The Beginning of Sociology of Local Communities in Slovinia and the American Social Scientist Prof. Joel M Halpern. Zdravko Mlinar

University of Massachusetts Amherst

From the SelectedWorks of Joel M. Halpern

2005

The Beginning of Sociology of Local Communities in Slovinia And the American Social Scientist prof. Joel M Halpern. Zdravko Mlinar

This work is licensed under a Creative Commons CC_BY-NC International License.

Available at: https://works.bepress.com/joel_halpern/202/ glasnik slovenskega etnoloskega drustva bulletin of the Slovene ethnological society Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 3 Table of Contents / KAZALO

UVODNIK - INTRODUCTION Prof. dr. Zdravko Mlinar 40 ZACETKI SOCIOLOGIJE LOKALNIH SKUPNOSTIV SLOVENIJI IN SODELOVANJE Z AMERISKIMI Dr. Joze Hudales, Mihaela Hudelja 1 AMERISKAANTROPOLOGIJAIN SLOVENSKI TEREN DRUZBOSLOVCI The American Anthropology and the Fieldwork in Slovenia Ob srecanju s prof. Joelom M. Halpernom The Beginnings of Sociology of Local Communities in Slov- enia and the Cooperation with the American Social Scientists Alenka Cernelic Kroselj 2 Meeting prof. Joel M. Halpern ZACETEK... Beginning... Majda Rupar Fister 45 PROFESOR JOEL MARTIN HALPERN IN SENCUR - IZ OCI V OCI - EYE TO EYE MISLI IN POMISLEKI Professor Joel Martin Halpern and Sencur - Thoughts and Considerations Tita Porenta O »NOBENE POTREBE NI VEC, DA BI SE UCILI SAMO NA SVOJIH NAPAKAH!« Mihaela Hudelja 47 Iz oci v oci z doc. dr. Naskom Kriznarjem, murkovim nagra- ZBIRKA PROF. HALPERNA V DOKUMENTACIJI ODDELKA ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTRO- jencem za leto 2003 »There's no More Need to Learn Only by our Own POLOGIJO The Collection of prof. Halpern in the Documentation of the Mistakes«! Eye to Eye with the Assistant Professor Nasko Kriznar, Department of Ethnology and Cultural Anthropology Ph. D., the Murko Prize Winner for 2003 Prof. dr. Slavko Kremensek 50 SRECANJA S PROFESORJEM HALPERNOM OBZORJA STROKE - ETHNOLOGICAL Encounters with prof. Halpern HORIZONS mag. Pavle Celik 5 1 Tema: AMERISKA ANTROPOLOGIJA IN ZELO RAZLICNI VASI Very Different Villages SLOVENSKI TEREN: IZKUSNJE IN RAZISKOVALNO DELO JOELA M. HALPERNA Damjana Zbontar 53 Topic: The American Anthropology and the Fieldwork in KNJIZNI DAR PROF. DR. JOELA M. HALPERNA Slovenia: the Experience and Research of Joel M. Halpern KNJIZNICI ODDELKA ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO NA FILOZOFSKI Dr. Joze Hudales 17 AMERISKIANTROPOLOG JOEL M. HALPERN IN FAKULTETI V LJUBLJANI A Book Gift of prof. Joel M. Halpern, Ph.D., to the Library SLOVENSKA ETNOLOGIJA V SESTDESETIH LETIH of the Department Ethnology and Cultural Anthropology at 20. STOLETJA The American Anthropologist Joel M. Halpern and the the Faculty of Arts in Ljubljana Slovene Ethnology in the Sixties of the 20th Century ' ! 1 ' | || -:-:;'-^v:;:-;:^ 11 I Prof. dr. Joel M. Halpern 25 YUGOSLAV SOCIALISM AND ITS AFTERMATH AS VIEWED THROUGH THE LENS OF PERSONAL EXPE- Kajba Suzana 54 OSEBNI UTRINKI TERENSKEGA DNEVNIKA RIENCES IN THE BALKANS, 1953-2004 Personal Moments of a Fieldwork Diary Jugoslovanski socializem in njegove posledice skozi objektiv osebnih izkusenj na Balkanu, 1953-2004 StrnadNastja 56 DNEVNISKI ZAPISKI S TERENA V SENCURJU dr. Siegfried Gruber 38 Fieldwork Diary from Sencur THE DATABASE ON HOUSEHOLDS AND THE FAMILY IN THE BALKANS WITHIN THE HALP- ERN COLLECTION AT THE UNIVERSITY OF GRAZ I ':.-;:> ••'•:•'• •''-•:-•'•-'•••'•• ':'• 1 1 .' I Zbirka podatkov o gospodinjstvih in druzini na Balkanu v okviru Halpernove zbirke na Univerzi v Gradcu Simona Govednik, Aleksandra Zidar 5 y SENCUR IN GRADENC - RAZSTAVI GRADIVA JOELA M. HALPERNA Sencur and Gradenc - the Exhibitions of the*Joel M. Halp- ern's Material K AZ ALO / Table of Contents Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 4

Milko Maticetov 62 DRUSTVENE STRANI - SOCIETY PAGES SPOLNI EVFEMIZMI, METAFORIKA TrideSED IN PODOBNE SKRIVNOSTI JEZIKA PRI SLOVANIH Ob Dulicenkovem predavanju 11. november 2005 v Ljubljani Adela Ramovs 86 Sex Euphemisms, Metaphors and Similar Mysteries of the TrideSED Slavic Language Thirty Years of the Slovene Ethnological Society Dulicenko's Lecture, November 11, 2005, Ljubljana Dr. Breda Cebulj Sajko 88 POZDRAVNI GOVOR PREDSEDNICE SED NA SVECANOSTI OB PRAZNOVANJU TRIDESETLETNICE SED Tanj a Tomazic U O Slovenski etnografski muzej, 17. oktober 2005 MOJ MUZEJ - PRUAZNE MUZEJSKE CENCE (2. DEL) Greeting Speech of the President of the Slovene Ethnological My Museum - Kind Museum Gossip (2nd part) Society at the Opening Celebration of the 30th Anniversary of the Slovene Ethnological Society

I | Dr. Breda Cebulj Sajko 92 DONACIJA SLOVENSKEGA ETNOLOSKEGA Doc. dr. Mojca Ramsak 76 DRUSTVA SLOVENSKEMU ETNOGRAFSKEMU »PRILAGODLJIVOST IN USTVARJALNOST« MUZEJU Donation of the Slovene Ethnological Society to the Intervju s Peggy Bulger, amerisko folkloristko Slovene Ethnographic Museum »Adaptability and Creativity« The Interview with Peggy Bulger, the American Folklorist Mojca Racic Simoncic y 6 RAZSTAVA TRIDESED Dan Podjed, Natasa Visocnik 79 Slovenski etnografski muzej, 17. - 19. oktober 2005 KROG NOVIH ZAMISLI The Exhibition of the 30th Anniversary of the Slovene Nastalo je zdruzenje »Kula«, ki presega razlike med Ethnological Society etnologijo, antropologijo in drugimi sorodnimi vedami The Slovene Ethnographic Museum, October 17 - 19, 2005 The Circle of New Ideas The »Kula«, a new association was established, which Tita Porenta 97 surpasses the differences between ethnology, anthropology SKORAJSNJIH 50 LET GLASNIKA SED and other neighbouring disciplines Upcoming 50th Anniversary of the Bulletin of the Slovene Ethnographic Society red ' ••• - Bojana Rogelj Skafar 98 POGOVOR O SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU V SKLOPU PRAZNOVANJA 30 LETNICE SED Doc. dr. Mojca Ramsak O 1 A Discussion about the Slovene Ethnographic Museum in the MARIJA MAKAROVIC: KORTE IN KORCANI Scope of the Celebration of the 30th Anniversary of the Slov- Marija Makarovic: Korte and Its Inhabitants ene Ethnological Society

Iztok Ilich 82 Alenka Bartulovic ANTON FEINIG IN TATJANA FEINIG: NOVI CASI, STARE POLEMIKE, VECNI RAZKOL(?) FAMILIENNAMEN IN KARNTEN UND DEN Kolokvij med znanostjo in stroko: poraz etske perspektive BENACHBARTEN REGIONEN New Times, Old Polemics, Eternal Cleveage Anton Feinig and Tatjana Feinig: Druzinska imena na The Colloquim between Science and Profession: Koroskem in v sosednjih regijah the Defeat of the Ethic Perspective

Iztok Ilich 83 Tanja Rozenbergar Sega 102, CARLO MUCCI: SLOVENSKE MLEKARICE ODMEV TRIDESETLETNICE TUDI V DRUGIH V TRZICU/LE LATTAIE SLOVENE A MONFALCONE KRAJIH SLOVENUE Carlo Mucci: Slovenian Milkmaids in Trzic The Echo of the 30th Anniversary also in Other Towns in Slovenia Mag. Darja Skrt 85 FLOSARJI Podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murk- Lumberjacks ove listine - Granting of the Murko Prize, Murko Award and Murko Certificate 2005 Adela Ramovs 103 MURKOVANJE 2005 Granting of the Murko Prize, Murko Award and Murko Certificate 2005 Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 5 Table of Contents / KAZALO

Doc. dr. Ingrid Slavec Gradisnik 104 PRISTOPNA IZJAVA 122 PODELITEV MURKOVE NAGRADE, MURKOVEGA Membership Declaration PRIZNANJA IN MURKOVE LISTINE, LJUBLJANA, 19. OKTOBER 2005, SAZU, PRESERNOVA DVORANA, NAROCILNICA ZA GLASNIK SED 122 OB 18. URI Order slip for the Bulletin of the Slovene Ethnological Granting of the Murko Prize, Murko Award and Murko Society Certificate, Ljubljana, October 19, 2005, the Slovenian Academy of Sciences and Arts, The Preseren Hall at 6 p.m. Izstopne izjave - Withdrawal Statements

Doc. dr. Nasko Kriznar 109 Doc. dr. Rajko Mursic 123 NAGOVOR OB PODELITVI MURKOVE KO SE VRC RAZBUE, PREOSTANE LE SE NAGRADE IN PRIZNANJ 2005 IZSTOPNAIZJAVA The Address at the Granting of the Murko Prize When a jug is broken, the only thing that remains and the Murko Awards 2005 is a withdrawal statement Porocila - Reports Ralf Ceplak Mencin 124 Dr. Katalin Munda Hirnok 111 IZSTOPNA IZJAVA ETNOLOSKA DEDISCINA IN KULTURNA A Withdrawal Statement PODOBA SLOVENCEV NA HRVASKEM Posvet s strokovno ekskurzijo, 6-1. oktober 2005 Dr. Joze Hudales 124 Porocilo IZSTOPNA IZJAVA Ethnological Heritage and the Cultural Image A Withdrawal Statement of the Slovenes in Croatia A Conference with a Professional Excursion, October 6 -7, 2005 A Report ETNOLOGIJA JE POVSOD - ETHNOLOGY IS EVERYWHERE TanjaTomazic 114 EKSKURZIJA SLOVENSKEGA ETNOLOSKEGA Zora Slivnik Paulin DRUSTVA PO DELU GORSKEGA KOTARJA IN NA RECENZIJA GLASILA JAVNEGA SKLADA RS POSVET V ZAGREB, 6. IN 7. OKTOBER 2005, ZA KULTURNE DEJAVNOSTI POUCNA, PRIJETNA - NAJ SE PONOVI! Review of the Bulletin of the Republic of Slovenia Public The Excursion of the Slovene Ethnological Society in the Fund for Cultural Activities Part of Gorski Kotar and to the Conference in Zagreb, October 6-7, 2005, mag. Marko S mole 128 Informative, Pleasant - It Should Happen Again! »PALCAVA SISA«, STO PETDESET LET ZGODBE DRUZINE COP IZ OBMEJNE VASI PLESCE Mojca Racic Simoncic 110 »Palcava Sisa«, 150 Years of the Story of the Cop Family JOSEF ORISKO: ZIVLJENJE V MISIJI from the Border Village Plesca Etnoloski vecer 1. 12. 2005 v Slovenskem etnografskem muzeju Josef Orisko: Life in a Mission Ethnological Evening, December 1, 2005 in the Slovene POVZETKI - SUMMARY Ethnographic Museum

Cestitke in voscila - Felicitations and Congratulations NAVODILA ZA OBLIKOVANJE IN IO SED: STREKLJEVA NAGRADA MARIJI 119 ODDAJO PRISPEVKOV KOZAR-MUKIC The Executive Board of the Slovene Ethnological Society: Instructions for writing articles for the Bulletin of the Slovene the Strekelj Prize to Marija Kozar-Mukic Ethnological Society

JozicaKoder 120 PRAZNIK V ZIREH, KO JE IZREDNA SODELAVCI TE STEVILKE PROF. DR. MARIJA STANONIK POSTALA PRVA Contributors to this Issue CASTNA OBCANKA OBCINE ZIRI A Feast Day in Ziri when the Associate Professor Marija Stanonik, Ph. D. Became the First Honorary Member ETNOMANIJA - ETNOMANIA of the Ziri Municipality OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 40

Bibliography: KASER, Karl and HALPERN, Joel Martin 1994: Contem- porary Research on the Balkan Family, Anthropological and CAREY, James W. 1985: Final Report. Serbian Data Cards to Historical Approaches. In: Septieme Congres International Tape Project. Manuscript. d'Etudes du Sud-Est Europeen (Thessalonique, 29 ao_t-4 GRANDITS, Hannes 1996: Familie im kroatischen Dorf. septembre 1994) Rapports. Athens, pp. 103-132. Zum Wandel des Alltagslebens im Turopolje und an der Save SOVIC, Silvia 2001: Peasant Communities, Local Economies (18.-20. Jhdt.). Graz, Doctoral thesis at the Karl-Franzens- and Household Composition in Nineteenth-Century Slovenia. Universitat. Colchester, Doctoral thesis at the University of Essex. GRANDITS, Hannes 2002: Familie und sozialer Wandel im WAGNER, Richard A. 1984: Children and Change in a landlichen Kroatien (18.-20. Jahrhundert). Zur Kunde Siidos- Serbian Village, 1870-1975. Amherst, Doctoral thesis at the teuropas, Vol. 11/32. Vienna, Cologne, Weimar. University of Massachusetts. GRUBER, Siegfried 2004: Lebenslaufe und Haushaltsformen WAGNER, Richard A. 1992: Children and Change in OraSac, auf dem Balkan. Das serbische Jasenica im 19. Jahrhundert. 1870-1975: A Serbian Perspective on Fertility Decline. Graz, Doctoral thesis at the Karl-Franzens-Universitat. Amherst, Program in Soviet and East European Studies Occa- HALPERN, Joel M. Halpern 1958: A Serbian Village. New sional Paper Series No. 22. York. Datum prejema prispevka v urednistvo: 1. 8. 2005

Strokovni clanek/1.04 akademik prof. dr. Zdravko Mlinar ZACETKI SOCIOLOGY LOKALNIH SKUPNOSTIV SLOVENIJI IN SODELO- VANJEIAMERISKIMI DRUZBOSLOVCI OB SRECANJU S PROF. JOELOM M. HALPERNOM

Izvlecek S tern prispevkom^ se navezujem na sticisca ter na podob- especially with the American social scientists. The contact nosti in razlike med etnoloskim (kulturnoantropoloskim) in with prof. Halpern was among the first, during the times socioloskim raziskovanjem lokalnih skupnosti. Osredotocil when all the contacts with the Americans where a priori bur- se bom se zlasti na sestdeseta leta, ko smo zacenjali z rednim dened with the ideological and political suspiciousness. empiricnim socioloskim raziskovanjem. To pa je hkrati tudi ze cas vzpostavljanja stikov z raziskovalci v mednarodnem Decembra 1958. leta sem se v Beogradu, na Institutu za merilu, se zlasti z ameriskimi druzboslovci. Medprvimije bil druzbene znanosti vkljucil v prvi organizirani podiplomski ravno prof. Halpern, in to v casu, ko so bili navzlic doloceni studij sociologije v nekdanji Jugoslaviji. Tarn sem se seznanil liberalizaciji vsi stiki z Americani ze a priori obremenjeni z tako z ameriskim sociologom Irwinom Sandersem, ki je bil ideoloskim in s politicnim sumnicenjem. znan po svojem delu Balkan Village (1949), kot tudi z delom kulturnega antropologa Joela Halperna Serbian Village (1958). Abstract To delo, monografska studija srbske vasi Orasac, je izslo prav With this article I would like to relate to the connections, leta 1958 in je predstavljalo nekako priblizanje in konkretiza- similarities and differences between the ethnological (cultu- cijo znotraj balkanskih »area studies«. Oba avtorja sta bila ralanthropological) and sociological research of local communities. The focus will be especially on the sixties, when we started with the regular empirical sociological research. At 1 Na tern mestu objavljam razsirjeno besedilo svojega prispevka, ki the same time this is the time when we started to maintain sem ga predstavil na nasem skupnem srecanju s profesorjem Joelom contacts with the researchers in the international scope, Halpernom leta 2004 v Ljubljani. Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 41 tema OBZORJA STROKE

zanimiva za sociologe, kot je bil prof. Cvetko Kostid, ki je v Nemciji - Siedlungssoziologie), vendar je tudi opredelitev v Srbiji tedaj uvajal ruralno sociologijo (»sociologija sela«). naselja precej problematicna, saj vkljucuje - vsaj v statis- Istega leta je nemSki sociolog Renne Konig izdal knjigo Die ticnem smislu - kot posebne enote tudi povsem razprSeno Gemeinde, v kateri je sicer obravnaval obcine tudi v upravno- naselitev; hkrati pa je pri naselju bolj v ospredju artefakt z politicnem smislu, vendar bolj kot lokalne druzbene skupnosti vidika prostorsko-fiziCnega kot pa druzbenega okolja. Tudi s socioloskega vidika. »agrarna sociologija«, ki se je zaCela pojavljati v Nemciji, na S profesorjem Halpernom sem imel neposredne stike, ko je Ceskoslovaskem in drugod (npr. Blankenburg 1962) je zaje- pripravljal svojo raziskavo v Sencurju. Prihajal je na Pravno mala le - vse manjsi - segment podezelskega prebivalstva.2 fakulteto v Ljubljani, kjer sva razpravljala o njegovih razlicnih Tako sem se odlocil za zasnovo raziskovalnega in pedagoSkega vsebinskih in metodoloskih pristopih. Obcasno je pri tern predmetnega podrocja sociologije lokalnih skupnosti. sodeloval tudi prof. Joze Goricar. Kot mladega sociologa me Pri tem sem upoSteval tudi tradicijo monografskih studij, ki je presenecala izredna vsebinska Sirina njegovih preokupacij; so jih objavljali zgodovinarji, etnologi ter kulturni in socialni hkrati pa sem pogresal vecjo sistematicnost in metodoloSko antropologi. Se zlasti pa me je z metodoloskega vidika rigoroznost, kakrsno smo poznali v socioloskih in psiholoskih privlacil postopek »opazovanja z udelezbo«. Tu sem videl anketnih raziskavah. Presenecalo pa me je tudi to, da se je dolocene moznosti za preseganje sicer prevladujoce delitve smelo loteval svojih raziskav v povsem razlicnih okoljih, ne oz. locitve med subjektom in objektom raziskovalnega proc- le pri nas, ampak tudi v Aziji in drugod. Okrepil je tudi moje esa. V praksi je tako raziskovanje (kot se ga je na etnoloskem zanimanje za zgodovinsko razseznost spreminjanja struktu- podrocju posluzevala Marija Makarovic) opravljal sodelavec v riranosti vaske skupnosti (npr. glede na podatke o porokah moji raziskovalni skupini na Institutu za sociologijo, dr. Matija pretezno znotraj istega sloga gruntarjev ali bajtarjev ipd.). Golob, ki je raziskoval kooperativne odnose na vasi v pretek- Vse to je bilo med mojim predmetnim opredeljevanjem in losti in sodobnosti. iskanjem usmeritev znotraj zelo sirokega podrocja sociologije. Hkrati pa so v zvezi s tem izstopale tudi dolocene omejitve To moje osebno opredeljevanje je bilo potrebno glede na to, in problemi, do kakrSnih je med drugim prislo tudi v ZDA, ker sem se zacel vkljucevati v snovanja raziskovalnega in npr. v zvezi z delom Arthurja Vidicha, sina slovenskih starsev pedagoSkega programa socioloskega delovanja v Ljubljani, iz Krope,3 in Josepha Bensmana Small Town in Mass Society kjer je bil ze leta 1959 ustanovljen InStitut za sociologijo in (1992). Pri tem je slo za vprasanje, koliko je raziskovalec filozofijo (s sedezem v Kazini), leta 1960 pa oddelek za soci- omejen ali upravicen javno predstavljati spoznanja, do katerih ologijo na Filozofski fakulteti. V okviru prvega sem prevzel je priSel v osebnih stikih in v znanem ali prepoznavnem kraju odgovornost za raziskovalno podrocje, ki sem ga uvajal kot oz. okolju.4 sociologijo lokalnih skupnosti. V to sem vkljuceval razisko- Tu je se vedno velika zadrega za vse druzboslovce, ne glede vanja z vidika urbane in ruralne sociologije v okviru posebne na spremembo politicnega sistema. Kot naivna so se izkazala organizacijske enote InStituta. Hkrati pa smo v okviru Instituta pricakovanja, da bodo v novi demokraticni drzavi Sloveniji pripravili tudi predmetnik socioloskega studij a na Filozofski odpadle vse prejsnje omejitve svobodnega izrazanja razisko- fakulteti (zacetek leta 1960 ) v okviru katerega sem zasnoval valcev - druzboslovcev. Lojalnost do lastnega okolja in kon- predmet sociologija lokalnih skupnosti kot eno ob subdiscipli- formnost do - v danem casu (ali celo - trenutno) - prevladu- narnih podrocij sociologije. jocih vrednot postavljata meje javnemu izrazanju pridobljenih Pri tern so se pojavljale dolocene dileme, vendar mi je bilo spoznanj. Ze pred casom sem opozarjal na paradoks o hkratni prepusceno, da sem se odlocil, kako naj bi to predmetno potrebi po blizini in distanci, kar je treba upo§tevati tudi pri podrocje profilirali. Zgledi od drugod so namrec nakazovali opazovanju z udelezbo. Po eni strani naj bi v nasih razisko- razlicne resitve. Najbolj uveljavljena je bila delitev na soci- vanjih premagali distance in nepoznavanje, ki je znacilno ologijo mesta (urbano) in sociologijo podezelja (ruralno soci- tedaj, kadar k predmetu pristopamo od zunaj; hkrati pa naj ologijo). Toda ze tedaj so se pojavljali tudi pomisleki proti taki se ne bi pustili zamejiti z vrednotami in posebnostmi konk- delitvi, ki so v mednarodnih socioloskih razpravah (npr. Ruth retnega okolja in poizkusali cim bolj uveljavljati metodologijo Glass idr.) prisli do izraza kot kritika dihotomnega obravna- mednarodnega primerjalnega raziskovanja. vanja mesta in podezelja in nakazovali potrebo po poenotenju v smislu »teorije kontinuuma«. Glede na razvojne trende je 2 Vecji del knjige Einfiihrung in die Agrarsoziologie, ki jo je bila prepricljiva razlaga, da mesto in vas ne predstavljata dva napisal P. von Blanckenburg, je v slovenScino prevedel moj tast dr. kvalitativno razlicna svetova, temvec da gre za stopnjevanje Makso Peterlin, vendar pri nas ni bila objavljena; vsaj delno pa sem od ekstremno podezelsko-kmeckega k mestno-nekmeckemu besedilo uporabljal pri svojih predavanjih. polu. Vse vecja prostorska mobilnost, ki jo je prinasala doba 3 Z njim sva si dopisovala, obiskal pa sem ga tudi na New School avtomobila, telefona in mnozicnih medijev, je povsod po svetu of Social Research v New Yorku, kjer je bil dalj casa dekan. vodila do zblizevanja med naselji ter do zmanjsevanja razlik 4 S takimi vprasanji sem se v svojih raziskavah v Sloveniji spo- med mestnim in vaskim (podezelskim) nacinom zivljenja. padal tudi sam. Zavezanost raziskovalca, da cim bolj objektivno in V takem druzbenem in druzboslovnem kontekstu nisem sledil vsestransko predstavi dejanske razmere, je pogosto v nasprotju s do tedaj prevladujoci delitvi, saj sem bil preprican, da bo v pricakovanji narocnika ali predstavniki lokalne skupnosti, ki tezijo k idealizirani predstavi. nadaljnjem razvoju vse bolj nujno poenoteno obravnavanje 5 Vzporedno s tem pa je prihajalo tudi do studij posameznih druzbenega zivljenja v vseh tipih krajev oz. naselij. Ponekod primerov (case studies) njihovih ozjih segmentov, npr. izbranih so se pojavljala tudi dela z oznako »sociologija naselij« (npr. odlocitev. OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 42

Pod takim zornim kotom lahko ocenjujemo tudi dosedanja stvenim odnosom glede na nacin naselitve oziroma bivanja (v socioloska, etnoloska, zgodovinska in druga monografska velikih blokih, v manjsih vecstanovanjskih stavbah in v eno- raziskovanja. Veliko stevilo monografskih raziskav pri nas in druzinskih hisah), sodelujoci studenti pa so svoje sodelovanje v svetu je bilo opravljenih bolj zaradi prakticnih razlogov, pac koncali z diplomskimi nalogami. glede na materialne moznosti, zaradi blizine in priloznostne neposredne dostopnosti informacij. Vse bolj pa so dobivale tudi specificno, komplementarno vlogo kot poglobljene studije posameznih primerov (case studies) znotraj raziskovanja sirSega makrodruzbenega konteksta v posameznih krajih (mestih, obcinah).5 V etnologiji in kulturni antropologiji se je podaljsevala bolj utrjena tradicija monografskih preucevanj, bodisi krajev ali obcin (v Sloveniji npr. Siroko zastavljen program, na podlagi katerega je bila izdelana vrsta studij, kot npr. v Vitanju, Izoli, idr.). Pri tern - kot je znano - je bil bolj v ospredju interes za razmere v preteklosti, za temeljno demografsko in posestno strukturo kraja, za spremembe v teku zivljenjskega ciklusa, vlogo sorodstva, druzin in posameznih druzinskih clanov, za obicaje, praznovanja, razlicna individualna in skupna dela idr. Prav taka vsebinska razclenitev je razvidna tudi iz popisa Halpernovega gradiva iz Sencurja. Ob tern pa se je v sociologiji zastavljalo bolj vprasanje sis- tematizacije in posploSevanja, kako zelo raznovrstne teme prevajati na dolocene skupne imenovalce tako, da ne bi slo le za njihovo dodajanje, agregiranje na podlagi casa (kronoloSko) ali prostora (kraja). Prisotnost prof. Halperna sodi v cas, ko smo tudi sociologijo poskusali postavljati na bolj realna tla, tako da bi se opirala na dejanske in specificne razmere pri nas in po posameznih krajih oz. obmocjih ter presegala prazen shematizem zgodovinskega materializma. To se je ujemalo z zanimanjem druzboslovcev z Zahoda za jugoslovanske posebnosti z vidika iskanja novih resitev v smeri za demokratizacijo, npr. za komuno in delavsko samoupravljanje. Francoski sociologi z Haute ecole d'etudes pratique iz Pariza - in v tern okviru se zlasti College coopera- tive - ki so pred tern preucevali kooperativne skupnosti, npr. kibuce in druge oblike sodelovanja na podezelju v Izraelu Naslovna stran Ljudje v novem mestu. Velenje 1964165 (podobno pa tudi »communites du travaik v Franciji), so spodbudili raziskovanje tudi v Jugoslaviji.6 Po mojem povratku leta 1960 v Ljubljano smo zaceli - kot Sledila je tudi monografska raziskava o druzteni partici- sem ze nakazal - z empiricnim raziskovanjem na Institutu za paciji obcanov v Gorenji vasi (nad Skofjo Loko), s katero smo sociologijo in filozofijo. Do leta 1963 sem na Institutu deloval zajeli vse odrasle prebivalce ter raziskovali dotlej nepoznane kot zunanji sodelavec (sicer asistent za sociologijo pri prof. in prikrite znacilnosti njihovega neformalnega druZenja in Goricarju na Pravni fakulteti), potem pa sem postal samos- udeleibe. (Mlinar 1965) Na Fakulteti za sociologijo, politicne tojni raziskovalec na Institutu (vodja skupine za raziskovanje vede in novinarstvo pa sem v okviru raziskovanja integracije lokalnih skupnosti v okviru novoustanovljenega socioloskega mesta in podeZelja skupaj s studenti in z nekaterimi kolegi studija) in hkrati predaval sociologijo lokalnih skupnosti na Filozofski fakulteti.7 Na Pravni in pozneje na Filozofski fakulteti sem pritegoval studente v (anketne) raziskave v vec 6 Pod vodstvom Alberta Meistra smo sodelavci Instituta za krajih Slovenije. druzbene vede opravili prvo skupno anketno raziskavo v Smederevu Se zlasti temeljito zasnovana je bila raziskava, ki sva jo v Srbiji in se vkljuCevali v njihovo raziskovanje npr. »delovne skup- vodila skupaj z Bogdanom Kavcicem in smo jo v teku dveh nosti*, v mestu LaRochelle v Franciji. Prek francoskih kolegov pa sem prisel v stik in zacel sodelovati tudi v vodilnih organih organiza- let s skupino studentov sociologije izvedli v Velenju. Z njo cije CIRCOM, ki se je posvecala preucevanju kooperativnih gibanj in smo poskusali odgovarjati na vprasanje, kako prostorska vaskih skupnosti v Izraelu in v mednarodnem merilu. oddaljenost med prebivalci in cas bivanja v kraju (v Velenju 1 Na povabilo Visje (pozneje Visoke) agronomske sole v Mariboru, so prevladali priseljenci) vplivata na njihovo povezanost, kjer so v svoj predmetnik vkljucili »sociologijo vasi«, sem prevzel aktivnost, informiranost in vrednote. Pri tern sem osebno tudi ta predmet (gl. npr. Uvod v ruralno sociologijo, VAS, Mb, najvecjo pozornost posvetil prijateljskim, sosedskim in sorod- 1971). Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 43 tema OBZORJA STROKE

profesorji pripravil anketno raziskavo na Vojskem in v okoli- Ana Barbie in Katja Boh (Institut za sociologijo in filozofijo). ci, torej na najbolj odmaknjenem in razprseno naseljenem Pri tem je Slo za analizo podatkov o sodelovanju prebivalcev obmocju v zaledju Idrije. To je bilo med vojno in partizan- v procesih odlocanja na lokalni ravni. Ana BarbiC se je kot stvom zivahno kulturno srediSCe, po vojni pa »pozabljeno« glavna raziskovalka na podrocju ruralne sociologije v Slove- in marginalizirano. Terensko delo smo zakljucili s kulturno niji v svojih poznejSih delih8 se bolj priblizala antropoloskim prireditvijo - »mitingom«. Iz obsezne vsebine, ki je zadevala Studijam. Pri tem je sodelovala z ameriSkimi in drugimi razis- odpiranje v Sirsi svet in posledice tega na ravni posameznikov kovalci. V eni od svojih Studij (1999) prikazuje in analizira in gospodinjstev / gospodarstev, naj omenim sociometricno delovne migracije podezelskih zensk z Goriskega konec 19. in analizo, ki je razkrila, kako se nove ideje od drugod Sirijo med v prvi polovici 20. stoletja, kot tudi povojne delovne migracije vaSdani. (Malinaric 1974) v sosednja italijanska in vecja slovenska mesta. Kmecke in Ze pred tern pa sem intenziviral svoje sodelovanje z druge podezelske zenske s preucevanega obmocja so se bodisi ameriSkimi druzboslovci. Maja leta 1965 se je namrec (s legalno bodisi ilegalno zaposlovale predvsem kot sluzkinje in prvim srecanjem udelezencev v Dubrovniku) zacela izredno dojilje (primer Aleksandrink v Egiptu). obsezna primerjalna mednarodna raziskava o vlogi in vredno- Druga njena Studija (2004) pa zadeva socioloske in tah lokalnih voditeljev v razvoju lokalnih skupnosti, ki smo jo antropoloSke vidike dogajanj vzdolz nove slovensko-hrvaSke na pobudo prof. Philipa Jacoba, University of Pennsylvania, meje v obmejnih vaseh breziske obcine in hkrati analizo izvajali v izbranih obcinah v Jugoslaviji, na Poljskem, v ZDA obmejnih dogajanj predvsem z vidika ohranjanja ali spremi- in Indiji. (gl. Jacob et al. 1971) S tern se je na Siroko odprla pot njanja kulturne identitete obmejnih prebivalcev. Avtorica je v v mednarodno primerjamo raziskovanje za SirSi krog slove- studijo vpletla tudi antropoloske raziskave drugih slovenskih nskih (jugoslovanskih) druzboslovcev. Sledilo je dolgoletno avtoric / avtorjev. sodelovanje v razlicnih oblikah, se zlasti s prof. Henry Teune- Na sploh pa smo se slovenski sociologi seveda intenzivneje jem, s katerim sva objavila vecje Stevilo skupnih del in organi- povezovali z ameriskimi kolegi - sociologi, pa tudi politologi, zirala tudi vrsto mednarodnih druzboslovnih razprav. ki so preucevali spremembe na lokalni ravni; npr. Peter Jam- V poznejSem raziskovanju sem vse bolj upoSteval povezovanje brek in Terry N. Clark na Cika§ki univerzi ter v okviru sekcije lokalnega in globalnega in tako obravnaval lokalne spremembe »Community Research* v okviru Mednarodnega socioloskega v smislu »glokalizacije«. Namesto »starega lokalizma«, ki se zdruzenja (ISA). Tako smo tudi H. Teune, Z. Mlinar in K. je pojavljal kot nekaka vnaprejSnja danost in samozadostnost Ostrowski ustanovili ISA - Thematic Group O6: Sociology of je - v skladu z mojimi zgodnejSimi pricakovanji - danes treba Local-global Relations idr. upoStevati »novi lokalizem«, zavestno, refleksivno delovanje Najnovejsi primer sodelovanja (zblizevanja) med sociologijo ljudi, ki upoStevajo tako lokalne posebnosti kot zunanje in antropologijo pa predstavlja delo Ulrike Schuerkens Social priloznosti in nevarnosti. (Strassoldo 1990) Pri tem ne gre le transformations between global forces and local life-worlds za delokalizacijo in deteritorializacijo, ampak tudi za reterito- (2003), v katerem nastopa globalizacija kot kontekst in hkrati rializaicijo, kar smo dramaticno dozivljali tudi v Sloveniji in kot predmet raziskovanja v lokalnih skupnostih. V njem je svoj na Balkanu. tehten prispevek objavila slovenska sociologinja Nina Bandelj, V naslednjih letih pa so sledili Se drugi raziskovalni projekti, v ki deluje v Kaliforniji na University of California, Irvine in katere smo se vkljucevali sodelavci InStituta za sociologijo in hkrati v okviru Mednarodnega socioloskega zdruzenja (ISA). filozofijo. K sodelovanju me je povabil Robert Agger (1968), Recenzijo omenjene knjige sem objavil pod naslovom Lokalno ki je organiziral mednarodno eksperimentalno raziskovanje o in globalno s socioloskega in antropoloSkega zornega kota. tem, kako je mogoce vplivati na spremembe (staliSC prebi- (Mlinar 2004) valcev) v lokalnih skupnostih z izobrazevanjem odraslih. V Vse navedeno bi terjalo se bolj podrobno in tudi sinteticno Sloveniji se je pri tem najbolj angazirala Ana Kranjc, ki je na obravnavo. tej podlagi napisala tudi svojo doktorsko disertacijo. (Kranjc 1977) Viri in literatura: Temu je sledil se svetovno znani projekt, ki ga je vodil poli- tolog Sidney Verba. V casu, ko sem sodeloval z R. Aggerjem AGGER, Robert; Miloslav Disman; Zdravko Mlinar; Vlado na University of Oregon v mestu Eugene (januar-maj 1968) Sultanovic 1970: Education, general personal orientations so me Sidney Verba in sodelavci (Jan Triska idr.) povabili na and community involvement. Cross-national research project. Stanford University, kjer smo razpravljali o moznostih, da bi Comparative political studies Vo. 3, No. 1 , 91-115. se tudi Jugoslavia vkljucila v njegov projekt o politicni par- BARBIC, Ana; Inga Miklavcic Brezigar 1999: Domestic ticipaciji obcanov na lokalni ravni. Dejansko sta se v ta projekt Work Abroad. A Necessity and opportunity for rural women ob sodelovanju kolegov iz drugih jugoslovanskih republik (gl. from the Goriska borderland region of Slovenia. Janet H. npr. Verba et al. 1973; Triska, Barbie 1980) vkljucili zlasti Momsen (ed.), Gender, Migration and Domestic Service. Routledge, 164-177. BARBIC, Ana 2004: Perceptions of New Realities along 8 V tem besedilu se sicer omejujem predvsem na zgodnejse obdo- the Slovenian-Croatian Border. V: Vera Pavlakovich-Kochi; bje socioloskega raziskovanja lokalnih skupnosti. Ker pa poudarjam staliSca z antropologijo in z ZDA, tukaj dodajam se nekaj informacij Barbara J. Morehouse; Doris Wastl-Walter (ed.), Challenged iz novejSega Casa, vendar le ilustrativno, saj je tu Se vrsta mlajsih Borderlands. Transcending Political and Cultural Boundaries. raziskovalcev in raziskav. Ashgate Publishers, 215—235. OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 44

BLANCKENBURG von, P. 1962: Einfuhrung in die Agrar- istrazivanje; Institut za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani. soziologie. Stuttgart. TEUNE, Henry; Zdravko Mlinar 1978: The developmental GOLOB, Matija 1967: Kooperativni odnosi na vasi v pretek- logic of social systems. Beverly Hills, Sage. losti in danes. Ljubljana, InStitut za sociologijo in zgodovino, TRISKA, E; Ana Barbie 1980: Evaluating Citizen Perform- RSS. ance on the Community Level. Does Party Affiliation in HALPERN, Joel Martin 1958: A Serbian Village. New York, Yugoslavia Make a Difference? Nelson, Daniel N. (ed.), Local Columbia University Press. Politics in Communist Countries. The University Press of JACOB, Philip et al. 1971: Values and the Active Community. Kentucky, 54-89 (Objavljeno tudi v Donald E. Schulz; Jan New York, The Free Press. S. Adams (ed.), Political Participation in Communist Systems. KRAJNC, Ana 1977: Izobrazevanje, nasa druzbena vrednota. Pergamon Press, 1981, 163-196.) Ljubljana, Delavska enotnost. VERBA, Sidney; Norman H. Nie; Ana Barbie; Galen Irwin; KONIG, Renne 1958: Die Gemeinde. Hamburg,Rowohlt. Hank Molleman; Goldie Shabad 1973: The Modes of Partici- MALINARIC, Tomo 1974: Integracija vasi v sirso druzbo. pation. Communities in Research. Comparative Political Stud- Komunikacijska izpostavljenost, prevzemanje inovacij in ies, Sage publications 2, 235-250. sociometrijska struktura vaSke skupnosti - primer Vojskega. VIDICH, Arthur J.; Joseph Bensman 1992: Small town in Diplomska naloga, mentor Z. Mlinar. Ljubljana, ESPN. mass society. Class, power and religion in a rural community. MLINAR, Zdravko 1965: Druzbena participacija obcanov v Princeton, Princeton University Press. krajevni skupnosti. Raziskava v podezelskem kraju Dolina. Ljubljana, Institut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. Datum prejema prispevka v urednistvo: 14.11. 2005 MLINAR, Zdravko 1971: Uvod v ruralno sociologijo. Mari- bor, Visja agronomska sola. MLINAR, Zdravko 1973: Sociologija lokalnih skupnosti. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za sociologijo, politicne vede in novinarstvo. MLINAR, Zdravko; Bogdan KAVCIC et al. 1965: Ljudje v novem mestu. Velenje 1964/65.1, II. del. Ljubljana, Institut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. MLINAR, Zdravko; Henry Teune (ed.) 1978: The Social Ecology of Change. London. MLINAR, Zdravko 1983: Humanizacija mesta. Socioloska in politoloSka knjiznica 15. Maribor, Obzorja, 378. MLINAR, Zdravko (ur.) 2000: Local development and socio- spatial organization. Trends, problems and policies. The case of Koper. Slovenia, Budapest, Open Society Institute. MLINAR, Zdravko 2003: Od trpnega sprejemanja krajevnih danosti k dejavnemu vstopanju v svet. Zirovski obcasnik 21(33), 65-140. Intervju ob 70-letnici (spraseval urednik Miha Naglic). MLINAR, Zdravko 2004: Iz preteklosti za prihodnost v druzbi in druzboslovju. TiP, Ob stirideseti obletnici, 40(1), 9-66. MLINAR, Zdravko 2004: Lokalno in globalno s socioloskega in antropoloskega zornega kota. Druzboslovne razprave, XX, 45/47, 271-275. SANDERS, Irwin Taylor 1949: Balkan village. Lexington, Univ. of Kentucky Press. SANDERS, Irwin Taylor 1975: The community. New York, Ronald Press. SCHUERKENS, Ulrike (ed.) 2003: Social transformations between global forces and local life-worlds. Current Sociol- ogy, 51 (3^4), tematska stevilka. STRASSOLDO, Raimondo 1992: Globalism and Localism. Theoretical reflections and some evidence. V: Z. Mlinar (ed.), Globalization and Territorial Identities. Aldershot, Avebury, 35-59. Studijski projekat »Sociolosko istrazivanje jugoslovenske komune« 1962, 1963 ...: Beograd; Zagreb; Ljubljana, Odelenje za sociologiju Instituta dru§tvenih nauka; Institut za drustveno