- 115 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA doc. dr. P. BANOVEC, A. CVERLE Z VODAMI – NUV 2015-2021 doc. dr. Primož BANOVEC* Andrej Cverle**

NAČRTOVANJE ZMANJŠANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI NEKATERIH OPVP: SI1_14, SI1_18, SI1_22, SI1_37, SI1_55, SI6_21, SI4_17 PESTROST PRISTOPOV IN STANJ

POVZETEK

Izdelovalci hidrološko – hidravličnih študij so v Republiki Sloveniji naredili pomemben del vsebin, ki jih povzema Načrt zmanjšanja poplavne ogroženosti RS, ki je obvezna vsebina poročanja po Poplavni direktivi EU. Pri tem se izvajalci v soočenju z naročniki (občine) srečujejo z različnimi okvirji sodelovanja, saj večina občin želi v čim večji možni meri prepoznano stanje poplavne nevarnosti in z njo povezane ogroženosti sanirati in ogroženost zmanjšati ali odpraviti.

V prispevku bo predstavljen nabor izkušenj, ki smo jih pridobili pri obravnavi nekaterih območjih poplavne nevarnosti (OPVP). Pri tem je mogoče prepoznati izrazito pestrost izkušenj in postopkov, ki se od OPVP do OPVP močno razlikujejo. Tako v izvedbenem smislu ta razpon sega od ignoriranja prepoznanega stanja, pa vse do modeliranja stanja in iskanja ukrepov zmanjšanja poplavne ogroženosti in kasneje tudi njihove izvedbe.

Če obravnavamo uporabljene pristope v različnih OPVP-jih, lahko na podlagi izkušenj v obravnavanih območjih sorodno ugotovimo, da pristopi, ki jih preko mehanizmov sodelovanja javnosti opredeljuje evropska zakonodaja izrazito pozitivno vplivajo na ustreznost oblikovanja ustreznih rešitev. Občine, ki v seznanitev s stanjem in možnimi ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti niso vključile javnosti v teh procesih napredujejo bistveno počasneje. Prav tako se v nekaterih od obravnavanih primerov pozitivno prepoznava vloga Ministrstva za okolje in prostor. Izpostavljene bodo tudi težave s katerimi se srečujemo pri delu – najpogosteje pa te težave nastopijo na samih občinskih mejah. Osnovno sporočilo prispevka se oblikuje v usmeritvah za nadaljnje delo na načrtovanju zmanjšanja poplavne ogroženosti, ki mora biti usmerjeno v sodelovanje med občino, krajani in državnimi institucijami, ob izrazito močni podpori stroke, ki mora imeti pripravljene dobre odgovore na številna vprašanja vseh vključenih subjektov.

UVOD

Na podlagi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in zakona o vodah je bil leta 2008 sprejeta uredba Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja 89/2008. Metodološko jo dopolnjuje Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti 60/2007, s katerim so podane tehnične osnove in opredeljen način priprave vsebin, ki služijo v procesu izvajanja vsebin opredeljene uredbe.

Izvajanje vsebin po navedeni uredbi se je pričelo brez predhodnega procesa izobraževanja, glavni okvir, ki je bil postavljen, pa je usmerjal naloge varstva pred škodljivim delovanjem voda iz pristojnosti državnih organov v občine, saj se je z uredbo premišljeno prisililo občine (in investitorje), da so v navezavi s pripravo prostorskih aktov pogoji in omejitve iz te uredbe se v prostorskih aktih upoštevajo smernice k načrtovanim prostorskim ureditvam v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.

V letih po tem so tako občine naročale izdelavo hidrološko – hidravličnih analiz s katerimi so dobile tudi karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti. Težave, ki so nastopale pri tem

* doc. dr. Primož BANOVEC, univ. dipl. inž. gradb., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, Andrej Cverle**, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.,

26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015 - 116 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA doc. dr. P. BANOVEC, A. CVERLE Z VODAMI – NUV 2015-2021 so bile v stroki že večkrat obravnavane, a ne škodi, da strnjeno najbolj izpostavljene težave opredelimo še enkrat: - Težave zaradi majhnih občin, ki so naročale za svoje dele poplavnih območij svoje karte poplavne nevarnosti. Na mejah občin tako pogosto prihaja to neusklajenih kart, kar skuša ARSO v procesih pritiska na občine in izvajalce nekako reševati. - Težave zaradi neustrezne usposobljenosti naročnikov (občin), ki v večini primerov ne razpolagajo s kadrom, ki bi bil sposoben naročiti in prevzeti izdelane karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti. - Samo delna obravnava navedene uredbe (npr. erozijska nevarnost pogosto ni naslovljena, prav tako je le redko naslovljena komponenta poplavne ogroženosti). - Nejasne opredelitve vezane na periodično vzdrževanje modelov kot celote, kakor tudi glede na spremembe kart poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti, ki so posledica izvedenih ukrepov. - Težaven prehod na iskanje ustreznih omilitvenih ukrepov, ki jih predpisuje uredba, saj so pogosto ukrepi vezani na posege v drugi občini. - Odsotnost izobraževalno – usmerjevalnega okvirja, ki bi izdelovalcem kart podajal dopolnilne informacije in potrebne standarde modeliranja. - Odsotnost vsebinskih, strokovnih validacij izdelanih kart poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti, kar se nanaša na vse elemente, ki so hidrološke modele, hidravlične modele, prenose modeliranih vrednosti v končne izdelke. Validacija, ki se izvaja je le topološka in preverja ustreznost zaključevanja poligonov, njihovega eventualnega prekrivanja, ter seveda ustreznost uporabljenih oblik označevanja (šrafure, oznake – Pm, Ps…).

Navedene vsebine so opredeljene samo indikativno in niso namen tega članka, so pa vendarle eno od možnih izhodišč, ki bi vodilo k izboljšanju obstoječega stanja. Nekaj kasneje – januarja 2010 - je bila v skladu z Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti pripravljena in objavljena o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (7/2010) s katero se je določa vsebino in način priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami. Operativno pa ga določa Okvirni program izvajanja direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, (direktiva 2007/60/es) za obdobje 2009-2015. V okviru te uredbe so bili pripravljeni naslednji dokumenti: - Predhodna ocena poplavne ogroženosti (december 2011), - Določitev območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji (februar 2013).

S procesi vezanimi na poplavno direktivo in uredbo, ki prenaša njena določila v nacionalno prakso naj bi se presegli vsaj nekateri zgoraj navedeni problemi, predvsem pa izvedla vloga državnih organov pri upravljanju poplav, ki presegajo meje občine. Žal lahko, tudi glede na objavljene vsebine na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/poplavna_direktiva/) ugotovimo, da je proces komunikacije z javnostmi na področju izvajanja vsebin poplavne direktive po letu 2013 zastal, saj po tem z izjemo okvirja spremljanja aktivnosti (marec 2014) in akcijskega načrta odprave posledic poplav v letu 2014 (november 2014) ni nobenih aktivnosti. Ne glede na to, bomo lahko v nadaljevanju ugotovili, da samo s primerjavo pristopov in aktivnosti, ki jih vodijo neposredno občine, ob sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor vendarle lahko prihaja do pozitivnih premikov, ki počasi a vendarle vodijo k zmanjšanju poplavne ogroženosti na izbranih območjih pomembnega vpliva poplav. Obravnavana so bila le nekatera območja pomembnega vpliva poplav, saj bi primerjava vseh območij presegala okvir prispevka. Pri tem ne moremo trditi, da so navedena območja vzorčna za stanje na celotnem območju RS, so pa morda zanimiva za tista območja, ki niso predmet državnih prostorskih načrtov (DPN), saj nobeno od njih ni vključeno v DPN.

OPVP: SI1_14, SI1_18, SI1_22, SI1_37, SI1_55, SI6_21, SI4_17, SI6_07 PESTROST PRISTOPOV IN STANJ

V nadaljevanju so predstavljena stanja razvoja ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na nekaterih poplavnih območjih.

26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015 - 117 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA doc. dr. P. BANOVEC, A. CVERLE Z VODAMI – NUV 2015-2021

Tabela 1: pregled obravnavanih območij pomembnega vpliva poplav Koda OPVP Opis – območje in ključni vodotoki Občina Kamniška Bistrica, Bistričica, Črna, Stranjski potok, SI1_14 Ribnik, , Mlinščica, Krajčjek Kamnik SI1_18 Komenda - Pšata, , Knežji potok, Govinek, Voje, Komenda Vrtaški potok, Tunjščica SI1_22 Medvode - , Vašanski graben, Mavelščica, Prešnica, Medvode SI1_37 Nožice - Kamniška Bistrica, Mlinščica, (Hujski potok) Domžale in Kamnik SI1_55 Ihan - Kamniška Bistrica, Žabnica, Mlinščica Domžale SI6_21 Nova Gorica – Koren Mestna občina Nova Gorica SI4_17 Lendava - Kobiljski kanal, Črnec, Kopica, Mura Lendava SI6_07 Vrtojba – Šempeter pri Gorici Šempeter – Vrtojba

Pri analizi stanja razvoja načrtov za zmanjšanje poplavne ogroženosti lahko razvrstimo navedena območja pomembnega vpliva poplav glede na aktivno angažiranost občine ali ostalih deležnikov, ki so zainteresirani za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Pri tem lahko iz spiska izločimo OPVP, na katerih trenutno po naših podatkih ni specifičnih sistemskih aktivnosti, ki bi vodile k identifikaciji ali razvoju ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. OPVP brez trenutno aktivnih sistemskih aktivnosti, ki bi vodile k zmanjšanju poplavne ogroženosti so: SI1_22, SI4_17, SI6_07. Razlogov, zakaj na določenem območju ni specifičnih sistemskih aktivnosti, ki bi vodili najprej k identifikaciji ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, potem pa tudi k njihovem načrtovanju in v končni fazi izvedbi je verjetno veliko in njihova ocena je tudi subjektivne narave. Tako je mogoče prepoznati naslednje skupne elemente: 1) Prepričanje da je ob umestitvi na seznam OPVP vso odgovornost za reševanje problema poplavne nevarnosti in doseganje ciljnega zmanjšanja poplavne ogroženosti prevzela RS. 2) Zanikanje problema poplavne ogroženosti na območjih, kjer se referenčni visokovodni dogodek v zadnjih desetletjih ni zgodil.

V nadaljevanju se bomo tako usmerili na območja pomembnega vpliva poplav na katerih se izvajajo določeni ukrepi usmerjeni v zmanjšanje poplavne ogroženosti, prepoznavanje elementov, ki vodijo v to pa je lahko tudi vezano na zaključke prispevka v katerih želimo predvsem identificirati ključne faktorje, ki vodijo v sistemsko in združeno iskanje variantnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Območja pomembnega vpliva poplav, kjer se izvajajo aktivnosti sodelovanja javnosti in načrtovanja ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti so: - SI1_18 (Komenda) –v fazi zaključevanja OPPN za izvedbo suhega zadrževalnika Tunjica, - SI1_37 (Šmarca, Nožice, Hujski potok) –zaključena variantna analiza možnih ukrepov – začasni (interventni), variantni ciljni dolgoročni za zmanjšanje poplavne ogroženosti, izvedenih več posvetovanj z javnostmi in deležniki, - SI1_55 – Ihan – izdelana variantna analiza možnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, - SI6_21 – Nova Gorica – Koren – sodelovanje na podlagi pobude italijanske strani za skupno izvedbo dodatnega razbremenilnika s tehnologijo usmerjenega vrtanja. Skupno navedenim območjem je, da so v preteklosti doživele resne poplavne dogodke (Komenda 2007, Kamnik, Domžale 1990, 2010), kar dviga zavest o pomenu ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Pri tem je pomembna tudi proaktivna vloga občinskih struktur, kakor tudi občanov, ki preko civilnih iniciativ konstruktivno oblikujejo svoja stališča. Osnova za učinkovito sodelovanje, ki se v skladu z dokumenti poplavne direktive oblikuje v komunikaciji z deležniki je odprtost številnih

26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015 - 118 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA doc. dr. P. BANOVEC, A. CVERLE Z VODAMI – NUV 2015-2021 variantnih rešitev z iskanjem konsenza in win-win rešitev. Prikaz analize variantnih rešitev (izsek) je podan na slikah 1 in 2, kjer je podana poplavna nevarnost na S1_55 (obstoječe stanje) in ciljno stanje z izvedbo ukrepov (trenutno še v procesu usklajevanja). Pri tem vse procese priprave dokumentacije in sodelovanja javnosti vodijo občine, z izjemo primera SI6_21, kjer se je na pobudo italijanske strani razvoju investicije pridružila s pismom o nameri Republika Slovenija.

Slika 1: Poplavna nevarnost – S1-55 obstoječe stanje

Slika 2: Poplavna nevarnost – S1-55 ciljno stanje

26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015 - 119 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA doc. dr. P. BANOVEC, A. CVERLE Z VODAMI – NUV 2015-2021

Območja pomembnega vpliva poplav, kjer se izvajajo aktivnosti sodelovanja javnosti in načrtovanja ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti so: - SI1_14 – Protipoplavni jez poplavno območje TITAN, prioritetni sanacijski ukrepi – jez v Stranjah – značilno za navedeni ukrep je, da so bili projekti zanj pripravljeni že leta 2008. Realizirati pa se je začel z opredeljenim partnerstvom občine Kamnik in Republike Slovenije. Lokalno se v okviru manjših posegov izvajajo posegi, ki so del celovite strategije zmanjšanja poplavne ogroženosti na tem območjih (npr. izvedba kolesarske steze). Pri tem pogrešamo potrditev predvidenih ukrepov zmanjšanja poplavne ogroženosti za posamezno območje v okviru Načrta zmanjšanja poplavne ogroženosti, ki bi bil podprt tudi v okviru usklajevanja ciljnega stanja voda preko mehanizma Načrtov upravljanja z vodami (NUVII).

ZAKLJUČKI

Na podlagi izkušenj s stanjem na predlaganih območjih pomembnega vpliva poplav lahko ugotovimo nekatere pomembne ugotovitve, ki so lahko osnova za nadaljnje delo na navedenih, pa tudi preostalih območjih pomembnega vpliva poplav. Osnovni zaključek je aktiviranje občin, ki mora biti, še posebej v primeru občin, ki nedavno še niso doživele poplavnega dogodka močneje strokovno podprto in usmerjano s strani države. Izkazuje se tudi, da je proces sodelovanja javnosti izrazito dolgotrajen proces, ki ga je potrebno na podlagi izdelanih kart poplavne nevarnosti in oblikovanih variantnih rešitev ter njihovih posledic potrebno začeti čim prej. Partnerstvo občin in države se na posameznih primerih oblikovanja skupne investicije izkazuje kot zelo primerno, saj občina običajno bolje pozna lokalne razmere in rešuje eventualne konflikte (npr. vezane na zemljišča, nasprotovanje krajanov), pri tem pa seveda potrebuje jasen državni okvir smernic in stroke, kakor tudi močno finančno sodelovanje pri investicijah, ki bi jih občine sicer le težko izvedle.

LITERATURA

Okvirni program izvajanja direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, (direktiva 2007/60/es) za obdobje 2009-2015. Predhodna ocena poplavne ogroženosti (december 2011), Določitev območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji (februar 2013). Projekti in projektna dokumentacija za območja SI1_14, SI1_18, SI1_22, SI1_37, SI1_55, SI6_21, SI4_17, SI6_07

26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015