DOCSLIB.ORG

Bela'krajina' V,' Poznem .Sitednjem;*Veku

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Bela'krajina' V,' Poznem .Sitednjem;*Veku '* 'ZGODOVINSKI-ČASOPIS 41?.. 1987,.- 2,.; 217^255 .U 217 .'i-'L -s .t>i.rr.Xt\ v j'- à ttÂ-Л ü'J.loU •-1 ' '* I. ,»:':»; t ), , Dušan Kos . • , , -.4, BELA'KRAJINA' V,' POZNEM .SITEDNJEM;*VEKU .> „.„ r-- Ta razprava, je del naloge »Srednjeveška kolonizacija i .t^p { ... j, , . Bele krajine in, problem meja'jugovzhodne'Kranjske«, . * ." * : •; ki je bila nagrajena s Prešernovo-nagrado za študente '' ' ' ••'-•'' ;Vuniverze Edvarda Kardelja v .Ljubljani-za leto-1986.* • '-'V, "''• l:f !'"'s"- '"'• • '' »i.-'-*-. :. -* -•• - ;. ...... ;..". ' DRŽAVNOPRAVNA PRIPADNOST BELE KRAJINE -;< ; •• << ~, čeprav se' srednjeveška ;BeIa ,krajina',pojavi v dokumentih« šele. leta.,1288 kot »provincia« ali »regio, que Metlica j.dicitur«,1, je j igrala zanimivo in značilno vlogo. "Nesporno je, da'je območje; Bele-krajine nekoč^ sodilo v okvir ogrsko-hrvaškega kraljestva.2 Širok pas pragozdov, in; hribovit ,svet so ^preprečili pritok slovenskega prebivalstva z- zahodne^ strani,, zato pa ^је bila pokrajina na vzhodu in, jugu odprta za poselitev s hrvaške' strani. 'Do 12.,stoletja,,ko je Belo krajino zasedlo nemško plemstvo, jedila pokrajina- v vseh.ozirih hrvaška. Pò Hauptmannu naj bi semeja med Belo krajino,in Kranjsko v 11. stoletju, pokrivala s cerkveno mejo med zagreb­ ško škofijo oziroma goriškim naddiakonätom" ter oglejskim patriarhatom. Potekala naj bi od bivšega Sychenstaina (nekje "pri Pleterjahj'^Io'Siniheiâ priNovehV'mèstu, nato zavila na jugovzhod, tako da so bili Gümberk, Ratež," Velike Brusnice in' Gàbrj'e na levi, Dolenja vas,,Potov vrh in Hrušica.pa ha desni' strani črte; liato' do svete Jere na Gorjancih in se za tem izgubila v( pragozdovih "najjugovzhodu niëd Snežni­ kom in Kočevskim Rogom.3 .Očitno se je Hàuptmàhh skliceval nà urbar'gospostva Mehovo iz leta 1603 oziroma na njegov.'opis'dèzelskegà. sodstva4 — vsaj na'sektorju do svete Jere. Nekoliko, drugače si je mejo to*d, zamislil Milko Kos: meja'pri Kro- novem zavije,s Krke proti jugu,.tako da pušča Strugo, Mokro polje, (Kranjsko) Staro vas, Prežek in Gabrje'na'.desni strani, nato'pVse med'Mehovim'in Jugorjeni spusti na jugozahod.5. Prisvoji varianti.se Milko Kos *ni poslužil Hauptmànhovegâ" razme­ jevanja po deželškosodnih mejah, čeprav'mu je bilo znanog Raje se''je odločil za poudarek toponimov,,na, primer Kranjska in Hrvaška Stara vaš, Chreyndorf itd.'Ta razmejitev se zdi verjetnejša od Hauptmanrióve,1-ni-odvisna od'kasnejših širitev me- hovskèga.gospostva'iri'sprememb meja dézélsk'égâ' sodstva.6 Nâ to bi moral biti'po­ zoren tudi Hauptmann, saj sam'pravi/da je deželsko sodišče' Mehovo—Riiperč vrh nastaloiz Goriške" grofije" »Marka'in'Metiika«7 — torej "v nobenem primeru" v 'ili ali .12. stoletju.'Sicer je bila'meja ha sektorju Gàbrje-^M'ehovó'odvisna tudi od 'koloni- p —1- i^_ • - "•> . •: i • J..C-.J -, ,..•/• .,--.•', , ji,,, ,,- • . ; , .,_. • * Za'1 pomoč-in' nasvete ; pri-nastanku! razprave se iskreno zahvaljujem prof. dr. Ignaciju Vojetu, dr. Božu Otorepcu, prof. dr. Josipu Adamčku, asistentu, Petru Stihu ter arhivarjem Emi Umek, Pavletu Mikliču in Petru Strnadu. '-• ' * 11/Д i »" '-H "' 4IJ»'-' ' >4' l'-' '"' "!'' 'H '•' ,i.).j ,. !,i . '' F. Schumi, Urkunden- -und i Regestenbuch des ! Herzogtums Krain (= URB), II. Band 1200—1269, Laibach 1884 u. 1887, št.59,,str. 42—43. " - - ' -'- • .• . •. ч • - ,л *,. ЈЧ-IOIJ IÎI 2 F. Schumi, Beiträge zur Geschichte ivon'^ der/Mottling i und > von Sichelburg, Archiv für.]Heimat- kunde (=AH), I- Band, Laibach „ 1882/1883, str, 49—50. Enako: M.Kos, Odnošaji, među goričkim grofo­ vima i hrvatskim"plemstvom п srednjem vijeku* (= Odnošaji),5 Vjesnik'kraljevskog'hrvatsko-slavonsko- dalmatinskoga zemaljskoga arhiva-XIX/1917, str. 284 (=,Vjesnik). .. ,. ::..,,.„, s , 3 L. Hauptmann, Erläuterungen zum Historischen Atlas der österreichischen' Alp'enländer, I. Abtei­ lung _ diel Landgerichtskarte, '4.'Teil,' Krain, Wien,'1929 (= Erläuterungen), str. 349^-351., ,, . 4 Arhiv. SR Slovenije (= AS), Urbar Mehovö iz 1603, Zbirka urbarjev H/6 u. Potek meje: iDer her­ schafft Meichaw landgericht* fecht sich ah bey'Sàndf Gèrdrauth auf dem perg Khet; aida sichidïe vier B?™it, .als/Meichawer,',Landtstrassër, Sichelberger und 'Medlinger ,thailen. Von dannen auf dem Trau- mckh Dann auf ain quellbrunnen genant Khlopzi.' Von disen prunnen auf ' âin ' dorff ' Malinè' genandt. von dannen hin fur zu ainem ainigen hauss, so gleich an dem confili steet, genant beim Marin na Rit- schizi. Von dannen auf einem pach Stara Schaga genant. Aber furhin auf dass ortt Ogoreliz vnd biss auf S.Peter. Dann.weiter auf einen Stain darein ein creuz ausgehauen gegen Sutesskha nach mitte des wasserstrambs Gurkh 'äbwerz auf das wasser vnd müll Rodotitsch. Vonn dannen hinfur auf Suchodoll vnnd aber wider auf die hoche pergs Criuiz khamen gen S. Gerdrauth«. ' | M. Kos, Začetki Novega mesta, Kronika 11/1954, str. 173—174 (=.Začetki). Sprejel tudi M. Miklavčič v Premik kranjske meje ob spodnji Krki v 12. stoletju, Hauptmannov zbornik, Ljubljana 1966 (= Premik), str. 133. •' . • Hauptmann, Erläuterungen, str. 474. ' . 21g D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU zacije, saj se v 12. stoletju tako rekoč pokrivata, medtem ko meja dalje na jugo­ vzhodu še ni bila ustaljena.8 . Kdo in kdaj je potisnil to mejo na Kolpo? Pred sto leti je Franc Sumi mislil, da so ogrski Arpadoviči Zumberak гш' Belo krajino prepustili svojim sorodnikom grofom Andeškim med leti 1205 in 1213. Razen njih naj bi že 1145 kupila krška škofija posestva v Vidošičih (Wides) pri Metliki, stiski čistercijanci pa naj bi leta 1177 prejeli od grofa Majnharda Istrsko-Goriškega (sic!) vas Drasici (Drasizdorf ). Bela krajina in Zumberak naj bi se torej »mirno« ločila od ogrsko-hrvaškega kra­ ljestva in bila do 1228 povsem andeška, nato pa posest oglejskih patriarhov (sic.); Na to kako površno in netočno je Sumi operiral s toponimi, letnicami in dinamič­ nimi zvezami, je opozoril že Franc Kos, ki je zavrnil gornji lokalizaciji m postavil pravilni: Bitiče pri Litiji (1145)10 in Drašča vas pri Zagradcu (1177). Anton Koblar se je naloge lotil z druge strani: vestno je odkril, da je imela poroka mejnega grofa Ulrika Weimar-Orlamünde s hčerjo ogrskega kralja Bele I. leta 1063 za posledico, da je Kranjska izgubila Belo krajino (sic!) na račun Hrvatske. Takrat naj bi se -ustanovila Metliška grofija (marchia Hungarica), ki naj bi po tem, ko je spet prišla pod Kranjsko, imela neko samostojnost. O Beli krajini so po njegovem odločale le ženitve, zlasti pa je nevzdržna podmena, da je Sofija'Višnjegorska podedovala kra- jišniško čast in s tem Belo krajino prav od Ulrika Weimar-Orlamunde! Problematiko je razrešil Ljudmil Hauptmann. Slo' je za načrtno, od države ne­ odvisno delo ene same rodbine z ravnopravšnimi zvezami in posestmi - grotov Višnjegorskih. Ti so se prvotno' imenovali po gradu Puchs v dolini zgornje Mure. Okoli leta 1135 se je rodbina razdelila na štajersko in kranjsko vejo, ki se je zace a imenovati po svojem sedežu Višnji gori. Na Dolenjskem"so imeli posestva in vazale (ministeriale), ki se imenujejo po Mehovem, Hmeljniku, Hohenavu Breitenavu, Prečni Zalogu, Otočcu, Prežeku, Mokrem polju, Kronovem, Cretežu itd. Prav Visnje- gorskim gre zasluga za intenzivnejšo kolonizacijo okoli gradu Mehovo v neposredni bližini Bele krajine. S tem je nastajal zametek gospostva Mehovo z znaki nedozore­ lega teritorialnega gospostva. Višnjegorski so s seboj verjetno pripeljali svoje mini­ steriale in podložnike iz Zgornje Štajerske, ki so bili pripravni tudi za kakšno vojaško akcijo preko bližnje meje. MehoVo je postalo v 12. stoletju glavno izhodišče Višnjegorskih za ofenzivne akcije, pa tudi za neizbežno obrambo proti pričakovanim povračilnim ukrepom.13 , " . Splošna ofenziva preko hrvaške meje se je začela sredi 12. stoletja. Glavni pro­ tagonisti akcije so bili koroški Spanheimi, ki so se angažirali na spodnji Krki in Zumberku, na desnem krilu »žumberške fronte« pa so delovali štajerski sorodniki Višnjegorskih. Oglejski patriarh je bil povsem izoliran od dogajanja, saj ima sam še leta'1261 za vzhodno mejo Kranjske - staro mejo pri Kostanjevici. S to sliko se skladajo tudi vesti iz Bele krajine. Neka listina kralja Emerika govori, kako je nemški Velikaš Albert Mehovski za časa Bele II. (1172-1196) neprestano vdiral v sosednjo Goriško in Podgorsko župo, dokler ga ni premagal in pregnal potomec^rim- skih grofov in senatorjev Orsinijev, Stefan Goriški (Gorica na Hrvaškem). Bela ga je zato odlikoval s kraljevskim grbom in mu daroval posest Vodice. Vendar je pred tem umrl tako da je šele Emerik izvršil namero svojega očeta. Ze Thalloczy je do­ kazal da' je privilegij (kar se tiče porekla in grba) falsifikat iz 16. stoletja. Vse ostalo je vzeto iz avtentične listine, sestavljene med 1202 in 1204. Hauptmann je nastanek falsifikata datiral v konec 13. ali začetek 14. stoletja. Razrešil pa je tudi uganko, kdo je Albert Mehovski: glede na to, da je Mehovo v 12. stoletju pripadalo » Kos, Začetki, str. 173 (karta). 'oSFhKo£ GradWo^^odo^o*Slovencev v srednjem veku (= Gradivo), IV. knjiga, str. 207. "* A^KoMar, Cegâv je Zumberk?, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko (= IMK) VIH/1898, Ljubljana 1898, str. 166—167. u Kos, Začetki, str. 174. »» Hauptmann, Erläuterungen, str. 407. 1 * ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 41*. 1987 . 2 *• ' 219 Višnjegorcem, gre za Majhhalniovega sina Alberta. S Hauptmannovo'rešitvijo por stane jasno, da so Višnjegorski iztrgali Belo krajino Hrvatom nekje med. 1135 iri 1172, v istem času kot je potekala ofenziva Spanheimov severno od Bele krajine.14 V tem kontekstu lahko razumemo soseščino Bele krajine in hrvaških žup, ki
Load more

Recommended publications
  • Magistrsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk MAGISTRSKO DELO Matic Nagode Maribor, 2018 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Magistrsko delo PROMETNO VARNOSTNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE LOKA ČRNOMELJ Mentor: Kandidat: Red. prof. dr. Samo Fošnarič Matic Nagode Maribor, 2018 Lektorica: Nataša PODHOSTNIK, prof. slovenščine Prevajalec: David ŠTEFANIČ, univ. dipl. anglist ZAHVALA V prvi vrsti se zahvaljujem svojemu mentorju red. prof. dr. Samu Fošnariču za strokovno vodenje, nasvete in pomoč pri izdelavi magistrskega dela. Zahvala gre tudi ravnateljici Osnovne šole Loka Črnomelj gospe Damjani Vraničar, ki mi je omogočila izvajanje raziskave, ter vsem razrednikom, ki so mi pomagali pri realizaciji anketiranja učencev in staršev. Zahvaljujem se tudi gospodu Antonu Čadoniču, predstavniku Policijske postaje Črnomelj, ki mi je posredoval informacije o prometnem stanju in nevarnih poteh učencev, ki obiskujejo OŠ Loka Črnomelj. Rad bi se zahvalil tudi Nataši Podhostnik, prof. slovenščine, za lektoriranje. Zahvala gre tudi Davidu Štefaniču, univ. dipl. anglistu, za prevod povzetka v angleški jezik. Hvala tudi dekletu Tanji in družini, ki so mi stali ob strani in me spodbujali UNIVERZA V MARIBORU (ime članice UM) IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA Ime in priimek študent‐a/‐ke: Študijski program: Naslov zaključnega dela: Mentor: Somentor: Podpisan‐i/‐a študent/‐ka izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a ob pomoči mentor‐ja/‐ice
    [Show full text]
  • Stran 1946 / Št. 16 / 26. 2. 2016 Uradni List Republike Slovenije
    Stran 1946 / Št. 16 / 26. 2. 2016 Uradni list Republike Slovenije Priloga 10: Območja pojavljanja medveda in volka 1. Območja pojavljanja medveda in volka – izvajanje zahteve KRA_OGRM_ Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami v okviru operacije Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri (MV1) OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST 1 AJDOVŠČINA 2379 BUDANJE DEL 2373 COL CELA 2384 ČRNIČE DEL 2370 DOL-OTLICA CELA 2385 GOJAČE DEL 2388 KAMNJE DEL 2371 KOVK CELA 2372 KRIŽNA GORA CELA 2381 LOKAVEC DEL 2375 PODKRAJ CELA 2389 SKRILJE CELA 2382 STOMAŽ CELA 2380 ŠTURJE DEL 2391 VIPAVSKI KRIŽ DEL 2376 VIŠNJE CELA 2374 VODICE CELA 2383 VRTOVIN DEL 3 BLED 2194 BOHINJSKA BELA CELA 2193 SELO PRI BLEDU CELA 150 BLOKE 1689 BENETE CELA 1671 GRADIŠKO CELA 1667 HITENO CELA 1691 HUDI VRH CELA 1685 KRAJIČ CELA 1692 METULJE CELA 1683 NOVA VAS CELA 1674 RADLEK CELA 1694 RAVNE PRI TOPOLU CELA 1672 RAVNIK CELA 1688 RUNARSKO CELA 1686 STRMCA CELA 1690 STUDENEC CELA 1682 STUDENO CELA 1693 TOPOL CELA 1673 VELIKE BLOKE CELA 1687 VELIKI VRH CELA 1684 VOLČJE CELA 1668 ZALES CELA 4 BOHINJ 2200 BOHINJSKA BISTRICA CELA 2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA CELA 2197 BOHINJSKA SREDNJA VAS CELA 2195 GORJUŠE CELA 2202 NEMŠKI ROVT CELA 2201 NOMENJ CELA 2199 SAVICA CELA 2198 STUDOR CELA 5 BOROVNICA 2005 BREG DEL 2006 ZABOČEVO DEL 6 BOVEC 2207 BOVEC CELA 2211 ČEZSOČA CELA 2208 KORITNICA CELA 2206 LOG POD MANGARTOM CELA 2209 SOČA DESNA CELA 2210 SOČA LEVA CELA 2213 SRPENICA CELA 2205 STRMEC CELA 2204 TRENTA DESNA CELA 2203 TRENTA LEVA CELA 2212 ŽAGA CELA Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • Pesemsko Izročilo Bele Krajine Na Zgodnjih Terenskih Posnetkih
    PESEMSKO IZROČILO BELE KRAJINE NA ZGODNJIH TERENSKIH POSNETKIH DRAGO KUNEJ V prispevku so na podlagi analize zvočnih posnetkov Early field research on traditional songs in White Carniola predstavljena zgodnja terenska raziskovanja pesemskega (Bela krajina) is presented through sound recording analysis. izročila v Beli krajini. Predstavljene so okoliščine nastanka The article introduces the circumstances of three early field treh zgodnjih terenskih snemanj, analizirani so posneti recording expeditions and analyzes the recorded repertoire, repertoarji, izvajalci in pomen posnetega gradiva za poznejše performers, and significance of this recorded material raziskave in razumevanje pesemskega izročila tega območja. to subsequent research and understanding of the White Ključne besede: ljudske pesmi, zvočno gradivo, Bela krajina, Carniolan folk song tradition. terensko raziskovanje, fonografiranje, magnetofonski posnetki Keywords: folk songs, sound recordings, White Carniola (Bela krajina), field research, wax cylinder recordings, tape recordings UVOD Bela krajina je zaradi geografske lege in zgodovinskih danosti začela zgodaj buditi zanimanje popotnikov, zapisovalcev, zbiralcev in raziskovalcev ljudske kulture. Že Valvazor je dokaj podrobno pisal o jeziku, oblačilih, šegah in navadah prebivalcev Bele krajine, pozneje, v dobi romantike, ko se je povečalo zanimanje za narodno zgodovino, pa je bilo zbiranja in poročanja o ljudski kulturi vse več. V časopisih in drugih publikacijah so različnih avtorji, med njimi npr. tudi Stanko Vraz, Ivan Navratil, Janez Trdina in Ivan Šašelj, objavljali opažanja s svojih potovanj, pisali o življenju Belokranjcev, njihovi ljudski duhovni kulturi in o drugih etnološko zanimivih temah (več Dular 1986). Na prelomu med 19. in 20. stoletjem je bilo zanimanje za to območje precejšnje tudi zato, ker je slovenske zbiralce in intelektualce že prevevala projugoslovanska usmerjenost.
    [Show full text]
  • Številka: 900-105/2018-1 Datum: 8. 10. 2018 ČLANOM OBČINSKEGA
    OBČINA ČRNOMELJ OBČINSKI SVET 8340 Črnomelj, Trg svobode 3 tel. (07) 306-11-00, faks (07) 306-11-30 e-pošta: [email protected] Številka: 900-105/2018-1 Datum: 8. 10. 2018 ČLANOM OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ Zadeva: SKLIC 31. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007- UPB2, 27/2008 – odl. US, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010- Odl. US in 40/2012-ZUJF), 18. člena Statuta občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 83/2011, 24/2014 in 66/2016) ter 23. in 25. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 103/2013 in 4/2018) SKLICUJEM 31. redno sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v PONEDELJEK, 15. oktobra 2018, ob 16. uri v sejni sobi občine Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj DNEVNI RED: 1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti. 2. Razprava in sklepanje o zapisniku 30. redne seje Občinskega sveta občine Črnomelj. 3. Poročilo Policijske postaje Črnomelj o varnostnih razmerah na območju občine Črnomelj v letu 2017. 4. Poročilo o izvajanju garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) v letu 2017. 5. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta občine Črnomelj. 6. Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi na območju ZN Danfoss Črnomelj. 7. Poročilo o organizaciji in izvedbi akcije urejanja in čiščenja okolja 2018 v občini Črnomelj. 8. Soglasje ustanovitelja k pobudi Občine Trebnje za odprtje nove lekarne. 9. Informacija o razdelitvi denarne pomoči po neurju s točo z dne 8.6.2018. 10. Predlog Letnega progama športa v občini Črnomelj za leto 2019.
    [Show full text]
  • Načrt Šolskih Poti V Šolskem Okolišu Oš Dragatuš
    NAČRT ŠOLSKIH POTI V ŠOLSKEM OKOLIŠU OŠ DRAGATUŠ ŠOLSKO LETO 2019/2020 Koordinatorica za promet: Sabina Lukežič Ravnatelj: Stanislav Dražumerič - 1 - KAZALO: UVOD ....................................................................................................................................4 1 OTROCI POTREBUJEJO POMOČ IN NADZOR............................................................5 1.1 KAJ ZMOREJO OTROCI ..........................................................................................5 1.2 OTROCI V PROMETU POTREBUJEJO POMOČ ODRASLIH ................................5 1.3 PROMETNA VZGOJA VEDNO IN POVSOD ..........................................................5 1.3.1 VZOR ODRASLIH ............................................................................................5 1.3.2 UČENJE ............................................................................................................6 1.3.3 HOJA PO CESTI BREZ PLOČNIKOV .............................................................7 1.3.4 PREČKANJE CESTE ........................................................................................7 1.3.5 PROMETNI ZNAKI ..........................................................................................8 1.3.6 UTRJEVANJE VEDENJA .................................................................................9 1.4 PROMETNA VZGOJA OTROK V ŠOLI ...................................................................9 1.4.1 SESTAVINE POUKA PROMETNE VZGOJE ................................................ 10 1.4.2 PROGRAM
    [Show full text]
  • Številka: 900-68/2020 Datum: 5. 11. 2020 ČLANOM
    OBČINA ČRNOMELJ OBČINSKI SVET 8340 Črnomelj, Trg svobode 3 tel. (07) 306-11-00 e-pošta: [email protected] Številka: 900-68/2020 Datum: 5. 11. 2020 ČLANOM OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ Zadeva: SKLIC 16. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNOMELJ Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A), 18. člena Statuta občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16), 23. in 25. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Črnomelj (Ur.l. RS, št. 103/13, 4/18 in 65/19) S K L I C U J E M 16. redno sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v ČETRTEK, 12. novembra 2020, ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Črnomelj, Ulica Otona Župančiča 1, Črnomelj DNEVNI RED: 1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti 2. Sprejem dnevnega reda 3. Poročilo župana o izvrševanju sklepov OS in aktivnostih občine 4. Razprava in sklepanje o zapisniku 15. redne seje Občinskega sveta občine Črnomelj 5. Predlog za izdajo Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj 6. Predlog za izdajo Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Loka Črnomelj 7. Predlog za izdajo Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola komandanta Staneta Dragatuš 8. Predlog za izdajo Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Vinica 9. Predlog za izdajo Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec Otona Župančiča Črnomelj 10.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Črnomelj
    NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI ČRNOMELJ Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Črnomelj Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Črnomelj Naročnik: OBČINA ČRNOMELJ TRG SVOBODE 3 8340 ČRNOMELJ Izdelal: Razvojni center Novo mesto, Eurocon d. o. o. Svetovanje in razvoj, d. o .o. Dunajska cesta 159 Ljubljanska cesta 26 1000 Ljubljana 8000 Novo mesto Avtorji: Nina Sega Mag. Tatjana Hutar Darja Goršek Aleksandra Pavlič Petra Pate Stanko Šalamon Datum: 31. 5. 2017 Stran 2 Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Črnomelj KAZALO 1 NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 6 1.1 Uvod ........................................................................................................................................ 6 1.2 Izhodišča .................................................................................................................................. 6 1.3 Namen izdelave načrta ............................................................................................................ 9 1.4 Referenčni dokumenti ........................................................................................................... 10 1.5 Cilji načrta .............................................................................................................................
    [Show full text]
  • OBČINA ČRNOMELJ K Točki 6 OBČINSKI SVET Gradivo Za Sejo Občinskega Sveta Občine Črnomelj V Marcu 2018
    OBČINA ČRNOMELJ K točki 6 OBČINSKI SVET Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v marcu 2018 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Zadeva: INFORMACIJA O ZAVZETIH STALIŠČIH DO PRIPOMB NA JAVNO RAZGRNJEN PREDLOG ZA RAZGLASITEV KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE ČRNOMELJ OBRAZLOŽITEV Na območju občine Črnomelj je po Registru nepremične kulturne dediščine glede na vrsto pravnega režima, ki velja na območju kulturne dediščine, evidentiranih 56 arheoloških najdišč, 132 enot dediščine in 7 enot dediščine priporočilno (stavbna, memorialna, naselbinska dediščina, kulturna krajina) ter 70 spomenikov, od tega imajo 4 status kulturnega spomenika državnega pomena, 66 pa status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16 - v nadaljevanju Zakon) v 1. členu definira dediščino kot dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Številčnost evidentiranih enot odraža bogastvo območja na katerem se nahajajo spomeniki in s tem mnogotere priložnosti posameznikov ali skupnosti za dvig zavesti o pripadnosti domačemu kraju kot tudi poslovne priložnosti v turizmu ali drugje. Po drugi strani pa razglasitev spomenikov pomenu tudi zavezo, da se spomenike dostojno ohranja in vzdržuje ter se omogoča dostopnost javnosti. Priprava predloga za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj se poleg tega, da se posodobi veljavne pravne dokumente, pripravlja tudi zaradi dejstva, da so bili z Odlokom o Krajinskem parku Kolpa (Ur.
    [Show full text]
  • Program Opremljanja in Merila Za Odmero Komunalnega Prispevka Za Obmo Čje Občine Metlika
    OB ČINA METLIKA MESTNI TRG 24 8330 METLIKA Program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka za obmo čje občine Metlika Pripravil: iMap d.o.o. Brod 72 8000 Novo mesto direktor: Andrej Mirti č Datum: februar 2013 Projekt: Izdelava programa opremljanja stavbnih zemljiš č za obmo čje občine Metlika in iz njega izpeljava Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka Naro čnik: Ob čina Metlika Mestni trg 24 8330 Metlika Odgovorna oseba: Darko Zevnik, župan ___________________________ Žig in podpis Številka projekta: 2-2013 Izdelovalec: iMap d.o.o. Brod 72 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: Andrej Mirti č, direktor ___________________________ Žig in podpis 2 KAZALO I. UVODNO POJASNILO ....................................................................................................... 5 II. PREDLOG ODLOKA .......................................................................................................... 6 III. PROGRAM OPREMLJANJA ......................................................................................... 16 1. SPLOŠNI DEL PROGRAMA OPREMLJANJA ........................................................ 16 1.1. Pojmi in kratice ....................................................................................................... 16 1.2. Podatki o naro čniku ............................................................................................... 17 1.2.1. Naro čnik ........................................................................................................... 17 1.2.2.
    [Show full text]
  • Ocenjevanje Mladih Vin 2012 ZŠ Vzorec Ime Naslov Pošta Gora Sorta Ocena 1 229 Družina Bahor Dragovanja Vas 15 Dragatuš Tanč
    Ocenjevanje mladih vin 2012 ZŠ Vzorec Ime Naslov Pošta Gora Sorta Ocena 1 229 Družina Bahor Dragovanja vas 15 Dragatuš Tan ča gora beli pinot 17,47 2 339 Družina Butala Butoraj 30 Črnomelj Vel. Plešivica beli pinot 17,33 3 58 Družina Mavrin Jerneja vas 10 Črnomelj Dobli čka gora beli pinot 17,27 4 85 Družina Zajc Dolnja Paka 7 Črnomelj Stražnji Vrh beli pinot 17,27 5 48Panjan Franc Mali Nerajec 8 Dragatuš Tan ča gora beli pinot 17,23 6 206Hozner Janez Petrova vas 8 Črnomelj Ru četna gora beli pinot 17,07 7 154Maleri č Tomaž Lokve 6c Črnomelj Semiška gora beli pinot 17,07 8 257 Družina Primoži č Stara gora 37 Semi č Stara gora beli pinot 16,77 Povpre čje beli pinot 17,18 1 250Špehar Stane Desinec 6 Črnomelj Rodine belokranjec PTP 17,22 2 508 Žuni č Jože Desinec 10 Črnomelj Vel. Plešivica belokranjec PTP 17,20 3 412Družina Jakovac Mili či 1a Adleši či Mili či belokranjec PTP 17,17 4 147Lozar Janez Lokve 21a Črnomelj Gorenjci belokranjec PTP 17,13 5 214 Matkovi č Jože Tan ča Gora 47 Dragatuš Tan ča gora belokranjec PTP 17,07 6 367Novak Franc Dolnja Paka 6 Črnomelj Rodine belokranjec PTP 17,07 7 348Družina Zore Dolnja Paka 9 Črnomelj Rodine belokranjec PTP 17,00 8 377Družina Zajc Dolnja paka 7 Črnomelj Stražnji Vrh belokranjec PTP 17,00 9 385 Družina Gorenc Ul. Moše Pijade 2 Črnomelj Stražnji Vrh belokranjec PTP 17,00 10 179Jakša Franc Gornja Paka 10a Črnomelj Gorenjci belokranjec PTP 16,97 11 217 Matkovi č Stane Tan ča Gora 20a Dragatuš Tan ča gora belokranjec PTP 16,97 12 431 Butala Damijan Butoraj 30 Črnomelj Butoraj belokranjec PTP 16,97 13 208Juki č Miroslav Želežni čarska 3 Črnomelj Ru četna gora belokranjec PTP 16,93 14 417Družina Ivec Ru četna vas 10 Črnomelj Ru četna gora belokranjec PTP 16,93 15 156Aupi č Drago in Cvetka Svibnik 21 Črnomelj Stražnji Vrh belokranjec PTP 16,93 16 294 Starešini č Janez Pod gozdom 28 Črnomelj Rodine belokranjec PTP 16,90 17 513Agni č Janez Desinec 8 Črnomelj Vel.
    [Show full text]
  • Pozabljene in Odstrte Železnodobne Najdbe Iz Podzemlja
    Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 2014, 225–237 POZABLJENE IN ODSTRTE ŽELEZNODOBNE NAJDBE IZ PODZEMLJA IRON AGE FINDS FROM PODZEMELJ – FORGOTTEN AND FOUND AGAIN Lucija GRAHEK Izvleček V prispevku so prvič predstavljene keramične najdbe in bronasti igli v obliki pastirske palice, ki jih je že leta 1951 pridobil Vinko Šribar za Narodni muzej v Ljubljani. Večina keramičnega gradiva najverjetneje izvira iz njegovih sondiranj gomile sv. Helene v Zemlju in sodi v čas starejšega halštatskega obdobja, nekaj najdb pa je pridobil od domačinov, ki so jih odkrili med zemeljskimi deli. Na podlagi Šribarjevega dnevnika je bilo mogoče ugotoviti, da je bila dobro ohranjena žara izkopana v bližini znanega gomilnega grobišča v Grmu, poznolatenski igli pa v Brodaričevi lozi. Ključne besede: Bela krajina, Podzemelj, pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba, arheolog Vinko Šribar, grobovi, keramika Abstract The contribution presents, for the first time, the pottery and two shepherd’s crook pins of bronze that Vinko Šribar acquired in 1951 on behalf of the National Museum of Slovenia. Most of the pottery probably came to light during his trial trenching of the Sv. Helena tumulus at Zemelj and dates to the Early Hallstatt period, while he obtained some of the finds from the local people that had found them during farming. Based on Šribar’s diary, it was possible to ascertain that the well preserved urn came to light outside of the known tumulus cemetery at Grm, while the two Late La Tène pins were unearthed at Brodaričeva loza. Keywords: Bela krajina, Podzemelj, Late Bronze Age, Early Iron Age, Late Iron Age, archaeologist Vinko Šribar, graves, pottery Jubilant Janez Dular je začetke svoje bogate raz- Pri pregledu teh najdb se je izkazalo, da gre za (sl.
    [Show full text]