Loški utrip - glasilo, ki izhaja na Nemoralno je žeti tam, kjer drugi sejejo, neumno pa je sejati, podroèju obèin: Škofja Loka, Železniki, da bi drugi želi. Nehru Gorenja vas - Poljane, Žiri, delno Kranj

Naklada: 13.200 izvodov Izhaja meseèno, gospodinjstva ga prejemajo brezplaèno. KAZALO

Glavni in odgovorni urednik: Imenovali èlane odborov in komisij, stran 6 Franci Bogataj Vi sprašujete, mi išèemo odgovore, stran 6 Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka Kaj se dogaja v loški SDS?, stran 7 tel: 04/51 55-880, faks: 04/51 55-888 Odloèitev upravnega sodišèa še ni, stran 7 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, Pogovor z županom Igorjem Drakslerjem, stran 8 4220 Škofja Loka V industrijsko cono na Trati prihaja uspešno podjetje, stran 10 Tisk: SET Vevèe, Ljubljana Stoti rojstni dan planinskega društva, stran 12 Elektronski naslov uredništva: Zakaj je prišlo do obraèuna med ženskami?, stran 12 [email protected] Loška komunala svetuje, stran 13 Prispevke sprejemamo na disketi do 20. v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebno Jekleni Toporišiè o lepoti slovenskega jezika, stran 14 rezervirati prostor. Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Rotarijanci pomagali bolnikom z multiplo sklerozo, stran 14 Prispevkov in fotografij ne vraèamo, èe to ni izrecno naroèeno! Di. f: E. K. Loški gimnazijci v kampanji proti klimatskimi spremembami, stran 15

Oblikovanje oglasov: Novice iz obèine Gorenja vas-Poljane, stran 16 DECOP d.o.o., Železniki (510 16 20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo Ljubitelji plemenitih živali, stran 17 izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v Žirovske novice, stran 18 celoti) zaraèuna po ceniki DOS-a! Bodo Loèani pomagali rešiti Kino Sora pred zaprtjem?, stran 20 Uredništvo Dominikanska republika - raj na zemlji, stran 22 Franci Bogataj, Najveè pornografije ljudje gledajo med službo, stran 23 glavni in odgovorni urednik [email protected] Z orientalskim plesom ženske najdejo stik s seboj, stran 24

Novinarji 32. Pokal Loka - program, stran 24

Nagrajeni fotografi prejeli masažna oèala, stran 25

Podpora osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, stran 26

Damjan Likar Klavdija Škrbo Izpoved osebe, ki je imela dolgoletno hudo depresijo, stran 26 Karabegoviæ Kaj menijo loški gostinci o prepovedi kajenja v lokalih?, stran 28

Ste za prepoved kajenja v vseh javnih in delovnih prostorih?, stran 29

Amaterski orkester, ki igra na profesionalnem nivoju, stran 30

Matej Peternelj Kristina Strnad, Prireditve v februarju, stran 32 lektorica V èem je skrivnost dolgega življenja?, stran 33

Ustanovljena skupina za oživitev mestnega jedra, stran 35 Boštjan Arhar, vodja oglas. trženja Rekordno število planincev, stran 36 (041) 233 350 [email protected] Ste zaskrbljeni zaradi klimatskih sprememb?, stran 36

5 2. in 3. redna seja obèinskega sveta obèine Škofja Loka Imenovali èlane odborov in komisij

Na 2. in 3. seji je bil poudarek na sestavi odborov in komisij obèinskega sveta ter sprejetju odloka o organizaciji in delovnem podroèju škofjeloške obèinske uprave.

Na zaèetku so svetniki nepremièninami in opremljanje skega sveta obèine Škofja Loka. lagane so bile nove organizacijske potrdili mandat èlanu obèinskega stavbnih zemljišè. »V prejšnjem Na predlog Antona Per- enote, in sicer: kabinet župana, sveta Ivanu Logondru, ki nado- mandatu je bil stanovanjski odbor šina (SDS) je bila z 2. redne seje oddelek za splošne zadeve, odde- mesti Igorja Drakslerja kot na- zelo uspešen in je izjemnega po- umaknjena toèka o organizaciji in lek za gospodarske javne službe, slednji kandidat z liste kandidatov mena za vse prebivalce, še poseb- delovnem podroèju obèinske upra- oddelek za stavbna zemljišèa, odde- SDS. Županska funkcija je namreè no za mlade, zato bi bilo njegovo ve z obrazložitvijo, da niso dovolj lek za prometno infrastrukturo, nezdružljiva s svetniško, zato je samostojno delovanje smiselno,« zgodaj dobili gradiva, da bi se vanj oddelek za okolje in prostor, odde- Drakslerju prenehal mandat èlana je obrazložila Zorica Škorc. Mag. poglobili. Omenjeno toèko so svet- lek za družbene dejavnosti ter odde- obèinskega sveta. Prišlo je do po- Mirjam Jan Blažiæ pa je odgo- niki nato obravnavali na naslednji lek za proraèun in finance. Predla- mislekov, da bi morali poèakati na vorila: »Smiselno je, da je stano- redni seji. Predlagatelj župan Igor gani odlok neposredno ne povzro- odloèitev upravnega sodišèa o pri- vanjska problematika združena s Draksler s predlogom odloka o or- èa dodatnih finanènih obremenitev tožbi Dušana Krajnika (NIT), problematiko nepremiènin in ganizaciji in delovnem podroèju ob- obèinskega proraèuna. Na podlagi vendar je bil mandat s 16 glasovi opremljanjem stavbnih zemljišè, èinske uprave predvideva raciona- tega odloka bo župan sprejel akt o ZA in 0 PROTI potrjen. saj so vse zadeve med seboj pove- lizacijo dela in posodobitev notra- sistematizaciji delovnih mest v ob- Najprej so svetniki spre- zane. Tako bo le omogoèeno bolj- nje organizacije v obèinski upravi èinski upravi, v katerem je možno jeli predlog sklepa o ustanovitvi, še delovanje.« z namenom bolj uèinkovitega iz- predvideti dodatna delovna mesta pristojnostih in sestavi odborov ter Do naslednje seje so vajanja nalog, ki jih bo morala ob- za okrepitev posameznih oddelkov. komisij obèinskega sveta, do na- svetniki predložili svoje predloge èinska uprava izvajati v naslednjem Predlagani odlok so svetniki spre- slednje seje pa so morali pripraviti èlanov in po kratkem zasedanju mandatnem obdobju. Z omenjenim jeli. Na koncu so svetniki dali še še poimenske predloge èlanov. Zo- komisije za mandatna vprašanja, odlokom se je doloèila organizaci- pozitivno mnenje o kandidatu za rica Škorc (GŽS) je dejala, da bi volitve in imenovanja so svetniki ja obèinske uprave, njeno delovno ravnatelja OŠ Škofja Loka –Mesto, moral biti stanovanjski odbor lo- brez zapletov imenovali èlane vseh podroèje ter se uredila vprašanja v Marku Primožièu. èen od odbora za gospodarjenje s desetih odborov in komisij obèin- zvezi z njenim delovanjem. Pred- Klavdija Škrbo Karabegoviæ

J. G.: Kdo je odgovoren za odvoz sti pisna odredba, s katero se nalo- ukrepa proti lastnikom vozil, ki kov, èeprav so na parkirišèih v zapušèenih avtomobilov na po- ži lastniku vozila, da ga odstrani. zveèer pušèajo svoja vozila na okolici mestnega jedra še prosta droèju Škofje Loke? Èe lastnik vozila v doloèenem roku Mestnem trgu? parkirna mesta. V tem primeru ne odstrani, ga odstrani obèina Stanovalcem in lastnikom lokalov oèitno ne zaleže obraèanje na za- Postopke v zvezi z odstranjeva- Škofja Loka na stroške lastnika, je dovoljen dostop na podroèje vest stanovalcev, ampak bo po- njem zapušèenih vozil doloèa za- lastniku pa naloži globo v višini Mestnega trga za dovoz in dosta- trebno izvesti strožje ukrepe za kon o varnosti v cestnem prome- 250,4 EUR. Vozilo se shrani na za- vo, s tem da je dovoljeno zadrže- prepreèitev dostopa. tu. Ministrstvo za okolje in pro- èasnem zbirnem mestu. Po treh vanje na Mestnem trgu do pol ure. Hkrati pa je potrebno upoštevati stor je izbralo izvajalca za oprav- mesecih se zapušèeno vozilo lah- Prekoraèen èas zadrževanja na dejstvo, da se je v zadnjih letih ljanje storitev odvoza izrabljenih ko unièi oziroma odda izvajalcu za Mestnem trgu kaznuje komunal- poveèalo število motornih vozil vozil. Za obmoèje upravne enote odvoz izrabljenih vozil. no redarstvo z globo. Glede na to, v lasti prebivalcev mestnega je- Škofja Loka je izvajalec GET in- da v noènem èasu in med prazniki dra, zato obèina Škofja Loka pri- ženiring, d. o. o., Vernek 3, 1281 A. A.: Kdaj je bila sprejeta spre- ni organizirano izvajanje redarske pravlja naèrte za izgradnjo dodat- Kresnice (tel. 01/89-77-923, faks: memba namembnosti za zemljiš- službe, predvsem stanovalci nih parkirišè za potrebe parkira- 01/89-77-522). èa Pod Plevno, na katerem naj bi Mestnega trga parkirajo avtomo- nja vozil za stanovalce iz mestne- V primeru, da lastnik vozila ugo- se uredilo otroško igrišèa? bile preko noèi in preko prazni- ga jedra. Jernej Prevc tovi, da je vozilo dotrajano, izrab- Sprememba zazidalnega naèrta za ljeno in se ga ne more veè usposo- obmoèja Pod Plevno je bila spre- biti za vožnjo in registrirati, pri jeta na 5. izredni seji obèinskega Bralce vabimo, da nam zastavite vprašanja pooblašèenem izvajalcu naroèi od- sveta v juniju 2006. Sprememba Naslov za vaša vprašanja: Freising d. o. o., Mestni trg 20, 4220 voz izrabljenega vozila in izvajal- zazidalnega naèrta doloèa, da se ne- Škofja Loka, elektronski naslov [email protected], lahko pa jih cu poravna stroške odvoza. pozidani del na severozahodnem posredujete tudi prek telefona: 04/51-55-880. Vprašanja naj se V primeru, da se na javnih površi- robu obmoèja nameni za izgradnjo nanašajo na obèinsko problematiko, tako da bomo odgovore lah- nah na obmoèju obèine nahaja za- otroškega igrišèa in ureditev pove- ko poiskali na obèinski upravi obèine Škofja Loka. Uredništvo pušèeno vozilo, ki je neregistrira- zovalne ceste. Po uveljavitvi spre- no ali nevozno, komunalno redars- membe lokacijskega naèrta je obèi- tvo obèine Škofja Loka pridobi po- na Škofja Loka prièela s postopki Vabilo na krvodajalsko akcijo datke o lastniku ter lastnika opo- za pridobitev zemljišè za potrebe zori na odvoz zapušèenega vozila. ureditve igrišèa in ceste. Vabimo vas, da darujete kri na krvodajalski akciji, ki bo 19., 20. in 21. Èe ni možno pridobiti podatkov o februarja med 7. in 13. uro v prostorih srednjih šol na Podnu v Škofji lastniku vozila, se na vozilo name- N. N.: Zakaj obèinski redar ne Loki. Obmoèno združenje RK Škofja Loka

6 Kaj se dogaja v loški SDS?

V škofjeloškem odboru SDS je bilo januarja pestro. Z mesta podpredsednika je odstopil Matej Lutar, razlog naj bi bile težave, ki jih je imel pri poslovanju svojega študentskega servisa. Medtem ko je Lutar ostal v stranki, pa je mag. Blaž Kujundžiè zapustil položaj predsednika loškega odbora SDS in izstopil tudi iz same stranke.

Bolj kot odstop Lutra z množiènih, najbolj terenskih, eno SDS. Prav tako je že marca lani od se redno sreèujemo in smo na te- mesta podpredsednika je presene- najbolj internetno in publicistièno mene zahteval, naj odstopim z me- koèem o dogajanjih v naših obèi- til izstop Kujundžièa iz stranke, podprtih predvolilnih kampanj v sta podžupana, saj je takrat SDS nah, kar je tudi pravilno. Marsika- saj je še ne tako dolgo nazaj kandi- celotni SDS. Poslanca pri nobenem izstopila iz koalicije. Tega nisem tero sugestijo uporabimo tudi na diral za župana obèine Škofja Loka od teh množiènih garanj seveda ni storil, saj sem kot podžupan imel državnem nivoju.« kot kandidat SDS. Za glavni raz- bilo zraven. Svoj èas je uporabljal še veliko dela, ki sem ga bil našim Stanje, kakršno je sedaj, log svojega izstopa iz stranke na- za to, da mi je z ideološkim blate- obèanom dolžan izpeljati do kon- po Ziherlovem mnenju stranki vaja nesoglasja, ki jih je imel s po- njem sistematièno zapiral kanale ca. Najveèji absurd se je zgodil, da samo škoduje. Poèasi se namreè slancem SDS Milenkom Ziher- do državnega vodstva stranke in me kot nekoga, ki je bil že vrsto let približujejo volitve v državni zbor, lom. »Razlog za moj izstop iz treba je priznati, da je bil v tem svetnik SDS, podžupan in posla- prav tako pa je treba upravièiti stranke je bilo celoletno onemogo- uspešen. V enem letu me je uspel nec, niso dali na listo za obèinske- zaupanje obèanov, ki so volili SDS èanje mojega dela s strani poslanca popolnoma izolirati,« je razložil ga svetnika, kar sem zelo rad delal na lokalnih volitvah. Po mnenju Zi- Milenka Ziherla. Praktièno vsako Kujundžiè svoje razloge za izstop in bi, preprièan sem, za Škofjo herla je SDS brez potrebe šla v sejo izvršilnega odbora SDS na dr- iz stranke. Dodal je še: »Ko si je Loko lahko naredil veliko dobrega. opozicijo, vendar se tudi sedanje žavni ravni ali poslanske skupine konec leta, potem ko celo leto ni Èeprav trdi drugaèe, je Kujundžiæ stanje da izkoristiti. Dodal je še: SDS je izkoristil za najbolj soèno za organizacijo naredil niè korist- kot predsednik loškega odbora »V kolikor me bodo v loškem od- razlaganje, kakšni nemogoèi ljudje nega, dovolil pa si je ne samo pri- imel dostop do vseh državnih or- boru upoštevali, se bom zavzemal vodijo loško SDS. Kot dokaz za krito, ampak celo aktivno sodelo- ganov in ga pri tem nisem oviral. S za konstruktivno opozicijo, ki je to je vedno znova navajal samo vanje v predvolilnih kampanjah svojim slabim imidžem, sovražnim lahko s svojimi idejami zelo drago- sumnièenja v mojo ideološko pra- konkurenènih strank, kar je bila govorom, z neobièajnimi in nepro- cena za loški prostor.« vovernost. Drugega tako in tako ni klofuta vsem našim èlanom, ki so tokolarnimi potezami si je sam za- Konec januarja je škof- mogel, ker drugega ni. Na drugi stra- izredno prizadevno delali celo leto, prl marsikatera vrata. Na regijski jeloški odbor SDS ponovno pova- ni pa je poslanec Ziherl oseba, ki dovolil na naslove vseh naših èla- koordinaciji SDS, na kateri na ža- bil poslanca Ziherla na svojo sejo. se komaj vidi ven iz lastnih otiplji- nov poslati pismo, v katerem me lost nisem mogel biti navzoè, pa je Prièakovati je torej doloèene spre- vih grehov. Prav on obèinskemu je ponovno temeljito oblatil, sem vse topove naperil proti meni, tako membe tudi na tem podroèju. Mag. odboru SDS ne plaèuje niti funk- se odloèil, da je tega dovolj in sem da so me drugi kolegi, ki me dobro Kujundžiè pa bo v obèinskem sve- cionarske èlanarine od svojih ne izstopil iz stranke.« poznajo, vzeli v bran. Menim, da tu, kot pravi sam, zaenkrat svoje tako majhnih funkcionarskih do- Na Kujundžièeve oèitke mu izstopa iz stranke ni nihèe na- delo nadaljeval kot neodvisni svet- hodkov. V tem èasu, ko me je po- pa je Milenko Ziherl odgovoril: roèil, temveè je sam uvidel, da je nik in kot pristaš sredinske koali- slanec Ziherl blatil okoli, smo èla- »Dogajalo se je ravno nasprotno. njegova stvar zavožena.« Na oèit- cije med SDS, NIT, DeSUS in Gla- ni obèinskega odbora in njegovega Kujundžiè je znotraj izvršilnega ke, zakaj ne hodi na seje obèinske- som žensk. vodstva izvajali eno najdaljših, na- odbora dosegel, da me niso vabili ga sveta obèine Škofja Loka, pa je Klavdija Škrbo Karabegoviæ jobsežnejših, eno najizvirnejših, na seje izvršilnega odbora, s èimer Ziherl odgovoril: »Župani in po- najbolj strokovnih, eno najbolj me je sistematièno rušil v loški slanci škofjeloške upravne enote Odloèitve upravnega sodišèa še ni

Zakonsko doloèen rok za odgovor upravnega sodišèa, na katerega je županski kandidat na lanskih volitvah Dušan Krajnik naslovil svojo pritožbo zoper sklep obèinskega sveta obèine Škofja Loka, je bil 20. januarja, a odgovora s sodišèa Krajnik ni dobil niti konec januarja.

»Kot je že vsem znano, mora upravno sodišèe sprejeti svo- ba postala pravnomoèna, mi bo robe. In da nekdo hote zavira upravno sodišèe sedaj že krepko jo odloèitev, njihov odgovor prièa- dovoljen vpogled v volilno doku- možnost vpogleda v volilno do- zamuja s svojim odgovorom. Za kujem v najkrajšem èasu,« je poja- mentacijo. Seveda pod po- kumentacijo, ki bo razkrila števi- demokratièno in tako opevano snil Krajnik. Od odloèitve uprav- gojem, da obèinska volilna komi- lo in vrste nepravilnosti pravno državo, kar naj bi Slovenija nega sodišèa pa so tudi odvisni nje- sija ne bo v tem èasu na upravno pri izvedbi drugega kroga volitev bila, je zelo žalostno, da iz medi- govi naèrti za naprej. sodišèe v Ljubljani vložila tož- za župana,« je še povedal Dušan jev izvem, da bo upravno sodišèe Krajnik se je obrnil tudi be zoper njeno odloèbo. V koli- Krajnik. Zapletu z drugim krogom o moji pritožbi odloèilo šele po na informacijsko pooblašèenko za kor bo obèinska volilna komisija županskih volitev v naši obèini tem, ko bo ustavno sodišèe Repub- dostop do informacij javnega zna- tožbo le vložila, se bo še bolj po- torej še ni videti konca. like Slovenije odloèilo glede moje èaja Natašo Pirc Musar, ki je s trdil sum, da je bilo z lanskimi vo- Klavdija Škrbo Karabegoviæ pobude za oceno ustavnosti 25. svojo odloèbo 15. januarja ugodi- litvami v naši obèini nekaj zelo na- èlena zakona o volitvah v državni la njegovi pritožbi in mu dovolila zbor, ki se v skladu s 4. èlenom pregled vse volilne dokumentaci- zakona o lokalnih volitvah smisel- je iz drugega kroga županskih vo- 40 % popust pri raèunalniških teèajih! no uporablja tudi za lokalne voli- litev v naši obèini. »Po 30 dneh v februarju in marcu tve. Glede na zakonska doloèila, ki od prejema odloèbe informacijske velja za fiziène osebe toèno doloèajo, v kakšnem roku pooblašèenke, ko bo njena odloè- Izobraževalni center Freising, tel.: 04/51 55 880

7 Pogovor z županom obèine Škofja Loka Igorjem Drakslerjem Številni veliki projekti v štirih letih

Nakup zemljišè za komunalno ureditev industrijske cone na Trati – Kako rešiti nesoglasja s prebivalci Suhe zaradi poljanske obvoznice? – S pomoèjo evropskih in državnih sredstev v enem mandatu zgraditi toliko kot prej v petindvajsetih letih – Ureditev parkiranja v Frankovem naselju – Izgradnja telovadnice ob Osnovni šoli Jela Janežièa s pomoèjo Športnega društva Partizan

Objavili ste javni poziv o razgrni- ba poslovne ali stanovanjske po- ljenja za posamezne komunalne strokovnih izhodišè pretoènosti tvi podatkov za zazidana in neza- vršine, sprememba stalnega prebi- vode in tako prièeti z gradnjo, s križišè doloèene optimalne rešitve zidana stavbna zemljišèa in po- vališèa oziroma naslova zavezan- èimer bomo omogoèili gradnjo tudi križišè na posameznih odsekih ce- ziv k priglasitvi sprememb podat- ca, kjer sprejema poštne pošiljke podjetnikom. ste. Projekt upošteva tudi zahteve kov v zvezi z odmero nadomestila in podobno. Èe zavezanec ne spo- za ustrezno pretoènost vodotokov za uporabo stavbnega zemljišèa. roèi nastalih sprememb, se za od- Dela na poljanski obvoznici so se v primeru poplavnih vod. Na katere spremembe morajo biti mero uporabijo podatki, s kateri- prièela, vendar doloèeni krajani Dejstvo je, da se pri umešèanju obèani pozorni oz. katere spre- mi razpolaga obèina ali se lahko vasi Suha ne želijo prodati svojih cestne trase v prostor ni možno membe morajo sporoèiti? pridobijo brez sodelovanja zave- zemljišè in želijo, da bi trasa ob- povsem izogniti naseljenim ob- Tak javni poziv objavimo vsako zanca. Poleg tega je kršitev doloèb voznice potekala nekoliko druga- moèjem. Trasa obvoznice poteka leto, da lahko obèani sporoèijo nea- o sporoèanju podatkov ali sporo- èe, pri èemer opozarjajo, da nika- skozi vas Suha in Puštal ter ob vasi žurna stanja, ki so nastala èez leto èanju nepravilnih podatkov v odlo- kor niso proti poljanski obvozni- Bodovlje. Prebivalci vseh treh vasi in da lahko posledièno davèni urad ku opredeljena kot prekršek in se ci. Kako boste rešili ta problem in so v postopku priprave lokacijske- kaznuje po doloèbah odloka. ali bo to na kakšen naèin vpliva- ga naèrta izražali doloèena naspro- lo na že prièeto gradnjo? tovanja vodenju trase. Projekt ob- Kaj se dogaja na podroèju indu- Na pomisleke obèanov glede trase voznice je v okviru danega kori- strijske cone na Trati? Zima je poljanske obvoznice je potrebno dorja v èim veèji meri zmanjšal vpli- bila namreè kar dolgo èasa priza- ponovno podati pojasnila glede do- ve bodoèe ceste na življenje v va- nesljiva z mrazom in prièakovati loèanja trase in izdelave naèrtov. seh, mimo katerih poteka. bi bilo tudi dela na terenu. Znano je, da je bila tako imenova- Pri vasi Suha poteka trasa na za- Trenutno pridobivamo zemljišèa, na modra trasa obvoznice izbrana hodnem robu vasi – na obmoèju, ki jih potrebujemo za komunalno že v devetdesetih letih prejšnjega kjer vas prehaja v mestno obmoèje ureditev omenjenega obmoèja. stoletja na podlagi primerjalne štu- Pod Plevno in Suške ceste. Varian- Upamo, da se bomo z lastniki do- dije, ki je upoštevala prometno- ta obvoznice vzhodno od vasi bi govorili za sporazumen odkup tehniène in ekonomske kriterije ter prekinila povezavo vasi s kmeè- Igor Draksler zemljišè, saj bomo v nasprotnem kriterije vplivov na naravno oko- kim zaledjem. Obvoznica bo v primeru morali ravnati v skladu z lje, na kulturno dedišèino in na ob- delu, ki poteka mimo Škofje Loke, pravilno odmeri nadomestilo za zakonom, torej bomo morali spro- stojeèo poselitev. Po potrditvi raz- na zahodnem robu vasi Suha delo- uporabo zazidanega in nezazida- žiti razlastitev. Za železniški pod- lièice je bil za to varianto v skladu vala kot napajalna mestna cesta in nega stavbnega zemljišèa. Spre- hod, kjer velja poseben postopek, s predpisanimi postopki sprejet bo torej navezovala promet iz membe je treba sporoèiti na obèi- smo že delali vrtine, saj v nasprot- lokacijski naèrt, ki na normativni mestnih obmoèij – ta promet ne no do 22. februarja. Spremembe in nem primeru ne bi bilo moè spro- ravni urejanja prostora doloèa for- bo obremenjeval vasi Suha. Res pa obvestila, ki so pomembna za od- jektirati podvoza. Vse postopke malno podlago za posege v pro- je, da se v tem delu trasa moèno mero nadomestila, so sprememba peljemo zelo hitro, saj nam je v stor. Pri projektiranju ceste so bili približa stanovanjski hiši in dve- zavezanca, sprememba vrste de- interesu, da industrijska cona èim upoštevani strokovni kriteriji grad- ma kmetijama. Projekt je prilago- javnosti ali namembnosti prosto- prej zaživi, v najkrajšem èasu želi- nje ceste glede prometnih elemen- jen tako, da cesta ne bo bistveno ra, objekta ali zemljišèa, spremem- mo pridobiti tudi gradbena dovo- tov ceste – tako so bili na podlagi omejila funkcionalnega zemljišèa

Èe zavezanec ne sporoèi nastalih sprememb v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišèa, se za odmero upora- Pri umešèanju poljanske obvoznice v prostor se ni bilo možno bijo podatki, s katerimi razpolaga obèina ali se lahko pridobijo povsem izogniti naseljenim obmoèjem, èeprav je bilo brez sodelovanja zavezanca. upoštevanih zelo veliko kriterijev.

8 kmetij, lastniku stanovanjskega Kdo bodo podžupani in ali bo kdo objekta pa je izplaèana odškodni- funkcijo opravljal profesionalno? na za nadomestni objekt. Za razliko od prejšnjega mandata se je tokrat zakon spremenil in V koalicijskem dogovoru, ki ste ga podžupane imenuje župan, in ne predstavili novinarjem in širši jav- tako kot prej obèinski svet. Po- nosti, je bila med drugim omenje- džupani pa morajo biti svetniki, na tudi obnova vrtca Najdihojca. torej tisti, ki so jim volivci na voli- Trenutno v obèini izvajamo kar ne- tvah že zaupali. Lahko povem, da kaj obsežnejših projektov, tako da bodo vsi podžupani svoje delo za druge veèje projekte v tem tre- opravljali profesionalno, vendar ne nutku nimamo dovolj sredstev. Se- bodo redno zaposleni na obèini. Ko veda se dobro zavedamo, da je vr- bodo imena znana, bomo sklicali tec Najdihojca potreben obnove in novinarsko konferenco. da je treba ta problem reševati dol- goroèno, vendar na žalost pred le- Ponovno je bil med pobudami in toma 2009 in 2010 to ne bo mož- vprašanji svetnikov izpostavljen no. Do takrat pa lahko pripravimo problem parkiranja v Frankovem najboljše rešitve obnove, tako da naselju ter pobuda, da se na me- bomo v letih, ko bomo imeli do- stu, kjer je bil prvotno mišljen zbir- volj sredstev za ta ne tako majhen ni center loèenih odpadkov, zgra- Problem obnove vrtca Najdihojca v Podlubniku bo potrebno projekt, obnovo vrtca èim bolj hitro di parkirišèe. V bližini se namreè reševati dolgoroèno, vendar pred letoma in kakovostno izvedli. nahaja kar nekaj poslovnih lo- 2009 in 2010 to ne bo možno. kalov in njihovi obiskovalci prak- Kaj konkretno ste imeli v mislih z tièno nimajo kje parkirati. V zve- rabnikov ni bil uspešen zaradi pre- ni bolj uporabljal, je ta, da je bilo reorganizacijo dela na obèini in zi s tem pa se postavlja tudi vpra- slabega odziva uporabnikov. Ob- treba izvesti sondažo znotraj ob- kadrovsko krepitvijo? šanje, kdaj boste uredili problem èina bo nadaljevala z reševanjem zidja. Ker niso našli nobenih po- Kot sem že omenil, na obèini tre- nelegalno postavljenih nadstreš- tega problema v smeri uvedbe na- smrtnih ostankov, bi veljalo raz- nutno vodimo kar nekaj obsežnej- kov v delu Frankovega naselja. jemnine oz. komunalne takse za misliti o oživitvi tega muzeja na ših projektov in èe želimo, da bodo Veèstanovanjski objekti v centru uporabo (rezervacijo) obèinskega prostem. V preteklosti se je na- uspešni, je bila reorganizacija nuj- Frankovega naselja so bili v sedem- zemljišèa pod posameznim nad- mreè na tem mestu odvijalo gleda- na. Za boljše poslovanje smo us- desetih in osemdesetih letih prejš- streškom. lišèe na prostem, ki je bilo vedno tanovili veè oddelkov, ki so prej njega stoletja grajeni na podlagi za- dobro obiskano. vsi delovali znotraj enega. Tako zidalnega naèrta, ki je predvidel V prejšnjem mandatu in v tem po- smo ustanovili nov oddelek za tudi izgradnjo parkirišè. Parkiriš- novno je prišlo do pobude, da bi Kako daleè ste s prièetkom grad- cestno infrastrukturo, oblikovali èa za potrebe stanovalcev ter za naša obèina iz proraèuna za no- nje telovadnice ob Osnovni šoli smo oddelek za opremljanje stavb- potrebe zaposlenih in strank go- vorojence prispevala nekaj sred- Jela Janežièa? nih zemljišè, oddelek za javne služ- stinskih in trgovskih lokalov so bila stev. Obèina Škofja Loka in Športno be pa se bo ukvarjal s komunalni- zgrajena v okolici blokov. Število Èeprav finanèno pomoè ob roj- društvo Partizan bosta podpisala mi službami v okviru projekta ure- parkirišè je bilo doloèeno na pod- stvu otroka starši pridobijo od cen- pogodbo o skupnem nastopu pri ditve povodja Sor, torej kanaliza- lagi takratnih normativov, zaradi tra za socialno delo v skladu z izgradnji in korišèenju telovadnice cije in vodovodnega omrežja celot- razvoja motorizacije pa se danes zakonom o starševskem varstvu in pri OŠ Jela Janežièa. Skupaj bomo ne obèine. Ta projekt je zastavljen sreèujemo, tako kot v drugih delih družinskih prejemkih, ima obèina namreè zagotovili del finanènih v vrednosti kar šestih celotnih ob- mesta, s pomanjkanjem parkirnih možnost, da uvede še dodatni ob- sredstev in opredelili pravice druš- èinskih proraèunov. Poljanska ob- mest. Zaradi zagotavljanja dodat- èinski prispevek, ki bi se v celoti tva do korišèenja telovadnih povr- voznica je vredna tri obèinske pro- nih parkirnih mest je obèina v letu kril iz obèinskega proraèuna. V pri- šin v popoldanskem èasu. Gre na- raèune, opremljanje stavbnih zem- 2005 v centru Frankovega naselja meru uvedbe prispevka za novo- mreè za del sredstev, ki jih je kot ljišè en obèinski proraèun, za ce- uredila 40 dodatnih parkirnih mest, rojence v višini 208 evrov (50.000 odškodnino za lastnino Sokolske- ste pa je treba odšteti kar tri ob- v letu 2007 pa je predvidena iz- SIT) – podobna višina je namreè v ga doma obèina plaèala Športni uniji èinske proraèune. Torej namerava- gradnja dodatnih parkirnih mest nekaterih drugih slovenskih obèi- Slovenije. Tako so ta sredstva po mo v enem mandatu narediti toli- oz. razširitev parkirišèa severno od nah – bi ob prièakovanem številu pogodbi namenjena za športne po- ko kot prej v petindvajsetih letih. bloka Frankovo naselje 66. novorojencev 260 na leto znašal vršine na obmoèju obèine Škofja To lahko dosežemo s pridobitvijo Kar zadeva nadstreške, so jih sta- odhodek proraèuna za ta namen Loka. Sedaj je prišlo do idealne pri- nepovratnih evropskih sredstev, s novalci blokov v Frankovem nase- 54.000 evrov oz. 13 milijonov to- ložnosti, da do primernih šport- sredstvi, pridobljenimi skozi dr- lju postavili na skupnih parkiriš- larjev. Vsekakor se bo o tem moral nih površin pride tudi Športno žavni proraèun, in z aktiviranjem èih, ki so v lasti obèine Škofja Loka. odloèiti obèinski svet. društvo Partizan. Sicer pa v tem obèinskega premoženja in njegovo Velika veèina nadstreškov je graje- trenutku strokovne službe peljejo koncentracijo z nameni, ki sem jih na brez dovoljenj. V letu 2005 je Kdo je zadolžen za èišèenje oko- postopek za zaèetek postopka od- že prej omenil. bil sprožen inšpekcijski postopek lice Loškega gradu in kako bi ta daje javnega naroèila za prièetek Znotraj proraèuna in sistematiza- za odstranitev nadstreškov oziro- prostor lahko bolje izkoristili? gradnje. Ker so tudi ostale tri obèi- cije delovnih mest je predvidena ma za njihovo legalizacijo. Na ob- Za èišèenje omenjene okolice je za- ne naše upravne enote solastnice zaposlitev nekaterih strokovnih èini smo prièeli s projektom za evi- dolžen Loški grad, vendar je zara- šole, bi morale za telovadnico vse sodelavcev v obèinski upravi, ki dentiranje vseh nadstreškov, uved- di vandalizma na tem podroèju prispevati del sredstev, vendar na jih potrebujemo za izvedbo zgoraj bo najemnine za uporabnike nad- smeti praktièno nemogoèe sproti žalost še nimamo podpisa s strani naštetih projektov. Prav tako bodo streškov oz. dela obèinskega par- odvažati. Mogoèe bi veljalo raz- obèine Železnike, èeprav so pri- podžupani imeli nalogo koordina- kirišèa pod nadstreški ter vzpo- misliti o tem, da bi se podroèje pravljalna dela že zakljuèena. cije za vodenje nekaterih projek- redno s tem z legalizacijo nadstreš- gradu v noènih urah zaklepalo. Klavdija Škrbo Karabegoviæ tov. kov. Postopek evidentiranja upo- Eden od razlogov, da se ta prostor

9 V industrijsko cono na Trato prihaja uspešno podjetje

Podjetje Filc, d. d., iz Mengša je z nakupom zemljišèa v industrijski coni na Trati potrdilo, da namerava postopno preseliti celotno podjetje. S tem se odpirajo tudi nove zaposlitvene možnosti.

Ob hitri rasti in stalnem ženju. Hitre spremembe na svetov- vlaganju v nove proizvodne linije nih trgih, kjer je Filc prisoten, da- se šteje danes podjetje Filc med jejo stalne vzpodbude za nov raz- pomembne proizvajalce tehniène- voj in rast proizvodnih kapacitet, ga tekstila v Evropi. Izdelki so na- saj le z njimi tovarna ostaja kon- menjeni industrijskim kupcem na kurenèna in dolgoroèno zagotavlja podroèju avtomobilske, gradbene, svojim zaposlenim svetlo prihod- pohištvene, èevljarske in drugih in- nost, kupcem pa zadovoljstvo. dustrij. V avtomobilski industriji proizvaja Filc zvoène in toplotne V zaèetku leta 2008 izolacije motorjev, obloge prtljaž- nova proizvodna linija nikov, stropov, vrat in nosilce za Podjetje Filc danes deluje na dveh procese plastiènega in toplotnega lokacijah v Mengšu in Lendavi. preoblikovanja. Zaradi dušenja Skupno je zaposlenih 147 ljudi, od zvoka v avtomobilski in gradbeni tega polovica v proizvodnji. Zara- Na sedanji lokaciji v centru Mengša podjetje Filc industriji ima Filc tudi prvovrstno di izjemne letne rasti, ki je med 10 nima razvojnih možnosti. opremljen laboratorij z alfa kabino in 20 odstotki, je lokacija v Meng- Ali želite delati v urejenem okolju? in kuntovo cevjo. Izdelki, ki jih da- šu postala pretesna. Proizvodnja Želite imeti dolgoroèno varno prihodnost? nes Filc proizvede na svojih viso- je namreè sredi urbanega naselja, ko produktivnih in avtomatizira- kjer ni možnosti širitve. Po bese- Smo mednarodno podjetje, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasiènega in nih linijah, so vgrajeni v avtomobi- dah direktorja Alexa Luckmanna z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter veèplastnih tekstilij za bo nova lokacija v industrijski coni avtomobilsko, gradbeno in pohištveno industrijo. na Trati namenjena širitvi dejav- Zaradi poveèanja obsega proizvodnje in širitve na novo lokacijo v industrijski nosti in postopni preselitvi pod- coni na Trati vabimo k sodelovanju kreativne, dinamiène in samostojne osebe za jetja. Postavitev novih proizvod- naslednja delovna mesta. nih linij in skladišè je predvidena že v zaèetku leta 2008. UPRAVLJALEC STROJEV Šest oseb – nadzor in vodenje procesnih linij – delo v proizvodnji, za nedoloèen Veè kot 200 zaposlenih èas. Pogoji: Podjetje Filc raèuna, da bo v na- - IV. stopnja izobrazbe tehniène smeri, slednjih desetih letih na novi lo- - osnovno raèunalniško znanje, kaciji v Škofji Loki zaposlenih - delo poteka tudi ponoèi ter ob sobotah in nedeljah. približno 200 ljudi. To bo nova možnost za zaposlitev kadra s VODJA PROIZVODNJE Direktor Alex Luckmann: srednjo in visokošolsko izobraz- Ena oseba, za nedoloèen èas. Pogoji: “Nove razvojne možnosti bo tehniène smeri, hkrati pa izziv - VII. stopnja izobrazbe strojne ali druge ustrezne tehniène smeri, vidimo v Škofji Loki, kar za tiste, ki želijo delati v izjemno - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, pomeni za obèino tudi nova intenzivni panogi – avtomobilski - sposobnost vodenja in organiziranja procesov, delovna mesta.” industriji. Podjetje Filc namreè iz- - komunikativnost in timsko delo, vozi kar 80 odstotkov svoje proi- - izpit kategorije B, le priznanih proizvajalcev, kot so zvodnje na zahtevne trge v zahod- - najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. na primer Audi, BMW, Mercedes ni Evropi. in drugi. V gradbeništvu so izdelki Intenzivna industrijska panoga KOMERCIALIST - VODJA PODROÈJA namenjeni za strehe in utrjevanje zahteva razliène standarde, med Ena oseba, za nedoloèen èas. Pogoji: terena pri gradnji cest. Netkani tek- njimi tudi ekološki standard ISO - VII. stopnja izobrazbe tehniène smeri (zaželena strojna ali gradbena smer), stil, nalepljen na profilirane ploèe- 14001, ki ga imajo že od leta 2003. - aktivno znanje najmanj dveh tujih jezikov, vinaste strehe, uravnava vlago v Proizvodnja je ekološko neopo- - dobre komunikacijske sposobnosti, prostoru. V tej tržni niši ima Filc reèna in ne povzroèa nobenih - sposobnost samostojnega in timskega dela, danes vodilno vlogo v evropskem škodljivih emisij. - izpit kategorije B, prostoru. Nov razvoj poteka na Župan obèine Škofja - zaželene so izkušnje v prodaji industrijskim kupcem. podroèju vpijanja vlage na podlo- Loka Igor Draksler je zadovo- Nudimo dinamièno delo, strokovno izpopolnjevanje ter stimulativen zaslužek z gah, ki so namenjene osebni higie- ljen z odloèitvijo podjetja Filc in možnostjo napredovanja. Delo bo do odprtja novega obrata v industrijski coni na Trati potekalo na sedežu družbe v Mengšu. ni in za druge filtracijske namene. poudarja, da s tem Škofja Loka Èe je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in Prednost Filca je velika elastiènost pridobiva na gospodarski moèi, kratkim življenjepisom v 14 dneh od objave na naslov: Filc, d. d., Slovenska c. pri prilagajanju kupèevim potre- predvsem pa se s tem nudijo nove 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu bam in veliko znanja, ki ga ima zaposlitvene možnosti v uspe- razpisa obvestili v 14 dneh po izboru. osebje v razvoju, proizvodnji in tr- šnem podjetju.

10 Stoti rojstni dan planinskega društva

Lansko praznovanje stoletnice loškega športa gre poèasi h koncu, zaèenja pa se praznik škofjeloškega planinstva, ki letos prav tako beleži stoletnico svojega obstoja. 24. januarja so se na slovesnosti v Kašèi spomnili najbolj pomembnih mejnikov v stoletni zgodovini škofjeloškega planinskega društva.

24. januarja 1907, to- no veliko uglednih obèanov. so poimenovali v Planinsko druš- desetletji. rej pred natanko stotimi leti, je Jože Stanonik, pred- tvo Škofja Loka. Stanonik ni po- O vrednosti planinstva bil ustanovni shod nove podruž- sednik PD Škofja Loka, pravi, da zabil omeniti tudi Blegoša, kjer je je spregovoril tudi škofjeloški žu- nice slovenskega planinskega je bil prvi blagajnik društva kar bila ideja o koèi na tej gori živa že pan Igor Draksler, ki je pouda- društva za škofjeloški sodni okraj župan iz Selc, Franc Šmid. »Žele- leta 1929. Obmejno obmoèje je to ril, da je pomembno vzgajati mla- s sedežem v Selcih. To je tudi li bi, da bi bil tudi danes župan namero prestavilo za štiri deset- de v duhu ljubezni do rodne zem- uradni rojstni dan loškega pla- blagajnik našega društva,« je dejal letja in koèa je bila zgrajena jeseni lje. »Vsi, ki so prehodili loško ninstva. Osrednja planinska or- Stanonik, ki je v nadaljevanju pre- leta 1977. Poleg tega so gradili tudi planinsko pot, imajo v sebi lju- ganizacija je bila ustanovljena že letel najbolj pomembne mejnike v notranjo strukturo društva. Naj- bezen do škofjeloške grude, do- leta 1983 kot protiutež nemško- zgodovini društva. Med drugim je veè èlanov je bilo leta 1981 maèih planin in domovine.« avstrijskemu planinskemu druš- omenil odprtje koèe na Ratitovcu (1608), nato je število padalo in Predsednik Planinske tvu, ki je zaèelo potujèevati slo- leta 1925. Planinske aktivnosti je šele lani so ponovno presegli ti- zveze Slovenije, Franc Ekar, pa venske hribe in gore. Tedanji pi- prekinila vojna. Veliko število za- soèico. »V veliko veselje nam je, je dejal, da ima škofjeloško pla- parji so sklenili, da tuja roka ne vednih planincev se je vkljuèilo v da se v naše PD vkljuèuje vedno ninsko društvo vizijo in je po- bo veè zaznamovala poti, postav- bran slovenstva in domovine. Ko- veè mladih, za kar lahko pohvali- memben steber slovenskega pla- ljala koè in napravljala na sloven- èa na Lubniku in koèa na Ratitov- mo dobro delo mentoric v planin- ninstva. Pohvalil je tudi blegoš- skih tleh le nemških napisov in cu sta bili 1. maja 1943 požgani, skih krožkih na osnovnih šolah in ko koèo, ki je po njegovem mne- kažipotov. Škofjeloška podruž- da ne bi služili okupatorju. Prvi naklonjenost vodstev teh osnov- nju zanesljivo ogledalo ekološke nica je imela maja 1907 prvi obè- obèni zbor po vojni je bil 26. ja- nih šol,« je še povedal Stanonik, planinske postojanke. ni zbor in v odboru je bilo izjem- nuarja 1946. leta in podružnico ki odgovorno vodi društvo že dve Damjan Likar Zakaj je prišlo do obraèuna med ženskami?

Gost zadnjega januarskega sredinega veèera v Kašèi na Spodnjem trgu je bil Jure Kalan iz Hoste, ki je v okviru stoletnice škofjeloškega športa predstavil diplomsko nalogo z naslovom »Razvoj športnih objektov v obèini Škofja Loka«.

V diplomskem delu je uspešno zagovarjal na Fakulteti za Loški pub za stavbo Jure Kalan v sliki in besedi pred- šport. Sam sicer poudarja, da so upravne enote), Pri Fortu- stavil skoraj vse športne objekte v prvo kopališèe v Škofji Loki ure- novcu v Stari Loki in resta- stoletni zgodovini škofjeloškega dili že leta 1600. Bilo je ob Selški vraciji v Vincarjih. Vse so športa. V prvem poglavju je opi- Sori, kjer je zdaj tovarna klobukov imele kegljišèe in balinišèe. sal objekte, zgrajene v obdobju do Šešir. Leta 1698 je Spodnji trg, ki Najbolj poznani balinišèi v druge svetovne vojne, kjer je po- je bil pretežno zgrajen iz lesa, za- naši obèini sta bili – neka- sebno podrobno zabeležil dogaja- jel požar, v katerem je pogorelo ko do leta 1960 – v Vincar- nje na prvih kopališèih na Škofje- tudi takratno kopališèe. Jure Ka- jih in Pri Cvelfarju na Logu. loškem. »Kopalni vlak, ki je vozil lan opisuje nadaljnji razvoj kopal- Balinanje je bil najbolj do- Ljubljanèane na kopanje v Škofjo nega turizma na Loškem: »Ker so nosen posel gostilnièarjev, Obraèun »reteških amazonk« z Ljub- Loko, se je najprej ustavil v Rete- mešèani Loke spoznali, da imajo saj so gostje igrali za pijaèo ljanèankami na kopališèu v Reteèah (V èah, kjer je bilo urejeno kopališèe lahko od turistov kar precej kori- in velikokrat tudi za denar. dunajskem èasopisu, 16. 8. 1927) pri Jerebovih skalah. Precej kopal- sti, so se trudili, da bi tako doma- Takrat so uporabljali lese- cev se je ustavilo že tu. Kronike èim kot tujim gostom nudili èim ne krogle iz mehkega ali tr- vsebujejo zanimiv zapis o tem, veè udobja. Leta 1873 so ustano- dega lesa, paè po možnostih dolo- Škofja Loka pride na obèana 2,18 kako so domaèinke – »reteške ama- vili »Škofjeloško kopališko druž- èenega kraja. m2 odkritih, zunanjih športnih po- zonke« – z dolgimi žgoèimi kopri- bo«, ki je v Vincarjih, v naselju ob vršin (brez smuèarskih površin) in vami vèasih ošvrkale »uboge Ljub- selškem pritoku Sore, zgradila ko- Kakšen bo nadaljnji razvoj 0,37 m2 pokritih površin. V Nacio- ljanèanke«. Domaèinke so bile na- pališèe s toplo vodo. To so bile gradnje športnih objektov v nalnem programu športa v Repub- mreè ljubosumne, ker so reteški prave toplice. Zaradi moralnih Škofji Loki? liki Sloveniji je pri dolgoroènih us- fantje gledali za dekleti iz Ljublja- norm tistega èasa je bilo kopališèe Jure Kalan pravi, da je bilo v zad- meritvah zapisano, da bomo do ne, ki so se rade kar v kopalnih razdeljeno na »ženski« in »moš- njih letih v Škofji Loki zgrajenih in leta 2010 imeli na prebivalca 0,5 oblekah sprehodile v vas po okrep- ki« del. Nad toplicami so postavili obnovljenih precej športnih objek- m2 pokritih in 3,0 m2 nepokritih èilo. Junaške Reteèanke so z ome- okrogel paviljon, kjer je kopalcem tov in èeprav so mnogi športniki športnih površin. Te usmeritve dr- njenim obraèunom prišle celo v du- vedno igrala živa godba.« zadovoljni z vlaganjem javnih sred- žave bodo v obèini Škofja Loka tež- najske èasopise, kjer so jih nasli- Zanimivi so tudi njego- stev v športne površine v minulih ko dosegljive, vsaj pri pokritih ob- kali, kako s koprivami v rokah te- vi podatki o razvoju balinišè v letih, razvoj športa, rekreacije, za- jektih,« je realen Jure Kalan, ki je pejo »uboge Ljubljanèanke«. Tudi Škofji Loki pred prvo svetovno nimanja mladih in raznolikosti trenutno za polovièni delovni èas to lahko med drugim preberemo v vojno. Tedaj je bilo v mestu kar športnih panog klièe po dodatnih zaposlen na OŠ Dravlje. omenjenem diplomskem delu, ki ga nekaj gostiln, na primer Pri Balan- novih objektih in sprotnem dobrem Damjan Likar je Jure Kalan lanskega maja zelo tu na pošti, Pri Otetu (današnji vzdrževanju obstojeèih. »V obèini 12 Pred odloèitvijo za nedovoljeno odlaganje razmislite in se informirajte

Za nepravilno ravnanje 120 kg odpadkov na prebivalca. papir) poskrbi Loška komunala z - Ostanke odpadkov trenutno od- z odpadki ali celo nedovoljeno od- Kolièine so iz leta v leto veèje. zbiranjem na zbiralnicah (ekološ- lagamo na odlagališèu Ostri vrh v laganje ni razlogov in ni opravièila. Lahko trdimo, da je za poskrblje- kih otokih) in v ZC. Logatcu. Za vse vrste odpadkov je zagotov- no vse vrste odpadkov. - Odpadno embalažo (papirno in V pripravi je še program za oddajo ljena njihovim lastnostim primer- - Izrabljena motorna vozila in nji- kartonsko, plastièno, kovinsko, celotne odpadne elektriène in elek- na konèna oskrba. Odlagališèa niso hove dele prevzemajo državni kon- stekleno in stiropor) zbira in prev- tronske opreme (OEEO) in pro- veè najbolj pogosta konèna posta- cesionarji. zema izvajalec, g. j. s., na zbiralni- gram za oddajo odpadnih nagrob- ja odpadkov. Med ostanki odpad- - Izrabljene avtomobilske pnevma- cah in v ZC. nih sveè. kov so še manjše kolièine embala- tike prevzemajo državni koncesio- - Biološke odpadke v veèstano- Ravnanje z odpadki naj že in odpadnih surovin, kar je ško- narji pri serviserjih. vanjskih objektih in pri dejavnosti bo odraz naše kulture bivanja in da. Škodljivo je tudi kakršnokoli - Odpadke, ki vsebujejo azbest, od- odvaža izvajalec, g. j. s., v indivi- ohranjanja èistega okolja tudi v so- nedovoljeno odlaganje ali celo kur- lagamo na odlagališèu Ostri vrh v dualnih stanovanjskih hišah jih v dobnem èasu. Èistoèo vzdržujemo jenje odpadkov. S kurjenjem od- Logatcu. veèini sami kompostirate na last- tako, da vsak posameznik poskrbi padkov iz umetnih materialov za- - Za nevarne odpadke poskrbi Loš- nem vrtu, možna je tudi oddaja v za to skladno z zmožnostmi, spo- strupljamo sebe in vso živo nara- ka komunala, d. d., Škofja Loka (iz- ZC. sobnostmi, odgovornostjo in po- vo v neposredni bližini kurjenja. vajalec g. j. s.) z zbiralnimi akcija- - Poleg tega obèina dvakrat letno ložajem, ki ga v tej družbi ima ali Èe se vam zgodi, da za katero od mi in s prevzemanjem v zbirnem organizira, izvajalec, g. j. s., pa iz- predstavlja. Odnos do sosedove- vrst ali kolièin odpadkov ne veste, centru Draga (ZC). vede oèišèevalni akciji z možnost- ga, javnega, skupnega ali »tujega« kam in kako z njimi, je najbolje, da - Kosovne komunalne odpadke jo odvoza veèjih bioloških odpad- okolja naj bo vsaj takšen kot do se informirate pri izvajalcu zbira- zbira in odvaža izvajalec, g. j. s. kov. domaèega dvorišèa. nja in odvoza komunalnih odpad- (gospodarska javna služba), na - Za odpadno raèunalniško opre- LOŠKA KOMUNALA, kov. podlagi sporoèila o potrebi odvo- mo in specifiène industrijske od- d. d., Škofja Loka Z loèenim zbiranjem od- za z dopisnicami in s prevzema- padke poskrbi izvajalec, g. j. s. padkov smo prièeli leta 2000. Že njem v ZC. - Gradbene odpadke odpeljejo iz- v letu 2001 smo loèeno zbrali do- - Za odpadne sekundarne surovi- vajalci gradbenih del ali po naroèi- brih 50, v letu 2006 pa že veè kot ne (plastiène, kovinske, lesene in lu izvajalec, g. j. s.

13 Jekleni Toporišiè o lepoti slovenskega jezika

Tokrat je Milena Miklavèiè na sredinem veèeru gostila akademika prof. dr. Jožeta Toporišièa, najbolj znanega jezikoslovca našega èasa, avtorja slovnice, ki je postala standardni uèbenik in kodeks slovenskega jezika.

Miklavèièeva je imela slovenskega knjižnega jezika. O pred zaèetkom pogovora z »jekle- svojem vzdevku pa pravi: »Kadar nim« Toporišièem, kakor se ga je vem, da imam prav, sem resnièno že pred davnimi leti prijel vzde- brezkompromisen.« Po njegovem vek med študenti na fakulteti, ne- mnenju bi se moral èlovek, ki jav- malo treme. Znano je namreè, da no nastopa, nauèiti pravilno knjiž- ga moderatorji zelo neradi vabijo no govoriti. »Knjižnega jezika se na razgovor, saj jih je strah, da jih je namreè treba nauèiti, z njim se bo med pogovorom stalno poprav- ne rodiš. Nareèja pa se otroci nau- ljal. Tokrat je bila bojazen odveè, èijo že doma, ne da bi se ga za- saj je gost Miklavèièevo prviè po- vestno uèili,« je pojasnil prof. To- pravil šele po veè kot uri prijetne- porišiè. ga pogovora. Zbralo se je lepo šte- Beseda je nanesla tudi na vilo poslušalcev, predvsem njego- purizem in oèitke, da velja za pre- vih nekdanjih študentov, ki so iz- tiranega purista. Sam se ima za vedeli veliko koristnega, saj je prof. zmernega purista, saj meni, da je Toporišiè postregel s številnimi prav, da se uporablja, èe obstaja, primeri iz bogatega slovenskega je- slovenski izraz, in ne tujka. Tako zika. je ravno on zaslužen za uporabo Milena Miklavèiè z gostom dr. Jožetom Toporišièem Dr. Toporišiè velja za nemalo domaèih izrazov, kjer so najbolj znanega domaèega jeziko- se prej uporabljale tujke. »Vsega a s tem nima nobene veze,« je še predvsem zanimala pravilna upo- slovca našega èasa, še najbolj pa se pa se le ne da podomaèiti, èeprav povedal dr. Toporišiè. raba slovenskega jezika, in z željo, je posvetil fonetiènemu raziskova- mene na primer zelo moti beseda Veèer se je zakljuèil s ko- da bi v Sloveniji imeli še veliko »je- nju, torej glasovnim znaèilnostim lizing, saj me spominja na lizanje, pico vprašanj poslušalcev, ki jih je klenih« Toporišièev. K. Š. K. Glas svobodne Jelovice Škofjeloški rotarijanci pomagajo Nismo še dobro vstopi- loge iz prve pomoèi, preživetja v bolnikom z multiplo sklerozo li v leto 2007, ko smo loški tabor- naravi in topografije, med samo niki že uspešno izpeljali nov pro- potjo pa so morali poiskati skrite- Èlani Rotarijskega jekt. Glas svobodne Jelovice je tra- ga ‘ranjenca’. Poleg tega smo pri- kluba Škofja Loka so na kmeè- dicionalno orientacijsko tekmova- pravili tudi zabavni del, kjer smo kem turizmu Pri Marku v Crn- nje, ki sega v leto 1971. V prvih (v skladu z datumom) izbirali naj- grobu slovesno podarili pose- letih so poti potekale predvsem po bolj B(l)ond ekipo. Tekmovalci so ben aparat za pasivno in aktiv- planoti Jelovice, sedaj pa v okolici tako morali rešiti tematski test na no razgibavanje, ki ga bodo Škofje Loke. temo tajnega agenta 007 in streljati uporabljali bolniki z multiplo Veè kot 300 tabornikov z zraèno puško. Na koncu dolge sklerozo na Gorenjskem. »Ta iz vse Slovenije se je zbralo prvo hoje jih je v šoli èakal pasulj, za aparat bo potoval po domovih soboto v januarju, 6. 1. 2007, v OŠ dodatek pa so dobili palaèinke in oseb s to boleznijo. Vsak ga bo Ivana Groharja v Podlubniku. Èe- poseben Bondov ‘koktejl’. lahko uporabljal nekaj tednov, prav zimska orientacija letos ni bila Za zakljuèek pa še urad- prednost bodo imeli tisti, ki ga deležna snega, je bilo vzdušje po- na razglasitev rezultatov. Najbolj- v danem trenutku najbolj po- polno, saj je v veselje vseh sijalo šim smo podelili zanimive (doma trebujejo,« je dejal Andrej Šu- sonce in nas grelo. Poudarek tek- izdelane) pokale in lepe nagrade, bic, vodja socialnega programa movanja je bil sicer na orientacij- ki so jih prispevali sponzorji z pri škofjeloških rotarijancih, in skem pohodu, vendar smo ga poži- gorenjskega in ljubljanskega ob- dodal, da razlogov za nastanek vili še z drugimi taborniškimi pa- moèja. Diana Novak te avtoimune bolezni, kjer pro- Denar za aparat sta prispevala nogami. Èlani ekip so reševali na- padajo ovojnice na živcih, še Marko Bogataj (na fotografiji ne poznajo. Nekateri pravijo, levo) in Damjan Stanek (drugi z V podjetju M Sora Žiri otvoritev novih prostorov da bolezen povzroèijo cepiva, desne). Darilo je od Andreja Šu- vendar je Šubic poudaril, da ni V podjetju M Sora Žiri bodo 7. februarja ob 14. uri odprli nove prostore bica (desno), vodja socialnega pro- dokazov za to trditev. Cvetka za proizvodnjo oken in vrat v velikosti 2400 kvadratnih metrov. V novi grama pri loških rotarijancih, Koman, predsednica gorenjske proizvodni hali bo tudi povsem nova tehnologija za ekološko neoporeè- prevzela Cvetka Koman, predsed- podružnice multiple skleroze, no proizvodnjo. Skupno gre za investicijo, vredno veè kot tri milijone nica gorenjske podružnice mul- je povedala, da je ta bolezen, evrov. “Preprièani smo, da bo ta investicija omogoèila našemu podjetju tiple skleroze. kjer je okvarjen možganski gi- uresnièiti našo vizijo. To pa je postati najboljši proizvajalec oken iz balni center, v porastu po ce- naravnih materialov v Sloveniji,” je povedala direktorica Neja Rupnik lem svetu. Samo na Škofjeloš- in dodala, da na otvoritvi prièakujejo veè kot štiristo gostov, tudi poslov- kem je teh bolnikov že èez šti- Berete Loški utrip. ne partnerje z Japonske. Damjan Likar rideset. Damjan Likar

14 Loški gimnazijci v kampanji proti klimatskim spremembam Na škofjeloški gimnaziji so se prikljuèili Unescovemu projektu ENO, ki je organiziral globalno kampanjo proti klimatskim spre- membam. Dijaki so na hodnik šole nalepili obljube o tem, kako bodo sami prispevali k zmanjšanju segrevanja ozraèja in posle- dièno ohranitvi naše civilizacije ter ekosistema.

Gimnazija Škofja Loka stila; zmanjšal bom elektrièno po- je ena izmed osmih šol v Sloveniji, rabo, tako da bom izkljuèil aparate ki se je odloèila za to akcijo, v ka- iz vtikaèa, ko ti niso v uporabi; teri sicer sodelujejo mladi iz kar 90 manj se bom parfumiral; kupoval držav. »Klimatske spremembe so bom izdelke, ki imajo èim manj od- globalni problem, vendar pa lahko veène embalaže; pri umivanju bom vsak od nas prispeva k izboljša- porabila manj šampona in vode; vam. Že majhne spremembe v na- manj se bom vozila z avtomobili šem vsakodnevnem vedenju lahko in veè hodila peš ali s kolesom; zni- pripomorejo k prepreèevanju to- žal bom centralno ogrevanje za sto- plogrednih uèinkov, ne da bi to ka- pinjo ali dve; ne bom veè uporab- korkoli vplivalo na kvaliteto naše- ljal deodorantov v spreju; soseda ga življenja. Pravzaprav lahko na bom prosil, naj vsaj za en teden ta naèin celo privarèujemo denar. preneha s kurjenjem nevarnih od- Treba je dvigniti raven zavesti in padkov; prednost bom dajal em- ukrepati. Danes, da ne bo prepoz- balaži iz stekla, ne pa iz plastike; no. Ne le znanstveniki, gospodars- vsakiè bom po uporabi ugasnila ra- tveniki, politiki, mi vsi smo dolžni èunalnik,« je le nekaj sporoèil gim- spremeniti egoistièen odnos do na- nazijcev, ki se jih splaèa posnema- rave,« je o najbolj žgoèem global- ti. Ena od dijakinj se je zaobljubila, nem problemu dejala mentorica da bo jedla manj mesa. Organizaci- projekta prof. Ivica Krek. ja Združenih narodov za prehrano V ta namen so na loški in kmetijstvo (FAO) je namreè gimnaziji v vse razrede dali obve- priznala, da množièna živinoreja stilo, naj dijaki ugašajo luèi, èe ni povzroèa veè toplogrednih plinov potrebno, da so prižgane. Poleg (predvsem metan, ki ga ustvarja tega so si dijaki tretjega letnika og- govedo) kot celoten prometni sek- ledali film Neprijetna resnica, v ka- tor. Z drugimi besedami: množièna terem je z dejstvi podkrepljeno, da živinoreja je poglavitni krivec za svet drvi v katastrofo, èe ne bomo globalno segrevanje, ki vedno bolj takoj ukrepali. Na hodniku gimna- ogroža življenje na našem planetu. zije pa so dijaki 2. a in 1. e razreda O škodljivosti metana so bili sez- nalepili svoje zaobljube glede nanjeni tudi dijaki pri nekaterih zmanjšanja segrevanja. »Uporab- predmetih. ljala bom ekološko razgradljiva èi- Damjan Likar

Škofjeloški gimnazijci so dali zaobljube, da bodo prispevali k zmanjšanju segrevanja ozraèja.

15 piše: Milena Miklavèiè NOVICE IZ OBÈINE GORENJA VAS-POLJANE Obljube se že udejanjajo

»Trenutno teèejo dogo- Zaèeli smo z deli v laboratoriju v nal v tek smuèarske naprave na Sta- projekti realizirali èim prej. vori, ki so za našo obèino izjemne- Todražu, ki ga pripravljamo za pod- rem vrhu. Skupaj z županom Škof- Že lani smo pisali o dotrajani elek- ga pomena,« je za zaèetek povedal jetje Unitech. Prostore, kjer bo na je Loke Igorjem Drakslerjem in mi- trièni inštalaciji v OŠ Gorenja vas. župan obèine Gorenja vas-Poljane, voljo približno 20 novih delovnih nistrom za promet Janezom Boži- Da je to res, vem iz prve roke, ker Milan Èadež. Dodal je: »Kot mest, bomo odprli konec marca. Do- èem smo v petek, 26. januarja, pre- sem si prostore ogledal. Za osnov- vemo, je nekdanji rudnik urana pu- godki si sledijo hitreje, kot smo jih rezali trak in uradno odprli smuèar- no šolo smo namenili znatna sreds- stil za seboj težko breme dedišèine. naèrtovali, kar me še posebej vese- sko sezono. tva, ki bodo odpravila te težave, lah- Ne samo odlagališèi odpadkov Borš li. Delo bodo dobili delavci s teh- Pogovarjamo se tudi o nadaljnjih us- ko pa bomo zamenjali tudi dotraja- in Jazbec, govoriti je treba tudi o niško usmeritvijo mehaniène stro- meritvah naše obèine. Sestavljamo na okna na severni strani šole. površinah, tonažah, kubikih in na- ke, pa tudi drugi. Naša želja je, da bi strateški razvojni svet, sreèujemo vsezadnje tudi o sevanju. Zapušèi- se konèno zajezil odtok obèanov, se že s tistimi obèani, ki bi lahko Bo industrijska cona v Todražu že no primerjamo z jedrskim reaktor- ki se vozijo na delo proti Škofji Loki pripomogli k razvoju obèine. kmalu nared? jem na Brinju, jedrsko elektrarno v in še dlje. Februarja se zakljuèuje razpis za še Krškem in tisto obèino, ki bo dobi- Nam lahko zaupate kakšnega od nekaj prostih mest. Letos bomo la v hrambo jedrske odpadke. Upam Vse kaže, da ste lani v èasu volitev naslednjih korakov? prodali mehanièno delavnico trem si reèi, da bomo z državo trdi poga- dali realne obljube. Radi bi, da bi èim prej dobili na mizo zdajšnjim najemnikom. V zelo do- jalci, ko se bomo pogajali za od- Upam, da tako mislijo tudi obèani. urbanistiène plane posameznih vaš- brem stanju pa so objekti, ki jih ima škodnino. Èeprav so nam že veè- Naj povem, da sem zadovoljen tudi kih jeder v naši obèini. Vsaki lokal- v uporabi MORS. Tudi za te je med krat oèitali, da smo dobili veè kilo- s potekom gradnje telovadnice pri ni skupnosti bi radi dali nekaj z lo- podjetniki veliko povpraševanja. metrov cest, je to malo ali niè v pri- OŠ v Poljanah. Ugotovili smo, da kalnim pridihom. Naj dodam, da smo v Dobju že po- merjavi s škodo, ki nam jo je za vse ima bodoèa telovadnica premalo Veliko sredstev tudi v proraèunu na- drli kozolec, predvidoma bomo tudi veène èase povzroèila prisotnost parkirišè! Zato intenzivno išèemo menjamo za varnost obèanov v cest- žago kmalu preselili v Todraž. rudnika. prostor za veèje parkirišèe, ki k te- nem prometu. V Poljanah smo pri- lovadnici z veè kot 200 sedeži na stopili k projektu za izdelavo ploè- Kaj pa Visoko? Koliko èasa bodo Vendar tudi na drugih podroèjih tribuni vsekakor sodi. nika do pokopališèa, javne razsvet- tam še gnezdili duhovi? ne držite križem rok? Razveselil sem se snega, ki je pog- ljave, dodatnega parkirišèa pri po- Pred kratkim sem si ga dodobra og- kopališèu, avtobusne postaje za Ja- ledal in moram reèi, da sem bil pri- vorje . V Gorenji vasi bi želeli jetno preseneèen nad dobrim sta- Turistièno društvo Sovodenj praznuje dodelati projekt rondoja, da bi se njem objekta. Na vsak naèin pa bodo nova cesta s ploènikom zgradila vsaj še sledili pogovori z možnimi kan- Društvo in njegove sek- kaze za vasi in zaselke v okolici, do odcepa za bloke. Nujno po- didati, ki bi v prihodnje želeli uprav- cije bodo v februarju praznovali ocenjevalo urejenost domov, doma- trebujemo ploènike do osnovne šo- ljati z Visokim. Naj dodam, da je tudi okrogle obletnice. Osrednja èij in ustanov le. Cesta skozi Javorje je zelo obre- Visoko še zmeraj predmet delitve- prireditev bo potekala 25. februarja Aktivni so bili tudi ob menjena, naèrtujemo širitev mostu ne bilance med štirimi obèinami na v kulturni dvorani na Sovodnju. urejanju obeh cest, pomembnih za med Volèo in Podobenom. Ne re- Škofjeloškem. Na nedavnem skup- Prav kmeèki turizem, ka- krajevno skupnost. V letih 1977/ èem, da bo vse narejeno »jutri«, sku- nem sestanku županov smo se po- terega popularizacija se je zaèela 1978 je asfaltno prevleko dobila šali pa se bomo potruditi, da se bodo govarjali tudi o tem. pred skoraj tridesetimi leti, je bil cesta Trebija–Sovodenj, deset let povod za ustanovitev Turistiènega pozneje pa cesta od Sovodnja v društva Sovodenj. Idejo je prvi gla- Novo Oselico. Društvo se preživ- sno izrazil Franc Bevk iz Podjelo- lja z izkupièkom prireditev, pred- Koledovanje v Poljanah vega Brda, sledil mu je Janez Tre- stav, vsako leto pa nekaj denarja ven, ki je zaèel navduševati tudi dru- primakne tudi obèina. Za vsako iz- Kulturno društvo Poljane je 7. tre Slabe in citrarka Barbara Dole- ge. Takrat so zaèeli razmišljati, da vedbo se potrudi precejšnje števi- januarja pripravilo zanimivo in nec so dodobra ogreli dvorano in bi nekaj domaèij preuredili in po- lo delovnih èlanov, ki v posamez- nadvse odmevno koledniško po- iz minute v minuto z veèjo zavze- nudili turistiène sobe tako doma- no prireditev vložijo veliko pro- poldne. Poleg kolednikov so v tostjo navduševali poslušalstvo. èim kot tujim gostom. Zavedali so stovoljnih delovnih ur – torej svoj kulturni dom v Poljane prišli Majda Debeljak je svoje besedi- se, da je za to potrebna neka oblika prosti èas. V zadnjih letih so prav številni pevci, igralci in plesal- lo ’’Popotovanje skozi božièni èas organiziranja. 19. februarja 1972 je zaradi dobro organiziranih in že ci. Prireditev je v celoti pripra- moje mladosti’’ domisel- 27 èlanov ustanovilo TD Sovodenj. tradicionalnih prireditev, kot so vila Majda Debeljak. no prepletla z nastopi glasbeni- Že od zaèetka se je druš- praznik koscev ali pokošnjica, Igralci otroške folklorne kov, prikazom zanimivih šeg in na- tvo povezovalo z zamejci iz kraja tekmovanje koscev in grabljic ter skupine Žganèki ter Simon Kokelj vad božiènega èasa, s plesom, pre- Sovodnje v Italiji. Tudi oni so or- sreèanje Janezov, postali znani in Jurka Primožiè, harmonikarica pevanjem in igranjem božiènih pe- ganizirali podobna tekmovanja tudi izven obèinskih meja. V zad- Barbara Robba in OPZ Kresniè- smih ter starih kolednic. koscev in grabljic. Èetrt stoletja so njih letih so se uèenci iz turistiè- ke ter GS Planinca, skupini vodi Kako je to mogoèe, so izmenjave potekale tudi na tekmo- nega krožka vkljuèevali tudi na fe- Brigita Primožiè, orkester orglièar- peli pevci v eni od koledniških pe- valnem podroèju. Turistièno druš- stivale turistiènih podmladkov jev, ki deluje pod umetniškim vods- smi, isto vprašanje pa se je verjet- tvo je izdalo razglednice, uredilo Turizmu pomaga lastna glava. Z tvom Vladimirja Hrovata, pevka in no zastavljalo mnogim, ki jim je turistièno tablo v središèu vasi, po- vseh šestih so prinesli srebrna kitaristka Marija Jelovèan, plesal- bilo potem žal, da so prireditev skrbelo za prvotne lesene smero- priznanja. ka Beti Malovrh s koreografijo Pe- »zgrešili«.

16 »Konj ni kriv, èe èlovek pade z njega«

V starih èasih so bili konji v Ži- kov. Taka pobuda bi bila verjetno kosti je znaèilno, da se zlomi ne okoli Žirov z zakljuènim piknikom reh predvsem sredstvo za preži- bolj površinska in navdušenje ne zacelijo, zato so zlomi in zvini lah- v spomin na tragièno nesreèo na- vetje, s katerimi so poklicni bi dolgo trajalo. Preprosto sem si ko usodni. Po gibanju v mrzlih ali šega èlana Janka Rupnika, ki je v »furmani« med drugim vozili že od nekdaj želela imeti konja, deževnih razmerah je pomembno, nesreèi s konjem izgubil življenje. les v Logatec ali razvažali pe- tako kot si nekdo že od nekdaj želi da ga pokriješ, sicer se lahko preh- Udeležimo tudi kakega meddruš- sek za urejanje cest. Danes so imeti kakšen drug hobi. Prav tako ladi ali dobi celo »naduho«, konj- tvenega tekmovanja v galopskih konjeniki v Žireh povezani v so èlani društva tudi moj mož in sko pljuènico, ki je tudi lahko usod- dirkah in spretnostnem jahanju, pri društvo, ki združuje ljubitelje tri hèerke, tako da konji zasedajo na. Èe za konja lepo skrbiš, ga imaš èemer je zelo uspešna naša èlanica teh plemenitih živali. Da znajo pomembno mesto v našem življe- lahko tudi od 15 do 20 let, pri èe- Karin Bernik. konji lepo vraèati skrb in ljube- nju. mer se stkejo tesne vezi med živa- zen, ki jim jo posveèajo, sta nam ljo in èlovekom. Ali vam konji kdaj »ušpièijo« razložila sedanja predsednica Matjaž Nagliè, bivši predsednik kakšno neprièakovano potezo? društva Tonèka Krvina in bivši društva, se nama je pridružil mal- Kako jezdec usmerja konja, da gre Takih zgodb je kar nekaj. Zlasti ne- predsednik Matjaž Nagliè. »Ko- ce kasneje, a je nato takoj povedal v želeno smer s pravo hitrostjo? prijetni znajo biti konjski »žlajfi«, nju se moraš vedno približati nekaj zanimivih informacij o Vèasih so predvsem delavne konje pri èemer jezdeca ponavadi odne- pri glavi, nikoli od zadaj,« je ena »konjski govorici«. usmerjali z doloèenimi ukazi, po- se èez glavo na tla. Pri tem naèelo- osnovnih modrosti, ki jo poudar- Konj je zelo zanimiva žival, ki èlo- dobno kot pse. Ko sem se jaz pr- ma velja pravilo, da konj ni nikoli jajo, sicer se zna zgoditi, da iz veku zna vraèati pozornost. Zelo viè uèila jahati konja, so me izku- kriv, èe padeš z njega. Vèasih smo njegove staje priletiš po zraku, rad prejema pohvale oziroma »cu- šeni kolegi uèili, da je jahanje po- jih tudi že lovili, ko so ušli, dogodi kot je to doživel eden od njiho- krèke«, ko jim pravimo konjeniki. dobno kot vožnja z motorjem – pa se tudi, da se s konjem nenado- vih èlanov. Vèasih pa tudi konj ni dobro raz- vse komande so v rokah in nogah. ma povaljaš po tleh. Valjanje s hrb- položen. V takem primeru so raz- Ker zna biti konj vèasih tudi mu- tom po bližnjem blatu, vodi ali sne- Kdaj je bilo ustanovljeno Konje- poznavni znak nazaj postavljena hast in nepredvidljiv, je zelo po- gu konju zelo godi in ga sploh ne niško društvo Žiri in koliko lju- ušesa. Sicer pa pozoren lastnik membno, da mu pokažeš, da si ti zanima, èe se ravno takrat nahajaš biteljev združuje? razpoloženje konja zna razpozna- njegov gospodar. To se doseže z na njem. Konjeniško društvo je bilo usta- ti tudi iz oèi. Slednje so za konja veliko pozornosti do konja, poh- novljeno leta 1999, nastalo pa je zelo pomembno èutilo, zato velja valami, èe pa je potrebno, mora do- Kakšni so naèrti društva za pri- na pobudo približno desetih ljubi- pravilo, da se moraš konju vedno biti tudi kakšno okoli ušes ali po hodnost? teljev teh živali, ki so prepoznali približati pri glavi, nikoli od zadaj, riti (smeh). Najprej moramo na našem ranèu potrebo po organizaciji takega druš- predvsem pa ne potiho, da se konj urediti elektriko, ki nam jo na ob- tva. Ravno v tistem èasu se je po- nenadoma ne prestraši. Naš èlan je Kam se najpogosteje odpravite na èini obljubljajo že nekaj èasa. Kot javila tudi možnost pridobitve nekoè na to pravilo pozabil, konja izlete s svojimi konji? vsako leto bomo organizirali tradi- zemljišèa s strani obèine, ki smo jo presenetil v nepravem trenutku, Pomemben vidik našega društva je cionalno kresovanje, razliène pik- izkoristili in si s prizadevnostjo zaradi èesar je »pokasiral« krepak ravno druženje. Zato velikokrat or- nike, blagoslovili konje na štefa- èlanov zgradili osnovne pogoje za udarec z zadnjimi nogami, tako da ganiziramo daljše ali krajše poho- novo, pomagali pri miklavževanju organizirano delovanje društva. je dobesedno poletel skozi vrata de. Zelo priljubljene destinacije so in organizirali novoletno prazno- Danes je tako v društvo vèlanjenih hleva. recimo Vipava, Baška grapa, Idrij- vanje v centru Žirov v sodelova- 59 èlanov, ki imajo skupaj okoli 80 ska Bela, Blegoš. Obišèemo tudi nju z obèino. Pomagamo na gasil- konj. Kako se vzpostavi pristna vez med kolege iz Konjeniškega kluba Ra- skih paradah, sodelovali smo na konjem in èlovekom? titovec in Visoko pri Poljanah. Pa èipkarskem festivalu, gostili smo So vas za konjeništvo navdihnili Predvsem je pomembno, da se s tudi k nam prihajajo konjeniki iz oratorij s približno 100 otroki. Tudi kavbojski filmi, starši, prijatelji konjem ukvarjaš in mu poleg hra- drugih društev, recimo iz Vrhnike, v prihodnje bomo nadaljevali z dru- ali kdo drug? ne nudiš tudi èist bivalni prostor pa tudi kolegi iz Beneèije se vsako žabnimi aktivnostmi in skrbeli za Ne, moram reèi, da navdušenje nad ter možnost gibanja. Z zdravstve- leto ustavijo v Žireh na svoji poti dobro voljo in poèutje tako naših temi živalmi ni prišlo od kavboj- nega vidika je namreè konj precej na Bled. Vsako leto v septembru èlanov kot konj. skih filmov ali od drugih pobudni- problematièna žival. Za njegove organiziramo tradicionalen pohod Matej Peternelj

17 piše: Milena Miklavèiè Gasilec ne more biti vsak

Na nedavnem obènem zboru Gasilskega društva Žiri so poleg pregleda letnih poroèil društva podelili tudi priznanja. Priznanje gasilske zve- vozilo za PGD Dobraèeva, GVC leg »pleh muzke«. Dokonèal sem se vèasih poèutili, ko nam je kdo ze III. stopnje so prejeli Aleš 16/25, ki je eno najmodernejših. šolo za gasilce, dosegel sem èin zlobno navrgel, da smo gasili le Kavèiè, Dušan Peèelin in ekipa Z njim smo pridobili vozilo za višjega èastnika druge stopnje.« zaradi »šnopèka«, ki smo ga do- èlanic B. Z društvenimi jubilej- operativno delovanje. bili po opravljenem delu ,« je nimi priznanji so se spomnili Bo- Štefan Poljanšek, povedal Štefan Poljanšek. ruta Podobnika, Anice Beoviæ Andrej Poljanšek, dobitnik priznanje za 50-letno delo in Aleša Kavèièa ob njihovi 10. priznanja za 60-letno delo »Pri Štefanu, koder sem bil doma, Predsednik PGD Žiri, obletnici, za 20 let dela v druš- V društvo ga je zvabil oèe, ki je smo bili vsi zasvojeni z gasils- Matej Jereb tvu so zaploskali Majdi Strel, bil eden najbolj zagnanih gasilcev. tvom. Zaèel sem že pri šestih le- “Društvo ima 319 operativnih in 30-letnico so proslavili Milan Tudi vsi njegovi bratje in tudi se- tih, kot mladinec sem napredo- veè kot 75 podpornih èlanov. Strel, Stane Kavèiè, Janez stre so našli svoje mesto v druš- val celo do desetarja desetine. Zelo uspešni smo bili na podroè- Kavèiè, Anton Fortuna in Ta- tvu, ki je skrbelo med drugim tudi Imeli smo še staro motorko, ki jo ju èlanskih tekmovalnih vrst. nja Lazar, 50-letnico oziroma zato, da so imeli mladi kaj poèeti je bilo treba poganjati roèno. Poz- Vsi se še dobro spominjamo 60-letnico pa sta obeležila brata v svojem prostem èasu. Prièel je neje smo dobili »roznbavrco«. tekmovanja v Žalcu, kjer so se Štefan in Andrej Poljanšek. 1946. leta in za Loški utrip Najbolj mi je ostal v spominu po- vse desetine odlièno odrezale. Z Poveljnik gasilskega povedal: »Imeli smo zelo staro žar pri Pesku. Udarila je strela in jesenskega tekmovanja v Škofji društva Žiri Ivo Beoviè je v svo- opremo. O kakšnih oblekah ni ko sem stopil iz hiše, je bilo nebo Loki smo domov prinesli 8 po- jem poroèilu poudaril, da je bilo bilo govora. V svoji gasilski ka- nad hribom že popolnoma raz- kalov. Z neverjetno hitrostjo se minulo leto izjemno delovno, rieri sem gasil že veliko požarov. svetljeno. Gorel je kozolec in ko približuje leto 2009, ki s seboj zaznamovale pa so ga tudi šte- Bil sem na Ratitovcu leta 1947, so plohi padala na tla, se je vsa- prinaša 120-obletnico ustanovi- vilne nagrade, s katerimi so se, pa tudi pri Tinetu, Muhovcu, kiè razsvetlila cela dolina. Ko je tve našega društva. Hkrati se vsi zlasti èlanice in tudi èlani, vraèa- Pesku. Glavni vzrok za požare gorelo na Žirku, smo se z vsemi zavedamo, da naše vozilo TAM li celo z državnih tekmovanj. so bile strele. Ponoèi so nas pre- moèmi trudili, da ogenj ni zajel GVC 16/25 že lep èas klièe po Lani so zabeležili 7 in- budile sirene, na zaèetku še ga- televizijskega stolpa. Najbolj ne- zamenjavi. Prièeli smo z aktiv- tervencij, pomagali pa so gasiti silski rog. Ko je gorelo Pri Mrov- varno je bilo v Izgorjah, ko je go- nim dogovarjanjem za njegovo tudi znani požar na Krasu, zara- cu, nas je ponoèi prebudila moja rel hlev. Tramovi so na sredi pre- zamenjavo, “ je izjavil Jereb. di èesar jih je še posebej pohva- teta, Šemonèkova Johana. Zme- goreli in od daleè sem videl, da se Andrej Poljanšek, lil poveljnik gasilske zveze raj smo se zbrali v nekaj minu- bodo zdaj zdaj sesedli. Pod njimi tajnik obèine Žiri, pa se je ob Metod Jamnik. tah. Brizgalno smo prevažali še je gasil moj brat Ciril. Zakrièal vprašanju, èe je možno vsa ži- Veliko èasa so posveti- s konjsko vprego. Vèasih smo se sem mu, naj se umakne, v zad- rovska gasilska društva združiti li izobraževanju, vzgoji podmlad- znašli tudi v nevarni situaciji. Na njem hipu sem ga potegnil na var- v eno, le nasmehnil, a potem ven- ka, opazno in zelo aktivno pa so Ratitovcu, kjer so pogorele tudi no. Bilo je res grozno in èeprav darle dodal, da je kaj takega zaen- se udeleževali tudi v siceršnjem korenine dreves, se je med gaše- je od takrat minilo že veliko let, krat še nemogoèe. »V Žireh se življenju kraja. Škriplje pa pri de- njem valilo kamenje, ki je bilo zla- me v noènih morah ta prizor še zaenkrat ne kažejo potrebe po še narju – žirovski gasilci imajo na- sti nevarno ponoèi, ker ga nismo zmeraj tlaèi, kot bi se zgodilo enem modernem gasilskem avto- mreè že dotrajano opremo, upa- videli in se mu je bilo težko izog- vèeraj. Nevarnosti se nismo za- mobilu. Obèina se bo držala me- jo pa, da bodo imeli na obèini do- niti. Še dobro, da smo bili mladi vedali, pred oèmi smo imeli le to, ril, kar pomeni, da bodo posa- volj posluha tudi za nakup nove- in nismo mislili na nevarnosti. da bomo èim veè rešili. Potem pa mezna društva dobila opremo, ki ga vozila in še èesa. Gasilstvo mi je pomenilo vse, po- si lahko predstavljate, kako smo jim po zakonu pripada.« Med povabljenimi go- sti je bil tudi Tomaž Praprot- nik, obèinski gasilski poveljnik, ki je ob tej priložnosti dejal: »Ob- Dom za starejše oèitno enkrat bo! èinsko poveljstvo vkljuèuje štiri gasilska društva: Dobraèeva, Ži- V petek, 12. januarja, zahtevna, je bila izbrana pravna svetu je Martin Kopaè v funkci- ri, Raèeva in Brekovice. Usklaju- so se ustanovitelji Društva za oblika društva. Tako so bili poleg ji obèinskega svetnika pozval žu- jemo delo na operativnem po- podporo gradnji doma za sta- predsednika društva, za katere- pana k takojšnim ukrepom, si- droèju, zadolženi smo tudi za fi- rejše obèane v Žireh sestali na ga je bil že na prvem sreèanju cer da bodo obljube o gradnji nanèno stanje. Obèina nam je do drugem zboru. Eden od sklepov imenovan Martin Kopaè, v uprav- ogrožene. Bojan Starman se je sedaj meseèno namenjala 540.000 prvega sestanka je bil, da se k ni odbor izvoljeni: Vinko Kavèiè odzval in imenoval odbor za grad- slovenskih tolarjev, ki smo jih soustanoviteljstvu povabi tudi (predsednik), Adolf Križnar, njo, ki se je že sešel na prvi seji. morali razdeliti med vsa štiri druš- vse tiste, ki se prvega sestanka Marjan Bogataj, Valerija Žakelj, V roku enega meseca bo sestav- tva. Denar se je v glavnem pora- niso mogli udeležiti. Olja Jereb, Anton Beoviè in po ljen podroben opis, katere stori- bil za zavarovanje gasilskih do- Tako je bil glavni na- funkciji predsednik društva Mar- tve naj dom vsebuje, kako velik mov, gasilcev, tehnike, izobraže- men tokratnega sreèanja »dokon- tin Kopaè. V nadzorni odbor so naj bo, zahteve o lokaciji, mož- vanje in servisna dela na vozilih. èati« ustanavljanje in imenovati bili izvoljeni: Viktor Žakelj (pred- ne oblike financiranja. Sredi fe- Èe je kaj ostalo, smo porabili za organe društva. V bistvu gre za sednik) Anka Burjek in Franci bruarja se bo odbor spet sestal nakup prepotrebne opreme. V dobrodelni sklad, a ker je pravna More. in odloèil, kako naprej. minulem obdobju smo nabavili oblika sklada ali fundacije zelo Že na prvem obèinskem

18 piše: Milena Miklavèiè Petra Pivk, junakinja balinarskih steza

S Petro sem se želela pogovoriti ta- jijo tik zraven na pol podrtih barak, tati niso bili taki kot pred dvema Kaj pa samba? Vas je zamikalo, koj po svetovnem prvenstvu v ba- v katerih životarijo ljudje iz najniž- letoma. Zavedam se, da v tem špor- da bi se kdaj pridružile plesalcem? linanju na Kitajskem, vendar je, pre- jih slojev. Življenje se dogaja na uli- tu nisem profesionalno, zraven še Ogledale smo si eno od plesnih šol. den mi je to uspelo, odšla v Brazili- cah, veliko je ljudi, še veè avtomo- redno študiram, v tem mesecu bom Tam je bilo videti ves blišè na enem jo na pustolovsko potepanje s pri- bilov. diplomirala, delam prek študentske- mestu, ne samo v oblekah, tudi v jateljicami. Ker pa za pripovedo- ga servisa, zato moram biti zado- pripravah na karneval, ki se bo vanje o dobrih stvareh ni nikoli pre- Kako so sprejeli vas, športnike? voljna. Ostala sem približno na is- zgodil enkrat v teh dneh. Mnogi pozno, ne bo niè narobe, èe bomo Èesa podobnega nisem še nikjer do- tem nivoju, morda celo malo boljša, žrtvujejo za ta dogodek vse svoje pogovor z njo prebrali z rahlim èa- živela. Otvoritev je bila velièastna. le drugi so balinanje vzeli bolj zares premoženje. sovnim zamikom. Nastopali so vrhunski baletniki, in me zato prehiteli. presenetili so nas z modnimi revi- Brazilke so lepe ženske, kaj pa S kakšnimi uspehi si zaokrožila jami. Po Kitajski se ti je »zgodila« še Bra- Brazilci? nastop na Kitajskem? zilija, mar ne? He he, zato smo tja tudi šle. Da bi Nastopala sem v dveh disciplinah: Pa peèeni podganji repki? Ste jih Res je (smeh). Domov sem prišla le videle kakšnega lepega in postav- v hitrostnem in štafetnem zbijanju. jedli? zamenjat kovèke, niè drugega. Z nega fanta. Fantje so bili lepi in èe Èetrta sem bila v štafetnem in peta Veèinoma nismo vedeli, kaj jemo. dvema sošolkama smo odletele èez vas mika, da si napasete oèi, po- v hitrostnem. Na razpolagi smo imeli veliko mor- lužo, kjer smo ostale štiri tedne. tem morate oditi tja! skih sadežev, zelenjave. Drugi so Všeè mi je bilo, ker je cela dežela Imajo Kitajci obèutek za balina- bili nekoliko izbirèni, sama pa sem zelena, žal so bile jezikovne pre- Kaj si prinesla domov tako s Ki- nje? poskusila vse, kar so mi prinesli na grade tiste, ki so nas prikrajšale za tajske kot iz Brazilije? Èesar se lotijo, poèno z vso vne- mizo. To so opazili tudi gostitelji kakšno komunikacijo veè z doma- Predvsem veliko lepih spominov. mo. Enako se je dogajalo v èasu tega in zdelo se mi je, da sem jih zaradi èini. Veèinoma smo se vozile z av- Moram pa reèi, da vsakiè, ko se svetovnega prvenstva. Balinanje se tega razveselila. tobusi, veèje razdalje pa smo prema- vrnem z daljših potovanj, ugotav- zelo razvija, gradijo veliko novih ob- Žal se nismo kaj dosti pogovarjali, gale z letalom. Tudi tam smo videle ljam, kako lepo je pri nas, doma. jektov, celo v osnovnih šolah imajo ne znajo tujih jezikov. Lahko smo revšèino na vsakem koraku. Neneh- To pa je vrednota, ki jo vedno bolj namesto telovadbe balinanje. Kitajci uporabljali le roke in mimiko obra- no te prosijo za denar, gledaš velike cenim. so na prvenstvu osvojili štiri ali pet za. otroške »oèke«. Nas so že drugi dan zlatih medalj. okradli, bile smo povsem šokirane, Naèrti za letošnje leto? S kakšnimi vtisi ste zapušèali pri- zaradi te izkušnje smo bile potem Sezona se bo sicer kmalu prièela, Te je daljna dežela presenetila? zorišèe? bolj pozorne. Kasneje nas je bilo še vendar veèjih tekmovanj letos ne Niti ne, saj nisem vedela, kaj naj od Zapomnila sem si prijaznost gosti- veèkrat strah, kajti tudi same smo bo. Kot sem že povedala, delam nje prièakujem. Presenetilo me je teljev, organizacija je bila do minute od daleè opazovale oborožene rope diplomsko nalogo iz mikrobiolo- sožitje revšèine in neizmernega bo- toèna, potrudili so se z vsem, kar in takrat nam ni bilo ravno prijetno gije, zanima me še nadaljnji študij gastva. Stavbe iz jekla in stekla sto- so nam nudili. Moji športni rezul- pri srcu. , nimam še veèjih naèrtov.

Obèinska mini galerija Gugalnice, nakar še igrišèa Obiskovalci prostorov obèine Žiri si lahko v avli ogledajo stalno razstavo Vedno pogosteje po Žireh kroži novica, da je obèina nepremišljeno pro- slik žirovskih slikarjev. Le-to na obèini sistematièno dopolnjujejo že dala del otroškega igrišèa na Jezerih. Andrej Poljanšek, tajnik obèine, zato vrsto let. Nekaj slik je izposojenih tudi od DPD Svoboda in nekaterih odgovarja: «Mi tega nismo prodali, ampak kupili. Žirovci verjetno ne vedo, drugih društev. Za mini galerijo skrbi akademski slikar Stane Kosmaè. da je bilo zemljišèe, na katerem je že veè kot 20 let stalo igrišèe, v zasebni Najveèjo vrednost ima slika Maksima Sedeja. Zanimiva je slika iz leta lasti. Lastnik je po svoji osebni odloèitvi del tega prodal zasebniku, del pa 1947, ki jo je od neznanega slikarja kupil takratni župan Johan Blažiè, in nam, èeprav smo želeli, da bi igrišèe ostalo tudi po odkupu zemljišèa v isti sicer za štiri jurje, kar je zneslo štiri obèinske plaèe. Povezanost s slikarji velikosti kot prej. Moram povedati, da ga bomo že spomladi opremili z pa je èutiti domala na vsakem koraku. Steklenim vhodnim vratom je s novimi sodobnimi igrali. Kot je znano, smo novo košarkarsko igrišèe uredi- svojimi poslikavami dodal nekaj žlahtnosti Stane Kosmaè, sejna soba pa li tudi v Raèevi, tik ob gasilskem domu. Mladi se lahko podijo za žogo na je v znamenju Tomaža Kržišnika. igrišèu v starih Žireh. Na voljo pa je še nekaj obèinskega zemljišèa, med drugim tudi ob Triglavski ulici, ob bloku, in obèane pozivamo, da nam Èez sedem let sporoèijo, èe želijo imeti otroško igrišèe v tem okolju. Radi jim bomo V letošnjem letu bodo obiskovalce Žirov – konèno! – prièakale informa- ustregli. Prebivalcem Breznice smo nekaj igral za otroke že postavili, prav cijske table. Direkcija za ceste je že dala svoj blagoslov, žal so standardi tako pa nismo pozabili na zelenico ob Partizanu. Veliko mladih družin se je zanje dokaj dosledni, tako da bodo Žirovci imeli bolj malo manevrskega naselilo v novo zgrajenem naselju v Plastuhovi grapi, koder bomo prav prostora za lastno inovativnost, za kar se je veè let boril tudi akademski tako našli prostor za igrišèe in za igrala. slikar Tomaž Kržišnik. Delavcev premalo? Malo snega, veliko muzike V preddverju obèine so postavili novo tablo, s pomoèjo katere lahko Letošnja zelena zima ne bo obremenila obèinskega proraèuna. Za zimsko obiskovalci takoj ugotovijo, za katerimi vrati se nahaja tisti, ki ga išèejo. vzdrževanje cest je bilo že lani predvidenih 18 milijonov tolarjev. Èe Glede na število obèanov pa je spisek zaposlenih zelo kratek. Da je to res, zima v prihodnjih mesecih ne bo pokazala zobe, se zna zgoditi, da bo je potrdil tudi tajnik obèine Andrej Poljanšek in namignil, da bo treba za zaradi tega kakšen evro ostal tudi za druge namene. nekatera kljuèna in pomembna podroèja dela zaposliti nove strokovnjake.

19 Povabili smo se na kavo Bodo Loèani pomagali rešiti Kino Sora pred zaprtjem?

Jože Oblak je bržkone med vsemi Loèani videl najveè filmov, saj je navsezadnje direktor Kina Sora že od svojega dvaindvajsetega leta. Toda vprašanje je, ali bo tudi v prihodnje lahko gledal filme z obiskovalci škofjeloške kinodvorane, saj kinu grozi zaprtje zaradi premajhnega obiska. Ali bodo Loèani dopustili, da bo za vedno potemnelo filmsko platno v Škofji Loki?

Kakšna je trenutna situacija v kinematografov, ki predvaja veèje Kinu Sora? število filmov s podroèja Evrop- Situacija, tako kakor po ostalih ki- ske unije. Na spored uvršèamo tudi nematografih, še zdaleè ni rožna- umetniške filme, ne samo komer- ta. Obisk je majhen. Kino Sora se- cialne. Vrsto let smo v sodelova- daj doživlja najhujšo krizo. Vzrok nju s Kinopodjetjem Kranj, lani ni samo v tem, da mnogi rajši gre- pa smo prviè sami pripravili spo- do v veèje kinematografe, paè pa red filmskega gledališèa, kjer dva- je najveèji osip gledalcev posledi- krat letno predstavimo devet fil- ca internetnega piratstva. Danes si mov, ki izstopajo iz povpreèja. Štu- lahko pravzaprav že vse filme dentje imajo nižje cene vstopnic brezplaèno ogledaš na svetovnem za ogled filmov. Imamo nekaj zve- spletu. Dokler ne bodo gledalci po- stih gledalcev, tudi takšnih, ki pri- novno ugotovili, da pri obisku kina dejo iz Ljubljane in pravijo, da ho- ne gre samo za ogled filma, paè pa èejo gledati filme v bolj intimnem, tudi za družabni dogodek, ki te domaèem okolju. Veèji kino centri dvigne iz domaèega fotelja, obsta- so namreè preveè industrijski. ja bojazen, da bo v naslednjih letih Zato bi bilo zelo škoda, èe bi zaèe- Jože Oblak v vlogi novinarja in moderatorja na Radiu Sora prišlo do zaprtja mnogih kinodvo- li zapirati lokalne kinodvorane. Na je vinjen in je imel mokre hlaèe, ker mi. Krpljanje, ki postaja priljub- ran v Sloveniji. Nekaj jih je že do- enem od razpisov na ministrstvo se je oèitno polulal. Ko smo ga us- ljeno tudi pri nas, omogoèa »raz- letela ta usoda, sam pa moèno za kulturo sem napisal, naj ne do- peli zbuditi, nas je pogledal in se devièenje« zasneženih poti v èu- upam, da Škofja Loka ne bo izgu- pustimo, da bodo za vedno potem- razburil, ker naj bi ga nekdo polil. doviti zimski naravi. Užitek je ho- bila kina. nela filmska platna v klasiènih, diti po debeli snežni odeji, kjer so manjših kinematografih. V vašem življenju ima pomembno edino sled pustile le gozdne živali. Kako poskušate poveèati obisk? vlogo še eno podjetje, ki ima v ime- Zakaj naj bi se letos morda 57-krat Z dodatno ponudbo. Poskušamo Škofja Loka je dobila denar iz nu besedo »Sora«. povzpel na Lubnik? Pustiva to pridobiti èim veè šolskih predstav. norveških skladov za obnovo Kri- Na Radio Sora sem povsem na- vprašanje odprto. Najbolj obiskani so ravno otroški stalne dvorane. Bo del denarja na- kljuèno prišel pred štirinajstimi filmi, zlasti tisti, ki so sinhronizi- menjeno tudi prenovi Kina Sora? leti. Imam sreèo, da imam hobi, ki Ob koncu leta nekatere medijske rani v slovenšèino. Vkljuèeni smo Že v letošnjem letu naj bi stekla je plaèan. V veliko veselje mi je hiše objavijo najbolj smešne spo- v Europa Cinema, to je združenje prva faza prenove Sokolskega sodelovati s prijetno drušèino ra- drsljaje svojih sodelavcev. Kako je doma (Partizan, Kristalna dvora- dijcev. Ta medij mi je zelo všeè tudi s tem na Radiu Sora? na), v naslednjem obdobju pa je zato, ker je najbolj aktualen. Na Tudi pri nas je tako. Za tekoè po- naèrtovana tudi vkljuèitev kina v televiziji je treba oditi na mesto do- tek radijskega programa je pomem- ta center. godka in zadevo posneti, na radiu bno tudi usklajeno sodelovanje pa lahko novico v eter spustiš že v med tehnikom in napovedovalcem. Ali ste v vseh teh letih med pred- nekaj minutah. Delo na radiu je pe- Tehniki pa v svoji »dobrohotno- stavami doživeli kakšno nenavad- stro, pa naj bo to vodenje progra- sti« shranjujejo vse napake, ki ui- no zgodbo? ma ali priprava novic in reportaž dejo v eter, in jih v neizmerno za- Pred mnogimi leti smo predvajali na terenu, najveèji izziv pa so kon- dovoljstvo poslušalcev predvaja- jugoslovanski film, ki je bil razde- taktne oddaje v živo s poslušalci jo v noènem silvestrskem spore- ljen na štiri kolute. Film je bil dolg oziroma z gosti v studiu. Tudi pet- du. Prva letošnja dokumentirana, sto minut, toda gledalci so po 70 kovi nasveti za izlet so del mojega za katero ne dvomim, da bo pred- minutah zaèeli zapušèati dvorano, repertoarja na radiu. Vsako pot, ki stavljena, je bila moja in poteka ne- ker je bilo konec filma. Ugotovil jo predstavim, tudi sam prehodim kako takole: » Split, jasno, 12 sem, da operater zaradi slabe oz- ali prekolesarim. Sem namreè us- stopinj Celzija; Trst, rahlo oblaè- nake kopije ni predvajal tretjega ko- tanovni èlan Treking kluba Velos- no, 9 stopinj; Varšava in Zagreb, luta. Brž sem stekel v preddverje, port (sedaj Treking klub Škofja jasno, 7, in Ženeva, delno oblaèno da bi se gledalcem opravièil in jih Loka), kjer meseèno organiziramo ter 6 stopinj Celzija. Izvedeli smo povabil na veèerno predstavo, ven- pohode in kolesarske ture. Veèino kakšno je bilo vreme po Evropi ob dar sem odnehal, ko je nekdo raz- »podvigov« pa opraviva sama z štirih zjutraj, sedaj pa poglejmo še lagal, da je film resda malce težko ženo Majdo, ki mi je v lanski kole- na uro. Natanko 6 in 38 stopinj Jože z ženo Majdo na vrhu 2.617 razumljiv, vsekakor pa odlièen. Ne- sarski sezoni »ušla« za 1.500 km. Celzija.« m visokega Toblinger Knotna v koè smo po koncu filma na balko- Sedaj že nestrpno èakava na sneg, Damjan Likar Dolomitih nu našli trdno speèega gledalca. Bil da bova lahko šla v hribe s krplja-

20 Z Loškim utripom okoli sveta Raj na zemlji

Konec 15. stoletja, ko je Krištof Kolumb v upanju, da bo našel morsko pot do Indije, odkril Ameriko, naj bi pristal prav tu – v Dominikanski republiki, natanèneje v Puerto Plati. In njegove besede ob odkritju naj bi bile: »Prišel sem na raj na zemlji!« Ljudmila Bonèina, Drago Žakelj, Branko Žakelj in Beno Žakelj so prve dneve v decembru preživljali v raju. Pod palmo, na beli mivki, v kristalno èistem morju, v ritmih salse.

Je bilo to vaše prvo potovanje? Ljudmila: »Turistu res ni dolgèas Potapljanje je trajalo dve uri. Po- mesto krompirja in jih tudi pri- Beno: »Ne, potovanja so moja ve- – ogromno je hotelskih verig, raz- topili smo se do najgloblje toèke, pravljajo tako kot mi krompir.« lika strast že od nekdaj. Prepoto- nih spektaklov z delfini, z morski- nato pa se poèasi spet odpravili val sem že Grèijo, Turèijo, bil sem mi levi, lahko se fotografiraš z opi- nazaj proti površju.« Kaj vam bo ostalo najbolj v spo- na Džerbi, v Tuniziji, na Tajskem co, eksotièno ptico, vodijo izlete minu? (v èasu cunamija!), na Baliju, Lom- na Haiti, v glavno mesto Santo Do- Ste navezali stike z domaèini? Beno: »Na vodenemu ogledu sa- boku, obiskal sem tudi otoke Gili, mingo, lahko se pelješ s katamara- Kakšno je njihovo življenje? farija z džipom sem bil navdušen Fiji in sedaj drugiè Dominikansko nom, izbereš izlet k slapovom, v Beno: »So ustrežljivi, nasmejani, nad slapovi. Sicer jih je 28, a za republiko.« notranjost države. Domaèini so vedno pripravljeni pomagati. Tudi turiste le 7 – ponekod so še ali- Branko: »Da, prviè. Pred tremi leti zelo prijazni, drugaèni kot mi, pre- prevoz in vodenje po mestu je ce- gatorji, zato tja turistov ne vozijo. sem prenehal kaditi. In takrat sem prosti in ustrežljivi. Doživiš pa nejši pri domaèinih. Èe najameš V jezerih s slapovi se lahko oko- sklenil, da bom denar, ki sem ga šok, ko prviè vidiš, kako živijo. rent-a-car, stane približno 80 do- paš v kristalno èisti, hladni vodi. prej namenil za cigarete, dal na Bivajo v majhnih lesenih kolibah, larjev na dan. Vožnja na motorju Prav tako je bilo zanimivo videti stran. V treh letih se je nabralo do- ne potrebujejo veliko, podnebje je ali v avtomobilu z domaèini je ob- od blizu naravo, kjer so snemali volj za Dominikansko republiko in drugaèno.« èutno cenejša. Tudi sadje in zele- prizore za film Rambo 2 ter Jurski lahko sem se pridružil bratu Dra- njavo se najbolj splaèa kupiti pri park. Dominikanska republika slo- gu, sestri Ljudmili in njenemu sinu Obiskali ste tudi teèaj potapljanja. njih, v malih trgovinicah, ki jih ima- vi tudi po svojih cigarah. Tovarno Benu na potovanju. Ko sem po Ljudmila: »Potapljanje je v Do- jo v svojih naseljih.« cigar sem si ogledal že pred šesti- enajstih urah vožnje z letalom sto- minikanski republiki zelo razvit Ljudmila: »V èasu Kolumba so mi leti. Izdelujejo jih roèno, imajo pil na tla Dominikanske republi- šport, ki privablja turiste. Èudo- prave domaèine iztrebili in naselili toèno doloèeno mero, kolièino vla- ke, sem imel obèutek, da sem pa- vit je podvodni svet, toda preden Afrièane. Pravega domaèina tako ge, èas sušenja. Njihove cigare res del v lonec s paro. Najprej sem po- si ga lahko ogledaš, je potrebnih ne najdeš veè. Dominikanci so me- dišijo. Še danes po šestih letih se mislil, da v taki sopari in vroèini nekaj osnovnih navodil. Uèitelj po- šan narod. Slovijo po kavi, po èu- èuti njihov vonj.« niti dihati ne bom mogel. Res je tapljanja nam jih je pokazal kar v dovitih lonèenih izdelkih, ki jih v Ljudmila: »Prijaznost, ustrežlji- šok, povsem drugaèna klima, ki je bazenu.« turistiènih naseljih ni moè zasledi- vost. Življenje tam je drugaèno kot nismo vajeni. A sem se že èez dan Beno: »Vsi smo naredili teèaj, nato ti. Po prave umetnine Dominikan- tukaj. Padeš v drugi svet. Zanimiv povsem privadil in nisem veè ob- smo morali poèakati na ugodno cev je treba oditi v notranjost. Prav je bil ogled muzeja kamnov. Domi- èutil nobene razlike.« vreme. Ker se je bližalo deževje, je tako nisem mogla kupiti njihove nikanska republika je bogata s pol- bilo morje že razburkano in zato kave, zanimivo pa je tudi, da nik- dragimi kamni, kot sta jantar in la- Puerto Plata, turistièni kraj, kjer tudi kalno. Deževje se priène v ja- jer ne dobiš prave turške kave, kot rimar, modri kamen.« ste bivali 14 dni, se razvija. So nuarju in traja do marca. Mi smo smo je vajeni mi. Domaèini radi ba- Branko: »Salsa, ples in smeh. Po- razlike izpred šestih let oèitne? imeli 33 stopinj Celzija in ves èas rantajo, prodati hoèejo prav vsako vsod se pleše. Na ulici, v gostilni, v Beno: »Da. Pred šestimi leti sem oblaèno vreme. Poèakali smo na kramo, toda niso vsiljivi in znajo hotelu, na bazenu. Kjer je glasba, prviè obiskal Dominikansko najprimernejši dan in se odpravili odnehati.« domaèini plešejo, so nasmejani. republiko in sedaj sem bil prese- s èolnom na otok Sosua. Tam smo Branko: »Spoznali smo domaèi- In ne bom pozabil njihovega pro- neèen. Razvoj se opazi predvsem se v spremstvu vodièa potopili 15 na, ki naj se povabil v svojo hišo meta. Pravil ni! Po trije, štirje avto- na cesti. Povsod gradijo, vse je raz- metrov globoko. Obèudovali smo na domaèe kosilo. Z njegovim av- mobili se peljejo vštric. Velja zakon kopano, širijo se ceste, turistièna korale, jate rib. Te so povsem udo- tom se nas je kar 12 odpeljalo do moènejšega ali kdo si veè upa. Da ponudba se veèa. Veè je tudi turi- maèene in približajo se ti, da se jih lesene hiške. Tako dobre sadno-ze- pa se štirje peljejo na motorju in stov, predvsem iz Kanade in Nem- brez težav dotakneš. Domaèini lenjavno-mesne juhe nisem jedel še držijo še plinsko bombo, pa tam ni èije. Tudi cene so se obèutno po- prepovedujejo hranjenje rib, ker so nikoli v življenju. Prav tako sem z niè posebnega. Kaj takega še nisem veèale, vse se je podražilo za veè postale preveè domaèe in s tem tudi zanimanjem poskusil ocvrte bana- doživel. Še se bom vrnil tja, nauèiti kot polovico.« lahek plen za ribièe. ne. Jedilne banane uporabljajo na- se moram špansko!« Petra Likar

Beno, Drago in Branko pri domaèinu, ki jih je povabil na kosilo. Urejena plaža za turiste

22 Najveè pornografije ljudje gledajo med službo

Ali imajo težave s seksualno zasvojenostjo le Amerièani? Vsakršne tovrstne iluzije sta na predavanju društva Narava v gasil- skem domu na Trati razbila Sanja Rozman, zdravnica in psihoterapevtka, ki se ukvarja z zdravljenjem vseh vrst nekemiènih zasvojenosti, in Peter Topiæ, prvi ozdravljeni seksualni zasvojenec, ki je o tej temi upal spregovoriti v javnosti. Oba poudarjata, da je problem še kako razširjen tudi na slovenskih tleh. Po njunih ocenah naj bi bilo pri nas veè kot sto tisoè ljudi s to boleznijo.

Sanja Rozman pravi, da tek samo takrat, ko mu pred ljud- o zasvojenosti s seksom govorimo mi nikoli ni potrebno povesiti po- takrat, ko se pojavi neustavljiva gleda. potreba po ponavljanju takšnega vedenja in se razvije v prisilno ob- Mediji vzpodbujajo našanje, ki ga posameznik ne more zasvojenost s seksom nadzorovati. Èeprav si s tem uni- Kot enega kljuènih vzrokov za po- èuje življenje na vseh podroèjih, rast števila seksualnih zasvojencev zasvojenec ne more odnehati. Eden je Sanja izpostavila sredstva jav- od takšnih je bil Peter Topiæ, ki je nega obvešèanja. »Mediji objavljajo po ozdravitvi prevedel knjigo »Ne reklame, ki napeljujejo k seksu, in recite temu ljubezen« avtorja dr. pornografske oglase. Èasopisi so Patricka Carnesa, vodilnega ame- vedno bolj napolnjeni z erotièno riškega psihoterapevta s podroèja vsebino in slikami. Vèasih ne veš, zdravljenja seksualne zasvojenosti. ali si poklical rdeèi telefon ali imaš V predgovoru Topiæ brez dlake na prižgan radio. V znani slovenski jeziku opisuje svojo življenjsko ženski reviji so zapisali, da je por- pot in obdobje, ko se je omamljal s nografija popolnoma neškodljiva seksom. Da bi prišel do seksa, je in da so proti njej samo še femi- Peter Topiæ, prvi ozdravljeni seksualni zasvojenec, ki je spregovo- enkrat celo po zunanji strani bloka nistke,« je bila kritièna Sanja ril v javnosti, in Sanja Rozman, psihoterapevtka, ki tudi zdravi pijan sredi noèi splezal v šesto Rozman, ki je po dolgoletnih iz- osebe, odvisne od seksa. Veè o možnosti zdravljenja na strani nadstropje. »Ženske niso bile važ- kušnjah z zdravljenjem seksualnih www.spremembavsrcu.si. ne. Bile so zgolj sredstvo, da sem zasvojencev povsem preprièana, se lahko omamil oziroma potlaèil da je k njihovi bolezni prispevala z intenzivnostjo in strastjo spol- ljubljeni, sicer bi bile prostitutke svoje èustvene boleèine iz otroš- tudi izpostavljenost pornografiji. nega odnosa. Strast vedno posto- najbolj ljubljene osebe na svetu,« tva,« je dejal Peter Topiæ, ki pravi, Posebno poglavje je seveda razmah poma preraste v nasilje. Pornograf- je dejala Sanja Rozman, ki pravi, da se zasvojenci ponavadi na zu- te industrije na medmrežju in pre- ska industrija nam pravzaprav kot da korenine zasvojenosti izhajajo naj kažejo zelo samozavestni, ure- davateljica pravi, da se kar 80 od- nadomestek za bližino igralcev na iz otroštva, ker mnogi starši jeni, morda so celo uspešni v svo- stotkov obiskov na vseh teh splet- subtilen naèin prodaja nasilje,« je otrokom vsadijo obèutek, da niso jem poklicu. »Vendar je to samo nih straneh zgodi med osmo in šest- povedala Rozmanova, ki poudar- dovolj dobri. Potem ne verjamejo, fasada. V notranjosti so razvaline, najsto uro, torej med delovnim èa- ja, da ljudje ne znajo krotiti sek- da si zaslužijo pravo ljubezen, zato poèutijo se kot prestrašeni otro- som. »Èeprav tvegajo, da izgubijo sualne energije, ker imajo zgrešene išèejo omamo, da pozabijo na to ci,« je preprièan. Sam se je poz- službo, se ne morejo upreti tem predstave o seksu in ljubezni. »Vse boleèino. Po njenih besedah je tudi dravil pri Sanji Rozman in ob tem vsebinam. Ljudje si pri ogledu por- stvari, ki ne vzpodbujajo pozitiv- seksualni post lahko zasvojenost, poudarja, da ne pozna nobenega nografskega filma najbolj želijo vi- nega odnosa med partnerjema, vo- saj se nekateri odloèijo za to obli- spolnega zasvojenca, ki se je sam deti igralca, ki sta si naklonjena, dijo v zasvojenost. Kljuèno vpra- ko anoreksije zato, ker mislijo, da rešil iz krempljev te odvisnosti. želijo zaèutiti fluid med njima. Ker šanje je, ali je zate bolj pomembna so zaradi tega boljši od soljudi. Danes se poèuti svobodnega in tega ni mogoèe zaigrati ali pokaza- oseba ali omama. Seks ne dokazu- Damjan Likar pravi, da ima èlovek takšen obèu- ti v filmu, režiserji to nadomestijo je, da nekoga ljubimo ali da smo Berete Loški utrip.

23 Z orientalskim plesom ženske najdejo stik s seboj

Na OŠ Škofja Loka – Mesto vsak ponedeljek ob pol osmih zveèer poteka teèaj orientalskega plesa pod vodstvom pedagoginje Petre Glažar iz Kulturnega društva Arabeske iz Kranja.

»Ženske pri tem plesu, Ena od udeleženk teèa- ki so ga izvajale že v egipèanski ja je tudi Tatjana Babaroviè iz civilizaciji, pridejo v stik s svojo Škofje Loke, ki pravi, da jo ples ženstveno energijo, sprostijo telo duhovno in telesno razbremeni in in duha ter zaènejo izžarevati svo- da se je še bolj povezala s svojo jo mehkobo. S tem postanejo tudi prvinsko žensko naravo. »Kole- bolj samozavestne in pozitivno us- gica ima tri otroke in njen zakon merjene,« pravi o plesu Petra Gla- je bil dolga leta v ruševinah. Po žar. »Skrivnosti egipèanskega ple- prvi uri orientalskega plesa je za- sa se skrivajo v posebnih gibih ple- èela od sreèe jokati, ker je ponov- salk kot kamelja hoja, arabski konj, no zaèutila svojo potlaèeno žen- kaèje roke, jezik ..., s katerimi so sko energijo,« je povedala Baba- v starih civilizacijah èastili moè rovièeva. Petra Glažar sicer pou- živali. Zaradi znaèilnih gibov z èuje orientalski ples že deseto leto boki je pri tem plesu zelo tanka in je sodelovala s plesno šolo linija med umetnostjo in erotiko. Wolfy (Damjan Gorjup), Plesnim Nekatere plesalke ga tudi izkoriš- forumom Celje (Goga Stefanoviè) èajo za zapeljevanje, vendar to ni in Društvom Quilenium (Saša namen tega plesa,« je poudarila Lonèar). Orientalski ples prebuja v plesalkah njihovo prvinsko, Glažarjeva. Damjan Likar ženstveno naravo. Nina Bednarik vedno bolje jezdi Matic Skube drugi na smuèarski univerziadi na snežnih grbinah Eden najbolj talentiranih slovenskih in škofjeloških smuèarjev Matic Skube je na univerziadi v Torinu osvojil srebrno kolajno v slalo- Sredi januarja sta v švicarski vasici Airolo potekali prvi dve mu. Medaljo si je priboril z odliènim drugim nastopom, saj je bil po prvi tekmi evropskega pokala smuèarjev prostega sloga v disciplini grbine. vožnji šele na osemnajstem mestu. Damjan Likar Nina je na prvi tekmi osvojila peto mesto, na drugi pa je bila osma. »Izredno sem zadovoljna z vožnjami na treningu in tekmah. Predvsem sem vesela, ker sem prviè prišla za celo sekundo pod doloèen tako ime- Godešani zakljuèili novan »pace time« in bila med najhitrejšimi tekmovalkami. V enem letu sem napredovala v hitrosti za 8 sekund na progi iste dolžine. Nekoliko še zaostajam z boljšo izvedbo skokov, vendar jih bom do svetovnega pr- s praznovanjem venstva zagotovo še izboljšala,« je povedala škofjeloška udeleženka mi- Z radijskim koncertom nulih olimpijskih iger. Damjan Likar Iz naših krajev, ki je sredi januarja FIS Mednarodno tekmovanje otrok potekal v polni in prenovljeni dvo- rani KS Godešiè, torej pred v alpskem smuèanju približno 150 gledalci, se je urad- 32. Pokal Loka, Škofja Loka 23.– 5. februar 2007 no zakljuèilo praznovanje ob tisoè- Petek, 23. 2. 2007, ob 18.45 uri: letnici vasi Godešiè. V dobrem letu sprevod ekip držav udeleženk s Cankarjevega na Mestni trg. dni se je zvrstilo veè kot 60 prire- Petek, 23. 2. 2007, ob 19. uri: ditev, kar je precej veè, kot so or- otvoritvena slovesnost na Mestnem trgu v Škofji Loki. Sodelujejo uèenci ganizatorji sprva naèrtovali. Tisoè- loških osnovnih šol, Mestni pihalni orkester Škofja Loka, Rovtarji, èlani letnica je ime Godešièa ponesla po PGD Škofja Loka. Nastop glasbene skupine Turbo Angels. Sloveniji, preko skoraj dnevno os- Petek, 23. 2. 2007, ob 20.30 uri: vežene spletne strani sprejem predstavnikov reprezentanc držav udeleženk in sponzorjev v www.godesic.si pa tudi v svet. V veliki dvorani Sokolskega doma na Mestnem trgu. odboru za pripravo praznovanja Sobota, 24. 2. 2007, ob 9.30 uri: tisoèletnice, katerega predsednik je slalom na poboèjih STC Stari vrh. mag. Aleksander Iglièar, so veseli, Na koncertu Iz naših krajev na Sobota, 24. 2. 2007, ob 18.30 uri: da so stroški praznovanja v celoti Godešièu je nastopil tudi an- razglasitev rezultatov prvega dne smuèarskega tekmovanja na pokriti. S svojim delom pa še niso sambel Suha špaga. Mestnem trgu v Škofji Loki. konèali, saj bodo utrinke z leta Nedelja, 25. 2. 2007, ob 9.30 uri: praznovanja, ujete predvsem sko- skozi tisoèletje 1006-2006 in knji- veleslalom na poboèjih STC Stari vrh. zi fotografski objektiv, izdali v novi gi Kulturna dejavnost na Godeši- Nedelja, 25. 2. 2007: knjigi Praznovanje tisoèletnice Go- èu v 20. stoletju, že tretja, ki bo po tekmovanju razglasitev rezultatov drugega dne smuèarskega dešièa, ki bo po zborniku Godešiè izšla v sklopu praznovanja.D. L. tekmovanja na poboèjih STC Stari vrh. 24 Izvajalci baroène glasbe Nagrajeni fotografi prejeli Na pobudo zborovodja Aca Bišèevièa je skupina prijateljev, ljubite- ljev glasbe, pred petimi leti ustanovila škofjeloški komorni pevski masažna oèala zbor Aeternum (slednje v latinskem jeziku pomeni »veènost«). V Martinovi hiši so podelili priznanja najboljšim fotografom, Iz manjše zasedbe se je ril Bišèeviè, ki je bil leta 2005 na ki so sodelovali na prvem fotografskem nateèaju z naslovom »Škofja do danes razvil 26-èlanski zbor, ki zborovskem tekmovanju Naša pe- Loka med novoletnim utripom« v organizaciji regijskega èasopisa Loški je v slovenskem prostoru znan sem nagrajen kot najperspektiv- utrip. Odgovorni urednik Franci Bogataj, ki je bil poleg znanega loškega predvsem po tem, da so edini, ki nejši zborovodja tekmovanja. Štu- fotografa Toneta Mlakarja in Jožeta Ramovša èlan komisije, je poudaril, izvajajo dela baroènega skladatelja dentu tretjega letnika Glasbene da bo nateèaj postal tradicionalen, zaradi odliène udeležbe pa razmišlja, Johanna Sebastiana Bacha. Njihov akademije profesorji stojijo ob stra- da bi organiziral tudi poletni nateèaj. Damjan Likar januarski koncert z Bachovimi ni, v veliko oporo pa so mu tudi kantatami v ljubljanskem Zavodu prijatelji glasbeniki, med njimi še sv. Stanislava na škofijski gimna- posebno poudarja ime violinista ziji je bil zelo dobro obiskan. »Ba- Loèana Andreja Kopaèa. rok ima v sebi zanimiv ritem, zato Aeternum se že pri- ga ljudje vedno bolj sprejemajo. pravlja na skupen nastop z elit- Tudi globalno postaja vse bolj pri- nim zborom dunajske univerze, ki ljubljen,« je o vedno veèji priljub- bo konec aprila, morda celo v Škof- ljenosti baroène glasbe spregovo- ji Loki. D. L.

Nagrajeni fotografi so prejeli masažna oèala, da si bodo po dolgo- trajnem iskanju motivov lahko spoèili oèi. Na fotografiji z leve Èlani škofjeloškega komornega pevskega zbora Aeternum Janez Bogataj (3. mesto), Mirko Robba (1.) in Simon Primožiè (2.).

25 Podpora osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju

V okviru Centra za socialno delo Škofja Loka že deseto leto deluje skupina Žarek, ki pomaga osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, torej osebam s shizofrenijo, blodnjavo motnjo in razpoloženjsko motnjo. »Prvi pozitivni rezultati se pokažejo šele približno po treh letih dela na sebi, seveda pa so med posamezniki tudi individualne razlike,« poudarja vodja skupine Andreja Bogataj, univ. dipl. ped.

Delo v škofjeloški sku- èenosti v skupino. »Nekateri so po pini za samopomoè poteka na treh nekajletnem delu v skupini uspeli Nekaj izkušenj èlanov skupine Žarek nivojih. Organizirajo kreativne de- doseèi harmonièno bivanje s samim lavnice, ki so namenjene vzpod- seboj, z okoljem, uredili so si živ- Name skupina deluje pozitivno v smislu poveèanja samozavesti, imam bujanju in razvijanju roènih spret- ljenje, tako da skupine ne obisku- veè družabnih stikov. Pomaga mi pri reševanju problemov. Odkar hodim nosti; udeležujejo se kulturnih pri- jejo veè, je veè ne potrebujejo. Èla- na skupino, mi ni treba v bolnico. reditev, izletov, izvajajo športne ni sèasoma postanejo bolj aktivni aktivnosti; najbolj pomembna pa v življenju. Pridobijo na samoza- Za skupino sem izvedela v bolnici. Na naši skupini povemo svoje obèut- so tedenska sreèanja, na katerih se vesti. Tisti, ki so bili prej socialno ke, doživljanja in želje, izmenjavamo mnenja. S skupino premagujem pogovarjajo o svojih boleznih, izolirani, ponovno zaènejo vsto- strah pred ljudmi. Všeè mi je, da sem se o svoji bolezni sposobna sproš- zdravljenju, medosebnih odnosih, pati v stike z ljudmi ali pa njihovi èeno pogovarjati z drugimi. Skupina mi je v oporo, saj je samota tisto, kar stiskah. »Èlani se veèkrat le v sku- odnosi postanejo bolj kvalitetni. degradira osebnost. pini poèutijo dovolj varne, da zau- Opažamo, da se pri èlanih skupi- pajo drugim svoja intimna razmiš- ne število hospitalizacij pomem- Takšna skupina, kot je naša, nudi stike èloveku, ko je najbolj nebogljen in ljanja, stiske. Vedo, da jih bodo os- bno zmanjša,« je o pozitivnih re- izoliran, kasneje pa se zaène odpirati še navzven. Pomaga mu, da dobi tali razumeli, saj imajo podobne te- zultatih dela spregovorila Bogata- toliko samozaupanja, da postane bolj sprošèen in družaben. žave,« je povedala Bogatajeva in jeva, ki pravi, da nekateri med pro- dodala, da se prve pozitivne spre- cesom tudi odnehajo in skupino za- membe v odnosu do sebe, do dru- radi razliènih vzrokov zapustijo. razlog navajajo predvsem sodoben, vkljuèujejo tudi prenaseljenost gih, v vedenju nekako v povpreèju Študije sicer kažejo, da so vse vr- stresen tempo življenja, nekateri prebivalstva. pokažejo šele po treh letih vklju- ste duševnih motenj v porastu, kot strokovnjaki pa med vzroke rasti Damjan Likar

Izpoved osebe, ki je imela dolgoletno hudo depresijo Osebne probleme je treba reševati sproti

Vinko Grgiæ iz Gorenje vasi je v zaèetku devetdesetih let prejšnjega dal se je, da ni kos vsem tem situa- zdravje,« je preprièan Vinko, ki da- stoletja zaradi razliènih vzrokov zbolel za hudo depresijo. Sledilo cijam, v službi ni veè izpolnjeval nes še vedno obèasno obiskuje bol- je obdobje zdravljenja v psihiatrièni bolnici v Begunjah, že deseto vseh obveznosti. Konec leta 1994 nico v Begunjah. »Pri njih mi je leto pa obiskuje tudi skupino Žarek, ki pomaga osebam z dolgo- si je priznal, da potrebuje pomoè. zelo pomagal nov program »Pot k trajnimi težavami v duševnem zdravju. Èeprav njegovo razpolože- Zdravnik mu je dal zdravila, ki pa dobremu poèutju«, ki je kombina- nje še vedno vèasih niha, je danes Vinko v takšni meri izboljšal mu niso pomagala, zato so ga na- cija zdrave prehrane in gibanja. svoje duševno zdravje, da je pripravljen povedati svojo zgodbo. Morda potili v psihiatrièno bolnico v Be- Imam idealno težo in vsak dan pre- bo komu pomagala. gunje. Tam je bil poldrugi mesec in hodim v naravi deset kilometrov. Prve znake depresije je vanskega obmoèja, kjer je ravno te- po prihodu domov mu je umrla Letos naèrtujem svoj prvi vzpon Vinko Grgiæ obèutil, ko je v njego- daj divjala vojna. Èe bi ostali brez mama. Zapadel je v še hujšo de- na Triglav,« je navdušen nad no- vem podjetju mnogo delavk in de- dela, bi bili s svojimi družinami presijo, zato je naslednje tri me- vim življenjem Vinko Grgiæ, ki je lavcev postalo tehnološki višek. vred obsojeni na propad. V vojni sece ponovno preživel v bolnici. na vprašanje, kako se izogniti de- »Bil sem predsednik sindikata, zato so izgubili vse, sedaj jim je grozilo, »V tistem trenutku mi je najbolj presijam, dejal: »Osebne proble- me je zelo skrbelo, da ne bi delavci da bi še tukaj ostali brez dohod- pomagal pogovor z zdravnikom, me je treba reševati sproti. Poma- izgubili službe. Imeli smo veliko kov za preživetje,« je dejal Vinko ki sem mu zaupal vse težave,« se ga zaljubljenost v naravo. Tudi ži- zaposlenih z nekdanjega jugoslo- Grgiæ in naštel še nekaj razlogov Vinko spominja zaèetkov zdrav- vali terapevtsko delujejo na èlove- za poslabšanje svojega duševnega ljenja. Ob ustanovitvi skupine Ža- ka. Dobro se je ukvarjati z dejav- zdravja. »V podjetju so bili zelo rek, v okviru Centra za socialno nostmi, ki nas veselijo. Pomaga èim slabi medèloveški odnosi. Vodstvo delo Škofja Loka, je bil Vinko Grgiæ veè pozitivnih misli in poštenost ni znalo prisluhniti zaposlenim. med prvimi èlani. Kljub dobremu do vseh ljudi. Ne smemo pozabiti Imam sorodnike v Bosni in med zdravju skupino še danes obisku- na redno jemanje zdravil.« Vinko vojno eno leto nisem vedel, ali je je, pri okrevanju pa mu je najbolj je v procesu zdravljenja med dru- brat sploh živ. Na moje poèutje je pomagalo druženje z ljudmi, ki ima- gim premagal tudi petnajstletni vplivala tudi fizièna bolezen, saj jo enake ali podobne težave. »Ve- strah pred vožnjo, ki ga je imel za- Vinko Grgiæ: »Èe se danes po- sem kar šestkrat prestal operacijo liko je takšnih, ki si nikomur ne radi dveh prometnih nesreè, pred javi depresija, jo lažje obvladam. na kili,« pripoveduje Vinko Grgiæ, upajo povedati za svoje težave, dobrim letom je prenehal kaditi, Zaènem delati tisto, kar me ve- ki je vedno bolj zaèel izgubljati vo- vendar je ravno odkrit pogovor tudi alkohola ne pije že 21 let. seli!« ljo, poèutil se je nemoènega, zave- eden od temeljev za duševno Damjan Likar 26 Novice iz Univerze za tretje življenjsko obdobje

V naših vrstah štejemo èas po sreèanjih na ÈAJU OB PETIH. Niso še pozabljeni vtisi s sreèanja z Dušico Kunaver, že pripravljamo novo sreèanje. Tokrat bomo poèastili slovenski kulturni praznik 13. februarja 2007, ob 17. uri.

Vabimo vse èlane univerze in vse èlane društva upokojencev v skem ljudskem izroèilu, o èarodej- moža. Ima še veliko naèrtov. Pra- veènamenski prostor Osnovne šole Škofja Loka – Mesto, kjer bo zelo ni moèi rastlin, o živalih pod do- vi, da moramo èim veè ljudskega raznolik program. Nastopil bo naš vedno boljši Mešani pevski zbor maèo streho in Zlatorogovem kra- gradiva zapisati, saj se bo sicer mar- VRELEC, predstavniki Društva LIPA IZ DOMŽAL bodo predstavili ljestvu, o medu in medenih izdel- sikaj izgubilo. zbornik »Besede v vetru«, naš FOTOGRAFSKI KROŽEK bo razstavil kih, o grbih slovenskih krajev Doživeli smo res prijeten svoje barvne fotografije. Obljubljamo tudi preseneèenje! Živahna gospa, ki bo letos dopol- veèer. Želimo si še takih veèerov in va- Poleg krožkov, ki so bili razpisani že v prejšnji številki Loške- nila sedemdeset let, piše tudi o al- bimo dedke in babice, da se nam pridru- ga utripa, vas vabimo k prijavi na krožek UMETNOSTNA pinizmu, v spomin na pokojnega žijo na ÈAJU OB PETIH. M. B. ZGODOVINA. Predavala bo Katja Dolenc Mohoriè. Predavanja se bodo prièela v drugi polovici februarja letos. Prijavite se lahko vsak èetrtek od 10. do 12.ure. Še vedno zbiramo prijave za PLESNO SKUPINO. ÈAJ OB PETIH z Dušico Kunaver V torek, 16. januarja le- vedkam in pravljicam, pa tudi za- tos, smo z veseljem pozdravili Du- peli smo. Da, peli smo otroške ljud- šico Kunaver, ki nam je kot zbira- ske pesmice, ki naj bi jih znali tudi teljica ljudskega izroèila pripravila naši vnuki, na primer Marko ska- temo »Zapojmo z otrokom staro èe, Jaz pa grem na zeleno trav’co Èaj ob petih z Dušico Kunaver ljudsko pesem«. Gostja je pred- »Narodna pesem je naša prist- UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE stavila knjižico 15 slovenskih na, ne zlagana podoba. Poznati jo otroških ljudskih pesmi. To je prva moramo. Vsak narod mora pozna- Tel.: 04/512-63-08 ob èetrtkih od 10. do 12. ure. knjiga iz zbirke Spominèice. Poleg ti samega sebe, èe hoèe ohraniti Dušice Kunaver sta jo pripravila svojo prvobitnost.« ( D. Kunaver, DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOFJA LOKA, še Brigita Lipovšek in Igor Ribiè. Slovenska pesem v besedi in glas- Partizanska c. 1, tel. št.: 04/512-06-64 Vse babice in oba dedka (vesele bi.) V zbirki Pod lipo domaèo je Od 15. 1. 2007 dalje so uradne ure vsak dan smo bili predvsem obeh dedkov) Kunaverjeva v samozaložbi izdala od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure. smo prisluhnili zanimivim pripo- veliko knjig, ki govore o sloven-

27 Kaj menijo loški gostinci o prepovedi kajenja v lokalih?

Niki Mesec: Zakon vsekakor pod- da s tem ne motijo drugih.Verjetno ne bo veèjih težav. gost ne bo držal zakona, ga bom pa bo vsak kulturen gost z vsaj malo opozoril. Represivna sredstva ne bontona upošteval zakon. Èe bodo Jani Prevodnik: Kot gostinec tega pridejo v poštev. V tem delu bo tre- kadilci kadili v toaletnih prostorih, ba zakon dodelati, saj ne more biti bomo to razumeli kot prekršek in samo gostinec odgovoren, èe gost temu primerno ukrepali. Smernice ne sprejme opozorila. v nekaterih zahodnih evropskih dr- žavah in Ameriki kažejo, da so ka- Andrej Karlin: Presreèen in nav- dilci v lokalih, kjer se naèeloma ne dušen sem nad tem predlogom za- kadi, imajo pa urejene kadilnice, kona, saj mi ni všeè smrad po ciga- izobèenci. Ti prostori so navadno retnem dimu, ki ogroža tudi zdrav- na neogrevanih hodnikih ali celo v je nekadilcev. Vesel sem, da tudi moji kleti. zaposleni ne bodo veè izpostavlje- ni pasivnemu kajenju. Èeprav ima- Boža Lapanja: Èeprav veè kot po- mo v gostilni polovico gostov ka- piram, saj menim, da bodo pogoji lovica naših gostov kadi in bo zara- dilcev, sem preprièan, da obisk ne za vse gostince s tem enaki. Tudi di tega verjetno v zaèetku obisk lo- bo padel. Celo veè gostov bomo škodljivost za nekadilce zaradi pa- kala manjši, zakon podpiram. Opa- predloga zakona ne podpiram. Že imeli. Kadilci se bodo morali disci- sivnega kajenja se bo s tem obèutno žam, da kadilci ne razmišljajo o pre- sedaj morajo biti v gostinskih obra- plinirati in oditi ven na cigareto. zmanjšala. nehanju kajenja oz. o zmanjšanju tih, kjer se streže hrana, loèeni pro- Tukaj so nam lahko za vzgled tuji Menim, da bo gostov sprva nekoli- pokajenih cigaret dnevno. Že vna- stori za nekadilce in kadilce. Prav gostje, ki jih imamo v naši gostilni ko manj, vendar bo po tem prehod- prej se veselim obiska tistih gostov, gotovo bodo najbolj na udaru bari, zelo veliko. V zadnjih letih smo go- nem obdobju obisk nekadilcev veè- ki sedaj zaradi zakajenega prostora bifeji. Glede uèinka tega zakona sem stili veè tisoè Amerièanov in niti ji. Kadilci pa bodo poiskali druge ne vstopijo v lokal (mamice z otro- skeptièen. Verjetno se bo to poz- eden ni prižgal cigarete v prostoru. naèine za cigareto ob kavici. Sam ki, starejši ljudje in vsi tisti, ki jih nalo na obisku, saj bo zakon v za- Damjan Likar jih ne obsojam, saj imajo cigaretni dim moti). Preprièana sem, èetku deloval kot šok terapija, za vso pravico do tega, kar poènejo, le da bodo kadilci upoštevali zakon in naprej bomo pa videli. Èe se kak

28 Ste za prepoved kajenja v vseh javnih in delovnih prostorih?

Ministrstvo za zdravje je predlagalo dopolnitev zakona o omejevanju uporabe tobaènih izdelkov. Glavna sprememba je prepoved prodaje tobaènih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Drugi predlog spremembe je prepoved kajenja v vseh javnih in delovnih prostorih. Kaj menijo o tem predlogu anketiranci?

Janez Kalan iz Škofje Loke: S pred mano. Zato se tudi rajši dru- strastna kadilka. Pokadim dve žim z nekadilci. V našem pevskem škatlici na dan. Zato se ne strinjam zboru ni nihèe kadil in vedno smo s tem predlogom zakona. Po mojih hodili v lokale, kjer ni bilo toliko izkušnjah je vedno boljša družba zakajeno. V Nemèiji imajo še na pe- tam, kjer so kadilci. Res pa je v lo- ronu na železniških postajah loèen kalih neprijetno za natakarje, ki so prostor za kadilce in nekadilce. ves dan izpostavljeni dimu. Sem za obstojeèi zakon, samo da bi v go- Nuša Šink iz Škofje Loke: Sem stilnah morali bolj pregraditi pro- stor med kadilci in nekadilci. Èe bo zakon sprejet, bom hodila tja, kjer bodo uredili kadilnice. Možno pa je, da bom manj hodila v lokale in veè kadila doma. Otroka me sicer zaradi tega stalno kregata. tah, spoznal bo, zakaj si tako moè- no želi kajenja. Kadila sem 18 let. Ljuba Pirnovar iz Škofje Loke: Vsem, ki želijo odnehati, priporo- prepovedjo se strinjam. Nikoli ni- Sem za, vendar pogosto opažam, èam dihalne vaje. V društvu Narava sem hodil v gostilne, èe je bilo tam da prepovedi ne dosežejo zažele- imamo veliko ljudi, ki so ravno s preveè zakajeno. Ni mi všeè, èe nih rezultatov. Bolj je pomembno, takšnimi vajami zmagali nad kaje- lasje in obleka smrdijo po dimu. da èlovek dvigne svojo zavest. Po- njem. Tudi v naši skupini za samo- Èe kadilec pred mano prižge ciga- tem bo tudi lažje prenehal kaditi, pomoè je eden prvih korakov na reto, mu reèem, da ne želim, da kadi ne bo veè èutil potrebe po cigare- poti sprememb opustitev kajenja.

29 Amaterski orkester, ki igra na profesionalnem nivoju

Godalnemu orkestru Glasbene šole Škofja Loka, ki ga vodi violinski pedagog prof. Armin Sešek, reèejo tudi »otroški biser« in je nekaj, na kar je naše mesto lahko upravièeno ponosno. Kjerkoli nastopijo, obèinstva ne pustijo ravnodušnega, saj skušajo igrati glasbo od baroka do sodobnih trendov in tako poskrbijo za razliène okuse. Med enim koncertom veèkrat spremenijo naèin igranja, kar prièa o njihovi kvaliteti.

Orkester je pred deseti- vikendih, zaradi èesar jih njihov mi leti oblikoval prof. Armin Se- profesor še posebno spoštuje, saj šek, saj je videl, da znanje violini- jim dodatne vaje niso odveè. stov hitro napreduje in ga je želel Za prof. Armina Seška nadgraditi z vešèino skupnega mu- je glasba naèin življenja in to svojo ziciranja, kar se je izkazalo za od- ljubezen do glasbe prenaša na uèen- lièno idejo, saj otroci zelo radi igra- ce, ki so tudi zaradi njegovega nav- jo v orkestru. Uèenci se namreè za- dušenja tako uspešni. Hitra kako- vedajo, da se v orkestru nauèijo tudi vostna rast jih je namreè usmerila takih stvari, ki se jih na individual- tudi na zahtevnejše nastope. Tako nih urah ne morejo in to jim pred- so nastopali ne samo po Sloveniji, stavlja izziv. Razlog, zakaj mladi temveè tudi v Freisingu in Miiten- tako radi igrajo v omenjenem orke- waldu (Nemèija), Maasmechelnu stru, je tudi ta, da njihov profesor in Bruslju (Belgija), Zagrebu in ni samo pedagog, ampak so se med Grožnjanu, Trstu itd. Povsod je njimi spletle prijateljske vezi, radi bilo obèinstvo nad njimi navduše- se družijo med seboj tudi brez glas- no in èeprav so na to ponosni, naj- bil ter se spodbujajo na vseh po- raje igrajo v domaèi Škofji Loki, še droèjih, ne samo glasbenih. posebej na tradicionalnem božiè- Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka Godalni orkester Glas- nem koncertu v cerkvi sv. Jurija v bene šole Škofja Loka šteje prib- Stari Loki, kjer se zbere tudi do gostovanje v Beograd, konec apri- ji, ne v kategoriji amaterskih go- ližno 15 èlanov v starosti od 12 do 600 ljudi. Omeniti velja, da je kar la pa se odpravljajo na orkestralno dalnih orkestrov, tako da bodo mo- 22 let. Je amaterski orkester, ki igra nekaj violinistov iz orkestra preje- tekmovanje v Neerpelt v Belgiji. rali odigrati tudi obvezno skladbo, na profesionalnem nivoju, saj ima- lo številne nagrade na državnih in Gre za velik glasbeni festival, ki se ki jo bodo morali še naštudirati. jo v svoji biografiji odigranih kar mednarodnih tekmovanjih. Prav odvija vsake tri leta in kjer se zbe- Sicer pa loški godalni orkester tre- precej zelo zahtevnih skladb. tako je mladi godalni orkester nav- re do 6500 mladih glasbenikov z nutno najrajši izvaja Mozartov Di- »Sami od sebe prièakujemo profe- dušil kar nekaj skladateljev, ki so vsega sveta. Da so se sploh prija- vertimento, s katerim so lani po- sionalno raven, èeprav imajo pro- napisali skladbe, posveèene njim vili na to tekmovanje, so morali po- èastili spomin na Mozarta in ki bo fesionalni orkestri vaje vsak dan, in njihovemu profesorju, kar je zelo slati kurikulum s programi, kriti- tudi njihova kljuèna toèka tekmo- mi pa le dvakrat tedensko,« je pou- redek pojav za orkestre in jim pred- kami, posnetki in na njihovo nav- vanja v Belgiji. daril Sešek, èeprav med pripravami stavlja še posebno èast. dušenje so prijavo sprejeli. Igrali Klavdija Škrbo Karabegoviæ na veèje koncerte vadijo tudi ob V marcu so vabljeni na bodo v polprofesionalni kategori- Svetovni rekord na tekmovanju v smuèanju po starem

Društvo Rovtarji, smuèanje po starem Škofja Loka, je nad stavbo upravne enote pod Loškim gradom priredilo že osmo tekmovanje v smuèanju po starem, na katerem se je zbralo rekordnih 125 ljubiteljev starodobnega vijuganja po belih strminah.

Brane Tavèar, vodja or- vedel, da nas nimajo radi samo ljud- ganizacije, je povedal, da takšne je, paè pa tudi narava,« je optimi- udeležbe in toliko gledalcev ni bilo zem ohranjal bivši mornar, ki je bolj še na nobeni tekmi v smuèanjem kot z vremenom imel težave z van- po starem. »Avstrijci organizirajo dalizmom. »Predzadnjo noè pred vsako drugo leto svetovno prvens- tekmo so huligani pometali lesene tvo v tej disciplini in so rekli, da je v ograje po trasi in tudi že pripravlje- Loki najbolj obiskana tovrstna pri- no progo so nam potacali. Ko smo reditev na svetu,« je bil navdušen naslednji dan ograjo postavili na Tavèar, ki je ob tem poudaril, da so svoje mesto, so v noèi iz petka na tekmo uspeli pripraviti v samo treh soboto še enkrat prevrnili ograje. dneh. »Ko smo sredi januarja iskali Poleg tega smo po radiu opozarjali, dovoljenja za prireditev, je bilo 14 naj ljudje umaknejo vozila iz stopinj Celzija. Nekateri niso ver- parkirišèa, vendar mnogi tega niso govalci v razliènih kategorijah so pre- grbom, ki so jih izdelali uèenci iz Os- jeli, da se bo ohladilo. Jaz pa sem storili,« je bil ogorèen Tavèar. Zma- jeli roèno izdelane kolajne z loškim novne šole Jela Janežièa. D. L.

30 PRIREDITVE V FEBRUARJU

Ali ste vedeli? V tobaènem dimu je veè tisoè razliènih kemijskih spojin v plinastem, tekoèem stanju ali pa v obliki mikroskopskih delcev. Najpomembnejši in eden najnevarnejših je nikotin. Poleg tega so v cigaretnem dimu še katran, aldehidi, ogljikov monoksid, ketoni, piridini, fenoli, amoniak, metanol, žveplov dioksid in še mnogi drugi. Uèinki tobakovega dima na organi- zem: - katran draži sluznico dihal, nikotin slabi vid; - nikotin škodljivo vpliva na srce in obèutila,nikotin se razgradi v jetrih; - nikotin hromi funkcijo spolnih žlez in se deloma nespremenjen izloèi skozi ledvice. http://baza.svarog.org/medicina/kajenje.php

32 V èem je skrivnost dolgega življenja?

V Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka so sredi januarja slovesno praznovali stoletnico njihovega stanovalca Toneta Svoljšaka, ki tam prebiva že peto leto. Ob tej priložnosti sta iz Kanade prišla njegova sinova.

Tonetu so ob visokem tario. Slednji je na vprašanje, v èem življenjskem jubileju zaželeli še je skrivnost dolgoživosti njegove- veliko zdravja številni gostje, ki ga oèeta, dejal: »Zelo veliko je de- ga že dolgo spremljajo na njegovi lal. Spat je hodil že ob pol osmih poti. Darila je prejel od vodstva zveèer, vstajal pa je ob štirih zju- Centra, krajevne skupnosti Dole- traj. In tudi nas sinove je zbujal, nja vas, od koder je doma, Rdeèe- da smo šli delat. Po poklicu je bil ga križa iz Selc in Društva upo- mizar in tudi po upokojitvi je še kojencev Selške doline, v katerem vedno pomagal delati strehe. Bil je edini èlan stoletnik, predstav- je zelo strog, redoljuben in pošten. nik Zveze društev upokojencev Vsak dan je popil kozarec vina, Slovenije pa mu je izroèil zlato nikoli ni preveè jedel, rad je imel plaketo. sadje. Ko je pred tridesetimi leti V roke mu je segel tudi prišel na obisk v Kanado in sem župan obèine Železniki Mihael mu hotel ponuditi pijaèo iz hla- Prevc, ki je ob tem poudaril, da v dilnika, me je zavrnil in rekel, da obèini v njegovem devetletnem mrzla tekoèina ni dobra za zdrav- mandatu še niso imeli stoletnika. je. Veliko je bil v naravi in še ved- »Njegovo dolgo življenje je tudi no je umsko aktiven.« Stoletnik Tone Svoljšak je ob visokem jubileju prejel številna priz- rezultat skrbnega in ljubeèega dela Jože Svoljšak redno kli- nanja in darila, tudi od direktorice Centra slepih, slabovidnih in zaposlenih v Centru, kar jih je tudi èe oèeta po telefonu. Ta mu pravi, starejših, Stanke Vauh (na fotografiji levo). on sam pohvalil,« je dejal Prevc da zanj zelo dobro skrbijo, da so in dodal, da sta bila Tone in nje- »punce v redu«. Vsako soboto v njegov rojstni dan in danes so se jo nobenih težav. Povedala je še, gov oèe lovska prijatelja. Na praz- Dolenji vasi obišèe bratovo hèer mi uresnièile sanje,« je izjavila di- bosta letos maja in avgusta do- novanje sta prišla celo njegova si- Ireno in ob štirih popoldne reèe, rektorica Doma Stanka Vauh, in polnila stoletnico še dva njihova nova, Marjan in Jože Svoljšak, da mora iti nazaj. »Vedno sem si dodala, da Tone Svoljšak še ved- stanovalca. Damjan Likar ki živita v Kanadi, v provinci On- želela s stoletnikom praznovati no bere brez oèal, da z njim nima-

33 Vadimo s ŠD Partizan Škofja Loka Kaj so športna društva in kaj nam pomenijo?

Športna društva so za- nih lastnosti, ki so družbeno ved- ganizacija obiska kluba. Veliko lažje in 31 odstotkov žensk. Predebelih sebne organizacije, ki jih posamez- no zaželene, na primer: samoini- je izrabiti že obstojeèi prosti èas v je 9 odstotkov deèkov in 8 odstot- niki interesno in prostovoljno us- ciativnost, samostojnost, sodelo- danem trenutku in se takrat pos- kov deklic ter 17 odstotkov moš- tanavljajo z namenom, da uresni- vanje, strpnost, partnerstvo, spo- vetiti športu, kot pa prilagoditi de- kih in 14 odstotkov žensk. Vseka- èujejo zastavljene športne cilje. štovanje, prevzemanje odgovorno- lavnik in druge obveznosti doloèe- kor prepoznaven znak za odloèen Vendar morajo v praksi športna sti, upravljanje s porazom in zma- ni uri športne vadbe. Ne gre zane- spopad z debelostjo, ki nikakor ni društva velikokrat, èe želijo uspe- go in še mnoge druge. mariti niti tega, da je neorganizira- znak blagostanja, ampak resen šno preživeti poslovno leto, po- V zadnjih letih strokov- na vadba praviloma cenejša (npr. povzroèitelj socialnih, ekonomskih èeti še kaj drugega, opravljati kako njaki ugotavljajo, da število šport- hoja, tek, kolesarjenje, rolanje, pla- in zdravstvenih težav. Z idealno gospodarsko ali drugo dejavnost z no aktivnih raste predvsem na ra- ninarjenje ) kot na primer vadba telesno težo lahko namreè prepre- namenom, da pridobijo finanèna èun neorganizirano aktivnih. Po v centrih za fitnes. Možna razlaga èimo vse pogostejše nenalezljive sredstva za svoje športne progra- devetdesetih letih je opazen odmik za ta trend je tudi vse veèji indivi- kroniène bolezni, kot so bolezni me. Športna društva že po naravi od organizirane oblike športno-re- dualizem, saj želijo posamezniki srca in ožilja, sladkorno bolezen sami niso in ni dobro, da postane- kreativne vadbe. Razlogov je naj- vaditi in se ukvarjati s športom tipa 2 ter druge sodobne tegobe. jo kakršne koli terapevtske ali po- brž veè. Mednje je mogoèe uvrsti- sami in se izogniti prilagajanju sku- Zmanjšati je treba vnos energet- dobne ustanove, ker je njihovo ti veèjo ozavešèenost in usposob- pini. sko bogate hrane in poveèati ob- kljuèno poslanstvo razvoj in uve- ljenost za izvajanje športnih ak- In še eno alarmantno seg ukvarjanja s športom. V Slo- ljavljanje športnih interesov. Stro- tivnosti, kar je lahko posledica ka- mnenje in ugotovitve strokovnja- veniji je še vedno preveè športno kovno usposobljeni in športu pre- kovostne šolske športne vzgoje. kov: v Sloveniji je že prekomerno neaktivnih, od tega kar 63 odstot- dani strokovnjaki lahko pri otro- Kljuèni vzrok je lahko tudi vse tež- prehranjenih 21 odstotkov deklic kov žensk in 44 odstotkov moš- cih s pomoèjo športa spodbujajo je upravljanje prostega èasa in s in 18 odstotkov deèkov, med odra- kih. in krepijo razvoj tistih osebnost- tem povezana težko izvedljiva or- slimi pa kar 50 odstotkov moških Športno društvo Partizan Škofja Loka je s svojimi aktivnostmi in organizirano vadbo usmerjeno k naslednjim ciljem Osnovni cilj 1: krepitev fiziènih virov zdravja boleèine v hrbtu. Izboljšanje poèutja med in po ustrezno zasnovani tele- Ta cilj zajema zlasti krepitev telesnih lastnosti, ki so potrebne za ohra- sni aktivnosti lahko poleg tega pripomore k izboljšanju splošnega poèut- njanje zdravja. Redni vzdržljivostni trening ima na primer jasne, zdravju ja in k pozitivni oceni lastnega zdravstvenega stanja. koristne uèinke; lahko namreè prepreèuje pojav bolezni srca in ožilja. Pozitivno vpliva na izboljšanje moèi, gibènosti in koordinacije, zavira Osnovni cilj 5: vzpostavitev navezanosti na zdravju koristno tele- pojav boleèin v hrbtu. sno aktivnost Navezanost pomeni redno udeležbo pri zdravju koristnih športnih de- Osnovni cilj 2: krepitev psihosocialnih virov zdravja javnostih. Poleg tega redna telesna aktivnost vodi k raznim zdravju ko- Na emocionalni ravni lahko telesna aktivnost prispeva k neposrednemu ristnim spremembam življenjskega sloga (prehrana, sprostitev, dejavno- izboljšanju splošnega poèutja. V sklopu tega cilja si prizadevamo za sti v prostem èasu itd.). Trajna udeležba pri vadbi je zato eden osrednjih izgradnjo pozitivnega telesnega koncepta in za posredovanje informacij ciljev zdravju koristnih športnih dejavnosti v okviru vzpostavitve zdra- o razliènih možnostih in uèinkih telesnih aktivnosti. vega naèina življenja.

Osnovni cilj 3: zmanjšanje števila riziènih faktorjev Osnovni cilj 6: izboljšanje gibalnih sposobnosti Zdravju koristne telesne aktivnosti prek treninga direktno uèinkujejo na Pri zdravju koristnih aktivnostih, ki so osnovane na gibanju, je potrebno presnovo mašèob, krvni sladkor, prekomerno težo ali na imunski sistem. upoštevati tudi življenjske razmere udeležencev ter njihove gibalne spo- Enako velja tudi za mišièno neuravnoteženost. Telesna aktivnost lahko sobnosti. Zdravju koristne ponudbe vadb, kompetentni vaditelji in vadi- preventivno uèinkuje tudi na obolenja srca in ožilja, diabetes, osteoporo- teljice, ustrezni prostori in naprave, povezovanje in sodelovanje z drugi- zo, rakava obolenja itd. mi društvi ter kakovostno varstvo pri vadbi predstavljajo težišèe naših prizadevanj v okviru tega cilja. Osnovni cilj 4: reševanje pritožb in težav, povezanih s slabim po- èutjem Pripravite si svoje cilje. In èe so podobni ciljem ŠD Partizan, se nam Zdravju koristne telesne aktivnosti lahko z izboljšanjem mišiène moèi pridružite. V dvoje je lažje in bolj zabavno. Odloèitev je vaša. pripomorejo k odpravi doloèenih zdravstvenih težav, kot so na primer ¸ Saška Benedièiè Tomat Lokostrelsko tekmovanje V soboto, 27. februarja, je lokostrelska sekcija pri Športnem Podlogar Ivo šesto mesto. Deèki: Jan Pezdirec Jan prvo in Matic Kalan društvu Partizan Škofja Loka organizirala dvoransko lokostrelsko tek- èetrto mesto. Èlani: Jurij Pleško deveto mesto. movanje. Tega tekmovanja se je udeležilo 118 lokostrelcev iz 24 sloven- skih klubov, med njimi tudi 11 loških. Za veèino od njih je bilo to prvo Stil »ukrivljeni lok« tekmovanje. Mladinke: Ajda Pretna drugo mesto. Kadeti: Žiga Osenar tretje mesto. Uvrstitve loških tekmovalcev Èlani: Šipec Robert osmo mesto. Veteranke: Alenka Štrukelj prvo mesto. Stil »goli lok« Veterani: Sandi Štrukelj prvo mesto. Mlajši deèki: Lenart Demšar tretje mesto, Jaka Stanonik èetrto in Ivo Vlado Justin

34 Ustanovljena skupina za oživitev mestnega jedra

Predstavniki petih gorenjskih mest, tudi Škofje Loke, so se sredi januarja od Norvežanov uèili, kako oživiti stara mestna jedra. Konferenca v mestu Hamar v regiji Hedmark je potekala na temo projekta Sejem bil je živ, ki je na razpisu norveškega finanène- ga mehanizma pridobil 1.211.241 EUR sredstev za zagon procesa prenove in naložb v pet javnih objektov v gorenjskih mestih. V Škofji Loki bodo s pomoèjo teh sredstev obnovili Kristalno dvorano.

V štiridnevnem progra- 15. februarja ob 9. uri bo v Kri- mu so jim gostitelji pripravili tudi stalni dvorani organizirana kon- ogled dobrih praks. Med drugim so ferenca z naslovom “Celostni obiskali gledališèe, ki ima vlogo kul- pristop k oživljanju starih mest- turnega centra, èeprav je zgrajeno nih jeder”. zelo preprosto, toplo, domaèe, z majhnim odrom. Mateja Hafner men so v Škofji Loki oblikovali lo- Dolenc, vodja škofjeloške lokalne kalno projektno skupino za oživi- projektne skupine, je povedala, da tev starega mestnega jedra, v katero tudi sicer Norvežani znajo z malo so trenutno vkljuèeni poleg Hafner- denarja izvesti uèinkovite projek- jeve še Marko Pleško, Janez Jocif, te. »V Sloveniji mislimo, da je treba Mara Tavèar, Mojca Debeljak, Niki delati velike projekte in zgodbe. Mesec, Matic Stergar, Barbara Po- Norvežani so nas nauèili, da je mož- korn in Jernej Tavèar. Eden od ci- no z bistveno manj sredstvi reševa- ljev skupine je uèinkovita promo- ti probleme. In to na vseh podroè- cija in izvedba vseh prireditev ter jih,« je dejala Hafnerjeva, na katero organizacija novih dogodkov. Sku- sta poseben vtis naredila njihov na- pina vabi vse obèane, ki imajo ka- èin dela, ki temelji na partnerskem kršnekoli ideje, želje, predloge in sodelovanju in vkljuèevanju vseh pripombe glede oživitve loškega skupin prebivalcev v razvoj, ter mestnega jedra, da se jim pridruži- izrazita naklonjenost negovanju in jo. Poklièejo naj na tel. 04/51-12- spodbujanju lokalnih in regionalnih 347 ali pa pišejo na posebnosti, njihove kulture, iden- [email protected]. Udeleženci konference so se od Norvežanov uèili, titete, tudi gospodarstva. V ta na- Damjan Likar kako oživljati stara mestna jedra.

35 Projekt za boljšo prihodnost Rekordno število planincev Planinsko društvo Škof- sikdo misli, saj se pod listjem na uèencev s posebnimi potrebami ja Loka je organiziralo že 28. spo- poteh skrivajo korenine in kame- minski pohod »Po poti Cankarje- nje, ki ovirajo normalno noèno hojo. Osnovna šola Jela Janežièa je v vega bataljona« s Pasje ravni v Najbolj ugodno je zagotovo nekaj tem šolskem letu s partnerski- Dražgoše. Letos je bila naporna snega, ki prekrije stezo. Noè je bila mi šolami iz Velike Britanije, štiridesetkilometrska pot v zname- temna, zato smo vsi morali imeti Španije in Poljske vkljuèena v nju presežnikov, saj se je prijavilo svetilke,« je dejal predsednik druš- mednarodni projekt Comenius. rekordnih 539 pohodnikov (prejš- tva Jože Stanonik in omenil, da Glavni cilj triletnega pro- nji rekord je bil 537 v letu 2002), je zaradi slabe fiziène pripravlje- jekta «Spremenimo življenje – spre- poleg tega pa je bilo kar 258 no- nosti odstopilo kar nekaj planin- menimo Evropo» je z razliènimi ak- vincev. »Razlog za tako veliko ude- cev, dva pa so zaradi vinjenosti iz tivnostmi omogoèiti uèencem, da ležbo je predvsem lepo vreme in karavane odstranili že na zaèetku. bodo bolje pripravljeni na hitre spre- visoke temperature, saj je bil le- Deseturni spominski pohod je bila membe v tem svetu. «Problem za- Uèenci so od vrstnikov iz part- tošnji pohod eden redkih v kopnih prva prireditev ob letošnjem praz- poslitve starejših oseb s posebnimi nerskih šol dobili recepte za razmerah. Vendar te razmere ven- novanju stoletnice Planinskega potrebami postaja po vseh evrop- njihove tradicionalne jedi, ki so darle niso tako ugodne, kot mar- društva Škofja Loka. D. L. skih državah vse veèji. Prek pro- jih na šoli potem pripravili. jekta želimo primerjati, kako part- nerske države skrbijo za populaci- torki projekta na šoli Irena Ferlic jo oseb s posebnimi potrebami. in Andreja Rihtaršiè Mladenovi- Konèni izdelek tretjega leta bo »Vo- æ. V tem šolskem letu se šole uk- diè za prihodnost«, v katerem bodo varjajo s temama »poklici skozi zbrane uporabne informacije o èas« in »spoznavanje šol«, zato je možnostih zaposlitve, varstvu, na vseh partnerskih šolah sedem- podpornih organizacijah, društvih najstega januarja potekal dan Co- ... Ko bomo zbrali informacije o meniusa. Loški uèenci so na osmih perspektivi uèencev s posebnimi razliènih delavnicah predstavili potrebami ter primerjali razliène si- partnerske države. Med drugim so steme po štirih partnerskih drža- pripravili tipiène jedi iz njihovih de- vah, bomo zagotovo našli konkret- žel in organizirali športne igre, ki so ne predloge za boljšo prihodnost znaèilne za posamezne države.

naših uèencev,« sta dejali koordina- Damjan Likar foto: Jože Ramovš Ste kaj zaskrbljeni zaradi klimatskih sprememb?

Janja Razložnik iz Škofje Loke: pomislila, da bi se to lahko zgodilo jeti dejstvo, da ima zdravje okolja minut ugasnil luèi. Menim, da bi Skrbijo tudi v Sloveniji. oziroma ohranitev èloveštva pred- lahko spoèili Zemljo tudi z uved- me ne- nost pred kapitalom. bo bolj ekoloških naèinov pridobi- nadne Olga Bandelj iz Puštala: Zelo me vanja energije. Recimo z ogreva- vremen- skrbi. Marko Habjan iz Zminca: Priz- njem s sonènimi kolektorji. V tuji- ske spre- Premalo nam, da ni imajo veliko vetrnih elektrarn, membe. se zave- me tem- ki ne onesnažujejo ozraèja. Tudi novi- damo od- peraturna ce o na- govorno- nihanja Metka Demšar iz Vincarjev: Slo- ravnih ka- sti do skrbijo. venci imamo sreèo, da živimo na tastrofah mlajših Na sreèo obmoèju, ki ni tako izpostavljeno me vznemirjajo. Opažam, da je ve- generacij, so nas vremenskim spremembam. Toda ter vedno moènejši tudi v Sloveni- ki bodo Alpe za- Alpe nas ne bodo mogle vedno ob- ji. Eden od razlogov je seènja goz- bolj kruto varovale varovati pred naravnimi nesreèa- da zaradi cestnih povezav. V Lo- obèutile spremembe v okolju. Pri- pred orka- mi. Èeprav smo bolj izolirani od gatcu so mi domaèini povedali, da družila sem bom mednarodni akci- nom, ki je divjal po Evropi. Danes viharjev, menim, da zaradi tega še se je veter precej bolj okrepil, od- ji in prvega februarja ob 19.55 za prviè slišim za akcijo prvega fe- ne bo tako kmalu prišlo do migra- kar so posegli v naravo z izgradnjo pet minut ugasnila vse luèi v na- bruarja, vendar se ji bom pridružil. cij tujcev v Slovenijo. avtoceste do Primorske. Kako šem domu. Tudi sicer se trudim, Pet do osmih zveèer bom za pet Damjan Likar sama prispevam k zmanjšanju se- da ustvarim èim manj odpadkov. grevanja ozraèja? Èe imam oprav- Predvsem plastike se izogibam. Iz- ke v bližini, se odpravim tja peš. vedela sem, da je v porastu tudi Tako nekaj dobrega naredim za svo- prodaja ekoloških plenic iz bom- je zdravje in za Zemljo. baža, kar bo tudi pripomoglo k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Mateja Martelak iz Škofje Loke: Vloga posameznika pri zmanjša- Ni me strah zaradi globalnega se- nju klimatskih sprememb je zelo grevanja. Zaenkrat še ne razmiš- pomembna. Menim pa, da politiki ljam kaj preveè o tem. Res pa je, premalo opozarjajo na to proble- da sem ob orkanu v severni Evropi matiko. Tudi oni bodo morali spre-

36 Zapeljimo se z avtošolo B&B!

Za vas smo posodobili vozni park osebnih vozil in še dodatno izboljšali kakovost storitve. Skupaj se zapeljimo v promet in preprièani smo, da boste zadovoljni z nami.

V sprejemni pisarni av- in èe želite, pridemo po vas tudi v smo zgradili tudi sodoben poli- teoretièni del in nato še vožnja v tošole, nad avtobusno postajo v bližnjo okolico ali na domaèe dvo- gon v skladu z evropskimi stan- prometu z vozilom Mercedez- Škofji Loki, vas sprejme simpatiè- rišèe. dardi, na katerem se boste izpo- Benz Sprinter 413 CDI. na organizatorka izobraževanja Vse veè mladih se od- polnili v tehniki vožnje. Za var- Ela. Postreže vam z vsemi infor- loèa za vožnjo s spremljevalcem. nost je poskrbljeno v najveèji meri. macijami, povezanimi z opravlja- S šestnajstimi leti in pol se lahko Naj poudarimo, da boste tudi iz- njem vozniških izpitov vseh kate- priènete usposabljati v avtošoli, z pitno vožnjo prièeli na našem gorij: od mopeda do motornih ko- dopolnjenim sedemnajstim letom poligonu, na katerem se boste les, osebnih in tovornih vozil ter se lahko vozite s spremljevalcem, usposabljali, kar vsekakor pred- avtobusov. Naroèi vas tudi na ki je eden od staršev ali skrbnikov. stavlja veliko prednost. zdravniški pregled, ki je potreben Tako si naberete dragocene izkuš- Naj omenimo še novost za opravljanje vozniškega izpita, nje in samostojna vožnja pri osem- v naši ponudbi. Pri nas se lahko ter na teèaj ali izpit iz prve pomo- najstih letih ne predstavlja težave. usposabljate tudi za kategorijo Avtošolo B&B nad loško avto- èi. Vsekakor smo veseli, èe se Vsi kandidati, ki želite vozniški iz- D1 – avtobus do 16 sedežev. Smo busno postajo obišèite, ko vas odloèite tudi za osebno svetova- pit opraviti na klasièen naèin, pa edini v Sloveniji, ki nudimo to us- zanima karkoli o prometu. nje pri samem usposabljanju. Po- smete k opravljanju vozniškega iz- posabljanje. Pogoj je, da imate voz- Radi pomagamo in svetujemo. magamo vam pri težavah s teore- pita pristopiti šele s sedemnajsti- niško dovoljenje kategorije B in ste Obišèite tudi naše spletne stra- tiènim in s praktiènim delom. Na mi leti in pol. Tako eni kot drugi stari 21 let. Ko pridobite zdrav- ni na naslovu www.promet.info voljo smo vam s prijaznimi, stro- boste prvo samostojno vožnjo lah- niško sprièevalo, se zaènete uspo- ali pa nas poklièite na tel. št. kovnimi ter izkušenimi predava- ko opravili z dopolnjenim osem- sabljati. Najprej vas èaka seveda 04/515-70-00. telji in uèitelji vožnje, ki so dodat- najstim letom. no usposobljeni na treningih varne Èe ste ljubitelji dvo- vožnje in vam z veseljem svetuje- koles in želite biti v novi moto jo in pomagajo. sezoni med prvimi na cesti, je se- Pri teoretiènem uspo- daj pravi èas za vpis v avtošolo in sabljanju v sodobni multimedijski pristop k teoretiènem usposablja- uèilnici imate poleg predavanja tudi nju. Opravite lahko zdravniški pre- možnost samostojne vadbe in gled, teèaj cestnoprometnih pred- preizkusa znanja z uporabo inter- pisov in teoretièni del izpita. Ob neta v našem internetnem kotièku. prvih pomladnih sonènih dneh pa Prijazni uèitelji vožnje vas sprej- na jeklenega konjièka in varno v mejo v vozilih GOLF, TOYOTA promet! Prièakujejo vas strokov- YARIS in CLIO ter tovornih vozi- no usposobljeni, izkušeni in pri- lih znamke MAN. Omogoèamo jazni uèitelji vožnje, ki so se doka- vam izbiro vozila, uèitelja vožnje zali že v prejšnjih sezonah. Za vas

37

Vabljeni na vinsko delavnico v gostišèe »Pri Zalogarju«

V gostišèu »Pri Zalogarju« v Dolenji vasi bodo v petek, 23. februarja, ob 17. uri organizirali vinsko delavnico z naslovom »SPOZNAJMO VINO«.

Vino je najplemenitejša lastnih recepturah, kot so na pri- pijaèa, ki spremlja èloveka že ti- mer hišni krožnik, teleèja rulada, Vabimo vas na soèletja. Nudi nam obilo užitkov, postrvji zvitek Nudijo vam tudi Valentinov plesni veèer, spremlja slavnostne dogodke, lah- meni, ki sicer ni v rangu nedeljske- ki bo v soboto, 24. 2., ob 20. uri. ko pa nas tudi razoèara ali pa mi ga kosila, a za 13 evrov boste uži- Zabaval vas bo duo TAC-TIC. razoèaramo svoje goste, èe ne zna- vali od predjedi do sladice, obrok www.freeweb.siol.net/naovinku/ mo prav izbrati. V vinski delavnici pa bo pospremljen s kozarcem vr- se boste nauèili, kakšne so lastno- hunskega vina. tel. 04/500-50-00 sti dobrega vina, kako loèiti dobro Omenimo naj tudi njiho- od slabega, osnove degustiranja in vo brunarico s kaminom, kjer v do- ustreznim vinom. Vabljeni, pa èe- izrazoslovja pri opisu vin. Sezna- maèem vzdušju ob prasketanju og- tudi le na kozarec dobrega vina ali nili se boste z lastnostmi najbolj nja najavljenim skupinam postre- manjši prigrizek! znaèilnih slovenskih vin in osnov žejo z izbranimi jedmi. Dvakrat letno v prijet- spajanja vina s hrano. Delavnico V njihovi hiši se vino pi- nem okolju brunarice prirejajo vin- bo vodil Igor Jakomin, eden naj- še z veliko zaèetnico. Hišna som- ske veèere, na katerih se predsta- veèjih poznavalcev vin v Sloveni- melierja skrbita, da zadovoljita tudi vi kateri od slovenskih vinarjev, ji, predavatelj in udeleženec sve- zahtevne goste. Zavedajo se, da so- kuharji pa pripravijo za to prilož- tovnih prvenstev v sommelierstvu. dobni gost išèe kvaliteto, ne koli- nost posebne jedi. Pri Zalogarju se lahko pohvalijo z èino, zato nekatera vrhunska vina V njihovo gostišèe pri- dobro uigrano ekipo kuharjev in strežejo tudi na kozarec, posebno haja veliko tujih gostov, poslovnih strežbe, ki spremlja trende, se izo- ugodno pa je vino sezone, ko si že partnerjev podjetij s Selške doline bražuje in skrbi, da so jedi iz kako- za 8 evrov lahko privošèite stekle- in Škofje Loke, ki predvsem ceni- vostnih in svežih surovin. Veliko nico vrhunskega vina. Opažajo, da jo, da pod eno streho dobijo celot- pozornost posveèajo dobrim do- je èas obilnih veèerij mimo, zato no storitev, se pravi prenoèevanje maèim jedem, kot so teleèja obara boste ob petkih in sobotah lahko v prijetnih sobah, dobro gostinsko z žganci, žrebièkov golaž, teleèja izbirali med izvirnimi jedmi v manj- ponudbo in domaèe vzdušje. jetrca, štruklji, pa tudi jedem po ših kolièinah, pospremljenimi z Damjan Likar Višje strokovno izobraževanje: poslovni sekretar

Vizija in strategija šole: naše poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri veèini predmetov vsebujejo praktiène primere, znaèilne prav za ta delovna mesta.

Predmetnik imajo kandidati dve ali veè let de- I. letnik: raèunalništvo in infor- lovnih izkušenj na poslovno ad- matika, gospodarsko pravo, orga- ministrativnem podroèju, so lah- nizacija poslovanja, psihologija ko delno ali v celoti oprošèeni dela, ekonomika in menedžment opravljanja praktiènega izobraže- podjetja, raèunovodstvo in finanè- vanja. Po uspešnem zakljuèku izo- no poslovanje, poslovno sporazu- braževanja izda Višja strokovna šo- mevanje v anglešèini, praktièno la Leila, d. o. o., javno veljavno di- izobraževanje. plomo in študent pridobi naziv po- slovni sekretar/poslovna sekre- II. letnik: sodobno pisarniško po- tarka. slovanje, koncepti in vešèine ko- Cena enega letnika je 1269 evrov, municiranja, raèunalniški prakti- èe se plaèa v enem obroku. Èe štu- Informacije o vpisu dobite na telefonski številki 01/281-13-40 ali kum, javna uprava, poslovno spo- denti plaèajo v treh obrokih, je cena preko internetnega naslova [email protected]. razumevanje v nemšèini, poslov- 1335 evrov za en letnik. V šolnino no sporazumevanje v slovenšèini, so vkljuèeni vpisnina, uèbeniki in Zakaj bi izbrali nas? praktièno izobraževanje. ponavljanje izpitov. 1) S študenti delamo individualno. Za nas niso le številke, ampak ljudje, s katerimi imamo prijateljske stike. Organiziranost študija: izobraže- 2) Študenti imajo možnost, da zakljuèijo študij prej kot v dveh letih. vanje traja dve leti. Študij se za- 3) Študenti so organizirani v delovne skupine, kar poveèuje uèni us- kljuèi z diplomsko nalogo in zago- peh in prispeva k nastajanju novih poslovnih in prijateljskih vezi. vorom. Študijsko leto se priène ok- 4) Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji. tobra in konèa junija. Predmetnik Leila, Višja strokovna šola, d. o. o., 5) Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno diplomo, magi- in število ur sta prilagojena pro- Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, sterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in gramu za odrasle. Predavanja po- tel. 01/281-13-40, pouèevanju in uporabljajo sodobne uène metode. tekajo modularno, po posameznih http://www.leila.si, 6) Ponujamo možnost nadaljevanja študija na mednarodni visoki stro- predavanjih se opravljajo izpiti. Èe [email protected]. kovni šoli na Finskem. 38 Privošèite si pomlajevanje

Z tehnologijo ELOS vam ponujamo moderen in uèinkovit naèin obnove kože. V nagubani koži je kola- gen (protein, ki v koži zadržuje vlago) zelo gost, zaradi èesar se zmanjša do- vod krvi in rast novih vlaken. S kombi- nacijo radiofrekvence in laserske ener- gije kolagenska vlakna segrevamo in povzroèamo oteklino globoko v koži. Jerneja Bernik Vlakna se loèujejo in ko oteklina splah- Spodnji trg 2a ni, se prostor med njimi napolni z no- Škofja Loka vim kolagenom. Tel.: 04/51 22 596 S tem postopkom odstrani- mo majhne gubice, globoke gube pa se vidno zmanjšajo. Po konèanem po- Salon s 35-letno stopku, ki za pacienta ni boleè, ima tradicijo, ki ga priporoèa koža svež in bolj èvrst izgled. svetovna kozmetièna Število zdravljenj je odvisno od stanja organizacija CIDESCO. in teksture kože. Obièajno se želeni re- zultati pokažejo po 3-5 postopkih. Poleg uèvršèevanja kože nova tehno- logija omogoèa: - trajno odstranjevanje dlak, - zdravljenje aken, - odstranjevanje pigmentnih nepravil- nosti (sonène, starostne pege), - odpravo žilnih nepravilnosti. Jerneja Bernik, mojstrica kozmetiène nege Primeri tretmajev na obrazu (prej in potem)

Po obdelavi digitalnih fotografij lahko postanete še vitkejši!

39