Primorski rodoljub

»… in maščevana Nagovor predsednika 08 bo Bazovica …« Društva TIGR 34 Pomniki Primorske 54 Dogodki Spoštovane članice in spoštovani člani društva, dragi simpati- zerji našega društva, 58 Beremo letos konec junija sem bil na skupščini Društva TIGR Primor- Čestitke in visoki 64 jubileji ske izvoljen za predsednika društva. Zato se vam želim v nekaj vrsticah naprej predstaviti, v nadaljevanju pa tudi obrazložiti, kako vidim delovanje društva v štiriletnem mandatu, ki mi je 68 V spomin bil zaupan.

Čeprav sem bil rojen v Tolminu, sem večji del svoje mladosti Skozi čas 70 preživel v Novi Gorici, kjer sem dokončal gimnazijo. Ta je zaradi znanja, ki mi ga je dala, pustila močan pečat v mojem življe- nju. Študij sem nadaljeval na Fakulteti za gradbeništvo Univer- ze v Ljubljani, kjer sem diplomiral in se kmalu zatem zaposlil Kolofon v gradbenem podjetju Primorje v Ajdovščini. Čeprav je bila to PRIMORSKI RODOLJUB moja edina služba vse do upokojitve, sem v nekaj desetletjih št. 29 – 2/2020 svojega dela doživel veliko. Vedno sem sodeloval v vodstvenih Ustanovitelj in založnik: vlogah pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov, kot so avto- Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske ceste, železnice, letališča, pristanišča, predori, elektrarne itd. Delo me je vodilo tudi v tujino, in sicer po mnogih evropskih Uredniški odbor: državah, v Irak in druge zalivske države, v države bivše Jugo- odgovorna urednica: Manuela Polanc člani: dr. Rok Andres, Andrej Černigoj, dr. slavije in še bi lahko našteval. Veliko sem se ukvarjal z gradnjo Savin Jogan, dr. Milan Pahor, Rajko Slokar, mostov, kar je še posebej vplivalo na moje raziskovalno delo na Vesna Tomc Lamut področju zgodovine gradnje mostov. Svoje strokovno znanje, ki Oblikovanje grafične podobe: sem ga pridobil pri več desetletnem delu v gradbeništvu, sem Karmen Nemec – Unitis d.o.o. prelil v številne zapise s tega področja. Objavil sem 11 knjig o Grafična priprava: zgodovini gradbeništva, predvsem o zgodovini gradnje mostov. Prograf, Vipava Več mojih knjig je izšlo tudi v angleščini. Morda je širši javnosti Tisk: najbolj poznano moje knjižno delo o solkanskem železniškem Grafika Soča d.o.o. mostu. Naklada: 1400 izvodov 3 št. 29 - 02/2020

Izhajam iz družine, v kateri je izvaja naše društvo. Na spletni tigrovske zgodovine bomo lažje bilo po očetovi strani več ti- strani bomo tekoče objavljali nadaljevali po poti, ki jo je začr- grovcev in partizanov. Moj oče tudi vse številke našega glasila tal dr. Savin Jogan. Jožko Humar je bil borec III. Primorski rodoljub, s čimer bo Prekomorske brigade, njegov to glasilo dosegljivo večjemu Seveda ob tem ne morem brat Dušan je padel kot bo- številu bralcev. Ne glede na to mimo izdajateljske dejavno- rec Beneškega odreda, drugi bodo vsi naši člani prejemali sti v društvu, ki je bila vedno očetov brat, Rado, pa je bil ti- tudi tiskano verzijo Primorske- eden od nosilnih stebrov dela grovec in novinar pri časopisu ga rodoljuba, ki jo pošiljamo po društva v preteklosti. Društvo Edinost. Umrl je leta 1946 za pošti. Prav tako želimo na sple- TIGR Primorske je do sedaj iz- posledicami bolezni, ki jih je tni strani društva ustvariti tudi dalo že okoli 50 različnih knjig, dobil v nemških zaporih. Hiša rubriko s podatki o članih pro- povezanih z zgodovino TIGR-a. očetovih staršev v Biljah je bila tifašistične organizacije TIGR. To pomembno dejavnost že- za časa fašizma zatočišče šte- Zbrati želimo tako biografske limo nadaljevati tudi v bodo- vilnih tigrovcev. K njim na dom podatke posameznih tigrovcev če, saj se na obzorju že kažejo se je že na smrt bolan oktobra kot tudi vse pisne navedbe o nji- obrisi nekaterih novih knjižnih 1928 pred fašisti zatekel tudi vi- hovem delu. Na ta način bomo del. Ob tem ne morem mimo pavski pesnik in tigrovec Drago lahko ustvarili banko podatkov nedavno izdane knjige našega Bajc, ki je bil zaročenec moje o tigrovcih po abecednem redu, tržaškega člana in zgodovinar- tete, očetove sestre Cvetke. ki jo bomo lahko sproti dopol- ja Milana Pahorja, ki je v knjigi Dobro sem poznal tudi Andreja njevali z novimi podatki ali za- z naslovom Tajna organizacija Šavlija, enega od ustanoviteljev pisi. Zato vabim vse, da se nam Borba 1927–1930 celovito obde- TIGR-a leta 1927, s katerim je v tem projektu pridružite, ko bo lal obdobje dela tržaške proti- prav tako prijateljeval moj oče. to mogoče, natančneje po obja- fašistične organizacije Borba Oče je zapustil veliko zapisov o vi sheme z navodili za zbiranje in osvetlil njeno širši javnosti TIGR-u. Med njimi je še nekaj podatkov. O tem projektu vas manj znano dejavnost. Na tem neobjavljenih. Prav zaradi tega bomo sproti obveščali. mestu Milanu Pahorju zato se ukvarjam tudi s preučeva- iskreno čestitam za njegovo njem številnih očetovih doku- V društvu nameravamo nada- delo. mentov, ki so lahko pomembni ljevati s številnimi do sedaj dob- kamenčki v mozaiku pisane ti- ro opravljenimi dejavnostmi, ki Vsekakor se bomo še naprej grovske zgodovine. so bile zasnovane v preteklih udeleževali vseh pomembnih letih. Ob tem bi se predvsem spominskih dogodkov, vezanih Ob izvolitvi za predsednika želel zahvaliti dosedanjemu na tigrovsko zgodovino. Do- društva sem okvirno predstavil predsedniku društva dr. Savinu volite, da naštejem samo dva tudi svoj program dela v dru- Joganu, da je v društvo prine- najpomembnejša – spomin štvu. Vem, da me čaka veliko sel nove poglede na dejavnost na dogodke na Mali gori, ki so dela. V to delo bi rad povezal društva, s tem pa tudi novo kva- se zgodili 13. maja 1941, in spo- čim širši krog članstva. Še ved- liteto dela. Predvsem si je kot min na ustrelitev bazoviških no je v prvi vrsti veliko prostora predsednik društva prizadeval junakov 6. 9. 1930. Seveda bodo za izboljšanje organiziranosti z zgodovinsko utemeljenimi in izpeljane tudi druge številne društva, dela posameznih ob- jasno razčlenjenimi argumenti spominske slovesnosti, ki jih močnih enot društva in dela, razčistiti marsikatere ne do- organizirajo posamezne ob- vezanega na ureditev evidenc volj jasne dogodke iz tigrovske močne enote našega društva. in seznamov članstva. Tekoče zgodovine in nenazadnje tudi Za vse slovesnosti si bomo obveščanje o delu društva in iz zgodovine NOB. Naj ome- prizadevali tudi za vzporedno dogodkih, povezanih z zgodo- nim samo njegove prispevke obveščanje v javnih medijih in vino organizacije TIGR, morajo o tako imenovanih misterijih naših društvenih glasilih, kar postati stalnica našega dela. V smrti tigrovca Ferda Kravanje lahko pripomore k povečanju ta namen nameravamo pov- in partizanskega junaka Janka zanimanja za naše delo. Nalog sem prenoviti in posodobiti Premrla Vojka, ki še vedno bu- bo veliko in jih vseh zaradi pro- spletno stran društva, da bo rita domišljijo mnogih. S kva- storske ekonomičnosti ne mo- vsak član društva vedno našel liteto in strokovnostjo obrav- rem našteti. sveže vesti o dogodkih, ki jih nave pomembnih dogodkov iz 4 Veliko pozornosti želim pos- grovstvo in tudi na delo našega društva. Jasna in korektna sta- vetiti tudi našemu glasilu Pri- lišča imamo vedno kot svobodni državljani pravico izraziti, tudi morski rodoljub, ki je že doživel kot društvo. Prav tako se bomo borili proti zgodovinskim izkriv- nekaj posodobitev. Z mlado in ljanjem o TIGR-u, ki so vse pogostejša. Borimo se lahko samo z strokovno podkovano odgovor- argumentiranimi in zgodovinsko dokazanimi dejstvi. Tu ni in ne no urednico Manuelo Polanc pa bo prostora za razne kvazi zgodovinske špekulacije brez ustrezne v društvu pričakujemo osveži- argumentacije. To ne pomeni, da se bojimo tabu tem o TIGR-u, ki tev vsebinske zasnove ter ob- verjetno še obstajajo. Zagrizli se bomo tudi v te, vendar se bomo javo prispevkov, ki bodo zani- dosledno ob tem posluževali ugotovitev zgodovinske stroke. mivi tudi za širši krog bralstva. Skozi nov uredniški odbor in Naše društvo je s svojim delovanjem že tradicionalno povezano njegovo delo želimo predvsem v koordinacijo devetih domoljubnih in veteranskih organizacij pritegniti tudi mlajše bralce in KoDVOS (navajam samo nekatere: Zveza društev General Maister, povečati zanimanje za obdobje ZZB NOB Slovenije, Zveza slovenskih častnikov, Zveza policijskih delovanja TIGR-a med obema veteranskih društev SEVER …), s katero si delimo skupne vredno- svetovnima vojnama, obdob- te in skupaj organiziramo številne prireditve. Ena takih skupnih je, ki ima posebno mesto tako prireditev v zadnjem času je bila (v sicer epidemiološko pogoje- v primorski kot v vseslovenski nih razmerah) prireditev ob dnevu miru pri spomeniku branite- zgodovini. V društvu si želimo, ljem slovenske zemlje na Cerju septembra letos. Prireditev smo da bi letno izšli vsaj dve številki izvedli tudi s sodelovanjem z občino Miren-Kostanjevica. Z naši- Primorskega rodoljuba. mi praporščaki na čelu se bomo tudi v bodoče udeleževali vseh pomembnejših državnih in lokalnih proslav, ki označujejo in se Moje sporočilo na skupšči- spominjajo rodoljubne dejavnosti naših predhodnikov. ni društva letos ob izvolitvi je bilo tudi, da bomo v društvu V društvu nas v bodoče čaka veliko dela. Končni skupni cilj vsega posebej pozorni, da se z dejav- dela, tako vodstva društva kot tudi celotnega članstva, je ohra- nostmi društva ne bo preple- njanje spomina in vrednot tigrovskega boja. Zato vas vabim k so- talo strankarsko delovanje, delovanju. Konstruktivnih pobud se namreč v vodstvu društva ne preneseno s slovenskega po- bojimo, prej lahko rečem, da so naš izziv. litičnega prostora. Za kakršno koli strankarsko podprto de- Gorazd Humar, predsednik Društva TIGR Primorske lovanje v društvu ne želimo nameniti prostora. Izhodišče za tak pristop nam je delova- nje protifašistične organizacije TIGR med obema vojnama, ki ni bila politična organizacija, pač pa je imela en sam vodilni motiv – boj za slovenstvo in boj za slovenski jezik. To pa ne po- meni, da bomo v društvu ostali nemi, če bo prišlo do kakršnih koli političnih napadov na ti- 5 NATAŠA NARDIN, Za vse člane društva je Nataša dosegljiva na društvenem ele- GENERALNA ktronskem naslovu drustvo. št. 29 - 02/2020 SEKRETARKA tigr@siol.net. Lahko pa jo tudi pokličete na telefonsko števil- DRUŠTVA TIGR ko 041 572 795. PRIMORSKE Ob tem vas obveščamo, da ima Društvo TIGR Primorske nove prostore v Rizzatovi vili Na skupščini junija 2020 so v Ajdovščini na Goriški cesti 17 delegati za novo generalno se- (park v Šturjah), kjer ste vedno kretarko Društva TIGR Primor- dobrodošli po predhodnem ske izvolili Natašo Nardin. dogovoru z Natašo Nardin.

Otlici. Šolanje sem nadaljevala na Gimnaziji Nova Gorica, na- tančneje na dramsko-gleda- liški smeri, kjer sem leta 2014 maturirala. Istega leta sem NAGOVOR UREDNICE začela s študijem slovenistike na Filozofski fakulteti v Lju- PRIMORSKEGA bljani in leta 2018 diplomirala RODOLJUBA na temo poezije primorske pe- snice Maje Vidmar. Po diplo- mi sem opravila diferencialne izpite na Oddelku za primer- Spoštovane bralke in spošto- jalno književnost in literarno vani bralci, teorijo ter magistrski študij nadaljevala kot študentka dvopredmetnega programa. V v rokah držite pravkar izšlo študijskem letu 2020/21 imam glasilo našega društva Primor- status absolventke, ki si ga ski rodoljub. V uvodnem na- želim karseda izkoristiti tako tako ali drugače pripravljeni govoru predsednika Društva v svoji stroki kot tudi v Dru- sodelovati. TIGR Primorske ste prebrali, štvu TIGR Primorske, katerega da sem v mesecu novembru članica sem od leta 2010. Leta Leto, ki se izteka, je, četudi se po potrditvi upravnega odbora 2016 sem bila izvoljena za vod- vsako novo leto razlikuje od prevzela vlogo odgovorne ure- jo Kluba mladih tigrovcev in prejšnjih, pokazalo in odprlo dnice. Za vse, ki me poznate, podpredsednico društva. Obe čisto nove razsežnosti, teme- in vse, s katerimi se še nismo funkciji opravljam tudi v te- lječe na nepredvidljivosti in srečali, a upam, da se bomo, kočem mandatu. Že od prvega nesigurnosti. Zaznamovala bom manjši prostor glasila na- razreda dalje se ljubiteljsko in ga je vsem še do nedavnega menila svoji predstavitvi. tudi v sklopu študija ukvarjam nepričakovana situacija z vi- z gledališčem in javnim nasto- rusom, ki je ohromila marsi- Sem Manuela Polanc, rojena panjem. Izkušnje s teh podro- kateri segment naših življenj. 11. 9. 1995 v Šempetru pri Go- čij povezujem z delovanjem v

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Iz izkušenj vem, da ste člani rici. Osnovno šolo sem obi- društvu, predvsem pa si priza- Društva TIGR Primorske ne- skovala v domačem kraju, na devam vključevati mlade, ki so 6 verjetno aktivni in angažirani, zato si lahko predstavljam, da je vam je bilo v določenih tre- nutkih, ko bi se lahko podružili in bili tako ali drugače aktiv- ni, težko. Težavno je bilo tudi za naše društvo, ki je po svoji naravi zelo dejavno in angaži- rano. Zaradi menjave vodstva društva, menjave odgovorne urednice in nenazadnje tudi zaradi že omenjene epidemije nam je za sestavo in izid gla- sila ostalo le malo časa. Kljub temu nam je uspelo nabrati in urediti kar nekaj vsebinsko v tem letu izšla knjiga Milana Pahorja z naslovom Tajna orga- zelo zanimivih besedil, ki so nizacija Borba 1927–1930, o kateri si boste več lahko prebrali v pospremljena z aktualnimi fo- rubriki, posvečeni Bazovici. Ta bo ne samo mladim, temveč tudi tografijami. tistim starejšim, predstavila premalokrat povedano in slišano zgodbo protifašističnega upora in boja med obema svetovnima To leto je v naših protifašistič- vojnama. nih krogih zaznamovano z 90. obletnico ustrelitve štirih slo- Kot odgovorna urednica glasila Primorski rodoljub si bom pri- venskih borcev proti fašizmu zadevala izkoristiti in povezati do sedaj usvojena znanja ter na bazoviški gmajni. Prav za- jih v prihodnosti s pomočjo svojih sodelavcev in ostalih članov radi omenjenega jubileja de- društva tudi nadgrajevati. Poleg tega si želim, da bi bilo glasi- vetindvajseto številko glasila lo ena od možnosti za vključevanje mladih, željnih spoznavanja Primorski rodoljub posvečamo in širjenja tigrovskih vrednot, s te in one strani meje. Občutek Ferdinandu Bidovcu, Franu imam, da se Društvo TIGR Primorske s prizadevanjem, da v svoje Marušiču, Zvonimirju Milošu delo vključuje mlade, pomika naprej in višje. Prepričana sem, da in Alojzu Valenčiču. Fante, ki bi bil naš pokojni profesor in nekdanji predsednik tega društva so jim fašisti z mislijo, da so Marjan Bevk ponosen na nas, saj je prav on tisti, ki je s trdoljub- vladarji sveta, vzeli življenja, nostjo in svojo mladostniško energijo pred več kot desetimi leti člani Kluba mladih tigrovcev začel prodirati med mlade in jih vključevati v društvo. vsako leto obiščemo pri spo- meniku ne daleč od Bazovice. Vljudno vas vabim, da za prihodnje številke Primorskega rodo- Tam, med kraškimi borovci, ljuba prispevate gradivo, bodisi temelječe na novicah iz vaše njim v spomin ob spremljavi območne enote bodisi druge prispevke, za katere ocenjujete, da violine preberemo nekaj pe- bodo zaradi svoje vsebine širili obzorja našega društva. Če se smi in se jim tako na svoj način sami ne počutite dobro v vlogi zapisovalca, se lahko obrnete na poklonimo s slovensko bese- sočlane in predvsem na nas, člane uredniškega odbora, ki vam do, za katero so se borili. Pri- bomo z veseljem priskočili na pomoč. Prav tako bomo veseli zadevam si, da bi mladi, moji prejetih fotografij, ki jih bomo z veseljem vključili v naslednje sovrstniki in tisti še mlajši, številke Primorskega rodoljuba. spoznali zgodbo o bazoviških junakih, ki jih je 5. septembra Upam, da vam bo 29. številka Primorskega rodoljuba kot zrcalo 1930 na smrt obsodilo Poseb- odsevala tiste svetle trenutke, ki so se ne glede na vse prepreke no sodišče za zaščito države in zgodili in nam polepšali to leto. ki so jih naslednji dan ustrelili ob zori na bazoviški gmajni, o V upanju, da se kmalu vidimo, vas lepo pozdravljam in vam že- fantih in dekletih, članih od- lim vse dobro. pora proti fašističnemu reži- mu in njegovi raznarodovalni Manuela Polanc, urednica glasila Primorski rodoljub politiki. Vesela sem, da je prav 7 skupaj samo igra, pri kateri gre samo za to, da bo o pravem času končana in tako dosegla nameravani uspeh.

št. 29 - 02/2020 Jetnike so priklenili na dolgo verigo. Kar sami so prožili roke »… in maščevana v ta mrzli objem, tako navajeni so že bili. Potem so jih odpelja- li v malo podzemsko dvorano. bo Bazovica …« Tam so posedli na trdo klop in se za kratek hip zastrmeli predse. Zdaj so bile poslednje BAZOVICA hajo z rokami na vse strani, ure skupnosti, potem se itak – 6. SEPTEMBRA potijo se, da jim pot kaplja na morda ne vidijo nikdar več. bele podbradke, trudijo se na Raztepli se bodo spet po ječah (BIDOVEC, MILOŠ, vse moči in dokazujejo – več- na vse vetrove, in sam Bog ve, MARUŠIČ, VALENČIČ) no italijanstvo Trsta in manj- ali pridejo njihove poti še kdaj vrednost slovanske rase. Raz- skupaj. Luč je gorela pod stro- 1934 pravljajo v zavitih stavkih in pom bledo in šibko. Orožniki z zasmehujočim glasom o po- in detektivi so se sprehajali, ševnih očeh in izbočenih lični- postajali v gručah, polglasno Pet dolgih, sivih, brezkončnih cah jetnikov, kar je vse jasen mrmrali in kazali z očmi na dni. Paragrafi se zvijajo med znak, da so ti ljudje potomci obsojence. Kdaj pa kdaj se je stenami in objemajo s svojimi Tatarov, Mongolcev in drugih kdo obrnil k jetnikom in glas- dolgimi rokami sodnike, jetni- divjih vzhodnih narodov. To pa no poklical: ke, kralja na zidu, še Boga, ki je je njim samo v prid, kajti ome- nekje za hrbtom sodnikov, da jene ljudi je treba tudi omeje- »Bidovec!« ne bi videl, kaj se dogaja pred no soditi. Italijanska justica njegovimi očmi in v njegovem je naslednica rimske, in sicer »Kdo pa je Marušič?« imenu. njena vredna naslednica. Pra- vična je, strogo pravična, toda »In Valenčič?« Danes je petek. Jutri je sobo- tudi usmiljenje pozna, kadar ta, šestega septembra, in pro- je treba. In tako izzvenijo vsi »Miloš!« ces mora biti danes zaključen, zagovori brez človečanstva in kajti politična konjunktura to pravice, temveč samo z ape- Ogledovali so si te ljudi kakor nujno zahteva: jutri je pri dr- lom na usmiljenje, na to bledo posebno čudo. Obsojeni bodo žavnem sosedu velik praznik in šibko čednost, ki so jo posla- na smrt. O tem ni nobenega in v luč tega praznika je na li na svet v zameno za umorje- dvoma. Če so obsodili Gorta- vsak način treba poslati par no pravico. na,1 bodo obsodili tudi te. Pot temnih strelov. smrtnim obsodbam je bila od- Sodniki brezbrižno poslušajo prta. Osma ura zvečer je in resnično in komaj čakajo konca. Saj itak bi bil že čas, da se za danes pro- vse skupaj nič ne pomaga, pa Tudi jetniki so bili o tem ces konča. Jetniki že štirinajst če se izčeljustijo vsi od prve- prepričani. Molčali so. Kadili ur sedijo v kletki in roke so jim ga do zadnjega. Potem pobe- so cigarete in dim se je dvigal od verig zatečene in razbolene. rejo svoje »fese«, medalje jim k bledi luči. Vsakokrat kadar je Izčrpani so do poslednjega živ- plehko zažvenkečejo na prsih ca, glave jim že nekoliko oma- in izginejo v posvetovalnico, da 1 Vladimirja Gortana, 25-letnega hr- hujejo, gledajo predse in luči se odločijo, kakor je napovedal vaškega rodoljuba, istrskega protifa- jim jasno odsevajo na bledih Cristini. Odločitve pa sploh ni šista in člana ilegalne tržaške Borbe, koščenih obrazih. bilo treba, ker so sodbo prines- je fašistično sodišče obsodilo na smrt.

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske li iz Rima že razsojeno, podpi- Ustrelili so ga 17. oktobra 1929 v Pulju. »Zagovorniki« govorijo, ma- sano in podpečateno. To je vse 8 Primorski rodoljub kdo nesel cigareto k ustom, so »Da,« je dejal, »saj je prav- Pesmi ni mogel končati. Glas zarožljale verige. zaprav bolje, da nas ustreli- je utonil v bolečini, glava mu je jo. To bo svetu jasen dokaz, padla na prsi. Tišina je bila gosta. Ležala je da na tem kosu zemlje še živi visoko do stropa. V njej se je ljudstvo, ki resnično trpi.« * dvignil nekdo in z jasnim gla- som povedal: To je povedal s tako mirnim gla- Marušič se je potolažil. som, kakor da se njega sploh »Mislim, dragi prijatelji, da ne tiče. Ves ta proces se dogaja »Meni je pač vseeno,« je rekel, danes lahko mirno zborujemo, nekje daleč od njega in on je tu »in zame mi prav nič ni. Am- kakor smo nekoč zborovali po povsem na varnem. Vsi so pog- pak moj oče in zaročenka!« naših gozdovih. Ni treba izgu- ledali vanj in ostali preseneče- biti poguma in ne junaštva. ni nad prepričevalno jasnostjo Poprosil je cigarete, potegnil Rečem vam, kadar se povr- in neustrašnostjo tega stavka. dvakrat, jo zmečkal med prsti nem, pa tudi če bo to šele čez To so bile besede resničnega in in spustil na tla. deset let, se bom spet napotil vztrajnega borca. Odgovoril pa po starih poteh k staremu delu kljub vsemu ni nihče. Tišina se Luč je gorela pod stropom, za- za naše osvobojenje. Vztraj- je spet pomirila in orožniki so vita v dim. Orožniki so postali nost do konca. Če zdajle malo tiho hodili od stene do stene. čudovito dobri, delili so ciga- pomislim, se mi zdi, da je bilo Zunaj, nekje daleč, je tekla čez rete in pustili govoriti tudi v – vse tisto naše romanje, skri- svet jesenska noč in ure v zvo- slovenščini! vanje in delovanje samo bajka, niku so bíle deset. neresnična in neoprijemljiva Čas je tekel hitro. Spet je odbi- stvar. Tudi naš današnji proces Valenčič se je zganil v kotu. la ura. Enajst udarcev. je le bajka. Zdi se mi, da čepim Pogledal je krog sebe in rekel: nekje v polmraku in obračam »Vstanite!« zarjavele strani zgodovinske »Saj ni zame. Jaz sem prebro- knjige, polne inkvizicije in za- dil in preromal že veliko sveta. Odpeljali so jih nazaj v dvora- tiranja. Ampak vse to je gola Bil sem vojak. Ujetnik v Rusiji. no. resnica, ki se dogaja v tem Bil sem drugod in dobro poz- dvajsetem stoletju napredka nam svet. Veliko sem živel in Prišli so sodniki. Stoje je Cri- in civilizacije. Srce je kamen, zato lahko umrem brez skrbi. stini prečital obsodbo. Besede, duša je greh, pravica je mrtva. Dvaintrideset let sem star; ki so prihajale iz njegovih ust, Vse je samo denar in oblast, ampak tile so tako mladi! Bi- so bile motne in nerazločne. pravica in pest močnejšega. dovec komaj dvaindvajset let. V splošnem molku pa so se Toda ne odnehati! Prej ali slej Ravno zaživeli so, pa že gredo zjasnile, zvile pod stropom in pride tudi naš čas. Poglejmo v v smrt. Zanje mi je res težko.« padle na tla trde in težke: zgodovino in tam lahko najde- mo, da je tudi za nas določen Miloš je gledal predse s plavi- »Smrt. Smrt. Smrt. Smrt!« čas vstajenja in pravice.« mi, zasanjanimi očmi. Ob teh besedah pa se je prebudil in Te besede so padle v tišino in rekel: * Odlomek iz knjige Cirila Kos- jo vzvalovile, da je pljusknila mača Lovim pomladni veter ob stene. Obrazi so se neko- »Nič tako žalostno, fantje! Saj (2020) liko zjasnili. V očeh je zasijal ni tako hudo. Dajte mi orglice, odtenek poguma. Telesa so se pa vam še kaj zaigram.« premikala. Veriga je rožljala. Počasi je prihajala beseda. Pogledal je malo krog sebe in s tihim glasom zapel: Bidovec je mirno sedel in gle- dal v strop. V okovanih rokah »Ne jokaj, ljubica, je držal cigareto, jo nosil k us- ne bodi žalostna, tom in kadil. čez kratkih sedem ...«2

2 Iz ljudske pesmi Nocoj pa, oh, nocoj. 9 Pred vami je intervju, ki ga je za Sobotno prilogo Dela z Milanom Pahorjem opravil upokojeni novi- nar Branko Soban. Z njegovim soglasjem, za katerega se iskreno zahvaljujemo, intervju objavljamo tudi v Primorskem rodoljubu. št. 29 - 02/2020 FAŠIZEM NAŠ NAROD DUŠI, DUŠI … no razširjeno geslo, da morata Trst in Trento, ki sta pripadala Besedilo: Branko Soban Avstro-Ogrski, postati italijan- ska. Nastalo je gibanje Italia ir- redenta, za katerim je stal ura- Milan Pahor je tržaški zgodovi- vojni prišla pod Kraljevino Ita- dni Rim. Pod Italijo smo prišli, nar, bil je dolgoletni ravnatelj lijo. Danes mnogi pozabljajo, ne da bi nas kdo vprašal, ali si Narodne in študijske knjižnice da je bila takratna meja poteg- to želimo ali ne. V začetku 20. v Trstu in predsednik Odbora njena čez Triglav, za Postojno, stoletja je bila v Trstu namreč za proslavo bazoviških juna- pri Ilirski Bistrici. V Italiji se je rojena tudi ideja o priključitvi kov. takrat znašlo več kot 600.000 Jugoslaviji, ki jo je še posebej Slovencev in Hrvatov. To je vneto zagovarjal Henrik Tuma. Milan Pahor je tudi avtor šte- bila neke vrste nagrada Italiji, Ideja o združitvi slovanskih vilnih knjig in publikacij. Tik ker je sredi vojne prestopila iz narodov je tod živela vse od pred letošnjo stoto obletni- enega tabora v drugi. Zahodne leta 1905. co požiga Narodnega doma je velesile so kar tako podarjale pripravil novo knjigo, tokrat o ozemlja, ki niso bila njihova. Lenin je za londonski pakt tajni organizaciji Borba (1927– kasneje dejal, da je bilo to eno 1930). Njeni člani so bili vsi Rapallo je bil v bistvu posledi- najbolj sramotnih dejanj za- štirje bazoviški heroji. ca tajnega londonskega spora- hodne diplomacije. Rapallo 1920. Kaj ta kraj zloveš- zuma iz leta 1915? čega imena pomeni za Primor- To drži. Italiji so obljubili in sko, je morda najbolj zgovorno Šlo je za plačilo Italiji, ker dali ozemlje, ki ni bilo njeno. A odgovoril kar pesnik Igo Gru- je opustila zavezništvo z obljubili so ji v bistvu še precej den, rojen v Nabrežini, ko je v Avstro-Ogrsko in Nemčijo ter več. Italijani so govorili, da je eni svojih pesmi zapisal: Črne prestopila na stran zaveznikov. to vittoria mutilata, nepopol- so vrane krila ogromna čez Toda Italija takrat ni dobila le na, okrnjena zmaga. Kajti ra- svet razprostrle, zarje za njimi tretjine slovenskega ozemlja, čunali so, da bodo dobili tudi za nas so umrle, črne so sence ampak tudi grški Dodekanez, Dalmacijo. Toda zadovoljiti so pale čez Kras, črne sence zak- dvanajst egejskih otokov med se morali z Reko, Zadrom in rile so nas … Rapallo pomeni Grčijo in Turčijo. In dodelili so nekaj otoki. Dalmacija je osta- začetek kulturnega genocida ji tudi Libijo. la Jugoslaviji. nad Slovenci. A hkrati je oku- pacija zanetila tudi upor. In an- Pravzaprav je pri tem ves čas Kraljevina SHS je bila v poga- tifašizem, eden prvih v Evropi. šlo za nekakšno politično tr- janjih z Italijo izjemno šibka. V govino. Carska Rusija in Velika Rapallu so jo preprosto stisnili Prejšnji teden pred sto leti, bilo Britanija sta Italiji denimo že v kot? je 12. novembra 1920, je bila v leta 1914 obljubljali Trst? Rapallu podpisana mirovna Res je bila zelo šibka. Najmoč- pogodba, ki je dramatično po- Hoteli so zlomiti centralne sile nejši del nove države je bila segla v življenje Primorcev in v Evropi, že tedaj, ko se je prva Srbija, ki je bila zadovoljna z kajpak vse Slovenije. svetovna vojna šele nakazo- rojstvom Kraljevine SHS pod vala, še bolj pa po tem, ko se žezlom dinastije Karađorđe- To je v resnici prelomnica, ki je ta zares začela. Italija je se- vić. Za Beograd je bil to veli- je primorskim Slovencem pri- veda bila za takšno trgovino. kanski dosežek, zato niso ho- nesla veliko gorja. Zaradi nje Zanjo so bile te dežele terre teli v spopad z velikimi silami,

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske je namreč kar tretjina sloven- irredente, neosvobojene deže- še najmanj z Italijo. Preprosto skega ozemlja po prvi svetovni le. V Rimu je bilo takrat moč- se niso hoteli boriti za to, da bi 10 Primorski rodoljub tudi Primorski Slovenci prišli pod novo kraljevino.

Saša Vuga je slikovito zapisal, da je bila delegacija SHS v Ra- pallu preluknjana kot prežgan kovaški meh …

(Smeh.) Italijani so se že po koncu prve vojne, novembra 1918, obnašali kot gospodarji na tem ozemlju, čeprav for- malno še ni bilo njihovo. To se je uradno zgodilo šele z Rapal- lom, toda že pred tem so se v Trstu, Gorici, drugod na Pri- »Vse, kar je fašizem počel kot režim, je počel v imenu italijanske države. To je morskem in v Istri obnašali, bilo povezano. Nasilje je bilo resda fašistično, a je bilo to hkrati tudi državno nasilje, ki je iz Primorske pognalo več kot sto tisoč ljudi.« Foto: Jure Eržen kot da je to že del njihove dr- žave. čala tovrstne ideje in uspelo Dante je menda nekoč zapi- ji je. Po svoje tudi zaradi potez sal, da se v Kvarnerju stekajo Jeseni 1918 so planili celo proti D’Annunzia in njegovega po- meje, začrtane od boga … Ljubljani, vendar jih je še pra- hoda na Reko septembra 1919. vi čas ustavil oddelek srbskih Ne vem, ali je to res rekel ali vojakov pod poveljstvom Ste- ne. Toda dejstvo je, da je tovr- vana Švabića … Ki so v resnici precej izboljšale stne politične meje, Italijani italijanski položaj … kajpak trdijo, da so to geograf- Ustavili so jih med Logatcem ske meje, prvi zarisal italijan- in Vrhniko, sicer bi res prišli do Reka, ki je bila pod protektora- ski geograf Graziadio Isaia Ljubljane. S svojim odnosom tom antante, je z rapalsko po- Ascoli, rojen v Gorici leta 1829. do Slovencev in Hrvatov so ta- godbo prišla pod Jugoslavijo, Že njegovo ime govori o pove- koj pokazali, kakšni so njiho- vendar so Italijani zaradi Gab- zavah z bogom … On je uzako- vi načrti. Ni bilo treba čakati riela d’Annunzia potem iztržili nil ime Venezia Giulia. Avstrij- na fašizem. Politika liberalnih tudi njo. Ta italijanski poet, vo- ci so temu delu države pravili vlad kraljevine Italije je bila jak in politik je proti Reki kre- avstrijsko Primorje, Istra, mi na las podobna fašistični cen- nil iz Ronk. smo mu pravili Slovensko Pri- tralistični politiki. Slovence in morje, Primorska. Venezia Hrvate so obravnavali kot tuje- Iz slovenskih Ronk? Giulia ni obstajala. Tudi Itali- rodce. Narodni dom, Bazovica, jani so to regijo razglašali za fašistično nasilje, vse to je del Da. Zato se mesto v italijan- Litorale Austriaco. Ascoli pa iste verige, ki se začne z Ra- ščini še danes imenuje Ronchi si je nato izmislil Venezio Giu- pallom in se potem vleče vse dei Legionari, po njegovih le- lio. Združil je Benetke in Julija tja do kapitulacije leta 1943. gionarjih. Pred leti, ko so bile Cezarja v neko novo geograf- tam levosredinske občinske sko tvorbo, ki ji danes pravimo uprave, so predlagali, da bi Julijska krajina. Trst je danes Rapallska pogodba je bila v bi- ime spremenili v Ronchi dei prestolnica avtonomne dežele stvu poraz Wilsonove politike Partigiani, se pravi v Parti- Furlanija - Julijska krajina. o pravici do samoodločbe na- zanske Ronke, ampak s tem rodov? predlogom niso bili uspešni. Plebiscit na Primorskem, po- Med drugo svetovno vojno je doben tistemu na Koroškem, Gotovo. Takrat se je pričakova- bilo tam namreč močno od- je takrat predlagal tudi dr. An- lo, da bo tudi na Primorskem porniško gibanje, v katerem so ton Korošec? prišlo do plebiscita. Podobno sodelovali Slovenci in Italijani. kot na Koroškem oktobra 1920. To naklonjenost partizanstvu Bilo je kar nekaj takšnih pre- Toda Italija je odločno zavra- je med ljudmi čutiti še danes. dlogov. Slovenci so računa- 11 li, da bo Woodrow Wilson po zgledu Koroške naklonjen ide- ji. Toda predlog ni zmagal, ker se je temu trdo upirala Itali- ja, podprle pa so jo tudi njene

št. 29 - 02/2020 evropske zaveznice. Ker so jo potegnile na svojo stran, so jo pač morale zagovarjati. Poleg tega se je Wilsonu takrat iz- tekal predsedniški mandat, z njim pa verjetno tudi njegova

politična vnema. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je pred časom dejal, da so Narodni dom v Trstu leta 1920 zažgali nekakšni nepridipravi ... Foto: Jože Suhadolnik V jugoslovanski delegaciji v benega jamstva o spoštovanju Carlo Petitti di Roreto, ki je Rapallu so bili Milenko Vesnić, slovenske in hrvaške manjši- novembra 1918 z ladjo Audace Ante Trumbić in Kosta Stoja- ne v Italiji? prispel v Trst, je govoril, da se nović. Italijansko zasedbo je Slovenci nimajo kaj bati, ker vodil premier Giovanni Gioli- Slovensko in hrvaško prebi- bodo imeli še več pravic, kot so tti, ki je bil v svoji karieri kar valstvo so označevali z dvema jih imeli pod Avstrijo. To so bile petkrat premier. Samo Benito znanima pridevnikoma: allo- kajpak floskule … Mussolini je bil na čelu vlade gini in alloglotti. Drugega rodu dlje od njega. in drugega jezika. Fašisti so ti … ki so bile katastrofalne za dve besedi še potencirali, za- Slovence? Giolitti je vlado vodil pred prvo radi česar so dobile zelo nega- svetovno vojno, med njo in po tiven prizvok. Uporabljali so ju Odnos Rima do Primorske je njej. Spoznal se je na politiko, v zaničevalnem pomenu. Slo- bil ves čas centralističen, gos- na zavezništva, zato je bil to- vencev in Hrvatov uradno niso podovalen. Nasilje se je začelo likokrat premier. Prvega sep- omenjali. takoj po prihodu Italijanov v tembra 1920, po napadu in po- Trst. Slovence, ki so bili v dr- žigu Narodnega doma v Trstu, Delegacija SHS sploh ni vztra- žavnih službah, so internirali so Slovenci napisali protestno jala pri pravicah manjšin? že v letih 1918 in 1919. To so bili resolucijo, napisano na 14 stra- učitelji, duhovniki, železničar- neh, in jo poslali prav njemu. Bali so se Italije. Uradni Beog- ji, poštarji. Izgnali so jih v ne- Avtor je bil Josip Vilfan, pred- rad je hotel mir in kolikor toli- kaj tednih. Takoj so pokazali, sednik društva Edinost. Odgo- ko normalne odnose. A potem kakšna bo njihova politika. vora seveda niso dobili. je prišel fašizem in z njim nasi- lje nad prebivalstvom. Težko je Tudi škof Andrej Karlin je bil Kot zunanji minister je Italijo bilo vzdrževati ravnotežje, tudi izgnan iz Trsta. v ligurskem Rapallu predsta- zaradi nenehnih italijanskih vljal Carlo Sforza, ki je bil zu- političnih in gospodarskih in- Ker je bil Slovenec. Bil je zadnji nanji minister tudi po drugi teresov na Balkanu in vse od- slovenski škof v Trstu. Vdrli so svetovni vojni in je takrat zno- ločnejših pogledov Rima proti v škofijsko palačo in ga neneh- va odločal o naših mejah? vzhodu. no šikanirali, tako da je potem raje odšel čez mejo. V Maribor, Tudi on je imel dolgo politično Zunanji minister Carlo Sfor- kjer je tudi umrl. kariero kot Giolitti. To so bili za je takrat izjavil, da je raven diplomati, ki so se znali suka- italijanske politične kulture Ko je Italija z Rapallom tudi ti na parketu in iskati zavez- tako visoka, da garancije o uradno dobila vso Primorsko, ništva. Bili so veliko bolj spret- varovanju manjšin sploh niso se je tod začelo etnično čišče- ni kot beograjska delegacija, ki potrebne? nje in pravi kulturni genocid? je bila brez zaveznikov. Seveda ne. Prvi vojaški guver- Ki ga je začela že kraljevina

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Prava katastrofa je, da v rapal- ner in kasneje tudi civilni ko- Italija z liberalnimi vladami skem sporazumu ni bilo no- misar v Julijski krajini general in ga je potem nadaljeval faši- 12 Primorski rodoljub zem, ko je oktobra 1922 prevzel maši, toda ko so prišli nazaj, so janskega pravnega reda!« Zato oblast v državi. Takrat nadvse bila šolska vrata zaprta. Šole je pride oktobra 1927 na Nanosu drastično in kajpak uzakonje- bilo za vselej konec. do tajnega sestanka šesteri- no. Vse, kar je fašizem počel ce, v kateri so bili Jože Dekle- kot režim, je počel v imenu Slovenci so v prvih letih fašiz- va, Andrej Šavli, Dorče Sardoč, italijanske države. To je bilo ma izgubili kar 488 šol in več Zorko Jelinčič, Albert Rejec in povezano. Nasilje je bilo resda kot 400 društev. To sta ogrom- Jože Vadnjal. To je bil začetek fašistično, a je bilo to hkra- ni številki. gibanja, iz katerega je potem ti tudi državno nasilje, ki je iz nastal TIGR. V Trstu je bila ko- Primorske pognalo več kot sto Pri nas je bila šola temelj vse- nec oktobra 1927 ustanovljena tisoč ljudi. ga. Hrbtenica, na kateri se je Tajna organizacija Borba. To je gradilo vse drugo. Bilo je veli- bil prvi antifašizem na naših Kajti kdor napade fašizem, ko otrok, učiteljev in ogromno tleh in po svoje tudi v Evropi, ki napade italijansko državo, so znanja. ga je fašistični režim poskusil svarili! pokončati z ustrelitvijo štirih Ukinjalo se je društva, časopi- aktivistov Borbe v Bazovici. Sistematično so rušili mrežo se? vsega, kar je bilo ustvarjeno Ali so fantje iz Borbe in Tigra na Primorskem. Šolstvo, go- Društva so bila povezana v vedeli drug za drugega? Ali so spodarstvo, socialo, politiko, kulturne, športne, dijaške, sodelovali? šport, kulturo. Najprej so uda- študentske zveze. Vsa so do- rili po šolstvu. Z zakonom iz bila odločbo o ukinitvi in av- So se poznali. To potrjujejo leta 1923, ki ga je podpisal Gio- tomatsko so jim zaplenili tudi spomini nekaterih akterjev, vanni Gentile, filozof in pisatelj premoženje. Hkrati z društvi zlasti Jožeta Vadnjala in še bolj … so uničevali tudi banke, denar- Toneta Černača. Ta je bil pravi, ne zadruge, zadružništvo, ki je tipični gverilec. Eden najbolj … in ki je ukazoval, da se tu go- bilo pri nas zelo močno. Dru- prepoznavnih obrazov TIGR-a. vori samo italijansko … štvo Edinost izgine leta 1928. Deset let se je boril proti fa- Ukinjen je bil tudi dnevnik Edi- šizmu. In ves čas je oborožen To je posledica tega. Uvedel nost. hodil naokoli. Spomine je pisal je italijanščino kot edini ura- zelo pozno, tam pri osemde- dni jezik v šoli. To se je začelo Edinost, gori, gori, naš narod setih letih. Večkrat je omenil, z novim šolskim letom 1923. duši, duši, je pred svojo pre- kako je z Danilom Zelenom pri- V petih letih je bilo slovensko zgodnjo smrtjo zapisal Srečko hajal v Trst. To pomeni, da so šolstvo popolnoma demonti- Kosovel, ki je dobro videl, kaj se dobro poznali. Černač, ki je rano. Potem so začeli spremi- se dogaja. So se mladi fantje vodil oboroženi boj, je namreč njati imena krajev in ljudi. Pi- tudi zaradi tega začeli organi- govoril, da je treba tem mla- satelj Boris Pahor pravi, da so zirati? dim fantom nujno priskrbeti bili fašisti pri tem doslednejši tudi razstrelivo in orožje, da od nacistov. Ko so potujčeva- Povod je bil razpustitev Zveze bodo lahko izpeljali akcije. li imena in priimke ljudi, so mladinskih društev v Trstu ko- jim s tem hkrati spreminjali nec septembra 1927. Mladi so Organizacija Borba je bila s tudi identiteto. Nemci so se- vedeli, da so se znašli na kon- sodnim procesom leta 1930 v veda ravno tako počeli strašna cu neke poti. Karkoli si počel, Trstu dokončno uničena? grozodejstva, toda imen niso si prišel navzkriž z oblastjo. spreminjali. Fašisti so rušili Ostala je torej le ilegala. Dorče Njena zgodba je trajala le tri vse pred seboj. Slovenščino so Sardoč, eden od ustanoviteljev leta, zato se ime kasneje iz- izrinili iz šol, uradov, iz cerkve. TIGR-a, je sodelavce, kot zapiše gubi. TIGR pa se uveljavi, ker Kot zadnjo so zaprli zasebno v spominih, takrat opozarjal: je imela njihova Svoboda v Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Ja- »Zavedajte se, da karkoli bomo podnaslovu napis Glasilo naro- kobu v Trstu. To so storili sep- odslej naredili, bo to ilegalno dne revolucionarne organiza- tembra 1930, po tržaškem pro- dejanje. Če nas dobijo, gremo cije TIGR Primorske. Leta 1935 cesu. Ko so otroci na prvi šolski v zapor, konfinacijo. Ker smo so tigrovci s KP Italije v Parizu, dan prišli v šolo, so šli najprej k ilegalci. Ker smo zunaj itali- ki je bil takrat prestolnica ita- 13 lijanskega antifašizma, podpi- rambo obtoženim so določili tembra v Beogradu; tam so sali akcijski dogovor o sode- sami. Odločitve sodišča ni bilo takrat podeljevali tudi bojne lovanju v oboroženem odporu mogoče spremeniti. To je lahko zastave. Jugoslaviji so hoteli proti fašizmu. Na osnovi tega storil samo Benito Mussolini. pokazati, kako se sodi antifaši- dogovora je kasneje, leta 1937, Obsodba je bila izvršena takoj. stom. Vekoslav Španger, eden

št. 29 - 02/2020 nastala komunistična akcijska Bazoviškim žrtvam so jo začeli od obtožencev, je zato dejal, skupina pod vodstvom Pinka brati nekaj po 23. uri. Ustreljeni da je bilo na procesu resda 18 Tomažiča. Dokument so iz TI- so bili naslednjega dne ob 5.43. ljudi, a manjkal je še devetnaj- GR-a podpisali Danilo Zelen, Vse je šlo neverjetno hitro. Od sti: jugoslovanska država. Šlo Albert Rejec in Just Godnič. obsodbe do ustrelitve je minilo je torej za krut obračun z an- le nekaj ur. Zadnja noč življe- tifašisti v Trstu in hkrati neke Fante iz Borbe so Italijani are- nja je bila za bazoviške heroje vrste politični napad na Jugo- tirali po napadu na fašistični zato zelo kratka. slavijo. časopis Il Popolo di Trieste? Sodišče je praviloma zasedalo Na zatožni klopi je takrat se- To se je zgodilo 10. februar- v Rimu. Le trikrat se je preseli- dela tudi Zofija Korže, edina ja 1930. Uredništvo časopisa lo k nam. Prvič leta 1929 v Pulj, ženska med obtoženci. je bilo v središču mesta, pri ko so na smrt obsodili Vladi- cerkvi Sv. Antona Novega za mirja Gortana, tudi člana Bor- Bila je poročena s Hilarijem Ponte Rossom. Časnik so za cilj be, potem pa dvakrat v Trst, v Frančeškinom iz Gorice. Go- napada izbrali zato, ker je širil letih 1930 in 1941. vorilo se je, da je prav ona, sovraštvo in prezir do Sloven- verjetno zaradi mučenja, prei- cev in vseh Slovanov. V uredni- Ko se je sodišče selilo iz Rima, skovalcem izdala precej infor- štvo so podtaknili peklenski je bilo vprašanje vselej samo macij. Zofija Korže je bila torej stroj. Sestavili so ga pri Ilirski eno: koliko smrtnih obsodb začetek vsega. Sprva oblast Bistrici, v Trst pa ga je pripe- bo izreklo. Takšna je bila teda- namreč ni vedela, od kod ta ljal Alojz Valenčič. V akciji so nja praksa. Na procesih ni bilo udarec na uredništvo fašistič- sodelovali Bidovec, Marušič in nobene razprave. Nobenega nega časopisa. Zato so aretira- Miloš. In bili obsojeni na smrt. zagovora, nič spraševanj. Faši- li vse antifašiste, za katere so Zanimivo je, da režim ni uničil stični režim je vedel, kaj hoče, takrat vedeli. Na Tržaškem in ideologov te akcije. Obsojeni že pred začetkom sojenja. Goriškem so po atentatu zapr- so bili le tisti, ki so jo izvedli. li nekaj sto ljudi. Iz navzkriž- Podobno je bilo tudi v drugem Benito Mussolini je skrbno nega zaslišanja in mučenja so tržaškem procesu. Po prvem spremljal razplet prvega trža- potem začeli dobivati imena. so bili ubiti štirje, v drugem pa škega procesa, prek svojega Nekatere so izpustili, nekate- pet aktivistov, toda v obeh pri- posebnega odposlanca Landa ri so čez mejo zbežali že pred merih so bili kaznovani le iz- Ferrettija, novinarja in za časa aretacijo, skoraj sto pa so jih vajalci. Ti so se fašistom zdeli fašizma tudi predsednika ita- prepustili posebnemu sodišču. nevarnejši od ideologov. lijanskega olimpijskega komi- Tam je potem nastal seznam teja. 48 ljudi. Zofija Korže, ki je tak- Prvi tržaški proces je bil seve- rat imela 32 let, rojena pa je da izrazito politični proces? Drži. A kar dvakrat so si morda bila v Črnomlju, je dobila dve prav zaradi njega tudi premis- leti in pol zapora. Kaj je bilo z Potekal je pred posebnim so- lili. Sprva so nameravali sodi- njo po prestani kazni, ni zna- diščem za zaščito države, ki ti 48 ljudem. Dva tedna pred no. Njenemu možu so potem ga je vpeljal fašistični režim. procesom so to število potem sodili decembra 1931 v Rimu. Delovalo je od 1. januarja 1927 skrčili na 18. Preostalim tri- To je bilo nadaljevanje proce- do 8. septembra 1943. Po kapi- desetim obtožencem so nato sa, ki so ga septembra 1930 za- tulaciji ga je nova italijanska sodili decembra 1931 v Rimu. čeli v Trstu. vlada preprosto ukinila. Izbri- Zato, da bi zadevo opravili sala. Senat je štel pet ljudi in hitreje. Sojenje osemnajste- Med obtoženci v Trstu je bil vsi so bili oficirji fašistične rici so hoteli nekako povezati takrat tudi mladi Ciril Kos-

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske milice. Tudi državni tožilec je s parado, ki jo je jugoslovan- mač. bil iz fašistične stranke. Ob- ska vojska načrtovala 6. sep- 14 Primorski rodoljub

Bil je član goriške organizacije. Srečka Kosovela. Skupno jima ski iredentist Oberdank, ko Na zatožni klopi je sedelo 14 Tr- je bilo tudi to, da sta oba umrla je leta 1882 poskušal izvesti žačanov in štirje Goričani. Fa- pri 22 letih. atentat na cesarja Franca Jo- šistična oblast nikjer na pro- žefa. Toda Oberdank je postal cesu in ne v sodnih aktih ne Odmevi na smrt v Bazovici so heroj, bazoviški junaki pa so uporablja ne besede Borba in bili izjemni. Po vsej Evropi! še vedno teroristi? ne Tigr. V uradnih dokumentih se govori le o slovanski anti- Bidovec je tik pred smrtjo de- To je bil velik problem tudi za fašistični organizaciji, ki pa ji jal, »da zdaj vsi vedo, kdo smo, Italijane v Trstu. Eden od go- niso znali dati imena. Tudi no- kaj delamo in da se upiramo fa- vorcev na slovesnosti v Bazo- benih njihovih zapiskov niso šizmu«. O Bazovici so leta 1930 vici pred petnajstimi leti, zdaj našli. Vse je bilo tajno, zato ni v resnici poročali vsi evropski že pokojni tržaški profesor bilo nikakršnega seznama čla- časopisi. Angleži, Francozi, Giovanni Miccoli, je jasno opo- nov. Besedi Borba in Tigr sta se Nemci. Takrat nacizem še ni zoril na ta nesmisel. Opozoril pojavljali in krožili le med ak- bil na oblasti, zato so bili tudi je, da so bili tu ustreljeni štirje tivisti. Tudi slovenska javnost nemški časniki zelo kritični do junaki, ki so uradno še vedno zanju takrat (še) ni vedela. Rima. Najbolj so protestirali teroristi, Avstrijci pa so za- Čehi in Slovaki, tudi na ulicah. radi poskusa atentata obesili Kosmač je bil potem na proce- Podobno je bilo med sloven- Wilhelma Oberdanka (po ita- su edini oproščen? skimi in jugoslovanskimi izse- lijansko Guglielmo Oberdan). ljenci v ZDA. Ameriški Sloven- Profesor je primerjal obe deja- Zaradi takratne italijanske za- ci so takrat imeli kar precej nji in opozoril, da so bili prav- konodaje. V Italiji si postal pol- časopisov, ki so veliko pisali o zaprav vsi heroji, saj so se vsi, noleten šele z 21. letom. Ciril Bazovici. Na shodu v Milwau- vsak po svoje, uprli tujcu. Toda Kosmač je bil rojen leta 1910. keeju je zbrane denimo nago- bazoviške žrtve ostajajo tero- Ko je bil aretiran, je imel 19 let, voril Frank Čandek, sorodnik risti, Oberdan pa je še vedno na procesu pa dvajset. Opros- ustreljenega Franja Marušiča. junak, ki ima v Trstu in drugod tili so ga zaradi mladoletnosti Protesti v Evropi so se vlekli po Italiji svoje trge in ulice. in mu odredili nekakšen hišni kar nekaj mesecev. Zaradi njih pripor v domačem Slapu ob je prišlo celo do diplomatskega Tudi New York Times je takrat Idrijci. Potem je nekaj časa res spora med Italijo in Češkoslo- pisal, da to niso teroristi, am- dal mir, a je že čez nekaj mese- vaško. To je manj znana plat te pak veliki domoljubi. cev pobegnil v Jugoslavijo, od zgodbe. Evropa je takrat v res- tam pa naprej v Pariz. Takrat je nici reagirala zelo pozitivno. Takšno mnenje je prevladovalo bil mlad študent, kasneje pa je v vsem takratnem svobodnem postal eden največjih sloven- Manchester Guardian je za- svetu. Zanimivo je brati ta- skih pisateljev. pisal, da je bil zločin v bistvu kratna poročila. Morda bo iz enak tistemu, ki ga je še pod tega nastala še ena knjiga. Da Ti mladi fantje, bazoviški he- Avstrijo v Trstu storil italijan- se bo vedelo, kaj sta Evropa in roji, so bili polni življenja in dokaj razgledani. Ferdo Bido- Bazoviški heroji so vec je denimo pisal. Objavljen bili polni je bil celo skupaj s Srečkom življenja in dokaj Kosovelom. razgledani. Ferdo Bidovec V Jadranskem koledarju leta je denimo 1936 v Zagrebu, šest let po pisal. Objavljen smrti. Primorci, ki so živeli je bil celo tam, so imeli svoj časopis Istra skupaj s Srečkom in založbo. Pisali so v sloven- Kosovelom. ščini in hrvaščini. Enkrat na Foto: arhiv leto so izdali tudi koledar. Tako so v njem leta 1936 skupaj ob- javili zapis Ferda Bidovca in 15 svet takrat pisala o Bazovici. meniki: Prešernu, Jenku in ba- morskem in kasneje med voj- zoviškim herojem. Ko je prišel no v Jugoslaviji. Slovenski časopisi so bili kot partizan v Trst leta 1945, sprva kar nekam zadržani ob je sklenil, da mora poiskati Tu so stvari jasne. Na to gle- tem dogodku. Bazovica se je grob soborcev in prijateljev. dam kot predsednik odbora za

št. 29 - 02/2020 marsikje pojavila šele na drugi V partizanski uniformi je šel proslavo bazoviških junakov. strani dnevnikov? na mestno občino in zahteval Vsi smo se vsa ta leta pritože- ustrezne sezname. Ugotovil vali, da je na naših slovesno- Zelo skromni so bili predvsem je, da so pokopani pri Sv. Ani. stih v Bazovici premalo uradne jugoslovanski časopisi. Šlo je Po njegovi zaslugi so še iste- prisotnosti iz Slovenije. Potem bolj za povzemanje uradnih ga leta, na obletnico umora, se je letos nenadoma zgodi- sporočil. V Sloveniji pa so pi- bilo je 6. septembra 1945, tam lo, da smo doživeli obisk ne sali. Vsi po vrsti. Objavljali so odkrili spominsko obeležje. le enega predsednika, ampak tudi reportaže. Problem je bil, dveh hkrati. Prišla sta pred- da oblasti novinarjev niso pus- Leta 1945 so odkrili tudi spo- sednik italijanske republike tile na proces. Samo dva časni- menik na Bazovici. Sergio Mattarella in slovenski ka sta imela svoje ljudi tam. predsednik Borut Pahor. To Drugi so poročali na osnovi Tri dni kasneje, v nedeljo, 9. se je zgodilo prvič doslej. No- uradnih sporočil in objav v ita- septembra. ben slovenski predsednik pred lijanskih časnikih, ki pa so bili tem ni bil na Bazovici. Za nas vsi fašistično usmerjeni. Toda Avtor je arhitekt Franjo Koso- je to izredno dejanje, ker nam slovenski časopisi so poroča- vel? daje tiho politično podporo. Če li o drami v Trstu, tudi zaradi gresta dva predsednika k na- Primorcev, ki so takrat živeli v Profesor, ki sem ga osebno šemu spomeniku, je to velika Jugoslaviji. poznal. Ustvaril je preprost, a stvar. Predsedniki države se ne učinkovit spomenik. Delali so klanjajo teroristom in zločin- Bazoviški junaki so bili po- hitro, ker ni bilo veliko časa. cem, ampak zaslužnim ljudem. kopani v najstrožji tajnosti Čez poletje. To je bilo prvo svo- na pokopališču pri Sv. Ani v bodno poletje po četrtstoletni A potem se seveda v ljudi za- Trstu. Grob so odkrili šele po okupaciji. Franjo Kosovel je bil reže vprašanje, zakaj sta oba koncu vojne leta 1945. Našel zelo ponosen na ta spomenik. predsednika šla še k onemu ga je njihov prijatelj, partizan Veliko je govoril o njem. Od drugemu spomeniku, k fojbi? Drago Žerjal. takrat, od svobode leta 1945, je tam vsako leto spominska slo- To je davek, ki ga moramo Slo- Žerjal je bil soustanovitelj vesnost. venci v Trstu italijanski družbi tajne organizacije Borba, vedno plačevati za vsak po- skupaj s Špangerjem in ustre- Spomenik je skromen, a zitiven korak. Da ustrežemo ljenimi bazoviškimi junaki. O lep. Tudi zaradi svojega pos- tudi njim, se je moral sloven- tem je napisal spomine, ki so lanstva? ski predsednik pokloniti tudi bili objavljeni leta 1990. Leta njihovim žrtvam. Bilo je veliko 1929 je zbežal v Jugoslavijo. Bil Lep je. Učinkuje prijetno, do- dvomov in vprašanj, a večina je neposredno povezan z Vladi- mače, čeprav govori o smrti. naših ljudi je to razumela. Nam mirjem Gortanom, zato je bila Spomenik pri fojbi deluje trdo, ustreza to, da sta oba predse- policija tudi njemu ves čas za grobo, suho, jekleno, nepri- dnika prišla k spomeniku na petami. Živel je med Ljubljano vlačno. Ta pa je topel. Morda Bazovici in se poklonila žrt- in Kranjem. Prvega novembra mu dajejo čar tudi tamkajšnja vam. Pozitivni učinek tega de- 1930 je poskrbel, da so na po- drevesa in travnik. janja se je pokazal dva meseca kopališču v Kranju postavili kasneje, ko je na Bazovico, na spominsko piramido štirim Kako gledate na dogodke julija slovesnost ob 6. septembru, bazoviškim junakom in Vladi- letos? Je predsednik Borut Pa- prišel tržaški župan Roberto mirju Gortanu. To je bil tedaj hor naredil prav, ko je šel k ba- Dipiazza. Pred tem ga ni bilo prvi spomenik antifašizmu v zoviški fojbi? Italija se doslej nikoli. Opasan je bil s trobojni-

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Evropi. Danes je tam Prešer- namreč še vedno ni opravičila co, kar je pomenilo, da prihaja nov gaj, kjer so samo trije spo- za fašistične zločine na Pri- uradno. Od župana smo tiste- 16 Primorski rodoljub ga dne dobili več, kot smo pri- lahko dodali še vrsto drugih. italijanska oblast. Povedati je čakovali. Dejal je namreč, da Besede fašizem nista izrek- treba, da to, kar se je zgodilo, ni bazoviški junaki niso bili tero- la zato, ker je enostavno nis- bilo prav. Vi imate vaš spomin, risti. To je bil velik premik nap- ta hotela izreči. Zaradi njunih mi imamo svojega. Smo sosed- rej. Predsednika namreč nista političnih prepričanj, dodatno je in ostanimo prijatelji. Potem o tem nič govorila pred nobe- pa gre pri tem še za nekakšen bo vse veliko lažje. To, kar je nim spomenikom. Imela sta preveč spoštljiv odnos do itali- naredil Sergio Mattarella, je krajši nagovor na prefekturi in janske države. Tudi italijanski bil korak v pravo smer. Kakšen pri Narodnem domu, pri spo- predsednik Sergio Mattarella drugi italijanski predsednik ne menikih pa nič. A sporočilnost ni izgovoril besede fašizem, ko bi naredil tega koraka. je bila kljub temu močna. je bil julija v Narodnem domu, na Bazovici in na prefekturi. Matteo Salvini, vodja desni- Je to sprava? Italija za razliko od Nemčije čarske Lige, zagotovo ne? namreč še danes ni razčistila Ni šlo za spravo, ampak za pi- svojega odnosa do fašizma. Ne. V Ligi so prepričani, da je etetno in simbolno gesto. Ne- politiko treba graditi na eno- kateri mediji so res pisali, da je Zato pa vsi s prstom kažejo na stranski interpretaciji zgodo- prišlo do spravnega dejanja. V enomesečno partizansko pri- vine. To namreč prinaša volilne Bazovici se to seveda ni zgodi- sotnost v Trstu leta 1945. Toda glasove. Massimiliano Fedriga lo. Do sprave je še daleč. Je pa 25 let fašistične okupacije in kot predsednik deželne vlade to bila velika spominska gesta, nasilja nad Slovenci preprosto pravi, da tisti, ki ne sprejema- ki ima kajpak tudi politične ni mogoče primerjati s takra- jo resnice o fojbah, žalijo ita- podtone. tno osvoboditvijo Trsta in ne- lijanska čustva, zato ne bodo kaj ekscesi po njej? dobili proračunskega denarja. Težava je, da uradna Ljubljana Fedriga je desna roka Salvinija. stvari nikoli noče poimenovati Tu res ni nobene primerjave. So pa seveda tudi razlike. Roki s pravimi imeni. Zunanji mini- Če se hoče načrtno pomešati sprave najbolj nasprotujejo v ster Anže Logar v članku pred stvari in se jih ne pove tako, kot Ligi in stranki Fratelli d’Italia. julijsko slovesnostjo v Trstu ni je bilo v resnici, potem se zač- Forza Italia je dosti bolj spra- niti z eno besedo omenil fašiz- nejo preveč čustvene obravna- vljiva. Ne gre v frontalne spo- ma. Nekdanji zunanji minister ve. In ko to zlorabi še politika, pade. Župan Dipiazza spada v Dimitrij Rupel je pred časom ni več poti naprej. Zato je o tem ta politični krog. Njegova lista dejal, da so Narodni dom v Tr- treba govoriti. Previdno, am- je zelo blizu Berlusconijevi po- stu leta 1920 zažgali nekakšni pak jasno. Povedati je treba, litični formaciji. Zato so bolj nepridipravi … kaj se je zgodilo. Tudi o fojbah pragmatični, podobni starim slovenska in prej jugoslovan- političnim krogom, ki se ne Beseda fašizem predstavlja ska politika ni veliko govorila, gredo takšne napadalne, emo- problem za vrsto ljudi. Obema pa bi morala. Seveda ne tako, cionalne politike, kot jo zganja omenjenima diplomatoma bi da bi padli na kolena, kot hoče Salvini.

Pisatelj Ciril Najbolj militantna je Casa Po- Kosmač je bil und. Kako močni so ta hip? najmlajši obtoženec na prvem tržaškem procesu. Foto: Problem ni v moči. Problem Arhiv Tolminskega je, da Italija dela kompromi- muzeja se. Po obstoječi zakonodaji bi morala biti Casa Pound ukinje- na. Sploh ji ne bi smeli dovoliti delovanja, ker zagovarja faši- stična načela. In to je po itali- janski zakonodaji prepoveda- no. Ima pa seveda ves čas tiho podporo, ker desnici ustreza, da obstajajo. Pred dvema le- 17 toma so svoj sedež dobili tudi s podporo slovenskih in itali- ni bilo uperjeno proti državi, v Trstu, prej jih tu ni bilo. Ne- janskih organizacij. V odboru ampak je bilo pravzaprav v varni so zaradi svojih stališč za proslavo bazoviških juna- njenem interesu in v interesu in organiziranosti. Enajstega kov pa imamo v mislih še eno demokracije. To so te poti, ki februarja, na dan spomina na vzporedno pot, ki se dopolnju- jih bomo poskušali ubrali.

št. 29 - 02/2020 fojbe, v Bazovici pripravljajo je s prvo. baklado in hodijo po vasi. Ob- Kaj lahko stori vlada v Ljublja- lečeni so v temno, vrtijo neok- Spomenik pri Bazovici bi mo- ni? lasično glasbo in korakajo ob rala država razglasiti za spo- njeni spremljavi. So zelo disci- menik nacionalnega interesa, Na Italijo lahko pritisne zgolj plinirani. Strašijo s svojim re- a to lahko podpiše samo pred- politično, kot je bilo to v pri- dom in sporočili. Ko so lani pa- sednik republike. Spomenik meru Narodnega doma. Vse radirali po mestu, so vse leve, pri fojbi je že dobil ta status, ostalo mora opraviti italijan- antifašistične sile zahtevale od naš še ne. To je najvišje prizna- ska država, Bazovica je namreč oblasti, naj jih prepovejo. Ob- nje za spomenik v državi. To je na njenem ozemlju. Politična last ni reagirala. Prefekt tudi seveda politična in ne pravna podpora iz Ljubljane je pri tem ne. Zato smo imeli istega dne odločitev. S tem bi posredno kajpak dobrodošla, toda stva- dve paradi: eno antifašistično dosegli, da bazoviških junakov ri lahko dokončno uredi samo in tisto, ki jo je pripravila Casa ne bi več obravnavali kot tero- Italija. Pound. riste, saj vse, kar so naredili,

Ne ustavijo jih niti tedaj, ko oskrunjajo partizanske spo- menike v Trstu in okolici?

O tem ni bilo nikoli uradne pre- iskave, ker oblasti tega nočejo. Ne verjamem, da imamo tako nerodno italijansko policijo, da ne ve, kdo kaj dela. Mislim, Narodni dom v Trstu je bil center da vsi točno vedo, kaj je na gospodarskega in kulturnega stvari. Težava je, da še vedno življenja v Trstu. ni zelene luči od politike, da jih je treba poloviti. Predvsem pa jih je treba prepovedati.

Bodo bazoviški heroji kdaj re- habilitirani?

Prva ovira je kraljevi dekret iz leta 1944, ki, ker takrat ni bilo italijanske republike, velja kot zakon. Ta dovoljuje izbris ka- zenskega dejanja. Gre torej za izbris, ne za rehabilitacijo. Ta zakon govori o napadih na vi- dne organe fašistične stranke, na njena predstavništva. In ker napad na uredništvo faši- stičnega časnika to nedvomno je, je mogoče zaprositi, da se to dejanje zdaj izbriše. To prošnjo

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske lahko vložijo sorodniki ubitih,

18 Primorski rodoljub

AL BALKAN! ALI KAKO JE ZGOREL NARODNI Iz antike je zagotovo najbolj znan požar, ki naj bi ga cesar DOM V TRSTU Neron leta 64 zanetil v Rimu. Zgoreli sta skoraj dve tretjini Besedilo: Gorazd Humar (objavljeno v Primorskih novicah 20. 11. 2020) osrednjega dela večnega mes- ta, kjer so prevladovale lesene Požar, ki je uničil Narodni dom stu v simbolnem pomenu zgo- hiše. Za požar je Neron okri- v Trstu, je bil zagotovo požar z rela slovenska kultura in njena vil krščansko skupnost. Rim največjimi posledicami v ce- bit med Slovenci na Tržaškem. je takrat gorel celih šest dni. lotni zgodovini slovenskega Iz pepela, nad katerim so se še Drugi znan veliki požar je bil naroda dolgo zatem naslajali fašisti in požar, ki je leta 1666 izbruhnil označevali veliko zmago zoper v centru Londona. Skoraj v ce- Al Balkan! Al Balkan! Tako je slovensko prisotnost v Trstu, loti je uničil mestno središče, kričala razjarjena in podivja- se je rodil najprej tih in nato zgorelo je več kot 13.000 hiš, na množica italijanskih naci- stopnjevan vsesplošni narodni brez domov je ostalo 70.000 onalistov, ki so jo vodili fašisti odpor Slovencev do vse bolj prebivalcev. Iz 20. stoletja je na protestnem shodu v Trstu prisotnega in naraščajočega v evropskem merilu verjetno v poznih popoldanskih urah italijanskega fašizma. V tais- najbolj znan požig Reichstaga 13. julija 1920. Množica se je z tem pepelu se je rodila tržaška v Berlinu, ko naj bi nacisti leta zborovanja na tržaškem trgu protifašistična organizacija 1933 požgali to znamenito ber- Unità preselila pred stavbo Borba kot veja širše in po vsej linsko stavbo, ki je simbolizi- slovenskega Narodnega doma, Primorski razvejane organi- rala nemško republiko. Istega v kateri je bil tudi hotel Bal- zacije TIGR, ustanovljene leta leta je Hitler v Nemčiji prevzel kan. V samo nekaj trenutkih 1927 na Nanosu. absolutno oblast. Leta 1996 je so fašisti in njihovi pomagači v Benetkah zgorela znamenita v stavbi zanetili požar, ki je v Bolečina ob uničenju centra operna hiša La Fenice. V poža- parih urah povsem uničil Na- slovenskih gospodarskih, po- ru, povzročenem iz malomar- rodni dom. litičnih in kulturnih dejavno- nosti, je izginila ena najlepših sti je med Slovenci, posebej opernih stavb na svetu. Oper- Zgorela ni le stavba, v kateri je še med tržaškimi Slovenci, še no hišo so z velikim trudom bil Narodni dom, z njo je v Tr- danes ostala, kljub temu da je obnovili in odprli leta 2005. bil Narodni dom s slovesnostjo na državni ravni dne 13. julija Objekt je bil zasnovan kot mul- 2020 za zdaj vsaj na simbolni tifunkcionalna stavba z vrsto ravni vrnjen tržaškim Sloven- različnih dejavnosti, ki jim je cem. Do fizične in dokončne bilo potrebno nameniti ustre- izročitve prvotnim lastnikom zne prostore. doma bo minilo verjetno še nekaj let. Požar, ki je v sodobnem času spremenil tudi svet, pa je 11. Požari, ki so spreminjali svet septembra 2001 uničil World Trade Center v New Yorku. Po- Iz zgodovine in tudi iz nedav- žar, ki ga je povzročil terori- ne preteklosti poznamo nekaj stični napad z dvema letaloma, uničujočih in katastrofalnih je v manj kot dveh urah pov- požarov. Ti so ob veliki mate- sem porušil oba stolpa dvojč- rialni škodi za sabo pustili tudi ka tega centra. Umrlo je blizu posledice, ki so vplivale na ve- 3000 ljudi. V letu 2019 je prišlo like spremembe v življenju člo- do še enega požara s katastro- veške civilizacije. Do mnogih falnimi posledicami, ki je v ve- velikih požarov je prišlo bodisi liki meri uničil cerkev Notre zaradi malomarnosti bodisi so Dame v Parizu. Celotno leseno bili podtaknjeni z določenimi ostrešje cerkve s 1400 kubični- nameni. mi metri lesa je zgorelo v manj 19 s tem dejanjem še precej bolj Stavbo Narodnega doma je tragičen kot povzročena mate- najbolje opisal tržaški arhitekt rialna škoda v požaru, ki je bila Marko Pozzetto v knjigi Naro- ogromna. dni dom v Trstu 1904–1920, ki je izšla leta 1995 pri Založbi

št. 29 - 02/2020 Na plošči nad pritličjem se je Devin iz Trsta. Zato iz knjige nagrmadil ves še nezgoreli les povzemam predvsem tiste po-

Velika množica je opazovala padlih stropov, zidaki predel- datke, ki so pomembni za ra- požar, gasilcev pa ni nikjer nih sten, ki so se zaradi velike zumevanje poteka in posledic pred stavbo. (foto: Arhiv Mario vročine zrušile, padel pa je iz požara. Tomarchio) istega razloga tudi ves notranji omet vseh še stoječih sten. Naročnica projekta stavbe Na- kot dveh urah, požar je močno rodnega doma in nosilka te poškodoval notranje kamnite Narodni dom je bil v podta- kar obsežne investicije je bila svodaste stropove cerkve in le knjenem požaru praktično Tržaška posojilnica in hranil- malo je manjkalo, da se ni ce- povsem uničen do skoraj po- nica. Po izvedenem natečaju lotna cerkvena stavba po sis- polne neprepoznavnosti. Tudi v ožjem krogu je k projektira- temu domin porušila. v primeru tega požara ni dosti nju povabila priznan dunaj- manjkalo, da se celotna stav- ski arhitekturni urad Fellner& Seveda požig in požar, ki je 13. ba zaradi načina gradnje ne bi Helmer, arhitekta Maksa Fabi- julija 1920 uničil Narodni dom zrušila sama vase, kar se je v anija in arhitekta Jožeta Pleč- v Trstu, težko primerjamo s veliki meri zgodilo v njeni not- nika. Vsi so v takratnem času katerim koli od navedenih po- ranjosti, ki je bila očem manj veljali za vrhunske arhitekte. žarov. Morda je najlažja pri- vidna. Od stavbe so ostale ne- Po izboru - Plečnik je odstopil merjava s požigom Reichstaga, porušene predvsem obodne od sodelovanja - se je investi- kjer je v požaru simbolno zgo- fasadne stene in del pritličnih tor odločil za Maksa Fabianija, rela tudi nemška republika, stropov. Kaj se je med požarom domačina iz Kobdilja na Krasu. nacizmu pa je s požigom bila dogajalo v sami stavbi, pa sledi Fabiani ni imel lahke naloge. na stežaj odprta pot do prevze- v nadaljevanju tega zapisa. ma oblasti. Vendar je Narodni Maks Fabiani ni imel lahke na- dom v Trstu zgorel kar nekaj Arhitekturna zasnova Naro- loge let pred Reichstagom. dnega doma Objekt je bil zasnovan kot mul- Uporaba požarno precej var- Za razumevanje poteka požara tifunkcionalna stavba z vrsto nejših armiranobetonskih no- usodnega 13. julija 1920 je nuj- različnih dejavnosti, ki jim je silnih stropnih plošč v času no dobro inženirsko poznava- bilo potrebno nameniti ustre- gradnje Narodnega doma še ni nje načina, kako je bila sama zne prostore. Na dokaj presti- bila vsesplošna in razširjena. stavba zgrajena in s kakšno žni in zelo drago plačani loka- notranjo opremo je bila opre- ciji ob Vojaškem trgu v Trstu Več kot le požar mljena. Zato sem se pri tej je Fabiani postavil zgradbo, dokaj zahtevni nalogi zatekel ki je v tistem času veljala za Z Narodnim domom v Trstu najprej k natančni preučitvi presežek v arhitekturi. Opre- ni zgorela samo njegova stav- gradbenih načrtov, ki jih je za mljena je bila s centralnim ba kot sedež številnih sloven- gradnjo Narodnega doma iz- ogrevanjem, hotelske sobe so skih in kulturnih ustanov in delal arhitekt Maks Fabiani. bile opremljene z lastno kopal- društev. Namen požiga je bilo Dodatno analizo je bilo mogo- nico, hotel je imel dvigalo, kar uničenje slovenstva v Trstu in če izdelati še z natančno pre- je bila redkost v evropskem vsega, s čimer so se sloven- učitvijo ohranjenih fotografij merilu. Hotel Balkan, ki je bil ski prebivalci Trsta enačili in Narodnega doma pred poža- predvsem v zgornjih treh nad- identificirali kot narodnost. rom, med njim in po požaru. stropjih stavbe, je veljal za ho- Simbolni pomen uničenja Veliko fotografij mi je prijazno tel najvišje kategorije. najpomembnejšega centra odstopila Narodna in študijska

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske slovenske prisotnosti in slo- knjižnica (NŠK) v Trstu. Zunanjo fasado stavbe je Fa- venske kulture v Trstu je bil biani vizualno razdelil na dva 20 Primorski rodoljub dela. Spodnji del je bil obložen v dokaj veliko telovadnico, ki satelja Borisa Pahorja, je arhi- z gladkimi fasadnimi ploščami je bila pod gledališčem. tekt Marko Pozzetto leta 1986 iz kraškega apnenca, kamniti v Parizu v okviru prireditve so bili tudi okvirji oken v pri- Stopnice ob vhodu so vodile v Trouvez Trieste, na kateri je bil tličju in prvem nadstropju. mezzanin oziroma v vmesno tudi dr. Evgen Bavčar, predsta- Zgornji del stavbe, ki je obsegal nadstropje, kjer je bil glav- vil Narodni dom kot prvi poli- tri nadstropja, je imel opečno ni vhod v gledališko dvorano. valentni center v Evropi. dvobarvno fasado. Na ta način Stopnice so se nadaljevale do je Fabiani tudi vizualno ločil prvega nadstropja, kjer je bila Gradbena zasnova stavbe in stavbo na del, kjer so potekale na levi strani Tržaška posojil- njena požarna varnost družbene dejavnosti, in na del, nica in hranilnica, v sredini v katerem so bila stanovanja prvega nadstropja je bil vhod Fabiani je stavbo v statičnem in hotelske sobe. na galerije gledališča, desni pogledu zasnoval dokaj tradi- vhod pa je vodil v prostore či- cionalno in času primerno ra- V vsebinskem pogledu je Fabi- talnice s knjižnico. cionalno. Na tak način je bila ani razdelil stavbo na več smi- v strukturnem pogledu takrat selnih enot. Predvsem je do- V zgornjih treh nadstropjih so zgrajena večina stavb tako na kaj monumentalno zasnoval bile sobe hotela Balkan, ki so Dunaju kot v Trstu. Fabianije- vhod s stopniščem v mezzanin gledale bodisi na ulico Geppa vi načrti, ki sem jih podrobno (vmesni višji del pritličja) in v bodisi na Vojaški trg. Na drugi pregledal, nosijo letnico 1902. prvo nadstropje. Glavni vhod strani stavbe, ki je mejila na To je bil čas, ko se je armirani z vrati je oblikoval v konkav- ulico Galatti, so bila predvsem beton za strukturne nosilne ni obliki, s čimer je ustvaril stanovanja, v zgornjem nad- dele stavb že uporabljalo, ven- zunanji vetrolov in potrebno stropju pa je bilo nekaj manj- dar še vedno v dokaj omeje- zaščito vstopajočim pred dež- ših stanovanj, namenjenih nem obsegu. Armirani beton, jem. Vhodna vrata so krasila zlasti osebju hotela. ki danes dominira pri gradnji večbarvna vitražna stekla, ki stavb, je bil v začetku 20. stole- jih je oblikoval slikar Koloman Posebej zanimiva je bila posta- tja šele na začetni poti svojega Moser. Takoj ob vhodu se je vitev gledališča z galerijami razvoja. Omenim naj samo pri- na levo vstopilo v kavarno, na znotraj centralnega dela stav- mer: avstrijske železnice so se desno pa v restavracijo. Oba be. Gledališče je imelo 350 se- pri gradnji velikega solkanske- lokala sta bila bogato opre- dežev v parterju in 80 sedežev ga železniškega mostu odločile mljena z mizarskimi izdelki na galerijah. Streha gledališča izključno za uporabo kamna, mizarske zadruge iz Solkana. V je bila delno pomična in za- so pa istočasno na manj obre- pritličju stavbe ob ulici Galatti stekljena in se jo je dalo s po- menjenem, vendar dokaj veli- je bil sedež Političnega društva sebnim mehanizmom tudi do kem, cestnem mostu pred že- Edinost, v polkletnem delu pod neke mere odpreti. lezniško postajo Most na Soči njim pa je bila tiskarna Edi- že uporabile armirani beton za nosti. Od glavnega vhoda se je Kot mi je povedal dr. Evgen nosilno konstrukcijo mostu. dalo neposredno vstopiti tudi Bavčar, prijatelj tržaškega pi- Fabiani je armirani beton upo- rabil le na nekaterih statično Fabianijev načrt za Narodni dom obremenjenih elementih stav- iz leta 1902 be. Uporabil je patentno zašči- (povzeto po Marku Pozzettu: ten sistem Monier za izdelavo Narodni dom v nosilne preklade nad vhodom Trstu 1904–1920) v stavbo in pri izdelavi previ- snih delov gledališke galerije. Same stene stavbe so zidane iz opečnih zidakov. Probleme ho- rizontalnih nosilcev, predvsem za podpiranje številnih predel- nih sten v stavbi in okenskih odprtin, je Fabiani reševal s 21 polaganjem dokaj nosilnih lesenimi stropovi so bile v tis- jeklenih nosilcev različnih tem času običajne tako v Trstu prerezov. Najmočnejši jekleni kot v drugih mestih. nosilci, sestavljeni iz več jekle- nih profilov različnih dimenzij, Kljub temu da je bila stavba

št. 29 - 02/2020 so bili namenjeni predvsem Narodnega doma v večini zi- Ogenj je najprej zajel pritličje premoščanju velikih razponov dana iz opeke, je imela veliko z restavracijo. V čitalnici v I. v gledališču. Od prvega nad- vgrajenih lesenih delov, ki so nadstropju pa je bil očitno tudi stropja navzgor, vključno s pomenili potencialno nevar- podtaknjen ogenj, kar se vidi po dimu, ki se vali iz oken čitalnice. strešnim delom stavbe, so bili nost za stavbo v primeru po- Nekateri opazovalci so še vedno praktično vsi nosilni deli stro- žara. Če se sprehodimo od pri- na balkonu levo. Foto: Arhiv Mario Tomarchio. pov izvedeni v lesu s tramovi, tličja proti vrhu stavbe, bomo ki so se na konceh naslanjali na zunanjosti stavbe opazili, saj so podatki o njem precej na jeklene prečne nosilce. S da so bila vsa okenska zapira- skopi. Tudi okoliščine, v kate- tako konstrukcijsko zasnovo la iz lesenih polken, značilnih rih je prišlo do požara, so bile zgornjih treh nadstropij stav- za tržaško mestno okolje. Le- precej kaotične. Vse skupaj je be Narodnega doma z leseni- sene polkne so bile vgrajene potekalo relativno hitro. Prvi mi stropovi (kar je bilo sicer tudi v pritličju na zgornjem ogenj je bil zaneten ob 18.45. povsem normalno in običajno delu oken tako kavarne kot re- Požar je v nekaj minutah za- za tisti čas) pa se je močno po- stavracije. Lesena je bila not- jel večji del stavbe in grmado večala požarna ogroženost ce- ranja oprema obeh prostorov, v pristanu, kot je požar opisal lotne stavbe. Domnevam, da je kavarna je imela celo dodatno pisatelj Boris Pahor, je bilo ne- bila vgradnja lesenih stropnih leseno ložo, ki je bila nekoliko mogoče pogasiti. Razlogov za nosilnih konstrukcij v času dvignjena od tal. Ni znano, ali hiter razvoj požara je bilo več. gradnje ocenjena kot cenovno je bil tlak kavarne in restavra- Predvsem je bilo na več mes- ugodnejša in da je omogočala cije obložen s parketom, za- tih očitno podstavljeno gori- hitrejše napredovanje grad- gotovo pa je bil parket upora- vo v posodah s petrolejem ali benih del. Uporaba požarno bljen za pokrivanje tal večine bencinom. Nekatere posode so precej varnejših armirano- prostorov od pritličja navzgor. bile domnevno vžgane s časov- betonskih nosilnih stropnih Poseben problem je z vidika nim zamikom z zažigalno vrvi- plošč v času gradnje Narodne- požarne varnosti predstavlja- co. Neki fašist je nekaj let po ga doma še ni bila vsesplošna la Čitalnica s knjižnico, kjer je požaru priznal, da je prinesel v in razširjena, zato Fabianiju ne bilo koncentrirano ogromno hotelsko sobo posode z vnetlji- moremo očitati, da ni za grad- dokaj gorljive mase, če ome- vo tekočino in jih v primernem njo nosilnih stropnih plošč nim samo knjige in knjižne trenutku vžgal. predvidel armiranega beto- police. Prav tako je bila lesena na, ki je bil v začetku 20. sto- večina opreme Tržaške poso- Priče so navajale tudi, da naj letja komaj na začetku svoje jilnice in hranilnice, kar je bilo bi pred požarom slišale v stav- razvojne poti. Tudi cenovno prav tako običajno za tisti čas. bi eksplozijo, nemogoče pa je ni mogel armirani beton pri Kot že omenjeno, so bile vse ugotoviti, ali je bil to eksplo- gradnji stavb z manjšimi raz- stropne konstrukcije od prve- ziv ali le pok hlapov vnetljivih poni tekmovati z lesom, ki je ga nadstropja navzgor lese- tekočin ob vžigu. Na razpola- bil cenovno še vedno ugodnej- ne, lesena je bila tudi celotna go torej nisem imel nobenega ši gradbeni material. Podobne strešna konstrukcija. dokumentiranega podatka, konstrukcijske zasnove stavb z zato sem sem za analizo pote- Kaj se je dogajalo med poža- ka požara uporabil edini foto- rom? grafiji, ki prikazujeta začetek požara in sta dovolj zgovorni. Poteka požara ni mogoče pov- Na obeh fotografijah se vidi, da sem natančno rekonstruirati, je najverjetneje začelo najprej goreti v pritličju v prostorih kavarne in restavracije, ka-

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Sonce je skozi odprtine v strehi mor je uspelo požigalcem do- sijalo vse do plošče nad pritličjem, kaj lahko priti. To se vidi po ki se ni zrušila. 22 Primorski rodoljub požganih polknih na zgornjem gorljivi. Ena od fotografij tudi delu oken restavracije in ka- kaže, da so med požarom ljud- varne. Z nekaterih fotografij je vstopali na balkon nad vho- pa je videti, da so lastniki ka- dom in opazovali, kje gori. Na varne in restavracije očitno isti fotografiji je tudi videti, da pričakovali napad in so zato se kadi iz polken oken v čital- na velikih oknih obeh lokalov nici nad restavracijo. Iz tega Stavba Narodnega doma po spustili navzdol železne navoj- bi se dalo sklepati, da je bil požaru. Ogromno gradbenega ne rolete, da bi zaščitili stekla podtaknjen hkrati tudi požar v materiala se je zrušilo od strehe navzdol na masivno nosilno in prostore same, vendar tudi čitalnici, kjer pa je imel ogenj ploščo nad pritličjem. ta ukrep ni pomagal pri prehi- med vsemi knjigami in lese- trem širjenju požara. no opremo čitalnice povsem da bi ta material zasul pritličje prosto pot. Od prvega nad- in vhod v objekt. Vhod je bil najmanj prizadet stropja navzgor je bila ognju vse do strehe povsem odprta Fotografije, posnete po požaru, Na vseh ohranjenih fotografi- pot, saj so bili vsi stropovi od potrjujejo to razdejanje. Poru- jah med požarom in po požaru tega nadstropja naprej leseni. šila se je večina predelnih sten se vidi, da je bil vhod v stavbo Ogenj je požiral postopno nad- v stavbi, zidanih na jeklenih razmeroma najmanj prizadet, stropje za nadstropjem, dokler horizontalnih nosilcih, ki so saj tam skorajda ni bilo nobe- ni prišel do strehe, ki je zgorela obviseli v prostoru in se jih je nih gorljivih delov, cel vhodni zadnja. Tako kot so postopno prosto videlo z zunanje stra- notranji del je bil obložen s gorela nadstropja od spodaj ni objekta. Od strehe navzdol kamnitimi ploščami, tudi sto- navzgor, tako se je večal prazen vse do nosilne masivne zidane pnice so bile kamnite in po- prostor izgorelih nadstropij in plošče nad pritličjem je zazi- ložene na jeklene nosilce. Se goreči ostanki so prosto pada- jala velika odprtina, povsem pa da iz ohranjenih fotografij, li navzdol na nosilno masivno odprta proti nebu. S fotografij, narejenih po požaru, videti, da in negorljivo ploščo prvega posnetih po požaru, je videti, vitražnih stekel pri vhodu ni nadstropja. Na tej plošči nad kako so sončni žarki skozi to uničil požar. Luknje v steklih pritličjem se je nagrmadil ves odprtino lahko obsijali notra- ob vhodu v stavbo, ki so nasta- še nezgoreli les padlih stropov, nje stene vse do prvega nad- le na različnih višinah, doka- zidaki predelnih sten, ki so se stropja. zujejo, da so v stekla nasilneži zaradi velike vročine zrušile, metali kamenje. Ogenj takih padel pa je iz istega razloga Najhuje jo je morda odneslo poškodb vitražnih stekel ni tudi ves notranji omet vseh še gledališče, kjer je bilo še po- mogel povzročiti. Še en dokaz stoječih sten. Nakopičeni ma- sebej veliko lesenih delov not- več o vsestranskem nasilju za terial na nosilni in negorljivi ranje opreme. Od vročine se čim večje uničenje Narodnega talni plošči prvega nadstropja je ukrivila jeklena rešetkasta doma. se lepo vidi na fotografiji stav- nosilna konstrukcija strehe be Narodnega doma, posneti gledališča in treščila na dno Vendar se požar iz pritličja ni po požaru. Ta plošča je prev- parterja. Prav tako so se od mogel hitro širiti navzgor, saj zela težo vsega porušenega vročine ukrivili tudi jekleni so bili vsi stropovi nad prit- materiala, predvsem ometa in nosilci gledališčne galerije, ki ličjem masivni (opečni) in ne- opečnih zidakov, in preprečila, se je skoraj povsem porušila. Začuda so se ohranili vzdolžni Pogled iz jekleni nosilci v gledališču, ki prostora ob so nosili tako galerijo kot ste- balkonu v I. nadstropju ne stavbe vse do strehe. Je pa na Vojaški ob tem treba poudariti izred- trg, kamor se je nagrmadil no previdnost in skrb arhitek- kup ruševin ta Fabianija, ki je v gledališču iz zgornjih nadstropij. predvidel kar pet pomožnih zasilnih izhodov v primeru po- žara. Priče požara so pripove- dovale, da se je skozi te zasil- 23 ne izhode med požarom rešilo Gasilcem so dovolili pristopiti so lahko posijali v notranjost veliko ljudi, ki so se umikali z h gašenju le v ulici Galatti in stavbe vse do nosilne ploš- zgornjih nadstropij in bežali v ulici Geppa na tistem delu če nad prvim nadstropjem. V na prostost skozi gledališče. stavbe Narodnega doma, ki se zraku je bilo med preostali- je dotikala sosednjih stavb, in mi zidovi videti le nekaj preč-

št. 29 - 02/2020 Uničenje po požaru je bilo po- še to z namenom, da se požar nih jeklenih nosilcev, ki se v polno. Še čudno je, da se niso ne bi razširil na sosednja po- vročini niso deformirali. Od zrušile tudi zunanje fasadne slopja. S fotografij je videti, nekdanjega Narodnega doma stene, ki so zaradi zrušenja da je stavba Narodnega doma razen močno poškodovanih predelnih sten in stropov os- ostala najbolje ohranjena prav in ožganih zunanjih sten ni tale brez horizontalnih vezi in na tem delu. ostalo nič. Tržaška posojilnica stabilizacijskih naslonov na in hranilnica ni imela več de- predelne stene. Od nekoč cve- Želim dodati žalostno ugoto- narja za obnovo, in četudi bi ga točega Narodnega doma ni os- vitev, da bi tudi v primeru, da obnovila, zagotovo ne bi imela talo nič več. množica ne bi ovirala gasilcev jamstva, da se kaj podobnega pri delu, zelo verjetno prišlo ne bi spet ponovilo. Gašenja požara praktično ni do praktično enakega uniče- bilo nja Narodnega doma. Tržaški Pisatelj Boris Pahor je imel še gasilci v tistem času namreč kako prav, ko je rekel, da se je O gašenju požara skoraj ni očitno tehnično sploh niso bili italijanski fašizem rodil v Tr- vredno izgubljati besed, saj kos tako obsežnemu požaru, stu. Narodni dom v Trstu mu ga skoraj ni bilo. Še več - tako še posebej ne na taki višini. s je očitno bil neke vrste zibelka. vojaki, zadolženi za čuvanje ohranjenih fotografij je videti, Martina Kafol in Ace Mermo- Narodnega doma na dan pro- da so njihove lestve prilezle le lja v knjigi Narodni dom Trst testov, kot množica, ki je gle- do drugega nadstropja pet- 1904–1920 pišeta, da je italijan- dala požar, so se trudili, da so nadstropne stavbe Narodne- ski zgodovinar Renzo de Felice ovirali gasilce. Sekali so jim ga doma, vprašanje pa je tudi, označil požig Balkana kot “krst vodne cevi in do resnega ga- koliko vode za gašenje so lah- organiziranega škvadrizma”. šenja stavbe sploh ni prišlo. ko pridobili iz obstoječega hi- drantnega sistema. Da gasilci Leta 1924 je Tržaška posojilnica niso bili uspešni in kos poža- in hranilnica stavbo Narodne- rom v operni hiši La Fenice ga doma prodala. V njej je novi v Benetkah in še posebej pri lastnik uredil hotel Regina, gašenju pariške cerkve Notre zanimivo pa je, da so po drugi Dame, se je pokazalo v tem, svetovni vojni v njej stanova- da je pri obeh stavbah zgore- li oficirji Zavezniške vojaške lo vse, kar je zmoglo goreti. uprave Svobodnega tržaškega V obeh primerih gasilci niso ozemlja. pravočasno intervenirali, niti niso imeli na razpolago dovolj 13. julija 2020 je bil Naro- tehničnih sredstev za gaše- dni dom ob stoletnici požiga nje tako kompleksnih gorečih končno po dolgoletnih pri- objektov. zadevanjih ponovno vrnjen v roke tržaških Slovencev. In še o stavbi Narodnega doma po požaru

Naslednji dan po požaru se je iz razvalin stavbe kadilo še ne- kaj do konca neizgorelih lese- nih delov. Poletni sončni žarki

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Gasilske lestve so prilezle le do drugega nadstropja 24 Primorski rodoljub

Slavnostni govornik v Bazovici odvetnik Peter Močnik Foto: Primorski dnevnik

Tako je namreč napisal naš kraški pesnik Srečko Kosovel malo pred svojo prerano smrtjo, po požigu Narodnega doma, po pustošenju po Trstu 13. julija 1920 in po prvih fašističnih napadih na ljudi, premoženje in na pravice slovenskega naroda. Govor Petra Močnika v Bazovici 6. 9. 2020 In prav iz tega nasilja, iz poži- ga Narodnega doma pred 100 Spoštovane oblasti, cenjene gospe in cenjeni gospodje, dragi ro- leti, izhaja usoda naših juna- jaki! kov, ki se jih od njihove žrtve dalje vsako leto z istim zano- V veliko čast in ponos si štejem, da lahko spregovorim ob 90. som in prepričanostjo spošt- obletnici ustrelitve bazoviških junakov - Ferdinanda Bidovca, ljivo spominjamo. Osebno pri- Frana Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča. Spre- hajam na to gmajno preko pol govorim na kraju, kjer so 6. septembra 1930 ob zori poznopo- stoletja, vse od časov, ko sem letnega jutra padli pod streli fašistične milice. Smrtno kazen je zahajal na obisk ali počitnice izreklo posebno fašistično sodišče za zaščito države, ki se je za to k noni v Bazovico, v mamino priložnost preselilo iz Rima v Trst, ob koncu procesa, ki je imel že rojstno vas. Zato čutim močno določen in napisan konec. povezanost s tem krajem in z vsem tem, kar se je tu pripetilo. Fašistična oblast je morala pokazati, da obvlada uporne Sloven- ce, ki so po prvi svetovni vojni prišli pod njeno oblast. Nova država, ki je prišla v te kraje leta 1918, je obljublja- Takole piše v enem izmed biserov slovenske književnosti: la zaščito pravic, ki so jih tu- kajšnji prebivalci različnih na- Slovenski Narodni dom v Trstu 1920. rodnosti uživali. Toda že leto Delavski dom v Trstu 1920. kasneje se je izkazalo, da se je izneverila obljubam, takoj, ko Žitna polja v Istri gorijo. se je organiziral fašizem, ki se je nato povzpel do vlade in ob- Fašisti groze ob volitvah. lasti v državi. Srce postaja odporno kot kamen. Tako se je začelo preganjanje Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi? naših ljudi z zapiranjem šol, s prepovedjo rabe materinega Stara ženica umira v molitvah. jezika, s spreminjanjem imen Slovenstvo je progresiven faktor. in priimkov ljudi ter imen kra- jev, z zapiranjem gospodar- Človečanstvo je progresiven faktor. skih podjetij in dejavnosti, z zaplembo premoženj, z raz- Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja. pustom kulturnih, športnih, Gandhi, Gandhi, Gandhi! političnih in drugih organiza- cij, vse do pretepa in zapiranja Edinost gori, gori, naš narod duši, duši. ljudi, ki se niso strinjali s takim ravnanjem. Državna oblast je (Srečko Kosovel, Italijanska kultura, Zbrano delo II) izvajala načrt kulturnega, go- 25 spodarskega in tudi osebnega žava, ki jih je izdala, je leta 1918 takratnega ministra za poeno- genocida slovenskega naroda, propadla. stavitev zakonodaje Caldero- ki je živel v njenih novih me- lija. Nekatere zakone, ki jih je jah. To nasilje je privedlo do Nekaj je tu narobe. vladni odlok brisal, so v parla- uničenja slovenskega srednje- mentu rešili s popravki. Žal ni

št. 29 - 02/2020 ga sloja. V emigracijo je prisilo Obisk italijanskega predse- nihče pomislil, da bi postavil 100.000 ljudi. Proti krivične- dnika, najvišjega predstavni- popravek tudi za ohranitev od- mu in nasilnemu ravnanju je ka države, na tem kraju pred loka o revizij sodb fašističnega odpor tudi z etičnega vidika skoraj dvema mesecema, je po sodišča. dovoljen, da le ustavi krivično moji oceni nekaj le premaknil. početje. Odpor naših junakov, Predsednik Italije ne hodi na Kljub temu se ne smemo pre- ki je bil posledica nasilnega kraje usmrtitve teroristov in dati malodušju, saj je bila tudi ravnanja oblasti, je bil v teh to celo v spremstvu predsedni- sodba drugega tržaškega pro- krajih med prvimi v Evropi. Po ka Slovenije. Očitno je zadevo cesa izničena na podlagi odlo- Gortanu leta 1929 pridejo ba- poglobil. ka kraljevega namestnika, ki je zoviški junaki leta 1930. ostal še v veljavi. Tržaški časo- Tu pa se odpira novo poglav- pis, na katerega so naši juna- Večkrat sem se vprašal, zakaj je: kako kot skupnost priti do ki opravili bombni atentat, pa morajo bazoviški junaki os- tega, da bi tudi bazoviškim ju- je bil uradno glasilo fašizma v tati za veke vekov teroristi in nakom bila dokončno zbrisana Trstu. zločinci, ko pa so bili nekateri oznaka teroristov za italijan- pripadniki drugih narodov, ki sko državno oblast, kar se je že Seveda bo treba prepričati vr- so se ravno tako z nasiljem ali zgodilo za obsojence drugega hovno sodišče in vojaške sodne z izdajo uprli oblasti držav, či- tržaškega procesa iz leta 1941 s oblasti, da se ponovita predlog gar državljani so bili in kjer so sodbo kasacijskega sodišča iz in izid drugega tržaškega pro- živeli, ker so bili prepričani, da leta 1971. cesa. Nujno bo postaviti resen so te države do njih in njihovih in argumentiran pravni okvir, narodov nasilne, proglašeni Za odpravo sodb posebnega utemeljitev, ki bo odgovarjala za heroje, čeprav so bili ravno fašističnega sodišča je kralje- pogojem še zadnjega veljavne- tako obsojeni s strani zakoni- vi namestnik, bodoči zadnji ga zakona na tem področju. tih državnih oblasti. italijanski kralj, leta 1944 izdal dva odloka: eden je predvide- Napaka ni dovoljena, saj bi Pri uporabi etičnih meril do val možnost revizije procesov, zavrnitev zahtevka po izbrisu oseb in narodov ni vedno ve- drugi pa je predvidel izničenje sodbe prvega tržaškega pro- liko sorazmerja in enakoprav- sodb, ki so bile izdane za pri- cesa pomenila dokončen in nosti. mere napada na institucije in popoln poraz čistega spomina politične organe, ki so nastali naših junakov. Zakaj mora že napisana sod- pod fašizmom. Ta drugi odlok ba režimskega sodišča, ki ga je predvideval tudi kaznova- Vsi se zavedamo, da problem niso sestavljali redni sodniki, nje fašističnih oblasti in oseb ni samo pravne, ampak tudi ampak oficirji fašistične - mi režima ter lustracijo v javni politične narave. Dve leti pred lice, ki je bilo posebno sodišče upravi, a ta del ni bil nikoli iz- izničenjem sodbe drugega tr- s točnim političnim nasilnim vršen, saj je bila takoj po drugi žaškega procesa je jugoslo- namenom in ki bi bilo po ve- svetovni vojni izdana široka vanski predsednik Tito prejel ljavni demokratični republiški amnestija za vse, javni usluž- odličje s strani italijanskega ustavi protizakonito, ostati kot benci pa so vsi ostali na svojih predsednika Saragata. Odličje, pribita za oblasti povojne de- mestih. ki ga nekateri vztrajno skušajo mokratične Republike Italije? odvzeti. Celo zakone bi spre- Zakaj nekateri predstavniki Danes revizija prvega tržaške- menili v ta namen. V demokra- teh oblasti še vedno nazivajo ga procesa ni več možna, saj je ciji velja pravica svobodnega štiri junake kot teroriste, kar bil odlok kraljevega namestni- mišljenja, spreminjati tok zgo- pa ne velja na primer za Ober- ka, ki jo je predvideval, zbrisan dovine pa je seveda nekaj pov-

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske danka ali Saura? Te sodbe niso leta 2009, v okviru brisanja sem drugega. Ne vem, ali sta bile nikoli razveljavljene, le dr- več tisoč zakonov na pobudo bila tista dva dogodka poveza- 26 Primorski rodoljub na, gotovo pa je, da je bil takratni politični trenutek ugoden tisti s slovenstvom v Italiji danes, rešitvi. A se je pred kratkim zgodovina zasukala tudi za ta kraj zato bi vas vprašala za mne- in spomin. Če verjamemo v vrednote demokratične države, ki je nje, za nasvet, mogoče za re- nastala iz odpora proti fašističnemu režimu, in če upoštevamo šitev ali enostavno za navdih. dogodke, ki nastajajo po državnih najvišjih oblasteh, ne more- Sprašujem se, ali bi si bili všeč, mo zanikati, da so bili bazoviški junaki žrtve nasilnega in geno- ali bi se ujeli, ali bi imeli enak cidnega fašističnega režima, ki so se mu uprli z edinimi sredstvi, humor. ki so jih imeli na razpolago, in ki so bili le nujen in razumljiv odgovor na krivično nasilje. Veste, naša narodna skupnost se je iz leta v leto spominjala Ta odpor pa ni bil izpeljan zase, ampak za svoje ljudi, za nas vse, vašega poguma in upora, vaše in štirje junaki so ga plačali z najdražjim bogastvom, ki ga člo- predrznosti in upanja v boljši vek ima - s svojim življenjem. jutri. Zmrazi me, ko pomislim, da je bil najmlajši izmed vas Nič manj kot marsikatera druga oseba, ki se šteje za heroja. star ravno toliko kot moj 8 let mlajši brat. Izziv je velik, a se ga ne smemo ustrašiti. Zakoni so izraz vrednot in civilizacije, sodniki pa so poklicani, da jih spoštujejo. Nujno je, A vendar mi ne da miru misel, da ustvarimo pravo ozračje okoli tega podviga: če ne bomo stali da taista narodna skupnost vsi složno za tem, se bo lahko tudi izjalovil. nam mladim – po starosti va- šim sovrstnikom – še ne zaupa V to moramo vsi verjeti, prepričano delati za ta uspeh, vsak na dovolj, da bi lahko prosto in- svojem mestu in v svojem okolju. Obstajajo vrednote in cilji, terpretirali izzive našega časa, pred katerimi morajo popustiti vse ideološke in drugačne razli- izražali svoje kritično gledanje ke. Naši junaki se niso vprašali, čigav si, ampak za koga delaš in na stvarnost in jo suvereno odgovor je bil en sam: za svoj narod! sooblikovali. Kdo ve, morda bi bili nad mojimi besedami Verjamem, da smo tudi mi danes tega sposobni in da se bomo v začudeni … morda pa bi se le tem duhu primerno oddolžili žrtvi naših rojakov. hudomušno nasmehnili in de- jali: »Ah, Neža, saj je od nekdaj Hvala lepa za vašo pozornost, srečno vsem nam, slava padlim tako, v naših časih je veljalo junakom! enako.«

Na bazoviški gmajni 6. septembra 2020 Zna biti, da so določene stvari v vseh časih enake. A druge so Peter Močnik se k sreči spremenile. Morda bi vam bilo toplo pri srcu, ko bi Govor Neže Kravos, predsedni- in predvsem, zakaj pišem. vam povedala, da je svet danes ce Društva mladih Slovencev v bolj prijazen. Morda bi vam Italiji, 6. 9. 2020 pri Sveti Ani Predstavljam si, kako bi bilo, bilo toplo pri srcu, če bi videli, če bi z vami sedela za mizo ka- da se je del vaših sanj uresni- varne v Terezijanski četrti, kjer čil. Mi, otroci vaših sanj, smo Dragi Ferdo, Frane, Zvonimir bi skupaj občudovali modri- rojeni v času, ko je večjezič- in Alojz, no tržaškega zaliva. Verjetno nost prednost, ko je prehajanje bi se vam najprej predstavila: meja rutina, ko slovenski glas pišem vam pismo z vsebino, ki »Neža, predsednica Društva prosto doni po svetu in smo v mojih mislih obstaja že več mladih Slovencev v Italiji,« bi poleg Slovenci postali še Evro- časa, a je vedno bila brez na- rekla, »me srčno veseli!«. Ro- pejci. Mi, otroci vaših sanj, smo slovnika. Nikoli nisem vede- kovali bi se, začutila bi stisk shodili na temeljih svobode in la, katero ime naj napišem na vaših rok, stisk pogumnežev, enakopravnosti. V tej svobodi kuverto in v čigave roke naj jo stisk idealistov. živimo, v njej dihamo in, priz- zaupam. nam, včasih pozabimo, kako Mnogo vprašanj in dvomov, ki zelo smo od nje odvisni. Danes pa končno vem, komu, me spremljajo in so povezani 27 Kaj pa naše sanje? Naše sanje Utihnila bi. Sede pri mizici v kavarni bi zdaj poslušala vas, ne so nadaljevanje vaših. samo vaše besede, a tudi njihovo težo, sporočilo v njih. Posluša- la bi zgodbe vaše mladosti in v njih iskala prvine strasti, ljubezni Dobro vemo, da je dela še veli- do našega naroda, našega jezika. Iskala bi sorodnosti z vašimi ko, predvsem zdaj, ko se kljub mislimi. Sprašujem se, ali je biti mlad danes podobno kot nekoč.

št. 29 - 02/2020 splošni demokratičnosti druž- Ali drži, da le v mladih vznikne tako močna in nebrzdana strast be širijo nove oblike nestrpnos- po boljšem, po lepšem, po novem, po svetlem, po bodočnosti in ti in se svet počasi, a nevarno po vsem, kar z eno besedo rečemo ideal? vali v nova brezna nepravič- nosti. Predvsem zdaj vemo, da Pravijo, da nisi zares mlad, če nisi revolucionar. ne smemo biti nemi opazoval- ci, ampak moramo za predani- Dragi Ferdo, Frane, Zvonimir in Alojz, mi vrednotami trdno stati. rada bi bila revolucionarka. Rada bi verjela, pravzaprav verja- In tudi naša skupnost je ne- mem, da se stvari da spremeniti. Če le nisi s svojo idejo sam, koliko drugačna. Biti Slovenec če začneš pri sebi in pustiš ideji, da raste. Rada bi, da bi tudi v Italiji je danes lažje, sooča- drugi verjeli v potencial naše biti, naše zemlje in bi bili za te ide- mo pa se z drugimi težavami. ale pripravljen garati. Rada bi, da bi se nehali bati novega in Sprašujem se, kako bi vi razmi- da bi skupaj promovirali razvoj in rast. Rada bi, da bi znali go- šljali o tem, da večina mladih jiti strpnost, da bi bil naš skupni cilj strmenje k pošteni, složni pravi zase, da so zamejci in ne in navdušeni skupnosti, ki zavrača ozkoglednost, zastarelost in Slovenci, kako bi se vi lotevali vsakršno postavljanje zidov. današnjih izzivov sredi indivi- dualistične družbe, v kateri se Tako bi vam pripovedovala v svojem zanosu in vi bi me gledali, vse težje odločamo za aktivno se smehljali kot tisti starejši brat, ki je že prehodil te poti in bi mi delovanje. rekli: »Le začni!«

Zanima me, kaj si mislite o Neža tem, da je naših ljudi vsak dan manj, ker so odšli ali se eno- stavno ne čutijo več Slovence, saj jih v teh desetletjih nismo znali nagovoriti, se jih dotak- niti, jim dajati pravih odgovo- rov. Sprašujem se, kaj se vam zdi, ali mislite, da se svetovno- nazorska načela odslikavajo Spominska slovesnost na pokopališču pri Sveti Ani znotraj naše skupnosti? Koliko je med nami nepotrebnega ba- lasta, ki greni vsak dan, podži- ga konflikte in se oddaljuje od zapuščine, za katero ste vi pla- čali najvišjo ceno?

Želela bi, da bi mi pomagali ra- zumeti, da bi mi vi, junaki, na predvečer evropskega upora zoper nacifašizem odgovorili na vprašanje: ali lahko mlad človek spremeni bodočnost skupnosti? In če sanjamo da- lje, ali lahko tak mali narod

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske pripomore k spremembam v zanj prevelikem svetu? 28 predvsem mladim. Prireja šte- vilne prireditve, posebej pa naj »PRIMORCI ŠE omenimo spominski recital v čast bazoviškim junakom, ki VEDNO DIHAMO KOT ga že 8 let tradicionalno obe- ENO« ležujejo 6. septembra ob 6.43 zjutraj na bazoviški gmajni.

Srečali smo se z Manuelo Po- lanc, vodjo Kluba mladih ti- Besedilo: Gabriel Milic (objavljeno v rubriki grovcev, sicer pa tudi pod- @Direkt v Primorskem dnevniku 25. 9. predsednico Društva TIGR 2020) Primorske.

Skoraj nenavadno se nam zdi Društvo TIGR Primorske je povezati klub mladih z orga- rodoljubno društvo, ki se s nizacijo TIGR. Ne toliko zaradi svojim delovanjem spominja vrednot, temveč zaradi velike plemenitih dejanj tigrovcev časovne in generacijske razli- Recital ob 6.43 na bazoviški gmajni in nadaljuje ter ohranja nji- ke. Kako se je sploh oblikovala hovo sporočilo. Širši javnosti taka skupina? širil vrednote, ki so se takrat društvo predstavlja pomen in krepile. Obstajala je namreč vlogo antifašizma na Primor- Idejni vodja je bil Marjan Bevk velika možnost, da bi vse to skem med obema vojnama, (sin Franceta Bevka, op. ur.), zatonilo v pozabo. Prepričana še posebej pa se osredotoča profesor na dramsko-gledali- sem, da je Marjan Bevk posku- na omenjeno organizacijo. ški gimnaziji v Novi Gorici, ki je šal to možnost preprečiti prav Pod okriljem društva deluje po mojem mnenju klub usta- z ustanovitvijo sekcije pod- tudi podmladek, Klub mladih novil z namenom, da bi pove- mladka. tigrovcev, ki si je zastavil na- zal bogato zgodovino Sloven- logo, da dejavnosti približuje cev na obeh straneh meje ter

29 telji. Seveda imamo tudi svoje uradne sestanke, h katerim nas spodbuja društvo. Na teh sestankih se odločamo o stva- reh, kot je na primer, kdo od

št. 29 - 02/2020 nas bo predsednik kluba in kdo član odborov. Poleg tega se v sklopu delovanja Društva TIGR Primorske udeležujemo najrazličnejših proslav in sre- čanj, ki jih organiziramo mi, pa tudi dogodkov, na katere smo Ali gre pri vašem klubu za ro- V tem primeru gre za zelo povabljeni, npr. proslave, ki doljubno, spominsko društvo primitivna dejanja, podobna jih organizira ZZB NOB, razno- ali pa predstavlja tudi neko tistim, s katerimi se srečuje- razni kulturni dogodki, kot je globljo politično opredelitev? mo pri popisanih slovenskih recital na Prešernov dan pred tablah in drugih vrstah van- Univerzo v Ljubljani ... Ne, tu ni nobene politike. Ver- dalizma (t. i. mazaške akci- jetno se ve, na kateri strani je), kar je po mojem mnenju Kajuh je nekdaj zapisal: »Za smo, predvsem zaradi samih plod nepoznavanja zgodovine kar sem umrl, bi hotel še zgodovinskih dejstev. Že sami in vsesplošne nerazgledano- enkrat umreti!« Ali smo Slo- TIGR-ovci so se opredelili in sti. Tega vsekakor ne smemo venci, in če se omejimo – Pri- med obema vojnama ravnali ignorirati, ampak se moramo morci, danes še zvesti do- v skladu s svojimi prepričanji. s tem premišljeno in kulturno ločenim vrednotam, svoji Žal vemo, kaj se je potem, ne spopasti. Glavno je, da se ne domovini, svojemu jeziku? glede na njihova prizadevanja, spustimo na isti nivo, na kate- z njimi dogajalo po vojni. Med rem so ti ljudje, in da se s teža- Menim, da smo Primorci, kljub nami prav zaradi tega ni ni- vami soočimo kot razumnejši vsemu, še vedno v veliki meri kakršnih preprek, ki bi jih mo- in spoštljivejši. enotni. Občutek imam , da če rebiti povzročila taka ali dru- bi se pripetila kakršna koli gro- gačna politična prepričanja ali Kako pa poteka vaše delova- zota (za kar vsi upamo, da se celo provokacije. nje? Ali se redno srečujete na ne bo), bomo Primorci vnovič sejah in prirejate dogodke? pokazali, da lahko dihamo kot Ob to temo smo se obregnili eden. Vemo, da so med nami zaradi novih fašističnih te- Večinoma se tu vsi poznamo, vedno izjeme, tako kot so bile ženj: v Italiji je npr. stranka smo prijatelji, tako da se ne izjeme že v preteklosti. Vse- Casa Pound (in njen podmla- srečujemo le na uradnih do- kakor pa sem prepričana, da dek Blocco studentesco) v godkih, ampak hodimo skupaj se o vrednotah, o katerih nam preteklih mesecih po Krasu na pijačo, koncerte ali v gleda- poroča prav tigrovsko izročilo, večkrat razobesila žaljive pla- lišče. V bistvu ni neke ločnice premalo pogovarjamo. Morda kate. Kakšen je vaš odnos do med tem, kdaj se dobimo kot prav zato niti ne vemo, kaj vse takih dejanj? člani kluba in kdaj kot prija- nas zgodovina uči in kaj nam ponuja za prihodnost. Če skle- nem s Kajuhovimi besedami: verjamem misli, ki pravi, da bi Primorci, »za kar smo umrli, hoteli še enkrat umreti«. Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

30 Primorski rodoljub IZŠLA JE KNJIGA MILANA PAHORJA Z NASLOVOM TAJNA ORGANIZACIJA BORBA 1927–1930

Besedilo: Gorazd Humar

Tik pred obeležitvijo 90. oble- škem od konca prve svetovne nostjo, nato pa so njeni čla- tnice usmrtitve bazoviških ju- vojne do požiga Narodnega ni nadaljevali svoje delo pod nakov je bila 1. septembra le- doma v Trstu leta 1920. Prav okriljem organizacije TIGR. tos v Kulturnem prosvetnem tako vključuje vse dogodke, ki Zgodovinar Milan Pahor nam društvu Barkovlje prvič pred- so zatem sledili in v stopnjujo- v svoji knjigi predstavi ustano- stavljena nova knjiga tržaške- čem ritmu ogrožali slovenstvo vitelje Borbe in ustanovitelje ga zgodovinarja Milana Pahor- – ne samo na Tržaškem, am- organizacije TIGR, pri tem pa ja o ustanovitvi in delovanju pak na celem območju Primor- nam pojasni njihove vloge v tržaške veje organizacije TIGR ske, ki je z Rapalsko pogodbo obeh organizacijah. z imenom Borba. Knjigo so za- pripadla Kraljevini Italiji. Na ložili Založništvo tržaškega ti- tem ozemlju je fašizem za- Avtor knjige nadaljuje z opisom ska, Narodna in študijska knji- čel svoj uničujoči pohod proti prvega tržaškega procesa in žnica iz Trsta in Sklad Dorče slovenskemu narodu. K pos- spomini obsojencev na njem. Sardoč. Knjigo je uredil Štefan labšani situaciji, v kateri se je Posebej so zanimivi odmevi na Čok. Izdajo knjige je finančno znašlo slovensko prebivalstvo, prvi tržaški proces v Evropi in podprlo Društvo za negovanje je svoje dodala še Gentilejeva časopisih, ki jih je zbral Milan rodoljubnih tradicij organiza- šolska reforma, ki je povsem Pahor. Iz njih je razbrati, da je cije TIGR Primorske – Območ- izrinila slovenski jezik iz šol in bila smrt bazoviških junakov na enota Trst. vrtcev. Vsi ti dogodki so gene- deležna kar precejšnjih odme- rirali tajni odpor Slovencev po vov v evropskem svobodomi- Knjiga o Borbi je sad dolgo- celi Primorski, ki je rezultiral v selnem tisku. letnega proučevanja zgodo- ustanovitvi tajne protifašistič- vinskih in arhivskih dokumen- ne organizacije TIGR, na Trža- Knjiga Milana Pahorja o Borbi tov, ki jih je v knjigi iz teh virov škem pa se je tajna organizaci- predstavlja pomemben pri- povzel in analitično predstavil ja Slovencev imenovala Borba. spevek k osvetlitvi protifaši- Milan Pahor. Sama knjiga je Ta je delovala do leta 1930, ko stičnega boja na Primorskem, sestavljena iz več poglavij, ki je z usmrtitvijo bazoviških ju- posebej na Tržaškem, hkrati so vsebinsko sistematično po- nakov prenehala delovati pod pa zaokroža temeljitejše po- vezana in bralcu nudijo celovit tem imenom, se za nekoliko znavanje slovenske zgodovine vpogled v dogodke na Trža- časa potuhnila s svojo dejav- med obema vojnama.

Zapis na hrbtni strani knjige Milana Pahorja o Borbi:

To je zgodba protifašističnega upora in boja Slovencev in Hrvatov. To je zgodba Tajne organizacije Borba, ki je delovala v letih 1927–1930 in je bila del vseprimorske- ga protifašističnega gibanja med dvema svetovnima vojnama. To je zgodba, ki se je zaključila 6. septembra 1930 z ustrelitvijo štirih junakov pri vasi Bazovica blizu Trsta. To je zgodba, ki je del slovenske, hrvaške, itali- janske in evropske zgodovine.

31 SPREMNA BESEDA H KNJIGI TAJNA ORGANIZACIJA BORBA 1927–1930

Besedilo: Štefan Čok, Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študi- jske knjižnice, urednik knjige št. 29 - 02/2020

Minilo je devetdeset let, odkar so na gmajni pri Bazo- vici odmevali streli. Štiri mlada imena, Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš, Alojz Valenčič, so se 6. septembra 1930 zapisala ne le v slovensko, temveč v evropsko zgodovino. Z njimi se je v časopise in knjige zapisalo tudi ime Bazovica, kraj, ki je v zadnjih mese- Štefan Čok cih prišel v ospredje pozornosti tako italijanske kot tudi slovenske javnosti kot posledica globokih sim- bolnih pomenov, ki so nanj vezani. Predpostavka za spoštljiv odnos do kateregakoli kraja spo- mina pa je poznavanje razmer in dogodkov, zaradi katerih tisti kraj sploh obstaja. V primeru Bazovice, točneje v primeru spomeniku bazoviškim junakom, lahko do tega poznavanja pridemo preko imena oz. kratice: TOB, Tajna organizacija borba.

O Borbi ter o ilegalnem delovanju Primorcev med dvema vojnama je bilo zapisanih že dosti stra- ni: nekateri izmed protagonistov tistega dogajanja so poznejšim generacijami predali svoje spo- mine, zgodovinarji so raziskali dogajanje, časopisi so objavili članke ob pomembnih obletnicah. Pričujoča knjiga ne nastane torej v praznini informacij, predstavlja pa pomembno dopolnitev iz treh različnih vidikov: kot prvo zaradi sistematičnega pristopa, ki ga je izbrala. Knjiga je na- mreč zastavljena na tak način, da nudi bralcu celoten vpogled v dogajanje in v razmere, zaradi katerih se je morala slovenska in hrvaška mladina na Primorskem odločiti za ilegalno delovanje: ilegalnost zveni današnjemu človeku kot izključno negativni izraz, a je predstavljala edini izhod za ljudi, ki so živeli v času in državi, ko sta bili celo svoboda besede in mišljenja ilegalni. Če ti dr- žava prepove svobodo, je ilegalnost ne le sprejemljiva in možna, temveč tudi edina izbira. Z istim pristopom moramo gledati tudi na tista dejanja, ki nam danes res zvenijo zelo tuja: ni lahko obra- zložiti mladi osebi dejstva, da so borbaši sežigali šolska poslopja. Starejši generaciji, ki je rasla v različnem okolju, so mogoče (a ni nujno) tiste okoliščine jasne: a zavedati se moramo, da za mlaj- šo generacijo je to težje razumljivo. Nuditi ji moramo torej tiste informacije, ki naj ji omogočijo, da razume takratno dogajanje.

Druga dodana vrednost te knjige sloni v tem, da vrača Borbi imena in obraze njenih članov: tu ne gre toliko za ugotavljanje novih likov, a za poizkus ureditve seznama, ki naj nudi, vsaj pri vi- dnejših figurah, osnovne biografske podatke, da lahko bralec sledi življenjski poti, ki je privedla različne ljudi do skupnega angažiranja v tako tveganem podvigu.

Tretja dodana vrednost je poizkus celotnega prikaza širokega odmeva, ki so jih tistih dogodki in tisti ljudje imeli v zavesti Primorcev in Slovencev nasploh: od partizanskih brigad do povojnih šol, od literature preko spomenikov in pesmi: Bazovica in Borba sta še kako pomembna elementa v razvoju slovenske zavesti in to že takoj po prvem tržaškem procesu. Ravno tako pomembna je ugotovitev o izredno širokih odmevih, ki jih je takratno dogajanje na Primorskem imelo ne le v lokalni in slovenski javnosti. Tudi iz tega vidika predstavlja pričujoče delo zanimiv doprinos, saj nam omogoča, da odkrijemo, kje vse so se ti dogodki zapisali v dolgotrajni spomin.

Zadnja dodana vrednost knjige pa je format, v katerem je nastala. Gotovo bodo knjigo vzeli v roke tudi zgodovinarji oz. tisti, ki že dalj časa gojijo zanimanje do vsebin, ki so v njej. Upamo pa, da bo

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske lahko prišla tudi v roke oseb, ki teh tematik ne poznajo in katerih zanimanje se bo povečalo tudi preko agilnega formata. Upamo, da bo res tako. 32 Primorski rodoljub

Sestava skupine, ki je založila to knjigo, ima po svoje tudi določeno pomembnost. Založništvo tržaškega tiska je z njo izdalo knjigo, ki se v formatu, pristopu in vsebinah neposredno povezuje na nedavno knjigo o Narodnem domu: gre za dva pomembna »vodnika« po težki primorski zgo- dovini medvojnega obdobja. Narodna in študijska knjižnica oz. Odsek za zgodovino in etnografijo sta z zadovoljstvom pristopila k projektu, tudi z nudenjem dragocenega arhivskega in slikovnega gradiva, ki ga hranita. Sklad Dorče Sardoč pa je bistveno pripomogel k izidu in s tem potrdil svojo neprecenljivo vlogo gojitelja zgodovinskega spomina našega prostora. Knjiga je nastala tudi ob pomoči OE Trst Društva TIGR Primorske, ki se ji zahvaljujemo za podporo. Največja zahvala pa naj gre avtorju, Milanu Pahorju, predsedniku Odbora za proslavo bazoviških junakov pri NŠK, ki s svojim dolgoletnim trudom omogoča, da je spomin na Bazovico še živ in močno prisoten.

Pričujoča publikacija je nastajala v tednih in mesecih, ko je bil spomenik bazoviškim junakom v središču pozornosti v povezavi s 13. julijem 2020, stoletnico požiga Narodnega doma, in obiskom dveh predsednikov Italije in Slovenije. Ravno zaradi tega smo se odločili, da knjigo zaključimo ravno s fotografijo dveh predsednikov pred spomenikom: naj bo vsem nam v spodbudo, da se spomin na kompleksno zgodovino Borbe in njenih članov ohrani še naprej.

33 145. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra in 85. oble- tnici njegove smrti, prosla- va v Dokležovju, kjer smo se poklonili žrtvam ob koncu 2.

št. 29 - 02/2020 svetovne vojne, manifestaci- ja proti shodu nacionalistov POMNIKI v Pliberku, prireditev pri bol- nišnici Zalesje pri Ostrožnem Brdu, proslava v Velikem Polju pri spomeniku Mihaele Škapin – Drine, spominska slovesnost Eden od dogodkov, ki jih je pot- na Predmeji, proslava na Rib- rebno izpostaviti, je pogovor z DOGODKI V LETU 2019 niški koči na Pohorju, prosla- Duškom Jelinčičem in Erikom va ob 100. obletnici priklju- Valenčičem v Mladinskem čitve Prekmurja, spominska gledališču v Ljubljani. Dušan slovesnost na Ocinci pri Štja- Jelinčič, mednarodno uve- Društvo TIGR Primorske je bilo ku, proslava, posvečena pad- ljavljeni in večkrat nagrajeni tudi v letu 2019, na temo ka- lim borcem »pomorščakom« književnik, kritik in alpinist iz terega Primorski rodoljub ni v Portorožu in mnoge druge. O Trsta, je bil 10. 1. 2019 v Mla- izšel, zelo aktivno. V spodnjih omenjenih prireditvah si več dinskem gledališču v Ljubljani vrsticah boste prebrali nekaj lahko preberete na naši sple- gost pogovora z novinarjem o najvidnejših in najpomemb- tni strani Društvo TIGR Pri- Erikom Valenčičem. Pred pol- nejših trenutkih preteklega morske, na kateri boste našli no dvorano sta se pogovarjala leta. Poleg podrobneje opi- opise dogodkov, popestrene s o trenutnih političnih razme- sanih dogodkov smo se tako številnimi fotografijami, ki so rah v Italiji, ki jih zaznamuje kot vsa prejšnja leta udeležili jih prispevali naši člani. skokovit porast neofašizma najrazličnejših prireditev, ki pod taktirko vladajoče Lige. jih je organiziralo bodisi naše Vsekakor pa je potrebno iz- Aktualnih okoliščin ne more- društvo bodisi katero od dru- postaviti dogodke pretekle- mo razumeti brez poznavanja gih društev, s katerimi sode- ga leta, ki so naše društvo še preteklosti, zato sta za iztoč- lujemo. Tako smo člani iz vseh posebej zaznamovali in ga še nico pogovora vzela knjigo Pod območnih enot, ki sestavljajo dodatno vsebinsko in tudi dru- svinčenim nebom, ki jo je na- naše društvo, polagali ven- gače obogatili. Tem poleg foto- pisal Zorko Jelinčič, Dušanov ce k spomenikom, posveče- grafij dodajamo govor poslan- oče, eden od ustanoviteljev nim protifašističnim borcem, ca v Evropskem parlamentu prve protifašistične organi- predstavljali naše društvo na dr. Igorja Šoltesa, ki je bil lani zacije v Evropi, organizacije prireditvah, kot so priredi- slavnostni govornik na Mali TIGR. Gre za zbirko spominov tev v Dražgošah, proslava ob gori nad Ribnico. takratnega obdobja, obdobja izjemnega nasilja in ob enem

Erik Valenčič in velike odločnosti upreti se mu. Dušan Jelinčič Odgovori na vprašanja o tem, kako je TIGR nastal in deloval, so zelo pomembni za razmi- šljanja o sodobnih strategijah proti fašistoidnim, skrajno desnim politikom, ki Evropo znova poskušajo zaviti v črno. Avtorjema predstavitve se iskreno zahvaljujemo za pri- pravo in izpeljavo te prireditve, za katero upamo, da jo čaka

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske ponovna izvedba.

34 Primorski rodoljub

Leta 2019 se je naše društvo odločilo za še en pomemben korak, o katerem je poročal te- danji generalni sekretar Miha Pogačar. Člani Društva TIGR Primorske so bili gostje na gi- mnaziji v Ilirski Bistrici, kjer Na predstavitvi knjige Viljema so predstavili primorski upor Černa v Postojni zoper raznarodovalno politiko takratne fašistične Italije. Po Na gimnaziji v Ilirski Bistrici V prejšnjem letu smo predsta- pozdravnih besedah vodje OE vili knjigo Viljema Černa z bino poudarja zgodovinsko Ilirska Bistrica Bernarde Dodič naslovom Na izpostavljenem pot slovenskega naroda in in besedah ravnatelja Goraz- mestu, o kateri si lahko več njegovega boja za samostojno da Berneta je tedanji predse- preberete v rubriki Beremo. državo. Po pogovoru z učenci dnik Društva TIGR Primorske Kljub temu pa se zdi še pose- osnovne šole v Hrpeljah in di- dr. Savin Jogan orisal razmere bej pomembno izpostaviti, da jaki gimnazij v Ilirski Bistrici in okoliščine takratnega časa smo marca 2012 Viljemu Čer- in Kranju sta tedanji generalni med obema vojnama. Načrtno nu podelili spominsko plake- sekretar Miha Pogačar in te- uničevanje slovenskega naro- to Društva TIGR Primorske. danji predsednik društva dr. da na Primorskem je rodil upor, Žal prof. Viljema Černa ni več Savin Jogan obiskala učence ki se je organiziral v gibanju z med nami. Njegovo plemenito osnovne šole v Poljanah nad imenom TIGR. Poudarili so, da srce je prenehalo biti dva dni Škofjo Loko. Učenci so z veliko je bila organizacija ena prvih pred njegovim 80. rojstnim pozornostjo prisluhnili pripo- antifašističnih organizacij v dnevom, 22. julija 2017. Njemu vedi o medvojnih razmerah na takratni Evropi in da so se v le- in njegovemu delu v spomin Primorskem in organiziranju tih pred pričetkom vojne poleg smo v sodelovanju s Slovensko narodnoobrambnega gibanja z akcij zoper fašistično razna- kulturno gospodarsko zvezo, imenom TIGR. Tudi z njimi so rodovalno politiko pripravljali Ljudsko univerzo v Sežani in si ogledali film Streli v Bazovici tudi na oborožen upor. Po po- Društvom TIGR Primorske or- Jadrana Sterleta in se zadržali govoru so si ogledali film Streli ganizirali predstavitev njegove v pogovoru. Zahvala gre rav- v Bazovici, ki prikazuje napad knjige Na izpostavljenem mes- na fašistično glasilo Il Popolo v tu. Predstavitev je potekala 13. Trstu in kasnejši proces proti 2. 2019 ob 18.00 uri v Kosove- Bidovcu, Valenčiču, Marušiču lovi sobi Ljudske univerze v in Milošu. Dijakom so prikaza- Sežani. O njegovem življenju li tudi delovanje Društva TIGR in delu so se pogovarjali Rudi Primorske, ki kot društvo v Pavšič, Igor Tuta in dr. Savin javnem interesu skrbi za ohra- Jogan. Na predstavitvi ome- njanje izročila organizacije njene knjige v Postojni 13. 3. TIGR in dijake seznanili s pro- 2019 pa so bili z nami poleg že jektom Pomnik braniteljem naštetih in prisotnih v Sežani slovenske zemlje v Parku miru tudi predsednica SKGZ Ksenija na Cerju v občini Miren-Kosta- Dobrila, žena pokojnega Vilje- njevica. Ta objekt s svojo vse- ma Černa in njegov sin Igor. Na skupščini Udruge antifašista mesta Buzet Savin Jogan in Miha Pogačar na predstavitvi nateljici Metki Debeljak in uči- organizacije teljici zgodovine Sonji Homec. TIGR najmlajšim. Vsa srečanja so sklenili z željo, da se v prihodnosti srečajo ob pomniku na Cerju in si po- membna dogajanja v zgodovi- ni slovenskega naroda na poti v samostojnost tudi ogledajo. 35 bodočnost. Kulturna raznoli- kost nas mora bogatiti in ne razdvajati, kajti le medseboj- no spoštovanje in strpnost sta predpogoj za sobivanje različ-

št. 29 - 02/2020 nosti. Srečanje so sklenili z Posadili smo drevo v Vrtu geslom: »Naj živi Evropa brez spominov in tovarištva. fašizma!« tragične dogodke naše polpre- Na proslavi ob 145. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra Pozabiti ne smemo na dogo- tekle zgodovine. v Ljubljani dek v t. i. Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih, kjer so Organizacije TIGR in našega V soboto, 30. 3. 2019, so se v naši predstavniki posadili spo- društva pa člani niso predstav- Sežani zbrali protifašisti treh minsko drevo. Vrt spominov in ljali le učencem in dijakom. V držav: Italije, Hrvaške in Slove- tovarištva v Petanjcih je spo- soboto, 11. 5. 2019, so se pred- nije, med njimi tudi predstav- minski kraj in zbirka številnih stavniki Društva TIGR Primor- niki Društva TIGR Primorske. dreves in grmovnic, ki so živi ske, ki jih je vodila vodja OE Po- Skupno sporočilo je bilo: »Fa- spomenik žrtvam trpljenja stojna Bruna Olenik, udeležili šizem ne pozna mej in drugih pod fašizmom in nacizmom. dneva odprtih vrat v Vojašnici omejevalnih zakonitosti, zato Vrt je kot naravna arhitektur- barona Čehovina v Postojni. Z mora biti tudi naš boj vseobse- na dediščina vključen v mrežo vojaki, starešinami in obisko- gajoč, skupen in univerzalen.« devetih botaničnih vrtov in ar- valci so se pogovarjali o raz- Po pogovoru predstavnikov boretumov v Sloveniji. Skupaj protifašističnih organizacij z ostalimi prisotnimi so naši treh držav so sprejeli in pod- člani počastili spomin na zgo- pisali Skupno izjavo protifaši- dovinsko vlogo in pomen orga- stov Italije, Avstrije in Slove- nizacije TIGR v borbi proti fa- šizmu. S posebno pozornostjo so se spomnili na tigrovca An- dreja Šavlija, ki je bil leta 1928 prisiljen emigrirati v takratno Utrinek s proslave v Dokležovju Kraljevino SHS, kjer je našel tovarištva. svoj drugi dom, in sicer v Prek- murju, kjer je služboval kot merah po 1. svetovni vojni in učitelj na osnovni šoli v Tišini. okoliščinah ustanovitve in de- Z našimi člani je bil tudi Šavli- lovanja narodnoobrambne or- jev sin Slavko. Drevo, ki simbo- ganizacije TIGR leta 1927. Obi- lizira boj Primorcev in Primork skovalcem, predvsem mladim, za narodni obstoj v času fa- je bilo predstavljeno, kako so šizma, bo raslo poleg drevesa, pripadniki delovali in kakšne presajenega iz okolice bolni- vrednote so se izoblikovale v Srečanje protifašistov Italije, šnice Franja, smreke, kjer je takratnem času. Predstavili so Hrvaške in Slovenije v Sežani padel Karel Destovnik - Kajuh, tudi delovanje Društva TIGR macesna trpljenja iz okoli- Primorske, ki neguje vrednote, nije. Prijateljstvo narodov, ki ce zaporov v Begunjah, lipe iz živijo v tem delu Evrope, se Dachava, jelke iz Norveške, ru- je skovalo v težkih dneh bor- Praporščaki pri bolnišnici Zalesje menega in rdečega drena, ki pri Ostrožnem Brdu be proti fašizmu in nacizmu opominjata na trpljenje pre- v drugi svetovni vojni in pred kmurskih Istranov in Primor- njo. Iz našega skupnega boja je cev med drugo svetovno vojno zrasla današnja Evropa. Z za- v madžarskem koncentracij- vedanjem, da sedanje stanje ni skem taborišču Šarvar, jelki iz idealno, so se strinjali, da smo

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Dražgoš in vrsti drugih dreves, ravno mi odgovorni za njeno ki spominjajo in opominjajo na 36 Primorski rodoljub

ljenje je še en dokaz skupnega boja slovenskega in hrvaškega naroda proti fašizmu.

Našemu Društvu za negovanje rodoljubnih tradicij organiza- cije TIGR Primorske se je 30. 9. Udeleženci prireditve »Dan 2019 podelilo status nevladne spomina« v Divači organizacije v javnem interesu ki so pomembno prispevale k na področju vojnih veteranov. Praporščak Dejan Dodič na spominski slovesnosti na Ocinci nadaljnji poti razvoja sloven- Odločbo, objavljeno v celoti, pri Štjaku skega naroda do ustanovitve najdete na naši spletni strani samostojne slovenske države Društva TIGR Primorske pod leta 1991. Obiskovalci so z zani- zavihkom »novice«. manjem prisluhnili povedane- mu in marsikdo je pripomnil, Poleg že omenjenega pridob- da šole premalo pozornosti ljenega statusa smo na Uradu posvečajo temu pomembne- Republike Slovenije za intelek- mu delu slovenske zgodovine. tualno lastnino prejeli odloč- bo o registraciji znaka našega društva. Blagovna znanka je registrirana in kot taka obve- zna pri uporabi.

Leto 2019 je bilo torej za naše društvo precej pomembno in Bruna Olenik in Jože Šajn na zanimivo leto. Med omenjeni- predstavitvi društev v Postojni mi dogodki verjetno pogrešate še katerega, ki ga nismo zajeli Zahvaljujemo se vam za vašo v ta krajši spis. Morda ga bos- aktivnost, angažiranost in so-

Na slovesnosti po pohodu po te našli med fotografijami, ki delovanje, ki je tako ali druga- tigrovski spominski poti jih kot časovno premico foto- če popestrilo preteklo leto. grafskih utrinkov pripenjamo Eden od zanimivejših in ne v prispevku. vsakoletnih dogodkov pa se je Tigrovska trojka pri polaganju venca v Portorožu borcem odvijal 23. 6. 2019, ko se je de- pomorščakom legacija Društva TIGR Primor- ske pod vodstvom vodje OE Ilirska Bistrica Bernarde Dodič v Moščeniški Dragi na Hrva- škem udeležila predavanja g. Katerine Kristić o življenjski poti Antona Premuža, člana organizacije TIGR. Njegovo živ-

Na predavanju o Antonu Premužu na Hrvaškem

37 Govor dr. Igorja Šoltesa na močno zaznamovan s tem, da dnost zrem pomirjen. Iskreno Mali gori 11. 5. 2019 sem prve zgodbe o časih, ki se priznam, da so bili trenutki, ki ne smejo več ponoviti, slišal jih danes razumem celovite- Drage tovarišice in tovariši, od dedka in babice. Zame je je in so klicali k odločnejšemu prijateljice in prijatelji. bila moja babica moja velika ravnanju. Najpogosteje so bili

št. 29 - 02/2020 zaveznica, moj dedek pa moj to trenutki, ko sem spoznal, kaj Vašega povabila na današnjo junak, kot je vsak dedek vsa- pomeni sovražni govor in kako spominsko slovesnost sem bil kemu vnuku. Ko gledam nazaj, široko nekateri razumejo svo- iskreno vesel. Rad sem z vami! prav njima dolgujem dvoje po- bodo govora. Rad z vami delim občutja po- membnih spoznanj: da mora nosa in hvaležnosti za to, da biti človek človeku vedno člo- Vi, tovarišice in tovariši, ves- smemo danes na naši zemlji vek in da imam srce z razlo- te, kaj pomeni boriti se. Mi se govoriti tako, kot so nas učile gom na levi. moramo tega še naučiti. In če matere, ter v svobodi in miru. kdo misli, da je sovražni govor Tudi zato se včasih še danes manj od sovraga, da ostra be- Dogodki, ki so se tu, na Mali ne morem načuditi dejstvu, da seda ne rani enako kot bajonet gori, zgodili 13. maja 1941 in so smo prevrednotenje pomemb- in da so skrbno orkestrirani dolgo veljali za zamolčane, po- nega dela naše zgodovine medijski napadi obvladljivi, menijo prvi oboroženi spopad naenkrat razglasili za nujno ste tu vi, da poveste, kdaj in Slovencev, pripadnikov orga- demokratizacijo. Da smo pod kako se je začelo največje zlo nizacije TIGR, z okupatorjem. pretvezo približevanja Evro- 20. stoletja. Da se je začelo z Trije pripadniki udarnega je- pi, katere neločljiv del smo mislijo in da je bila na začetku dra primorske protifašistične od vedno, hiteli brisati imena Beseda. organizacije Trst, Istra, Gori- z ulic in trgov, odstranjevati ca in Reka so se spopadli s kar spomenike in iz zgodovinskih Drage tovarišice in tovariši, 34 italijanskimi karabinjerji knjig trgati cela poglavja. Da in vojaki. V spopadu je padel smo junake, ki so svobodo pla- za vse, kar ste storili, da je naš eden od ustanoviteljev TIGR-a, čali z življenjem in so se zanjo svet, ta naša mala dežela na Danilo Zelen. Ferdo Kravanja borili z najbolj čistimi nameni, sončni strani Alp svobodna, je bil težko ranjen, tretji borec, začeli nadomeščati z ljudmi, ki slovenska in varna, sem vam iz Anton Majnik, pa je Italijanom jih je v dejanjih vodila prera- srca zahvaljujem in se na tem uspel pobegniti z Male gore. čunljivost in ljubezni do domo- mestu s spoštljivostjo spomi- vine niso nikoli zares razumeli. njam tudi vaših prijateljev, so- Spomenik, ki danes opominja potnikov in vzornikov, ki so na na ta junaštva, smo morali ča- V Sloveniji k sreči nismo tam, ta del Dolenjske, pred sedem in kati vse do leta 1996. To veliko kjer so domala vse naše sosed- več desetletji, zanesli misel o pove o zavesti o vlogi organi- nje države: v ujetništvu poli- svobodi in upanje miru. zacije TIGR v slovenski zgo- tične misli, ki je obstala nekje dovini in našem kolektivnem daleč v zgodovini. A misliti, da vrednotenju njenega prispev- smo si ta položaj trdo priborili, ka k miru in svobodi. je zmota. Sreča je, da se je poli- tično prerazporejanje moči na Prav tako o našem zavedanju nekaj zadnjih volitvah obrnilo vloge bojev v drugi svetovni na sredino, lahko bi se namreč vojni za to, da je danes Slove- tudi drugam. Ostajamo otok nija samostojna in neodvisna približne normale, a pri tem država. Naša svoboda in sa- misliti, da nas plima z desne mostojnost sta bili spočeti v ne more preplaviti, je neodgo- bojih, ki so jih za vse nas bili vorno in lahkomiselno. partizani. Sam se večkrat vprašam, ali Moj odnos do dediščine par- sem – kot pravnik in kot politik,

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske tizanstva in narodno osvo- predvsem pa kot človek – zares bodilnega boja je poseben in storil dovolj, da lahko v priho- 38 Primorski rodoljub

DOGODKI V LETU 2020 je Rafael Zorko iz Pivke. V le- pem sončnem vremenu, sicer neobičajnem za januarski čas, so naši člani in drugi prisotni Odkritje spominske plošče njen. Rešil ga je tovariš, potem s pokopališča odšli z mislijo na Antonu Kešu – Stojanu pa je bil iz Nadleska odpeljan človeka, ki je pogosto zrl smrti v italijansko partizansko bol- v oči, se boril ne glede na to, ali Na pobudo vodje OE Postojna nico v Bari. Po okrevanju se je bo preživel ali ne. Zavedal se je, Brune Olenik je Društvo TIGR ponovno vključil v partizanske da »svoboda nikomur ne pade Primorske 11. 1. 2020 odkri- enote, najprej v Dalmatinski z neba, do nje so s smrtnim lo spominsko ploščo Antonu brigadi, nato pa je prišel v Slo- znojem tlakovana tla«, kot je Kešu – Stojanu na njegovem venijo s 5. prekomorsko bri- v pesmi Tigrovcem zapisal An- grobu v Knežaku. Slavnostni gado. Na to svojo tigrovsko in drej Jelačin. govornik je bil tedanji predse- partizansko pot je bil izredno dnik Društva TIGR Primorske ponosen. Za medvojno trplje- Anton Keš – Stojan bo vsem, dr. Savin Jogan. »Kakšne misli nje je bil tudi odlikovan. Bil ki so imeli privilegij, da so ga in občutki nas prevevajo ob je nosilec spomenice 1941 ter poznali, ostal v lepem in traj- vsakem stiku in soočanjem z drugih 22 partizanskih medalj. nem spominu. narodovo zgodovino, posebno Po vojni je bil častnik, peda- s tistimi njenimi tvorci, ki so gog in univerzitetni profesor. v njej pustili izrazitejše sledi,« Leta 1968 je sprejel funkcijo je dejal. Anton Keš – Stojan komandanta Krimskega od- se je rodil v narodnozavedni reda TO, pozneje pa je postal kmečki hiši na Baču 24. febru- komisar pokrajinskega štaba arja 1925. Njegov osebnostni TO za ljubljansko pokrajino. Predavanje prof. Sama Pahor- razvoj mu je omogočal, da je v Po osamosvojitvi Slovenije je ja v Ljubljani vsakem obdobju boja odkril in bil vodja OE Ilirska Bistrica. Po razvil metode, ki so bile ustre- upokojitvi se je vrnil v svoj roj- V Društvu TIGR Primorske smo zne in učinkovite v danem tre- stni kraj Bač. Tu so ga pogosto v sodelovanju z ZB za vredno- nutku. Pri 16 letih je že deloval obiskovali njegovi soborci in te NOB Slovenije organizirali v organizaciji TIGR, opravljal prijatelji. Kako je bil vesel dru- predavanje prof. Sama Pahor- razne poti in naloge. Po itali- ženja, je opisal njegov prijatelj ja iz Trsta z naslovom »Prazna janski okupaciji Slovenije so ga Livij Knafel, ki je orisal njegov jama in šoht – česa ne vedo ali tigrovci takoj vključili v OF, so- plemeniti značaj. Na grobu nočejo vedeti predsedniki ita- deloval je tudi na ustanovnem sta mu v spomin zaplapolala lijanske republike«. Tako kot sestanku na Kalcu. Do maja partizanska zastava v rokah vsa leta doslej se v sosednji 1942 je deloval kot aktivist, Severina Kovačiča in prapor Italiji vrstijo prireditve v nave- nato je bil borec Brkinske čete Društva TIGR Primorske, ki ga zavi na dan spomina 10. febru- in Šercerjeve brigade. Prvega je držal Jožko Šajn iz Kneža- arja. Na teh prireditvah se kar junija 1944 je padel v domo- ka. Na slovesnosti je recitiral stopnjujejo napadi na Sloven- bransko zasedo in bil težko ra- pesnik Tone Šepec, zapel pa ce in njihovo enakopravnost kot narodne manjšine v Italiji. Pri tem se sklicujejo na tisoče Odkritje nedolžnih Italijanov, ki da so spominske plošče na grobu Antona končali v breznih (fojbah), po- Keša – Stojana sebno v povojnem času. Prof. Pahor je predstavil argumen- tiran in poglobljen pogled na medvojna in povojna dogaja- nja na tem območju skozi priz- mo in usodo posameznih ude- ležencev – tistih, ki so padli in bili pokopani v omenjenem času. Pri tem se postavlja vrsto vprašanj, ki zahtevajo jasen in 39 štev in lokalnih oblasti poklo- nili žrtvam vseh vojn. Ob po- govoru so naši člani predstavili zgodovino primorskega anti- fašizma in delovanja Društva

št. 29 - 02/2020 TIGR Primorske.

Predstavniki udeleženih dru- Obisk v Srbiji štev so predstavili svoje delo- Na predavanju prof. Sama vanje, ki je dobro organizirano, aktualno in predvsem zanimivo Pahorja v Ljubljani tudi za mlajše člane. Naša delegacija je sporočila, da so z velikim zanimanjem spremljali predstavitev našega društva in poudari- li potrebo po nadaljnjem sodelovanju. Predsednik odbora Sub- utemeljen odgovor na vpra- nora Vršac Zvonko Starc je s svojimi sodelavci predstavil dejav- šanje, ali so vsa tolmačenja nost društva in predvsem njihovo vpetost v lokalno okolje. okoli vsebine in števila trupel v kraških jamah resnica ali je to samo plod različnih tolma- čenj za potrebe dnevne poli- tike. Prof. Pahor je v svojem predavanju pozval, da je po šestdesetih letih začasnega zaprtja jame, ki je bila prekri- ta z betonsko ploščo, potreb- no in tudi tehnično mogoče izvesti sondažno in ugotoviti, kaj je pravzaprav v tem kra- Spominska slovesnost ob spomeniku Danilu Zelenu škem breznu. Vsi prisotni smo v Senožečah sprejeli »Poziv« predsedniku Republike Slovenije Borutu 11. 5. 2020 je potekala krajša spominska slovesnost ob spome- Pahorju, da naj ob srečanju niku Danilu Zelenu v Senožečah. Nagovor je pripravila vodja OE z italijanskim predsednikom Slovenska Istra Jadranka Šturm Kocjan, ki je skupaj z županjo Mattarellom sproži to vpraša- Občine Divača Alenko Štrucl Dovgan v imenu našega društva k nje, ponudi pomoč tudi naših spomeniku položila venec. strokovnjakov in s tem omo- goči pietetni pokop »tisočih« Pri spomeniku Danilu Zelenu v trupel iz jame pri Bazovici. Senožečah

Prijateljski obisk društev v Sr- biji

Predstavniki Društva TIGR Primorske so v dneh od 6. 3. do 8. 3. obiskali člane društva Logarska dolina v Pančevu in člane društva Slovencev Kula v Vršcu. Srečali so se tudi s člani Subnor iz Vršca, Kovina in Ki- kinde. Ob obisku so se skupaj Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske s predstavniki omenjenih dru- 40 Primorski rodoljub

Letošnja, nekoliko drugačna Spominska slovesnost v Ko- prireditev na Mali gori nad pru ob spominu na požig Na- Ribnico rodnega doma v Trstu

Besedilo: Vesna Tomc Lamut Tradicionalna slovesnost na Mali gori nad Ribnico je letos Člani OE Slovenska Istra zaradi epidemiološke situacije Društva za negovanje rodo- potekala v drugačni obliki kot ljubnih tradicij organizacije prejšnja leta. Kljub temu smo TIGR Primorske, katerega pri- se spomnili 13. maja 1941, ki je Poslušalci recitala v Kopru padniki so bili prvi antifašisti Foto: Vesna Tomc Lamut zaznamovan s prvim oborože- v Evropi, smo v sodelovanju s nim spopadom Slovencev, pri- koprsko založbo Libris 13. julija padnikov organizacije TIGR, z venskemu predsedniku Boru- 2020 pripravili in izvedli reci- okupatorjem. V tem spopadu tu Pahorju v protest srečanja tal rodoljubnih pesmi in pro- je bil ubit Danilo Zelen, Ferdo z italijanskim predsednikom znih odlomkov iz del primor- Kravanja težko ranjen, Anton Sergiom Mattarello, s katerim skih avtorjev. Prireditve se je Majnik pa je Italijanom pobeg- sta se prav istega dne simbol- kljub posebnim letošnjim raz- nil. Dolga desetletja je namreč no srečala ob bazoviški jami meram udeležilo veliko ljudi, veljalo, da se je prvi spopad z in ob spomeniku štirim bazo- predvsem Koprčanov, številni okupatorjem zgodil dobra dva viškim žrtvam; teh pomnikov člani in predstavniki našega meseca kasneje, 22. 7. 1941, nikakor ne bi smeli enačiti, še rodoljubnega društva od vse- podobno zamolčano pa je bilo manj klečeplaziti pred fašistič- povsod ter mimoidoči. tudi dejstvo, da se odpor proti nim potvarjanjem zgodovine. okupatorju ni začel leta 1941, 100-letnice fašističnega po- temveč že leta 1927 z organi- V kulturnem programu je so- žiga Narodnega doma v Tr- ziranjem delovanja organiza- delovala vrsta znanih primor- stu smo se spomnili točno ob cije TIGR. Zaradi že omenjenih skih kulturnikov, med drugim uri tragičnega dogodka, ob ukrepov, vezanih na korona- igralke in igralci Primož Forte 17. 45. Spominsko slovesnost virus, se je polaganja vencev in Tina Gunzek iz Slovenske- na slikovitem Prešernovem udeležila le okrnjena delega- ga stalnega gledališča Trst, trgu v starem jedru Kopra je cija. Vsi, ki se letos niso mogli Rok Matek, Vid Karlovšek in s pozdravnim govorom zače- udeležiti prireditve, si lahko Samo Bordon iz koprskega la vodja območne enote Slo- na spletni strani https://you- gledališča, člana Kluba mla- venska Istra Jadranka Šturm tu.be/WbtMFN2is34 ogledajo dih tigrovcev Manuela Polanc Kocjan, ki je nato predala bese- videoprispevek na temo letoš- in Rok Andres, pevka Tinka- do enemu najstarejših članov njega spomina na prvi oboro- ra Kovač, iz vrst poslušalcev društva 98-letnemu odvetniku ženi spopad Slovencev z oku- pa Bruna Olenik. Recitirali so Dušanu Puhu iz Portoroža. patorjem na Mali gori. vrsto rodoljubnih pesmi, ki go- vorijo o trpljenju primorskega Prebrali smo tudi pismo trža- ljudstva, in prebrali nekaj od- škega kulturnika in zavednega lomkov iz del tržaških pisate- Slovenca Ivana Sancina slo- ljev Borisa Pahorja in Marija Dr. Savin Jogan na Mali gori letos Podpornice protifašističnega boja v Kopru

41 Čuka, ki sta pisala o tragičnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu pred stotimi leti, na samem začetku fašističnega pustošenja med primorskimi Slovenci. In za konec se je čisto pričakovano po uvodnih taktih Tinkare Kovač med sodelujočimi in poslušalci zanosno razlegala pesem Vstajenje Primorske.

št. 29 - 02/2020 Slovesnost je režirala Renata Vidič iz koprskega gledališča, z izborom besedil pa sem sodelovala tudi jaz in tako prispevala kamenček v mozaik počastitve spomina na žrtve v času fašizma na Primorskem.

Govor Dušana Puha v Kopru ob 100. obletnici požiga Narodnega doma

Danes smo se tu zbrali, ker so bedne herostratske figure, pomagal Hitlerju in Francu v nam v Trstu Italija vrača pre- ki niso vredne, da bi pomnili Španiji ter se vrgel v Afriko, da moženje, ki so nam ga njeni njihova imena, uničile prele- ponovno poskusi osvojiti Abe- podivjani državljani zlona- po slovensko palačo. S tem so sinijo. V drugi svetovni vojni merno in na grozovit način omadeževale kulturo italijan- so italijanski vojaki krvaveli v uničili. Za to škodo nam je dr- skega ljudstva. V grobu so se Afriki, Jugoslaviji in Rusiji. Ko žava Italija dolžna na današnji obračali Dante, Petrarca, Boc- je leta 1943 kapitulirala Kralje- dan 100 let. Gre torej za neko- caccio, Leonardo in Michelan- vina Italija, so fašisti še vedno liko nenavadno, a kljub temu gelo! Mazzini, Gramsci in Be- vztrajali pri svojem roparskem v bistvu pravno dejanje, s ka- nedetto Croce pa so jih prekleli pohodu. Mussolini je že 3 tedne terim dolžnik upniku/oškodo- iz groba. po kapitulaciji Kraljevine us- vancu vrača, kar je že sto let tanovil novo državno tvorbo z dolžan. Osramotili so celo generala in imenom Republica socialista guvernerja Pittita di Rovereto, Italiana. Italija torej ni kapitu- Pomembnost tega dogodka ki je ob nastopu funkcije sve- lirala v celoti. Po 8. septembru je v njegovem zgodovinskem čano proklamiral: leta 1943 je še naprej sodelova- kontekstu! Kajti ZAKAJ so itali- la z osjo Rim-Berlin-Tokio. Slo- janski fašisti požgali naš dom »Slovenci! Italija je država ve- venski partizani v Istri in na v Trstu? Požgali so ga zato, da likih svoboščin, dala vam bo Primorskem smo italijanske bi nas ustrahovali. Naduti, na- enake pravice kot drugim dr- fašiste in karabinjerje krvavo mišljeni dediči Rimskega im- žavljanom. Dala vam bo več čutili vse do nemške kapitula- perija so nam hoteli pognati šol v vašem jeziku, kot vam jih cije. strah v kosti. Da bi se jih bali in je dala Avstrija.« da bi jim bili pokorni. Mi seveda razlikujemo med fa- Nato pa: Qui si parla solo ita- šisti in poštenimi Italijani. A tu Hoteli so gospodovati! Srč- liano! se postavi vprašanje, kako je no so si želeli obnoviti Rimski mogoče, da osebki, kot sta bila imperij, ko so lovili sužnje od In izbruhnilo je tako divjaštvo, Mussolini in Hitler, pahnejo v Germanije do Kartagine in od kakršnega niti barbari ne bi roparske vojne razumne, vi- Anglije do Perzije. Samo v Ga- bili sposobni. Slovenci so se soko izobražene in civilizirane liji (današnji Franciji) je Cezar temu uprli pod geslom TRST- ljudi. D‘ Annunzio je napisal, da pobil milijon Galcev. Drugi -ISTRA-GORICA-REKA (TIGR). množica ni vsota posamezni- milijon jih je zasužnjil. Ko jih Nismo sklonili glav in čakali, kov. Je neka druga kvaliteta, je prodal, je bil tako bogat, da da nam svobodo prinese nek- ki jo je krstil za »Gran bestia«. si je zaželel še slave in oblasti: do drug. Nedavno je doktor politologije uničiti republiko in postati IM- Tomaž Deželan v Oni zapisal, PERATOR. Fašizem je v naslednjih dveh da »večina državljanov ni spo- desetletjih pahnil italijan- sobna razmisleka«. To drži. To

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Zaradi slave in časti, z nalo- sko ljudstvo v krvave vojne potrjuje velika neudeležba vo- go, da sterorizirajo Slovence, avanture v Albaniji in Grčiji, livcev na volitvah. Ko človek ne 42 ve natančno, koga in zakaj naj ba, ne Corteza. Svet je dovolj bi ga volil, ostane doma. Ima- bogat za vse. Vsi ljudje imajo mo sicer javne in zasebne me- pravico do vode, hrane, strehe dije, ki ljudi »poučujejo«, kaj je nad glavo, zdravja, izobrazbe prav in kaj ni prav. A dejstvo je, in veselja. Napočil je čas, da na da ljudje malo ali nič ne bere- celem planetu zavlada RAZUM! jo. Učinkovit je še najbolj ne- ZLASTI v Evropi! Nihče naj niti posredni stik med ljudmi. Naše pomisli ne, da bi Hitlerju pos- politične stranke zelo malo ko- tavil spomenik. Norveški no- municirajo s svojimi člani. Po- belovec Knut Hamsun ne more litično linijo določajo vodilni imeti ne spomenika ne ulice organi na SVOJIH sejah. Član- s svojim imenom. Plačati je stvo strank večine takih odlo- moral za svoje sodelovanje s čitev niti ne zazna. Hitlerjem kazen, da je bil po sodbi spet reven kot v začetku Edine organizacije, ki vsako- svoje kariere. dnevno negujejo osebne, nepo- sredne stike z ljudmi, so verske Poštena pravna znanost je do- organizacije. Pri nas je naj- kazala, da morajo biti zločin- močnejša RKC. Njihovi verniki ska dejanja kaznovana, ker Dušan Puh imajo svoje »pastirje«. Ti jih sicer bi nastal splošen kaos. Foto: Delo na obveznih sestankih (mašah Razumna je tudi rehabilitaci- v cerkvah, muslimane pa pri ja. Ni pa razumen nikakršen ni nastala leta 1991. Nastala je molitvah v mošejah) opozar- pakt pozabe. Kot so ga skušali 27. aprila 1941 v partizanskih jajo na to, kaj morajo verovati, v Španiji potuhnjeno navdih- bojih, leta 1943 na Zboru od- se pravi misliti brez dokazov, niti v javno umovanje. Niso poslancev slovenskega naro- da se vse na svetu dogaja po uspeli. Tak pakt pozabe nam da in potrjena z ustanovitvijo božji volji. Kdor ne verjame, skuša nekdanja bela garda slovenske vlade v Ajdovščini 5. bo kaznovan na najgroznejši podtakniti kot spravo. S to maja 1945. način: večno bo gorel v peklu. maskirno meglo bi radi skrili To je zelo huda grožnja! Čeprav svoje sodelovanje pri pobojih Noben predsednik države in ni resnična, kar dokazuje zna- šestih milijonov Židov in še več nobena vlada nimata pravice nost. drugih nedolžnih ljudi. Laže- ignorirati teh dejstev. Borut jo v Goebbelsovem stilu, da bi Pahor pa naj se spomni parti- Pred Človeštvom je torej člo- vrgli kak madež na partizanski zanske pesmi, ki je v vihri voj- veška naloga: prenehati z voj- osvobodilni boj. In na njegovo ne razglasila: NA SLOVENSKEM nami. Nobenega Mussolinija, zmago, katere rezultat je sa- SMO MI GOSPODAR! nobenega Hitlerja, ne Kolum- mostojna slovenska država. Ta

bil dosežen dogovor o preki- gajanji vseh podpisnikov med nitvi ognja. V spopadih je pad- trimesečno zamrznitvijo na- lo 19 pripadnikov slovenskih daljevanja osamosvojitvenih V spomin padlim v vojni za obrambnih sil ter bilo ubitih dejanj Slovenije. Sporazum je Slovenijo leta 1991 12 civilistov, število padlih pri- potrdila skupščina Republike padnikov JLA pa ni natančno Slovenije 10. julija 1991. Delegacija Društva TIGR Pri- ugotovljeno. Na konferenci na morske se je 24. 6. 2020 ude- Brionih 7. julija 1991 so vse vple- ležila komemoracije pred spo- tene strani s posredovanjem minskim obeležjem padlim trojke Evropske skupnosti v vojni za Slovenijo leta 1991. sklenile dogovor o premirju, Delegacijo sta sestavljala dr. umiku vojaških enot v vojašni- Savin Jogan in Bojan Orešnik. ce, o vrnitvi zaplenjenih bojnih Spomnili so se več neuspešnih sredstev in o rešitvi jugoslo- pogajanj in 2. julija 1991, ko je vanske krize s takojšnjimi po- 43 Spomin ob 90. obletnici usmr- je v sodelovanju s Petrom Baj- titve bazoviških junakov v Lju- nocijem in s predstavnikoma bljani zamejskih Slovencev Jasmino Gruden in Gabrielom Milicem Ob 90. obletnici usmrtitve organiziral Klub mladih tigrov-

št. 29 - 02/2020 bazoviških junakov smo 4. 9. V Prešernovem gaju v Kranju cev, ter s praporom Društva 2020 pred Univerzo v Ljubljani TIGR Primorske. Popoldan je ob spominski plošči pripravi- bila na bazoviški gmajni kome- li slovesnost in položili ven- Spominska slovesnost v Kra- moracija, ki jo prireja Odbor za ce. Govorniki so bili predse- nju proslavo bazoviških junakov dnik Društva TIGR Primorske pri NŠK. Govorniki, med njimi Gorazd Humar, prorektorica Mestna občina Kranj je ob 90. tudi slavnostni govornik Peter Univerze v Ljubljani dr. Tanja obletnici usmrtitve bazoviških Močnik, so poudarili, kako po- Dmitrović in podžupan Mestne junakov v Prešernovem gaju membno je prepoznati in ovre- občine Ljubljana Dejan Crnek. 4. 9. 2020 ob spomeniku ba- dnotiti dogodek izpred 90 let. Slavnostni govornik je bil za- zoviškim junakom pripravila Dejanje fašistov na eni strani mejski novinar Peter Verč. V spominsko slovesnost. Ude- in žrtvovanje junakov na drugi. programu so nastopili Rok An- ležila se jo je tudi delegacija Prireditev je bila izjemno ču- dres, Nataša Nardin in Ženska Društva TIGR Primorske. Dr. stvena, kajti bolečina sloven- vokalna skupina Danica z Vrha Savin Jogan je ob tej prilož- stva v teh krajih je še vedno iz občine Sovodnje ob Soči pod nosti položil venec v spomin živa in le vztrajanje na svojih vodstvom Jane Drasič. Častno junakom. Prireditve so se med okopih, spoštovanje domovine stražo so imeli taborniki Rodu drugimi udeležili člani organi- in svojega jezika bo omogočilo modrega vala iz Trsta in Gori- zacijskega odbora za prazno- preživetje slovenskega naroda ce. Slovenski taborniki v Italiji vanje 90. obletnice pri Narodni nasploh. Venec sta k spomeni- - Rod modrega vala je mladin- in študijski knjižnici v Trstu, ku bazoviškim junakom polo- ska organizacija. Deluje na ši- gost na tej slovesnosti pa je bil žila predsednik Društva TIGR rokem območju, ki sega v dve predsednik Republike Sloveni- Primorske Gorazd Humar in pokrajini (tržaško in goriško). je Borut Pahor. vodja OE Trst Miran Dolhar kot Delovanje vključuje predvsem domačin tržaških krajev. Ob aktivnosti v naravi. Namen 10. uri je potekala slovesnost taborniške organizacije je pri- pri spomeniku bazoviškim ju- spevati k vzgoji mladih ter jih nakom na pokopališču pri Sv. ozavestiti tudi z ekološkim Ani, kjer je zbrane nagovori- znanjem, strpnostjo in spo- la Neža Kravos. Sodelovali sta Bazovica v znamenju 90. oble- štovanjem. Posebno pozornost Ženska vokalna skupina Bar- tnice usmrtitve štirih domo- namenjajo utrjevanju in ohra- kovlje in Dekliška vokalna sku- ljubov njanju narodne, jezikovne in pina Primorsko iz Mačkolj pod kulturne identitete. Z nami so vodstvom Aleksandre Pertot, Ob zori, natanko ob uri, ko so vsako leto pred Univerzo v Lju- pod streli padli štirje bazoviški bljani, ko obeležujemo opisani junaki, so se udeleženci pad- dogodek, za kar se jim iskreno Letošnja prireditev pri spomeniku lim poklonili z recitalom, ki ga zahvaljujemo. bazoviškim junakom Foto: Primorski dnevnik

Častna straža tabornikov Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice. Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

44 Primorski rodoljub

šču vojašnice 430. mornariške- ga diviziona Slovenske vojske na Jadranski cesti v Ankaranu, videli smo posnetke nastopa- jočih na različnih lokacijah v ankaranski občini ter arhivske posnetke zgodovinskih obdo- bij Primorske in njenih ljudi. Slavnostna govornica je bila Majda Širca. Organizatorja pri- Praporščaki v Ankaranu reditve sta bila Občina Anka- Spomenik bazoviškim junakom v ran in ZB NOB Ankaran. soju jutranjih žarkov na violino je zaigral Florjan Suppani. Na častni straži so bili mladi taborniki in skavti. Istočasno, ob 10. uri, je pri kalu Slovesnost v Kopru Največ političnih zapornikov v Bazovici startal planinski je bilo slovenske narodnosti, spominski pohod, ki ga prire- Besedilo: Jadranka Šturm Kocjan, vodja in sicer iz celotne Julijske kra- jajo ŠZ Sloga, SPDT in SK Devin. OE Slovenska Istra jine, poleg njih še istrski itali- Ob 20. uri pa je v cerkvi v Bazo- janski protifašisti. Med drugo vici potekala sveta maša, ki jo OE Slovenska Istra in Zveza svetovno vojno so prihajali še je daroval ljubljanski nadškof združenj borcev za vredno- zaporniki z zasedenih ozemelj Stanislav Zore z domačim žu- te NOB Koper sta v soboto, 19. Ljubljanske pokrajine in Dal- pnikom Žarkom Škerljem. Tam septembra, ob spomeniku v macije. Bil pa je tudi prehodni je spregovorila tudi senator- Semedeli, na mestu, kjer je bila zapor za mnoge z zasedenih ka Tatjana Rojc, ki je bila po- fašistična mučilnica borcev za ozemelj, ki so jih obsodili pred leg predsednice SKGZ Ksenije svobodo, pripravila spominsko vojaškim sodiščem, od tu so Dobrila prisotna že na popol- slovesnost. Udeleženci slove- nato odhajali naprej v italijan- danski prireditvi na bazoviški snosti so se spomnili mučenja ska taborišča in ječe. V njem pa gmajni. pripadnikov tržaške narodno- je bilo zaprtih tudi veliko do- obrambne organizacije Borba, mačih antifašistov, med vojno sodelujočih v marežganskem tudi aktivistov OF in pripadni- uporu in antifašistov, ki so bili kov partizanskih enot. Zapor kot politični zaporniki zaprti v so podrli leta 1948, na delu nje- koprskih zaporih. Spomnili so govega kompleksa pa je zrasla se tudi bazoviških junakov, ki osnovna šola, OŠ Janka Premr- 73. obletnica priključitve Pri- so bili leta 1930 na tem mestu la Vojka. V kulturnem sporedu morske v Ankaranu zaslišani in mučeni, nato pa 6. so sodelovali novinar Andraž septembra po 1. tržaškem pro- Gombač, dramski igralec Rok Letošnja slovesnost ob 73. cesu ustreljeni na bazoviški Matek in Cvetka Kovačič. obletnici priključitve Primor- gmajni. ske k matični domovini se je zaradi trenutnih razmer žal Slavnostna govornica je bila Danilo Ivančič, Jadranka Šturm Kocjan, Dušan Puh in Mitja odvijala v povsem drugačni zgodovinarka Vlasta Beltram, Klavora v Semedeli obliki. Potekala jev Ankaranu ki je spregovorila o koprskih brez publike, prisotni so bili zaporih, ki so bili znani kot le praporščaki in postroj čete najslabši in v katerih so bile Slovenske vojske. Med prapor- grozo vzbujajoče nečloveške ščaki je bil s praporom Društva samice, poimenovane »grobo- TIGR Primorske tudi Bojan vi živih«. V njih so pripornike Orešnik. Program prireditve je »mehčali« pred zaslišanji. bil preplet dogajanja na dvori- 45 Govor Jadranke Šturm Kocjan v Senožečah 11. maja 2020 nostim ni manjkalo srečnih naključij, ga je po aretacijah in zaporih v Srbiji leta 1941 Spoštovani, znal je pridobiti njihovo nak- pripeljala v Zagreb, od tam pa lonjenost in zaupanje. Zaradi domov v Čezsočo, kjer se je pri-

št. 29 - 02/2020 smo v Senožečah, pred spome- energičnosti, iznajdljivosti in ključil Soški legiji in se po nje- nikom rojaku Danilu Zelenu, pretkanosti je uspel delovati v nem razpustu zatekel k učite- vojaškemu vodji organizaci- različnih okoljih in situacijah, lju Antonu Majniku v Ribnico, je TIGR, ki se je prva v Evropi s čimer je uspešno prikrival pri katerem se je skrival Danilo uprla fašizmu. Danilo Zelen svoje najpomembnejše delo- Zelen. Po spopadu na Mali gori se je rodil 9. julija 1907 v dru- vanje znotraj TIGR-a. Tako kot je Kravanja hudo ranjen oble- žini, ki je za tiste čase veljala za mnoge druge je bila zanj žal nezavesten in bil prepe- za kar premožno in v kateri usodna izdaja 13. maja 1941 na ljan v poljsko bolnišnico št. 55 je bilo sedem otrok. Prve štiri Mali gori pri Ribnici, kjer se je v Kočevju, kjer se je z lažnimi razrede osnovne šole je kon- s soborcema Ferdom Kravanjo osebnimi podatki in imenom čal v Senožečah, nato so ga in Antonom Majnikom zatekel Djuro Jovanovič iz Chicaga iz- starši kot desetletnega dečka v lovsko kočo. Tistega usodne- mikal pravi identifikaciji. Nato leta 1917 vpisali v Ljubljano v ga jutra so štirje karabinjerji in je bil premeščen v Splošno bol- realko. Maturiral je leta 1925. trije žandarji prišli pred kočo nico v Ljubljano, od koder so Istega leta se je vpisal na uni- in zahtevali, da jim odprejo. ga rešili prijatelji in aktivisti verzo na elektrotehnični od- Ker se ni nihče oglasil, so vsto- OF. Zaradi zaupanja, ki ga je delek tehnične fakultete, ki pili, takrat pa je strel iz not- pridobil s svojo aktivnostjo, je pa je ni redno obiskoval, saj ranjosti koče zadel žandarja bil 1942 poslan na Tolminsko z se je ves predal boju proti ita- Pišorna. V strelskem obračunu nalogo, da sodeluje pri organi- lijanskemu režimu, ki je 1920 sta bila ranjena Danilo Zelen zaciji in političnem delu na te- priključil Primorsko k Italiji. in Ferdo Kravanja, a ker je bil renu. Takrat je prevzel ilegalno Danilo je tako formalno postal med njimi dogovor, da živi ne partizansko ime Peter Skalar. italijanski državljan in hkrati bodo padli v italijanske roke, V času Kobariške republike je “emigrant”, čeprav je v vpisnih sta se ustrelila s pištolo, ki je ustanavljal organizacije ljud- listih študentov pod rubriko smrtno zadela Danila Zelena, ske oblasti. Leta 1944 je bil se- narodnost vedno navedel “slo- Kravanjo so pa ranjenega uje- kretar okrožnega komiteja KPS venska”. Zaradi njegovega ak- li. Antonu Majniku je uspelo in tajnik okrajnega odbora OF tivnega delovanja, ki je segalo pobegniti. Tako je Danilo Zelen v Tolminskem okrožju. V zad- od Notranjske, Krasa, Brkinov, postal prva žrtev oboroženega njih dneh pred smrtjo 10. okto- Tolminske, Vipavske doline do boja po okupaciji Slovenije. bra 1944 je bil v zaselku Paljevo stikov s tržaško Borbo ter de- nad Plavmi in na Baški planoti, lovanjem v Beogradu, je pos- Njegov soborec Ferdo Krava- kjer ga je med umikom patrulje tal Danilo Zelen ena osrednjih nja je bil iz Čezsoče in se je na fašistov iz nemške zasede za- osebnosti v boju za osvobo- fašistični teror odzval z upo- del smrtonosni strel. S tem se ditev Primorske in njene pri- rom in maščevanjem. Še ne je končal njegov petnajstletni ključitve k matičnemu narodu, dvajsetleten je izvedel tri po- boj za osvoboditev Primorske saj je bil po pripovedovanju žige slovenskih šol, v katerih in njene priključitve k matični družine, soborcev in znan- se je po okupaciji Italije učilo domovini. cev za Primorsko pripravljen v italijanščini. Zaradi aktiv- narediti prav vse. Zato so mu nost v TIGR-u in neumornega Tretji v trojki z Danilom Zele- bili na sledi policija, italijan- dela je postal del vodstva or- nom je bil Anton Majnik, član ska vojska in gestapo, ki so ga ganizacije ter prevzel nalogo odbora TIGR za Goriško. Imel iskali kot “najbolj nevarnega povezovanja celic po vsej Pri- je težko otroštvo in mladost, terorista”. Vsi ga opisujejo kot morski. Bil je sodelavec Danila saj je moral komaj desetleten inteligentnega, razgledane- Zelena ter v njegovem stano- z družino iz Volč v begunstvo, ga in načitanega človeka, ki vanju v Ljubljani razmnože- kar ga je zaznamovalo z obču- je bil zaradi prijetnega nasto- val tigrovsko glasilo Svoboda. tljivim in kritičnim odnosom

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske pa, elegantne in aristokrat- Pestra življenjska pot Ferda do sveta ter ga kasneje obli- ske drže priljubljen pri ljudeh, Kravanje, v kateri kljub nevar- kovalo v neuklonljivega bor- 46 Primorski rodoljub ca proti fašizmu. Ko se je po ščah se je na prošnjo Sokolske- roda 3. oktobra 1943 v Kočevju preboju soške fronte leta 1918 ga društva preselil v Ribnico. je bil odposlanec ribniškega družina vrnila domov v Volče, Tudi tam je ves čas deloval za okrožja. Umrl je pod streli do- je bila aktivna v slovenskih TIGR in v zgradbi svojega sta- mobrancev 21. novembra 1943, društvih, predvsem na glasbe- novanja uredil skrivališče za ko je po obisku pri prijatelju v nem in gledališkem področju. hrambo orožja, ki so mu ga Ribnici ponoči sam hodil po Anton se je izučil za učitelja ter prinašali Danilo Zelen, Ferdo trgu in je na poziv domobran- po ukinitvi slovenskega jezika Kravanja in Albert Rejec za nji- cev in Nemcev, ki so nadzirali v italijanskih šolah organiziral hove potrebe. Pred napadom kraj, naj se ustavi, začel bežati. prvo prosvetno slovensko de- na Jugoslavijo 6. aprila 1941 ga javnost in po vaseh učil otroke je doletela mobilizacija. Pred TIGR je bila prva organizaci- slovenske pismenosti ter krepil odhodom iz Ribnice je organi- ja upora, ki je znala pravilno njihovo narodno zavest. ziral zemljanke na Mali gori, oceniti protislovenske in pro- da bi tja prenesel orožje iz sta- tihrvaške ukrepe, ki jih je izva- Fašistični režim je zaprl slo- novanja. Po italijanski zasedbi jal fašistični režim po zasedbi venske politične, gospodarske Ribnice so ga zaupniki obves- Primorske, Istre in Dalmacije. in socialne ustanove, ukinil tili, da ga iščejo karabinjerji, Nastal je iz zavednih ljudi, ki kulturna in prosvetna društva, zato se je z Danilom Zelenom so verjeli, da lahko le z uporom kar je med drugim privedlo in Jožetom Zalarjem umaknil v potolčejo fašizem in osvobodi- tudi do ustanovitve TIGR-a. bivak na Mali gori, kjer se jim jo svoje kraje. Anton Majnik je leta 1928 doma je kasneje pridružil še Ferdo v Volčah ustanovil eno prvih Kravanja, ki je pred tem zbežal Privrženost in zvestoba tem celic TIGR-a na Tolminskem, ki iz zapora v Nišu. ciljem je trojke tigrovcev spod- je skrbela za prenos in ilegalno bujala, da so vztrajali in širili razdeljevanje prepovedanega 12. maja 1941 se je trojica Da- svoje delovanje ter se tudi po slovenskega tiska, knjig in ča- nilo Zelen, Ferdo Kravanja in okupaciji Jugoslavije v večini sopisov, predvsem glasila Svo- Anton Majnik odločila, da pre- pridružili partizanskim eno- boda. Organizirali so šolske noči v Česarkovi koči na Mali tam in narodno osvobodil- razrede, zbirali orožje in streli- gori, kjer so jih naslednje jutro nemu boju. Spopad na Mali vo ter sodelovali v obveščeval- obkolili. Majnika so ujeli in ga gori, ki je bil prvi odkrit vojaški nih akcijah. vklenili z verigami, a uspelo spopad po fašistični okupaciji mu je zbežati in se umakniti na Slovenije, je bil uvod v junaško Zaradi nenehnega zasledova- Veliko goro, kjer se je 1942 pri- zgodovino slovenskega naro- nja policije se je tik pred are- ključil partizanskim enotam in da, ki je na strani protifašistič- tacijo s pomočjo prijateljev postal komisar čete, pozneje ne koalicije še dodatno obliko- umaknil v Bohinjsko Bistrico in pa član štaba bataljona in ba- val svojo identiteto kot narod, na Jesenice. Ker na Jesenicah taljonski intendant. Zaradi po- ki se kljub številčni skromnosti ni našel zaposlitve, je po enem guma, zanesljivosti in sposob- ne preda in pusti podjarmiti. letu sprejel učiteljsko mesto v nosti je po kapitulaciji Italije Zato globok poklon, spoštova- Zvirčah v Suhi krajini, kjer je pomagal organizirati upravo nje in zahvala vsem, ki ste tudi ves čas ohranjal stik s tigrov- v Ribniškem okrožju. Na zboru s svojim življenjem prispevali ci. Po šestih letih dela v Zvir- odposlancev slovenskega na- k tej zmagi in svobodi.

Jadranka Šturm In kako je danes? Ti pogumni Kocjan med fantje in dekleta, tigrovci, govorom v Senožečah partizani in partizanke, bor- ke in borci za svobodo, ki so verjeli v boljši svet, bi se da- nes gotovo vprašali, kako je mogoče, da se 75 let po zmagi nad nacifašizmom rehabiliti- ra domobranskega generala, se v imenu Boga in boja proti komunizmu opravičuje naro- 47 dno izdajstvo in kolaboracijo, se z lažmi potvarja zgodovinska dejstva, se spreminja imena ulic, nekateri »intelektualci« celo predlagajo, da se odstrani spomenike junakom NOB, da vulgarna tvitovska sporočila žalijo poštene državljane in korupcija postaja sistemski problem. Da se ruši koncept človekovih in državljanskih pravic ter oblast grobo uzurpira institucije slovenske države in ob pomembnih praznikih, kot sta dan boja proti okupatorju in dan zmage, ne premore ponosne

št. 29 - 02/2020 poslanice svojim državljanom. Molk ali mlačna neodzivnost sta tudi ob nesprejemljivih provoka- cijah in govorih najvišjih predstavnikov italijanske države v Bazovici, pri čemer smo še posebej prizadeti Primorci, ki smo v zadnjem stoletju najbolj trpeli zaradi okupacije in raznarodovanja.

NE, ne bomo pozabili in dovolili, da se šepetaje in popačeno govori o odporniškem gibanju in fa- vorizira tiste, ki so krivi za številne vojne zločine.

Govor zgodovinarke Vlade Bel- Gorici in na Reki, v spominih antifašisti različnih političnih tram v Kopru 19. septembra pa večkrat preberemo, da je bil opcij na drugem tržaškem pro- 2020 ravno koprski zapor najslabši. cesu decembra 1941. V njem pa Grozo vzbujajoče so bile nečlo- je bilo zaprtih tudi veliko do- »Na tem mestu so se do leta veške samice, poimenovane mačih antifašistov, med vojno osvoboditve 1945 dvigali mrki »grobovi živih« (tombe dei tudi aktivistov OF in pripadni- zidovi koprske ječe. V njenih vivi), kjer so pripornike »meh- kov partizanskih enot. Poli- temnih celicah je moralo neš- čali« pred zaslišanji. Pred voj- tične zapornike so osvobajali teto borcev za svobodo pretr- no so opravljali zasliševanja na dvakrat – prvič po kapitulaciji peti strahotne muke in tudi kvesturi, za hujše osumljence Italije, in sicer 27. 9., drugič pa smrt, da zdaj človek, svobo- tudi na karabinjerski postaji v po koncu vojne. Nato so bile v den v svobodni domovini, lah- Semedeli, med vojno pa kar v njem delavnice, dokler niso ko mimo greš. Spomni se njih zaporu. Seveda so bila zasliše- leta 1948 začeli zapora podira- upornega duha in človeške vanja spremljana z mučenji, ki ti, na delu njegovega komple- misli, ki sta rušila ječe, ter va- so se stopnjevala glede na težo ksa pa je zrasla osnovna šola ruj svoje domovine in tvojega političnega zločina. JPV. ljudstva prosto pot!« Največ političnih zapornikov Kakšne so bile celice, so leta Tako je med drugim zapisal Ci- je bilo slovanske narodnosti, 1932 opisali v glasilu emigran- ril Kosmač v posvetilu na plo- in sicer iz celotne Julijske kra- tov iz JK Istra: šči, ki je bila na šolski stavbi, jine, poleg njih še istrski itali- zgrajeni na mestu nekdanjega janski protifašisti. Med drugo »/…/ Zaporniki so navadno koprskega zapora. svetovno vojno so prihajali še vrženi v t. i. kazenske celice, zaporniki z zasedenih ozemelj ki se nahajajo popolnoma pod Do leta 1948 je namreč na Ljubljanske pokrajine in Dal- zemljo, brez oken, kamor ne koprski veduti izstopala mo- macije. Bil pa je tudi prehodni posije sončni žarek, ker so ce- gočna stavba koprske kaznil- zapor za mnoge, pred vojaškim lice od zunanje strani ločene nice, ki je v prvi polovici 19. sodiščem obsojene z zasede- po dolgih hodnikih. Te celice stoletja zrasla na kompleksu nih ozemelj, ki so nato odhajali so nekaj strašnega in le kdor nekdanjega dominikanskega naprej v italijanska taborišča jih je poizkusil, si lahko o njih in glagoljaškega samostana. in ječe. napravi sliko. Široke so komaj Namenjena je bila kriminal- poldrugi meter, a dolge toliko, cem in političnim zapornikom, V koprskem zaporu so preživ- da srednji človek lahko napra- to je kategoriji zapornikov, ki ljali hude dneve tudi osumljen- vi tri korake in pol, kadar se je se je začela množiti v drugi ci, obtoženi in obsojeni na naj- navadil pravilno obračati, to polovici 19. stoletja. Višek pa bolj odmevnih procesih: tako pa zaradi omotice, ki se nujno je dosegla v času med obema sodelujoči v marežganskem pojavi že po nekaj korakih. Le v vojnama in med samo vojno, uporu leta 1921, pripadniki tr- luknji nad notranjimi železni- Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske ko so ti celo prevladovali. Dru- žaške narodnoobrambne or- mi vrati brli noč in dan lučka. gi bližnji zapori so bili v Trstu, ganizacije Borba leta 1930 in Kaznjenci dostikrat ne vedo, 48 Slavnostna govornica Vlasta Beltram ali je noč ali dan, in se časovno »Kdor bo imel priložnost kdaj brati te spomine, se mu bo morda orientirajo samo potom kosi- zdelo, da so čisto enostaven proizvod bujne domišljije. Nikomur la, ki ga dobijo okrog poldne, ne želim, da bi se osebno prepričal o takih resnicah. Zagota- ker v te luknje ne seže niti glas vljam, da si ne izmišljam ničesar in tudi ne pretiravam. Kdor je zvonca, niti zvonov. /…/« kaj izkusil s policijo, bo verjel, kdor ni imel te nesrečne časti, naj bo hvaležen svoji usodi. /…/ Sedaj pa še nekaj o mestu, kjer se nahajamo. Tu, kjer se je v V veži so mi odvezali roke, a ne oči. Pred mano so odprli vra- preteklosti začela vzpenjati ta, vstopil sem, ali bolje, porinili so me nekam in prišel sem v cesta k nekdanjemu Gravi- roke nekemu velikemu vragu, ki me je takoj zgrabil za lase in me sijevem gradiču, je bil v času vprašal: ‚Veš, kaj je naredil Miloš?‘, ‚Jaz ne vem ničesar.‘ ‚Dobro, ti Avstro-Ogrske postavljen bomo že osvežili spomin, prekleti dinamitar slovenski!‘ ‚pension‘, ki so ga pod Itali- jo spremenili v karabinjersko Tak je bil začetek usodnega 15. aprila 1930, ker sodim, da je mo- postajo. Ta je nekaj časa slu- ralo biti čez polnoč. Ne bom opisoval na dolgo in široko vseh po- žila kot zasliševalnica za poli- drobnosti te usodne noči. Povedano bo dovolj, če rečem, da so tične zapornike. Tako so leta od mene in Špangerja zahtevali točnih izjav glede onega, kar 1930 v njej zasliševali, seveda je trdila Frančeškinka. Da bi naju spravili do tega, so naju sis- ob mučenju, pripadnike trža- tematično pretepali in mučili. Mene so najprej slekli do pasu ške Borbe. O tem je pisal nji- in dva sta mi razpela roke, medtem ko sta me druga dva bìla hov član Vekoslav Španger, pa s pestmi po hrbtu in prsih. Ne štejem klofut, vlečenja za lase in tudi Vladimir Štoka s Kontove- ušesa, pljuvanja itd. Druga stopnja je bila vrela voda. Bosih nog la, obsojen na prvem tržaškem so me porinili v škaf vrele vode. Ko sem zaradi bolečin planil procesu na 20 let ječe, 2 dni po ven, so me začeli tepsti s palico po oparjenih nogah, dokler niso vrnitvi iz zaporov septembra dodobra otekle. Za tem pa ponovno krop in, kar je bilo v resnici 1943 pa je padel v partizanih. najtežje prenašati, šibanje s tanko palico. Vse to pa se je odvijalo V svojem življenjepisu je opi- v bolj ali manj kratkih presledkih, ker sva se jaz in Španger vrsti- sal dogajanje na karabinjerski la. To je trajalo do petih zjutraj. Potem so naju pustili. Posledica postaji, na katero spominja to tega pretepanja je bilo priznanje z moje in s Špangerjeve stra- spominsko obeležje. Prebrala ni, da pripadava organizaciji, a da o napadu na Popolo ne veva bom odlomek: ničesar. Mene so zaprli v neko celico prav zraven one sobe, kjer so nas pretepali. Precej pozno zjutraj, sem slišal Marušiča, ki je tulil od bolečin. Imel sem vtis, da ni bil dolgo časa v škripcih, ker sem ga kmalu slišal na hodniku, kako je kričal, da je nedolžen. Dobro znamenje! On ni ničesar priznal. Poklicali so nekoga dru- gega. Zaradi bolečin po telesu sem se popravil na deski, tako da sem slišal, z ušesom, pritisnjenim ob zid, kaj se dogaja v sosednji sobi. Slišal sem razločno kričanje izpraševalca – še vedno tisti, ki je mene izpraševal – in ploskanje udarcev, nič krika, premika- nje stolov. Potem ponovno tiho. Ker nisem slišal, kdo je na vrsti od naših, sem mislil, da je omedlel pod udarci in da ga sedaj ponovno spravljajo k zavesti.« 49 Spomin na ustanovitveni se- članicami Svetovne veteran- stanek organizacije TIGR ske federacije (Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije, Člani OE Vipavska dolina so Zvezo veteranov vojne za Slo- položili venec k spomeniku pri venijo, Zvezo policijskih vete-

št. 29 - 02/2020 Vojkovi koči na Nanosu. Spo- ranskih društev Sever in Zve- menik opominja na ustano- zo društev in klubov MORiS) v Jadranka Šturm Kocjan, vitveni sestanek organizacije središču Ljubljane pripravila Štefan Čok in Milan Pahor na TIGR septembra leta 1927 na simbolično slovesnost, posve- predstavitvi v Kopru Nanosu, ko so se zbrali pri- čeno mednarodnemu dnevu morski rodoljubi Albert Rejec, miru. Pohodniki, ki so se ob Zorko Jelinčič, Jože Dekleva, upoštevanju vseh ukrepov in Dorče Sardoč, Andrej Šavli in priporočil NIJZ zbrali na plo- Jože Vadnjal. ščadi pred Moderno galerijo, so se odpravili po Cankarjevi, Mednarodni dan miru na Cerju Wolfovi in Stritarjevi ulici na Mestni trg. Tu je zbrane na- V razmerah sobivanja z viru- govoril župan Zoran Janković, som covid-19, ko je bila večina prebrana je bila poslanica ge- velikih prireditev odpoveda- neralnega sekretarja OZN. Na- nih, je bila v soglasju med tra- cionalno poslanico je zbranim dicionalnimi partnerji, sku- namenil slavnostni govornik, pino KoDVOS in Občino Miren nekdanji predsednik republike - Kostanjevica sprejeta odlo- dr. Danilo Türk. Med prapori je čitev, da se moramo bolj kot bil tudi prapor Društva TIGR kadarkoli prej potruditi, da Primorske, ki ga je ponosno kolektivnih vrednot, spomina nosil Bojan Orešnik. in tradicije ne odpihne »veter pozabe«.

In prav kljubovanje vetru po- Polaganje venca na Nanosu zabe je kot rdeča nit povezalo letošnjo slavnostno obeležitev Predstavitev knjige Milana Pa- mednarodnega dneva miru, horja Tajna organizacija Borba ki je v organizaciji Koordina- v Kopru cije domoljubnih in veteran- skih organizacij z Društvom Pohod za mir v Ljubljani OE Slovenska Istra in knjigar- TIGR Primorske, Občino Mi- na LIBRIS v Kopru sta v okviru ren - Kostanjevica in Turiz- V ponedeljek, 21. septembra prireditve Noč knjigarn v pe- mom Miren - Kostanjevica 2020, je ZZB NOB Slovenije tek, 25. septembra, organizi- potekala v soboto, 26. 9. 2020, skupaj z drugimi slovenskimi rali predstavitev knjige Milana v Pomniku miru na Cerju, na Pahorja z naslovom Tajna or- eminentni točki, ki s svojim Praporščaki na pohodu za mir v ganizacija Borba. To je bila prva poslanstvom ustvarja trajno Ljubljani predstavitev omenjene knjige vez med našimi predniki in po- v Sloveniji po njenem izidu 1. tomci ter širi sporočilo miru septembra. Na predstavitvi je na vse strani neba. Prireditev sodeloval tudi zgodovinar dr. je letos, na podlagi sprejetih Štefan Čok, ki je, poleg tega, da vladnih ukrepov za varovanje je avtor spremne besede, zbral zdravja, potekala v notranjosti in uredil številno gradivo. Knji- Pomnika v ožjem krogu pova- ga, ki je opremljena z bogatim bljenih. Širša javnost je slove- fotografskim gradivom, sodi snost lahko spremljala v živo

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske v zbirko „Spominske poti Slo- preko spletne strani Facebook vencev v Trstu“. in Youtube kanala Miren Kras. 50 Primorski rodoljub

Predstavitev umetnine Vihar pozabe na Cerju

Začetek prireditve je častno tovo najbolj slikovite pripovedi posebej poudaril pomen kultu- obeležil poklon praporščakov o tragediji 1. svetovne vojne in re pri ohranjanju kolektivnega iz Zveze društev General Ma- soške fronte na Krasu. Ume- spomina in utrjevanju identi- ister, Društva TIGR Primor- tnina pripoveduje zgodbo o tete naroda. ske, Zveze združenja borcev za ohranjanju spomina na vse za- vrednote NOB Slovenije, Zveze služne za mir v tem delu sveta, Interpretacijo in predstavitev veteranov vojne za Slovenijo, med drugim tudi generala Sve- slike je pospremil umetnostni Zveze policijskih veteranskih tozarja Borojevića, ki mu je to kritik dr. Ferdinand Šerbelj, društev Sever, Zveze društev delo še posebej posvečeno. za kulturno-umetniški del do- vojnih invalidov Slovenije, Zve- godka pa so poskrbeli tenorist ze društev in klubov MORiS ter »Umetnost je tista človeška Vladimir Čadež, igralec SNG Zveze slovenskih častnikov. iznajdba, ki najbolj neposred- Matija Rupel in Trobilni kvin- Osrednja tematika letošnjega no priča o zgodovini, o ljudeh tet Orkestra slovenske polici- praznika je bila umetnost kot in njihovih dejanjih,« je za to je. Dijaki umetniške gimnazi- medij, ki presega ideologije, priložnost napisal slovenski li- je Nova Gorica so posebej za državne in jezikovne meje ter terat Ervin Fritz in ob tem pri- to priložnost pripravili krajši zato s sporočilom seže dlje in speval umetelno predstavitev igrani film v poklon France- nagovori globlje. Vrhunec pri- podrobnosti slike, s katerimi tu Bevku, ki ostaja na ogled v reditve, ki je sledil povzetku je umetnik ponovno ustva- pomniku. Vezno besedo je pri- poslanice generalnega sekre- ril edinstven prikaz tragične spevala Nataša Nardin. terja ZN Antonia Guterresa, epopeje 1. sv. vojne kot trajen pozdravom župana Občine poklon generalu Svetozarju Miren - Kostanjevica Mau- Borojevići Von Bojni za njegov ricija Humarja, predsednika prispevek k ohranjanju meja KoDVOS-a dr. Tomaža Časa in naše države. predsednika Društva TIGR Pri- morske Gorazda Humarja ter Novo umetnino, ki bo s svojim slavnostnemu nagovoru mini- sporočilom trajno obogatila stra za kulturo RS dr. Vaska Si- vsebine Pomnika miru, sta slo- monitija, je bilo odkritje nove vesno odkrila župan Mauricij mojstrovine Rudija Španzla, Humar in minister za kulturo imenovane Veter pozabe. Nas- dr. Vasko Simoniti, ki je v svo- tala je kot nadaljevanje tripti- jem predhodnem nagovoru ha Ples življenja in smrti, zago- 51 št. 29 - 02/2020

Polaganje venca v Ajdovščini

Poklonili smo se tigrovcema Antonu Štrancarju in Dragu Bajcu

Prostori OE Slovenska Istra v Izoli Sonja Groznik, vodja OE Vipavska dolina, in njen namestnik Sta- ne Trebižan sta v Ajdovščini položila venec k spomeniku sloven- skemu rodoljubu Antonu Štrancarju, ki je bil prav na tem mestu Novi prostori OE Slovenska 30. marca 1924 na predvolilnem zborovanju smrtno ranjen kot Istra žrtev fašističnega nasilja. Venec pa sta 24. oktobra, na dan, ko je umrl tigrovec Drago Bajc, položila tudi k spomeniku, posveče- Območna enota Slovenska nem omenjenemu pesniku, ki stoji pred osnovno šolo v Vipavi, Istra je dobila v Izoli, na Gre- poimenovani prav po njem. Položitve venca se je udeležila tudi gorčičevi 21, v brezplačno upo- ravnateljica šole Mojca Pev, Bajčeva nečakinja Magda Rodman, rabo prostore, kjer bo sedež ki je prebrala nekaj njegovih pesmi, predsednik Društva TIGR OE. Otvoritev prostorov je bila Primorske Gorazd Humar in generalna sekretarka društva Na- 22. oktobra. Zaradi epidemi- taša Nardin. oloških razlogov so se članice in člani odprtja udeležili posa- mično oziroma v manjših sku- pinah. Pisarna bo odprta vsako sredo od 15.00 do 17.00 ure v zimskem času (oktober–ma- Polaganje venca v Vipavi rec) in od 17.00 do 19.00 ure v poletnem času (april–septem- ber) oziroma po potrebi član- stva. Več informacij dobite na naslovu jadrankasturm@ gmail.com ali številki 040 521 992. Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

52 V spomin tigrovcem v Sloven- spominskih ploščah Andreju ski Istri Žerjulu v Gabrovici, Josipu Agnelettu v Trseku in organi- Ob dnevu spomina na mrtve je zaciji TIGR v Loparju. Jadranka Šturm Kocjan, vodja OE Slovenska Istra, obiskala spominska obeležja pripadni- kov TIGR-a in k njim položila nageljne z rožmarinom. V Ko- pru je obiskala grob tigrovcev Cirila Pelicona in Karla Kocjan- čiča ter spominsko obeležje na kraju, kjer je bila mučilnica v Semedeli, v kateri so med dru- gimi mučili tudi bazoviške ju- nake. Cvetje je položila še na Slovesnost v Kućibregu

Zaradi koronavirusa je letos odpadla tradicionalna skupna slovesnost borcev iz treh držav Hrvaške, Slovenije in Italije, ki jo vsako leto pripravljamo v Kućibregu v spomin na veliko bitko in hude žrtve v skupnem boju partizanov vseh treh na- rodnosti Istre proti izredno močnim nemškim enotam v začetku novembra leta 1944. Delegacija, ki so jo sestavlja- li župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, predsednik ZZB Slo- venije Marjan Križman in vod- ja ZB Koper Vojko Vodopivec, je položila ob spomeniku padlim tovarišem v Kućibregu venec v imenu občin, ZZB, veteranov in Društva TIGR Primorske OE Slovenska Istra. Delegacije so posamično položile cvetje tudi na grobu v Hrvojih. 53 in preganjanje primorskih Slo- vih obalah, ki bi naj zaokroži- vencev, hkrati pa tudi njihov le smer in obseg vpliva takrat eksodus s ciljem, da bi ustva- ponovno porajajočega se im- rili na italijanski vzhodni meji perija. etnično čisto ozemlje. Cena, ki

št. 29 - 02/2020 smo jo plačali zlasti Slovenci in Zato smo odločno proti takim Hrvati, je bila zelo visoka. zlonamernim poenostavit- DOGODKI vam in zlorabam zgodovine. S Zaradi tega nas dogodki in iz- svojim delovanjem si bomo še jave, do katerih je prišlo ob nadalje prizadevali, da se tudi obeležitvi dneva spomina na znotraj EU taka in podobna de- fojbe na italijanski strani meje, janja opustijo in onemogočijo, navdajajo z začudenjem in ker nimajo ničesar skupnega z IZJAVA SLOVENSKI zaskrbljenostjo, pa tudi s stra- razmerji med enakopravnimi hom. Na njih je bil potegnjen narodi. IN MEDNARODNI enačaj med Auschwitzem in JAVNOSTI (2019) žrtvami genocida ter protiita- 1. ZVEZA DRUŠTEV GENERALA lijanskega sovraštva v fojbah, MAISTRA, predsednik mag. Mi- med komunizmom in naciz- lan Lovrenčič mom (fašizma niso niti ome- Veteranske in domoljubne or- njali), med otroškimi žrtvami v 2. DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE, ganizacije, članice koordinaci- fojbah (doslej nepoznanimi) in predsednik dr. Savin Jogan je veteranskih in domoljubnih v nacističnih koncentracijskih organizacij Slovenije (KoDVOS) taboriščih, kot da ni bilo prej 3. ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA so v zvezi prireditve pri Bazo- nobenega fašističnega zatira- VREDNOTE NOB, predsednik vici ob dnevu spomina 10. fe- nja, mučenja, izgona, kratenja dr. Tit Turnšek bruarja 2019 sprejele Izjavo temeljnih človečanskih pravic, slovenski in mednarodni jav- zanikanja narodnega obstoja 4. ZVEZA VETARANOV VOJNE nosti. in dostojanstva okupiranih in ZA SLOVENIJO, predsednik po Rapallu v italijansko državo gen. major Ladislav Lipič Tragični dogodki v obdobju vključenih sto tisoč slovenskih fašizma med drugo svetovno in hrvaških prebivalcev. 5. ZVEZA POLICIJSKIH VETE- vojno in po njej, ki sta jih na RANSKIH ZDRUŽENJ SEVER, svoji koži zelo občutila sloven- Vemo, da doslej italijanska predsednik dr. Tomo Čas ski in italijanski narod, nam država ni bila pripravljena morajo biti poduk in vodilo v sprejeti in objaviti niti poro- 6. ZVEZA SLOVENSKIH ČASTNI- poglabljanju vrednot, ki pove- čila z ugotovitvami zgodovi- KOV, predsednik gen. major dr. zujejo in utrjujejo prijateljstvo narjev obeh držav o odnosih Alojz Šteiner med sosednjima narodoma. med narodoma in ga upošte- vati. Namesto tega poslušamo 7. ZVEZA DRUŠTEV VOJNIH IN- Vse žrtve in trpljenje obžalu- očitke o ideološki omejenosti VALIDOV SLOVENIJE, predse- jemo. Prav zaradi spoštljivega tega ljudstva (v štiridesetih dnik Janez Podržaj spomina nanje pa ne bi smeli letih smo poslušali očitke o dovoliti, da se ta tragična do- »prekletem plemenu«) ter 8. ZVEZA DRUŠTEV IN KLUBOV gajanja med drugo svetovno vzklikanja italijanski Istri in MORIS, predsednik Peter Vaš vojno in po njej ocenjujejo in Dalmaciji, kar je bilo kasneje spominjajo iztrgano iz okoli- utemeljeno kot želja posredo- 9. ZVEZA DRUŠTEV CIVILNIH ščin tistega časa in brez upo- vati »le sporočilo o miru«! INVALIDOV VOJN SLOVENIJE, števanja sosledja zgodovinskih predsednik mag. Adolf Viden- dogajanj, ki imajo korenine v Žal se ne moremo ob tem zne- šek letih po prvi svetovni vojni, v biti primerjave s podobnimi obdobju fašizma in v času dru- zahtevami v nekem drugem Ljubljana 13. 2. 2019

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske ge svetovne vojne. Prav v tem času, o Jadranu kot »mare obdobju je potekalo zatiranje nostrum« in o (vseh) njego- 54 Primorski rodoljub

in po drugi svetovni vojni oce- njujejo in spominjajo iztrgano iz konteksta tistega časa in brez upoštevanja sosledja zgo- dovinskih dogajanj.

IZJAVA DOMOLJUBNIH IN VETERANSKIH Zaradi tega so nas navdali z za- čudenjem in zaskrbljenostjo, ORGANIZACIJ SLOVENIJE OB DNEVU pa tudi s strahom, dogodki in DRŽAVNOSTI (2019) izjave, do katerih je prišlo pred nekaj meseci ob obeležitvi pra- znika spomina na fojbe na ita- Veteranske in domoljubne or- janjem nacije pred tremi dese- lijanski strani meje med drža- ganizacije smo preko osmih tletji, opozorila na spreminja- vama. Potegnjen je bil enačaj zvez in Društva TIGR Primor- nje vrednot pa tudi nacionalne med Auschwitzem in žrtvami ske povezane v Koordinaciji ogroženosti. genocida ter protiitalijanske- veteranskih in domoljubnih ga sovraštva v fojbah. Kot da ni organizacij Slovenije (KoD- Ob bližajočem se državnem bilo prej nobenega fašistične- VOS). V KoDVOS so tako zasto- prazniku dnevu državnosti Re- ga zatiranja, mučenja, izgona, pani veterani in invalidi vojn publike Slovenije je poleg za- kratenja temeljnih človekovih ter domoljubi vseh slovenskih dovoljstva in ponosa, da smo pravic, narodnega obstoja in generacij, ki so si prizadevale vendarle uspešno »previharili dostojanstva okupiranih med za obstoj slovenske nacional- viharje«, in dejstva, da smo vojno in pred tem po Rapallu ne entitete in slovenske dr- varno zasidrani v Evropski v italijansko državo vključenih žave, kar je dokončno uspelo uniji, treba opozoriti, da nis- sto tisoče slovenskih in hrva- pred osemindvajsetimi leti. Pri mo imuni za spremembe in ških prebivalcev. tem ocenjujemo, da so vred- pojave, ki nas samo na videz note domoljubja in spoštljive- manj ogrožajo kot v preteklo- Poleg tega smo soočeni še z ga zgodovinskega spomina ter sti. Zato si danes prizadevamo apetiti in celo izrecnimi zahte- do žrtev vojn, ki so se na naših za uresničevanje socialne dr- vami po vrnitvi nekdanjih oku- ozemljih dogajale v preteklo- žave in vladavine ljudstva, kot piranih ozemelj, objavljanju sti, pomemben gradnik naci- je zapisano v Ustavi Republike zemljevidov o »veliki Italiji«, onalne identitete pa tudi pre- Slovenije. Res je tudi, da smo vzklikanju italijanski Istri in poznavnosti v Evropski uniji, manj občutljivi na številne Dalmaciji, zanikanju temelj- utemeljeni na boju proti fašiz- spremembe, ki se dogajajo ok- nih narodnostnih pravic, kar mu in nacizmu. rog nas, pa tudi da se Sloven- naj bi izpeljali po ponovnem ci s svojo državo nismo uspeli preštevanju Slovencev v Itali- Ko se oziramo v preteklost, naj otresti zgodovinskega dejstva, ji. Podobno se v zadnjih dneh pri tem izpostavimo dva pojava da lahko sami sebi predsta- izpostavlja tudi na madžarski izpred trideset let. Prvi je po- vljamo največjo grožnjo. strani ob bližajoči se stoletni- vezan z majniško deklaracijo, ci Trianona. V obeh navedenih ki je nakazala politično smer Naj pri tem opozorimo na tra- primerih se ne moremo zne- nadaljnjih procesov osamos- gične dogodke iz obdobja fa- biti primerjave z zahtevami in vajanja in vzpostavljanja sa- šizma in v povezavi z njim, ki prakso v nekem drugem času, mostojne Slovenije. Na varno- sta jih na svoji koži zelo obču- za katere smo verjeli, da so stnem področju pa pomembno tila slovenski in italijanski na- bile z zmago protifašističnih in mesto pripada akciji Sever, ko rod. To nam mora biti v poduk protinacističnih sil ob koncu so 1. decembra 1989 takratni in vodilo pri povezovanju in druge svetovne vojne ter z raz- organi za notranje zadeve pre- poglabljanju odnosov med so- padom blokovske razdelitve prečili »miting resnice« in na sednjima narodoma. Vsi lahko Evrope trajno presežene. praktičen način pokazali, da objokujemo svoje žrtve, ven- ne bodo sledili srbskemu he- dar zaradi spoštljivega spomi- Zato v domoljubnih in vete- gemonizmu. Ta dva pojava sta na ne bi smeli dovoliti, da se ranskih organizacijah Sloveni- ob ostalih, povezanih s prebu- tragična dogajanja pred, med je nasprotujemo zlonamernim 55 poenostavitvam in prikrajanju zgodovinskih dejstev. Prizadevali si bomo, da se jasnost in odloč- nost v tej smeri dosledno uveljavi tudi v izjavah in delovanju odgovornih v naši državi. Hkrati pa bomo podpirali tudi prizadevanja, da se podobna praksa znotraj EU opusti kot vzorec razmerij med njenimi članicami. Pri tem bomo aktivni v mednarodnih povezavah, v katerih sodelujejo članice KoDVOS. št. 29 - 02/2020 V veteranskih in domoljubnih organizacijah smo velikokrat presenečeni nad zgolj splošno ob- sodbo s strani nekaterih najvidnejših političnih voditeljev. Zavedamo se ljudske modrosti, da tis- ti, ki molči, devetim odgovori, pa vendar nas ravno zgodovinski primeri prepričujejo, da je molk lahko tudi tiho pristajanje na izpostavljeno, še posebej, ko je to netočno ali celo zlagano.

Ob dnevu državnosti domoljubne in veteranske organizacije Republike Slovenije čestitamo ob najpomembnejšem prazniku in izražamo priznanje vsem, ki so bodisi kot politiki, teritorialci in miličniki ter ostali podporniki prispevali k temu, da smo vzpostavili in kmalu zatem obranili samostojno državo. Naj ne bo pozabljeno!

PISMO DRŽAVNEMU VRHU (2019) pozabimo na pripis k uradne- mu dokumentu poveljnika XI. korpusa Maria Robottija, da se Pismo, ki ga je tedaj aktualni tove komunistične vladavine. v Sloveniji „ubija premalo “, in predsednik Društva TIGR Pri- Dan pred slovesnostjo ob 78. na Robottijevega nadrejene- morske dr. Savin Jogan napi- obletnici ustrelitve junakov, ga Maria Roatte, ki je pristavil sal državnemu vrhu. obsojenih na drugem trža- „ne zob za zob, pač pa glavo za škem procesu leta 1941, pa so zob“. Fašistična prostovoljska Spoštovani! pripadniki skrajno desničar- milica je brutalno požigala ske organizacije Casa Pound vasi v Brkinih, ubila 32 talcev, Predsednik Republike Sloveni- nalepili po Opčinah plakate, 462 prebivalcev pa odgnala v je g. Borut Pahor, na katerih označujejo Viktor- internacijo. V Podhumu so po- ja Bobka, Simona Kosa, Ivana bili 91 moških v starosti od 16. Predsednik Vlade Republike Ivančiča, Pinka Tomažiča in do 65. let, druge prebivalce so Slovenije g. Marjan Šarec, Ivana Vadnala za teroriste. To odgnali v internacijo, vas pa so isti, ki poveličujejo Gugliel- požgali. Ne le med vojno, tudi Minister za zunanje zadeve Re- ma Oberdanka in ga označuje- že mnogo prej, še pred fašistič- publike Slovenije dr. Miro Ce- jo za narodnega heroja, med- nim prevzemom oblasti, so se rar, tem ko naj bi bili naši, ki so se škvadristi izkazali z brutalnim prav tako borili za svobodo in požigom slovenskega Naro- Generalni Konzul Republike pravičnejšo bodočnost svo- dnega doma julija leta 1920 Slovenije v Trstu g. Vojko Volk jega naroda, teroristi. Dvojna in leto kasneje preostalih slo- merila, nobenega razlikovanja venskih domov pri sv. Ivanu, v Društvo za negovanje rodo- med napadalcem in napada- Barkovljah in v Rojanu. Maja ljubnih tradicij organizaci- nim, med ubijalcem in žrtvijo. 1921 pa so požgali Mačkovlje v je TIGR Primorske odločno Ne moremo in ne smemo po- občini Dolina. Vas je bila dvak- in najostreje protestira proti zabiti na fašistično zatiranje rat požgana, najprej od faši- obnavljanju fašizma v Itali- primorskih Slovencev, na dej- stov in leta 1944 od nacistov, ki ji, še posebej v tržaški občini. stvo, da je Italija brez vojne so zažgali še Medjo vas, Mavhi- Najprej se je oglasil deželni od- napovedi 6. aprila 1941 napadla nje, Cerovlje in Vižovlje. bornik Fabio Scoccimaro, član Jugoslavijo in zasedla ljubljan- novofašistične stranke „Fra- sko pokrajino. Med okupacijo Zakaj moramo ostati budni in telli d'Italia“, ki je zahteval, da je bilo ubitih 35.488, ranjenih obujati spomin na fašistične

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske se slovenski in hrvaški predse- 32.747 in aretiranih ter inter- zločine? dnik opravičita za zločine Ti- niranih 264.054 civilistov. Ne 56 Primorski rodoljub

Pokojni škedenjski duhovnik Dušan Jakomin je v svoji knjigi „Od petrolejke do Ipasa“ zapisal, da je doživel tesnobo tistega časa, protinaravno prisilo, in da ga je ponižala tudi cerkvena oblast. Vsega uničujočega je bilo preveč. Kaj pa istrski begunci, ki ponavljajo svoj exodus in tudi nasled- nje generacije o njem govorijo? Zakaj njim ne velja očitek, da zgodovina gre naprej, da se ne kaže vračati na staro, od mnogih pozabljeno.

Spoštovana predsednika, minister in generalni konzul!

Pričakujemo, da boste v okviru svojih pristojnosti in tudi dolžnosti zahtevali od predstavnikov Republike Italije, da se uradno distancira od takšnih in podobnih dejanj in da pristojni organi začnejo postopek zoper organizacijo Casa Pound zaradi postavitve plakatov brez dovoljenja tako na površine v zasebni lasti kot tudi na javne površine.

JEZIKOVNA združenje, Slavistično društvo Članice in člani Društva TIGR Slovenije, ki od njih pričaku- Primorske prizadeto in pozor- SAMOZAVEST - jejo vlaganje v nastajanje in no spremljamo opozorila in OBSTOJ IN RAZVOJ razvoj tistih in takih ključnih prizadevanja, ki se pojavljajo vsebin, kakršne slovenska je- v naši javnosti glede skrbi in MATERINŠČINE JE zikovna skupnost dejansko spoštovanja slovenščine ter ODVISEN OD NAS potrebuje in uporablja. njenega uveljavljanja na vseh področjih dela in življenja. SAMIH 3. Odločno se zavzemamo za Tako kot v zgodovinski organi- brezpogojno podporo sloven- zaciji protifašističnega odpora Besedilo: dr. Savin Jogan ščini kot učnemu jeziku na TIGR Julijske krajine, katere vseh stopnjah in v vseh vrstah programu in vrednotam se izobraževanja. priklanjamo, so skrb za jezik, Sredi junija 2019 je potekal v njegovo uveljavljanje in razvoj prostorih Slovenske akade- 4. Pozdravljamo uvedbo kate- tudi v središču naših prizade- mije znanosti in umetnosti gorije raziskave nacionalnega vanj. Zapisane so v našem sta- posvet z naslovom »Jezikovna pomena, kot je opredeljena v tutu in programih, vključene samozavest - obstoj in razvoj prvi alineji drugega odstavka so v samo delovanje društva materinščine je odvisen od 12. člena in v prvem odstav- in poseben poudarek jim da- nas samih«. ku 17. člena predloga Zakona jemo v različnih oblikah sre- o znanstvenoraziskovalni in čanj, okroglih miz in kulturnih Udeleženci posveta so po raz- inovacijski dejavnosti, pri če- prireditev, ki jih organiziramo pravah sprejeli naslednje skle- mer opozarjamo na nujnost, skupaj z učenci in dijaki. pe: da je treba v to kategorijo uvr- stiti izključno vsebine nacio- Zato smo pozorno prebrali 1. Izjava »Kako je mogoče?«, nalnega pomena, ki imajo dr- sporočilo in sklepe z nedav- ki jo je napisal Boris A. Novak, žavotvorni pomen. nega posveta SAZU o jezikovni sopodpisala pa jo je večina čla- samozavesti. Sklepe v celoti nov SAZU, se objavi kot peticija 5. Predlagamo, da se na dr- podpiramo kot hvalevreden na spletni strani SAZU. žavni ravni vpeljejo razpisi za nov začetek skrbi za jezik. institucionalne dejavnosti z Morda bi bilo koristno dodati 2. Predlagamo, da pristojna namenom razvijati slovensko še razmislek o tem, kako pri- ministrstva, še zlasti mini- znanstveno in strokovno ter- spevati tudi k podpori priza- strstvi za znanost in kulturo, minologijo različnih področij. devanj številnih prebivalcev, Javna agencija za raziskovalno ki so ob teh vprašanjih zaskr- dejavnost in drugi, ki odloča- 6. Pozivamo državne organe k bljeni, a ostajajo pri mnogih jo o delitvi javnih sredstev na udejanjanju skupnega sloven- primerih neustreznega stanja področju raziskovanja sloven- skega kulturnega prostore in nemočni, brez prave spodbude skega jezika, upoštevajo upo- posebni skrbi za podporo jezi- in tudi strokovne ter vsakršne rabnike in osrednje stanovsko ku in kulturi. drugačne podpore. 57 sko in svetovno zvezo, obenem pa izdal strokovna priročnika: Pomorske in prevozne listine in pogodbe o prevozu tovora: priročnik za zaključevanje po-

št. 29 - 02/2020 morskih vozlov (2008) in Po- morski agent: vezni člen v ve- BEREMO rigi prevozov in prekomorske trgovine (2012), ki predstavlja- ta prva tovrstna priročnika na Slovenskem. Je tudi družbeno aktiven na mnogih področjih in borec za pravičnost s poslu- hom za sočloveka. ZLATAN ČOK: IZZIVI »TAJNEGA« AGENTA Razgibano življenje pomor- skega agenta Naslovnica knjige Izzivi Besedilo: Vesna Tomc Lamut, avtorica »tajnega« agenta uvodnih besed v knjigi Zlatana Čoka Pred nami je knjiga Zlatana Čoka, Koprčana, ki ga zagotovo sinovoma Vojkom in Zlatanom dobro poznajo mnogi prebival- vrnila v svoje kraje in si v Žu- ci tega obmorskega mesta. V sterni pri Kopru ustvarila svoj O avtorju njem je preživel svojo mladost dom. Zlatan se je hitro povezal in vse, kar ta lepega prinaša s s prijatelji različnih narodno- Zlatan Čok, rojen 31. marca seboj, zrela leta, ki so ga obli- sti, a skupnih interesov, z mes- 1941, ekonomist za pomorstvo, kovala v pokončnega moža, v tom, z obalo, predvsem pa z eden prvih slovenskih po- njem je neskončno srečen tudi morjem. Preko iger s svojimi morskih agentov. V mladosti v svojih poznih letih. Zaljubljen prijatelji in preko športnih ak- športni jadralec z uspehi na v življenje, ki mu je na pot pri- tivnosti, predvsem jadralstva, državnem in mednarodnem peljalo mnoge zanimive ljudi je ostal z morjem povezan tudi področju. Po gimnaziji v Kopru in ustvarilo živopisano ogrlico poklicno, saj se je kot pomor- in vojaščini je opravil študij dogodkov, se je odločil zapisati ski agent zaposlil v pomorski ekonomije na Višji pomorski svoje bogate spomine in jih de- agenciji v novonastalem edi- šoli na Reki. Teoretična znanja liti z nami. nem slovenskem pristanišču je nadgradil s 50-letno prakso v Kopru in postal velik stro- zaključevanja ladijskih prevo- Rojen je bil na samem začet- kovnjak na svojem področju zov, tik pred osamosvojitvijo ku druge svetovne vojne, pri- (o tem je napisal tudi dva stro- Slovenije pa je ustanovil svo- morskim staršem sicer daleč kovna priročnika). jo pomorsko agencijo Savica. od Primorske, v Beogradu, Bil je prvi predsednik Zveze kamor so se zatekli iz Trsta Njegovo življenje, bogata do- pomorsko prometnih agencij pred italijanskim fašizmom. živetja, spoznavanje novih Slovenije in jo vključil v evrop- Po osvoboditvi se je družina s krajev in ljudi ter ohranjanje stiov s starimi prijatelji je kar Zlatan Čok s klicalo po tem, da vse to zapi- sogovornicama dr. Vesno Mikolič še, da spomini ne bi šli v poza- in Vesno Tomc bo. Tako je nastala pričujoča Lamut avtobiografska knjiga Izzivi »tajnega« agenta, z zanimi- vim naslovom v narekovajih, na prvi pogled zavajajočim, saj ne gre v resnici za tajnega agenta, kakršen je James Bond

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske in podobni, temveč je bil av- tor ladijski oziroma pomorski 58 Primorski rodoljub agent. A ko je nekaj časa služ- Knjiga popisuje tudi čas slo- začetkov do današnjih dni. Zla- boval v Romuniji, so nekateri venske osamosvojitve, razme- tan Čok je namreč eden prvih tam živeči v resnici mislili, da re v slovenskem pomorstvu, slovenskih pomorskih agentov je pravi tajni agent. ladijsko trgovanje in zaklju- in je v petdesetih letih tovr- čevanje prevozov tovora naj- stnega dela pridobil ogromno Skozi knjigo tako sledimo av- različnejših ladjarjev, njihove izkušenj ter doživel marsikaj torjevi življenjski poti – od zgodbe, predvsem šaljive, sre- zanimivega. Mnogo tega je že- rojstva tik pred nemškim bom- čanja z ljudmi z vsega sveta lel podeliti z nami, predvsem bardiranjem Beograda čisto … To je bil tudi čas avtorjeve pa nam je v svojih knjigi pri- na začetku druge svetovne osamosvojitve, saj se je v no- kazal duh preteklega časa in vojne do osvoboditve in vrnit- vih razmerah odločil ustano- preplet vrednot – vztrajnosti, ve družine sicer tržaških kore- viti svoje pomorsko agencijsko delavnosti, prijateljstva, ra- nin na rodno Primorsko, kjer podjetje, v katerem nato sledi- zumevanja in medsebojnega je Zlatan nato v Kopru kljub mo izboljšavam, strokovnemu spoštovanja, predvsem pa lju- skromnim povojnim razme- delu, razvoju stroke od prvih bezni do morja … ram preživljal nadvse zanimi- vo otroštvo. Skozi zgodbice žu- sternske mularije spoznavamo mnoga znana koprska imena njegovih sošolcev iz osnovne beguncih in pregnancih v času in srednje šole, sotovariše v MILOŠ IVANČIČ: fašizma ipd. Izdal je več knjig, mnogih športnih dejavnostih, med katere sodi tudi Fojba laži predvsem v jadralstvu, gremo FOJBA LAŽI (2018). Člani Društva TIGR Pri- na taborjenja koprskih tabor- morske smo se 11. 9. 2019 ude- nikov Odreda Srebrnega gale- ležili predstavitve knjige Fojba ba, srečamo ga v slovenskem Avtor knjige Fojba laži, Miloš laži. mladinskem filmu Ti loviš, v Ivančič, rojen 17. marca 1948 katerem je igral pravo in po- v Trstu, je slovenski novinar, Odlomek iz naslovne knjige: membno vlogo. Po maturi na urednik in pesnik. Svoje prve koprski gimnaziji in prvi za- pesmi je začel pisati že v osnov- Fojbe poslitvi v agencijskem pod- ni šoli, novinarske prispevke jetju ga je čakalo še služenje pa je začel objavljati kot dijak Sedaj pa o fojbah. To naj bi bila vojaškega roka v JLS in študij ekonomske srednje šole v Ko- brezna, jame, vendar polne na ekonomskem oddelku Viš- pru. Kot študent novinarstva je pomorske šole na Reki, ob na FSPN-ju, današnjem FDV-ju, vsem pa je seveda našel čas še se je preživljal s honorarnim za ljubezen, poroko in družino, delom pri raznih časopisih. od katere se nikdar ni ločil, niti Delal je na Radiu Študent, na takrat ne, ko se je kot predstav- RTV Slovenija, po končanem nik pomorsko agencijskega študiju pa se je zaposlil na Ra- podjetja Jadroagent za kar ne- diu Koper – Capodistria, kjer kaj let odločil iti delat na tuje, je delal vse do upokojitve leta v Romunijo. Tako ob zgodah in 2010. Čeprav je večji del svoje- nezgodah mlade Čokove druži- ga dela posvetil uredništvu, je nice spoznamo tudi življenje v pripravil okrog tisoč daljših ra- Bukarešti, težko življenje v tej dijskih oddaj, med njimi razne vzhodnoevropski državi v času intervjuje, reportaže, javne ra- režima predsednika Ceauses- dijske oddaje in druge radijske cuja, ki se je precej razlikovalo zvrsti, o primorskih krajih in od našega v Titovi Jugoslaviji, ljudeh v Sloveniji, Italiji in na veliko kvalitetnejšega in pred- Hrvaškem, o običajih in nava- vsem svobodnejšega. dah, o zgodovinskih dogodkih, slovenski vojni, izbrisanih, do- moljubih, borcih, primorskih 59 kosti – človeških ali po itali- mu oz. Adresovemu sinu, bo- roke, ki bi jih posiljevali,, mu- jansko – italijanskih. žanstvu strahu, vendar še bolj čili in prodajali kot sužnje. verjetno je, da je ime dobila po Na kraškem svetu je ogrom- krščanski duhovnici Foibi, ki je Za tem so v to propadajočo no jam. Skorajda ni vasi, ki ne v času življenja sv. Petra vodila rimsko kulturo prišli Slovani,

št. 29 - 02/2020 bi imela kakšne večje luknje, verske obrede v skritem pod- ki so bili predvsem pastirji in nekatere imajo tudi kapnike, zemlju Rima. poljedelci, ne vojščaki. Ti so ljudje pa prav srečni, če je v se tudi združili s preživelimi teh jamah tudi voda. Ta je tudi Ta brezna torej ne nosijo ime- Histri, ki so se zadrževali v njih ustvarila, deroča je nare- na po neki slovanski boginji, svojih kaštelirjih na vrhu težko dila rove, tista počasi kapljajo- sploh ne Morani, ampak ro- osvojljivih hribih, ki so jih ime- ča pa kapnike. Nekoč so sicer manski in krščanski svečenici novali Tinjan ali Atinium. trdili, da jih je bog, drugi vrag, Foibi. Pa menda je niso tako saj naj bi vodile do pekla, ven- poimenovali Ščavi. Ta brezna Slovani kot ogromna večina, pa dar danes vemo, da je bila nji- so obstajala tu že pred Slovani čeprav so jim vladali drugi, so hov stvarnik voda. Med temi, in Rimljani, veliko prej preden sem prinesli mir, sožitje z no- kjer voda še vedno teče, sta pri sta potomca beguncev z Bliž- vimi priseljenci z vseh koncev, nas najbolj znani Postojnska in njega vzhoda, ki jih je s svojim od Romunije (Istroromuni) do Škocjanska jama. Vendar tista, mlekom dojila volkulja, ustva- Sicilije (Bumbari), dokler si teh za katero se je največkrat sli- rila Rim. krajev niso zaželeli novi vla- šalo po svetu, največ o njej piše darji, najprej Napoleon, nato tudi na svetovnem spletu, nis- Tu so živeli Histri, po vsej ver- pa še severnejši Germani. Rusi ta ti dve lepotici, ampak Fojba. jetnosti staro ilirsko pleme, in Srbi pa svojih vojsk niso po- Foiba po italijansko. Slovani ki so jih Rimljani v skladu s šiljali. Srbi so se sicer množič- smo to ime samo malo omeh- svojo kulturo po večini pobili, no naselili kot Uskoki, to so čali. po vsej verjetnosti pa v skla- na pol kmetje in na pol vojaki, du s starimi verovanji o pod- vendar ne kot napadalci, am- Fojba je bila rimska svečenica zemnih božanstvih nekatere pak kot branilci beneških in tudi darovali svoji novi sve- avstrijskih mest ter gradov. To Fojba ni ime samo ene jame, čenici Foibi. Njihovi takratni našo mešanico pretežno slo- ampak vrste ponorov Pazinske zgodovinopisci so zapisali, da vanskega prebivalstva so dol- rečice, ki je že zdavnaj in nato so jih poklali na deset tisoče. ga stoletja imenovali tudi Iliri. skozi vso dobo človeške civili- Zadnji kralj Histrov Epulon se zacije glodala in izpirala svojo je s svojimi preživelimi vojšča- Tu, na tej zadnji obrambni črti jamo, ki je njena pot. Ime naj- ki boril dobesedno do zadnjega pred roparskimi pirati, Huni brž nosi po latinskem imenu diha. Preden so se vrgli v zad- pa zlasti Turki, je bilo veliko za jamo »fovea« ali italijansko nji boj, so pobili svoje otroke in spopadov in bojev. Branite- »fossa«, kar trdijo Italijani, žene, da ne bi padli krvoločnim lji svojih domačij in mehkega mogoče po Fobosu Marsove- in pokvarjenim Rimljanom v evropskega trebuha jih niso vedno pokopavali, ampak so

Odprto jamsko jih enostavno zmetali v kraška brezno, fojba, brezna. na dvorišču socerbskega gradu v opomin Pripovedi o tem so se ohrani- upornim le do današnjih dni. Ko sem v kmetom (Foto: M. Ivančič) nekem kraju med Trstom in Kozino delal oddajo o njiho- vi vasi, sem v neki kleti opazil star turški meč, pa sem gosti- telja vprašal, kje ga je dobil, in odgovoril mi je, da ga je že kot mulc privlekel iz neke jame pri

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske njihovi vasi. Notri v jami je na- mreč še vedno veliko ostankov 60 Primorski rodoljub od Turkov, ki so jih tu v neki bitki premagali, nato pa trupla z vso opremo vred zmetali v jamo.

Splošno je tudi znano, da so biriči tujih gospodarjev, ki so domovali v naših krajih, uporne ljudi metali čez obzidje ali pa v kraška brezna. Eno takih brezen je tudi tisto na socerbskem gradu, ki so ga beneški grofi ob gradnji zidu namerno pustili sredi grajskega dvorišča, pa tudi drugi itali- janski, ki so ga obnavljali, če ne za drugo pa vsaj za zastraševanje.

Strah pred fojbami ni ostal samo v spominu, ampak zapisan celo v ljudskih pesmih italijanske manjšine v Pazinu, ki pa tudi zelo jasno odseva čas iredentizma in napoveduje fašizem. Da so bili Italijani v Pazinu le manjšina, dokazujejo podatki iz ljudskega štetja leta 1910, iz katerega lahko razberemo, da je uporabljalo srbohrvaščino kot svoj jezik 15 966 ljudi, italijanščino pa le 1378 (Ivančič 2019: 18–21)

VILJEM ČERNO »NA IZPOSTAVLJENEM MESTU«

Besedilo: Vesna Tomc Lamut

13. februarja 2019 so v Koso- Rudi Pavšič, predsednik SKGZ nosti v Italiji (med drugim je velovi spominski sobi v Sežani je v svojem predgovoru po- pomembno prispeval, da so predstavili knjigo pred dvema vedal, da je pričujoča knjiga bili Slovenci na Videmskem letoma umrlega pesnika, pisa- skromen prispevek v spomin priznani v italijanskem zašči- telja in velikega domoljuba Vi- in zahvalo profesorju Vilje- tnem zakonu). Zaključil je z ljema Černa iz Barda v Sloven- mu Černu, osebnosti, ki je vi- besedami: »Viljem Černo je bil ski Benečiji. dno zaznamovala prostor in naš najboljši ambasador. Bil je naše ljudi, predvsem na Vi- naš Čedrmac.« O njegovem življenju in o knjigi demskem. Poudaril je, da je Na izpostavljenem mestu, ki je bil Černo neutrudljiv borec za Urednik knjige Igor Tutta, si- konec leta 2017 izšla v Zadrugi pravice tamkajšnjih Sloven- cer publicist, radijski urednik Novi Matajur iz Čedada, so go- cev. Verjel je v to, kar je govo- in režiser, je napisal predgovor vorili: uvodoma Mateja Kralj iz ril, stal vedno v prvi vrsti, ko je h knjigi s pomenljivim naslo- Ljudske univerze Sežana kot bilo potrebno kaj storiti v ko- vom Pravi človek na pravem gostiteljica, nato pa predse- rist slovenske narodne skup- mestu. S tem je Viljemu Černu dnik Slovenske kulturno go- spodarske zveze Rudi Pavšič, Viljem Černo Foto: Siol.net urednik knjige Igor Tutta in te- danji predsednik Društva TIGR Primorske dr. Savin Jogan. Predstavitve pa sta se udeleži- la tudi avtorjeva vdova Marisa Černo in njegov sin Igor, ki se je ob koncu zahvalil vsem pri- sotnim in vsem, ki so zaslužni, da je knjiga izšla, dodal pa je tudi nekaj spominov na svoje- ga očeta.

61 Viljem Černo je bil pojem Slovenca na Videmskem, neutrudljiv borec za naše pravice in za narodno dostojanstvo. Verjel je, da sta dialog in sodelovanje najboljši način

št. 29 - 02/2020 sporazumevanja. Bil je spravljiv, dialoški, razumen, a ni nikoli popustil pri načelnih vprašanjih za našo skupnost.

To je portret človeka, ki je s svojo duhovno močjo, s svojo potrpežljivostjo in s svojo odprtostjo vsak dan svojega življenja dokazoval ne samo ljubezen do slovenskega je- zika, ampak tudi potrebo po spoštovanju drugih. Vztrajno se je boril za boljši položaj svojih rojakov v Benečiji.

Pripovedovanje Viljema Černa o svojem delu za slovensko narodno skupnost v Bene- čiji je kot njegova duhovna oporoka in istočasno dokument časa in ljudi, ki so se borili in dosegu ohranitev slovenske besede in slovenske kulture na tem izpostavljenem mestu skupnega slovenskega prostora.

(Z zavihka knjige)

določil pomembno mesto med Prvič sta se srečala pred več narje, srečanja in predavanja. Beneškimi Slovenci, na tem kot štiridesetimi leti in se kas- Knjiga je tako počasi nastajala najbolj zahodnem in izpostav- neje pogosto srečevala, on kot in prav vsi so se je veselili. Na- ljenem področju enotnega slo- novinar in Černo kot predstav- men vodstva SKGZ je bil, da bi venskega kulturnega prostora, nik in aktiven član mnogih slo- knjiga izšla ob kaki pomembni oziroma med Slovenci sploh. venskih organizacij in komisij obletnici, ob kaki posebni pri- za Beneško Slovenijo, član De- ložnosti in za to se jim je zdela želnega sveta in predsednik najbolj primerna prav 80-le- Naslovnica knjige Viljema Černa Pokrajinskega sveta za Videm- tnica Černovega rojstva. Izid sko pokrajino. Zato je vodstvo knjige je avtor z veseljem pri- Slovenske kulturno-gospodar- čakoval, zgodilo pa se je nepri- ske zveze določilo, da je o tako čakovano: žal je Viljem Černo pomembnem članu potreb- le dva dneva pred svojim 80. no pripraviti knjigo in naloga rojstnim dnem umrl, 22. junija je pripadla prav Igorju Tutti. 2017. Tako sta se s pisateljem zače- la načrtno sestajati, imela sta Knjiga je slabega pol leta kas- številne pogovore, neke vrste neje izšla. Opremljena je z intervjuje, ki sta jih zvočno mnogimi fotografijami, kate- snemala. Srečanja so poteka- rih večino je za objavo posodi- la že v letu 2012. Pogovarjala la Černova družina. Viljem jo sta se o njegovem življenju, je posvetil svojim najdražjim: predvsem pa o njegovem delu ženi Marisi, ki je z ljubeznijo in razvoju kulturne stvarno- in potrpežljivostjo skozi dolga sti v domači občini Bardo v leta spremljala njegovo delo, Terski dolini in nato v Čedadu in sinovoma Borisu in Igorju, ter Nadiških dolinah. V knjigi na katera je bil vedno ponosen

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske so dodani tudi teksti, ji jih je in vesel vsakega njunega uspe- Černo napisal za razne semi- ha. 62 Primorski rodoljub

Tretji govornik na predstavi- rezijanskem okviru, spodbu- naslovom Med svojimi ljudmi tvi knjige v Sežani je bil dr. Sa- janje in organiziranje pros- zapisano vse, kar je avtor pove- vin Jogan, tedanji predsednik vetne in kulturne dejavnosti. dal o svojem življenju in delu. V Društva TIGR Primorske. Tako V prijetnem spominu mi je drugem razdelku so zbrani vsi je povedal: ostalo njegovo veselje ob pre- njegovi spisi, intervjuji in di- jemu Štrekljeve nagrade za plomska naloga, v tretjem so »S pokojnim Viljemom Čer- etnografsko delovanje, ter ob nanizana pričevanja drugih, nom sva se prvič srečala v izidu njegove pesniške zbirke. ki so ga dobro poznali (Renzo Beogradu pred približno tri- Zaslužena priznanja je pre- Caligaro, Zdravko Likar, Jakob desetimi leti, kjer sva bila jel tudi za svoje neutrudno in Müller, Jole Namor in Girgio gosta na kongresu. Prvi vtis o plodno delo na širših poljih Banchig), nazadnje pa še ute- umirjenem, a hkrati odločnem družbeno-političnih priza- meljitve nagrad in priznanj. človeku, kar zadeva bistvena devanj in delovanja, od Pri- vprašanja o položaju bene- znanja OF (1981) do priznanja »… to je portret človeka, ki je ške skupnosti in Primorske, se SKGZ in Plakete TIGR (2012). s svojo duhovno močjo, s svo- je v najinih številnih kasnej- Zaradi njegove temeljitosti, jo potrpežljivostjo in s svojo ših srečanjih le še poglabljal vztrajnosti in učinkovitosti odprtostjo vsak dan svojega in utrjeval. Na teh srečanjih v ga nekateri avtorji primerja- življenja dokazoval ne samo Benečiji, Trstu in Ljubljani ter jo s Čedermacem, drugi z Iva- ljubezen do maternega sloven- na številnih prireditvah na nom Trinkom-Zamejskim ali skega jezika, ampak tudi pot- Primorskem se je bilo mogoče s Karlom Štrekljem. V resnici rebo po spoštovanju drugih. precej podrobno zaustaviti ob je Viljem uspešno povezal in /…/ V tej knjigi bo bralec morda posameznih poglavjih zanimi- prepletel svojo vlogo tako s po- prepoznal pot človeka, ki je do- ve, a tudi težke zgodovinske iz- dročji omenjenih kot s širšimi življal tudi mračne trenutke, kušnje beneških Slovencev do prizadevanji, kar se je pokaza- ko si je že mlad prizadeval za njihovega sedanjega položaja. lo zlasti pri pripravi, sprejema- uveljavitev slovenskega jezika Z veseljem mi je pripovedoval nju in uresničevanju zakona v šoli in javnosti, za kulturno o uspešni popotresni obnovi o zaščiti slovenske jezikovne in ekonomsko rast slovenske in s ponosom o svoji vlogi pri manjšine v Furlaniji - Julijski manjšinske skupnosti na Vi- tem, ko je omenjal natančno in krajini.« demskem ter za njeno prizna- zvesto obnovo napisov v cerkvi nje in zakonsko zaščito. Naj- v rodnem Bardu v latinščini in Viljem Černo (1937–2017), slo- mlajši pa bodo v njej prebirali slovenščini, čeprav bi nekateri venski prosvetni delavec, knji- zgodbe, za katere se zdi, da pri- višji dostojanstveniki želeli, da žničar in etnolog v Beneški hajajo z drugega sveta, vendar bi pri tem uporabili tudi ita- Sloveniji. Rodil se je slovenski so realne in včasih prav hude. lijanščino kot glavni državni družini v kraju Bardo v Terski /…/ Za današnje bolj mirno sta- jezik. Veliko sva govorila tudi dolini. Po italijanski osnovni nje moramo biti hvaležni prav o vprašanjih narodne zavesti šoli v rojstnem kraju je v Gorici Viljemu Černu, zato imamo in uporabi slovenščine v izo- obiskoval Slovensko strokovno moralno dolžnost nadaljevati braževanju, ki so jo Benečani šolo in učiteljišče, na univerzi njegovo pot,« je knjigi na pot izgubili že s priključitvijo pok- v Trstu doštudiral slavistiko zapisal Miha Obit, odgovorni rajine k Italiji leta 1866. Zato je in opravil doktorat in bil nato urednik Novega Matajurja. bil narodnostni boj že zgodaj srednješolski učitelj in znan- osredotočen na vprašanje je- stveno-kulturni delavec med zika v cerkvenem življenju, ki svojimi rojaki v Benečiji - Julij- ga je poosebljal Bevkov kaplan ski krajini. Pomemben je tudi Martin Čedermac, od takrat kot strokovni pisec ter pesnik umeščen v slovensko narodno in pisatelj (Ko pouno noći je zgodovino. sarce, Besiede tele zemlje: pro- ze in poezije v beneškem nare- Viljemovo narodno delovanje čju). je zajemalo zbiranje in pro- učevanje narodnega blaga, V knjigi Na izpostavljenem slovarsko delo v beneškem in mestu je v prvem poglavju z 63 št. 29 - 02/2020 ČESTITKE IN VISOKI JUBILEJI

»SEM KOT SKALA OB DOMAČI SOČI«

Besedilo: Rajko Slokar

Znova sva se posedla v njego- Društvu TIGR Primorske izdali Alojz Kralj vem kromberškem domu. Tok- brošuro Devetdesetletni Alojz rat ob večji razdalji med nama, Kralj, tigrovec in partizan. jaz pa kot obiskovalec v covid- Sicer je bil Janko tisti, ki ga je s skih razmerah še z masko na Očetu Ivanu, zidarju, in mate- svojim protifašističnim ravna- obrazu. Posedel se je v fotelj, ri Katarini je bilo ob pomanj- njem privedel, da se je že kot ki ga je uravnaval s pritiskom kanju dela težko preživljati osemnajstletni mladenič prid- na gumb. Čeprav je bil videti družino s tremi dečki. Zato je ružil domačim tigrovcem. veselega razpoloženja, je ne- oče leta 1928 odšel iskat delo nadoma zastokal. »Bolečine v Argentino in nato v Brazilijo, Trojka, ki je tajno zbirala na- v kolkih,« je pojasnil gostitelj kjer ga je kmalu doletelo ne- boje in eksploziv iz 1. svetovne Alojz Kralj, edini še živeči tig- pojasnjeno izginotje. Šele leta vojne, je prenehala delovati rovec, ki ga je letos, 16. maja, 1961 so ga razglasili za mrtve- leta 1940 s pozivi v italijansko objel 100-letni čas z vso svojo ga. Šolanje zgolj v italijanščini vojsko. In tako je na vrsto priš- življenjsko pestrostjo 20. in 21. je Alojza doma spremljalo bra- lo sabotažno delo pri strelivu stoletja. nje slovenskih knjig, katerih in uporabi orožja. Usposobili večino je iz kanalske ukinjene so ga za minometalca. Zaradi Omenil bom le temeljne zna- slovenske knjižnice priskrbel malarije je prav pred napadom čilnosti njegove življenjske starejši bratranec Riko Debe- Italije na Jugoslavijo bil doma, poti, ker smo ob njegovi 90-le- njak. In pri tem mu je pomagal toda po vrnitvi v enoto je na tnici ob mojem avtorstvu pri še štiri leta starejši brat Janko. Sardiniji znova zbolel. Tokrat je bila malarija zdaleč hujša.

Gorazd Humar A pozdravil se je le v bolnišnici in slavljenec in med demoraliziranimi itali- Alojz Kralj janskimi vojaki. Skupaj z dru- gimi Slovenci so kvarili mino- metne izstrelke. Leta 1942 mu je brat ob naključnem sreča- nju potrdil, da je bila ustanov- ljena OF. In tako je zvedel, da se je protifašistično delovanje razširilo in da imata TIGR in OF enake ali sorodne cilje. Po kapitulaciji Italije se je znašel

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske na Siciliji, a tokrat v italijanski Badogliovi vojski. Iz nje bi naj- 64 Primorski rodoljub raje takoj pobegnil, še preden VZKLIK je zvedel, da se v Bariju snujejo ob 100-letnici Alojza KRALJA partizanske vojaške enote. Za- čel se je izdajati za Alojza Zida- riča, nekdanjega člana trojke, Sto jih je let, da bi se tako izognil številnim pastem angleške policije. Na vanje sem zajet. poti proti Bariju je uporabljal V dvoje jih deliti, različna prevozna sredstva. Končno je 27. maja 1944 z nič ne more spremeniti. vstopom v 1. borčevsko četo v Zmotnih laži nikar, Castri pri Bariju stopil v par- tizansko vojsko. Kot delegat saj to ni človeštvu dar! voda je na letališču pri Bariju Sem kot skala ob domači Soči, pakiral opremo in orožje, ki so ga z letal odmetavali hitro ki ju mladi potok noč in dan moči. izurjeni soborci na dogovorje- TIGR – ti si potok mlad, na mesta na jugoslovanskem območju. Spodbudil je člane Soča – slovenske pesmi bojna klad. svojega voda, da so se ob pri- Zložil Rajko Slokar merni prehrani odrekli večerji v prid ranjencem v partizanski bolnišnici v Bariju. To lastnost je potrjeval tudi pozneje v živ- ljenju. Srečeval se je tudi z dru- gimi Slovenci, celo domačini. je, torej tudi njega. Pri reorga- kot upokojenec se ni odpove- nizaciji pestre 5. prekomorske dal delu v kanalski krajevni Kakor pred leti med pripravo brigade so ga razporedili v 15. skupnosti in v tamkajšnjem omenjene brošure tudi v se- brigado 15. divizije, v kate- turističnem društvu. Veliko je danjem pogovoru Alojz Kralj ri je nekaj dni deloval v štabu postoril, da so v Kanalu odprli iz enakih razlogov ne omenja bataljona. Na Dolenjskem je galerijo akademskega slikarja imen tistih domačinov, ki niso preživel še veliko spopadov z Rika Debenjaka. In zanj ni nič hoteli pristopiti v partizansko Nemci. Spominja se, kako so nenavadnega, da si ob števil- vojsko. stopali skozi prazno in zlo- nih skrbno hranjenih beležkah hotno Grosuplje in kako so v o življenju nemočnih, obolelih, V januarju leta 1945 se je skupaj Ljubljani ponosno korakali po osamljenih starejših ljudi, kot z dvajseterico drugih vključil v Miklošičevi proti Tromostov- je bila družina Terlikar, želi, da pravkar ustanovljeno 5. preko- ju ter da si je pri teti Bufon v bi doživel izdajo kanalske kro- morsko brigado. Šli so v Split, Muzejski ulici po dolgem času nike in drugih pisnih del. da bi nato prodirali proti Lju- nadel sveže spodnje perilo. A bljani. Med bivanjem v Bariju že čez nekaj ur so morali pohi- Alojz Kralj je očiten primer, so ga sprejeli v SKOJ, član KPJ- teti proti Kamniku, kjer so 10. kako se je slovenski primorski, -ja pa je postal v februarju leta maja preprečili umik nemških sproletarizirani človek uprl fa- 1945. Iz takratnih dokumentov in ustaških vojakov in prebeg šizmu, raznarodovanju in soci- je razbrati, da je od leta 1938 veliko civilistov. alnemu zatiranju in kako se je bil član TIGR in da dotlej ni pri- lahko tigrovstvo prelilo v par- padal nobeni politični stranki. Po vojni je Alojz Kralj deloval tizanstvo. Zato ni prav nič tuje Tako politično opremljen je v kot topniški oficir v JLA in po- ali odmaknjeno od človekove aprilu kot komisar čete prejel tem, ko jo je leta 1957 zapustil želje po osnovnih plasteh svo- čin poročnika, vendar tedaj že zaradi bolezni, je delal pri ob- bode, če citiramo njegov odgo- v sklopu 4. armade, v katero so činskem komiteju ZKS v Kana- vor z dne 22. 1. 2018 na vabilo med prodiranjem proti Oguli- lu in Novi Gorici ter pri občin- nekaterih domačinov, poslano nu vključili v italijanski vojski skem odboru Rdečega križa. letošnjemu slavljencu v janu- izurjene tankiste in topničar- Upokojil se je leta 1965. A tudi arju leta 2018, na posvet o NOB 65 in tigrovstvu na Kanalskem, organiziranem mimo kanal- ske in novogoriške organiza- cije Zveze združenj borcev za vrednote NOB in Društva TIGR

št. 29 - 02/2020 Primorske. Besedilo odgovora, ki ga je pripravil v sodelovanju s svojimi prijatelji iz Društva TIGR Primorske, je naslednje:

Vabitelju!

Ostajam zvest sam sebi, po- nosen na svojo pokončno uporniško življenjsko pot, na protifašizem, na socialno in Milica Kacin Wohinz narodno zatirano primorsko Foto: Primorski dnevnik slovenstvo, tigrovstvo in par- tizanstvo in ne dovoljujem, da VOŠČILO MILICI kdorkoli zaradi svojih stran- KACIN WOHINZ karskih in razrednih interesov z ihtivimi, čustvenimi poskusi revizije primorske zgodovine zlorabi in hkrati blati to mojo Milica Kacin Wohinz, zgodovinarka, ki se je pogosto življenjsko pot. Zato se vašega ukvarjala tudi z delovanjem organizacije TIGR, v tem letu srečanja ne bom udeležil. obeležuje 90. rojstni dan. Ob tem jubileju ji je čestital tudi predsednik Društva TIGR, dr. Savin Jogan pa jo je ob tej Alojz Kralj priložnosti obiskal in ji v imenu društva izročil šopek ter ne dolgo nazaj izdano knjigo Milana Pahorja Tajna organi- Še vedno zna umeščati svoje zacija Borba 1927–1930 s posvetilom predsednika društva. tigrovsko ravnanje v zgodo- vino primorskih Slovencev. Ponosen je na svojo stoletno Spoštovana gospa Milica, pot. In prav zaradi tega ponosa sem mu ob stoletnici rojstva ob vašem visokem življenjskem jubileju vam v imenu napisal pesem VZKLIK. Društva TIGR Primorske najiskreneje čestitam, vam za- želim še veliko zdravja in še veliko raziskovalne energije. V našem društvu imajo vsa vaša dela s področja zgodo- vine in vaši številni zapisi o delovanju tajne protifašistič- ne organizacije TIGR še posebno mesto, saj predstavljajo strokovno, dokumentirano in argumentirano podlago za številne naše aktivnosti in dejavnosti. Sem vsekakor vk- ljučujemo še Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko- -kulturne komisije, pri kreiranju katerega ste dali še po- sebno noto.

Pozdravljam vas in vam še enkrat želim vse najboljše,

Gorazd Humar

predsednik Društva TIGR Primorske Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

66 Primorski rodoljub

VOŠČILO JOŽETU PIRJEVCU

Jože Pirjevec, zgodovinar, profesor, znanstve- ni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem sre- dišču v Kopru, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pisatelj, med drugim tudi dobitnik priznanja Društva TIGR Primor- ske, to leto obeležuje 80. rojstni dan.

Spoštovani prof. dr. Jože Pirjevec,

v imenu Društva TIGR Primorske vam ob tem visokem jubileju iskreno čestitamo in voščimo obilo zdravja. Želimo vam, da bi še dolgo raziskovali in pisali, saj na ta način osvetljujete dogodke polpretekle zgodovine in hkrati pojasnjujete pomen narodnoosvobodilnega boja, ki je omogočil, da smo Slovenci postali v mednarodni skupnosti prepoznaven in cenjen narod z identiteto upora proti nacizmu in

Jože Pirjevec fašizmu.

Lepo vas pozdravljamo in vam še enkrat voščimo vse najboljše!

ČESTITKA BORISU PAHORJU

Spoštovani g. Boris Pahor, Želim vam še veliko trdnega zdravja in vas toplo pozdravljam, v imenu Društva TIGR Gorazd Humar Primorske vam ob prejemu predsednik Društva TIGR Primorske dveh najvišjih državnih priznanj Republike Slovenije Boris Pahor z odlikovanjema in Republike Italije iskreno Foto: Emil Grbac, Primorske novice čestitam. Predvsem se nam zdi plemenita vaša gesta, da svojo nagrado simbolno namenjate žrtvam koncentracijskih taborišč ter da ste s pokončno držo in avtoriteto pisatelja mednarodnega slovesa dosegli, da se je vedenje o ugotovitvah Poročila mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije razširilo v sam vrh italijanske politike.

67 št. 29 - 02/2020 V SPOMIN

Dejan Kozina

procesu ter procesu proti Vladimirju Gortanu. Od njega smo se poslovili v soboto, 13. 7. 2019, na tržaškem pokopališču pri Sveti V SPOMIN DEJANU Ani. KOZINI Njegovo delo in predlogi so nam bili vedno v zgled. Počivaj v miru, dragi prijatelj. Ohranili te bomo v lepem spominu.

Dejan Kozina nas je leta 2019 nepričakovano zapustil v 56. letu starosti. Doma je bil iz Doline, kjer se je rodil zavedni V SPOMIN SAŠU RUDOLFU slovenski družini. V domačem kraju in tudi širše na Tržaškem je bil dobro poznan in cenjen. Močno je zarezalo v naše vrste prevzel urejanje 15-dnevnika Delal je na področju grafične- sporočilo, da Saša ni več med Demokracija, sodeloval je pri ga računalniškega oblikovanja nami. Še nekaj dni pred smrtjo londonski reviji Klic Triglava in programiranja. Dejan je bil je komentiral aktualno do- in od leta 1966 deloval tudi v človek dejanj in zanimanj. Ni- gajanje, ki ga je vedno znova uredništvu dnevnoinformativ- koli mu bilo žal časa in dela, ki spodbudilo k razmišljanju in nih oddaj Radia Trst. Kot novi- ga je namenil društvom tako pisanju. Saša je bil pomemben nar je deloval na Radiu Trst A, na lokalni kot tudi na med- del slovenske skupnosti na Tr- od leta 1969 pa je tam kot stal- krajevni ravni. Neprecenljivo žaškem. Bil je novinar, publi- no nastavljeni časnikar urejal vlogo je opravljal v kulturnem cist, kulturni delavec, krajše dnevno športno radijsko rub- društvu Valentin Vodnik, deja- obdobje pa je namenil aktivni riko. Dve leti pozneje je s kole- ven je bil v prostovoljnem ga- politiki kot tržaški pokrajinski gi ustanovil nedeljsko oddajo silskem društvu Breg, Srenji odbornik Slovenske skupnosti. Šport in glasba. Skozi leta je Dolina, zadrugi Dolga krona, v Vznemirjala ga je zgodovina in poročal tudi z mnogih medna- odboru Majence, krajevni sek- napisal je več knjig. rodnih športnih dogodkov. Bil ciji Vsedržavnega združenja je eden izmed ustanoviteljev partizanov, Zvezi slovenskih Aleksander (Saša) Rudolf se slovenske televizije RAI, kjer kulturnih društev, Slovenski je rodil 17. decembra 1938 v je prevzel funkcijo odgovorne- kulturno gospodarski zvezi Ljubljani. Njegov oče je bil ti- ga urednika, so še zapisali na in v našem društvu, Društvu grovec, ki je leta 1940 zbežal spletnem portalu Slovenskega TIGR Primorske, v sklopu ka- najprej v Beograd in nato v športa v Italiji. Saša je bil tudi terega je bil tudi član društve- Egipt, družina pa se je znova član Društva TIGR Primorske ne komisije za zgodovino in združila šele leta 1947 v Trstu, zgodovinska obeležja. Z nje- kjer je preživel tudi preostanek govo osebno angažiranostjo življenja. Tam je Saša Rudolf in pomočjo smo izdali zbirko maturiral na slovenski Višji re- dokumentov iz državnega ar- alni gimnaziji in se nato vpisal

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske hiva Republike Italije v Rimu na fakulteto za politične vede o prvem in drugem tržaškem tržaške univerze. Leta 1962 je 68 Primorski rodoljub in izjemno aktiven član uredniškega odbora našega glasila Primorski rodoljub. Vedno je bil na voljo za nasvet in posvet, konstruktiven, profesionalno kritičen in tisti, ki mu je širina misli do- volila biti takšen človek, kakršnih je vse premalo okoli nas in z nami.

Saša, hvala za tvoje misli in tvoj čas. Hvaležni smo, da smo te poznali.

Saša Rudolf: Moj RAI (2018)

Že dobrih šestdeset let pišem, redno, vsak dan, ker mi je v veselje in potrebo, ker je stavek, ki sem ga prav- kar zapisal obenem dokaz, da sem tu v tem času in tem prostoru polno prisoten. Ko dodam piko, je konec stavka, ne pa misli. Pika je začetek nekaj novega, spodbudnega. Rojen sem pod srečno zvezdo, saj sem bil marsikdaj v središču svetovnih dogajanj, ko je bilo nevarno, tudi zelo nevarno ob palestinskem napadu na izraelsko reprezentanco v muenchenski olimpijski vasi, ali sredi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercego- vini, pa se je vedno dobro izteklo. Prepričeval sem se, da je nevarneje na cestah in avtocestah, kjer umre več ljudi kot pa v krajevnih vojnah. Prepotoval sem lep del sveta, spoznal ljudi vseh vrst, vsakdo s svojo zgodbo, svojim pogledom na svet.

Marsikdaj je pisanje zgolj opisovanje. V tem tekstu domišljija z dodajem in olepševanjem ne igra nikakršne vloge, ker je resnično, doživeto, ker gre za obujanje in opisovanje zgodb, dogajanja, ki nam ga nudi življe- nje vsak dan. Seveda je pripoved subjektivna, tako kot sem doživel takratno realnost. Brez velikih in mali dogodkov, brez ljudi, njihovih obrazov, odtenkov svetlobe in senc, veselja in žalosti, ljubezni in razočaranj, brez problemov ali vsaj nakazanih rešitev bi računalnikov ekran ostal nepopisan.

Prvi predsednik slovenskega državnega zbora France Bučar je menil, da je pisati kot plezati, vedno si v nevarnosti, da zaplezaš v brezizhoden položaj, ko pa premagaš steno in si na vrhu, je občutek izreden. V obujanju dogajanj o treh desetletjih preteklega stoletja sem bil nekajkrat v takem nerodnem položaju, sami boste presodili, če se mi je posrečilo premagati steno ali ne. Umberto Eco je zmedo jezikov po Babi- lonu označil ne kot božjo kazen za človekovo ošabnost, pač pa božjo milost z bogato različnostjo neštetih naravnih jezikov.

Literarni zgodovinar in teoretik Boris Paternu je v razpravi »Vprašanje slovenščine na univerzi« spomnil na Heglov stavek »govoriti in misliti v svojem jeziku spada prav tako k obliki osvoboditve«, nakar je dodal, če to misel postavimo v območje temeljnih človekovih pravic, ni daleč vprašanje: »Mar nima naš človek pravice do svojega lastnega jezika, in torej, da govori in misli in tudi piše v svojem jeziku na vseh stopnjah javnega izobraževalnega sistema z univerzo vred?«

Čeprav sem za radio in televizijo moral večkrat uporabljati italijanščino, je pisanje v materinščini edino, ki pride resnično iz srca. Zavedamo se nevarnosti vdora sosednjega jezika in prvin, besednih in sintaktičnih in melodičnih. Iz ljubezni do materinščine izvira tista skrb, ki je včasih celo pretirana, ker v podzavesti čutimo, da skušamo ohraniti nekaj, kar izginja. Modreci in pisatelji so vsak po svoje izpričali ljubezen do domače govorice in spoštovanje do tuje. Že omenjeni Umberto Eco je zapisal, da je vsak jezik zmožen izra- ziti vizijo sveta in to na način, ki ga ni moč prevesti. Edvard Kocbek je šel dlje: resnica človeštva ima mnogo obrazov, vsak jezik zase je del resnice o svetu in življenju. Jezik niso ista pojmovanja stvari, vsak jezik jih drugače zajema, vsak se jim drugače odreka.

S pomočjo jezika organiziramo misel: dobro je poznati prevladujoči jezik, vendar materinščine ni moč izbrisati, pravi pisatelj Sandro Veronesi.

Spomini, brez njih, pravi Marko Sosič, nisi nihče, in ker so moji spomni treh desetletij preteklega stoletja izšli v knjižni obliki ob okrogli obletnici, ne bo odveč misel, da staranje ni nič drugega kot razvada, ki pa podobno kot nikotin ne skrajša življenja nekadilcu, tudi staranje ne vpliva na kakovost življenja aktivnih ljudi. Morda je le utvara, toda prav utvare, če skrbno skrivamo osebno izkaznico, nam pomagajo, da poza- bimo na letnice in obletnice in živimo kot prej v radosti, ki nam jo prinaša vsako novo jutro.

Zakaj spis o dogajanju od 1960 do 1990? Ker je postala navada, če že ne razvada, da se zanimamo za izključ- no sedanjost in vendar so pogledi na sedanjost tesno povezani s preteklostjo. Vse več pozabljamo na novej- šo zgodovino, ko ponavljamo, namesto da bi se izognili pred desetletji zagrešenim napakam. Če bo branje zbudilo spomin na vaš, morda že skoraj pozabljen dogodek, potem bo dosežen cilj, zadovoljstvo pa obojno.

In še nasvet: ko postane tekst nezanimiv, branje dolgočasno, preskočite stan ali dve, kot priporoča diplo- mat Jože Šušmelj, morda vas bo v nadaljevanju spet pritegnila, če že ne tekst, vsaj fotografija.

Srečno Saša Rudolf (Rudolf 2018: 5–7) 69 DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE OHRANJA SPOMIN

št. 29 - 02/2020 NA DRAGA BAJCA SKOZI ČAS Besedilo: Sonja Groznik, vodja OE Vipav- ska dolina

Časi hiti in vsaka doba prine- se svoje osebnosti, ki zaradi poguma, domoljubja vedo, kaj PREDSEDNIK DRUŠTVA TIGR PRIMORSKE storiti v težkih časih, ki jim PREJEL NAJVIŠJE PRIZNANJE MESTNE grozi potujčenje cele gene- racije ljudi. Drago Bajc je ro- OBČINE NOVA GORICA doljubu in uporništvu v sebi daroval svoje mlado življenje. Mestna občina Nova Gorica mnitim lokom na svetu in kot Pesnik, študent, tigrovec, ki ni (MONG) je letos svojo najvišjo ene najpomembnejših turi- prenesel, da bi mu fašisti uti- nagrado, to je Bevkova nagra- stičnih znamenitosti Goriške, rali življenjsko pot. Kako bo- da, podelila Gorazdu Humarju pač pa se je z raziskovanjem gato bi zaznamoval svoj čas, iz Šempetra pri Gorici. Podeli- gradbene oziroma kulturne če bi mu bilo dano dozoreti in tev je potekala na slavnostnem dediščine na Primorskem in ustvarjati prihodnost. Fašisti večeru ob prazniku MONG 4. 9. v Sloveniji ter širše v med- so to natančno vedeli. Zato so 2020. Bevkovo nagrado je Go- narodnem prostoru uveljavil storili vse, da so se ga znebili. razdu Humarju izročil župan kot izjemen poznavalec tega Vendar je Drago za seboj pustil MONG, dr. Klemen Miklavič. področja. S svojim delom je tako močno sled domoljubja, nedvomno obogatil kulturno da je še danes, po devetdesetih V obrazložitvi za nagrado je življenje na Goriškem in tako letih, kažipot vsem, ki tej naši pisalo, da je nagrada Gorazdu pomembno prispeval k širši primorski zemlji in ljudem, ki Humarju podeljena za njegovo prepoznavnosti Goriške. na njej živimo, želimo dobro in raziskovalno in publicistično ne damo, da bi se kdorkoli po- delo o slovenskih mostovih, s Gorazdu Humarju iskrene če- igraval z njo in z nami Primor- katerim ni samo populariziral stitke namenjamo tudi člani ci. Nova osnovna šola v Vipavi železniškega solkanskega mo- Društva TIGR Primorske. je bila zgrajena pred 50 leti. stu kot mostu z največjim ka- Poimenovali so jo po Dragu Bajcu. Tudi sosednja šola inva- Gorazd Humar lidne mladine je v začetku no- na podelitvi sila ime Janka Premrla – Voj- Bevkove nagrade ka, še enega domoljuba, ki je prav tako umrl za našo zemljo. Sicer pa vsi poznamo njegovo žalostno usodo in čuvamo spo- min nanj.

V začetku je spomenik Dragu Bajcu, ki ga je mojstrsko izde- lal akademski kipar Negovan Nemec, stal pred šolo. Ko je bila zgrajena telovadnica, je

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Dragov spomenik ostal v ozad- ju. Osamljen, malokomu viden. 70 in poje slovensko. Da njegova žrtev ni bila zaman. Pa tudi trpljenje vseh ostalih članov organizacije TIGR, ki jih že davno ni več in niso dožive- li zadoščenja priznanja, da so bili edinstvena organizacija v Obnovljen spomenik Dragu Bajcu Tudi glavni govornik je čustve- Evropi pred 2. svetovno vojno. no govoril o preteklem času, ko je kot učenec živel s svojo šolo Ko smo člani Društva TIGR Prestavitev spomenika je in dogodki v njej. Mogoče sem Primorske enkrat letno nesli sovpadala s 50. obletnico nove neskromna, če sem pričako- venček pred njegov spomenik, šole. Na proslavo smo bili po- vala, da bo tigrovcem namenil smo si bili edini, da moramo vabljeni tudi člani Društva nekaj besed. Nič hudega. Pos- najti zanj drugo lokacijo. Šoli TIGR Primorske. Ravnatelji- lanstvo Društva TIGR Primor- smo ponudili, da bi ga presta- ca se nam je v svojem govoru ske so prav taka dejanja, kot vili pred šolo na stroške na- zahvalila za donacijo. Bili smo je čuvanje lika tigrovcev, kot šega društva. Predlog je bil s priča prelepi proslavi po sce- je prestavitev spomenika Dra- hvaležnostjo sprejet in danes nariju in režiji Lee Kobal, ki je ga Bajca na vidno mesto, da bo spomenik Dragu Bajcu sije ob- začela čas od izgradnje nove na vpogled vsem mimoidočim novljen in lep, kot pač pripada šole do danes. Nastopajoči so in v razmislek o nesmiselnosti mlademu človeku, domoljubu. nas popeljali v čase, ki so pri vojn. Škoda le, da ne sliši, da se ne- marsikom že pozabljeni. kaj metrov stran v šoli govori

OB 120. OBLETNICI ROJSTVA 1921 komunistične mladine ter nato komunistične stranke REVOLUCIONARJA ANTONA UKMARJA Italije. Ko je fašistični režim začel pogubno raznarodoval- Besedilo, povzeto po knjigi Rasta Bradaškje »Revolucionar Miro, življenjska zgodba no politiko do Slovencev, se je Antona Ukmarja«, je zapisala Jadranka Šturm Kocjan. Svoj del je prispevala tudi hči temu odločno uprl, že leta 1928 Antona Ukmarja Dunja Ukmar Hvastija. je bil aretiran, mučen in zaprt, zaradi česar je izgubil službo Anton Ukmar se je rodil 6. de- bister otrok, ki je z lahkoto na železnici in bil v domačem cembra 1900 na Proseku pri naredil pet razredov osnovne kraju pod stalnim policijskim Trstu v kmečki družini kot šole, si je želel študija na višji nadzorom. tretji med desetimi otroki. Kot šoli, a je načrte prekrižala prva svetovna vojna. Zaradi mla- V tem času je nastala tajna or- Spomenik Antonu Ukmarju dosti ga niso mobilizirali, kot ganizacija Borba, ki je imela so njegovega očeta in starej- svojo celico tudi na Proseku in šega brata, a je moral skupaj s katero je sodeloval Ukmar. z mamo prevzeti skrb za šte- Ker je fašistična policija prip- vilno družino. Kratek čas je bil ravljala seznam oseb, ki so bile vrtnar, nato pa je sprejel delo osumljene protifašističnega na Južni železnici v Nabrežini, delovanja, se je Ukmar umak- nato v Trstu, Občinah in Ge- nil v Ljubljano, kjer je poiskal novi, kjer se je seznanil s teža- partijsko zvezo pri znanem re- vami in krivicami delavcev, ki volucionarju Ivanu Regentu, ki so vse pogosteje organizirali je Ukmarja poslal najprej na stavke in zahtevali izboljšanje Dunaj, od tam preko Češko- svojega položaja. Postal je član slovaške, Nemčije in Luksem- sindikalne organizacije in leta burga v Pariz, kjer je bil spre- 71 št. 29 - 02/2020

Leta 1936 ga je KPI poslala v osvobodil Genovo in kasneje Španijo, kjer je bil med špan- postal njen častni meščan. sko državljansko vojno poli- tični komisar, šef personalne Po vojni se je junija 1945 vrnil službe v mednarodni brigadi v Jugoslavijo, kjer je imel raz- Giuseppe Garibaldi in komi- lične zadolžitve in funkcije. Bil sar čete mitraljezcev v bojih je član izvršnega sveta KPS, na Ebru, kjer se je pri obram- odbornik slovensko-italijan- bi mostišča na desnem bregu ske unije SIAU za Julijsko kra- Ebra še posebej izkazal s svo- jino, član izvršnega komiteja jim junaštvom. Zaradi zaslug v KP STO ter predsednik odbora Anton Ukmar triletnem boju španskega de- OF za STO in Zveze partizanov. Foto: Primorske novice mokratičnega ljudstva, poma- Njegovo partizansko ime je gali so revolucionarji iz 33 de- bilo Miro. Leta 1954 se je stalno žel, je bil Ukmar imenovan za naselil v Kopru, kjer si je ustva- jet v KP Francije, v skupino, kapetana španske republikan- ril družino in aktivno deloval v zadolženo za Julijsko krajino. ske armade. Poraz naprednih, raznih družbeno političnih or- Posebej ga je zanimal položaj demokratičnih sil Španije ga je ganizacijah. Med drugim je bil slovenske in hrvaške narodne zelo prizadel, zato si je obljubil, predsednik Okrajnega odbora skupnosti na Primorskem in v da bo boj nadaljeval, kjerkoli ZZB NOB Koper, član republi- Istri, ki jima je zaradi fašizma bo to potrebno. Umaknil se je škega odbora ZZB, častni član grozilo uničenje. Slovenski ko- v Francijo, kjer so francoski ZZB NOB koprske občine, član munisti so še pred podpisom vojaki razorožili pripadnike sveta republike, član vodstva rapalske pogodbe objavili re- mednarodnih brigad in Uk- Združenja španskih borcev. volucionarni program združit- marja zaprli v taborišče Arge- ve in samoodločbe Slovenije. les, od koder je pobegnil. Za svoje revolucionarno de- lovanje je prejel številna pri- Želja po večjem znanju ga je Bil je inštruktor pri odporni- znanja in odlikovanja. Postal je peljala v Moskvo, kjer se je škem gibanju proti italijanske- kapetan republikanske vojske, leta 1932 vpisal na italijanski mu okupatorju v Etiopiji. Leta partizanski polkovnik italijan- sektor Leninove univerze. Čez 1941 se je vrnil v Pariz, kjer je skega odporniškega gibanja, dve leti pa še na jugoslovanski bil aretiran in bil iz taborišča prejel je bronasto kolajno za sektor Komunistične univerze Verenet d’Ariege premeščen vojaške zasluge, zlato meda- narodnostnih manjšin zahoda v strožji zapor Castres, od ko- ljo italijanskega odporniške- (imenovano tudi Aspirantura), der je pobegnil 1942. Nato se je ga gibanja, bil je nosilec par- ki je bila namenjena predvsem posvetil organizaciji partizan- tizanske spomenice 1941 ter partijskim voditeljem. Študij skih odredov v južni Franciji in prejemnik številnih visokih ju- je končal v manj kot štirih le- bil po kapitulaciji Italije sep- goslovanskih odlikovanj. Ime- tih ter se poleg ruščine utrje- tembra 1943 poslan v Ligurijo, novan je bil za častnega obča- val še v nemščini, francoščini postal član odbora za naro- na Občine Koper, po njem pa in italijanščini. Njegovo ilegal- dno osvoboditev, organizator se imenujeta OŠ Anton Ukmar no ime v Sovjetski zvezi je bilo partizanskih čet, komandant in trg v centru Kopra. Umrl je v Ogenj. 6. operativne cone v severni Kopru 21. decembra 1978. Italiji, od koder je leta 1945 z enotami odporniškega gibanja

Za to številko Primorskega rodoljuba je njegova hči Dunja Ukmar Hvastija napisala nekaj misli o očetu, njunem odnosu, njegovih lastnostih, stališčih in odnosu do sveta:

Za začetek, oče mi ni prav veliko pripovedoval o svoji revolucionarni poti, pa tudi drugim ne, saj glede tega ni bil najbolj zgovoren. Eden izmed razlogov je bil tudi ta, da po značaju ni bil posebno nastopaški in da se je v dolgem življenju naučil stroge konspiracije. Tisti, ki je veliko govoril, se je hitreje opekel. Rad pa je pripovedoval kakšne anekdote, zanimive zgodbice ali izseke iz svo- 72 Primorski rodoljub jega življenja. Kakšna je bila poguma, da se je tudi za ceno uskladijo za skupen cilj, kar se njegova pot, sem bolj izvedela svojega življenja uprl fašizmu, je odrazilo tudi v sodelovanju od drugih in od svoje mame, sodeloval v odporniških giba- v Borbi, saj je bil takoj prip- pa tudi ko sem bila kdaj pri- njih, v borbi branil tovariše ...; ravljen sodelovati v skupnem sotna pri njegovih pogovorih s boju proti fašizmu, ne glede na čut za pravičnost in za odpra- tovariši. Kljub temu da mi niso različne idejne poglede članov vo družbenih krivic: občutljiv bile poznane vse podrobnosti Borbe; je bil na storjene krivice naro- iz njegovega življenja, sem zelo du, delavcem, ljudem. Tudi po pomoč šibkejšim in odrinje- dobro občutila, kakšne so bile vojni je opozarjal na družbene nim: vedno je bil pripravljen njegove karakterne značilnos- neenakosti in krivice; pomagati ljudem v težavah in ti in vrednote, ki so mu veli- ljudje so ga tudi oblegali (tega ko pomenile in ki sem jih tudi internacionalizem in ne na- se dobro spominjam), tudi za jaz sprejela. Seveda so bile te cionalizem: vedno je imel v zatajene tigrovce in borbaše se vrednote produkt časa, v kate- ospredju boj za boljše življenje je močno zavzel v času, ko to ni rem je živel, in so bile značilne ljudi ne glede na nacionalne bilo najbolj zaželeno. Človeč- tudi za veliko večino ljudi pre- okvire. To se je odrazilo tako nost je bila nad slepim izvaja- tekle generacije (za današnji v španski državljanski vojni, njem partijskih pravil; čas skoraj nerazumljive). Svoj pomoči etiopskemu narodu, pečat mu je dala tudi Primor- sodelovanju v odporniškem gi- skromnost: skromnost se je ska in družina, v kateri je imela banju v Franciji in Italiji. Tudi odražala v tem, da mu mate- močno povezovalno nit mama kasneje je bil vedno odprt za rialne dobrine niso kaj veliko Ana, ki je bila v okolju poznana širše sodelovanje preko naci- pomenile, pa tudi ni nikoli po- in cenjena po svoji solidarno- onalnih okvirov, verjetno pa udarjal svojih preteklih dejanj stni in pripravljenosti poma- je ta lastnost bolj prisotna pri in zaslug. gati, ko je bilo potrebno. To je primorskih ljudeh; Verjetno je tudi kakšna temna bil zgled, ki ga je povzel oče in pripravljenost za sodelovanje oz. neznana plat njegovega re- ga krepil preko sodelovanja v in preseganje razlik v pogle- volucionarnega življenja, npr. različnih odporniških aktivno- dih: pripravljen se je bil pogo- kakšna je bila njegova vloga in stih. varjati in sodelovati pri uskla- kako je deloval v Kominterni. jevanju različnih pogledov. To Vsekakor pa je bil v prvi vrsti Omenila bi predvsem nasled- so mi omenjali tako njegovi so- borec in ne politik. V doma- nje njegove lastnosti: potniki pri odporniškem giba- čem okolju se ga spominjam nju v Italiji kot tudi povojni so- kot zelo ljubeznivega, nikoli ni pogum (tudi s pridihom avan- delavci in znanci. Bil je nekako povzdignil glasu, bil je tudi hu- turizma) in borbenost: pot- za to, da se ljudje medsebojno domušen in nikoli ciničen. rebna je bila res velika mera

ANDREJ JELAČIN: PISMO BRUSLJU

Toni Karjola, ki ga pooseblja vsem Primorcem znan akademski dramski igralec, tudi humorist in satirik ter vsestranski kulturni delavec Andrej Jelačin, rojen leta 1932 v Senožečah, je napisal pismo Bruslju. V pismu stresa svoje nezadovoljstvo nad narodom, ki gleda le nazaj, v prihodnost pa skorajda ne. Zato je tudi opravil zanimiv intervju s svojim dvojnikom Tonijem Karjolo. Prispe- vek izpod peresa Andreja Jelačina je bil v celoti prvič objavljen v Primorskem dnevniku 1. 9. 2020.

Gorazd Humar 73 Pismo Bruslju kar so sami hoteli. Ker so se PO OSAMOSVOJITVI NARODNA uprli Mussoliniju in Hitlerju, SPRAVA V KOČEVSKEM ROGU (Takšna pisma izhajajo le iz ki sta nam prinašala civiliza- naroda, ki nima dovolj samo- cijo in nas branila pred rde- Po osamosvojitvi sta se v Ko- zavesti in se ozira nazaj, na- čim zlom, so dobili tisto, kar so čevskem rogu šla nekakšno

št. 29 - 02/2020 mesto da bi gledal naprej) iskali. Naši somišljeniki so bili spravo gospod nadškof in tisti na strani Mussolinija, Hitlerja ta mali predsednik države. A Dragi Bruselj, in boga. Oni pa na strani dveh tistega spravdanja mi ne priz- velikih zločincev, Tita in Sta- namo. Gospod nadškof je bil mi, slovenski brusi, se prito- lina. Naši so izdajali zasedbe- že v letih in morda že nekoliko žujemo pri vas nad našimi do- nim silam samo brezbožnike naglušen, da ni razumel, za kaj mačimi brusi, ki še po 75 letih in njihove pomagače. Oni pa so gre. Miniaturni predsednik pa revolucije gledajo in mislijo naše verne brate in sestre kar neverodostojen za tako veliko rdeče. Tako so zaslepljeni, da čez noč pobirali z domov in jih dejanje. Za začetek sprave bi celo pri sončni svetlobi nočejo likvidirali. Izginjali so v temi. morali spraviti najprej njega videti in priznati belega dne. Mi njih na naših postojankah, in proglasiti generala Leona Zato vas prosimo in rotimo, vi kot je Sveti Urh, nismo mrc- Rupnika za častnega občana tam v Bruslju imate večje in bolj varili, jih rezali in prebadali iz mesta Ljubljana. specializirane bruse in mline sovraštva, kot so to počeli oni od naših. Če jih že ne morete z našimi, ampak iz ljubezni do KRIVOSODSTVO zmleti, pa jim vsaj zbrusite tis- bližnjega, ki so jo v živo obču- te rdeče leče, da bodo končno tili. Storili bi še več dobrega, a Tudi sodstvo, ki ga imamo, je spregledali svoje zablode in nas je žal prehitel čas. Zadnji še vedno rdeče. Ima ogromne sprevideli naše demokratične trenutek pa nam je le uspelo, zamude in krivo sodi pred- metode vladanja. Žalostno je, da smo se jim maščevali za po- vsem naše rodoljube, ki so osa- da pri nas ni zaslepljena le pe- boj naših na Turjaku 4. maja mosvajali Slovenijo. Lotili so se ščica še živečih likvidatorjev 1945, ko so se že bahali kot celo naših največjih patriotov. naših najboljših boga boječih zmagovalci, so naši pobrali iz Zato smo bili primorani kar sinov in hčera. Tudi njihovi si- ljubljanskih zaporov 29 fantov nekaj mesecev prirejati glasne novi in celo vnuki si še danda- in deklet, članov OF. Odpeljali procesije okrog sodišč, da smo nes drznejo v javnosti mahati z so jih na Turjak in jih v goz- jih rešili iz rdečih krempljev. rdečimi zastavami in s slikami du Veliko smrečje pokončali nekdanjih rdečih diktatorjev. in zmetali v volčje jame. Med SREDSTVA OBVEŠČANJA Jočejo, kaj vse so žrtvovali. To, njimi sta bila tudi dva sinova

Andrej Jelačin in nečakinja znanega predvoj- Tudi tukaj prevladuje rdeča nega primorskega politika in barva, kakor da bi bili še vedno očeta modernega slovenskega v letu 1945. Le s težavo smo us- alpinizma dr. Henrika Tume peli vriniti med njih tudi nekaj (po njem se imenuje planinska našega belega kadra. Vse naše koča na Slavniku). Resda Tu- zares demokratične metode, movi niso imeli nikoli v rokah naš način vladanja in kadrova- orožja, a so v svoji tiskarni v nja predstavljajo kot povratek Ljubljani tiskali sovražno gra- k diktaturi. Naša vlada je vla- divo proti nam in Nemcem. Oni da poštenjakov in idealistov, bi nam morali biti za to hvalež- a tega nam nočejo priznati. Za ni, ker smo jih rešili pred rde- napade na nas se poslužuje- čo diktaturo, ki je čez par dni jo celo odsluženih prostitutk, zavladala v našem glavnem za katere ni več mesta niti na mestu. V naslednjih dneh, me- obrabljenih starih kavčih, kaj secih in letih so njihovi imeli šele pred TV-ekrani. Javna TV svojo svobodo, mi pa živi pekel širi dezinformacije in laži. Le in kri. Oni so naših pobili tiso- našim zvestim kadrom uspe

Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske če, mi njih pa veliko manj. Tega kdaj pa kdaj povedati kakšno jim ne bomo nikoli odpustili. čisto resnico. Našim zgodovi- 74 narjem je v zadnjem času us- dekle zavrnilo, ali misliš, da bi pelo zbrati dokaze, da so bili bila prava pot pritožba v Bru- kolaboranti dejansko partiza- selj? To pismo je odraz moje ni in njihovi podporniki, saj so moralne kmečke vzgoje, tudi se okupatorskim silam pustili krščanske. Saj sem kot deseti voziti brezplačno na morišča otrok odraščal v času fašizma, in v koncentracijska taborišča. ko so bili primorski duhovniki prvi na okopih v obrambi slo- STOP ZA NE-NAŠE KADRE venskega jezika. Kar pa so naši osvoboditelji leta 1945 pozabi- Veseli nas, da nam je nekajkrat li. Kakor so tudi pozabili na Ti- uspelo preprečiti, da bi nepra- grovce. Če si kot fantič na kme- vi kadri zastopali barve Slove- tih koga špecal ali tožaril, si jih nije v EU. Mi bolj zaupamo vam dobil doma še po tazadnji. Saj kot njim, ker vemo, da ste naši. špecajo le slabiči. Z zgledom si Zato se vam zahvaljujemo in se moraš pridobiti podpornike, vam priporočamo, da boste še so nas podučili starši. naprej držali z nami proti njim. Lastninjenje po naše pri jelu desničar, pri dobrem TUDI POLICIJA IN VOJSKA STA vinu pa celo obojeročen. A ni- RDEČI Kjer direktor je dobil tovarno, koli ne pozabim, da imam tudi nekaj na vratu – svojo glavo. Zadnje čase z grozo ugota- tehnični direktor je odpeljal vljamo, da sta tudi policija in stroje, Kdo so heroji? vojska rdeči. No, pri vojski re- šuje njeno čast naša varda, ki jaz karjolo, naš vratar pa ku- Heroji so tisti ljudje, ki so se je zelena in ima v pozadini do- harico. junaško z ramo ob rami z veči- volj alkoholne baze, da je ved- no svojega naroda za svobodo no ustrezno pripravljena. Mi Kakšna pa je ideološka usmer- borili in so toliko sovražnikov smo sicer trenutno na oblas- jenost Karjole ? pobili, da so vojno dobili. ti, a občutek imamo, kakor da bi vladali rdeči paradajzarski Tvoje pisanje si razni ljudje Kdo so zločinci? plantaži. Pridite k nam in sami različno razlagajo. Ne vedo, se boste prepričali, da je to čis- kam naj bi te uvrstili. Zločinci so tisti, ki so z nasprot- ta resnica. niki ravnali nečloveško, ki so Je pa to dobro vedela nekdanja tujcem služili, veliko nedolžnih PRAVA DEMOKRACIJA BO NA- UDBA. Dokumenti, ki so priš- in drugih ljudi pobili, a prema- STOPILA ŠELE TISTE POMLADI, li šele konec lanskega leta na lo, da bi vojno dobili. KO BOMO MI SAMI V VLADI. dan, dokazujejo, da me je spre- mljala celih 20 let. V enih je ob Poznamo tudi svetnike in mu- Toni, povej mi, kako in zakaj je mojem imenu oznaka liberali- čenike nastalo to pismo Bruslju? zem, v drugih pa tehnolibera- lizem. Nikoli si ne bi mislil, da Svetniki in mučeniki so tisti, Z eno samo željo, nikoli več voj- je bila v tistih časih moja kar- ki so se z veliko gorečnostjo ne, nikoli več fašizma, pa tudi jola tako zelo nevarna za so- za svojo vero borili, so se znali komunizma ne. V kapitaliz- cialistični družbeni red. UDBA žrtvovati ali so celo svoje živ- mu pa je lepo le bogatim. Voj- me je uvrstila med same emi- ljenje za vero dali. A nekateri nih ran, ki so tako globoke, ne nentne disidente, kot so Niko izmed njih so na poti do svo- more odpraviti nobena spra- Grafenauer, Andrej Inkret, jega cilja pripadnikom dru- va, ampak le čas. Kar je bilo, je Drago Jančar, Tone Kuntner, gih verstev tudi veliko gorja bilo. Plazovi zla vojne odnašajo Primož Kozak, Andrej Jelačin povzročili. krive in nedolžne. In ne obre- itd. Moja politična usmeritev je menjujmo s tem mladih. Če bi bila in bo svobodoljubna. Sicer Andrej Jelačin mene, ki sem že v letih, mlado pa sem pri delu včasih levičar, 75 JAKOB SOKLIČ, DUHOVNIK NA PRIMORSKEM

Besedilo: Miha Pogačar

št. 29 - 02/2020 Jakob Soklič je bil rojen 7. maja preganjanja in uničevanja V zaključnem delu svoje knjige 1893 na Bledu. Bogoslužje je naše kulture. Istra kliče zapiše: dokončal v Ljubljani in Gorici. V duhovnika je bil posvečen Jakob Soklič ni zapustil svojih »Istra gospodarsko umira. Vi- leta 1917. Služboval je v Hrušici ljudi. Z njimi je delil trpljenje soki davki, skrajno slabe letine v Brkinih, v Škednju in v Klan- in strah, preganjanje in zapos- in večne dajatve nenasitnim cu pri Kozini. Zaradi njegovega tavljanje. Tudi sam je bil tarča fašistovskim fondom so Istro delovanja je bil leta 1928 izgnan posebnega preganjanja. Zara- popolnoma obubožale. Lani je iz naših krajev in poslan v Sv. di svojega protifašističnega in bilo obljubljenih v Zgornji Istri Vid pri Ptuju in nato v Slovenj narodno buditeljskega delova- več javnih del za podporo ubo- Gradec, kjer je nadaljeval svojo nja je bil preganjan in leta 1928 gemu kmetu. Delati bi morali narodnobuditeljsko dejavnost. izgnan na Štajersko. Takrat pokopališče v Podgorju, novo V Slovenj Gradcu je ostal in stopi v veljavo tako imenova- cesto iz Vodic do Kozine, a niti umrl 21. decembra 1972. na Gentilijeva reforma (Gen- eno delo se ni začelo. tile je bil minister za šolstvo v V času službovanja na Primor- Mussolinijevi vladi), s katero Tako se godi naši Istri. Saj Istra skem je napisal knjigo z naslo- je bil slovenski jezik dokončno je naša. Poškropljena z našo vom Istra kliče, v kateri opisuje izgnan iz državnih šol. Istega krvjo, z našim znojem obdela- dogodke in ljudi v treh primor- leta je fašizem ukinil tudi vsa na, naš narod ji je vtisnil pečat skih vaseh, kjer je služboval slovenska in hrvaška kulturna že pred sto in sto leti. Pa tudi kot duhovnik. Kraje Hrušica, ter gospodarska združenja ter če je mirovna pogodba Istro iz- Škedenj in Klanec pri Kozini izgnal ali konfiniral vse slo- trgala iz naročja ljubljene do- vzame kot simbol naše tlačene venske izobražence. movine, Istra je naša in ostane dežele v obdobju od leta 1918 naša. do 1928. Kot večina slovenskih Jakob Soklič se je srečeval s duhovnikov na Primorskem in številnimi slovenskimi izobra- Naš narod v Istri ne sme umre- hrvaških duhovnikov v Istri je ženci in z njimi v skupnem de- ti in izginiti v valovju številne- Soklič opravil pomembno delo lovanju ohranjal slovenski je- ga laškega naroda. Zastavimo med našimi ljudmi v težki dobi zik in kulturo. Med njimi so bili vse svoje moči za rešitev te lepe

Jakob Soklič učitelji brata Karel in Albert zemlje, tega dobrega ljudstva. Širok (pesnika), Breda Šček Vsak izmed nas mora po svojih (skladateljica), Gita Bertolotti močeh podpirati osvobojenje (pianistka), učitelji Avrelija Istre, osvobojenje vsega od la- Sancin, Ivanka Cesar, Franc hov zasedenega ozemlja.« Sancin, Karmela in Stano Ko- sovel (sestra in brat Srečka Ko- V Društvu TIGR Primorske ne- sovela), Srečko Kumar (glas- gujemo vrednote, ki so se obli- benik), Josip Ribičič (pisatelj), kovale v tistem usodnem času. Karol Pahor (skladatelj), Marij Ob tem se s spoštovanjem in Kogoj (glasbenik). Vsi ti so pri- veliko hvaležnostjo spomi- rejali literarno-glasbene veče- njamo vseh, ki so ohranili po- re, ki se jih je udeleževal tudi končnost z veliko ljubeznijo do Soklič. svojega naroda. Med njimi ima pomembno mesto tudi duhov- nik Jakob Soklič. Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

76 Primorski rodoljub

prikrajšal za svobodo, jih mu- MORALNA PRENOVA EVROPE IN 23. čil ali ubijal« (točka »N«). AVGUST Resnica o dogajanju v Evropi v Besedilo: dr. Maca Jogan 20. stoletju je v tej resoluciji v bistvu precej odmaknjena od Evropski parlament je pred sprave je izrazito poudarjena celovitega prikaza totalitar- desetimi leti (2. aprila 2009) »resnica«, kar samo po sebi nega delovanja, je pomanjklji- sprejel Resolucijo o evrop- nikakor ne more biti proble- va in s tem tudi pristranska. ski zavesti in totalitarizmu s matično. Vprašanje celovite Tega »pripovednega« dejstva končnim pozivom državam in mnogoplastne »resnice« pa nikakor ni mogoče opravi- članicam, da razglasijo 23. pa se pojavi že pri naštevanju čiti z odsotnostjo »objektivnih avgust za vseevropski dan razlogov zanjo, v oceni, da zgo- poročil«, saj ne manjka pisnih spomina na žrtve vseh totali- dovinskih dejstev ni mogoče in vseh drugih (materialnih) tarnih režimov. Resolucijo so razlagati »povsem objektivno virov za to, da bi pod »totalita- v EP oprli na vrsto temeljnih in ker ne obstajajo objektivna rizem« uvrstili npr. italijanski preteklih svetovnih in evrop- zgodovinska poročila«. Nado- fašistični režim, frankizem, skih dokumentov, od Splošne meščanje tega domnevnega Hortyjev fašizem ali pa Paveli- deklaracije OZN o človekovih primanjkljaja »objektivnih po- čevo NDH. Ne manjka množice pravicah prek Pogodbe o EU, ročil« o preteklih dogajanjih virov, ne manjka niti sezna- Resolucije Sveta Evrope o pot- s »subjektivnimi« razlagami mov žrtev teh totalitarizmov, rebi po mednarodni obsodbi zgodovinarjev je za oblikoval- pa jih zaman iščemo v resolu- zločinov totalitarnih komuni- ce resolucije problematično, ciji. Zaman je tudi trud, da bi stičnih režimov 2006 do vrste ker da »lahko napačne razlage vendarle postavili zaporedje drugih. Njen nastanek so do- zgodovine spodbujajo politike dogajanj in tudi, da bi »na mili- datno utemeljili s potrebo po izključevanja in tako napelju- jone žrtev« (točka »G«) prelili ohranjanju enotnega zgodo- jejo k sovraštvu in rasizmu« v približno konkretne številke. vinskega spomina, enotnega (točka »E«). Ve se namreč, koliko milijonov pogleda na »skupno zapušči- civilistov in vojakov je bilo npr. no«, ki jo predstavljajo »naci- Resolucija naj bi dala pod- pobitih s strani Nemcev in ko- zem, stalinizem ter fašistični lago za »nenapačne«, torej liko deset tisoč mest in vasi in komunistični režimi«. Pot- spravotvorne razlage. In kaj uničenih. Nobenega dvoma rebo po resoluciji so okrepili še je glavna značilnost resolucij- tudi ne more biti o tem, kdo je s prepričanjem, »da bi ustre- skih gradnikov takšnih razlag? začel drugo svetovno vojno. zno ohranjanje zgodovinskega Medtem ko se lahko nasploh v spomina, obsežno prevredno- celoti strinjamo s svarilom o Resolucijska »resnica«, na ka- tenje evropske zgodovine in morebitnih negativnih posle- teri temeljijo zahteve po spra- vseevropsko priznanje vseh dicah »napačnih razlag«, pa se vi in moralni prenovi, je pred- zgodovinskih vidikov sodob- takoj pojavi vprašanje, katere vsem temelj za obsodbo enega ne Evrope okrepilo evropsko razlage so pravilne oz. katere totalitarizma: komunizma. V združevanje« (točka 10). so bliže preverljivim dejstvom njej so zelo podrobno našte- in vzročnoposledičnemu ra- te različne potrebne dejavno- V besedilu je jasno izražen po- zumevanju in pojasnjevanju sti za obsodbo komunizma, glavitni namen resolucije in celovitih dogajanj. Glede na vključno z zagotavljanjem po- način njegovega uresničeva- večkrat izraženo željo po »res- sebnih finančnih sredstev za nja, to pomeni, da »se počas- nici« bi pričakovali, da bo v to. V zagovoru 23. avgusta kot tijo žrtve, obsodijo storilci in resoluciji vsaj približno urav- »vseevropskega dneva spomi- položijo temelji za spravo, ki noteženo navajanje tipov to- na na žrtve vseh totalitarnih in bo temeljila na resnici in spo- talitarizmov in ocen zločinov. avtoritarnih režimov« (točka minu«. Sprava je torej cilj, ki je K takšni pripovedni usmerit- 15) je enostranska, protikomu- dosegljiv ob ustreznem zgodo- vi bi končno lahko vodilo tudi nistična usmeritev praznova- vinskem spominu, ali kot je v relativizirajoče egalitaristično nja tega dne posebej poudarje- besedilu večkrat ponovljeno, sklicevanje na to, da »je z vi- na, saj je »končni cilj razkritja »saj brez spomina ne more dika žrtev vseeno, kateri režim in ocene zločinov, ki so jih zag- biti sprave«. Pri zagovarjanju jih je iz kakršnega koli razloga rešili komunistični totalitarni 77 režimi, sprava, ki jo je mogoče gust v RS še ni državni praznik. no večja in bolj nečloveška kot doseči s priznanjem odgovor- Prizadevanja za odpravo vseh grozodejstva komunistov. Se- nosti, prošnjo za odpuščanje ostankov »totalitarizma« pa veda se mi zdi bolje, da je v voj- in spodbujanjem moralne pre- se nadaljujejo z nezmanjša- ni zmagala Sovjetska zveza, ne nove« (točka 16). no močjo in to ne le na ravni pa nacistična Nemčija. Pred-

št. 29 - 02/2020 »ideološkega«, temveč v zelo vsem zato, ker je bila nacistič- Pred desetimi leti je skupina vidnem praktičnem delovanju, na ideologija genocidna …«. Pa poslancev državnega zbora RS vključno z zadnjimi skrunitva- je bila ideologija (o nadljudeh) zahtevo za sklic izredne seje mi spomenikov. le ena sestavina vseobsegajo- (24. avgusta 2009), na kateri čega delovanja nekomunistič- naj bi »čim prej« sprejeli to re- Enačenje vseh totalitarizmov nih totalitarizmov, katerih sle- solucijo, utemeljila s trditvami je v polnem teku, zato ni od- dilci v modernizirani, moralno o izenačenosti vseh žrtev, s po- več, če si prikličemo v spomin, prenovljeni podobi rišejo nove udarkom, da je »visoko kvoto kaj je glede tega pojava pred zemljevide in javno izražajo žrtev prispevala tudi Slovenija, nekaj leti povedal znan angle- težnje po prenovi meja slo- daleč največ v dveh mesecih ški zgodovinar, avtor dela Po- venskega ozemlja. Zato se ob po koncu štiriletne 2. svetov- divjana Evropa, Keith Love v – razumljivo primarnem – na- ne vojne« in z opozorilom na pogovoru za posebno poletno črtovanju prihodnjega razvoja nujnost nepristranske počas- številko Mladine (2015, str. 70). preprosto ni mogoče odpo- titve spomina na »desettisoče Na vprašanje, kaj je bilo huj- vedati celovitemu vpogledu v žrtev teh režimov, ki ležijo raz- še, »nacizem ali komunizem«, 20. stoletje in/ali se opirati le sute po slovenskih breznih«. V oziroma ali ju lahko enačimo, na »prenovljeno zgodovino« skladu z ostriženo »resnico« je zelo jasno poudaril: »Brez Evrope. je s temi žrtvami povezan le dvoma je nacizem nekaj huj- komunizem. Že deset let be- šega kot komunizem. Grozo- remo obžalovanje, da 23. av- dejstva nacistov so bila bistve-

JOŽE KUKEC (27. 2. Jože Kukec je bil v trojki z Da- tov v vojno v Abesinijo (Etio- nilom Zelenom (Senožeče) in pijo) v letih 1935–1936. Zato je 1894–2. 9. 1930) Tonetom Černačem (Matenja na ramenih postojnskih in pi- vas). Vsi trije so bili neustraš- vških tigrovcev ležala zelo po- Besedilo: Bruna Olenik ni borci v boju proti fašistič- membna in odgovorna naloga nemu nasilju na Primorskem. za pomoč ubežnikom pri nji- Po njegovi smrti je prišel mlad hovem prehodu preko takra- Na postojnskem pokopališču in neustrašen Just Godinič iz tne italijansko-jugoslovanske sem obiskala grob legendar- Svetega pri Komnu. Prenašali meje. Potrebna sta bila velik nega junaka, člana organiza- so prepovedan tisk, slovenske pogum in dobro poznavanje cije TIGR, Postojnčana Jožeta knjige in orožje. Ker so poznali mejnih prehodov. Ker so bili Kukca, ki je padel v fašistično skrite poti čez mejo, so poma- fantje izurjeni in so natančno zasedo na takratni italijan- gali mnogim, ki so se umikali poznali mejne prehode, ne bi sko-jugoslovanski meji pri pred fašisti v takratno Jugo- 36-letni Jože Kukec padel, če Uncu 2. septembra leta 1930. slavijo. Tam so dobili zvezo in ne bi bil izdan. Lani, leta 2019, Nesla sem mu cvetje v imenu nadaljevali z domoljubnim in je umrla Postojnčanka, stara Društva TIGR Primorske, saj je upornim delom. 101 leto, ki je vedela izdajalče- še edino, kar mu lahko damo v vo ime. spomin. Trije vali emigrantov so šli čez mejo: prvi ob italijanski zased- Vse mine, a narod in resnica Padel je pod fašističnimi streli bi primorskega ozemlja, takoj ostaneta! Naj nikoli ne zamre natanko štiri dni pred svojimi po prvi svetovni vojni, drugi spomin nanje, ki niso mogli tovariši, bazoviškimi junaki, ki ob naraščajočem italijanskem izsanjati svojih sanj. so bili ubiti 6. 9. 1930. nasilju po prihodu fašistov na Glasilo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske oblast in tretji ob vpoklicu fan- Še vedno velja njihov pozdrav: SF/SN! 78