ISSN 2463-9303

Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 12 | JUNIJ 2020

Na študente osredinjeno učenje Kako po COVID-19 COVID-19 krizi? raziskave

UVODNIK KOLOFON Tokratna številka revije je v marsičem po- Odgovorna urednica sebna. Nastajala je v mesecih, ko smo de- Vanja Borovac lali od doma in je nedvomno dokaz, da je življenje na univerzi teklo dalje. Še več, z Uredniški odbor vrsto prispevkov so se naši raziskovalci Jože Furman Alenka Ribič pridružili tistim po svetu, ki so zavihali ro- Petra Štraus kave in se lotili novega izziva, raziskovanja COVID-a 19. COVID 19 je tudi rdeča nit tok- Lektoriranje ratne številke. Joanna Tekavc V uvodnem prispevku smo se z rektorjem Fotografije prof. dr. Zdravkom Kačičem pogovarjali o Mediaspeed.net obdobju, ki je pred nami, kaj nam je prines- Pixabay.com la t. i. COVID 19 kriza, kaj smo se naučili in Arhiv UM katere izkušnje bomo uporabili v prihodnje. Oblikovanje in grafična priprava Sledijo prispevki naših raziskovalcev o raz- Smiljan Pintarič iskovanju COVID-a 19 in med njimi kot pika Tisk na i prispevek prof. dr. Maje Rupnik o razi- Tiskarna Koštomaj, d.o.o. skovanju COVID-a 19 v naših laboratorij na Medicinski fakulteti. Naklada 2.100 izvodov Tudi sladkorni bolniki so glede okužb ranljiva skupina. Kaj je odločilno za razvoj slad- korne bolezni so prav tako odkrili raziskovalci Medicinske fakultete. Njihov prispe- Izdajatelj vek je že zdaj odmeven. Univerza v Mariboru Slomškov trg 15 Pedagoški vidik poučevanja smo povzeli po nacionalnem posvetu INOVUP-a. Pred- 2000 Maribor stavljamo sodobne načine poučevanja, ki jih predstavlja dr. Manja Klemenčič s Har- varda in raziskavo o učinkih poučevanja prof. dr. Milene Ivanuš Grmek in Sabine ISSN 2463-9303 Ograjšek s Pedagoške fakultete UM. Objavljamo analizo medijske odmevnosti v minulem letu. Vabimo vas k ustvarjanju prihodnjih Poseben prispevek pa je zapis s Karibov v Maribor prof. dr. Michelle Gay Gadpaille, številk revije. Predloge zbiramo na s Filozofske fakultete. Zaradi njene zborne angleščine, ga objavljamo za ljubitelje e-naslovu: [email protected] angleškega jezika tudi v originalu. NAVODILA za pripravo člankov: Poslovil se je prijatelj Univerze v Mariboru, častni doktor, nekdanji predsednik Slo- • Prispevek brez fotografij, ki je dolg 2 venske akademije znanosti in umetnosti akad. prof. dr. France Bernik. Znanstvenik strani – 12.500 znakov s presledki in raziskovalec z veliko črko. Vsem, ki smo ga poznali se je s svojo mehkobo besede • Prispevek brez fotografij, ki je dolg 1 usidral v srce za vedno. stran – 6250 znakov s presledki • Za vsako dodano fotografijo odštejte Poslovili smo se tudi od zaslužnega prof. dr. Valterja Dolečka, dolgoletnega dekana spodaj določeno število znakov: Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. – Fotografija širine treh stolpcev – 2700 znakov – Fotografija širine dveh stolpcev – Vanja Borovac 1700 znakov – Fotografija širine enega stolpca – 750 znakov – Fotografije naj bodo ločljivosti vsaj 300 dpi Vljudno prosimo, da ima vsak članek, ki nam ga posredujete, tudi naslov in morebitne podnaslove ter 1000 znakov povzetka za prevod v angleški jezik. KAKO PO COVID-19 KRIZI?...... 4 NAPOVEDOVANJE COVID-19...... 7 RAZISKAVE SODELAVCEV UM FKKT NA PODROČJU IDENTIFIKACIJE IN ZDRAVLJENJA OKUŽB COVID-19...... 8 #KAJBOMOPOČELIAVGUSTA...... 10 EDUPEDIA.SI OZIROMA RAZLAGAMO.SI...... 12 KAKO SMO DOLOČALI GENOME NOVEGA KORONAVIRUSA...... 13 RAZVOJ STORITEV DOSTAVE ŽIVIL NA DOM V REPUBLIKI SLOVENIJI V ČASU EPIDEMIOLOŠKE KRIZE...... 15 POMEN SAMOOSKRBE V DANAŠNJEM ČASU...... 17 SLADKORNA BOLEZEN IN COVID-19...... 19 NA ŠTUDENTE OSREDINJENO UČENJE IN POUČEVANJE V VISOKEM ŠOLSTVU...... 21 ŠTUDENTI UNIVERZE V MARIBORU O VISOKOŠOLSKEM POUKU – PREDSTAVITEV REZULTATOV RAZISKAVE...... 23 8. REDNA KONFERENCA DRUŠTVA AGRARNIH EKONOMISTOV SLOVENIJE...... 25 S KARIBOV V MARIBOR...... 28 SLOVESNI NAGOVOR OB REKTORJEVEM DNEVU...... 30 ODPRTJE NOVE RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE NA UNIVERZI V MARIBORU...... 32 O projektu InnoRenew...... 33 PODJETNIKI ŽELIJO USTVARJATI SPREMEMBE V SVETU...... 34 ANALIZA POJAVNOSTI UM V MEDIJIH V LETU 2019...... 36 NOVI DOKTORJI ZNANOSTI UNIVERZE V MARIBORU...... 38 V SPOMIN AKAD. PROF. DR. FRANCETU BERNIKU...... 39 IN MEMORIAM: zasl. prof. dr. VALTER DOLEČEK ...... 40 ZGODBA Z ZAMBIJSKEGA DVORIŠČA...... 41 NAGRADNA KRIŽANKA...... 44

KDOR LEVI PRITOK GORAZD KROMPIRJEV PREBIVALEC ZNAK, KI OBLIKUJE KOLOFON LINEARNOST SOČE LOGAR SVALJEK JAPONSKE ZNIŽA TON 3K DRAPERIJE 7 PREMAKNJEN Global NAVZGOR

PREBIVALCI Entrepreneurship RIMA AGENCIJA RS 2 LESENA ZA PLAČILNI STENSKA PROMET OBLOGA

Monitor JUŽ NO­ DVOJICA AMERIŠKI G RM

NAJVEČJI ANGLEŠKA 2019/2020 Global Report MODRO PTIČ OBLIKA BARVILO IMENA EVA ZLATAN IBRAHIMOVIĆ NEKDANJI OBLIKA DIS­ TEKOČINA KRIMINACIJE 12 PLEMIŠKI LANA SLABA KAVA FRANCOSKI PIHALNI IDENTIČNOST ASTRONOM PEKOČEGA NAZIV TURNER (SLABŠ.) DIRKAČ F1 NEKD. TOV. INŠTRUMENT OKUSA AVTOMOB. PROST V SARAJEVU PLAČATI 6 MEDNAROD. 1 DOLŽNO SKLAD ZA POMOČ VSOTO V OTROKOM CELOTI PRI OZN MICHAEL RALPH 9 LAUREN PLAVOLAS, DOUGLAS ZJUTRAJ JE ZLATOLAS NA TRAVI RADIKAL IZ PREBIVALEC OGLJIKA IN ANKARANA VODIKA PEVKA KOHONT STRDEK KATRAN NA RANI ŽENSKA OB­ LIKA IMENA ERNEST NASPROTNO … LEDENE PAS PRI ZLATO OZIROMA OD GORE KIMONU JABOLKO PREPRIČAN

AMERIŠKI 13 KDOR GOJI SLUŽBA GLASBENIK KROS DRŽAVNE WILLIAMS MEDN. OZN. VARNOSTI MADAGAS­ ZAC EFRON KARJA ITALIJANSKO 8 LEGENDARNI GLAVNO 5 NED OKON­ SMUČARSKO DIRKAČ MESTO ČAN KIP SREDIŠČE: (NIKI) JORDANIJE … BADIA ANG.­NIZ. ZAREBRNICA NAFTNA 10 Povsod DRUŽBA z vami VRATA ZAMAKNJE­ ENA REVIJA V DVEH NOST (STAR.) NEMŠKA KUŽNA VELIKOSTIH TALIJ JUDOV SIN ŠPORTNA BOLEZEN ZNAMKA

NUŠA TOME PONUDIŠ MU 4 UROŠ LUŠKA PRST, PA … SLOVENSKI VELEPEC NAPRAVA ZGRABI IGRALEC GODNIČ TISTI, KI ZNAMKA DOBIJO KOZMETIKE DEDIŠČINO VOLTAMPER

NASPROTNO 11 OD ZAVARO­ VAN

LIKOVNA SLIČICA OPREMA PROGRAMA 3 PRIZORIŠČA NA RAČ U­ V GLE D A­ NAL NIŠKEM LIŠČU ZASLONU www.trik.si

1 2 3 4 5 6 7 6 2 8 2 8 9 10 2 11 12 6 11 7 13 7

11 7 9 7 4 | UMniverzum KAKO PO COVID-19 KRIZI? VANJA BOROVAC

Spomladanski meseci so nam prinesli krizo, ki je nismo pričakovali. Na splošno velja ocena, da se je Univerza v Mariboru dobro spopadla s krizo. S strani študentov smo prejeli celo po- hvale. Za oceno našega dela in oceno kako po COVID-19 krizi smo povprašali rektorja Univer- ze v Mariboru prof. dr. Zdravka Kačiča.

Kako uspešni smo bili po vaši sicer družbe za krajši čas prak- oceni? tično ohromili in jih izpostavili tveganju velikih negativnih go- Univerza v Mariboru se v času svojega obsto- spodarskih posledic, vendar pa ja še nikoli ni srečala z razglasitvijo stanja na edini trenutno možen način epidemije v državi. Še nikoli ni bila prisiljena preprečili množično širjenje vi- v zelo kratkem času v tako veliki meri spre- rusa in tveganje neobvladova- meniti svojega načina dela na vseh področjih nja epidemije ter posledično ve- delovanja. V preteklih letih smo sicer že slišali likega števila žrtev. Čeprav smo o epidemijah v posameznih delih sveta, kot v v Sloveniji po splošnih ocenah s primeru SARS-a, ptičje gripe, ebole, vendar je sprejetimi ukrepi in predvsem doslej zmeraj veljajo, da so te omejene zgolj njihovim doslednim spoštova- na posamezna področja in da nas ne morejo njem ter požrtvovalnim delom doseči. To prepričanje se je pri marsikom utr- zdravstvenih delavcev uspešno dilo tudi po izkušnji s ptičjo gripo, v primeru obvladali epidemijo, pa ta še ni katere je Svetovna zdravstvena organizacija presežena, saj se v slovenskem razglasila pandemijo, vlade so nakupile velike prostoru še zmeraj pojavljajo odmerke cepiv, vendar je bolezen ostala izven okužbe, prav tako pa je epide- meja Evrope oziroma se je kazala večinoma le mija v posameznih delih sveta v blagi obliki obolenj. Veliko ljudi se tako ni že- še zmeraj na pohodu. Glede na lelo cepiti in marsikje se je uveljavilo prepriča- to, da ustreznega cepiva še ni nje, da je bil v ozadju dogajanja interes velikih na voljo in da obstajajo tudi ne- multinacionalnih farmacevtskih podjetij, ki so jasnosti glede razvoja imunosti s prodajo cepiva in zdravil, ki naj bi pomagale na virus, se moramo zavedati, pri zdravljenju bolezni, kovale velike dobičke. da se lahko epidemija kadarkoli Zaradi nepripravljenosti ljudi, da se cepijo, so ponovi, saj smo jo večinsko ob- morale posamezne države zavreči na milijone odmerkov cepiv in izkušnja je imela za mar- vladali le z ukrepom samoizola- sikoga grenak priokus. To pot je bilo drugače. cije, ki pa ni dolgoročna rešitev. Bolezen se je po prvi zaznavi na Kitajskem Za soočenje z nastalimi novimi razmerami in sodelavcev Računalniškega centra Univerze v v nekaj mesecih razširila praktično po vsem nujno prilagoditvijo nanje smo, tako kot vsi v Mariboru, strokovnih služb rektorata, IKT-ko- svetu in ob prvotnem prepričanju marsikoga, slovenskem prostoru, na Univerzi v Mariboru ordinatorjev posameznih članic kot tudi vseh da gre morda le še za eno obliko gripe oziroma imeli na voljo zelo malo časa. Ko je posta- pedagoških delavk in delavcev, raziskovalk in respiratorne bolezni, so dogajanja na Kitaj- lo jasno, da tokrat ne bomo imeli opravka s raziskovalcev ter strokovnih sodelavk in so- skem in, za nas morda še posebej pomembno, podobno izkušnjo, kot pri pojavu ptičje gripe, delavcev na posameznih članicah bistveno v naši soseščini, v Bergamu, ter drugih ža- smo v začetku februarja pričeli z intenzivnimi pripomoglo k večinsko podani oceni, da smo riščih po svetu pokazala, da temu ni povsem pripravami na prehod celotne dejavnosti Uni- na Univerzi v Mariboru v zelo kratkem času tako, saj se ta bolezen precej pogosteje po- verze v Mariboru na delo na daljavo. Zahvalju- uspešno prešli na izvajanje vseh naših de- javlja v težji obliki, ki brez hospitalizacije in joč predhodni prenovi ključne komunikacijske javnosti na daljavo. Prehod na takšen način nudenja intenzivne oskrbe neizogibno vodi v infrastrukture na Univerzi v Mariboru, ki smo opravljanja dela pa je zahteval v mnogo pri- najhujši možni izid. Na srečo so strokovnja- jo izvedli v okviru projekta HPC-RIVR, smo merih veliko inovativnosti in iznajdljivosti, saj ki po svetu zelo hitro prepoznali nevarnosti lahko zagotovili rešitve, ki so omogočile zago- je bilo treba, navkljub sicer že precej dobro širjenja virusa in uspeli prepričati odločeval- tavljanje kakovostnih informacijskih storitev, vzpostavljenim posameznim rešitvam na po- ce v posameznih državah o nujnosti uvedbe potrebnih pri delu na daljavo. Seveda pa je le dročju digitalizacije izobraževanja in razisko- ostrih zaščitnih ukrepov samoizolacije, ki so zavzeto in požrtvovalno delo tako sodelavk in vanja opraviti še veliko dodatnega dela. Verja- UMniverzum | 5 mem, da smo precej hitro spoznali tudi, da je študentkam in študentom omogočiti opra- še boljši. Sam sicer upam, da do nadaljevanja delo od doma za marsikoga težje, kot če bi bil vljanje študijskih obveznosti v okviru redno epidemije ne bo prišlo, se bo pa proces digita- v službi – že zaradi potrebe po zagotavljanju razpisanih izpitnih rokov. lizacije, ki ga je dodatno spodbudila epidemija, ustreznih delovnih pogojev, pa tudi zato, ker na Univerzi v Mariboru z novimi projekti za- je doma pogosto težko ločevati med delovnim Kaj smo se naučili, na osnovi če- gotovo intenzivno nadaljeval tudi v prihodnje, in prostim časom. sar bomo lahko ob morebitnem še posebej v okviru razvoja vseživljenjskega nadaljevanju epidemije še boljši? učenja. Zdaj smo v izpitnem obdobju, ki je V zelo kratkem času izvedene priprave na delo Poleg rednega študijskega dela poseben izziv. Kako poteka orga- od doma, prav tako pa tudi delo od doma veli- nizacija zaključka poletnega se- ke večine zaposlenih na naši univerzi, je zah- se na Univerzi v Mariboru odvija mestra? tevalo veliko truda vseh zaposlenih, da smo še raziskovalno delo. Kljub vsemu Izvajanje študija v okoliščinah razglašene vzpostavili pogoje za delo v takšnih razmerah so se naši raziskovalci zelo izka- epidemije oziroma veljavnih smernic NIJZ in rešili vsa odprta vprašanja, povezana tako zali pri aplikacijah in raziskavah, ter posledično nujnost upoštevanja stro- z vsebino dela kot tudi z ustreznimi pravni- povezanih z epidemijo. gih zaščitnih ukrepov v svoji zaključni fazi mi podlagami. Na področju izvajanja izobra- Razglasitev epidemije v Republiki Sloveniji je postavlja veliko izzivov tudi pri izvajanju vseh ževalne dejavnosti smo v tem času naredili imela pomemben vpliv tudi na izvajanje razi- tistih oblik izvajanja pedagoškega dela, ki jih pomembne korake na področju razvoja pou- skovalnega dela, še posebej tam, kjer je to ve- ni bilo mogoče izvesti na daljavo, kamor prav čevanja na daljavo, prepoznali nekatere pred- zano na raziskovalno laboratorijsko opremo, gotovo v določeni meri sodi tudi preverjanje nosti, prav tako pa tudi slabosti. Vsekakor ki je ni mogoče uporabljati na daljavo. So pa znanja. Sproščanje ukrepov in delno odprtje ostaja spoznanje, da ima oblika izobraževanja lahko raziskovalke in raziskovalci v tem času fakultet za izvajanje posameznih oblik peda- na daljavo pomemben razvojni potencial in izvajali druge aktivnosti v okviru raziskoval- goškega dela, ki jih ni bilo mogoče izvesti na nudi nekatere pomembne prednosti, se je pa nega dela, ki jih je bilo mogoče izvajati v obliki daljavo (predvsem gre pri tem za izvajanje pokazalo, da je pomanjkanje neposrednega dela od doma. Prav tako je veliko raziskovalk laboratorijskih vaj, kliničnih vaj in drugih po- stika učitelja s študenti pri uporabi tovrstne- in raziskovalcev Univerze v Mariboru v tem dobnih oblik), bo omogočilo ustrezno zaklju- ga poučevanja pomembna slabost. Menim, da času svoja raziskovalna prizadevanja združilo čitev študijskega leta. Rektorska konferenca je po epidemiji ključno spoznanje to, da smo v okviru prizadevanj za premagovanje epide- Republike Slovenije je takoj po razglasitvi na Univerzi v Mariboru v zelo kratkem času mije, bodisi pri iskanju načinov zaustavitve epidemije ustanovila delovno skupino, kate- uspeli vzpostaviti sodobno okolje za izvaja- širjenja virusa SARS-2 (COVID 19) bodisi pri re naloga je bila preveriti možnosti izvajanja nje študija na daljavo ob uporabi enotne ko- ozaveščanju ljudi o pomembnosti spošto- preverjanja znanja na daljavo in izdelava pri- munikacijske platforme in nadgradnjo drugih vanja navodil NIJZ ali pri razvoju zaščitnih poročil za uporabo aplikacij, ki bi to omogočile. obstoječih potrebnih IT-storitev. Pri tem se je sredstev v sodelovanju z zdravstvenim ose- V svojem poročilu je delovna skupina ugotovi- pokazalo, da vseh predvidenih oblik študija ni bjem in slovensko industrijo. Verjamem, da la, da trenutno ne obstajajo rešitve, ki bi omo- mogoče izvajati na daljavo, prav tako pa tudi, bo prav zavedanje o nujnosti večje samoza- gočale izvajanje hkratnega preverjanja znanja da bo treba na področju preverjanja znanja dostnosti na področju oskrbe z zaščitnimi na daljavo za veliko število udeležencev in bi poiskati rešitve, ki bodo omogočale hkratno sredstvi posledično prispevalo k dolgoročnej- zagotavljale standarde izvajanja preverja- preverjanje znanja na daljavo večjega števila šim rezultatom na tem področju. Zagotovo pa nja znanja, ki jih zasledujemo na slovenskih udeležencev, ob zadostitvi standardov kako- je pri tem pomembno izpostaviti tudi sodelo- javnih univerzah, ter hkrati zagotavljala spo- vosti, ki jih zasledujemo na Univerzi v Mari- vanje Univerze v Mariboru z Univerzitetnim štovanje vseh določb GDPR. Zaradi tega smo boru in ki bodo hkrati omogočali upoštevanje kliničnim centrom Maribor, tako v obliki nu- članicam podali smernice, da oddaljenega določb varovanja osebnih podatkov, določenih denja svojih prostorskih kapacitet (prostorov hkratnega preverjanja znanja velikega števila z GDPR. V sodelovanju z Nacionalno agencijo Medicinske fakultete UM za potrebe NIJZ) in študentov ne priporočamo, istočasno pa po- RS za kakovost v visokem šolstvu ter Mini- opreme, kot tudi sodelovanja zaposlenih in dali napotila, da v kolikor je po presoji nosilcev strstvom za izobraževanje, znanost in šport študentk ter študentov Medicinske fakultete predmetov mogoče, ti določijo nadomestne RS smo v okviru Rektorske konference RS že UM in Fakultete za zdravstvene vede UM v oblike preverjanja znanja. Kljub takšnim ome- pričeli z iskanjem rešitev, ki bodo v prihodnje UKC Maribor ter drugih zdravstvenih zavodih, jitvam je veliko nosilcev predmetov izvajalo univerzam omogočile večjo prožnost pri izva- kjer so po svojih najboljših močeh prispevali k sprotne oblike preverjanja znanja in izvedlo janju izobraževalne dejavnosti na področjih, uspešnemu preseganju epidemije. nadomestne oblike preverjanja znanja, tisti kjer smo v preteklih dveh mesecih zaznali te- Izpostaviti je treba še redne po- žave pri iskanju ustreznih rešitev – te so se pa, ki so ocenili, da na takšen način ne mo- stopke sprejemanja novih pro- rejo ustrezno kakovostno izvesti preverjanja nanašale predvsem na določanje nadome- znanja, bodo lahko ob upoštevanju ustreznih stnih oblik izvajanja pedagoške dejavnosti ter gramov, habilitacije in podobno. zaščitnih ukrepov izpite izvajali v prostorih možnosti njihovega umeščanja v akreditirane Običajno so ti postopki vezani fakultet, za kar smo izdali natančno določen študijske programe. Z ustrezno dopolnjenimi na čas. Izvesti bo treba celo de- protokol izvajanja. V kolikor se epidemiološka zakonskimi okviri in z nadaljnjo digitalizacijo kanske volitve na MF UM. Kako je slika ne bo bistveno spremenila, ocenjujemo, izvajanja študija na daljavo bomo lahko ob bilo s tem oz. kako se bo to odvi- da bo ob trenutnih razmerah mogoče vsem morebitnem nadaljevanju epidemije zagotovo jalo v prihodnje? 6 | UMniverzum

izboljšanje kakovosti raziskovalnega dela in imeli tudi pomemben vpliv na zvišanje kako- vosti študija. Pred nami je dan Univerze v Mari- boru, začetek novega študijskega leta. Kaj lahko pričakujemo? V kakšni obliki bomo lahko v letošnjem letu obeležili dan Univerze v Mariboru, bo odvisno predvsem od takratne epidemiološke slike. Upam, da bomo, kljub nekaterim drugačnim napovedim, lahko obeležili dan Univerze v Mariboru na način, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih. V letošnjem letu bi bila takšna obeležitev še toliko bolj pomembna, saj bi predstavljala simbolni zaključek dela v pogo- jih epidemije ter uvod v novo študijsko leto, za katerega si želimo, da bi ga lahko priče- li izvajati na enak način, kot smo to počeli v preteklih letih. V kolikor to ne bo izvedljivo, pa bomo glede na dane možnosti poiskali V času epidemije roki za habilitacijske in dru- Posledično so se pojavili tudi fi- drugačne oblike obeležitve dneva Univerze ge postopke niso tekli. Ponovno so pričeli teči nančni izzivi. V kolikšni meri je kriza v Mariboru. Vsekakor bo to priložnost, da se s 1. 6. 2020. Zaradi zaprtja univerz in ome- vplivala na financiranje univerze? spomnimo tako dosežkov sodelavk in sode- jitve zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih Epidemija bolezni COVID-19 je v družbe po lavcev ter študentk in študentov Univerze v ter sprejetih navodil in higienskih priporočil Mariboru v preteklem letu, kot tudi obdobja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), svetu vnesla nemir in nestabilnost. Če so posamezni strokovnjaki na začetku epide- krize koronavirusa ter se še enkrat zahvalimo sem Senatom fakultet, ki so pred obdobjem vsem, ki so bili v tem času najbolj izpostav- razglašene epidemije razpisale splošne voli- mije ocenjevali, da bodo vplivi krize na go- ljeni in ki so omogočili, da je univerza lahko v tve za dekana članice, posredoval poziv, naj, spodarstvo, zaradi predhodno precej sta- veliki meri vse svoje dejavnosti nemoteno in zaradi varovanja zdravja zaposlenih ter štu- bilnih razmer v svetu, precej kratkotrajni, je uspešno izvajala. dentk in študentov, razpisane volitve prekli- sedaj zmeraj bolj jasno, da bo okrevanje po čejo. Senati fakultet so pozivu sledili in volitve epidemiji precej daljše in to ob predpostav- Univerza v Mariboru je od januar- preklicali. Tako novih dekanov na teh članicah ki, da se epidemija ne bo ponovila. Zato se ja predsedujoča v Rektorski kon- ne bom imenoval na podlagi volitev, temveč v finančnem poslovanju univerze posledice krize trenutno kažejo večinoma na področju ferenci RS. Najbrž je bila potreba bom na podlagi 13. točke drugega odstavka po sodelovanju med univerzami v 287. člena Statuta Univerze v Mariboru ime- delovanja na trgu, predvsem pri izvajanju noval vršilce dolžnosti dekana članice univer- projektov za industrijo, kjer so posamezna tem času še večja. ze. Volitve dekanov bodo na teh fakultetah podjetja zadržala izvajanje projektov ali pa Kot predsedujoči Rektorski konferenci RS predvidoma izvedene v jeseni. prestavila pričetek njihovega izvajanja ozi- smo si ves čas razglasitve epidemije za vsa roma ustavila pogovore o novih projektih. odprta vprašanja prizadevali poiskati skupno Ali bo letošnje poletje nadpov- Sedanji čas tako tudi od univerze in njenih stališče vseh članic Rektorske konference in prečno delovno? članic zahteva premišljeno finančno poslo- na ta način v čim večji meri zagotoviti poe- Čas razglašene epidemije bo pustil posledice vanje, kljub temu pa z zadovoljstvom ugota- noteno reševanje posameznih odprtih vpra- tudi v našem delovanju v prihodnjih mesecih, vljamo, da omenjena dogajanja ne bodo ime- šanj. To je zahtevalo tako rekoč tedenske tako pri izvajanju pedagoškega dela – po- la bistvenega vpliva na dinamiko izvajanja usklajevalne sestanke med univerzami, saj daljšanje izpitnega obdobja, da omogočimo ključnih infrastrukturnih projektov Univerze se je še posebej v obdobju sproščanja ukre- študentkam in študentom boljše možnosti v Mariboru: projekt izgradnje superračunal- pov pojavljalo veliko odprtih vprašanj, na ka- za opravljanje njihovih študijskih obveznosti nika (HPC RIVR) in raziskovalna oprema ve- tera je bilo treba pravočasno poiskati ustre- –, kot tudi na področju raziskovalnega dela, like vrednosti (RIUM 1), ki ju izvajamo v leto- zne odgovore. Pri tem smo tesno sodelovali kjer bodo raziskovalke in raziskovalci ta čas šnjem letu, ter RIUM 2 in projektov, vezanih s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, lahko izkoristili za izvedbo raziskovalnega na izgradnjo Tehnološkega inovacijskega znanost in šport RS, ki so ves čas razglasitve dela, ki ga ni bilo mogoče izvesti v času raz- centra INNOVUM, ki jih bomo pričeli izvajati epidemije delovali tvorno in zelo proaktivno glašene epidemije. Glede na to lahko rečem, v naslednjih dveh do treh letih. Projekti za ter pomagali pri iskanju odgovorov na odprta da bo poletje na prenekateri članici zagotovo Univerzo v Mariboru pomenijo pomembne vprašanja v zvezi z načinom delovanja slo- nadpovprečno delovno. razvojne korake, ki bodo omogočili nadaljnje venskih visokošolskih ustanov. UMniverzum | 7 NAPOVEDOVANJE COVID-19 PROF. DR. MATJAŽ PERC DOC. DR. ANDRAŽ STOŽER

V Sloveniji smo 4. marca pri turistu, ki se med tistimi, ki so zboleli v preteklosti. Za po- Viri in nadaljnje branje je vrnil iz Maroka, potrdili prvo okužbo z drobnosti modela bralca prosiva za ogled iz- Analiza podatkov in vizualizacija širjenja CO- virusom SARS-CoV-2. Točno teden za tem virnega članka, tukaj pa predstavljava kratek VID-19 v Sloveniji: https://covid19.alpaka.si test natančnosti napovedi za 1, 3 in 7 dni v je Svetovna zdravstvena organizacija raz- Analiza podatkov, vizualizacija in napoved naprej, kot prikazano na sliki 1. Vidimo lahko, glasila koronavirusno bolezen 2019 ali širjenja COVID-19 v Sloveniji: https://co- da model kljub preprostosti deluje zelo dobro na kratko COVID-19 za pandemijo, v pe- vid-19.sledilnik.org/stats in tudi za 1 teden vnaprej nudi uporabne re- tek 13. marca pa Evropo za aktivni center zultate, pri čemer za vhodni podatek potre- Uradne aktualne informacije in navodila: pandemije. Istega dne je v Sloveniji bilo že buje samo skupno število potrjeno okuženih https://www.gov.si/teme/koronavirus/ 48 novih in skupno 179 potrjenih prime- v preteklih sedmih dneh. Nacionalna raziskava o razširjenosti CO- rov, širjenje okužbe pa v polnem razmahu. In kako se je bolezen v Sloveniji dejansko ši- VID-19: https://covid19.biolab.si/ Poleg preventivnih ukrepov na vseh področ- rila? Do 7. aprila je potrjeno zbolelo skupno Napoved okuženih v Sloveniji na strani Fa- jih življenja in skrbi za zdravje obolelih so 1091 ljudi in teden zatem jih je bilo v inten- kultete za naravoslovje in matematiko UM, ki se različne skupine raziskovalcev lotile na- zivnih enotah skupno 35. V prvem in drugem temelji na v članku uporabljeni metodologiji povedovanja nadaljnjega razvoja epidemije. tednu aprila Slovenija tako ni dosegla kritič- https://fizika.fnm.um.si/elementor-1496/ Takšne napovedi so izjemno pomembne za ne meje. Ravno nasprotno. S pomočjo dobrih, Napoved dneva brez novih okužb na stra- načrtovanje nadaljnjih ukrepov, predvide- pravočasnih ukrepov in odličnega odziva dr- ni Fakultete za naravoslovje in matema- vanje zdravstvenih, ekonomskih in drugih žavljanov smo v tem času dosegli vrh in s tem tiko UM, ki temelji na metodi ponovnega posledic in za informiranje in usmerjanje začetek konca – vsaj prvega vala. V enotah vzorčenja: https://www.fnm.um.si/index. vedenja ljudi. Med zgodnejšimi in najodmev- intenzivne nege nismo nikdar imeli več kot php/2020/04/08/kajbomopoceliavgusta-2/ nejšimi je bila napoved infektologa prof. dr. 36 bolnikov in skupno število potrjenih pri- Izvirni članek: Andreja Trampuža z berlinske Charite. 25. merov tudi do danes ni preseglo meje 1500. PERC, Matjaž, GORIŠEK MIKSIĆ, Nina, SLA- marca zvečer je napovedal, da bo Slovenija Zaradi v članku upoštevane predpostavke o VINEC, Mitja, STOŽER, Andraž. Forecasting aprila dosegla kritično mejo, ko v državi ne ozdravelih in umrlih lahko z veliko zaneslji- COVID-19. Frontiers in physics, ISSN 2296- bo dovolj respiratorjev in osebja, ob predvi- vostjo predpostavljamo, da je v Sloveniji bilo 424X, Apr. 2020, vol. 8, art. no. 127, str. 1-5, deni 15-odstotni rasti pa naj bi do 7. aprila potrjeno aktivnih primerov največ okrog 600, doi: 10.3389/fphy.2020.00127. [COBISS.SI-ID imeli skoraj 3400 potrjeno okuženih in do in sicer enkrat v prvem tednu aprila, po na- 25194760], [JCR, SNIP, Scopus do 9. 5. 2020: 14. aprila 400 ljudi na respiratorjih. Sodeč po ključju le par dni po sprejetju našega članka v št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, čistih odzivih na socialnih omrežjih sta med ljudmi objavo. Vsaj za Slovenijo so se predvidevanja citatov na avtorja (CIAu): 0] zavladala strah in negotovost. našega modela v veliki meri potrdila. Do 13. Že naslednji dan po tej pesimistični napovedi maja zvečer, to je v obdobju dobrega meseca financer: ARRS, Projekti, J4-9302, SI, Razi- sva se zato slišala po telefonu in odločila, da od objave, si je članek ogledalo 36.005 ljudi in skave medceličnih komunikacij v večceličnih skupaj s sodelavcema pripravimo svoj prep- ga preneslo 2.856 bralcev, kar ga v vseh revi- skupnostih različnih izolatov bakterije iz rodu rost in čim bolj realističen model za krat- jah skupine Frontiers, ne glede na čas objave, Bacillus; financer: ARRS, Projekti, J1-9112, SI, koročno napovedovanje širjenja okužbe, ki skupaj uvršča med 1 % najbolj branih in 4 % Kvantna lokalizacija v kaotičnih sistemih; fi- bo upošteval trenutno rast števila okužb in najbolj pogosto prenesenih člankov. Po me- nancer: ARRS, Projekti, J1-1725, SI, Pametni predpostavko o deležu umrlih in ozdravelih triki Google Scholar je članek bil doslej tudi materiali za bioaplikacije; financer: ARRS, Pro- že osemkrat citiran. jekti, J3-9289, SI, Vloga cikličnega adenozin Zdi se, da manj upo- monofosfata v normalni fiziologiji celic beta števanih parametrov in med razvojem sladkorne bolezni tipa 2; fi- včasih pomeni robu- nancer: ARRS, Programi, P1-0403, SI, Račun- stnejši, preprosteje sko intenzivni kompleksni sistemi; financer: razumljiv in tudi zato ARRS, Programi, P3-0396, SI, Celične in tkivne uporaben model. To mreže; financer: ARRS, Projekti, N3-0048, SI, je droben prispe- Vloga ionskih kanalov TRPM3 in TRPM5 pri vek našega članka. uravnavanju mrežne aktivnosti v otočkih tre- Manj novih okužb pa bušne slinavke; financer: ARRS, Projekti, N3- zmeraj pomeni manj 0133, SI, Celice beta med razvojem in remisijo smrti in več zdra- z dieto povzročene sladkorne bolezni; finan- vih ljudi. To je velik cer: ARRS, Programi, I0-0029, SI, Infrastruk- uspeh naše družbe turna dejavnost Univerze v Mariboru kot celote v skrbi za kategorija: 1A2 (Z, A1/2); uvrstitev: SCI, zdravje vseh. Scopus, MBP; tip dela je verificiral OSICM točke: 21.21, št. avtorjev: 4 Dostopen na: https://www.frontiersin.org/ Slika 1: Test natančnosti napovedi modela objavljenega v Perc et al., Front. Phys. 8, 127 (2020) za 1 (rdeči krogci), 3 (zeleni krogci) in 7 (modri krogci) dni v naprej. articles/10.3389/fphy.2020.00127/full 8 | UMniverzum RAZISKAVE SODELAVCEV UM FKKT NA PODROČJU IDENTIFIKACIJE IN ZDRAVLJENJA OKUŽB COVID-19 PROF. DR. URBAN BREN Raziskovalca iz Z delom na novem pristopu k identifikaciji vi- Opisana metoda pa ni uporabna le za SARS- rusov in bakterij so pričeli pred več meseci, za -CoV-19, ampak tudi druge viruse ter bakte- Laboratorija za fizikalno javnost zanimivo pa je postalo zaradi pande- rije, med drugim za virus gripe ali bakterijo kemijo in kemijsko mije COVID-19, saj bi se lahko ta pristop upo- MRSA. Tudi to bi lahko detektirali v roku mi- rabil tudi za izsleditev virusa SARS-CoV-2. Tre- nut, ne pa da potrebujemo cel dan za to, da termodinamiko UM nutno je namreč treba na rezultate brisa čakati izvemo rezultat testa. FKKT dr. Tine Curk in na naslednji dan, z novim pristopom pa bi lah- ko detekcijo izvedli v zgolj petnajstih minutah. izr. prof. dr. Urban Bren Z brisom, ki se ga opravi s potiskom vatirane sta v sodelovanju z palčke skozi nos do žrela, se pri bolniku prido- bi vzorec, ki vsebuje sledi tako virusa kot bol- znanstveniki iz Velike nikovih lastnih celic. Dobljeni biološki vzorci Britanije in Kitajske torej vključujejo dedni material tako virusa kot nas in tega našega lastnega je bistveno zasnovala nov pristop več. Posledično morajo virusni dedni material k identifikaciji virusov najprej v dolgotrajnem in dragem postopku z in bakterij, ki bi lahko imenom RT-PCR namnožiti do zadosti velikih količin, zato izvemo rezultat testa šele nas- pospešil ugotavljanje lednji dan. Ali pa je test celo lažno negativen, točne vrste okužbe. To ker je bilo virusno breme še prenizko. Bilo je torej premalo dednega materiala virusa. velja tudi za COVID-19, Z novim pristopom pa se je moč izogniti po- kjer je čakanje na stopku namnožitve virusnega dednega ma- teriala oziroma izslediti virus že na podlagi rezultat brisa še majhne količine njegovega dednega materia- posebej problematično. la. Dosedanja tehnika deluje na osnovi mono- valentne vezave. Proba oziroma sonda se veže Ugotovitve omenjene na enem samem mestu virusnega dednega skupine raziskovalcev materiala, a tam z veliko močjo. Raziskovalci UM FKKT pa so razvili alternativno metodo, po so bile nedavno kateri se sonda veže na dedni material virusa objavljene v znanstveni multivalentno, torej na več mestih, a s šibkej- publikaciji Proceedings šo povezavo. V članku so pokazali, da je bila s tem dosežena superselektivnost. Se pravi, of the National Academy da je potrebnega bistveno manj vzorca viru- of Sciences of the USA sa in bi posledično lahko zaznali okužbo že pri manjšem virusnem bremenu. s faktorjem vpliva blizu Testiranja bi bila tako posledično zanesljivej- 10. To je šele četrta ša. Konkretno za COVID-19 to pomeni, da ne bi ljudje več dni kužni hodili naokrog in šele objava v tej prestižni potem razvili bolezenske znake ter ugotovili, multidisciplinarni reviji da so zboleli. Prav tako se ne bi več dogajalo, da je test lažno negativen, ker je premalo vi- v zgodovini Univerze v rusnega materiala. Testi bi posledično postali Mariboru. zanesljivi v zgodnejši fazi okužbe. UMniverzum | 9

Sedaj skupina raziskovalcev že izvaja labo- pa so svoje bogate izkušnje pridobljene pri Raziskovalca izvajata visoko zmogljivostno ratorijske eksperimente s ciljem, da bi se ta uspešnem razvoju sulfonatnega analoga virtualno rešetanje knjižnice preko osmih inovativni pristop čim prej prenesel v vsak- zdravila Tamiflu proti sezonski gripi uporabili milijonov potencialnih zdravilnih učinkovin s danjo klinično prakso. Med drugim je tudi tudi pri računalniško podprtem načrtovanju pomočjo metode molekulskega sidranja. Gre trenutna pandemija COVID-19 izpostavila zdravilnih učinkovin zoper bolezen COVID-19. za neke vrste hiperdimenzionalni Tetris, kjer urgentno potrebo po hitri, zanesljivi in poce- Dr. Marko Jukič ter izr. prof. dr. Urban Bren se spojine potencialnih zdravilnih učinkovin ni detekciji nalezljivih bolezni. Izvajajo tako sta identificirala tri potencialne proteinske po svoji obliki in vrstah interakcij prilegajo tarče, ki so nujno potrebne za infektivnost aktivnemu mestu identificirane proteinske računalniške simulacije kot eksperimentalno virusa SARS-CoV-2: glavno virusno proteazo tarče. Pripadajoči računalniški protokoli so delo na genetskem materialu virusa SARS- 3CLpro, virusni spike glikoprotein, ki intera- izjemno zahtevni, zato se ti kompleksni iz- -CoV-2. Seveda bo še nekaj časa trajalo, da gira z ACE2 receptorjem človeških epitelij- računi izvajajo z uporabo kapacitet super- bodo tehniko izpopolnili do te mere, da jo skih celic ter virusno od RNA odvisno RNA računalniškega centra HPC-RIVR. Velik po- bodo lahko prenesli v vsakdanjo rabo, a po- polimerazo, ki pa ne premore ustreznega tencial potekajočih študij pa so prepoznali spešeno delajo na tem. človeškega analoga in za katero posledično tudi v multinacionalki Microsoft ter skupini Raziskovalci iz Laboratorija za fizikalno ke- ne gre pričakovati navzkrižnih interakcij ter raziskovalcev ponudili svojo pomoč v obliki mijo in kemijsko termodinamiko UM FKKT resnih stranskih učinkov razvitega zdravila. finančnih virov in računalniške opreme. 10 | UMniverzum #KAJBOMOPOČELIAVGUSTA PROF. DR.DRAGO BOKAL ŠPELA TERTINEK ANJA GORIČAN Znanost poskuša biti objektivna, realistična, nepristranska. Torej ni usmerjena k ciljem, ki presegajo opisovanje realističnih fenomenov in čim natančnejše odkrivanje odnosov med njimi. Vendar je v primeru bolezni drugače. Pandemija je bolezen, za katero bolehajo ne le posamezniki, ampak družba kot celota. Zato za aktivno raziskovanje niso ključna samo zdravila, ampak tudi diagnostika in protokoli sprememb vedenja. Znanost se tako lahko usmeri k cilju zmanj- šanja trpljenja človeštva, ki ga je prizadela pandemija COVID-19. S tem v mislih predla- gamo protokol za analizo scenarijev, s kate- rim je mogoče nadgrajevati katerikoli model napovedovanja širjenja bolezni. Protokol odločevalcem pomaga pri odločanju med sproščanjem, ohranjanjem in poostrevanjem ukrepov. Ključno pri protokolu je, da je eno- staven za uporabo, temelji na le nekaj pred- postavkah in lahko dostopnih in preverljivih podatkih. Z več podatki model postane bolj natančen in uporaba protokola bolj zanes- ljiva, vendar je različica, ki jo predstavljamo tukaj, enostavna za izvedbo in jo lahko preiz- kusi katerikoli zainteresirani raziskovalec ali celo posameznik. Kot prvo, razumemo, da je dinamika testi- ranja nepredvidljiva, zato opazovani podat- ki ne veljajo za suho zlato, temveč zgolj kot vzorec, ki se je v preteklosti pojavil skozi naključni proces epidemij. Z razumevanjem procesov, ki vodijo do opazovanih podatkov, naredimo druge možne vzorce podatkov, ki so manj verjetni, ker se niso zgodili, vendar bi se lahko zgodili, če bi se okoliščine testi- Slika 1: Grafi poteka epidemije po optimistične, pesimističnem in realistič- ranja nekoliko spremenile (z enakimi pred- nem scenariju s podatki do 3.4.2020. postavkami za vedenje prebivalstva). Pri UMniverzum | 11 vsakem od teh vzorcev pre- učimo parametre prihodnjih napovedi, ki nas zanima- jo. Ključ protokola je, da so morebitne napovedi za epi- demijo zelo odvisne od člo- vekovega vedenja, zato se lahko napovedi izkažejo za nepravilne, če bo dovolj po- sameznikov začelo delovati v smeri spreminjanja na- povedi. Definiramo tri sce- narije: realistični scenarij, ki sledi modelu, optimistični scenarij, ki sledi spodnji meji intervala p-zaupanja in pe- simistični scenarij, ki sledi zgornji meji ocene intervala p-zaupanja. Vrednosti p, s katerimi eksperimentiramo, so 50 %, 80 %, 95 %. Prav tako eksperimentiramo z na- tančnim definiranjem sce- narijev. S scenariji, spodbu- dimo vsakega posameznika, da razmisli o ključnem vpra- šanju v dani situaciji: oh- raniti trenutne ukrepe, biti strožji, odgovornejši, bolj pozoren, ali pa se sprostiti, ker so obstoječi ukrepi mor- da preostri. Poudarjamo, da je edina znanstvena pod- laga teh definicij scenarijev metoda ponovnega vzor- Slika 2: Grafi poteka epidemije po optimističnem, pe- Slika 3: Grafi poteka epidemije po optimističnem, čenja, ki temelji na predvi- simističnem in realističnem scenariju s podatki do pesimističnem in realističnem scenariju z najno- denih procesih testiranja 24. 4. 2020, kjer se je kazalo, da se bo epidemija za- vejšimi podatki do 15. 5. 2020. populacije, zato je še vedno ključila v maju. predmet aktivnih raziskav. Ali preprosteje, naša dose- danja definicija scenarija je ugibanje. Toda nje realnosti z zamikom, enakemu obdobju prof. dr.Drago Bokal, univ.dilp.mat.*, Špela Tertinek, dipl. Mat*, Anja Goričan, mag.mat analiza teh scenarijev ni ugibanje: analiza med časom okužbe in časom testiranja. Prvi DataBitLab, Laboratorij za podatkovno anali- scenarijev vključuje matematično, statistič- izračun smo pripravili 3. 4. 2020. Kazal je, da no in epidemiološko preverjene modele, ki tiko in poslovno svetovanje, d.o.o., Kočevarje- je ob izboljšanju obnašanja pričakovati ko- prinašajo predstavljene rezultate, če bi bil va ulica 7, 2000 Maribor nec pred avgustom, če pa bi popuščali, kot kateri od opisanih scenarijev resničen. Kot *Univerza v Mariboru, Fakulteta za nara- je navedeno zgoraj, če bo zadostni del popu- je bilo razumeti želje več medijskih objav, voslovje in matematiko, Koroška cesta 160, lacije ukrepal za uresničitev katerega koli od pa bi lahko na prvi dan brez novih zaznanih 2000 Maribor scenarijev, se bo ta uresničil. Če zaključimo, okužb čakali tudi več let. Ukrepi so uspeli in je torej od nas posameznikov odvisen razvoj sčasoma smo prišli do boljših obetov. Zad- epidemije. Modeli, s katerimi poskušamo nje tri napovedi so kazale, da se bo prvi dan gledati v prihodnost, pa ekstrapolirajo na predpostavkah o našem skupnem vedenju. brez novih zaznanih okužb zgodil v maju, Pri čemer model upošteva vedenje v času, ko za kar smo dobili potrditev v zadnjih dneh smo se okužili in zato popravlja predvideva- prvomajskih počitnic. 12 | UMniverzum EDUPEDIA.SI OZIROMA RAZLAGAMO.SI PROF. DR. BLAŽ ZMAZEK DOC. DR. IGOR PESEK PROF. DR. ALENKA LIPOVEC

Skupna izobraževalna podporna točka www.razlagamo.si je namenjena medsebojni pomoči pri izobraževanju na daljavo. Uporabniki so tako učenci in dijaki kot tudi učitelji. Nudi zbrana interaktivna gradiva za vse predmete v OŠ in SŠ ter podporne pogovore ob težavah učečega. Nastala je na pobudo FNM, PEF in FF, torej vseh treh fakultet, ki na UM izobražujejo učitelje, in je rezultat prostovoljnega dela. Sodeluje več kot 20 visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter več kot 130 študentov. Do maja 2020 je števec ogledov spletne strani zaznal več kot 160.000 ogledov, nastalo je približno 500 video razlag, v podporne pogovore pa je vključenih okrog 350 učencev in dijakov.

Principi skupne izobraževalne točke so uskla- snetka). Zato Razlagamo.si ponuja video raz- ponudijo sinhrono verzijo individualiziranega jeni s kitajsko izkušnjo o tem, kako zagota- lage, ponujena pa je tudi sinhrona komunika- pouka. Tudi v podpornih pogovorih, v katerih vljati učenje tudi med izbruhom COVID-19 cija o evidentiranih problemih v skupinskih ali učenec lahko poišče dodatna pojasnila, so (Huang s sodelavci, marec 2020). Na podoben individualnih pogovorih. študenti posebej pozorni na to, da učence z način postaja skupna izobraževalna točka Video razlage so namenjene poučevanju po namigi in lastno aktivnostjo učenca pripelje- Razlagamo.si slovenska Edupedia.si, kot jo je pristopu obrnjene učilnice in temeljijo na jo do rešitve. V pogovorih delujejo študenti označil dekan FNM, izr. prof. dr. Mitja Slavi- konceptualnem pouku. Gre za kratke filmčke, prostovoljci. V začetku maja 2020 so pogovori nec, v intervjuju za RTV Slovenija. v katerih je na interaktiven način predstavlje- pokrivali več kot 100 predmetov v osnovni in Podporno točko sestavljata dva elementa: no bistvo pojma, ki ga učenec usvaja. Z video srednji šoli, vključeni so tudi predmeti v glas- video razlage in podporni pogovori. Oba ele- razlago učenca usmerimo na temeljne ele- beni šoli. Dodatno pa je v posebni ekipi ponu- menta sledita razvijanju razumevanja, kar mente znanja. Dodatno lahko znanja nadgra- jeno tudi svetovanje ob splošnih težavah pri je posebnost Razlagamo.si v primerjavi z di z uporabo interaktivnih i-učbenikov, ki jih učenju. V pogovorih delujejo študenti vseh drugimi repozitoriji gradiv. V krizni situaciji, prav tako najdemo na Razlagamo.si. I-učbe- treh fakultet z različnih smeri, od študentov ki jo živimo, se je izkazalo, da za vsesplošno niki so potrjeni učbeniki in zato sledijo učnim pedagoških naravoslovnih in družboslovnih poučevanje na daljavo ni možno le sinhrono načrtom, h katerim so zavezane šole. Video smeri do psihologov in pedagogov. poučevanje (predavanja v živo za vse učence razlage prispevajo aktivni učitelji iz celotne Zaradi izjemnega uspeha podporne točke in ali dijake hkrati). Iz tega naravno sledi, da je Slovenije in študenti pedagoških smeri vseh tudi z raziskavami dokazane vrednosti pou- za učečega potrebna tudi asinhrona (vnaprej treh fakultet. Med razlagami lahko najdemo čevanja z obrnjenim učenjem po celotni izo- posneta) razlaga, ki mu omogoča samostojno tudi izdelke študentov FNM, FS in MF, ki so braževalni vertikali smo se odločili, da točka razpolaganje s časom (npr. kdaj in koliko časa nastali v okviru projekta ŠIPK. ostaja aktivna tudi po zaključku krize. Model bo namenil za učenje ob video razlagi) in indi- Dodana vrednost podporne točke je pokritost Razlagamo.si je namreč učinkovit tudi v situ- vidualizirano usvajanje snovi (npr. večkratno vseh obveznih predmetov, z izjemo slovenšči- aciji, ko je le del populacije učencev in dijakov predvajanje posameznih odsekov video po- ne, tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Po- izobraževan na daljavo. Skupna izobraževal- sebej so izdelane video na točka bo v pomoč učiteljem, ki po načelih razlage tudi za pripravo obrnjenega učenja pripravljajo gradivo tudi na splošno maturo. Po- v nekrizni situaciji (npr. bolni učenci, učenci nujene pa so tudi video športniki, učenci z drugimi statusi). Veseli nas, razlage specialnih pe- da je nastalo prostovoljno gibanje med štu- dagogov, ki se dotikajo denti, ki z entuziazmom in mladostno zagna- splošnopsiholoških in nostjo dokazujejo, da študenti UM že v času specialnopedagoških vi- študija delujejo v dobro celotne družbe. dikov, kot so npr. učenje, spomin, motivacija … Izkazalo se je, da so po- sebej pri matematiki in Huang, R. H., Liu, D. J., Tlili, A., Yang, J. F. in naravoslovnih predme- Wang, F. F. (2020). Handbook on Facilita- tih potrebni še dodatni, ting Flexible Learning During Educational individualni pogovori za Disruption: The Chinese Experience in Ma- izgradnjo kakovostnega intaining Undisrupted Learning in COVID-19 znanja. Pogovori poteka- Outbreak. Beijing: Smart Learning Institute of jo v okolju MS Teams in Beijing Normal University. UMniverzum | 13 KAKO SMO DOLOČALI GENOME NOVEGA KORONAVIRUSA PROF. DR. MAJA RUPNIK Na Katedri za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti se raz- iskovalno ukvarjamo z analizo kompleksnih združb mikroor- ganizmov, ki jih večina pozna pod imenom mikrobiota. Zaradi teh raziskav zelo dobro pozna- mo metode sekvenciranja, se pravi določanja nukleotidnega zaporedja v molekulah DNA, ki predstavljajo dedni material vseh živih bitij. Za proučevanje molekul DNA v mešanih mi- krobnih združbah ali za sekven- ciranje velikih molekul, kot so celotni genomi, se uporablja t. i. sekvenciranje naslednje ge- mesto DNA to lahko tudi druga znana nukle- jih je v našem telesu v vsakem trenutku veliko. neracije (NGS, Next Generation inska kislina, to je RNA. Koronavirusi in tako Virusne genome lahko primerjamo med seboj, Sequencing). Medicinska fakul- tudi novi koronavirus SARS-CoV-2 spadajo čemur rečemo primerjalna genomika. Sprva so v skupino virusov z RNA molekulo. Za samo raziskovalci s primerjalno genomiko ugotavljali teta je bila med prvimi v Slove- določanje sekvence to ni posebej pomembno, morebiten izvor virusa SARS-CoV-2 tako, da so niji, ki so imele potrebno opremo le postopek je potrebno malo prilagoditi. Bolj iskali najbolj podobne sorodnike novega koro- za tovrstni način sekvenciranja. pomembno je, da pri kopiranju molekul DNA navirusa med znanimi koronavirusi izoliranimi načeloma sodelujejo popravljalni mehanizmi, iz živali in človeka. Ko se je novi koronavirus Oprema sama pa seveda ni dovolj, saj so raz- pri kopiranju molekul RNA pa teh mehaniz- širil, so se pričeli objavljati genomi virusov izo- iskovalci tisti, ki opremo oživijo in predvsem mov ni. Ali skoraj ni. Koronavirusi so tu izje- liranih v različnem času in različnih državah. tisti, ki znajo nato sekvenčne podatke analizi- ma. Prisotnost popravljalnih mehanizmov Vsak od nas je tako prispeval majhen delček rati. To pomeni, da znajo iz milijonov odčitkov pomeni, da virus ne bo tako hitro mutiral, če v celoto, ki je tudi javno dostopna na dveh sekvenciranja dolgih 75 do 300 nukleotidov ga recimo primerjamo z virusom gripe, kar verzijah spletnih strani (www.gisaid.org ter sestaviti genom ali povedati, kateri mikro- je dobra novica. Pomeni pa tudi, da je zaradi nextstrain.org/ncov/global). organizmi so prisotni v kompleksni združbi. tega odporen proti določenim protivirusnim Sekvenciranje naslednje generacije je razen v Ta ogromna javno dostopna baza podatkov zdravilom, ki delujejo tako, da v genom vna- mikrobiologiji uporabno tudi za številne dru- je omogočila globalno primerjalno genomiko šajo napake in s tem preprečijo nadaljnje raz- ge genomske študije, recimo za proučevanje novega koronavirusa. Kljub temu da virus lah- množevanje virusa. genskih označevalcev različnih bolezenskih ko popravi veliko napak ob svojem namnože- stanj pri ljudeh in tudi s tem se ukvarjajo razi- Genom lahko uporabimo za različne namene vanju, se te še zmeraj dogodijo. To nam omo- skovalci na Medicinski fakulteti UM. in nam o virusu lahko pove marsikaj. Prav na goča spremljanje sprememb v virusu po času začetku epidemije je bilo izjemno pomembno, ter glede na geografijo. Take razlike grafično ZAKAJ JE POMEMBNO POZNATI da so kitajski raziskovalci določili genom no- predstavimo kot različne veje na diagramu, ki GENOM NOVEGA KORONAVIRUSA vega povzročitelja in ga tudi delili z drugimi, mu rečemo dendrogram ali podobnostno dre- Novi koronavirus je sestavljen zelo preprosto. saj se je ta informacija uporabila za izdelavo vo (Slika 1). Na sliki lahko opazujemo evolucijo Kot vsak virus ima molekulo dednega zapisa, diagnostičnih testov. Ti temeljijo na določanju virusa, ki se je pričela z vijolično azijsko gručo, ki določa vse v povezavi z njegovo zgradbo prisotnosti virusne RNA, pri čemer je ključno od te se je odcepila in pričela razvijati zele- in delovanjem. Pri ljudeh je glavna moleku- zaznati dele genoma, ki so specifični za virus no rumena evropsko/afriška gruča. Severno la dednega zapisa DNA, pri virusih pa je na- in se razlikujejo od vse ostalih molekul RNA, ki ameriški genomi označeni z rdečo barvo pa 14 | UMniverzum

Slika 1. Raznolikost genomov novega koronavirusa (povzeto po strani nextstrain.org na dan 20. 5. 2020). Vsak krog predstavlja en virusni genom, barva pa geografski izvor, kot je predstavljeno tudi na zemljevidu. Vsak genom je umeščen na časovno os (x os) glede na datum odvzema kužnine pri testiranem bolniku. Vertikalne razdalje med dvema krogoma v tem t. i. podobnostnem drevesu pa nam povedo, kako različna sta dva genoma med seboj. spadajo v dve skupini, ena se je razvila iz vijo- svoje cone udobja. Naša skupina ni speciali- Skupina Katedre za mikrobiologijo na Medicin- ličnih azijskih virusov in druga iz evropskih. V zirana za proučevanje virusov, vendar smo v ski fakulteti je tudi sicer povezana z NLZOH, tej globalni sliki so tudi genomi petih virusov najkrajšem možnem času lahko uporabili me- saj smo zaposleni člani katedre tako na MF kot iz Slovenije, dva med njimi sta bila določena s todo, ki jo zelo dobro obvladamo na področju, na NLZOH. Včasih so takšne dvojne zaposlitve sodelovanjem Univerze v Mariboru. ki nam ni povsem blizu. Še največja omejitev manj zaželene in dejansko je težko enakovred- Virusi izolirani v Sloveniji se uvrščajo v zelo so bili dobavni roki kemikalij. Sekvenciranje je no razvijati pripadnost dvema inštitucijama. različne veje drevesa, kar pomeni, da je novi tudi izjemno finančno zahtevna metoda, zato Velikokrat pa je to lahko izjemna prednost, kar koronavirus v Slovenijo ‚pripotoval‘ večkrat. je bilo pomembno, da je ARRS omogočil prila- se je izkazalo tudi v tem primeru. Ko in če bomo imeli določenih več genomov, gajanje raziskovalnega dela znotraj razisko- Zakaj je bilo torej dobro, da smo vlagali čas, bomo lahko tudi ugotavljali, kako dobro ali valnih projektov in programov. Epidemija nam trud in finančna sredstva v sekvenciranje manj dobro se je vsak od njih širil. Že zdaj pa je tudi ponovno pokazala, kako pomembno je genomov novega koronavirusa? Zato, da po- epidemiološki podatki kažejo, da je šlo pred- sodelovanje in povezovanje. Za uspešno delo kažemo, da Univerza v Mariboru ohranja, vsem za manjše, zamejene prenose. Tudi v so se pravzaprav povezale tri inštitucije, ki so razvija in nudi znanja uporabna za slovenske primeru obsežnejših gruč, kot so bile recimo v pripravile protokole raziskave vključno z etič- odločevalce. Zato, da je Maribor na svetov- domovih starostnikov, bi lahko natančne ge- nimi vidiki, zagotavljale potrebno opremo in nem zemljevidu, saj raziskovalci že dobiva- nomske raziskave potrdile eno od možnosti; znanja. To so bili Zdravstveni dom dr. Aldolfa mo povabila za sodelovanje v mednarodnih ali, da se je razširil en tip virusa ali pa je šlo za Drolca z vstopno točko, Nacionalni laboratorij genomskih koronavirusnih študijah. Zato, da več različnih vnosov. za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki je izvajal se bomo lahko povezovali s kolegi v Mariboru Razen za podporo epidemiološkim študijam testiranje in Katedra za mikrobiologijo Medi- in drugod v Sloveniji v projekte, ki jih načrtuje se genomi lahko uporabijo tudi pri raziskavah cinske fakultete UM, ki je zagotovila opremo. država. In malo zato, ker smo bili radovedni. življenjskega cikla virusa; npr. za določanje potencialnih antigenskih mest (to so mesta, na katera se bodo vezala protitelesa) ali za določanje potencialnih sprememb v mestih, ki so odločilna za vezavo na receptor ali za bolj- še širjenje po telesu. ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SMO TUDI NA UNIVERZI V MARIBORU SEKVENCIRALI GENOME Epidemija bolezni COVID-19 je pokazala, kako pomembno je biti ‚samooskrben‘ na vseh področjih, tudi na raziskovalnem. Potrebno je imeti dovolj širok nabor znanj in metodologij, se pravi dobro opremo in dobre ljudi; za dolgo časa, ne samo za nekaj mesecev. Potrebno je tudi to znanje prilagodljivo uporabiti izven UMniverzum | 15

RAZVOJ STORITEV DOSTAVE ŽIVIL NA DOM V REPUBLIKI SLOVENIJI V ČASU EPIDEMIOLOŠKE KRIZE ASIST. PRIMOŽ BENCAK Čeprav je od začetka uvedbe Slovenije in prilagajanje na trenutne razmere. dostavljavcev živil, kar omogoča sorazmerno karantene minilo šele Spletni nakup živil v R. Sloveniji ni več le v kratek čas obdelave naročil in dostave živil na domeni večjih trgovskih verig, česar smo bili dom, in sicer v roku nekaj dni, pri nekaterih pa dober mesec dni in pol, se celo v enem dnevu. Osebni prevzem živil je pri ljudje počasi navajamo na vajeni še do nedavnega, temveč so ga kot poslovno priložnost prepoznala še marsi- določenih ponudnikih možno izvesti še v is- (začasno) novo realnost. katera druga (manjša) podjetja z dobro logi- tem dnevu. Še vedno je na spletnih straneh Veliko naših navad smo stično podporo. Med njimi so tudi takšna, ki iskalcev zaposlitve objavljenih več ponudb za bili prisiljeni spremeniti, so do sedaj dostavljala živila restavracijam, delovna mesta skladiščnikov - komisionarjev, da smo bili kos nastali šolam in drugim prehranskim obratom. Za- vodij logistike, prevoznike, dostavljavce in os- situaciji, v kateri smo se radi zaprtja slednjih, bi zaposleni izgubili vir tale profile v logistiki, ki so nujno potrebni, da dostava živil poteka nemoteno. Logistika je znašli, med njimi pa so se v svojega dohodka, zato so v posameznih pod- jetjih razširili in preusmerili svojo dejavnost torej nasploh, posebej pa še sedaj izjemnega veliki meri spremenile tudi iz oskrbe velikih organizacij na oskrbo posa- pomena za učinkovit boj proti COVID-19. navade nakupovanja živil meznih gospodinjstev. Ker je bil pred krat- Spletne strani trgovin z živili delujejo hitro in in ostalih artiklov. V duhu kim sprejet vladni odlok, ki dovoljuje osebni zanesljivo ter so pripravljene na trenutne pot- koncepta »#ostanidoma«, se prevzem hrane v gostinskih lokalih, ponovno rebe kupcev. V času epidemije s COVID-19 so je zmanjšalo (ne)potrebno nemoteno delujeta spletni platformi »eHra- podjetja prilagodila svojo ponudbo in zmoglji- število obiskov trgovin, na« in »Wolt« za dostavo pripravljene hrane vosti vedno večjemu povpraševanju na sple- saj smo tako pripomogli na dom. Prav tako so prisotne še nekatere tu. Slovenci sicer nismo znani kot množični manjše prodajalne, ki so nastale bolj ali manj uporabniki nakupovanja živil preko spleta, k omejitvi širjenja novega kot odgovor na trenutno situacijo s COVID-19. čemur pritrjujejo podatki Eurostata, saj je de- virusa, imenovanega V kratkem se nam obeta tudi delna odprava lež posameznikov, ki so bili kupci pripravljene COVID-19. Hkrati pa se je omejitev delovanja lokalov in gostinskih sto- hrane in živil na spletu v letu 2019, dosegal le pojavilo vprašanje, kako ritev. Veliki večini ponudnikov dostave živil na skromnih 12 % (vir: Statista – Share of indivi- ob omejitvah nakupovanja dom je še vedno skupno dejstvo, da ne ponu- duals who purchased food or groceries online zagotoviti zadostno jajo dostave po celotni R. Sloveniji, temveč so in Slovenia from 2009 to 2019). Ta podatek je preskrbljenost z živili, ne da nekateri trgovci, oz. podjetja omejena na večja tudi eden izmed vzrokov, zaradi katerega so mesta, medtem ko drugi pokrivajo samo do- bili na začetku epidemiološke krize prisotni bi zato morali zapustiti svoj ločen del regij znotraj R. Slovenije. So pa naši sorazmerno dolgi dobavni roki, moteno de- dom ali se izogniti stikom z trgovci izrazito povečali število prevzemnih lovanje spletnih strani in nizka zaloga dolo- drugimi ljudmi. mest, ki omogočajo osebni prevzem živil po čenih artiklov. V tujini so razmere absolutno V članku »Dostava živil na dom v Sloveniji in sistemu »Drive-in«, ki predstavlja varnejšo drugačne. Po podatkih za leto 2019, je na globalno v času epidemiološke krize – izzivi in alternativo nakupovanju, kot v trgovini. Za- Nizozemskem delež posameznikov, ki so bili priložnosti«, ki je bil objavljen na spletni stra- loga in raznovrstnost ponudbe je sicer odvi- kupci pripravljene hrane in živil na spletu kar ni Fakultete za logistiko, Univerze v Mariboru sna od lokacije prevzema, vendar pa je veliko 36 %, sledita Velika Britanija z 32 % deležem in (https://fl.um.si), smo naredili podroben pre- večino »običajnih« prehranskih izdelkov mo- Nemčija s 25 % deležem. (vir: Statista – Sha- gled področja dostave živil v R. Sloveniji, ZDA goče kupiti brez težav. Ponudniki, ki ponujajo re of consumers who purchased food or gro- in še nekaterih drugih evropskih državah. Po manjše število artiklov, lažje izvedejo svoja ceries online in selected countries in Europe mesecu dni smo ugotovili, da se je od časa ob- naročila. V ta namen so pri enem izmed večjih from 2006 to 2019). Do nedavnega smo se v jave navedenega članka marsikaj spremenilo trgovcev odprli spletno trgovino z omejenim R. Sloveniji izogibali nakupovanju živil preko na bolje, tudi na področju zagotavljanja sto- naborom artiklov, istočasno pa so ponudili spleta, saj so bile cene živil v nekaterih pri- ritve dostave živil na dom. Tokrat se bomo v več prevzemnih mest. Vsi trgovci poročajo o merih celo višje, kot v trgovini, pri čemer pa članku osredotočili predvsem na področje R. porastu zaposlenih v logistiki (skladiščih) in je bil nabor izdelkov sorazmerno manjši. Ena 16 | UMniverzum

na stalne kupce in njihova osebna priporočila. Čeprav je število kupcev lokalne in ekološko pridelane hrane v primerjavi z veleprodajo še vedno relativno malo, se trend nakupa lokalne in ekološko pridelane hrane vztrajno in počasi izboljšuje. R. Slovenija spodbuja pridelavo in porabo eko- loške in lokalne pridelane hrane. Vir: https:// www.nasasuperhrana.si/wp-content/uplo- ads/2020/04/kampanja-lokalno-je-ideal- no-1.jpg Šele zdaj, v času epidemiološke krize s CO- VID-19, ko smo prisiljeni razmišljati drugače, smo se začeli zavedati pomembnosti lokalne samooskrbe s hrano in tega, da je za kvali- tetno in ekološko pridelano hrano vredno plačati nekoliko več za podporo in razvoj trajnega domačega lokalnega gospodar- stva. Slovenci imamo privilegij, da živimo v takšnem geografskem območju, ki omogoča kvalitetno pridelavo in vzrejo najrazličnejših pridelkov in rejnine, na splošno pa je ponud- ba izdelkov izrazito pestra in zadovolji še najbolj zahtevne odjemalce. izmed omejitev je tudi ta, da ni možno uve- v prednosti v primerjavi s tradicionalnimi tr- Nove, prelomne tehnologije za zagotavljanje ljavljati različnih kuponov in popustov pri na- govskimi verigami, saj so relativno neodvisni dostave živil in hrane na dom se v času epi- bavi živil. V trenutnem stanju epidemije pa je od kompleksnih dobavnih verig in posledično demiološke krize s COVID-19 niso pojavile, saj bil zagotovo velik faktor odločitve za nakupo- na motnje v dobavi. Pomembna pridobitev je za zadostitev potreb kupcev bila potrebna vanje živil preko spleta zmanjšanje nepotreb- za pridelovalce lokalne in ekološko pridelane le reorganizacija in nadgradnja obstoječih na- nega izpostavljanja pred morebitno okužbo s hrane je uporaba več nedavno vzpostavljenih činov prodaje živil na dom preko spleta. Pri COVID-19. Na račun epidemiološke krize se spletnih platform na katerih lahko ponujajo spopadanju s COVID-19 smo pokazali, da smo je delež spletnega nakupa živil izrazito pove- svoje izdelke. Vse spletne platforme (go2Far- izrazito prilagodljivi in da lahko sorazmerno čal, o čemer so poročali vsi trgovci, medtem ms.si, kupiLokalno.si in Doprinesi.si) omogo- hitro prenesemo vse naše dobre ideje v realno ko natančnih številk še ni bilo objavljenih. čajo povsem brezplačno registracijo ponudni- okolje. Res pa je, da je v primeru situacije kot Glede na trend naraščanja nakupovanja živil kov lokalne in ekološko pridelane hrane in ne je COVID-19 potrebna velika mera odprtosti preko spleta je pričakovati, da bo po končani zahtevajo provizij za svoje delovanje. Lokalni in potrpežljivosti, sicer še tako dobra ideja ne epidemiološki krizi s COVID-19 v R. Sloveniji pridelovalci na njih objavijo tip izdelkov, ki jih pride do realizacije. Na koncu ugotavljamo, da delež spletnega nakupa ostal bistveno višji ponujajo, svoje kontaktne podatke, možnost je možnosti za izbiro spletnih ponudnikov živil kot pred epidemiološko krizo, saj se marsik- dostave ali osebnega prevzema, v nekate- in dostavljavcev hrane veliko več, kot ob za- do niti ni zavedal možnosti nakupovanja živil rih primerih so objavljene tudi cene njihovih četku epidemiološke krize s COVID-19, pri če- preko spleta. Močno se je povečala tudi izbira izdelkov. V osnovi so spletne platforme na- mer se bo po normalizaciji obstoječih razmer ponudnikov živil preko spleta, kar bo zagotovo menjene vzpostavitvi virtualnih stikov med velik del teh ponudnikov tudi ohranil. Mnogi eden izmed razlogov za uspešno nadaljevanje kupcem in pridelovalcem lokalne in ekološko smo v času epidemiološke krize preživeli več prodaje živil preko spleta. pridelane hrane. Glede na navedeno raziska- časa ob elektronskih napravah, kjer smo del Ali je prihodnost nakupovanja živil na spletu? vo je možno opaziti, da imamo v R. Sloveniji časa posvetili digitalni pismenosti in uporabi Vir: https://www.earth.com/news/online- veliko ponudnikov lokalno pridelane hrane spletnih storitev. Vsi pa upamo, da se razme- -food-shopping-healthy/ (na eno izmed spletnih platform je vpisanih re čimprej umirijo in normalizirajo v novo ob- Vzpodbudni so tudi podatki za prideloval- čez 230 ponudnikov), vendar pa so bili le-ti do dobje, kjer bomo veliko bolj hvaležni za vse kar ce lokalne in ekološko pridelane hrane, ki so sedaj relativno neopaženi. Dejstvo je, da za- imamo v domačem okolju in bomo veliko bolj izjemno pomembni za zagotavljanje učinko- radi obilice dela pri pridelavi hrane na kmeti- odprti za uporabo drugačnih tehnologij, pris- vite oskrbe lokalno pridelane hrane. Ponu- jah, le-ti niso vlagali veliko sredstev v trženje topov in novih idej, ki temeljijo na trajnosti, dniki lokalne in ekološko pridelane hrane so svojih izdelkov, temveč so se zanašali zgolj socialni pravičnosti in ekološki ozaveščenosti. UMniverzum | 17 POMEN SAMOOSKRBE V DANAŠNJEM ČASU DOC. DR. MATEVŽ OBRECHT

Trenutna situacija v svetu in v Trenutni podatki kažejo, da je samooskrba v hranilna vrednost, lokalno pridelana hrana naj Sloveniji je edinstvena. Nihče si Sloveniji nekje 70 odstotna, le pri zelenjavi in ne bi vsebovala nevarnih pesticidov – to po- prašičjem mesu okoli 38 odstotkov. Dobro bi meni manjše onesnaževanje okolja. Ima tudi najbrž ni predstavljal, da bomo bilo, da bi bili najprej posamezniki v največji širši družbeni pomen, najpomembneje pa je, v današnjem času omejeni s možni meri samooskrbni. To velja še posebej da se veriga preskrbe s hrano močno skrajša. prehrano in ostalimi izdelki. za čas, v katerem smo sedaj. Živimo v delu Kratka oskrbovalna veriga je pomembna z vi- Narasla je prodaja preko spleta, sveta, kjer so možnosti za pridelavo lastnega dika ohranjanja delovnih mest, zmanjševanja sadja ali zelenjave na domačem vrtu velike. potreb države po socialnih transferjih, pove- v trgovine hodimo z maskami in Poleg tega nam narava spomladi nudi regrat, čana potrošnja repromateriala za pridelavo, še bi lahko naštevali. Kaj se bo čemaž in druge rastline, ki jih lahko nabiramo. dvig kupne moči prebivalstva in intenzivnejša Priložnosti je veliko, samo izkoristiti jih mo- zgodilo jutri, je težko napovedati. potrošnja, ohranjanje poseljenosti podeželja ramo. Upamo lahko, da ne bo drugega in nižji ogljični odtis. Samooskrba povečuje ali tretjega vala epidemije. Druga možnost je nakup neposredno pri bruto domači proizvod vsake države. Lokalno kmetu. Tako imamo sveže mleko, jajca, meso pridelana hrana pa poskrbi za zdravje njenih Tako potrošniki iz dneva v dan bolje prepoz- … za katere vemo, kje in predvsem kako so državljanov. Možnost nakupa preko spletne navajo koristi lokalno proizvedenega živila, ki pridelani. Na ta način podpremo tudi kmeta strani pa je varna, enostavna in v današnjih, predstavlja alternativo globalnemu modelu in lokalno gospodarstvo. Prednosti lokalno izrednih, razmerah prava izbira. hrane, kjer hrana potuje na velike razdalje, pridelane hrane so: okoljska funkcija (ohra- preden doseže potrošnika. V trenutku, ko se njanje kakovosti vode, tal, zraka in biotska V teh dneh je pomembno, da ostajamo doma. je svet ne samo spremenil, ampak tudi moč- pestrost), ohranjanje podobe kulturne kra- Kljub temu pa se lahko poslužujemo lokalno no upočasnil, ko ni več tako samoumevno, da jine, zagotavljanje zdravja ljudi, vzdrževanje pridelane hrane. Obstaja možnost nakupa bo naslednji dan na polici sveža zelenjava iz vitalnosti in poseljenost podeželja. Hrana preko spletnih strani, tudi od kmetov in lokal- celega sveta, se pomen samooskrbe še veča. ima boljši okus in aromo, višji sta biološka in nih pridelovalcev. 18 | UMniverzum

To možnost ponuja že kar nekaj posamezni- in prepoznavnosti destinacije. K temu bo pri- Klemen Lisec pravi: »Krajšanje dobavnih verig kov. Zanimiv primer je podjetje BMM d.o.o., ki spevala tudi akcija Slovenija – gastronomska pravzaprav še nikoli ni bilo tako nujno kot je to sodeluje s Fakulteto za logistiko. Proizvajajo regija 2021. Pomen zdrave hrane prepoznava danes. Na eni strani imamo ekološki pritisk, ki testenine Gabaroni. Narejene so v Sloveniji, tudi Sevnica, ki se je v zadnjih letih skozi različ- nam jasno kaže pot v sivo prihodnost, če ga za- izbor sestavin pa pozitivno vpliva na zdravje ne projekte, izobraževanja in povečanega zani- nemarimo, drugi se je pa pokazal v najnovejši posameznika. To je prepoznala tudi stroka in manja domačih in tujih turistov za Melanijino krizi epidemije globalnih razsežnosti. Zaradi dobili so nagrado za najbolj inovativno živilo mesto načrtno lotila osveščanja o zdravi hrani, dobro razvite logistike v Sloveniji sicer ni priš- leta 2019, v kategoriji testenine in podobno. ki je osnova zdravega življenja za vse, lokalno lo do večjih pomanjkanj pri dobavi živil, vendar Izbrana sta bila dva izdelka, in sicer eko svedri prebivalstvo in turiste. V projektu je poudarek so bili še pred nekaj tedni to realni potencialni iz rdeče leče in svedri čičerike. V partnerstvu s na ajdi kot žitu. izzivi. Iznenada smo začeli iskati možnosti, kje podjetjem BMM d.o.o, Restavracijo Ajda iz Sev- Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru bi se dobilo lokalno hrano, da bi bili priskrblje- nice in Fakulteto za turizem, pod okriljem Fa- pa smo ponosni tudi na naše študente, ki se ni tudi v primeru, da se globalne oskrbovalne kultete za logistiko, poteka projekt po kreativni zgledujejo po izkušnjah profesorjev in teori- verige prekinejo. Naš odziv na to je storitev poti z naslovom - Lokalno pridelana hrana za jo ter praktične izkušnje, ki so jih pridobili na Dobrote Posavja, kjer je cilj oskrbovati lokal- večje zdravje prebivalstva. Projekt poteka pod fakulteti udejanjajo v praksi. Želeli bi izposta- no hrano lokalnemu prebivalstvu. Tako bom mentorstvom izr. prof. dr. Andreja Lisca in doc. viti študenta Klemna Lisca, ki bo v kratkem kot študent gospodarske in tehniške logistike dr. Jasne Potočnik Topler. Zdrava lokalno pride- diplomiral pod mentorstvom izr. prof. dr. An- v praksi udejanjil znanje, ki sem ga pridobil v lana hrana je tudi v turizmu vse pomembnej- dreja Lisca in somentorstvom doc. dr. Matevža okviru študija na Fakulteti za logistiko kot tudi ša. Pri tem ne gre zgolj za enega od turističnih Obrechta na temo Varnostni, časovni, okolj- diplomskega dela, kjer sem modeliral različne trendov, ampak za prepoznavanje kakovosti ski in stroškovni vidiki uporabe električnih in vidike lokalne oskrbe - od okoljske do stro- izdelkov in storitev, kar med svoje cilje umešča priključnih hibridnih vozil v lokalni oskrbovalni škovne analize. Znanje logistike bom s pridom tudi Strategija trajnostne rasti slovenskega verigi. V soavtorstvu vseh treh je nastal izvirni izkoristil, saj je pri našem poslovnem modelu turizma 2017–2021, katere cilj je, da Slovenija znanstveni članek z naslovom: Cost and safety logistika ključ do uspeha.« Več informacij naj- postane »butična petzvezdična destinacija«. aspects of using electric and hybrid vehicles dete na spletni strani: dobrote-posavja.si. Po- Slednje nedvomno vključuje zdravo hrano, ki in local food supply chain, ki je objavljen v re- membno je, da podpremo naše študente, ki se predstavlja enega od ključnih stebrov razvoja viji Production Engineering Archives. Študent podajajo na samostojno podjetniško pot. UMniverzum | 19 SLADKORNA BOLEZEN IN COVID-19 PROF. DR. MARKO MARHL DOC. DR. VLADIMIR GRUBELNIK DOC. DR. RENE MARKOVIČ Statistične analize podatkov o pacientih, obolelih s COVID-19 (”Coronavirus Disease 2019”), so pokazale, da sladkorna bolezen predstavlja eno največjih tveganj za zaplete in večjo smrtnost pri COVID-19. Mariborski raziskovalci so s svojim znanjem obdelave velike količine podatkov (”Big Data”) pripomogli k boljšemu razumevanju povezave med sladkorno boleznijo in COVID-19, kar je lahko v pomoč trenutni klinični praksi ter prispeva k večji ozaveščenosti širše javnosti o tveganjih pri COVID-19. Raziskovalci z dolgoletnimi izkušnjami preučevanja biofizikalnih procesov v našem telesu, in še posebej delovanja naših mitohondrijev pri presnovi in celični signalizaciji, v nadaljevanju predstavljajo potencialna tveganja poškodovanih mitohondrijev pri bolezni COVID-19, kar povezujejo z vplivi staranja in starostno povezanih obolenj, predvsem sladkorne bolezni tipa 2.

V letu 2020 nas je zajela epidemija bolez- ni COVID-19 (”Coronavirus Disease 2019”), ki jo povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2 (”Severe Acute Respiratory Syndrome – Coro- navirus-2”). Statistične študije na obolelih pa- cientih so pokazale, da so še posebej ranljive skupine za COVID-19 starejši in tisti, ki imajo pridružene bolezni, med katerimi se je prav pri vrhu pojavila sladkorna bolezen. Avtorji tega prispevka so skupaj z doktorsko študentko na MF, Maršo Magdič, dr. dent. med., v zelo krat- kem času uspeli zbrati podatke najnovejših študij, ki so poročale o zapletih in smrtnosti pri okužbi sladkornih bolnikov s SARS-CoV-2. Z namenom, da bi prispevali k razlagi poveza- nosti sladkorne bolezni in COVID-19, so se lotili analize velike količine podatkov (”Big Data”). Z metodo rudarjenja podatkov, ki je zajela več kot 1.100.000 raziskav iz medicinske baze Pub- Med, jim je uspelo konstruirati mrežo bolezen- skih stanj, iz katere je bilo mogoče prepoznati Za širšo javnost so izsledki študije pomembni vemo pravzaprav malo. Zagotovo je še veliko ključne povezave med sladkorno boleznijo in predvsem z vidika preventive. Kot opozarjajo več povezav, kot jih je pokazala ta študija in boleznijo COVID-19. Rezultati raziskave so po- avtorji, bi morali biti pri okužbi s SARS-CoV-2 vse ostale, ki jih je bilo samo v letošnjem letu kazali, da imajo sladkorni bolniki s povišanim pazljivi ne le tisti, ki imajo diagnosticirano zelo veliko. Številne nove publikacije se po- krvnim tlakom, dolgotrajnimi (čeprav običajno sladkorno bolezen, temveč vsi, ki imajo teža- javljajo vsak dan. Vse bolj se znanost ukvarja le blagimi) okvarami jeter in (prav tako lahko ve bodisi s krvnim tlakom, okvarami jeter ali tudi s procesi, ki tečejo na celični ravni in pri zelo blagim) sistemskim vnetjem večje tvega- sistemskimi vnetji. Priporočljiva je preven- tem velja opozoriti na velik pomen vloge mi- nje za resnejšo obliko bolezni COVID-19. Ker to tivna analiza, ker tolažba, da nismo sladkorni tohondrijev pri povezanosti sladkorne bolezni niso vsi bolniki, ki imajo sladkorno bolezen, je bolniki in s tem nismo rizična skupina za CO- in COVID-19. priporočilo študije, da se ob okužbi ta bolezen- VID-19, je slaba tolažba. Spremembe v našem Mitohondriji so deli celic, t.i. celični organeli, ska stanja preverijo ter se tako omogoči pra- telesu, sploh ko postajamo starejši, so tiste, ki ki so kot majhne ”bakterije”, naseljeni v veči- vočasno ukrepanje z ustreznimi preventivnimi jih moramo spremljati in če so nas prizadele ni naših celic. Mitohondriji so tako majhni, da merami. Tako bi lahko rezultate raziskave, ki je ravno tiste, ki pri bolezni COVID-19 še pose- jih je lahko v eni celici tudi več 100 ali 1000, bila objavljena v reviji »Diabetes and Metabolic bej poslabšajo stanje, moramo biti v trenutni skupaj pa zavzemajo okoli 10 % naše telesne Syndrome: Clinical Research & Reviews« (doi. epidemiji toliko bolj previdni. Zelo previdni še mase. So ključni za produkcijo energije v na- org/10.1016/j.dsx.2020.05.013), neposredno posebej zato, ker je COVID-19 nova bolezen šem telesu, torej ključno prispevajo k presnovi uporabili v klinični praksi. in o njej in o povezavi s sladkorno boleznijo hrane, hkrati pa opravljajo pomembne naloge 20 | UMniverzum

na ravni celične signalizacije. Avtorji tega pri- krvi. Poleg poškodb mitohondrijev v trebušni Pomoč matičnih celic, ki lahko kot ”reševalna spevka se raziskovalno ukvarjajo z biofizikalni- slinavki so drugi raziskovalci pri sladkornih vozila” dovedejo in predajo zdrave mitohon- mi procesi presnove in celične signalizacije, še bolnikih opazili poškodbe mitohondrijev tudi v drije drugim celicam s prizadetimi, poškodo- posebej v celicah alfa in beta v trebušni slinav- drugih tkivih, še posebej v mišicah. vanimi, mitohondriji, obeta velik potencial v ki, ki izločajo pomembne hormone (glukagon in Učinkoviti mitohondriji so torej ključni za naše sodobni medicini. Poleg predaje mitohondri- inzulin) za uravnavanje glukoze v krvi. Skupaj s zdravje. Kako je delovanje mitohondrijev po- jev je vloga matičnih celic še veliko širša in sodelavci z UM (prof. dr. S. Lipovšek, doc. dr. M. vezano s COVID-19, je še velika neznanka. zdravljenje z matičnimi celicami ni le stvar Gosak, doc. dr. J. Dolenšek, prof. dr. A. Stožer Vsekakor velja omeniti, da virus SARS-CoV-2 pljučnega tkiva, temveč na ta način zdravijo in prof. dr. M. Perc) ter sodelavci z Medicinske poškoduje mitohondrije v celicah in seveda v in regenerirajo tkivo srčne mišice po infarktu, univerze v Gradcu (prof. dr. G. Leitinger) in Ka- končni fazi celotne celice, še posebej recimo ali na primer živčne celice v možganih po mo- rolinskega instituta iz Stockholma (prof. dr. I. celice v pljučih, natančneje celice vrhnje plasti žganski kapi ali pri Alzheimerjevi bolezni. V Valladolid-Acebes in prof. dr. P.-O. Berggren) (epitelija) pljučnih mehurčkov. Kot zanimivost, zvezi z boleznijo COVID-19 so prav tako ugo- so januarja letos v reviji ”Royal Society Open ali pa morda kot veliko prelomnico v zgodo- tovili veliko učinkovitost zdravljenja z matič- Science” (doi.org/10.1098/rsos.191171) ob- vini medicine, velja poudariti, da so leta 2012 nimi celicami, kot so pred kratkim poročali javili rezultate dela, ki so pokazali, da lahko raziskovalci Islam et al. v eni najboljših revij avtorji Thorlund et al. v reviji ”The Lancet” neprimerna prehrana poškoduje mitohondrije za medicino ”Nature Medicine” (doi:10.1038/ (doi.org/10.1016/S2589-7500(20)30086-8). v celicah alfa trebušne slinavke in vodi v na- nm.2736) pokazali, da lahko v primeru akutnih To je revija, ki ima še 2-krat večji faktor vpliva pačno izločanje hormona glukagona. Kako na- poškodb celic pljučnega epitlija tem celicam kot ”Nature Medicine”, in čeprav je to študija, tančno delujejo biofizikalni mehanizmi vklopa/ priskočijo na pomoč posebne celice iz kostnega ki je vredna velikega zaupanja, so v tem tre- izklopa izločanja glukagona in inzulina, in so mozga (mezenhimske matične celice), ki se po povezani z delovanjem mitohondrijev, so mar- krvnem obtoku prebijejo do njih in jim preda- nutku izsledki v zvezi z boleznijo COVID-19 ca letos v sodelovanju z doc. dr. M. Gosakom jo svoje zdrave mitohondrije. Prav neverjetno še vedno v povojih in potrebno bo izvesti še in mladim raziskovalcem J. Zmazkom predsta- je, kako ta izmenjeva mitohondrijev poteka na veliko študij, preden bomo bolezen dobro vili v reviji ”Journal of Theoretical Biology” (doi. celični ravni. Celica lahko preda svoje mitohon- razumeli in jo znali zdraviti na celičnem ni- org/10.1016/j.jtbi.2020.110213). Mitohondriji drije drugi celici preko ”majhnih paketkov” (ve- voju. Natančno bomo morali preučiti delo- so torej ključni za normalno delovanje trebu- siklov), v katere ”zapakira” mitohondrije, ali pa vanje virusa SARS-CoV-2 ter odzive celic na šne slinavke in izločanje glukagona in inzulina, naredi pravi ”tunel”, po katerem prenese mito- to okužbo, pri čemer bo razumevanje vloge s tem pa za učinkovito uravnavanje glukoze v hondrije iz ene celice v drugo. mitohondrijev še posebej pomembno. UMniverzum | 21 NA ŠTUDENTE OSREDINJENO UČENJE IN POUČEVANJE V VISOKEM ŠOLSTVU MANJA KLEMENČIČ Na študente osredinjeno procesov pri poučevanju in s veliko in dobro bi jih bilo prevesti v slovenski jezik in naložiti na domači portal za pregleden učenje in poučevanje ni tem doseganje boljših učnih in hiter dostop našemu pedagoškemu osebju. koncept, ki bi si ga izmislili šele dosežkov. Definiramo ga kot Koncept na študente osredinjenega učenja danes. Pedagoške prakse, ki krovni edukacijski koncept ali in poučevanja zajema nekaj splošnih načel jih poudarja, so bile značilne kot edukacijsko filozofijo, ki glede vloge učiteljev in študentov v procesih že v času Sokrata. Ta pristop postavlja študente in njihovo učenja in poučevanja. In sicer poudarja, da leži na študentih velik del odgovornost za lastno vsebuje oblike kooperativnega učenje v sam center učenja in učenje, da učitelji podpirajo samoregulacijo in argumentiranega dialoga. poučevanja, in sicer z namenom, študentov, jim pomagajo razvijati učno avto- Sokratska metoda je zasnovana da spodbuja poglobljene učne nomnost in so seveda odgovorni za določitev učnih ciljev in izbiro učinkovitih učnih metod. na podlagi vprašanj, ki jih procese in visoke učne dosežke. Od učiteljev se tudi pričakuje, da bodo študen- učitelji postavljajo učencem, da Ta koncept poudarja aktivno tom jasno sporočili svoja pričakovanja, kakor bi spodbujali njihovo kritično učenje – torej učenje, kjer se tudi pojasnili, zakaj so izbrali prav te vsebine razmišljanje in razvoj novih in kako bo potekal učni proces. Preprosto, uči- študentje aktivno vključujejo v telji morajo pojasniti študentom svoje odlo- zamisli. Danes poudarjamo na učni proces ter zajema številne čitve pri oblikovanju vsebin in učnih metod pri študenta osredinjeno učenje pedagoške prijeme ter pristope. predmetu, ki ga poučujejo. Njihova naloga je, in poučevanje z namenom da pomagajo študentom dekodirati študijsko Če brskate po straneh centrov za odličnost po- področje ali disciplino, da jim pomagajo, da krepitve poglobljenega učenja, učevanja in učenja na katerikoli znani univerzi, usvojijo načine izražanja, akademskega pi- t.j. aktiviranja višjih miselnih boste zagotovo naleteli na cele strani pojasnil sanja, raziskovanja in strokovnega delovanja o tem, kako v predavalnici voditi raz- na tem področju ali disciplini. Razmerje moči govor ali uporabiti debato ali tehnike med študenti in učitelji v edukacijskem proce- »štirje koti« (angl. four corners) ali su je zaznamovano kot partnerstvo, kot so- pa »razmisli-govori s sosedom-deli odvisnost, kot skupna odgovornost za eduka- z drugimi« (angl. think-pair-share). cijski proces in učne dosežke, kot razmerje ki Učinkoviti pedagoški prijemi so dob- temelji na spoštovanju in zaupanju. To po- ro znani in o njih je bilo že veliko na- meni tudi, da v edukacijskem procesu učitelji pisanega (lahko jih na primer najdete omogočajo in podpirajo agentnost študentov na spletni strani https://ablconnect. s tem, da ponujajo izbirne vsebine ali različne harvard.edu/activity-database ali pa načine za preverjanje znanja ali izbiro za temo na https://instructionalmoves.gse. naloge in da aktivno iščejo povratne informa- harvard.edu/using-im, kjer najdete cije študentov o poteku učnega procesa (npr. tudi video posnetke s primeri in raz- z anketo med semestrom poizvedujoč po lagami pedagoških prijemov (angl. kontruktivnih predlogih o tem, kako izboljšati instructional moves). pedagoški proces pri danem predmetu). Po naročilu Evropske komisije pa Na študente osredinjeno preverjanje zna- smo jih v analitičnem poročilu zbrali nja je pošteno, objektivno, transparentno, s tudi Klemenčič, Pupinis in Kirdulytė strandardi, ki so konsistentno upoštevani in za potrebe priprave evropskih po- je usmerjeno na doseganje učnih dosežkov. litik in instrumentov. Veliko je na- To pomeni tudi, da je potrebno razmisliti o pisanega tudi o pristopih, kot je na tem, kako uvesti večkratno mini preverjanje primer sodelovalno učenje (angl. co- znanja (mini kolokvije), ki spodbujajo sprotno llaborative learning) ali pa vrstniško učenje, in kako ponuditi študentom sprotne učenje (angl. peer learning) ali pa na povratne informacije o tem, v kolikšni meri raziskovanju temelječe učenje (angl. dosegajo učne dosežke. Torej, tukaj zagovar- research-based learning). Navodil je jamo to, da se spremeni praksa, kjer zaključ- 22 | UMniverzum na ocena temelji v celoti ali v večini na enem staviti neposreden stik med učiteljem in štu- in vključevanjem študentskih predstavnikov velikem končnem izpitu in kjer študenti ne denti in da je težje izvajati določene peda- v te strukture in procese odločanja); 3) kako- dobivajo sprotnih povratnih informacij o do- goške prijeme, vendar ni nemogoče. Obstaja vost (in procese zbiranja podatkov in analize seganju učnih izidov. Raziskovalci predlagajo, veliko primerov dobrih praks o množičnih učnih dosežkov; 4) fleksibilne učne poti, ki da je sprotno, pogosto testiranje ena najlažjih predavanjih, ki uspejo izvajati oblike aktiv- omogočajo priznavanje neformalnega znanja in najučinkovitejših premikov k na študente nega učenja (glejte na primer https://cs50. in lažje prehajanje med študijskimi programi; osredinjenem učenju in poučevanju. Tovrstno harvard.edu). Pedagoški proces pri množič- 5) podpora za študij (kot na primer tutorstvo); testiranje lahko uporabimo tudi za preverja- nih predavanjih mora biti veliko skrbneje na- 6) podpora za poučevanje (kot naprimer stro- nje predhodnega znanja ali pa celo na koncu črtovan, da omogoča aktivno učenje, ampak kovna usposabljanja za pedagoški kader ali zagotovo ni nemogoč. vsake ure (kot minuta za refleksijo o obdelani pa zbrani primeri dobrih praks); 7) prostori snovi). Samopreverjanje in vrstniško prever- Kritike na študente osredinjenega učenja in in knjižnice za aktivno učenje; 8) tehnološka janje sta dobrodošli obliki, ki pomagata pri poučevanja se navezujejo tudi na obreme- infrastruktura v podporo učenju in poučeva- samoregulaciji (in refleksiji študentov o učin- njenost slovenskih visokošolskih učiteljev s nju; 9) partnerstva in skupnosti, ki podpirajo kovitosti lastnih učnih startegij) in sodeloval- pedagoškim delom. Ta preobremenjenost ni in razvijajo na študente osredinjeno učenje in nem učenju. zanemarljiva. Morda bi bila rešitev v večjem poučevanje (kot na primer povezave s podje- angažiranju in vključevanju podiplomskih štu- Kaj pa predavanja? Se predavanja kot najsta- tji, ki omogočajo prakse ali z raziskovalnimi rejša in najbolj razširjena oblika poučevanja dentov v pedagoški proces. Na moji univerzi instituti, ki vključujejo študente v raziskoval- smatrajo kot legitimna oblika poučevanja in visokošolski učitelji izvajamo le predavanja ne skupine kot del pedagoškega procesa) in v skladu z načeli na študente osredinjenega (in le-ta so lahko tudi množična). Ampak naše 10) na študente osredinjene metode učenja, učenja in poučevanja? Odgovor je: odvisno, »sekcije«, torej naši seminarji se izvajajo v poučevanja in preverjanja znanja. Več o teh in sicer odvisno, kako se predavanja izvaja- skupinah do največ 15 študentov. In seminarje elementih in indikatorjih za merjenje njihove jo. Klasična predavanja, kjer učitelj uro ali še izvajajo podiplomski (doktorski) študenti. Vsak prisotnosti v instituciji lahko preberete ob ob- dlje nepretrgoma predava (ali celo bere vsebi- izmed njih pokriva po dve ali tri sekcije. Torej javi publikacije. ne) zagotovo ni v skladu s temi načeli, ker ne ima profesor s 600 vpisanimi študenti 40 sekcij spodbuja in ne zagotavlja akitvnega učenja. in okrog 15 podiplomskih študentov. Za to delo Zaključila bi z mislijo: od pedagoško dejavnih Raziskovalci poudarjajo, da imajo današnji so na Harvardu podiplomski študenti plačani. visokošolskih učiteljev moramo pričakovati, študenti krajšo trajanje pozornosti in da so Vendar je tovrstno pedagoško delo tudi del da bodo za svoje predmete tako skrbno raz- bolj dojemljivi za multimodalno posredova- njihovega usposabljanja za akademski poklic, vijali in predstavili svojo metodologijo učenja nje vsebin. Torej zaželjeni so krajši intervali tako da bi se morda dalo razmisliti tudi o peda- in poučevanja kot to storijo na raziskovalnem klasičnih predavanj, morda z vnosi informacij goškem delu za kredit. področju, ko se prijavljajo na razpise za finan- tudi preko videa ali s stvarnimi predmeti, le- Poudariti želim, da za premik k na študente ciranje raziskovalnih projektov. Od visokošol- -te pa dopolnjujejo intervali z razgovorom ali osredinjenemu učenju in poučevanju ni nujno skih zavodov pa moramo pričakovati, da bodo delom v parih ali majhnih skupinah ali debate potrebno veliko sredstev. Sredstva lahko si- pedagoško delo vrednotili in cenili enako- in podobne oblike, ki spodbujajo aktivno uče- cer pripomorejo k oblikovanju institucionalne vredno raziskovalnemu delu in da bodo našli nje. Za podajanje določenih temeljnih znanj podpore za tovstno pedagoško delo, ampak primeren način za vrednotenje pedagoških so predavanja morda celo nujno potrebna, obvezen je premik v miselnosti in univerzi- dosežkov, ki ne bo vseboval zgolj točkovanja. ampak vprašanje je ali je nujno, da jih izva- tetni kulturi, ki sprejema, ceni in poudarja na V Mariboru sem na temo na študente osre- jamo v predavalnici ali pa jih posnamemo in študente osredinjeno učenje in poučevanje. dinjenega učenja in poučevanja govorila leta posredujemo pred predavanjem (angl. flipped S kolegico Sabine Hoidn iz Univerze St Gallen classroom) in potem izkoristimo čas predava- 2015 in ponovno v februarju 2020 na posve- sva za Routledge Handbook on Student-Cen- tu, ki ga je organizirala Univerza Mariboru v nja za razgovore ali delo na primerih. Način tred Learning and Teaching in Higher Educa- okviru projekta INOVUP (Inovativno učenje in podajanja vsebin je zmeraj odvisen od vsebi- tion (Routledge, 2020) zbrali dobre prakse iz poučevanje v visokem šolstvu). Glede na ka- ne, kakor tudi učne avtonomnosti naših štu- mednarodnega prostora na to temo. V ediciji kovost predstavljenih prispevkov in komen- dentov (in morda tudi okoljskih dejavnikov kot pa poudarjava tudi, da je za premik iz paradi- tarjev in vprašanj udeležencev na letošnjem npr. prostorskih kapacitet, opremljenosti la- gme poučevanja, ki se osredinja na to kaj učite- posvetu zaznavam premik v miselnosti in boratorijev in podobno). Generični pristopi za lji poučujejo, na paradigmo učenja, ki poudarja višji nivo strokovnosti, kot sem ga pred pe- na študente osredinjeno učenje in poučevanje kaj se študenti (na)učijo, potrebno razmišljati ne obstajajo, ampak obstajajo le pedagoški širše od pedagoških procev znotraj predaval- timi leti. Kljub odlični udeležbi na posvetu je prijemi in pristopi, ki jih lahko uporabimo in nice. Potrebno je razviti na študente – na uče- bila z nami le manjšina akademskega osebja prilagodimo učnim vsebinam, učni pripravlje- nje osredinjeni univerzitetni ekosistem, ki za- iz Slovenije in verjamem, da je dela še veliko. nosti ali avtonomnosti študentov in želenim jema več soodvisnih in medseboj prepletenih Ampak ponovno, kakovost pogovorov na pos- učnim dosežkom pri našem predmetu. elementov, in sicer: 1) univerzitetne politike in vetu me navdaja z optimizmom, kajti znanje Kritiki na študente osredinjenega učenja in startegije, ki poudarjajo ta koncept; 2) vode- v domačih logih vsekakor imamo. Potrebno je poučevanja omenjajo tudi, da je aktivno uče- nje in upravljanje (vključno s posamezniki ali le še poskrbeti, da bo doseglo vsako predaval- nje nemogoče pri množičnih predavanjih. S enotami, odgovornimi za implementacijo na nico, vsak predmet, vsak študijski pogram in tem se ne strinjam. Res je, da je težje vzpo- študente osredinjenega učenja in poučevanja vsakega študenta/študentko. UMniverzum | 23 ŠTUDENTI UNIVERZE V MARIBORU O VISOKOŠOLSKEM POUKU – PREDSTAVITEV REZULTATOV RAZISKAVE PROF. DR. MILENA IVANUŠ GRMEK SABINA OGRAJŠEK

V zadnjih nekaj letih je v središču zanimanja valne dejavnosti razvrstili v tri sorodne smeri različnih razprav. Skupaj s frontalno učno ob- preučevanje visokošolskega izobraževanja študija: humanistično-družboslovna (n = 98; liko se pojavljajo zastarele predstave o učite- predvsem z vidika kakovosti in zadovoljstva 46,2 %), naravoslovno-matematična in tehnič- lju, ki študentom bere vsebino (lastnih) knjig, študentov s študijem. Na zadovoljstvo štu- no-tehnološko (n = 67; 31,6 %) ter biomedicin- pri tem pa z njimi ni v nikakršni komunikaciji. dentov, kot ugotavljajo Sapri, Kaka in Finch ska (n = 47; 22,2 %). Takšna organizacija pouka res ni dopustna, (2009, str. 42–44) zagotovo vpliva kakovo- Najprej smo ugotavljali zaznave študentov o kot tudi ni dopustna popolna opustitev fron- stno poučevanje. Za študente ni pomembna učiteljevi rabi učnih metod. Ugotovili smo, da talne učne oblike. Na tem mestu se strinja- le vsebina, ki jo študentje spoznavajo, temveč visokošolski učitelji in sodelavci uporabljajo mo s Kubaletom (2016, str. 99), ki trdi, da je tudi učne metode in oblike, ki jih visokošol- raznolike učne metode, a so predavanja daleč frontalni pouk primeren in tudi potreben za ski učitelji uporabljajo med učnim procesom, najpogosteje uporabljena učna metoda v viso- obravnavo zahtevne učne snovi, ki je študen- njihovo znanje in odnos, ki ga imajo do štu- košolskem pouku. Sledijo jim delo s pomočjo tje drugače ne bi mogli usvojiti v kratkem času dentov. Kot pomembne dejavnike, ki vpliva- primerov, prikazovanje, reševanje problemov, oziroma brez učiteljeve razlage. Naj še samo jo na zadovoljstvo, so študentje označili še laboratorijsko-eksperimentalno delo, delo dodamo, da je tudi v frontalno poučevanje opremljenost institucij, prostorsko ureditev z besedilom in razgovor. Prav kombinacija možno vpeljati pristope poučevanja in učenja predavalnic, torej učna okolja, ki omogočajo različnih učnih metod, ki so osredinjene tako osredinjenega na študente. uporabo različnih metod in oblik poučevanja, na študenta, kot tudi na učitelja, pomembno Nadalje smo raziskali zaznave študentov o spodbujajočo socialno klimo, medsebojno so- prispeva h kakovostnemu študijskemu proce- aktivnem poučevanju in učenju, pri čemer nas delovanje, komunikacijo, ustvarjalnost (Kle- su. Nadalje smo ugotovili, da je raba različnih je predvsem zanimalo, ali visokošolski učitelji menčič, Pupinis in Kirdulytė, 2020) ter vpetost učnih metod v tesnejši povezavi s smerjo, kot organizirajo učne situacije, ki spodbujajo ak- študija v prakso. stopnjo študija. Metoda razgovora se namreč tivnost študentov, ali omogočajo študentom Ker Univerza v Mariboru sodeluje v projektu pogosteje uporablja v humanističnih in druž- nadzor nad lastnim učenjem, ali poučujejo za Inovativno učenje in poučevanje v visokem boslovnih smereh študija, reševanje proble- razumevanje in uporabo, ali pouk prilagajajo šolstvu (INOVUP), smo z namenom analize mov in delo s pomočjo primerov je pogosteje študentom. Študentje so zaznali, da si učite- stanja izvedli raziskavo, katere namen je bil uporabljeno v naravoslovno-matematičnih lji prizadevajo obravnavo novih vsebin pove- preučiti pogled študentov Univerze v Maribo- in tehnično-tehnoloških smereh študija, la- zovati z njihovim obstoječim znanjem, da v ru na izvajanje visokošolskega pouka. V razi- boratorijsko-eksperimentalno delo pa se po- poučevanje vključujejo raznolike primere, ki skavi nas je zanimalo, kako visokošolski pouk gosteje uporablja v biomedicinskih študijskih so jim v pomoč pri osmišljanju znanja ter da zaznavajo študenti z vidika rabe učnih metod smereh. Ugotovitve niso presenetljive, saj je jih pogosto spodbujajo k predhodni pripravi in učnih oblik, aktivnega poučevanja in učenja naloga vsakega visokošolskega učitelja, da na študijski proces, k samostojnemu reše- ter preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri tem pouk prilagaja tudi specifikam posamezne vanju problemov, k lastni organizaciji učenja so nas zanimale razlike med študenti glede študijske smeri. in k uporabi informacijsko-komunikacijske na študijsko smer in stopnjo študija. Preverili smo tudi zaznave študentov o učite- V raziskavi je sodelovalo 212 študentov vseh ljevi rabi učnih oblik. Ugotovili smo, da visoko- fakultet Univerze v Mariboru. Podatke smo šolski učitelji in sodelavci uporabljajo različne zbirali z anonimnim anketnim vprašalnikom, učne oblike na predavanjih in vajah. Če je za v katerem prevladujejo vprašanja zaprtega in predavanja značilna frontalna učna oblika, so polodprtega tipa ter opisne ocenjevalne le- na vajah večinoma v uporabi posredne učne stvice. Na anketni vprašalnik se je odzvalo 96 oblike, kot so individualno delo, delo v dvoji- (45,3 %) študentov prve stopnje in 116 (54,7 %) cah in delo v skupinah, med katerimi prevla- študentov druge stopnje, medtem ko se štu- duje skupinska učna oblika. Rezultati naše dentje tretje stopnje na povabilo niso odzvali. raziskave kažejo, da je izmed vseh učnih ob- Študente smo na osnovi študijskega progra- lik v visokošolskem pouku v ospredju ravno ma s pomočjo Evropskega šifranta razisko- frontalna učna oblika, ki je pogosto predmet 24 | UMniverzum tehnologije. Rezultati naše raziskave so tudi 137–138) o prednostih alternativnih, sodob- pokazali, da je pri poučevanju in učenju osre- nih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja. dinjenemu na študente še veliko prostora za Raziskava je še pokazala, da je raba različnih napredek, saj so študentje opozorili, da je za oblik preverjanja in ocenjevanja znanja pogo- visokošolski pouk manj značilno sodelovanje jena s študijsko smerjo, kar niti ni presenet- priznanih strokovnjakov, popestritev peda- ljivo, saj je smiselno, da učitelji prilagajajo goškega dela z raznolikimi nalogami ali pove- preverjanje in ocenjevanje različnim pred- zovanje študijskega procesa z raziskovalnim metnim področjem. Z vidika študentov si delom učiteljev. Zaznali smo tudi nekaj stati- dodatno obravnavo zasluži prisotnost v stično značilnih razlik glede na smer in stop- študijskem procesu. Študentje obvezno njo študija, saj namreč pri vpeljavi aktivnega prisotnost le redko sprejmejo kot nekaj poučevanja in učenja prednjačijo biomedicin- pozitivnega, prej kot nekakšno kazen ske smeri in študijske smeri prve stopnje. Če ali nadzorovanje. Učitelji na drugi razlike glede na smer študija niso presenetlji- strani pričakujejo, da se študentje ve, saj so najverjetneje pogojene s specifika- zavedajo svojih obveznosti in da mi poučevanja različnih predmetnih področij, študijski proces dojemajo kot prilož- so toliko bolj presenetljive ugotovitve o za- nost za nova znanja, a Gibbs (2006, str. 23) kot tudi Schmidtn, Wagener, Smeets, Ke- emink in van der Molen (2015, str. 13) ugota- (str. 23–36). London; vljajo, da so študentje vedno bolj preračunljivi, New York: Routledge. ter hitro ugotovijo, v katere predmete jim ne bo potrebno vložiti veliko truda, kar se posle- Klemenčič, M., Pupinis, M., Kirdulytė, G. (2020). dično odraža tudi v njihovi prisotnosti. Iz za- Mapping and analysis of student-centred pisanega izhaja, da je študentova prisotnost learning and teaching practices: usable v večji meri odvisna od učitelja, njegovega knowledge to support more inclusive, high- poučevanja, vsebine in zahtevnosti predmeta, -quality higher education. Luxembourg: Pu- čeprav verjamemo, da si visokošolski učitelji blications Office of the European Union. želijo, da temu ne bi bilo tako. Kubale, V. (2016): Priročnik za sodobno obli- Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljamo, kovanje ali artikulacijo učnega procesa. Celje: da po mnenju študentov pri izvedbi visoko- Samozaložba. šolskega pouka prevladujejo predavanja in frontalna učna oblika. Študentje so vključeni Letina, A. (2015): Application of Traditional znavah študentov glede na stopnjo študija. v študijski proces, učitelji se jim do neke mere and Alternative Assessment in Science and Ugotovili smo namreč, da pri večini vidikov prilagajajo, jih spodbujajo, da naj imajo nadzor Social Studies Teaching. Journal of Education, aktivnega poučevanja in učenja ne prihaja nad lastnim učenjem. Za namene preverjanja 17 (1). 137–152. do razlik med študenti prve in druge stopnje. in ocenjevanja znanja v študijskem procesu Sapri, M., Kaka, A. in Finch, E. (2009): Factors Pričakovali smo namreč, da bodo študentje najpogosteje uporabljajo izpit, kolokvij, oceno That Influence Student’s Level of Satisfaction druge stopnje poročali o kompleksnejši orga- seminarskega referata in oceno seminarske With Regards To Higher Educational Facilities nizaciji študijskega procesa, v katerem bodo predstavitve. Prožne oblike učenja in pouče- Services. Malaysian Journal of Real Estate, 4 zaznali problemsko učenje, praktične aktivno- vanja so sicer prisotne, vendar obstaja še ve- (1). 34–51. sti, možnost vključevanja v raziskovalno delo liko priložnosti za izboljšanje. in učenje z odkrivanjem. Schmidtn, G. H., Wagener, L. S., Smeets, A. C. Preverili smo tudi zaznave študentov o obli- Literatura: M. G., Keemink, M. L. in van der Molen, T. H. kah preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih Gibbs, G. (2006): How assessment frames (2015): On the Use and Misuse of Lectures in uporabljajo visokošolski učitelji in sodelavci. student learning. V Bryan, C. in Clegg, K. (Ur.): Higher Education. Health Professions Educa- Študentje so zaznali, da je za namene pre- Innovative Assessment in Higher Education tion, 1. 12–18. verjanja in ocenjevanja znanja najpogosteje uporabljen izpit, nato sledijo še kolokviji, oce- na seminarskega referata in ocena seminar- ske predstavitve. Gre za oblike, ki jih učitelji upoštevajo tudi pri oblikovanju študentove končne ocene pri predmetu. Učitelji upora- bljajo raznolike učne oblike, med katerimi so nekatere tudi bolj osredinjene na študente. Rezultati so vzpodbudni, še posebej ko jih Projekt »Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu (INOVUP)« sofinancirata Republika Slovenija in povežemo z ugotovitvami Letine (2015, str. Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. UMniverzum | 25 8. REDNA KONFERENCA DRUŠTVA AGRARNIH EKONOMISTOV SLOVENIJE PROF. DR. ČRTOMIR ROZMAN Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije (DAES) že štiri desetletja združuje domače agrar- ne ekonomiste, ki delujejo v različnih akademskih, raziskovalnih, strokovnih in gospodarskih ustanovah. Naše stanovsko društvo dejansko predstavlja celovit forum, ki je namenjen izme- njavi strokovnih mnenj in soočenju znanstvenih stališč, kar ima pomemben vpliv na aktualna dogajanja povezana z relevantnimi ekonomskimi vprašanji kmetijstva in razvoja podeželja pri nas. Že od leta 2001 organizira društvo, vsake 2–3 leta znanstveno konferenco, ki je postala tudi mednarodna. 8. redna konferenca je tako že drugič potekala na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru z nosilno temo Razvojni vidiki prenosa znanja v Skupni kmetijski politiki (SKP) po letu 2020.

Osrednja tema konference namenjena izo- ževali v tujini. Velja poudariti izjemno pozitiv- dr. Jerneja Turka (takrat še docenta), ki mu braževanju in prenosu znanja ni bila izbrana no vlogo takratnega dekana FKBV pokojnega je uspelo združiti večino slovenskih agrarnih naključno. Letos namreč Fakulteta za kmetij- zaslužnega profesorja dr. Božidarja Krajnčiča ekonomistov z ustrezno habilitacijo (tako z stvo in biosistemske vede praznuje 20. oble- in takratnega rektorja UM prof. dr. Ludvi- Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter tnico od uvedbe podiplomskega študijskega ka Toplaka, ki sta se navkljub kadrovskemu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo), pro- programa Agrarna ekonomika, ki je bil prvi pomanjkanju, zavedala pomena programa fesorje z Ekonomske in Pravne fakultete ter 2 tovrstni program v državi. Do takrat so se slo- za Univerzo in sta ga z vsemi silami podpr- uglednih tujih inštitucij (Univerza v Readingu venski agrarni ekonomisti v glavnem izobra- la. Akreditacija programa pod vodstvom prof. iz Združenega kraljestva ter BOKU iz Duna- 26 | UMniverzum

agroživilstva v okviru vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo. Državotvorni an- gažma širšega kroga agrarnih ekonomistov s Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani tako v pripravi strokovnih smernic kot tudi pri samih pogaja- njih, je nedvomno prispeval k temu, da je bilo slovensko kmetijstvo pripravljeno na pristop države v EU. Hkrati s tem je predhodno ome- njeni razvoj agrarne ekonomike na izobraže- valnem področju povzročil, da je znanstveno strokovni diapazon na vsaki novi konferenci vse širši in bogatejši. Referenti predstavljajo nove in izvirne metodologije, precej je predsta- vljenih raziskav vezanih na doktorske diser- tacije, tekoče projekte in delujoče programske skupine. Agrarna ekonomika je tudi eno iz- med redkih področij, za katera obstaja s strani Agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije financiran nacionalni program Ekonomika ag- roživilstva in naravnih virov (P4-0022), v kate- rega so vključene vse 4 raziskovalne ustano- ve, ki delujejo na področju agroživilstva (poleg ja) pa je ob takšnih predpostavkah mejila na Programi so edinstveni v širši regiji in tako obeh fakultet tudi Kmetijski inštitut Slovenije pravi mali čudež. Program pa je poleg tega, povsem sledijo strateškim smernicam Uni- in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo RS). da je izobrazil številne agrarne ekonomiste verze v Mariboru. Temu trendu so sledili tudi Hkrati s tem pa znanstveno raziskovalni del na magistrskem in doktorskem nivoju, omo- na Univerzi v Ljubljani z razvojem magistr- agrarne ekonomike odlično sodeluje tudi s gočil tudi razvoj področja agrarne ekonomike skega študija Ekonomika naravnih virov. Veli- Kmetijsko svetovalno službo pri Kmetijsko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske ka prednost izvajanih študijskih programov, v gozdarski zbornici Slovenije (predvsem s spe- vede ter razvoj novih programov s področja smislu uspešnejšega oziroma bolj učinkovite- cialisti za agrarno ekonomiko), ki je ključna agrarne ekonomike na vseh stopnjah študija, ga prenosa znanja v prakso, je tudi v dejstvu, v prenosu znanja do direktnega uporabni- katerih akreditacija je sledila v letu 2005 in v da na vseh stopnjah študira veliko prevze- ka. Slednje sodelovanje se je potrdilo tudi z nekoliko spremenjeni obliki (žal spremembe mnikov kmetij. uspešnim kandidiranjem na številne projekte v okviru Evropskih inovativnih partnerstev niso šle vedno v pozitivno smer, ker so bile Prve konference DAES (2001, 2003) so bile v (EIP). V lanskem letu smo agrarni ekonomi- pogojene z raznoraznimi škodljivimi varčeval- veliki meri posvečene izjemno težki proble- sti tudi prvič na povabilo organizatorja dobili nimi ukrepi) potekajo še danes. matiki prilagajanja slovenskega kmetijstva in možnost za organizacijo agrarno ekonomske sekcije na mednarodni konferenci Slovenske operacijske raziskave 2019, ki ga organizira Slovensko društvo informatike. Glede na to, da gre za metodologijam posvečeno konfe- renco, je to povabilo pomenilo izjemno prizna- nje za celotno slovensko agrarno ekonomsko stroko. Vsi objavljeni znanstveni prispevki v Zborniku konference so bili recenzirani. Glede na bogat razvoj discipline tako na izobraže- valnem kot tudi na raziskovalnem področju je Programsko organizacijski odbor konfe- rence sprejel tudi odločitev, da bodo nekateri izbrani referati, vključno z obema plenarnima predavanjema, neposredno po zaključku kon- ference povabljeni, da se jih ustrezno oblikuje in nadgradi s ciljem objave v znanstveni mo- nografiji, ki jo bo v angleškem jeziku izdala ug- ledna mednarodna založba. UMniverzum | 27

Referati, ki so bili po svoji tematski vsebini ekonomike na vseh stopnjah študija kot tudi sicer razmeroma raznovrstni izdelki, so bili kmetijstva nujna za nadaljnji razvoj kmetij- na konferenci predstavljeni v okviru 4 sekcij. stva kot pomembne strateške gospodarske S svojo kakovostno noto so pomembno pri- panoge predvsem v smislu povečevanja sa- spevali h konstruktivni in občasno tudi pole- mooskrbe na vseh nivojih. Kritično je bila mični diskusiji, kar se je še posebej odrazilo izpostavljena problematika vpisa ter s tem pri oblikovanju sklepov konference. V okvi- povezani nekateri nestrokovni pritiski na ru plenarnih predavanj sta se oba vabljena fakultete, da naj opuščajo programe. Pospe- predavatelja dr. Davide Viaggi iz Univerze v šene spremembe in nujni razvojni preboj bo Bologni ter Anton Jagodic iz KGZS osredo- mogoč le v krepitvi dela, učinkovitejši orga- točila na analitični prerez stanja prenosa niziranosti in novih metodah oblikovanja in znanja v kmetijstvu ter njegovega pomena prenosa znanja na področju agrarne ekono- znotraj prihodnje SKP. Posebno težo kon- mike. Obstajajo realne in izjemne kadrovske ferenci je zagotovo dala njena okrogla miza, potrebe pri vseh členih agroživilstva in razvo- kjer so sodelujoči akterji iz praktično vseh ja podeželja (kar so posebej izpostavili delež- najpomembnejših ustanov s tega področja niki na okrogli mizi). Zaradi tega je nujno še v Sloveniji ugotavljali, da brez znanj agrarne naprej razvijati tako znanstveno disciplino v ekonomike ni razvojnega preboja v kmetij- smislu metod, pristopov in ciljno naravna- stvu in na podeželju. Ugotavljali so, da je oh- nih raziskav. Obenem je potrebno še nada- ranitev samostojnih programov tako agrarne lje krepiti, posodobiti in prilagoditi študijske programe in ponud- bo znanj na področju agrarne ekonomike v celotni vertikali znanj od srednjih šol do doktorskega študi- ja. Posebno vlogo pri tem ima tudi posodo- bitev prenosa znanja in vzpostavitev dia- loga in skupnega de- lovanja vseh institucij na področju AKISa agrarne ekonomike. Potrebno je učinko- vito prenašati zna- nja iz mednarodnega okolja, ob tem pa ne smemo zanemariti lokalnih resursov in inovacij. Ravno tako je potrebno še okre- piti medinstitucio- nalno povezovanje in sodelovanje. Posebej izpostavljamo, da so udeleženci konfe- rence eksplicitno po- udarili ohranitev in nadaljnji razvoj spe- cializiranih študijskih programov s področja agrarne ekonomike na vseh treh stopnjah terciarnega izobraže- vanja. 28 | UMniverzum S KARIBOV V MARIBOR PROF. DR. MICHELLE GAY GADPAILLE Prevod: AMMY KENNEDY TJAŠA MOHAR

Rodila se je na tropskem otoku, zato si da se bo tisti pravi, njen bodoči mož, pojavil nikakor ni mogla predstavljati, da bo prav v zadnji klopi predavalnice na Univerzi v To- hladen Atlantski ocean zaznamoval njeno rontu niti tega ne, da bo presenetila kolege življenje po letu 1997 in jo ločil od njenega na oddelku, ko se bo poročila z njim – svo- otroštva. jim asistentom – in mu pozneje, leta 1997, Na tej črno-beli fotografiji, ki jo je posnel sledila v Maribor. Še vedno je poročena z fotograf pri lokalnem časopisu, Michelle njim – Victorjem Kennedyjem, profesorjem želi postati knjižničarka, ker obožuje knji- književnosti in glasbenikom. ge. Pot do njene zdajšnje kariere je bila Prav tako ni slutila, da bo morala dolgo pravzaprav precej ovinkasta. Pred študi- čakati na materinstvo in da ne bo vse šlo jem angleške književnosti na univerzi Yale gladko, pa tudi tega ne, da bo njena nežna je bila računalniška programerka in ana- in krhka dojenčica Amy odrasla v plesalko listka sistemov, pozneje pa je ta dva in- in pustolovko, ki zdaj študira na Islandiji. teresa združila, ko je delala na oddelku za Ta pegast najstniški obraz ima široko čelo računalniško katalogizacijo v knjižnici Stir- in Michelle ga je še kako potrebovala, sku- ling v mestu New Haven. Ena od prednosti paj s pametjo, ki se skriva za njim, da se je dela v knjižnici je gotovo dostop do knjig. lahko podala na svojo nenavadno razisko- Še preden se je Michelle odpravila na po- valno pot. Najprej jo je navdušil karibski diplomski študij v Kanado, je prebrala vso pesnik in Nobelov nagrajenec Derek Wal- kanadsko književnost, ki je bila na voljo v cott, nato je raziskovala novelo, pozneje se knjižnici Stirling. je lotila proučevanja Shakespearja, potem Michelle je seveda pozneje postala učite- pa se je po naravni krivulji parabole poto- ljica, kar v tistem davnem času njene dru- pila v kanadsko književnost. Predavanja, žine ne bi presenetilo. Tudi njena mama predstavitve, članki, recenzije in knjige so je bila osnovnošolska učiteljica, ki je znala si bliskovito sledili, in še preden je Michelle uročiti razred petletnikov s pripovedova- lahko dobro zajela sapo, je leta 2018 pos- njem napete zgodbe. Michelle je pozneje tala redna profesorica. Leto pozneje se je spoznala, da gre pri poučevanju vselej za v svoji knjigi The Ethical Atlantic vrnila k pripovedovanje zgodbe, za tkanje tistega svojim koreninam, v Karibe in k trgovanju s uroka, ki tlakuje pot do modrosti. sužnji, ki je pripomoglo k oblikovanju uso- To je Michelle pri sedem- Zasanjana sedemnajstletnica na fotografiji de teh otokov. »Krog,« kot je rekel Shake- najstih letih. Ker je prav- ni mogla predvideti, kako dolgo bo trajalo, speare, »se je sklenil.« kar pridobila štipendijo, natanko ve, da gre štu- dirat. Vendar je še veliko stvari, ki jih ne ve in jih ne more vedeti. Kako bi mogla vedeti, da jo bo študij na poti do dokto- rata odpeljal v dve tuji državi in na tri univerze? In nazadnje v Maribor, kjer zdaj poučuje na Fi- lozofski fakulteti? UMniverzum | 29

MISLI OB DNEVU ŽENA

Preidite od besed k dejanjem in kupite to knjigo. In seveda: po nakupu je ne pozabite prebrati! Tu pa je še nekaj, česar pogosto ne storimo. Ženske svojih dosežkov pogosto ne obešamo na velik zvon in ne govorimo o svojih dosežkih. Prosim, spremenite to. Vsaj enkrat letno obesite svoje do- sežke na velik zvon! Povejte drugim, kaj ste dosegli. To si zaslužite. In naposled še ena zelo drobna stvar. Ob mednarodnem dnevu žensk razmislite, kdo je ženska, ki je v vašem vsakdanjem življenju nekaj posebnega. To je morda vaša zdravnica, vaša tajnica, ali vaša zavarovalna agentka. Morda je to celo tista prijazna gospa, ki v Mariboru čisti mestne ulice in lastnikom psov ponuja priboljške za njihove ljubljenčke. Poiščite tako žensko in ji povejte, da je nekaj posebnega.

This is Michelle at 17; having just won a le would come to recognize, is always abo- and before she could catch her breath, Mi- scholarship, she knows that university lies ut telling the story, weaving that spell that chelle found herself, in 2018 a full professor. ahead. But there is much she does not and shows the way to wisdom. In her 2019 book, The Ethical Atlantic, she re- cannot know. How could she have known That dreamy seventeen-year old could not turned to origins, to the West indies and the that her education would take her to two have foreseen how long it would take for slave trade that helped to shape its destiny. foreign countries and three universities on the right person to emerge from the back of “The wheel,” as Shakespeare said, “has come the way to a doctorate? And subsequently to a classroom at the University of full circle.” Maribor where she now teaches at the Fa- Toronto—that she would scanda- culty of Arts? lize the department by marrying Born on an island in a tropical sea, she ne- this person, who was her teaching ver could have imagined that it would be the assistant, and following him to chill Atlantic Ocean that defined her life af- Maribor in 1997. She’s still married ter 1997, setting a gulf between her and her to Victor Kennedy, literature profe- childhood. ssor and musician. In that black and white image, taken by a Nor would she have had the sligh- photographer sent from the local newspa- test inkling that motherhood wou- per, she loves books and wants to be a libra- ld come late and after a struggle, rian. But there would be a couple of detours nor that the cherubic pudding of on the way to her ultimate career; before a baby girl called Amy would grow studying English Literature at Yale, she be- up to be dancer and a fine, adven- came a computer programmer and systems turous woman, now studying in analyst, then united these two interests by Iceland. working in the nascent computer catalogu- That freckled teenage face has a ing department at Stirling Library in New Ha- broad brow, and Michelle will need ven. One advantage of cataloguing books for it and the brain it proclaims to em- a living was access to books. Before moving bark on her curious research jour- on to graduate studies in Canada, she had ney. She began from a fascination read her way through the Can Lit section in with the Nobel Prize Winning West Stirling Library. Indian poet, Derek Walcott, then Michelle became a teacher, of course, and explored the novella, and detou- that would not have surprised her family in red through Shakespeare, befo- that long-ago time. For her mother too was re falling with a natural parabola a first-grade teacher, the kind of woman who into Canadian Literature. Lectures, could hold a class of 5-year-olds spellbound talks, articles, reviews and books by telling a story. Teaching, the older Michel- flashed by in dazzling succession, 30 | UMniverzum SLOVESNI NAGOVOR OB REKTORJEVEM DNEVU DR. ANDREJ RAHTEN

Spoštovani gospod rektor, visoki gostje, aka- univerzitetno proslavo v Ljubljani zasenčile napreduje samo znanost, temveč zaživi celot- demski zbor, študentke in študenti, razprave o protokolu, pomembnejša vprašanja na univerza od vrha do tal; raziskovanje je njen zahvaljujem se gospodu rektorju za vabilo na pa so ostala v ozadju. Obletnice – še zlasti tis- motor, njeno ustvarjalno jedro; druge vrste iz- prireditev. Za profesorja mariborske univer- te nacionalnega pomena – bi morale biti v prvi obraževanja varuje pred tem, da bi okostenele ze je vedno posebna čast, če lahko nagovo- vrsti motivacija za še boljše dosežke v priho- in postale same sebi namen, saj jih sili v prila- ri občinstvo prav na dan, ko se že po tradiciji dnosti. Pri nas pa se pogosto zdi, da jih najraje gajanje in obnavljanje.« Ricoeurjev citat zveni, poudarjajo pomen in dosežki naše univerze. izrabljamo za medsebojna obračunavanja. kot da bi ga zapisal danes. Toda nastal je že Kot zgodovinarju pa se mi zdi še posebej po- Druga lanskoletna obletnica, na simbolični rav- leta 1964, še bolj zanimivo pa je, da je prav Bra- membno, da mi je bilo rektorjevo vabilo po- ni pomembna za naš univerzitetni prostor, je čič omenjeni članek francoskega filozofa prire- sredovano v časovni bližini treh pomembnih bila 100. obletnica rojstva dr. Vladimirja Brači- dil za objavo v slovenščini. univerzitetnih obletnic. Dve smo obeležili proti ča, prvega rektorja mariborske univerze. Zna- Kakšen naj bi bil po Ricoeurjevem mnenju so- koncu preteklega leta, tretja pa je neposredno no je, da začetki visokega šolstva v Mariboru doben visokošolski učitelj, je seveda eno ključ- pred nami. segajo v leto 1859, ko je lavantinski škof An- nih vprašanj omenjene razprave: »Ni mogoče, Tik pred koncem preteklega leta smo bili pri- ton Martin Slomšek prenesel sedež škofije iz da bi naslovi, pridobljeni s študijem v mladih ča proslavi 100-letnice ustanovitve Univerze Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor in tukaj letih, njihove nosilce osvobodili potrebe po v Ljubljani. Dolga je bila pot od prvih politič- ustanovil tudi slovensko bogoslovno učilišče. A nenehnem dodatnem učenju, kakor to dopuš- nih pobud med pomladjo narodov leta 1848 pot do ustanovitve univerze v Mariboru je bila čajo fetišizirani visokošolski naslovi ali večna do uresničitve slovenskih prizadevanj v okviru še daljša od ljubljanske. Upam si trditi, da bi posvetitev z doktoratom. Če raziskovanje terja nove države. Lahko rečemo, da je bila pobuda bila brez Bračičeve predanosti in vneme lahko neprestano in postopno selekcijo, potem viso- za univerzo vedno tudi del prizadevanj za Ze- še daljša. To mi je v nedavnem pogovoru potr- košolski učiteljski kadri pri tem ne morejo biti dinjeno Slovenijo. Prav zato pa je imela v stari dil tudi eden izmed njegovih sodelavcev v Kav- izjema.« Ricoeur se je v Bračičevi slovenski pri- Avstriji tudi veliko nasprotnikov. Naj ome- čičevi vladi, ki se je spominjal, kako Bračič na redbi spraševal predvsem naslednje: »Ali tudi nim kot primer zgolj razpravo v dunajskem sejah nikoli ni zamudil priložnosti opozoriti na sprejemamo zadosti profesorjev, tovarišev, ki parlamentu v začetku decembra 1901. Proti potrebo po ustanovitvi mariborske univerze. prihajajo iz tujine? Ali rade volje sodelujemo z ustanovitvi ljubljanske univerze je takrat med Ker v publiki sedijo boljši poznavalci njegove- organizmi zunaj univerze?« drugim nastopil tudi celjski nemškonacionalni ga življenja in dela, ne bi ponavljal znanih dej- V članku je tematizirano še eno vprašanje, ak- poslanec Josef Pommer, ki je kolegom v parla- stev. Rad pa bi opozoril predvsem na to, da so tualno takrat, a tudi danes: kakšna naj bo vloga mentu bral dolge lekcije o domnevni nerazvi- njegovi pogledi na razvoj univerze aktualni še študentov na sodobni univerzi. Po Ricoeurje- tosti slovenskega jezika. Tako naj bi bilo slo- danes. Še posebej velja poudariti, da je bil tako vem mnenju se še vedno prepogosto dogaja, vensko leposlovje nepomembno, znanstvena izvrsten znanstvenik kot odličen pedagog. Ob da je profesor bolj podoben sodniku kot pa uči- literatura pa naj sploh ne bi obstajala. Manj- vsem neumornem delu za mariborsko univer- telju, študent pa bolj podoben obtožencu kot kalo naj bi tako učbenikov kot profesorjev in zo pa mu je uspelo obnoviti tudi znameniti Ča- učencu. Čeprav gre seveda že v načelu za ne- študentov. Slovencem je svetoval, naj pridejo s sopis za zgodovino in narodopisje ter ga vrniti simetrično razmerje, je potrebno aktivno iskati takšnim predlogom spet čez sto let, pa še tak- med najboljše znanstvene revije. načine, da se uveljavi kar največja mogoča po- rat naj ne bi bilo po njegovem za ustanovitev Nedavno sem ob prebiranju prvih letnikov re- vezanost. Ali kot je zapisal Ricoeur in za njim univerze prav nobene potrebe, je prerokoval vije Teorija in praksa naletel na članek z nas- v slovenščini ponovil Bračič, »je treba storiti celjski poslanec. lovom Ustvarimo univerzo. Njegov avtor je bil mnogo, storiti vse, da bi navezali in organizirali Ta prerokba se ni uresničila in kmalu po usta- znameniti francoski filozof Paul Ricoeur, ki je pogovor s študenti«. Pogovor je torej ključna novitvi nove države je tudi Ljubljana dobila v času svojega življenja vrhunsko znanje filo- beseda: v vprašanjih in odgovorih predavatelja, svojo univerzo. Včasih se pozablja, da je bila zofije združeval z veliko željo po krepitvi vloge v aktivni vlogi študentov pri seminarskem delu, ustanovitev ljubljanske univerze vseslovenski univerze v sodobni družbi. Med njegovimi te- v dejavnostih študentskih društev. projekt, delež štajerskih politikov in intelektu- zami je v omenjenem članku tudi naslednja: Bračičeva odločitev, da v svoji priredbi objavi alcev pri tem pa nadpovprečno visok. Naj ome- »Morda bi kdo rekel, da preveč poudarjena citirani članek znanega francoskega univerzi- nim samo imena, kot so Anton Korošec, Karel skrb za raziskovanje škoduje drugim nalogam tetnega reformatorja, priča, da se je že desetle- Verstovšek in Ivan Žolger. Žal so lanskoletno visokega šolstva. Kadar je raziskovanje živo, ne tje pred nastankom mariborske univerze njen UMniverzum | 31 ustanovni oče zavedal ključnih izzivov njenega na to opozarjajo tudi table. Svojčas je bilo tako sposobna konkurirati tudi večjim in starejšim poslanstva. Izzivov, ki so očitno dobrega pol tudi v Mariboru, a že dolgo takšnega obeležja sestram, ne samo v Avstriji, ampak tudi v šir- stoletja kasneje še vedno prisotni. Slavnostni ob vhodu v mesto ni več. Morda je tridesetle- šem sosedstvu. Tako tudi na najboljši način dnevi, kot je današnji, so najboljša priložnost, tnica razglasitve dober povod za nov razmi- upravičuje svoj celotni naziv: alpsko-jadranska da se vprašamo, v kolikšni meri se tudi sami slek o tovrstni potrditvi povezanosti mesta in univerza. kot člani mariborske univerzitetne skupnosti univerze. Nenazadnje, vizija Bračiča in drugih Prav je, da smo ob 100-letnici ljubljanske uni- teh izzivov zavedamo. ustanovnih očetov je bila prav to: ustvariti uni- verze tudi v Mariboru ponosni na svojo starej- Tretja obletnica, ki jo želim danes nasloviti, je verzo v Mariboru – za Maribor. šo sestro. Njena ustanovitev je pomenila veliko tik pred nami. Marca letos bo minilo 30 let, od- Ob poudarjanju povezanosti Maribora z uni- prelomnico v slovenskem narodnem razvoju. kar je svet Univerze v Mariboru sprejel pobudo verzo pa bi rad ob koncu izpostavil še nekaj. Z Toda hkrati ne smemo pozabiti, da manjše uni- o dopolnitvi imena mesta v Univerzitetno mes- gospodom rektorjem sem se imel nedavno pri- verze, njene mlajše sestre, ki so izven državne to Maribor. Septembra 1990 je občinska skup- ložnost pogovarjati o celovški univerzi, saj se prestolnice, niso zgolj ustanove lokalnega, am- ščina pobudo podprla – soglasno in s ploska- je udeležil proslave njene 50-letnice. Ker sem pak tudi nacionalnega pomena. Če naj bi bilo njem. Glavno sporočilo te odločitve je bilo, da tudi sam svojčas študiral na njej, sem bil vesel znanje glavno gibalo razvoja slovenske države, bo tako »tudi navzven vidna povezanost mes- njegovega mnenja, da se je v relativno kratkem potem univerzitetni temelji tega znanja niso ta z njegovo univerzo«. Seveda Maribor ni edi- času uspela razviti v izjemno uspešno ustano- zgolj v Ljubljani, ampak tudi v Kopru, Novi Go- no mesto, ki se ponaša s tem naslovom. Če se vo. V začetku svojega obstoja je bila pogosto rici in Mariboru. Dokler se zavedamo tega dej- peljemo z avtom v Novo Gorico ali Celovec, nas predmet podcenjevanja, a je dokazala, da je stva, se nam ni treba bati za prihodnost. 32 | UMniverzum ODPRTJE NOVE RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE NA UNIVERZI V MARIBORU Na Univerzi v Mariboru smo slovesno odprli novo raziskovalno infrastrukturo, ki je locirana na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in je del večjega projekta InnoRenew. Slovesnosti so se udeležili prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, ki je tudi vodilni partner projekta InnoRenew, dr. Jernej Štromajer, državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, prof. dr. Gorazd Štumberger, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, izr. prof. dr. Andreja Kutnar, vodja projekta in direktorica raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, prof. dr. Karin Stana Kleinschek, vodja laboratorija InnoRenew FERI, partnerji ter mnogi drugi. V nagovoru je rektor prof. dr. Zdravko Kačič izpostavil, da je to zagotovo ena izmed pre- lomnic na Univerzi v Mariboru, ki si prizadeva pridobiti pomembne infrastrukturne pogoje za to, da se lahko enakopravneje vključuje v Prof. dr. Karin Stana Kleinschek, vodja labo- roznih materialov in polimernih kompozitov mednarodni raziskovalni prostor. V toliko več- ratorija InnoRenew je predstavila opremo v na osnovi bio-obnovljivih surovin (celulozna je zadovoljstvo je, če lahko pri tem sodeluje z laboratorijih, ki je edina v tej regiji. Nova razi- vlakna, polisaharidni derivati …), ki bodo za- drugimi slovenskimi institucijami in se tako z skovalna infrastruktura tako omogoča razvoj dovoljevali potrebe in zahteve potrošnikov ter združenimi močmi lažje dosežejo zadani cilji. in pripravo širokega nabora funkcionalnih nacionalne in evropske zakonodaje z name- Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je v svo- materialov v obliki nano-delcev, kapsul, ae- nom zagotavljanja energijske učinkovitosti in jem govoru izpostavil pomembnost vlaganja rogelov in kompozitov na osnovi bio-osnova- minimalnega ogljičnega odtisa. Raziskovalna v lastno, slovensko znanstveno-raziskovalno nih polimerov; razvoj premazov in postopkov oprema bo tako omogočila razvoj in pripravo infrastrukturo in lastno prihodnost. funkcionalizacije in strukturiranja površin in širokega nabora funkcionalnih materialov v Vodja projekta in direktorica InnoRenew CoE, celovito karakterizacijo ključnih uporabnih obliki nano-delcev, kapsul, nano-vlaken, ae- izr. prof. dr. Andreja Kutnar je izpostavila po- lastnosti (mehanske, površinske, reološke, rogelov in polimernih kompozitov ter hkrati membnost interdisciplinarnega povezovanja adsorpcijske lastnosti, poroznost). celovito karakterizacijo ključnih uporabnih znanosti, ki lahko bistveno pripomore k na- V novo nastalem laboratoriju, v sklopu Fakul- lastnosti. UM FERI je sicer za ureditev in pre- predku. Prav zaradi združenosti precejšnega tete za elektrotehniko, računalništvo in infor- ureditev prostora v nov laboratorij prispevala deleža slovenskega raziskovalnega prostora matiko (UM FERI), katerega vrednost opreme tudi približno 60.000 € lastnih sredstev. in njegove raziskovalne infrastrukture, je ta je v višini 1.144.691,44 €, bodo razvijali ino- V skladu s predvidenimi aktivnostmi projek- postal privlačen tudi v mednarodnem okolju. vativne materiale iz obnovljivih virov, ki bodo ta InnoRenew se bodo v Laboratoriju Inno- S pridobljeno raziskovalno infrastrukturo bo uporabljeni predvsem na področjih gradbeni- Renew-FERI razvijali materiali, ki bodo za- tudi lažje slediti ciljem, ki jih narekuje Evropski štva, lesne in polimerne industrije. Poudarek gotavljali funkcionalnost in udobje v grajenih zeleni dogovor do leta 2050. bo na razvoju in oblikovanju funkcionalnih po- objektih ter blagodejno vplivali na počutje in UMniverzum | 33 zdravje ljudi; lahki izolacijski materiali, filmi Konzorcij, ki ga koordinira Univerza na Pri- Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, Zavod in membrane, funkcionalni premazi in grad- morskem, vključuje mentorsko institucijo iz e-Oblak, Nacionalni inštitut za javno zdravje beni elementi z vključenimi aktivnimi delci Nemčije, tj. Fraunhofer Institute for Wood ter Regionalno razvojno agencijo ljubljanske (npr. fazno spremenljivi materiali), obenem Research-Wilhelm Klauditz-Institut ter 7 in- urbane regije. Sestava konzorcija zagotavlja pa omogočali uporabniku zaznavanje raz- stitucij iz Slovenije: Univerzo v Mariboru (sku- širok nabor ekspertiz na področju obnovljivih ličnih okoljskih parametrov in mehanskih pina raziskovalcev Inštituta za avtomatiko materialov, ki segajo od zdravja, informacij- obremenitev z integriranimi senzorji (razvoj Fakultete za elektrotehniko, računalništvo skih tehnologij, ved o materialih, inženirskih optičnih senzorjev za nadzor konstrukcij in in informatiko), Zavod za varstvo kulturne ved, gradbeništva vse do kulturne dediščine dediščine Slovenije, Zavod za gradbeništvo in trajnostnega razvoja. drugih mehanskih parametrov v pametnih zgradbah, razvoj senzorjev za zaznavanje kemijskih in biokemijskih parametrov v pa- metnih zgradbah, senzorji in merilni sistemi za brezkontaktno in 3D merjenje vsebnosti vlage v materialih in zgradbah). Izsledki raz- iskav bodo uporabljeni tudi na drugih pod- ročjih, kot so agronomija, bio-medicinski in higienski materiali ter geotekstilije. O projektu InnoRenew Konzorcij projektnih partnerjev je pod vod- stvom Univerze na Primorskem projekt Inno- Renew prijavil na razpis instrumenta Teaming iz okvirnega programa Evropske unije za razi- skave in inovacije Obzorje 2020. Projekt Inno- Renew so – edinega iz Slovenije – novembra 2016 izbrali med 169 mednarodnimi prijava- mi, aprila 2017 pa je bil tudi uradno ustano- vljen raziskovalni inštitut InnoRenew CoE. Namen projekta InnoRenew je postaviti raz- iskovalni inštitut InnoRenew CoE za raziska- ve, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja in z njegovim delovanjem omogočiti preboj Slovenije na vodilno mesto v Evropi na področju trajnostnega gradbeništva. Danes raziskovalni inštitut InnoRenew CoE zaposlu- je že skoraj 60 oseb in sodeluje pri treh novih projektih Obzorja 2020 ter številnih drugih in- dustrijskih in državno financiranih projektih. Koordinator projekta je Univerza na Primor- skem, ki je pridobila skoraj 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za postavitev razisko- valnega inštituta InnoRenew CoE, sredstva Evropske komisije pa je oplemenitila Vlada Republike Slovenije, ki prispeva še 30 milijo- nov investicijskih sredstev, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za postavitev in dolgo- ročno delovanje raziskovalnega inštituta ter vseh ostalih devetih partnerskih ustanov. 34 | UMniverzum PODJETNIKI ŽELIJO USTVARJATI SPREMEMBE V SVETU

Izmed 50 sodelujočih držav v raziskavi Globalni podjetniški monitor 2019/2020 (GEM), v 35 državah, več kot 40 % podjetnikov trdi, da je njihova motivacija za ustanovitev podjetja želja po ustvarjanju sprememb v svetu. Prevladujoč motiv za žensko podjetništvo je želja po doseganju sprememb v svetu, medtem ko moške motivira ustvarjanje bogastva in visokih dohodkov.

Rezultati Globalnega podjetniškega mo- nitorja 2019/2020, največje svetovne raz- Global iskave o podjetništvu, so potrdili, da je ob prispevanju k spremembam v svetu, po- Entrepreneurship memben motiv za podjetništvo tudi ustvar- janje finančnega bogastva. Več kot osem od desetih podjetnikov, ki so začeli nov posel Monitor v Iranu, Katarju, Pakistanu, Indiji in Italiji, je navedlo, da jih je motiviralo prav bogastvo 2019/2020 Global Report ali želja po visokih dohodkih. Nasprotno pa je ta motiv veljal za manj kot dva podjetnika od desetih na Norveškem in Poljskem. Vodja GEM raziskave za Slovenijo, prof. dr. Miroslav Rebernik z Ekonomsko-poslovne fakultete UM ugotavlja: »Ustvarjanje več- jega dohodka, glede na rezultate raziskave, nikakor ni edino gonilo podjetniške aktivno- sti novih generacij podjetnikov. Proučevani motivi kažejo, da se krepi zavesten premik k bolj trajnostnemu podjetništvu, vendar pa želja po ustvarjanju večjega dohodka še naprej ostaja močan motivator.« Proučevanje motivacije podjetnikov v mno- gih gospodarstvih opozarja tudi na nerav- novesje trga dela ali negotovost zaposlit- venih možnosti. V 35 od 50 sodelujočih gospodarstev več kot polovica odraslih, ki začne nov posel, navaja, da je bil njihov mo- tiv »zaslužiti za preživetje, ker primanjkuje delovnih mest«. Prof. dr. Karin Širec z Ekonomsko-poslovne fakultete UM dodaja: »Čeravno so ženske pri vstopu v podjetništvo pogosteje motivirane z željo po doseganju sprememb v svetu, podatki kažejo, da so pogosteje kot moški prisiljene vstopiti v podjetništvo tudi zaradi pomanjkanja delovnih mest in ustvarjanja zaslužka za preživetje«. UMniverzum | 35

Latinska Amerika in Karibi imajo Tudi v Sloveniji v zadnjih nekaj letih prepriča- v svetu najvišje stopnje celotne nja ljudi v podjetniške sposobnosti naraščajo O Globalnem zgodnje podjetniške aktivnosti in jih je v letu 2019 izražalo že 50 % posame- znikov, v letu 2016 pa le 38 %. Med proučevanimi gospodarstvi izkazujejo podjetniškem najvišje stopnje zgodnje podjetniške aktiv- Vrhunske okvirne pogoje za nosti (indeks TEA predstavlja delež odraslega monitorju prebivalstva, ki je v procesu ustvarjanja pod- podjetništvo izkazuje Švica Nosilec slovenskega dela razis- jetja ali pa že ima podjetje, vendar ne dlje kot V preteklem letu je GEM predstavil nov indeks kave GEM je Inštitut za podjet- tri leta in pol) države v Latinski Ameriki in na nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI), Karibih. Razlike v svetu so velike; najvišji in- ki odraža »zdravje« oziroma »kondicijo« ništvo in management malih deks TEA, kar nad 35 %, imata Čile in Ekvador, nacionalnega podjetniškega ekosistema. V podjetij na Ekonomsko-poslovni najnižjega, okoli 5 %, pa Italija, Pakistan, Polj- letošnji raziskavi se je med 54 državami naj- fakulteti Univerze v Mariboru, ki ska in Japonska. Pri tem moramo razumeti, višje uvrstila Švica, sledijo pa ji Nizozemska, skupaj z raziskovalci nacional- da visoka stopnja zgodnjega podjetništva ne Katar, Kitajska in Združeni arabski emirati. nih timov drugih držav aktivno predstavlja sočasno tudi velike razvojne moči, Rezultati v globalnem merilu kažejo, da je fi- saj bodo številna podjetja zelo hitro prenehala sokreira nadaljnji razvoj vsebine zična infrastruktura na splošno ocenjena kot poslovati ali pa imajo nizek potencial za rast. in metodologije raziskave. Slo- najbolj razvita med vsemi okvirnimi pogoji, ki V Sloveniji je indeks TEA iz 6,4 % v letu 2018 venski raziskovalni tim sestavl- podpirajo podjetništvo. Temu sledijo dinamič- zrastel na 7,8 % v letu 2019, kar uvršča Slove- jajo prof. dr. Miroslav Rebernik nijo na 40. mesto med 50 državami v svetu, v nost notranjega trga, kulturne in družbene (vodja), prof. dr. Karin Širec, prof. evropskem merilu pa na 15. mesto med 21 dr- norme ter dostop do poslovne in strokovne žavami, ki so sodelovale v raziskavi. Čeprav po infrastrukture (poslovnih, pravnih in drugih dr. Polona Tominc, doc. dr. Katja vseh državah vrednost TEA indeksa med po- strokovnjakov in podjetij, ki nudijo storitve Crnogaj, prof. dr. Barbara Bradač sameznimi leti niha, je zvišanje njegove vred- podjetnikom ob ustanovitvi in vodenju nove- Hojnik in mag. Matej Rus. nosti, po dvoletnem upadanju spodbudno. ga podjetja). Okvirni pogoji, ki jim je potrebno nameniti največ pozornosti ali razvoja pa so Globalna sponzorja raziskave sta Prebivalstvo v svetu ima generalno gledano: podjetniško izobraževanje Babson College (ZDA) in Korean visoka prepričanja o lastnih na ravni osnovnih in srednjih šol, prenos raz- Entrepreneurship Foundation sposobnostih za podjetništvo iskav in razvoja ter regulativa vladnih politik, (Južna Koreja). Slovenski del ra- Več kot polovica prebivalcev v 36 od 50 go- kar velja tudi za Slovenijo. ziskave financira SPIRIT - Javna spodarstev verjame, da imajo znanje in spo- Kot spodbudni dejavnik slovenskega podjetni- agencija Republike Slovenije za sobnosti za ustanovitev lastnega podjetja. škega ekosistema doc. dr. Katja Crnogaj z Eko- spodbujanje podjetništva, inter- V Združenih državah Amerike 66 % odraslih nomsko-poslovne fakultete UM izpostavlja: nacionalizacije, tujih investicij in zaznava zmogljivosti za podjetništvo, kar je »Že drugo leto zapored se je povprečna ocena najvišja stopnja tega kazalca od začetka raz- tehnologije, Ministrstvo za gos- najbolj zvišala vladnim programom, ki ustvar- iskave GEM leta 1999. »Pozitiven odnos do podarski razvoj in tehnologijo in jajo pogoje za razvoj podjetništva v Sloveniji. podjetništva, ki ga vidimo v ZDA in v mnogih Javna agencija za raziskovalno Nacionalni izvedenci kot pozitivne navajajo drugih delih sveta, je spodbuden znak. Po- dejavnost RS. meni, da obstaja tako ponudba potencialnih predvsem vladne programe za MSP-je, ki so podjetnikov, kot tudi tistih, ki podpirajo njiho- namenjeni najzgodnejšim fazam podjetniške Globalno poročilo GEM lahko naj- va prizadevanja«, je povedala prof. dr. Donna aktivnosti in dobro podporno okolje za start- dete na www.gemconsortium. Kelley z Babson College v ZDA. -up podjetja.« org, podrobni in specifični rezul- tati za Slovenijo pa bodo izšli me- seca maja v posebni publikaciji, ki bo dostopna na globalni splet- ni strani www.gemconsortium. org in na spletni strani Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij (http://http://ip- mmp.um.si/), kjer so objavljeni tudi rezultati preteklih raziskav. 36 | UMniverzum ANALIZA POJAVNOSTI UM V MEDIJIH V LETU 2019 VANJA BOROVAC

PREDSTAVLJAMO VAM POVZE- Najvišje število naklonjenih objav smo zazna- TEK ANALIZE, KI JE BILA PRIP- li v okviru teme družbene odgovornosti, kjer smo skupno našteli 40 prispevkov. Objave so RAVLJENA NA PODLAGI KLIPIN- pretežno opisovale trdno vpetost Univerze v GOVE ZBIRKE OBJAV V OBDOBJU Mariboru v lokalno okolje, kjer podpira špor- OD 1. JANUARJA DO 31. DECEM- tna prizadevanja, kot tudi ranljivejše skupine študentov. BRA 2019. V LETU 2019 SO SKUP- Dogodki univerze so tudi v letu 2019 najbolje NO ZABELEŽILI 12.383 OBJAV NA uvrščeni v medijske objave, pretežno pozitiv- TEMO UNIVERZE V MARIBORU, ne. Med negativne dogodke pa sodi predvsem afera spornih izplačil. Projekti so dosegli 29 MEDTEM KO JE POROČANJE O naklonjenih objav, znotraj katerih sta se po- REKTORATU GENERIRALO 4.477 gosto pojavljala tudi prodekan prof. dr. Zoran OBJAV. 29 ODSTOTKOV LE-TEH Ren in vodja projekta TRISAT, doc. dr. Iztok Kramberger. JE BILO PRIMARNIH, S TEM DA JE BIL TON POROČANJA PRETEŽNO PREGLED MEDIJSKEGA POJAVLJANJA TEM NEVTRALEN. NAJVEČ NENAKLO- POVEZANIH Z UNIVERZO V MARIBORU V letu 2019 je bilo v medijih 12.383 objav in od NJENIH OBJAV SO ZAZNALI V SEP- Največ objav imamo v mesecu septembru, ko teh jih je bilo 56 % objavljenih na spletu. TEMBRU IN DECEMBRU, MEDTEM univerza obeležuje Dan Univerze v Mariboru in ko se pričnejo aktivnosti ob pričetku novega KO SO BILE NAKLONJENE OBJAVE OBJAVE PO MESECIH študijskega leta. Zanimivo pa je, da je bilo is- ENAKOMERNEJE RAZPOREJENE V letu 2019 je bilo skupaj 12.383 objav, ki so točasno tudi 9 odstotkov negativnih objav, ki SKOZI LETO. obsegale tako splošno temo Univerza v Ma- so se nanašale na sporna plačila. V decembru riboru, kot članice in z njimi povezane teme. pa so nam negativne objave prinesle objave o Največ objav je bilo v spletnih medijih, in si- zavrnitvi habilitacije dr. Boštjanu Brezovniku. cer 56 %. Najmanj objav pa je bilo med juni- Najvišji delež naklonjenih objav je bilo v me- jem in avgustom, kar ustreza univerzitetne- secu marcu, ko so se pričele objave o gradnji mu tempu dogajanja. superračunalnika in razvoju satelita TRISAT.

TOP 5 AVTORJEV PO ŠTEVILU OBJAV STA...... 718 Jasmina Cehnar, Večer...... 62 Bor Greiner, Radio City...... 58 Matej Šoba, Radio City...... 51 Franja Pižmoht, TVS...... 59 UMniverzum | 37

Precej pozitivnih objav je zabeležila tudi pro- rektorica prof. dr. Janja Hojnik in prorektor prof. dr. Zoran Ren, slednji predvsem okoli projektov superračunalnik in TRISAT. V zvezi s tem projektom tudi vodja projekta TRISAT doc. dr. Iztok Kramberger.

TEME POROČANJA Dogodek...... 580 objav Projekt...... 361 objav Afera spornih plačil...... 267 objav Superračunalnik...... 98 objav Študentje, študentke...... 92 objav Nagrade...... 91 objav Poslovanje...... 83 objav Sodelovanje...... 82 objav Botanični vrt...... 77 objav Tekmovanje ...... 72 objav Vzhodnja koh. Regija...... 68 objav Vpis, začetek študijskega leta...... 59 objav

POJAVNOST ČLANIC UM V MEDIJIH Dnevnik...... 50 TOP 10 MEDIJEV PO ŠTEVILU V letu 2019 je bila največkrat omenjena v OBJAV Delo...... 50 medijih Pravna fakulteta, Univerzitetna knji- Večer...... 664 Seveda je največ objav zabeležilo geslo prof. žnica pa je bila na 5. mestu. Ta dva podatka STA...... 415 dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, sta dokaz, da veliko objav še ne pomeni po- Večer...... 204 kar 736. Največ pozitivnih objav je bilo glede zitivne publicitete, saj je bila Pravna fakulteta Radio Maribor...... 196 projekta TRISAT in negativnih okoli spornih z 267 objavami izmed 1022 omenjena v zvezi Radio City...... 173 izplačil in očitkov sindikatov ter v zvezi z za- s spornimi plačili, medtem ko je bila UKM v Maribor24.si...... 122 vrnjeno habilitacijo dr. Boštjana Brezovnika. glavnem omenjena v zvezi s številnimi do- godki, ki jih organizira. Radio Slovenija 1...... 106 Sledile so objave glede revizijskega poročila, ki TV Maribor...... 58 so bile predvsem v časopisu Dnevnik. ČLANICE V MEDIJIH

ZAKLJUČEK V letu 2019 se je pojavljanje Univerze v Ma- riboru in njenih članic v medijih umirilo. Po burnih letih v 2017 in 2018, ko smo se pojav- ljali precej v negativni luči, je prišlo končno do pretežno pozitivnih objav. Seveda pride v vsakem kolektivu, ki šteje skoraj 2000 zapo- slenih in ima še 15 tisoč študentov, do težav, zapletov, nerazumevanj in podobno. Vese- li nas lahko, da se je stanje izboljšalo in da se očitno vse več problemov rešuje doma na univerzi in na članicah. Upajmo, da bo tako tudi v prihodnje. Še vedno medije zanimajo pozitivni dogodki, projekti, študentje, nagra- de, tekmovanja in podobno. Takšnih vsebin pa imamo zelo veliko. 38 | UMniverzum NOVI DOKTORJI ZNANOSTI UNIVERZE V MARIBORU

mag. Robert Horvat, Ekonomsko-poslovna Uroš Kramar, Fakulteta za logistiko: mag. Božena Kotnik Kevorkijan, Medicinska fakulteta: Vpliv izbranih osebnostnih Celovitejši pristop k planiranju urbanega fakulteta: Epidemiološki in mikrobiološki dejavnikov in profesionalnih poklicnih mobilnostnega sistema na osnovi mehkega pristopi za spremljanje bolnišničnih okužb kvalifikacij na odnos računovodij do večkriterijskega odločitvenega modela. v UKC Maribor. Mentorica: prof. dr. Maja sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih Mentorica: izr. prof. dr. Darja Topolšek. Rupnik. podatkov in informacij. Mentorica: izr. prof. dr. Bojana Korošec. Timi Karner, Fakulteta za strojništvo: Lidija Perša, Medicinska fakulteta: Uporaba lomljenih odvodov za identifikacijo Primerjava rokuronija z leptosukcinom za Franjo Pranjić, Fakulteta za energetiko: in vodenje dielektričnih elastomernih hitro vstavljanje dihalne cevke pri bolnikih Razvoj matematičnih modelov v eksplicitni aktuatorjev. Mentor: izr. prof. dr. Karl Gotlih. z ileusom. Mentorica: doc. dr. Nevenka obliki za načrtovanje in analizo sinhronskih Krčevski Škvarč. strojev s trajnimi magneti in aksialnim Jan Tibaut, Fakulteta za strojništvo: Hitra magnetnim pretokom. Mentor: izr. prof. dr. robno-območna integralska metoda za Maja Rosič, Medicinska fakulteta: Primerjava Peter Virtič. simulacijo prenosnih pojavov v tekočinah. 2D transvaginalne ultrazvočne preiskave, Mentor: red. prof. dr. Jure Ravnik. kontrastne histerosalpingosonografije s Lucija Žvokelj, Fakulteta za kmetijstvo in peno in histerosalpingografije pri določanju biosistemske vede: Razvojne lastnosti matic Davorin Ćeranić, Medicinska fakulteta: Vloga uspešnosti histeroskopske sterilizacije s kranjske čebele (Apis mellifera carnica) v endoskopskega ultrazvoka in protivnetnih sistemom Essure. Mentorica: Doc. dr. Branka različnih pogojih vzreje. Mentor: red. prof. dr. citokinov pri pojasnitvi etiologije in poteka Žegura Andrič. Aleš Gregorc. akutnega pankreatitisa. Mentor: red. prof. dr. Pavel Skok Janez Juvan, Fakultete za varnostne vede: Marijana Lakić, Fakulteta za kemijo in Oblikovanje modela delovanja mednarodne kemijsko tehnologijo: Sinteza votlih sferičnih Sabina Horvat, Medicinska fakulteta: skupnosti v državah Zahodnega Balkana za magnetnih struktur. Mentorica: red. prof. dr. Interakcije različnih sevov bakterije doseganje dolgoročne stabilnosti in varnosti. Aleksandra Lobnik. Clostridium difficile s črevesno mikrobioto. Mentor: izr. prof. dr. Andrej Sotlar. Mentorica: prof. dr. Maja Rupnik.

Promocija doktorjev znanosti 12. 3. 2020 V SPOMIN AKAD. PROF. DR. FRANCETU BERNIKU

V 93. letu je umrl akademik, literarni zgodovinar in pi- Pokojni akademik je bil velik prijatelj Univerze v Mariboru. satelj prof. dr. France Bernik, častni doktor Univerze v Z veliko naklonjenostjo je spremljal razvoj Univerze v Ma- Mariboru. riboru in večkrat kot slavnostni govornik počastil fakul- Akademik prof. dr. France Bernik se je rodil 13. maja tetne in univerzitetne slovesnosti. Kot vabljeni profesor 1927 v Ljubljani. Realno gimnazijo je končal v Ljubljani je predaval študentom slovenistike, zlasti pa je podpiral leta 1946, diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v kadrovska in znanstvena prizadevanja Oddelka za slovan- Ljubljani leta 1951 in bil tam asistent za slovensko lite- ske jezike in književnosti ter tudi težnjo po preoblikovanju rarno zgodovino do 1957, ko je bil iz političnih razlogov Pedagoške fakultete v Filozofsko, »saj brez humanistike izključen, nato pa je tri leta pozneje, leta 1960 na isti fa- kot drugim enakovredne znanstvene stroke ne more biti kulteti tudi doktoriral. Med letoma 1961 in 1972 je bil taj- visoko kakovostne univerze«, kot je sam poudaril. nik in urednik Slovenske matice v Ljubljani, med letoma Ob petindvajsetletnici Univerze v Mariboru leta 2000 1972 in 1999 pa znanstveni in višji znanstveni sodelavec smo mu podelili naziv častni doktor Univerze v Mariboru. ter znanstveni svetnik Inštituta za slovensko literatu- Ob otvoritvi obnovljene zgradbe rektorata leta 2000 je v ro in literarne vede pri SAZU. Leta 1984 je postal redni svojem nagovoru med drugim izpostavil: »Univerza pa profesor zgodovine slovenske književnosti. Med letoma ni zgolj ustanova sama po sebi, temveč obstaja in de- 1992 in 2002 je kot prvi predsednik v samostojni Sloveniji luje v določenem prostoru. V tem smislu ima Univerza v vodil Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU). Mariboru izjemno priložnost vplivanja. Priložnost, da po- Znanstveno se je ukvarjal predvsem s slovensko književ- maga spreminjati staro in sodeluje pri oblikovanju nove nostjo 19. in 20. stoletja, zlasti s tremi obdobji njenega identitete mesta, da v mestu, za katero je značilno iska- razvoja: realizmom, simbolizmom ter novejšo književno- nje nove podobe, okrepi vlogo visokega izobraževanja in stjo, in sicer v evropskem kontekstu. Med prvimi se je po dvigne ugled znanja na vseh področjih družbenega do- drugi svetovni vojni obrnil proti pozitivizmu, proti socio- gajanja. Čestitam Univerzi v Mariboru za velik napredek loškim, ideološkim in drugim redukcionizmom. Pri razlagi od njenih skromnih začetkov pred četrt stoletja do da- poezije je uveljavil notranji pristop z imanentno interpre- nes. Hkrati verjamem v ambicijo mlade univerze, v njeno tacijo, pozneje tudi novejše metode, pri raziskavah pripo- trdno odločenost, da v evropski konkurenci uveljavi svoj vedne proze pa dognanja sodobne narativistike. Objavil visokošolski model kakovosti in odličnosti«. je številne strokovne knjige, znanstvene razprave ter V našem spominu ga bomo ohranili kot dragega prija- prispevke v nacionalnih in mednarodnih revijah. Njegovo telja Univerze v Mariboru ter kot izjemnega poznavalca literarnoznanstveno delo je izdelan in čvrst korpus v slo- bogastva in neponovljivih posebnosti različnih evropskih venski humanistični znanosti, ki uživa nedeljeno spošto- kultur. Posebej pa tudi kot plemenito, blago in rahloču- vanje. Predaval je na mnogih znanstvenih posvetovanjih tno osebnost, ki je v osebnem srečanju zmogel očarati doma in v tujini. tudi najbolj zahtevnega sogovornika. Prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1975), naziv am- Jože Furman basador Republike Slovenije v znanosti (1994), Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih znano- sti (1999). Med odlikovanji omenimo še red dela z zlatim vencem (1987), Recherche de la Qualité Mednarodnega reda sv. Fortunata (1993), Zlatna povelja humanizma – povelje decenije (Sarajevo, 1993), Eques commendator Ordinis sancti Gregorii Magni (Vatikan, 1996), zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1997), naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana (2005) in avstrijski ča- stni križ za znanost in umetnost I. reda (2010). Še lani, leta 2019, pa sta mu Interdisciplinarni doktorski pro- gram Ameriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani in Center za irske študije Inštituta za anglistiko in ameri- kanistiko na dunajski univerzi podelila priznanje za ži- vljenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine in kritike. Bil je tudi častni član Znanstvenoraziskoval- nega centra SAZU (1995), Slavističnega društva Slove- nije (1996), Ameriškega biografskega inštituta (Raleigh, 1996), Društva za slovenistične študije v ZDA (1997) in Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2003). IN MEMORIAM: zasl. prof. dr. VALTER DOLEČEK Naš rojak Tone Kuntner je v eni svojih objavljenih pesmi univerzitetnih in visoko strokovnih inženirskih programov zapisal v FEANI indeksu, s čimer je bila za slovenske inženirje po- »Samo to še opravim, dana možnost za podeljevanja naziva EUR ING. Polnih 13 samo to še postorim, let je bil predsednik slovenskega nacionalnega komiteja potem se spočijem FEANI. Njegova bibliografija, v celoti izkazana v Cobissu, in umirim.« izpostavlja predvsem 49 izvirnih znanstvenih člankov, od Ni verzov, ki bi lahko bolje in pravičneje označili življenje tega kar 36 v strokovnih revijah s faktorjem vpliva JCR. Za našega preminulega dolgoletnega prijatelja, zaslužnega svoje delo na Visoki tehniški šoli je leta 1978 prejel prizna- univerzitetnega profesorja, doktorja kemijskih znanosti nje reda dela s srebrnim vencem, zlato plaketo Univerze v in športnega zanesenjaka Valterja Dolečka, rojenega 20. Mariboru leta 1993, plaketo Tehniške fakultete za prispe- julija 1939 v Eisenerzu, Avstrija. vek k razvoju in napredku fakultete leta 1994 in plaketo ob 40-letnici študija tehnike leta 1999. Leta 2004 je postal Osnovno šolo in gimnazijo je zaključil v Mariboru ter diplo- član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzbur- miral leta 1962 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologi- gu. Zaradi izjemnih rezultatov njegovega dela in širšega jo, Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v prispevka k razvoju univerze mu je Univerza v Mariboru Ljubljani. Podiplomski študij je nadaljeval na isti univerzi leta 2008 slovesno podelila naziv zaslužni profesor Uni- in si leta 1965 pridobil naziv doktorja kemijskih znanosti. verze v Mariboru. Kot dijaka se poznava še iz gimnazijskih časov, saj naju po Kot dolgoletni uspešni aktivni igralec tenisa in hkrati ve- letih loči le slabo leto dni. Ker sem prav tako bil študent lik ljubitelj tenisa ter kasneje športni funkcionar, je izje- na isti fakulteti Univerze v Ljubljani na Oddelku za me- mno pomembno vlogo imel tudi pri razvoju mariborskega talurgijo, sva se veliko srečevala, saj je bil na svoji fakul- športa. Leta 1969 je bil v organizacijskem odboru prvega teti že takrat kot demonstrator pri laboratorijskih vajah srečanja za Davisov pokal v Sloveniji med Francijo in Ju- iz fizikalne kemije. Kot asistent je bil v obdobju 1968/69 goslavijo, ki se je odvijalo v Mariboru in leta 1970 dveh na podoktorskem raziskovalnem izobraževanju na Rud- srečanj za Davisov pokal med Jugoslavijo ter Poljsko in gers State University , New Brunswick v ZDA in leta 1972 Romunijo, prav tako v Mariboru. Leta 1977 je bil tehni- na poletni šoli »Advanced Study Institute on Charged and ški vodja Evropskega mladinskega prvenstva v Maribo- Reactive Polymers v Forges-Les-Eaux v Franciji. V obdob- ru, od leta 1976 do 1984 je bil vodja strokovnega dela v ju od 1963 do 1975 je služboval kot asistent za Fizikalno teniškem klubu Branik ter v letih 1978 do 1979 tehniški kemijo, merjenje in regulacijo ter Instrumentalno analizo vodja ženske ekipe TK Branik, ki je takrat na čelu z Mimo ter si leta 1976 na isti univerzi pridobil habilitacijo v na- Jauševec bila dvakrat državni prvak. Bil je podpredsednik ziv docenta, vendar se je predtem že leta 1975 tudi redno TK Branik, predsednik nadzornega sveta TK Branik ter dol- zaposlil na Visoki tehniški šoli Univerze v Mariboru. Tako goletni član Upravnega odbora TK Branik. TK Branik ga je sva se tudi oba sočasno zaposlila na isti ustanovi, jaz na imenoval tudi za častnega člana. Leta 1991 mu je Športna Oddelku za strojništvo po 11-letnem delu v industriji in zveza Maribor podelila Cizljevo plaketo za življenjsko delo on že kot habilitiran docent ter poskušala postoriti prav v športu. V obdobju 1990 do 1994 je bil podpredsednik vse za razvoj Visoke tehniške šole in univerze v kraju svoje Mariborskega športnega društva Branik. Od leta 2000 do mladosti. Dr. Valter Doleček je bil leta 1977 imenovan za 2007 je bil član predsedstva Zveze mariborskih športnih predstojnika Oddelka za kemijsko tehnologijo, leta 1981 društev( ZMŠD) Branik in v obdobju 2004 do 2016 pod- habilitiran v izrednega profesorja in leta 1985 v redne- predsednik Izvršilnega odbora ZMŠD Branik. V obdobju ga profesorja za predmetno področje Fizikalna kemija 2009 do 2013 je bil podpredsednik Športne zveze Maribor in kemijska tehnologija. S kakšnim zanosom smo takrat in član Sveta zavoda Športni objekti Maribor. V letu 2016 opravljali svoje strokovno delo, delo s študenti in tri pol- ga je zveza mariborskih športnih društev Branik imenova- na desetletja skupno skrbeli za prostorski razvoj, razvoj la za predsednika ZMŠD Branik. Žal je njegovo dolgoletno laboratorijev in univerze, je danes mlajšim kolegom kar uspešno delo v športu prav pred koncem mandata, le sla- težko razložiti. Prof. Doleček je bil v obdobju 1987-1993 be štiri mesece pred 120-letnico najstarejšega slovenske- dekan Tehniške fakultete, 1998-2007 pa dekan Fakultete ga športnega društva Branik, prekinila usoda, ki se ji nihče za kemijo in kemijsko tehnologijo. V slednjem obdobju je ne more upreti. bil tudi član senata Univerze v Mariboru. Več kot 14 let Naj zaključim z mislijo filozofa Emanuela Kanta:« Kdor je bil član komisije Sveta za visokošolsko šolstvo za eval- živi v spominu drugih, ni mrtev«. Spoštovani stari znanec, vacijo inženirskih programov. Bil je mentor pri številnih soustvarjalec in prijatelj, velika hvala TI za vse, kar si nam diplomah, magisterijih in doktoratih, vodil je mednarodno dal. Tisti, ki smo delali s teboj, te ohranjamo v najlepšem priznano raziskovalno skupino, napisal dva univerzitetna spominu. Ob tem izrekamo vsi iskreno sožalje soprogi in učbenika ter s svojo raziskovalno skupino ob številnih pri- trem sinovom. Žal je prišel čas, ko se bomo vsi, ki smo ga znanjih sodeloval in razvijal področji korozije kovin in ke- spoštovali, z njim pogovarjali le molče. mijske termodinamike ter tudi uspešno reševal strokovne probleme v gospodarskih družbah. Zaslužen je za pristop Slovenije v Zvezo evropskih nacionalnih inženirskih zvez- V imenu Univerze v Mariboru in športnega Maribora zapisal: -FEANI. S pripravo zahtevnega elaborata sta slovenski zasl. prof. dr. Alojz Križman, nekdanji rektor in šestnajst let univerzi v Ljubljani in Mariboru uspeli registrirati večino dolgo predsednik in sedaj častni predsednik ZMŠD Branik. UMniverzum | 41 ZGODBA Z ZAMBIJSKEGA DVORIŠČA PROF. DR. DRAGAN POTOČNIK

V Dar es Salaamu, glavnem mestu Tanzanije, »Ko je bel človek prišel v Afriko je s seboj pri- njih je tako kot za Frančiška sonce veliki brat, je bil odhod vlaka za Zambijo napovedan ob nesel razprtije, pohlep, željo po nadvladi in ki razsvetljuje dneve in noči. Tudi oni hvalijo poldnevu. Na pot proti Zambiji smo šli šele ob izkoriščanju. S seboj je prinesel tudi sebične darove življenja: sestro luno in zvezde. Tudi desetih zvečer. Ko sem sprevodnika vprašal, navade. Zgradil je gostilne, kamor je zahajal oni vidijo enost, ki nas povezuje z bratom vet- zakaj toliko zamude mi je odvrnil: »Nekaj ur sam, pil sam in kadil sam. Bela rasa je pre- rom in zrakom. Zahvaljujejo se sestri vodi in zamude. Ja, kaj pa je to. Pomembno je, da smo več razumska in premalo srčna. Tista, ki vse bratu ognju. Pojejo hvalnice sestri zemlji, ki šli na pot še isti dan«. Zasmejal se je in še do- uzakonja in vse predpisuje. Tista, ki je člove- jih hrani in jim prinaša pisane rože. Tako kot dal: »Svet se ne bo porušil, če ne boš pravo- ka strpala na nivo računalniškega podatka. Frančišek Asiški hvalijo celo sestro smrt. Tako časno v Zambiji«. Opice imajo več človečnosti kot ljudje drug do kot Frančiškova Sončna pesem tudi njihova drugega v vašem svetu«, je glasno razmišljal poje dolžno hvalo in slavo življenju. Z naravo Afriške mavrične barve drugačnosti sem spoz- slovenski misijonar v Zambiji pater Miha Dre- so se pobratili, saj se zavedajo, da bodo preži- naval tudi s pomočjo slovenskih misijonarjev venšek v najinih večernih pogovorih. veli le, če jo bodo spoštovali. v Zambiji. Ti so me učili, da tako kot čas ne »V vašem svetu odtujenosti v vsej svoji sa- obstaja v duhovnem življenju, ne obstaja tudi V Afriki, kjer hodi čas vkorak z ljudmi in jih noče mozadostnosti nimate časa, da bi prisluhnili na afriškem podeželju. Tam še vedno velja, da prehitevati, se vse odvija veliko bolj lagodno kot v svetu belcev. Tako je tudi v misijonu v naravi, niti mnenju drugih ljudi, kaj šele, da bi je edini merilec časa sonce. Sonce je tisto, ki zambijskem mestu Ndola blizu meje s Kon- njihovo mnenje sprejemali. Zaradi neskladja s pove kdaj je jutro, kdaj opoldan in kdaj večer. gom, kjer se pater Miha kot minorit in duhovni samim seboj ste vse bolj depresivni. Vse bolj Vse ostalo je nepomembno. Delaš tako dolgo, sin svetega Frančiška Asiškega že trideset let se zatekate v omamo tablet, mamil, alkoho- dokler ne narediš, ne do neke ure. Ko z obiskom uči modrosti od domačinov. Modrosti, ki smo la,« je na sprehodu pod mogočnimi mangovci končaš, greš domov, ne pa ob neki uri. jo mi že zdavnaj pozabili. To ni le učenje sv. pater Miha nadaljeval razmišljanje. »In, kako V zahodnem svetu je čas ujet na premici. V Frančiška, ki uči, da nas vse povezuje ena in preživljajo otroštvo vaši otroci? Ob računal- ta neskončno dolg geometrijski objekt so ista sila, energija, Bog. V vseh ljudeh in tudi niku. V svojem svetu odtujenosti od naj- zarisane večje in manjše zareze. V svetu se- v naravi je prisotna ta enost. Namesto, da bi zgodnejše dobe«, je še dodal pater, ki mu do- bičnosti so to večji in manjši Prometeji, ki so se zavedali, da nas različnost lahko le bogati, mačini pravijo črnec v beli koži. Kako tudi ne, se uprli Bogu. Posamezniki, ki so v potrebi smo prestrašeni in se vse po zdravljenju lastnih kompleksov uničevali bolj bojimo drug drugega. svet. Svet sebičnosti, v katerega nas je pahnil Zavedanje enosti nas uči, da izvirni greh, nam je odvzel svobodo. Odvzel pa nas različnost lahko le bo- nam je tudi nekaj, kar bi imeli raje kot vse dru- gati in vodi k bolj polnemu go. Nekaj, kar bi vzeli polžu, če bi le mogli. Čas. življenju. Tako kot ljubezen, Še vedno imamo na voljo ves čas na svetu, če ki je darovanje drug drugega bi ga le hoteli vzeti. Kaj nas zadržuje? na oltarju ljubezni. Nemški pesnik in pisatelj Richard Dehmel je Toda, za vse to je potreben že pred več kot sto petdesetimi leti zapisal: čas, tega pa si mi ne more- »Manjka nam malenkost, da bi bili svobodni mo privoščiti. Vse več ljudi kot ptice: le čas.« Le kaj bi izjavil pesnik, če bi okoli nas je mrkih, jeznih, živel danes, ko je naše življenje programira- nezadovoljnih. Vse več lju- no do podrobnosti, ko je v njem vse natančno di se ne zna ustaviti. Nikoli določeno, do sekunde. Ko ni več nobene spon- nima dovolj. tanosti. Ko več ne sanjamo o letenju, ker še Afriški otroci živijo otroštvo hodimo komaj kaj. v naravi, na ulici, med sovr- V Afriki se čas giblje v krogu. Krog je univer- stniki. Tesno so povezani z zalna naravna geometrijska oblika, ki se poja- življenjem. Oni to enost ne- vlja povsod, od kroženja atomov in molekul do zavedno čutijo in živijo. Ne gibanja planetov okoli sonca. Krog predstavlja le otroci, tudi mnogi odrasli, celoto. Eno in večno. Znotraj kroga potuje- ki še živijo tradicionalno. jo usode ljudi. Čas ne potuje kronološko, od Na njihovih ustnicah lahko enega vladarja do drugega, od ene revolucije beremo hvalnico stvarstva, do druge. Pravo bistvo sveta ostaja večno in podobno Sončni pesmi, ki nespremenljivo. Človek se mora koncentrirati jo je napisal pred osemsto na to edino realno, nespremenljivo substanco. leti Frančišek Asiški. Tudi za

UMniverzum | 43 saj se je v svoji predanosti povsem posvetil mo dostojanstvo in spoštovanje do njihovih Afričan ne verjame v dela, ki bodo prežive- revnim in bolnim. Da je tako, sem se lahko korenin. Le tako bodo lahko sledili sporočilu la njene graditelje. Vse zgradbe, prav vse, od prepričal na obiskih pri domačinih, ki jim pa- svojih prednikov. svetišč do palač so le krhke igračke človeka. ter pomaga graditi hiše, bolnišnice, šole. Po- Zmotno je bilo razmišljanje, ki je bilo dolgo Komaj kaj trajnejše od ustvarjalčevega življe- sveča pa se tudi delu z bolnimi, tudi takimi, ki časa razširjeno v Evropi, da je afriška zgodo- nja. Z njimi ustvarjalec ne postaja večen, saj so okuženi z aidsom. vina skromna in da ni primerljiva z evropsko je le pretvornik kozmičnega reda, ki se skozi Nit življenja se v Zambiji odvija bolj neopa- ali azijsko. Tudi v Afriki so že od antičnih ča- njega manifestira na zemlji. Skupaj s kozmič- zno kot pri nas. Osvobojenost od zanke časa sov dalje obstajale države. Ena najmogočnej- no in zemeljsko energijo vzdržuje harmonijo. se kaže tudi v odnosu do dela: kar ne narediš ših v svetovni zgodovini je bila egiptovska, ki Materializacija energij na poti k Bogu mu ni danes, boš pač jutri. Svet se zaradi tega ne je močno vplivala tudi na kraje južno od Sa- bo prenehal vrteti. potrebna. Zaveda se, da ga mogočnost ma- hare. Afrika je doživljala svojo zlato dobo v terialnega vodi le proč od bistva. Svetišča mu Pa vendar, žal gre tudi Afrika v smer, v katero obdobju poznega srednjega veka. Za najsta- predstavljajo le igrače iz papirja, ki jih lahko že jo peha razumski svet belcev. Zadnjih deset rejšo črno afriško državo velja kraljestvo morda že dvajset let je časovni ritem tudi v prvi piš vetra ali prvi večji naliv odpihne iz ob- Gana. Arabski popotnik in pisec Ibn Haukal, ki Afriki hitrejši in bolj nervozen. Ta ujetost v ličja zemlje. Zaveda se, da prav nič kar je člo- je tod potoval sredi 10. stoletja, je o ganskem dimenzijo časa, ki smo jo izvozili iz našega veškega, ne more premagati minljivosti. Prav na videz preveč urejenega sveta, prihaja tudi vladarju zapisal: »Kralj Gane je najbogatejši zaradi tega je bilo v Afriki južno od Sahare mož na svetu.« Tudi v kasnejših arabskih za- v Afriko. Počasi in zanesljivo prodira tudi v zgrajenih tako malo svetišč in palač. tiste redke neokrnjene predele, kjer se v več pisih lahko preberemo, da so kralji kraljestva Afriška mesta danes so v veliki meri odsev stoletjih ni spremenilo prav nič. Počasi kos za Gane neizmerno bogati. Kljub bogastvu pa so kolonialnih časov in kar tekmujejo v poudar- kosom jo srka naš sebični metabolizem. Neko ostanki kraljestva zelo skromni. Tudi ostanki janju blišča. Na obrobju pa se v slumih zrcali splošno vznemirjenost zaradi tega povečane- drugih afriških kraljestev. žalostna slika sodobne Afrike. Slika, ki je le ga utripa je začutiti še posebej v mestih. Izvoz Materialni svet je nepomemben. Vodi nas zrcalna podoba bede na Zahodu. “Stvarnik našega načina življenja in naša ujetost v zan- proč od bistva. Njihovi bogovi niso odeti v ni enakopravno porazdelil bogastva. Zakaj si ko časa povzroča v Afriki še večjo bedo, revšči- škrlat in njihove palače ne pokrivajo zlate no, ujetost v svet dobrin. Mediji z globalizacijo ti lahko privoščiš pivo, jaz pa ne. Bom jaz na strehe. Pa čeprav ima Afrika vse naravne po- uničujejo tradicijo, stare vrednote. Posame- novo razdelil bogastvo”, je bil nasilen mla- goje, tako kot Azija ali Evropa. Toda, za razli- znikom pogosto ostaja le izhod v kriminalu. ko od drugih kontinentov na področju Afrike denič na ulici Lusake, ko sem mu z zadnjimi In, ko sedejo na ta vrtiljak, se kmalu utopijo v ne zasledimo večjih kulturno-zgodovinskih močmi pobegnil. nizu trenutkov najbolj brutalnega soočanja s spomenikov. Samo v globokem razumevanju Tako njim kot nam denar jemlje dušo. Nočem, preživetjem. Na vrtiljaku pa ni več protistrupa, je samo še korak do smrti. Afrike najdemo odgovor na to vprašanje. da ste revni. Ostanite preprosti. Sami svoji. Podobno kot v drugih državah Afrike tudi prebivalstvo Zambije živi zelo skromno. Ok- rog tri četrtine prebivalstva trpi za pomanj- kanjem vode in hrane. Skoraj polovica zau- žije le en obrok na dan, pa še to le polento in zelenjavo, ker si mesa ne morejo privoščiti. Primanjkujejo najbolj osnovna zdravila. Razlika med Afriko in Zahodom ni le v času, ki ga v Afriki lahko ujameš za prvim vogalom, saj se mu nikamor ne mudi, ampak tudi v tem, da belci denar imajo, črnci pa ne. Vsaj tako so prepričani domačini, pa čeprav si le ubogi popotnik na kolesu. Tudi v Zambiji so mnogi v meni videli le potencialnega spon- zorja, ki jim bo pomagal dokončati streho na vaški cerkvi ali zazidati novo hišo. Nisem jim mogel dopovedati, da nisem predstavnik do- brodelnega društva recimo slovensko- afri- škega prijateljstva. Ne le z ropanjem afriških naravnih bogastev, ampak tudi z nenačrtnim in velikokrat celo nesmiselnim pošiljanjem pomoči delamo Afriki več škode kot koristi. Pomagati jim je potrebno tako, da jim vrne- NAGRADNA KRIŽANKA

KDOR LEVI PRITOK GORAZD KROMPIRJEV PREBIVALEC ZNAK, KI OBLIKUJE KOLOFON LINEARNOST SOČE LOGAR SVALJEK JAPONSKE ZNIŽA TON 3K DRAPERIJE 7 PREMAKNJEN NAVZGOR

PREBIVALCI RIMA

AGENCIJA RS 2 LESENA ZA PLAČILNI STENSKA PROMET OBLOGA

JUŽ NO­ DVOJICA AMERIŠKI G RM

NAJVEČJI ANGLEŠKA MODRO PTIČ OBLIKA BARVILO IMENA EVA ZLATAN IBRAHIMOVIĆ NEKDANJI OBLIKA DIS­ TEKOČINA KRIMINACIJE 12 PLEMIŠKI LANA SLABA KAVA FRANCOSKI PIHALNI IDENTIČNOST ASTRONOM PEKOČEGA NAZIV TURNER (SLABŠ.) DIRKAČ F1 NEKD. TOV. INŠTRUMENT OKUSA AVTOMOB. PROST V SARAJEVU PLAČATI 6 MEDNAROD. 1 DOLŽNO SKLAD ZA POMOČ VSOTO V OTROKOM CELOTI PRI OZN MICHAEL RALPH 9 LAUREN PLAVOLAS, DOUGLAS ZJUTRAJ JE ZLATOLAS NA TRAVI RADIKAL IZ PREBIVALEC OGLJIKA IN ANKARANA VODIKA PEVKA KOHONT STRDEK KATRAN NA RANI ŽENSKA OB­ LIKA IMENA ERNEST NASPROTNO … LEDENE PAS PRI ZLATO OZIROMA OD GORE KIMONU JABOLKO PREPRIČAN

AMERIŠKI 13 KDOR GOJI SLUŽBA GLASBENIK KROS DRŽAVNE WILLIAMS MEDN. OZN. VARNOSTI MADAGAS­ ZAC EFRON KARJA ITALIJANSKO 8 LEGENDARNI GLAVNO 5 NEDOKON­ SMUČARSKO DIRKAČ MESTO ČAN KIP SREDIŠČE: (NIKI) JORDANIJE … BADIA ANG.­NIZ. ZAREBRNICA NAFTNA 10 Povsod DRUŽBA z vami VRATA ZAMAKNJE­ ENA REVIJA V DVEH NOST (STAR.) NEMŠKA KUŽNA VELIKOSTIH TALIJ JUDOV SIN ŠPORTNA BOLEZEN ZNAMKA

NUŠA TOME PONUDIŠ MU 4 UROŠ LUŠKA PRST, PA … SLOVENSKI VELEPEC NAPRAVA ZGRABI IGRALEC GODNIČ TISTI, KI ZNAMKA DOBIJO KOZMETIKE DEDIŠČINO VOLTAMPER

NASPROTNO 11 OD ZAVARO­ VAN

LIKOVNA SLIČICA OPREMA PROGRAMA 3 PRIZORIŠČA NA RAČ U­ V GLE D A­ NAL NIŠKEM LIŠČU ZASLONU www.trik.si

1 2 3 4 5 6 7 6 2 8 2 8 9 10 2 11 12 6 11 7 13 7

11 7 9 7

Rešitev križanke Pravilno geslo minule križanke je bilo Fakulteta za strojništvo in ponovno smo prejeli veliko pravilnih odgovorov. Nagrado tokrat prejme Branko Medved s FNM. Iskrene čestitke. Vabljeni k reševanju nove križanke. Pravilne odgovore pošljite kar na e-mail [email protected] do 1. 8. 2020. Ustvari si prihodnost!