delav- objektov? vprašanje bazena in predvsem sredstev in pomagati tisti pa­ septembra pa so Senovčani orga­ Obnova doma oev. Ne moremo se pritoževati, večje telovadnice ah športne nogi, ki bo to res zaslužila. nizirali tekmovanje v atletiki. Do Izven Novega mesta ni tega da nimamo dovolj strokovne­ hale, v kateri bi imeli dovolj Kako gledate na telesno kul­ srede novembra bodo končana vsa na Travni gori pojava, opažamo pa, da par­ ga kadra, v Novem mestu ga prostora za udejstvovanje v turo v prihodnosti T predvidena tekmovanja. R. K. Dom na Travni gori bo do Razveseljivo je dejstvo, da tizanska društva, ki so nekoč je dovolj, toda v večini stoj Ji vseh športnih igrah ta tudi v zime dobil centralno k u rja v o . bila izredno delavna, počasi ob strani. Potrebno ga bo streljanju ta kegljanju. Je zadnje čase neorganizirana Kegljaško tekmovanje stagnirajo. Zasledujemo pa po­ vključevati v delo ta zagotovi­ Koliko sredstev namenite te­ aktivnost dosegla najširši raz­ Dom bo tudi drugače polep; rast šolskih športnih društev, ti, da bo njegovo delo cenjeno lesni kulturi? mah. Poglejmo smučišča, pla­ v Gradcu šan. V bližind bodo postavili ki imajo kolikor toliko še po­ kakor vsako drugo in tudi pri­ Občinska zveza prejema sre­ ninske domove, plavalne ba­ V nedeljo, 3. septembra, Je bilo dve brunarici, ki bosta ime­ goje za delo ta predvsem stro­ memo vrednoteno. dstva lz dotacije občinske zene, obrežja rek, Jezer in v Gradcu kegljaško tekmovanje v kovne delavce iz prosvetarskib Naša občinska zveza ima skupščine ta iz drugih virov. morja ter športna igrišča! Ve­ borbenih igrah. Nastopiti bi mo­ li po dva ali tri ležišča, sani­ vrst. predvideno za letošnjo Jesen Na žalost Je sredstev lz leta dno več Je občanov, ki se de­ rale štiri ekipe: Karlovac, Črno­ tarije, tekočo vodo itd. V sa Občinska zveza za telesno ln zimo strokovno izpopolnje­ v leto manj, izdatki pa so ve­ loma občasno, deloma stalno melj, Metlika in Gradac. Ker pa dela v domu je Turistično kulturo v Novem mestu bo vanje kadrov za splošno teles­ dno večji. V letih 1965 ta 1966 ukvarjajo z raznimi oblikami Karlovčanov in Črnomaljcev ni bd­ skušala še pn nekaterih par­ no vzgojo, atletiko, smučanje Je zveza razpolagala skupno z rekreativne dejavnosti. Takšno io, sta se med seboj pomerili eki­ društvo nameravalo opraviti tizanskih društvih poživiti de­ ta za nekatere športne igre. To 32 m ilijoni starih dinarjev, v dejavnost pa Je potrebno moč­ pi Gradca ln Metlike. Zmagali so do letošnje spomladi. D e la s° lo, vso pozornost pa bo po­ strokovno izpopolnjevanje bo letošnjem letu pa se ne bo no podpreti. S. D. Gradčani z rezultatom 371:319. Do­ se precej zavlekla in bodo seženi rezultat je tudi nov rekord kegljišča. P. R- končana šele do zime. 2(1 LET - 20 LEI - 20 LET - 20 LET - 2 0 IET - 2 0 1FT - 20 LET

NE BOSTE IMELI, CE ZAUPATE POPRAVILO VA­ NOBENIH SKRBI ŠEGA AVTOMOBILA RENOMIRANI IN PRIZNANI AVTOMEHANIČNI DELAVNICI S G P P IO N IR NOVO MESTO, Kettejev drevored 37 (Bršlin, pri železniški postaji) in METLIKA, pri vinski kleti.

□ servisni pregledi in garancijska popravila vozil ZASTAVA, RENAULT, TAM □ splošna in generalna popravila vozil vseh vrst Q zamenjava motorjev po preizkušeni metodi na vozilih ZASTAVA In TAM □ avtokleparska in avtoličarska dela □ tapetniška dela, mazanje in pranje □ tehnični pregledi vozil vseh vrst ŽALOSTNO DELO je čakalo v soboto in zadnjo nedeljo prebivalce Bizeljskega in okoliških krajev: grozno neurje z ledeno debelo točo jim je v petek zvečer skle­ NAJNOVEJŠE: v kratkem bo urejen stilo z drevja skoraj vse sadje! Lepa, obetajoča letina se je v nekaj minutah spremenila v žalost, solze in razočaranje. (Foto: Jožica Teppey) servis za vozila VOLKSVVAGEN Lepa cesta KAKO ŽIVI, DELA IN SE ZABAVA MLADINA V NAŠIH OBČINAH Sela-Straža 20 let izkušenj in strokovnega izpopolnjevanja vam Prebivalci Hruševca in Sel na levem bregu Krke so z za­ zagotavljajo kvalitetne usluge v tehnično najbolj dovoljstvom pričakovali zad­ nji dan del na cesti proti opremljeni avtomehanični delavnici na Dolenjskem! KOČEVJE: mladinski Straži. S prostovoljnim de­ lam in s pomočjo krajevne skupnosti so vaščani nedav­ plesi - da ali ne? no iz oake kot&njaste poljske NA DANAŠNJEM POSVETU V NOVEM MESTU poti naredili lepo makadam­ 40 let prosvete V Kočevju je mladinska organizacija samo še na pa­ sko cesto zb promet z vprež­ v Krški vasi pirju. Mladinci sploh ne vedo, kdo je predsednik ali se­ nimi in motornimi vozili. kretar komiteja. Zato ni čudno, če je delo mladine skoraj V nedeljo, 10. septembra, zamrlo; mladinci delajo samo v raznih društvih (šport­ je prosvetno društvo »IVAN Ob starih zakonih se nem, taborniškem, planinskem in drugih). KOBAL« iz Krške vasi slaivi- Med kočevsko mladino se zdaj vse vrti okoli plesov. Ob vsaki spremembi na­ lo pomembno obletnico. Le­ Nekateri mladinci hočejo organizirati plese, vendar nimajo slova nam sporočite svoj tos je namreč minilo 40 ne da sodobno delati kje. O tem pripoveduje Mimi Orel, ki je bila lani članica stari in novi naslov! let, odkar je bilo v vasi usta­ mladinskega komiteja: novljeno prvo prosvetno- dru­ »Z organizacijo mladinskih plesov imamo letos velike štvo. težave. Uprava športnega doma, v katerem bi edino lahko Socialni delavci so do zdaj uporabljali celo 20 let plesali, nam tega ne pusti. Res je, da so na spomladanske : aj/aoiiaubO' uioi*tioq 3 stare zakone plese vdrli tudi pijani mladinci, toda tega nismo mogli rb ,4eonSorr Bfnfv”: r-fl

žemo ali izključimo nosečnost. smo prišteli prvemu dnevu praznoverstvo. Nosečnica po­ Dr. ŽELJKO SRIBAR: (3) Te preiskave so danes še pre­ zadn je m en stru acije 280 dni. trebuje umirjeno okolje in ra­ cej drage. Ta metoda je precej zanesljiva zumevanje najbližjih, tako v družini kot na delovnem me­ Od enega meseca dalje se pri ženskah, ki imajo redno menstruacijo in ki si redno be­ stu. Predvsem je važno dej­ že da ugotoviti rast maternice stvo, da se novega družinskega z ginekološkim pregledom. Od­ ležijo vsak začetek mesečnega Nosečnost perila. člana veselijo vsi v družini in tlej lahko precej zanesljivo u- V nosečnosti se počasi spre­ da nosečnici dajo to tudi ču­ koncu nosečnosti pa do rebr­ gotavljamo čas nosečnosti, pra­ titi. Spremembe na ženi vilen potek nosečnosti in pre­ minja telesno in duševno sta­ nega loka. nje žene, pri nekaterih komaj med nosečnostjo dvidimo čas poroda. Nikar si ne določimo ali celo Maternica je v nosečnosti opazno, pri drugih pa bolj bur­ zahtevamo vnaprej spola ot­ Za ženino telo je nosečnost bolj mehka, vendar, kadar jo Trajanje nosečnosti oz. po­ no. Prve mesece je nosečnica roka, ko pa dobro vemo, da je velika obremenitev, zato mora­ dražimo, menjava svojo trdo­ roda računamo na razne na­ običajno nekoliko zaskrbljena, to prepuščeno zgolj igri nara­ mo posvetiti veliko skrb zdrav­ to. V drugi polovici nosečno­ čine, vendar se dan poroda nastopijo lahko pogostne sla­ ve in se ne da na ta pojav z ju nosečnic, da bo zdrav or. sti se tudi stanjša, tako da lah­ ne da napovedati, pač pa le bosti, siljenje na bruhanje, od­ ničimer vplivati! Izsiljevanje ganizom lahko vzdržal tak na­ ko otipljemo na trebuhu no­ precej verjeten teden, v kate por do nekaterih jedi, hitra določenega spola vzbuja v po­ por. Med nosečnostjo morajo sečnice plčdove dele in vidi­ rem se bo porod začel, če ve­ utrudljiv ost. Take težave pre­ teku celotne nosečnosti strah vsi ženini organi prispevati k mo plddove gibe. Kak teden mo točen dan oploditve, lahko nehajo običajno v tretjem me­ in negotovost, ob rojstvu pa razvitju novega bitja. Vsi or­ pred porodom se maternica p ričak u jem o p orod čez 266 do secu. Večkrat se pojavlja za­ mnogokrat veliko razočaranje, gani nosečnice delujejo dru­ nekoliko povesi, tedaj se po­ 270 dni. D an oploditve p a je prtje in predvsem zadnje me­ če ni rojen otrok pričakovane­ gače kot pred nosečnostjo, naj­ vesi tudi trebuh. moč ugotoviti le, če neikaj me­ sece pogostejše mokrenje. Ko­ ga spola. Precej težav v noseč­ bolj pa se spremeni delovanje V začetku nosečnosti ni za- secev pred zanositvijo in po ža nekaterih žena je v noseč­ nosti ima svoj izvor v tem rodil, predvsem maternice, v nsljivih znakov za ugotavlja­ njej ni bilo občevanja. Nada­ nosti tudi prizadeta. Lica po­ strahu in v nerazumevanju kateri prebije plod tako dolgo, nje nosečnosti. Navadno tega lje lahko predvidimo čas po­ temni in pojavijo se nosečno­ najbližjih. Danes je spol člo­ da je sposoben za samostojno niti žena ne ve. Prvo opozo­ roda po velikosti maternice stne pege, ki se po porodu ze­ veka že drugotnega pomena, življenje. rilo je izostanek sicer rednega z že omenjenim ginekološkim lo omilijo ali povsem izginejo. saj se v svetu čedalje bolj u- V začetku nosečnosti raste mesečnega perila. V tem času pregledom in po prvi gibih ot­ Celotno duševno stanje bo­ veljavlja načelo enakopravno­ maternica počasi, tako kot je možno ugotoviti nosečnost roka, ki jih začuti nosečnica. doče mamice je odvisno od do­ sti moškega in ženske. Bistve­ plod. Ko pa prične plod hitre­ s posebnimi preiskavami, ki Dnevu prvih gibov dodamo pri živetij v okolici. Hudi duševni no je, da se rodi zdrav o tro k je pridobivati na teži in dol­ smo jih do nedavno opravljali prvesnici 4 in pol mssce, med­ pretresi vplivajo na nosečnost, v srečni družini! Ne smemo žini, sledi temu tudi rast ma­ na žabah s sečem nosečnice. tem ko pri mnogorodnici 5 vendar ne toliko, da bi na plo­ pa ob rojstvu novega člana po­ ternice, V prvem mesecu je Zadnje čase pa na hitro doka­ mesecev do poroda. Najbolj o- du zapustili kakšne posledice zabiti na s'Brej še otroke v maternica velika kot kokošje zujemo zgodnjo nosečnost ta­ bičajen način določanja poro­ ali celo hibe. Sem ter tja še družini. V drugi polovici no­ jajce, v tretjem kot moška ko, da pomešamo seč nosečni­ da pa je, da prvemu dnevu ukoreninjeno mišljenje, da ne­ sečnosti jih moramo pripraviti pest in je že tipljiva skozi tre­ ce s posebnimi tovarniško pri­ zadnje menstruacije dodamo izpolnjene želje ali »zagleda- na ta dogodek, da bodo z ve­ bušno steno. Konec petega me pravljenimi preparati in s to 7 dni in od tega meseca šteje­ nje« povzročata pri plodu hibe, seljem sprejeli novega člana. seca sega že do popka, proti reakcijo precej verjetno doka­ mo nazaj tri mesece. S tem je zgrešeno in ga štejemo v Komunalno podjetje NOVO MESTO Zavod za požarno varnost, Novo mesto r a z p is u je r a z p is u je JAVNO LICITACIJO za prodajo l a b o d JAVNO LICITACIJO za prodajo N O V O M E S T O traktorja Ferguson 35 Leto izdelave 1964. OSEBNEGA AVTOMOBILA DKW (karamboliran), izklicna cena 2.500,00 Ndin, in Licitacija bo 18. 9. 1967 na dvorišču pri mehanični Najkvalitetnejše moške in otroške delavnici podjetja, Vrhovčeva 1, začetek ob 8. uri. TRICIKLA - MOPEDA »TOMOS« Ogled vozila je možen med 6. in 8. uro pred lici­ (v voznem stanju), izklicna cena 1.800,00 Ndin. srajce v modernih desenih in krojih! tacijo. Licitacija bo 19. 9. 1967: za družbeni sektor od 8. do 9. ure, za zasebnike pa od 9. do 10. ure.

RAZPIS POSOJIL Razpisna komisija za delovna mesta pri Z A Š T U D I J OSNOVNI ŠOLI VAVTA VAS UPRAVNI ODBOR PODJETJA ra z p is u je delovno mesto »KRKA«, tovarna zdravil — N o v o m e s t o predm etnega učitelja ali r a z p is u je p r o f e s o r j a v smislu zakona o štipendijah in posojilih za slovenski jezik za izobraževanje (Ur. list SRS 26/27) Prednost imajo prosilci, ki imajo usposoblje­ nost za poučevanje nemškega jezika. Nastop POSOJILA ZA ŠTUDIJ službe takoj ali po dogovoru. Plača po pra­ na naslednjih šolah: vilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — dve posojili na biotehnični fakulteti v Ljub­ ljani — živilski oddelek, oziroma na tehno­ Stanovanja v kraju samem ni. loški fakulteti v Zagrebu — biotehnološki oddelek; — eno posojilo na tehnološki fakulteti — ke­ mijski oddelek; — eno posojilo na farmacevtski fakulteti; NOVI TIP — dve posojili na tehnični srednji šoli — kemij­ ski oddelek; ŠKODA 1000 MB DELUXE — eno posojilo na ekonomski srednji šoli. — sprejemamo naročila za dobavo v septembru 1967 POGOJI: posojilo lahko dobijo le dijaki oziroma in v naslednjih mesecih študenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — cena 2,150.000 Sdin z vračunanim prometnim — najmanj prav dober uspeh v šoli; davkom — da nimajo na družinskega člana več dohodka kot — nudimo ugoden potrošniški kredit! 40.000 Sdin; — da dosežejo primerne rezultate pri testiranju, ki Takoj vam lahko dobavimo tudi osebno vozilo Tudi vi ste kovač! ga bo opravil psiholog tovarne oziroma Zavod za zaposlovanje. Vsak je kovač svoje sreče! Zato Prednost imajo moški prosilci, prosilci višjih letni­ AUSTIN 1100 kov in otroci članov kolektiva, če izpolnjujejo gor­ ZA DINARJE mislite že danes na jutrišnji dan nje pogoje. in ne pozabite: iz malega raste ve­ Cena s prometnim davkom: 3,096.000 Sdin. Prošnje z dokazili o uspehu v šoli in dohodku na liko! Vlagajte svoje prihranke družinskega člana naj prosilci pošljejo v 14 dneh Vse lastnike vozil SKODA hkrati obveščamo, da po razpisu kadrovskemu oddelku tovarne. bomo v najkrajšem času odprli na hranilno knjižico pri SERVIS ZA POPRAVILA DOLENJSKI BANKI v garancijskem roku, medtem ko popravila za avto­ mobile SKODA izven garancijskega roka že izvršu­ Temeljna izobraževalna skupnost jemo v naših servisih. IN HRANILNICI NOVO MESTO Vse informacije dobite na upravi podjetja ali po telefonu Novo mesto 21-132. ra z p is u je za šolsko leto 1967/68 v Novem mestu NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: PRIPOROČAMO SE VAM! 1 štipendijo za študij matematike in fizike ali pri njenih poslovnih enotah na fakulteti TRGOVSKO PODJETJE 4 štipendije za študij matematike in fizike v Krškem, Metliki in Trebnjem! na pedagoški akademiji 1 štipendijo za študij šolske psihologije Hranilno knjižico DBH lahko dobite 1 štipendijo za študij na visoki šoli za telesno NOVOTEHNA tudi pri vseh poštah v občinah No­ kulturo 1 štipendijo za študij kemije na fakulteti za NOVO MESTO vo mesto, Krško, Metlika in Treb­ naravoslovje nje! 1 štipendijo za študij romanskih jezikov — (francoščina in italijanščina) NAJNOVEJŠE! 1 štipendijo za študij slovenščine na pedagoški akademiji. AVTOMOTO Prošnje, kolkovane z 0,50 Ndin, je treba predložiti DRUŠTVO DBH v Novem mestu obrestuje tej skupnosti do 25. septembra 1967. KRŠKO otroška hranilne vloge od 1. avg. 1967 Prošnji je treba priložiti: konfekcija dalje po zvišani obrestni meri: p ro d a športne 1. overovljen prepis diplome, % 2. kratek življenjepis, 2 motorja PUCH hlačke 3. potrdilo o premoženjskem stanju oz. uradno po­ v razstavljenem stanju. ženske kopalke - navadne po 6 ,5 0 % trdilo o osebnih dohodkih družinskih članov. Licitacija bo 29. 9. 1967 TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST v pisarni AMD Krško ob J u t r a n j k a - vezane do 8 % NOVO MESTO 9. uri zjutraj. KONFEKCIJA • SEVNICA

Osnovna šola Vinica pri Črnomlju

r a z p is u je ELEKTROTEHNA delovno mesto

LJUBLJANA UČITELJA za razredni pouk Nudimo vam bogato izbiro: D. gospodinjskih aparatov Razpis velja do zasedbe O akustičnih aparatov delovnega mesta. d elektroinstalacijskega m ateriala

O g l a š u j t e K upujte v naših trgovinah v K rškem in N ovem m estu! v D L na svoji 2. strani pod na­ neprevidnega voznika. Ne slovom »STOKANJE NA bomo ponavljali tega, kar CESTAH«, med drugim za­ smo zapisali pred dobrim pisal tudi tole: mesecem. Od tedaj, ko »Bilanca nesreč na naših smo pisali članek »Po sle­ Š e e n k ra t „Z ločin ali n esreča?' cestah postaja vznemirja­ dovih nekega zločina«, se joča. — Lista se polni, ža­ je v Sloveniji ubilo ali pa lostna, neusmiljena. V ju­ bilo ubitih na naših cestah liju je na cestah in ulicah še 56 ljudi! »Labodova« šivilja Pavla Fabjan, 22-letna skrbna žena in ljubeča mati enoletnega Mar- Slovenije našlo smrt 40 Ceste postajajo klavnice. jančka, je umrla nekaj tednov po prometni nesreči, ki smo jo imenovali »zločin nad ljudi, 410 je bilo hudo, 500 Brezohaiimost posamezni­ pa laže ranjenih. V prvih kov ki nimajo v srcih ob­ človekom« — Čemu kritika nad Dolenjskim listom, ko pa se je število nesreč in 6 mesecih letošnjega leta čutka do sočloveka — pa »zločinov« na naših cestah samo v zadnjem mesecu spet povečalo za 56 novih mrličev je umrlo v Srbiji 250 pot­ tudi sami do sebe ne — nikov, 1300 je bilo hudo, narašča;, pa naj se kaže v in za več sto hudo in laže ranjenih? — Ljudje terjajo v a rn o st na cestah, ki naj jo 2400 pa laže ranjenih. — alkoholizmu, neizkušeno­ Število se veča. število sti ali oholem in objest­ zajamčijo strožji predpisi in njihovo dosledno izpolnjevanje! 2115 mrtvih in 31.519 po­ nem kršenju prometnih škodovanih leta 1966 bo predpisov. tretoa prometno nesrečo, letos znatno naraslo... Bomo tudi vnaprej go­ Ko je Dolenjski list letos 10. avgusta ob­ muliranimi pravnimi pred­ Tako drve po naših ce­ vorili o vzrokih nesreč, javil sestavek PO SLEDOVIH NEKEGA ZLO­ pisi in s »pravniškim jezi­ ki se je zgodila zaradi kom«. Zato moram poleg malomarnosti voznika, ime­ stah potencialni ubijalci, nič ali premalo pa ukrepa­ ČINA, smo časnikarji našega domačega po­ tega, kar sem povedal v novati zločin! Danes to po­ mi pa jim lahkomišljeno li? že tako nas ni veliko, na navljamo: dopuščamo, da se igrajo s cestah pa se pobijamo krajinskega lista poželi nemalo očitkov, žalji­ uvodu, dodati še delček tujimi in svojimi življenji. vih opazk, pripomb o »domišljavosti in nepo­ tistih opomb naših števil­ Ločiti je treba med pra­ kakor da bi šlo za klavno nih bralcev, ki so nam po vimi nesrečami, ki Jim Marskateri se sploh ne za­ živino. Kje so učinkovitej­ znavanju kazenskih predpisov« in raznih na­ objavi članka »Po sledovih botruje tehnična in nepri­ vedajo, da imajo namesto ši ukrepi pristojnih orgar migov, da »nesreča na cesti pač ni in ne more nekega zločina« dejali: čakovano nastala okvara krmila v rokah strelno nov? Kje so strožja pra­ na vozilu ali tak dogodek orožje ...« vila — in kje jamstvo, da biti zločin, kvečjemu le in samo spet — ne­ »Tako je breba pisati! Tako KOMUNIST (dalj­ bodo v bodoče v resnici sreča ...«. Očitki take vrste prihajajo po na­ Kakšna nesreča neki, če na cesti, ki nujno mora je človek zaradi malomar­ povzročiti n e s r e č o — in ši odlomek iz tega njego spoštovana. vadi iz vedno istih krogov. Ne trdim, da no­ nosti ali vinjenosti povozil med vsemi tistimi dogod­ vega članka bomo objavili TONE GOŠNIK vinarji ne delamo tudi napak (največkrat jim drugega človeka! Zapišite, ki, ko nam pijanci, brez- prihodnji teden na tej strani). Vlomilec v Dragomlji botrujejo slabi delovni pogoji in iz njih iz­ da ga je u b il, ne pa: srčneži, bedaki in neizku­ Pavla Fabjan iz 2abje »nesreča je terjala spet šeni vozniki ubijajo na ce­ v a si virajoča škodljiva naglica pri delu, ki prene- stah naše znance, prijate­ vasi pri Novem mestu je katerikrat ne dovoljuje dejstev in podatkov smrtno žrtev’! Pišite po žal umrla za posledicami 11. septembra Je neznanec domače, tako kot ljudje lje, soobčane in delajo iz težke prometale nesreče, o vlomil v stanovanje Slavka preveriti tako, kot to vedno sami želimo!). govorimo!!« zdravih ljudi invalide, vdo­ kateri smo poročali 10. av­ Hostiča v Dragomlji vasi. Iz Spričo navedenih očitkov pa smo ostali to­ Takih opomb bi lahko ve in sirote brez staršev! gusta. Mlada, 22-letna de omare je vzel 500 Ndin. V so­ krat neprizadeti. 2al so nas zadnji tedni zno­ naštel dolgo vrsto, pa ni bo je zlezeJ skoz okno, na prostora. Tudi ni treba po­ »Po cestah drve lavka, skrbna žena in lju­ va prepričali o pravilnosti trditve: razen pra­ beča mati leto dni starega katerem je najprej odstranil navljati tega, kar toliko­ potencialni Marjančka je postala žrtev šipo. vih nesreč se na naših cestah dogajajo zlo­ krat slišimo med 1 j ndmi ubijalci ...« čini! Ceste se spreminjajo v klavnice. Bomo dobrega in spodbudnega, ko ocenjujejo pisanje v »KOMUNIST«, glasilo kot ovce to mimo prenašali in še naprej ne­ domačem listu. Ni nas Zveze komunistov Jugo­ močno ugotavljali: »Nekaj bo treba na­ bilo sram napisati, da je slavije, je letos 25. avgusta rediti ...«? TELEVIZIJSKI

Ta nesrečni »Nekaj bo SPORED treba narediti!« nam sam od sebe ne bo ničesar pri­ RANU — reportaža (Ljub­ nesel. To je pasivno spre­ NEDELJA, 17. SEPTEMBRA ljana) 19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA mljanje stanja, ki nas lah­ a.30 POROČILA (Ljubljana) (Ljubljana) ko uspava. Bes je, da bo y_35 PRIJATELJICE NASE ŽIVALI 20.00 TV DNEVNIK (JTV) treba za prometno pre­ (Ljubljana) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beo­ 20.40 REZERVIRAN CAS (Ljublja­ ventivo narediti veliko več grad) na) . . kot je bilo mire j enega do­ 10.45 LETEČA ZOGA — oddaja ja- 22.15 VATERPOLO — SOVJETSKA slej. Držala bo tudi ugoto­ pon TV (Ljubljana) ZVEZA : MADŽARSKA (Za­ 11.15 KALEJDOSKOP (Ljubljana) greb) vitev, da je kaznovalna 11.30 FILM ZA OTROKE (Ljub­ 23.15 TV DNEVNIK II. ((JTV) Politika do manjših in tež- ljana) ')lh Prestopkov v prometu 13.00 MEDITERANSKE IGRE - ČETRTEK, 2L SEPTEMBRA telovadba (Ljubljana) 9.00 TV V SOLI (Zagreb) premila in zato neučinko- 14.35 VELESEJMSKI TV BIRO 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) Točno je, da vozijo (Zagreb) ___ 14.50 TV V SOLI — ponovitev po naših cestah mnogi in 14.55 KIJEV: ATLETSKA TEK­ (Zagreb) MOVANJA ZA POKAL EV­ 16.10 ANGLEŠČINA - ponovitev premnogi neizkušena voz- ROPE (Intervizija) (Beograd) ru"ki', izmed katerih so šte­ 18.55 TV BIRO (Zagreb) 17.05 POROČILA (Ljubljana) vilni le še prehitro dobili 19.00 DOLGO, VROČE POLETJE 17.10 T1KTAK: Pedenjped (Ljub­ — serijski film (Ljubljana) ljana) vozniško dovoljenje. Stro­ 19.30 CIKCAK (Ljubljana) 17.25 SLIKE SVETA — oddaja aa gost pri izpitih bo treba 20.00 TV OBZORNIK (JTV) otroke (Beograd) 20.45 CIKCAK (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) nujno povečati, pa naj je 20.50 ODDAJA ZA POMORŠČAKE" 18.15 KALEJDOSKOP (Ljubljana) to komu všeč ali ne. Mar­ (Zagreb) 18.35 GOST V STUDIU — glasbena sikaj, kar zadeva izkuše­ 22.00 VATERPOLO - JUGOSLAVI­ oddaja (Beograd) JA : ITALUA (Zagreb) 19.00 TOZARJENJE — humoristič­ nost voznika na javnih 23.00 TV DNEVNIK II. (JTV) na oddaja (Beograd) cestah, pa bo treba s pred­ 19.40 CIKCAK (Ljubljana) pisi in zakoni krepko do­ PONEDELJEK, 18. SEPT. 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA polnita, saj nas mrtvi in 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob (Ljubljana) 14.00 (Zagreb) 20.00 TVD (Beograd) ponesrečeni iz dneva v NESREČA PRI BIČU: v četrtek popoldne, 7. septembra, se je nekaj pred 16. uro 10.40 RUŠČINA — ponovitev ob 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI dan krepkeje opominjajo, na avtomobilski cesti pri Biču spet zgodila huda prometna nesreča, v kateri je 15.00 (Zagreb) (Beograd) da je treba na naših ce­ umrl voznik ficka Aleksander Krebs. Njegov sopotnik Franc Ambrožič in voznik 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA- 31.10 CIKCAK (Ljubljana) BE — ponovitev ob 15.20 21.20 KO JE MEC KROJIL PRA­ stah narediti red. Glede fiata 1100 D. Fine sta bila hudo poškodovana in so ju kmalu po nesreči prepeljali (Beograd) VICO — serij, igra (Zagreb) na število avtomobilov v ljubljansko bolnišnico. Ko so vaščani z bližnjih polj brž prihiteli k cesti, so 16.55 POROČILA (Zagreb) 22.00 VATERPOLO — JUGOSLAVI­ smo Slovenci in Jugoslo­ 17.00 MALI SVET (ZagTeb) JA : SZ — prenos (Zagreb) videli, kako je nek okrvavljen moški bežal s prizorišča nezgode. Ker so miličniki 17.25 RISANKE (Skopje) 23.00 TVD (Beograd) vani z mrtvimi iz promet­ mislili, da je ranjen, so ga še dolgo iskali v bližnji okolici, naslednji dan pa se 17.40 KJE JE, KAJ JE (Beograd) nih nesreč baje že na vrhu je javil v Ljubljani. Dejal je, da je vozil v drugem fičku za Krebsom in bil nad 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) PETEK, 22. SEPTEMBRA Evropske lestvice. 18.20 POLOŽAJ SLOVENSCINE V 9.40 TV V SOLI (Zagreb) nesrečo prijatelja tako pretresen, da ni vedel, kaj je počeL Vzroki hude nesreče SVETU (Ljubljana) 10.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) Javno mnenje se ne uje­ še niso natančno ugotovljeni, materialna škoda pa je zelo velika. Na sliki je pri­ 18.40 PREPOGOSTO POZABLJAMO 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA­ zorišče nesreče. (Foto: M. Legan) — vzgojna oddaja (Ljublja­ ZBE (Beograd) ma vedno z zakonito for­ na) 14.50 TV V SOLI — ponovitev 19.00 NARAVA IN TURISTI (Ljub­ (Zagreb) _ ljana) 15.50 ANGLEŠČINA — ponovite* 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE­ (Zagreb) spremljavi klavirja. 13.30 Priporo­ GLED (JTV) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA­ čajo vam... 14.06 Od melodije 19.40 REPORTAŽA IZ MONTREA- ZBE — ponovitev (Beograd) do melodije. 15.20 Glasbeni inter­ LA (Ljubljana) 17.05 POROČILA (Skopje) RADIO LJUBLJANA mezzo. 17.05 eCtrtkov simfonični 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 17.10 VASA KRIŽANKA - oddaja koncert 18.15 Turistična oddaja. 20.30 CIKCAK (Ljubljana) za otroke (Skopje) 20.00 TAhkn noč, otroci! 20.10 Če­ 20.40 TV DRAMA (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) „ VSAK DAN: poročila ob 5.15, NEDELJA, 17. SEPTEMBRA: basisti. 11.00 Poročila — Turistič­ trtkov večer domačih pesmi in na­ 22.00 VATERPOLO — JUGOSLA­ 18.15 MLADINSKI KONCERT ®00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij­ ni napotki za tuje goste. 12.30 pevov. 21.00 Literarni večer. VIJA : ROMUNIJA (Zagreb) (Beograd) *9.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo­ ska igra za otroke — James Kmetijski nasveti — inž. Tome 23.00 TV DNEVNIK n. (JTV) 19.05 ČLOVEK ZNANOST IN PRO­ red od 4.30 do 8.00. Krilss: Rožencvet. 9.05 Naši poslu­ Wagner: Ugotavljanje bilance vla­ IZVODNJA (Ljubljana) PETEK, 15. SEPTEMBRA: 8.05 šalci čestitajo in podzravljajo — ge v tleh v Žalcu. 13.30 Priporo­ TOREK, 19. SEPTEMBRA 19.35 CIKCAK (Ljubljana) PPerna matineja. 10.35 Naš pod­ I. 10.00 Se pomnite, tovariši... čajo vam ... 14.05 Ritmi in melo­ 19.40 PETKOV VEČER (Ljubljana) listek — Collette: Bolni otrok — Janez Lušin — Mali: Globoko za­ dije z velikimi zabavnimi orkestri. RADIO BREŽICE 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 20.00 TVD (Beograd) *• 11.00 Poročila — Turistični na­ rezani spomini. 11.00 Poročila — 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 14.00 (Zagreb) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) potki za tuje goste. 12.30 Kmetij­ Turistični napotki za tuje goste. Iz naših koncertnih dvoran. 18.15 PETEK, 15. septembra: 20.00— 10.40 ANGLEŠČINA — ponovitev 20.38 KUPIL SEM OČKA — sovj. ski nasveti — inž. Igor Kralj: Po- 12.05 Naši poslušalci čestitajo in Domače pesmi ln napevi. 20.00 21.15 Obvestila — Nove plošče ob 15.55 (Zagreb) celovečerni film (Ljubljana) Jfcerabnost hibridov v poljedelstvu pozdravljajo — II. 13.50 Igrajo Lahko noč, otroci! 20.30 Radijska RTB — Glasbena oddaja: Izbrali 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA­ 22.00 VATERPOLO — JUGOSLAVI­ 10 vrtnarstvu. 12.40 Nastopa pihal­ ansambli Vilija Petriča, Borisa igra — Arthur Miller:: Lov na ste sami, vmes — humoristična ZBE — ponovitev ob 15.20 JA : HOLANDSKA — prenos ca godba. 13.30 Priporočajo Franka, Boruta Lesjaka in Milana čarovnice. 22.10 Glasbena medigra. priloga: Tovariš, to ne zadeva (Beograd) (Zagreb) ... 14.35 Naši poslušalci če­ Vitka. 15.05 Nedeljsko športno po­ tebe! 18.35 RISANKE (Ljubljana) 23.00 TVD (Beograd) stitajo in pozdravljajo. 15.20 Na- poldne. 17.30 Radijska igra —Zvo­ SREDA, 20. SEPTEMBRA: 8.05 18-50 SVET NA ZASLONU: ČILE P°tki za turiste. 17.05 Koncert po nimir Bajsid: Goljufa. 20.00 Lahko Glasbena matineja. 9.25 Pesmi ln NEDELJA, 17. septembra: 11.00 (Ljubljana) SOBOTA, 23. SEPTEMBRA ~®'Jah posluSalcev. 18.45 Kulturni noč, otroci! 22.15 Seronadni večer. plesi Jugoslovanskih narodov. — Poročila — Delavska univerza 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 9.40 TV V Soli (Zagreb) slobus. 20.00 Lahko noč, otroci! 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Po­ Brežice pred novo sezono — Ta 20.00 CIKCAK (Ljubljana) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev ;i-15 Oddaja o morju in pomor­ PONEDELJEK, 18. SEPTEM­ ročila — Turistični napotki za tu­ teden t Delavski enotnosti — 20.10 »LJUBEZEN IN KITARE« — (Zagreb) ščakih. BRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 je goste. 12.30 Kmetijski nasveti Izvedba načrta pomoči pred na­ češkoslovaški film (Ljublja­ 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) „sobota, ig. septembra: 8.05 »Gasparone« in »Poljska kri«. 10.35 — inž. Nace Lovšin: Zre j a in od­ ravnimi in drugimi hudimi ne­ na) _ 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) “lasbena matineja. 11.00 Poročila Naš podlistek — Colette: Bolni ot- bira telic rjave pasme. 12.40 Ces srečami — Za naše kmetovalce: ».40 J. Bleweiss: »BOB IZ KRA­ 18.15 Cinibulk: IGRAČKE NA CE­ Turistični napotki za tuje go- rok — II. 11.00 Poročila — Turi­ zelene trate. 13.30 Priporočajo Aloj* Pirc: Predpisi s področja NJA« — TV igra (Ljubljana) STAH — mladinska igra 12.30 Kmetijski nasveti — inž.stični napotki za tuje goste. 12.30 vam ... 14.35 Naši poslušalci če­ prometa s sadjem in problemi 22.10 VATERPOLO — JUGOSLAVI­ (Ljubljana) i°ne Robič: Kako kmetijska za- Kmetijski nasveti — Inž. Milena stitajo in pozdravljajo. 15.20 Glas­ letošnjega odkupa — Dve melodiji JA : MADŽARSKA (Zagreb) 19.15 S. Osterc: MASKA RDEČE rTrga Idrija pospešuje govedorejo. Lekšan: Izbor sadmh vrst in sort beni intermezzo. 17.05 Mladina se­ v različnih izvedbah — Magne­ *3.00 POROČILA SMRTI — balet (Ljubljana) i^-40 Ralph Benataky: »Pri belem za sadovnjake. 12.40 Poje Koroški bi in vam. 18.45 Naš razgovor. — tofonski zapis z obiska pri pes­ 19.40 CIKCAK (Ljubljana) *®njičku«. — 13.30 Priporočajo oktet iz Raven. 13.30 Priporočajo 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 nici Ančki Salmič — Pozor, ni­ SREDA, 20. SEPTEMBRA 20.00 TVD (Beograd) ... 14.05 Melodije za dober vam .. . 14.35 Naši poslušalci če­ Lahko noč, otroci! maš prednosti! — Obvestila, re­ 17.00 POROČILA (Zagreb) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) J?*! 17.05 Gremo v kino! 18.15 stitajo in pozdravljajo. 15.20 Glas­ ČETRTEK, 81. SEPTEMBRA: klame ln spored kinematografov; 17.05 DOKTOR JOJBOLI — lutkov­ 20.40 IZ TUJE GLASBENE PRO­ p^Brajmo ln zapojmo . . . 19.05 beni intermezzo. 17.05 Operni kon­ 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Mi­ 12.40 Občani čestitajo in pozdrav­ na igrica (Zagreb) ___ DUKCIJE (Zagreb) rjasbene razglednice. 20.00 Lahko cert. 18.15 Slovenske zabavne me­ nute z našimi solisti ▼ Puccinije­ ljajo. 17.25 POLJUDNO ZNANSTVENI 21.40 ZABAVNO GLASBENA OD- otroci! 20.30 Zabavna mdij- lodije. 18.35 Mladinska oddaja: vih operah. 11.00 Poročila — Tu­ TOREK, 19. septembra: 18.00— FILM (Ljubljana) DAJ A — Sarajevo (Zagreb) Igra — J. Perret — J. Forest: »Interna 469«. 20.00 Lahko noč, ristični napotki za tuje goste. 18.50 Novo v knjižnici — Nov® 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 22.00 VATERPOLO — JUGOSLAVI­ S^Porala se drfl smola«. 21.15 otroci! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jo­ plošče Jugotona — Tedenski šport­ 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Beo­ JA : NDR — prenos (Zagreb) J^°kaii kal znaš«. 22.10 Oddaja TOREK, 19. SEPTEMBRA: 8.05 že Furlan: Spmača v Jesenskem ni pregled; 18.50—19.30 Glasbena grad)_ ».00 ZADNJA POROČILA (Ljub­ 4-_-.il__ Glasbena matineja. 9.25 Z znanimi vrtu. 12.40 Slovenske narodne ob oddaja: Pojo vam slovenski zbori. 19.00 FESTIVAL HUMORJA V PI­ ljana) KR' V TEM TEDNU VAS ZANIMA NE niji Murn iz Dol. Straže št. 37, Novo m esto »Krka«: 15. do 18. Mopedist je zaradi njak, ki ga je vozil Eractio Capo- ter se ji zahvaljujem, da Je odsto­ 9. angleški barvni film »Goldfin- ralini iz Ancone. Po prehitevanju Tončka M rgole, Tomažja vas 14, pila od tožbe. ger«. 19. 9. oder m ladih »Obok in hudih poškodb umrl je Vidmarjev avto zaneslo, zadel tedensk6 ledar Bela cerkev, prepovedujem hojo, struga«. 20. in 21. 9. francoski je obcestni kamen in se prekucnil vožnjo in pašo kokoši po mojih 31. avgusta se je pripetila huda na travniku, škodo so ocenili na Cim »Zvezda brez imena«. prometna nesreča na cesti Sela— JPetek, 15. septem bra — Nikodem vinogradih in drugih parcelah. Franc Lavrič iz Dol. Straže 62, R ibnica: 16. in 17. 9. italijanski 5.000 Ndin. K dor te prepovedi ne bo upošte­ Straža, prepovedujem pašo kokoši Mostec. Iz smeri Dobove se je pe­ Sobota, 16. septem bra — Ljudm il« film »Trojanska vojna«. ljal proti Selam z mopedom Jože val, ga bom sodno preganjala. po mojem vinogradu v Dol. Stra­ Sevnica: 16. in 17.9. francoski Kedelja, 17. septembra — Franči- Zorčič iz Sel. Med vožnjo je iz Nesrečni cikcak ži. Kdor tega ne bo upošteval, ga film »Zena je žena«. 20. 9. ameri­ neugotovljenega vzroka zavozil v fika bom sodno preganjal. ški film »Lolita«. po Črnomlju Ponedeljek, 18. septem bra — Irena jarek m se tako hudo poškodoval, Sodražica: 16. in 17. 9. am eriški da je 7. septembra v brežiški bol­ Slavo Švajger iz Loke se je 6. T orek, 19. septem bra — Suzana Razglašam za neresnično, kar film »Baster Kiton General«. sem govoril o tov. Anici Bucik iz nišnici umrl. septem bra ob 23. uri peljal z Sreda, 20. septem bra — Brane Š entjernej: 16. in 17. 9. film osebnim avtom po Črnomlju od Novega mesta, in se ji zahvalju­ »Greh ljubezni«. Č etrtek, 21. septem bra — Matej jem, da je odstopila od tožbe. hotela LAHINJA na Trg svobode. Trebnje: 16. in 17. 9. francoski Avto je zgorel Zadel je rob pločnika, odkoder ga Franc Nagelj, Vel. Cfikava 5, Novo faVESTILA I kriminalni film »Zločin v Barce­ m esto. Voznik osebnega avtomobila Mi­ je odbilo, da se je prevrnil na loni«. bok in drsel po cesti. Voznik je Perilo opere, oblačila očisti — 23 hael Starki iz štor se je 4. sep­ Pralnica in kemična čestilnica, N o­ tembra ponoči peljal iz Sevnice bil lažje ranjen, škodo pa so oce­ Dušan Sajevec, Vavta vas 9, p. vo m esto, Germ ova 5. proti Radečam. V Račiči so mu nili na 6.000 Ndin. Straža, prepovedujem pašo in ho­ odpovedale luči. Zavozil je čez ce­ jo kokoši po mojih njivah. Kdor i SUPERAVTOMATICNI sto in se zaletel v drevo. Od tam Tovornjak rinil osebni Jožefa Kastelic, Gabrje 107, Ivan preklica ne bo upošteval, ga bom ga je odbilo 10 m pod cesto, kjer Božič, Gabrje 98 in Marija Ucznan, sodno preganjal. se je avto vnel in zgorel. Voznik avto G abrje 106, prepovedujemo pašo PRALNI STROJI je ostal nepoškodovan, na avtomo­ Leopold Grebenc s Trebelnega BI bilu pa je za okrog 6500 N din kokoši in vsako hojo po vinogra­ vseh znamk in se je 6. septembra popoldne pe­ dih v Babnem. Kdor tega ne bo Ivana Špringer st., Dol. Straža Ob izgubi naše ljube žene, ma­ škode. ljal z osebnim avtom iz Mokrono­ upošteval, ga bomo sodno prega­ št. 23, preklicujem in obžalujem, me, stare mame, sestre, tete in ga na Trebelno. Izza ovinka je njali. kar sem neresnično trdila o štefa- svakinje KMETIJSKI Prekucljaj pri Otočcu Jože Veble iz Trebnjega s precejš­ IVANE ZUPANČIČ njo hitrostjo pripeljal tovornjak. STROJI Avtomobilista Franjo Puntarič in Grebenc se je ustavil, tovornjak iz Podhoste 9 Janko Sinkovič sta 10. septembra pa ni mogel mimo, marveč je za­ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki že od Zagreba vozila drug za dru­ del avto in ga rinil nazaj, škodo ste nam stali ob strani v teh tež­ 40.000 Sdin gim. Pred priključkom za Otočec so ocenili na 3.000 Ndin. kih dneh. Posebno zahvalo smo je Puntarič zmanjšal hitrost. Ena­ dolžni zdravnikom in strežnemu zmanjšana carina ko je naredil tudi Sinkovič, ven­ osebju internega oddelka Splošne za pralne stroje! dar je avto zaneslo na parkirišče, Med vožnjo se je bolnišnice v Novem mestu, podjet­ odkoder je po boku zdrsnel čez otepal ose jema IMV za podarjene vence in VSE INFORMACIJE cesto in se prevrnil po nasipu. prevoz, ISKRI iz Žužemberka, du­ Voznik Sinkovič in njegova žena Dr. Zlatko Mihelič iz Črnomlja hovniku in vsem, ki ste jo spre­ DOBITE sta si nekoliko odrgnila kožo, se je 6. septembra z osebnim av­ mili na njeni zadnji poti. NOVO MESTO: BRAČKO, škodo pa so ocenili na 5.000 Ndin. tom peljal v Novo mesto. Z njim Žalujoči mož, sinovi Franc, sta bili tudi žena in hči. Pri Vinji ttagovska 7: §t telefona vasi je v avto priletela osa, ta ko PRODAM SKEDENJ v dobrem Lojze in Tone z družinami, Jo­ Pri Šentjurju trčila stan ju . S tari trg 7, Trebnje. že, svakinja Karolina in drugo 0B8-21—«59 se je je voznik otepal, je zapeljal SLUŽBO DOBI sorodstvo. s ceste na strmino in naposled PRODAM PRALNI STROJ Gore SEVNICA: rOTER. Zagrebčan in Nemec treščil v smreko. Voznik se je nje, superavtom atičen, 270, skoraj Heroja Maroka 4 9. septembra zvečer je zagrebški lažje ranil. Škodo so ocenili na KMEČKO DEKLE Išče tričlan­ nov, zaradi selitve. Prodam tudi avtomobilist Mato Barovič pri 8.000 Ndin. ska družina za gospodinjsko po­ mizico za televizor. Naslov v Ob tragični in mnogo prerani Šentjurju prehitel tovornjak, ko močnico. Plača dobra. Dr. Pranja upravi lista (1365-67). smrti našega dragega, nepozabne­ PEROTTI-EXPORT je naproti drvel z osebnim avtom Goričar, Ljubljana, Trubarjeva 27, ga sina in brata nemški voznik Witold Wilinsky. NESREČE V KRIŽIŠČIH III. nadstropje. PRODAM MALO rabljeno m otor­ S FRANCESCO 41 TRST no kosilnico z žetveno napravo in Barovič je bil nenadoma v Škar­ 4. septembra popoldne je po TRIČLANSKA DRU2INA išče go ALOJZA PAPEŽA jah. Zagrebčanov in Nemčev avto rezervnimi deli »Alpina«. Prane s Potovega vrha Tovraniški cesti v Krškem pripe­ spodinjsko pomočnico — pogoji Vovko, Potov vrh 26, p. Novo m e­ sta silovito trčila, Wilinsky in ljal voznik osebnega avtomobila ugodni. Albina Sinunac, Zupanči­ sto. se najtopleje zahvaljujemo vsem njegov sopotnik ter sopotnica v Alojz Smerdel iz Krškega in za­ čeva 30, K ranj. Zagrebčanovem avtu so se ranili. PRODAM 8 let starega konja, darovalcem cvetja in vencev. Po­ KE vijal v Prešernovo ulico. Nasproti IŠČEM 2ENSKO — kuharico, ki sebno zahvalo smo dolžni kolekti­ ivisravra Škodo so ocenili na 12.500 Ndin. je privozil voznik bagra Ilija Jan­ težkega 540 kg, z jam stvom . Do­ voma DOLENJKA in NOVOTEKS bi samostojno vodila kuhinjo v mača reja. Cena po dogovoru. kovič iz Novega mesta. Zaradi planinski postojanki za dobo trdi iz Novega mesta ter vsem, ki so P0R0DNišNiCE*v$5§ nepazljivosti obeh voznikov je ba­ Alojz Judnič, Ručetna vas 12, Čr­ ga spremili do preranega groba. Prepozno opazil odcep mesecev (do 10. decembra). Stan­ nom elj. Pretekli teden so v novomeški ger s košem za nalaganje zadel v ko Mamič, Zagrebška cesta 12, Žalujoči oče, mati, bratje, porodnišnici rodile: Jelka Gabron levo stran avtomobila in povzročil PRODAM DOBRO OHRANJENO Ljubljančan Viljem Bevk Je 9. Novo mesto. sestre in. drugo sorodstvo. iz Otočca — Zvonka, Milka Na­ septembra vozil tovornjak po av­ na njem za 2000 Ndin škode. lepo kuhinjsko kredenco. Bršlin 4, gelj iz Smolenje vasi — Bernard­ MIZARSKEGA POMOČNIKA za Novo mesto. tomobilski cesti, pri Mačkovcu pa pohištvena dela sprejmem. Hrana ko, Helena Kulovec iz Dolenjskih je prepozno opazil odcep za Novo ■ 9. septembra opoldne je pri­ in stanovanje zagotovljena. Franc UGODNO PRODAM MIZARSKI Ob nenadomestljivi izgubi naše­ Toplic — Ines. Marija Hrovat z mesto, kamor je nameraval iti. Ko šlo do prometne nesreče na kri­ Kajzer. Ljubljana, Podgora 24 a. stroj na štiri operacije. Prane ga očeta in starega očeta Uršnih sel — Vesno, Vera Ka­ se je ustavil, je v tovornjak tre­ žiću cest n. reda na Čatežu. M arolt, Stožlce 40, L jubljana. stelic iz Bušinje vasi — Antona, ščil osebni avto, ki ga je vozil Slavko Klun iz Dobove je z oseb­ PRODAM SKORAJ NOV Bagat FRANCA BECELETA Alojzija. Zupančič s Tolstega vrha Maks Magušar. Magušarjeva sopot­ nim avtom peljal iz Brežic čez stro j za 60.000 Sdin in decim alno iz Gor. lik o v n ic — Petra, Anica čemas iz Črno­ nica Pepca Salmič je bila ranjena križišče na Čatežu proti čateškim tehtnico, kad, sode in kuhinjski m lja — M ajdo, Ana D arovic iz in so Jo odpeljali v novomeško Toplicam. Na križišču mu je pri­ STANOVANJA se iskreno zahvaljujemo ZB in Pekla — Matejko, Marija Zefran peljal naproti po levi strani % štedilnik »Tobi«. Marija Fabjan, SZDL Birčna vas za poslovilne be­ bolnišnico. Škodo so ocenili na Seškova 18, Kočevje. iz Gotne vasi — dečka, Rozalija 8.000 Ndin. vojaškim avtomobilom in prikolico V NOVEM MESTU ali okolici sede, obč. komiteju ZK, pevcem Papež s Cviblja — deklico, Mari­ Dušan Milosavljevič, čeprav se ttče mlad zakonski par za daljši POLAVTOMATSKI pralni stroj in godbi iz Novega mesta in gasil­ ja Velikonja iz Trebnjega — de­ mu je voznik Osebnega avtomobila ali krajši čas sobo in kuhinjo ali EKA, zelo dobro ohranjen, pro­ skemu društvu Lakovnice. Zahva­ klico, Marija Judež iz Velikega Avtomobilist zadremal umaknil na skrajno desno stran pa samo večjo sobo z možnostjo dam . K andijska 9, Novo m esto. ljujemo se vsem, ki so ga spre­ Orehka — dečka, Ana Novogradec in tam obstal, je zadel s priko­ k uhanja. Plačam do 35.000 Sdin. UGODNO PRODAM nov 650-litr- mili na zadnji poti, mu darovali iz Jurovskega broda — dečka, Franjo Sakič iz Valpova se je lico zadnji levi blatnik In povzro­ Jože Habič, Zakotnikova 1, Ljub­ vence in cvetje in nam izrekli so­ Tončka Luzar iz Dolenjega Maha- 9. septem bra popoldne peljal z čil za okrog 500 N din škode. ski sod. Naslov v upravi lista osebnim avtom iz Ljubljane. Pri ljana. (1390-67). žalje. rovca — dečka, Anica Boltez iz DVE DEKLETI iščeta opremlje­ Žalujoči: hči Lojzka, sinova Gabrja — deklico, Anica Boh z Biču je za krmilom zadremal, iz­ ■ 10. septembra popoldne se no sobo v Novem mestu. Naslov PRODAM 1800-litrski sod v od Tone in Stane z družinami ter Malega Kamna — deklico in Da­ gubil oblast nad vozilom in se je pripetila prometna nesreča na V upravi lista (1363-67). ličnem stanju. Marjan Rifelj, Leš- rinka Urbanč iz Jelš — dečka. prekucnil na travnik, škodo so križišču enakovrednih cest pri go­ drugo sorodstvo. ' ocenili na 2.000 Ndin. MOŠKI IŠČE v Novem mestu nica 10, Otočec. st ilni Budič na Čatežu. Z avto oo- opremljeno ali prazno sobo. Na­ ste je pripeljal voznik osebnega slov v upravi lista (1373-67). avtomobila Miroslav Vute, iz sme­ Ob boleči izgubi dobrega moža, Prehitel tovornjak ri čateSkih Toplic pa voznik oseb­ MOŠKI ISCE neopremljeno sobo MOTORNA VOZILA očeta, starega očeta in pradeda in zadel kamen nega avtomobila Nikola Zovko iz V Novem mestu. Naslov v upravi JURIJA SADARJA Zagreba. Med njima je prišlo do Usta (1357-67). PRODAM AVTO Fiat 1300, letnik Matija Vidmar iz Rožnega vrha trčenja. Pri tem je bila lažje po­ OPREMLJENO SOBO oddam 1965, odlično ohranjen. Cena ugod­ se najtopleje zahvaljujemo vsem, Preteklih štirinajst dni so v se je 7. septembra peljal z oseb­ škodovana Vutejeva žena. Na av­ samski ženski. Naslov v upravi li­ na. Pohištvo Kurnik, Sevnica, tel. ki so mu darovali vence in cvetje brežiški porodnišnici rodile: Dra­ nim avtom po avtomobilski cesti tom obilih je za okrog 4000 Ndin sta (1380-67). 74-191. in ga v tako velikem številu spre­ gica Hočevar iz Sevnice — dekli­ in pri Šentjurju prehitel tovor­ škode. mili do njegovega poslednjega do­ co, Amalija čižmešija iz Movrače OPREMLJENO SOBO oddam UGODNO PRODAM osebni avto — deklico, Božena Culafič iz moškemu. Naslov v upravi lista mobil DKW 1000 S, v brezhibnem ma. Posebna zahvala prof. Pileti­ ču in dr. Oblaku ob lajšanju bole­ Brežic — Dejana, Marija Zagme- C1381-67). stanju, z novimi uvoženimi guma­ ster iz M. Gorice — dečka, Danie­ mi in Se z dvema rezervnima ko­ čin, častiti duhovščini ter pevcem V Lli’iSlKl) pri Lukovku pro­ lesoma s sneženkami in raznimi in govorniku za poslovilne besede. la Levak iz Novega mesta — Mar­ Ob bridki in nepozabni izgubi naše drage mame, dam gospodarsko poslopje s sta­ Vsem še enkrat iskrena hvala! ka, Fanika Kozinc iz Mrzle Plani­ novanjsko hišo ter približno 1 ha rezervnimi deli. Naslov v upravi ne — Dragico, Vera Rožm an iz sestre obdelovalne zemlje. Cena ugodna. lista. Žalujoča žena v imenu Nove vasi — Mojoo, Matilda Kro- Informacije dobite v gostimi Zore, PRODAM MOPED Scooter, tri sorodnikov šelj is Kostanjevice — dečka, Stari trg pri Trebnjem. brzine. Naslov v upravi lista (1376- Anica Jaklenec iz Cerija — Draže­ PRODAM HISO, vseljivo. Cena 67). na, Milka Vuzme iz Galgova — OPEL KADET ugodno prodam. Ob boleči izgubi naše ljubljene Biserko, Nada Bogojeva iz Brežic JOŽEFE MEGLIČ po dogovoru. Kočevje, Roška ce­ mame, stare mame. prababice, se­ sta 16. Naslov v upravi lista (1385 67). — Sinišo, Ana Kozinc iz Pečjega stre, tete in svakinje — Branka, Olga Prelogar iz Stra- rojene KOCJAN PRODAM I1ISO s posestvom pri nja — Vikioo, Terezija Novšak iz s Krsinjega vrha Dobrniču. Marjeta Makše, Rdeči IVANE MERVAR Sevnice — dečka, Milica Živoder kal 26, Dobrnič. c IVANE MERVAR, roj. GRAŠIČ iz P rigorja — dečka, M arija Ko- se najtopleje zahvaljujemo vsem darovalcem vencev PRODAM NOVO vseljivo hišo v RAZNO se zahvaljujemo vsem, ki so nas stevc iz Pišec — dečka, Dušanka Regerči vasi. Ištvan Kalmar, Re- tolažili v žalosti, nam izrekli soža­ Štikovac iz Brežic — dečka. Lidija in cvetja, prijateljem, znancem in sosedom s Krsi­ gerča vas, n h., Novo mesto. DIJAKINJO — sostanovalko — lje, počastili njen spomin z venci Kocjan iz Studenca — Mojco. sprejmem. Inštruiram nemščino. njega vrha in Senovega. Posebno se zahvaljujemo OPREMI JENO ali prazno sobo m cvetjem in jo v tako velikem dr. Rudiju Malavašiču in dr. Antonu Likušku s Seno­ ■a dve dijakinji — sestri — v No­ Vprašajte pod »Pomoč« na upravi številu spremili k večnemu po BREŽIŠKA vem mestu ali bližnji okolici išče lista. čitku. vega za dolgoletno zdravljenje ter vsem, ki so jo mo. Plačam dobro. Ponudbe na V NAJEM oddam garažo, pri­ Posebna zahvala dr. Josipu Pav­ KRONIKA NESREČ spremili na zadnji poti. upravo lista pod »Soba«. merno za kovinsko obrt. Volčičeva loviču za skrb in večletno zdrav­ Preteklih štirinajst dni so se ODDAMO POSESTVO — 8 hek­ 13, Novo m esto. ljenje na domu, dr. Koscu, dr. ponesrečili m so iskali pomoči v Žalujoči: sinova in hčerke z družinami in drugo tarov z gospodarskim poslopjem Hlibscherju, dr. Starčeviču in dru- brežiški bolnišnici: sorodstvo sa oskrbo do smrti — po dogovo­ POROČNE PRSTANE po najno- gemu zdravstvenemu osebju inter­ Rudi Blaznik, rudar iz Orešja, ru (2 člana, stara 70 let). Poizve vejšl modi izdeluje in vsa zlatar­ nega oddelka bolnišnice v Novem je padel z drevesa in si poškodo­ se pri Alojzu Ajdlšku, Goreljoe, ska dela opravlja zlatar, Gosposka mestu za trud in skrb pri lajšanju val glavo; Jožeta Marenčiča, kmeta Radeče pri Zidanem mostu. 5, Ljubljana (poleg univerze). njene dolgoletne bolezni. Lepa iz Orešja, Je nekdo povozil s kolo­ hvala patru Ambrožu za pogrebni OPREMLJENO SOBO oddam ŽELODČNI KATAR, čir na ta som in mu poškodoval glavo; Fri­ Obred in pevcem za ganljive žalo- da Jazbec, upokojenka iz Sevnice, samskemu moškemu. Ljubljanska lodcu in dvanajsterniku ter trakt stinke. oesta 4, Novo m esto. debelega črevesa zdravite s uspe­ je padla v stanovanju in si poško­ hom s prirodnim zdravilom — * Žalujoči sinovi in hčerki s dovala desno nogo; Albin Stipe tič, POCENI PRODAM DOM za družinami, sestra in drugo ekonom iz Brezine, je pri promet­ majhno družino, dva sadovnjaka, rogaškim DONAT vrelcem. Zahte- vajto ga ▼ svoji trgovini, te pa ga sorodstvo. ni nesreči dobil notranje poškod­ dve njivi, po želji tudi vinograd, be; Anton Berič, sin km eta iz 17. septembra. Rovišče št. 58, p. dobe v Novem mestu pri HMELJ- DOLENJSKI LIST NIKU in STANDARDU (MERCA- Goljaka, sl Je pri Igranju nogome­ Studenec pri Sevnici. ta zlomil levo nogo ▼ taolku; Stane TORJU). Drobnič, cestar iz Zupeče vasi, je padel s kolesom in si poškodoval LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferen­ glavo; Marija Slovenec, gospodinja ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. PRODAM Brežicc: 15. in 16. septembra an­ z M irne, sl Je pri prometni nesre­ Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje TAKOJ KUPIMO gleški barvni film »Fantom lon­ či zlomila levo roko nad komol­ ZARADI SELITVE prodam ku­ donske opere«. 17. in 18. septem ­ cem; Ana Travnlkar, gospodinja is UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik hinjsko pohištvo in električni šte­ t Novem mestu ali ▼ bra nemško jugoslovanski barvni Cum ovca, Je padla na dvorišču In dilnik. Roza Peroci, Ljubljanska • film »Winnetou in Old Firehand«. sl poškodovala levo nogo. (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja- (otroški vrtec), Novo masto. bližnji okolici 19. in 20. septem bra m ehiški film kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in PRODAM hrastovo spalnico s »Pesem je ljubezen Mehike«. Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon Kmnicami, Naslov v upravi liaba Kočevje »Jadran«: 15. do 17. 9. (1348 67). 2 pisalni mizi francoski barvni film »Svetnik IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 PRODAM dobro ohranjen diesel p rip rav lja past«. 17. do 19. 9. par (70 starih din) — Letna naročnina za 1967: 24,50 motor. Jože Bojane, Sr. Grčevje ameriški barvni film »Ben Hur«. novih dinarjev (2450 starih dir); plačljiva je vna­ fc, Otočec. za pisarniške potrebe, do­ 20. 9. Jugoslovanski film »Vojak«. bro ohranjeni, novejše 21. 9. francoski barvni film »K Ja­ prej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 UGODNO PRODAM — rabljeno m ajki«. spalnico, raztegljivo mizo in kre­ oblike, po možnosti enake starih din) oz 3 ameriške dolarje — Tekoči račun K ostanjevica: 17. 9. danski b a r­ ena denco. Kladnik, Dob 14 p ri M im i. M pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NA­ velikosti. — Ponudbe * vni tlim »Kozel v raju«. 30. 9. PRODAM NOV gumi voz. Roza­ naslorom in ceno sporo­ Italijanski film »Bubovo dekle«. SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, lija Zemljak, Zdole 43, K rško. čite pismeno: Upravi Do­ M etlika: 15. do 17.9. am eriški Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 PRODAM KOSILNICO BCS a lenjskega listo, NOVO ME­ barvni film »Klic trobento«. 15. SPREJEMA — Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — •etveno napravo in traktor Dojo do 18. 9. francoski barvni film • kosilnico in plugom, vse v dob­ STO, j». p. 33. »Odmor bojevnikov«. 18. in 19. 9. IN ODDAJA Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani. rem stanju. Naslov v up ra VI lista Češki film »Atentat«. 20. m II. I, 41362-67). ftvedskl film »Deviški tavar*. VAŠE 2EUE