Vivienne Westwood in Punk Sedemdesetih V Kolekciji Oblačil

Nostalgija Vivienne Westwood in punk sedemdesetih v kolekciji oblačil

RAZISKOVALNA NALOGA – TEKSTILSTVO

RAZISKOVALNA NALOGA Nostalgija Vivienne Westwood in punk sedemdesetih v kolekciji oblačil

Uvod Namen raziskovalne naloge je izdelati kolekcijo oblačil na temo Vivienne Westwood in punk sedemdesetih let. Razcapane, počečkane majice, čevlji z ogromnimi platformami, usnjene hlače in nenavadni modni dodatki so me pripeljali do prve modne ikone- Vivienne Westwood. Ker menim, da se punk stil sedemdesetih vrača v naše obdobje sem se odločila, da bom pri tem tudi ostala. Med novosti sedemdesetih let spada tudi glasba in takratno pozornost je prevzel ravno punk, s svojo ekstravaganco, provokacijo in nasprotjem. Moja prva misel so bili Sex Pistols katerih menedţer je bil Malcolm McLaren, ki je bil sopotnik znane oblikovalke Vivienne Westwood. Skupaj sta ustvarila punk arijo sedemdesetih in stil ter modo katera se ravno sedaj v zadnjih dveh letih vrača. Moja kolekcija bo predstavljena v obliki sestavljanja in kombiniranja materialov, ki so si po lastnostih in izgledu popolnoma različni, a se vendar ujemajo. Cilj moje kolekcije je izkoristiti čim več »neuporabnega« materiala in iz njega narediti nekaj novega, lepega, vsestranskega. Z več kosov raznovrstnega blaga bom oblikovala kolekcijo s pridihom Westwoodove in njenega punka. S svojo kolekcijo bi rada dokazala ljudem, da se razlike lahko privlačijo in kako nostalgična je v bistvu moda. Spet se vračamo k starim trendom, ki so bili nekaj časa popularni nato pa spet ne zaţeleni. Trenutno se gibamo v nostalgiji sedemdesetih in prav s pomočjo tega desetletja bom oblikovala svojo kolekcijo.

Kazalo Naslovna stran………………………………….…………………………………..1-2 Kazalo……………………………………………………………………………...3 Povzetek…………………………………………………………………………....5 Zahvala……………………………………………………………………………..6 Popotovanje po sedemdesetih letih………………………………………………...7-17 Pustimo, da nas vodi film…………………………………………………7-11 Glasba sedemdesetih let…………………………………………………..11-13 Moda sedemdesetih let…………………………………………………....13-17 Modne ikone………………………………………………………………………..18-22 Punk glasba………………………………………………………………………....23-25 Izvor……………………………………………………………………….23 Zgodovina…………………………………………………………………23-25 Punk rock skupine…………………………………………………………25 Ţenske punk ikone………………………………………………………...25 Sex Pistols………………………………………………………………………...... 26-29 Ustanovitev benda in njihovi začetki…………………………………...... 26 Kulturni vpliv…………………………………………………………...... 26-27 Vpliv v 21. Stoletje……………………………………………………...... 27 Vprašanje zaslug…………………………………………………………...27 Kritike……………………………………………………………………...28 Diskografija………………………………………………………………..28-29 Vivienne Westwood…………………………………………………………………30 Zgodnje ţivljenje…………………………………………………………..31 Malcolm McLaren………………………………………………………....31 Vivienne Westwood Company………………………………………….....31 Umetniški navdih………………………………………………………...... 31-33 Političen vpliv……………………………………………………………...34 Vivienne danes…………………………………………………………...... 35 Punk moda…………………………………………………………………………..36 Navedba podatkov…………………………………………………………………..37 Opis poteka dela……………………………………………………………………..37 Opis modelov………………………………………………………………………..38 Tehnična in tehnološka dokumentacija……………………………………………..38 Tabela mer…………………………………………………………………………..38 Materiali…………………………………………………………………………...... 39 Osnovni kroj krila…………………………………………………………………...40 Osnovni kroj rokava………………………………………………………………...41 Zmodeliran kroj…………………………………………………………………...... 42 Moja kolekcija………………………………………………………………………42-46 Tehnična skica……………………………………………………………………....47 Šivi………………………………………………………………………………...... 48 Sklep………………………………………………………………………………...49 Druţbena odgovornost………………………………………………………………49 Zaključek……………………………………………………………………………49 Viri………………………………………………………………………………...... 50

Povzetek Za svojo raziskovalno nalogo sem si izbrala modno ikono Vivienne Westwood in punk sedemdesetih let.. Razcapane, počečkane majice, čevlji s ogromnimi platformami, usnjene hlače in nenavadni modni dodatki so me pripeljali do prve modne ikone- Vivienne Westwood. Ker menim, da se punk stil sedemdesetih vrača v naše obdobje sem se odločila da bom pri tem tudi ostala..Med novosti sedemdesetih let spada tudi glasba in takratno pozornost je prevzel ravno punk, s svojo ekstravaganco, provokacijo in nasprotjem. Moja prva misel so bili Sex Pistols katerih menedţer je bil Malcolm McLaren, ki je bil sopotnik znane oblikovalke Vivienne Westwood. Skupaj sta ustvarila punk arijo sedemdesetih in stil ter modo katera se ravno sedaj v zadnjih dveh letih vrača. Moja kolekcija oblačil bo predstavljena v obliki recikliranja oblačil in materialov. Zbrala bom vse koščke blaga, ki so ostali na policah doma in na šoli in oblačila iz babičine skrinje ter oblikovala nova oblačila s pridihom subkulture punka.

Zahvala Zahvalila bi se vsem, ki so mi pomagali do končnega rezultata te seminarske naloge. Ta zahvala je namenjena vsem mentorjem, ki so me podpirali, mi stali ob strani, mi pomagali in brez katerih pomoči ne bi morala predstaviti te naloge takšne kot je, prav tako tudi svojega končnega izdelka.

Sedemdeseta leta so se pričela 1. januarja 1970 in končala 31. decembra 1979. To so leta, ki so znana po raznovrstnih prelomih tako v iznajdbah, filmu, glasbi kot tudi v modi.

Popotovanje po sedemdesetih letih

Ko ţelimo spoznati sedemdeseta se zataknemo pri problemu, če nismo preţiveli sedemdesetih ali bili rojeni takrat. Na ta problem sem naletela tudi jaz, ko sem se lotila svoje raziskovalne naloge. Da bi si sedemdeseta leta pribliţala sem pričela raziskovati raznovrstne vire. In kako bi bilo laţje spoznati sedemdeseta kot pa tekom filma in glasbe. Ogledala sem si nekaj najuspešnejših filmov in igralcev, poslušala sem »odpičeno« glasbo sedemdesetih in si ogledovala slike.

Pustimo, da nas vodi film

V sedemdesetih je bilo narejenih kar nekaj precej dobrih filmov. Nekateri izmed njih so prejeli celo nagrade za najboljša dela, najboljše igralce ipd. Nekateri so bili pa tako dobri, da se še danes govori o njih. Ko se spomnimo na filme iz sedemdesetih mislim ,da vsi prvo pomislijo na črno belo sliko in staromodne frizure, smešna oblačila in glasbo, ki nas spominja na orkester. Vsaj jaz sem si predstavljala tako, vendar sem kmalu ugotovila, da se motim. Filmi sedemdesetih let so ţe precej napredni in niti pribliţno niso tako starokopitni kot sem mislila. Tukaj je barva, tukaj so hipijevski časi, kriminalne drame in trilerji, ki so bili takrat popularni, največkrat so nastopali člani mafije in raznovrstno oroţja. V nasprotju s tem so pa bile tukaj ene najpopularnejših ljubezenskih zgodb in tudi nekateri animirani filmi, za katere sploh vedela nisem, da jih pogosto vrtijo še danes. Napredek desetletja se kaţe tudi v filmu, saj so se ljudje pričeli spraševati kaj obstaja izven našega planeta, kaj bi bilo, če planet ne bi več obstajal in podobno. Tako so nastali nekateri izmed najboljših Sci-fi filmov prejšnjega stoletja. V nasprotju z naprednostjo pa so se še vedno obujali spomine na vojne in tragedije takrat.

Da bi vam vse skupaj pribliţala sem naredila seznam filmov po letih, vse od 1970-79:

1970: - The AristoCats (animirana pustolovščina za katero menim, da jo vsi poznamo) - Love story (romantična drama) - Two Mules for Sister Sara (komična akcijska drama) - Tora! Tora! Tora! (vojni film) - Beneath the planet of Apes (akcija, Sci-fi) - The Vampire lovers (grozljivka)

1971: - A clockwork orange (kriminalna sci-fi drama) - Willy Wonka & the Chocolate Factory (fantazijski druţinski musical) - Diamonds are forever (akcijska kriminalna pustolovščina) - Vanishing Point (akcijska drama) - Billy Jack (akcijska drama) - Bananas (komedija)

1972: - The Godfather (kriminalna drama) - Dracula A.D. 1972 (fantazijska grozljivka) - Frenzy (kriminalni triler) - The Poseidon adventure (akcijska pustolovščina)

1973: - The Exorcist (grozljivi triler) - Papillon (biografska kriminalna drama) - The Sting (komična kriminalna drama) - Robin Hood (animirana pustolovščina) - Live and let die (akcijski kriminalni triler) - Battel of the planet of the Apes (akcijski Sci-fi)

1974: - The Godfather: Part II. (kriminalna drama) - Blazing Saddles (Komični vestern) - The Texas Chain Saw Massacre (grozljivi triler) - Young Frankenstein (komični sci-fi) - Earthquake (akcijski dramatični triler) - Foxy Brown (komična akcijska kriminalka)

1975: - One Flew Over the Cuckoo's Nest (let nad kukavičjim gnezdom, drama) - Jaws (pustolovski grozljivi triler) - Nashville (dramatični musical) - Dog Day Afternoon (kriminalna drama) - Death Race 2000 (akcijski Sci-fi) - The Return of the Pink Panther (pustolovščina)

1976: - Rocky (drama, šport) - Taxi driver (kriminalna drama) - The Omen (grozljivka) - Freaky Friday (druţinska komična pustolovščina( - King Kong (pustolovska fantazijska romanca) - The little Girl who lives down the Lane (dramatični triler)

1977: - Star Wars (akcijska fantazijska pustolovščina) - The Spy who loved me (akcijska pustolovska kriminalka) - Saturday night fever (musical) - New York, New York (musical) - Pete's Dragon (druţinska fantazijska pustolovščina) - The Hills have eyes (grozljivka)

1978: - Grease (romantični musical) - Animal House (romantična komedija) - Superman (akcijski sci-fi) - Halloween (grozljivka) - The Lord of the rings (animirana pustolovščina) - Paradise Alley (drama) - Felicity (drama) - Dawn of the Dead (grozljivka)

1979: - Apocalypse now (vojna drama) - Alien (»Osmi potnik«, grozljivka, sci-fi) - Mad Max (akcijski pustolovski triler) - Manhattan (komična romantična drama) - Star Trek: The Motion Picture (akcijska pustolovščina) - Escape from Alcatraz (kriminalna zgodovinska drama) - The Jerk (komedija) - Kramer vs. Kramer (drama) - The Muppet Movie (druţinska pustolovščina)

Zgoraj sem navedla le naslove filmov, ki so bili uvrščeni višje na lestvici uspešnic iz takratnega leta. Poznavalci filmov so se morda zavzeli, za nam ţe znane naslove filmov, kar pomeni, da so filmi današnjega stoletja bili povzeti po filmih iz sedemdesetih, tako torej se nostalgija sedemdesetih let ne kaţe samo v modi ampak tudi v filmu.

Mode sedemdesetih let pa nisem spoznala le po modnih ikonah temveč tudi po igralcih in igralkah takratnih filmov. Kljub temu, da so filmi različnih ţanrov sem lahko opazila stil in način oblačenja takrat. In to me je privedlo do iskanja podatkov o takratnih igralskih zasedbah.

Tukaj je po mojem mnenju navedenih nekaj uspešnih igralcev in igralk sedemdesetih let (nekateri delujejo še danes):

Vincent Price Gérard Depardieu Lauren Bacall Clarie Bloom

Ellen Burstyn Diane Baker Robert De Niro Anne Archer

Anne Bancroft Gary Busey Bette Davis Dyan Cannon

Sammy Davis Jr. Ida Lupino Gloria Swanson Mick Jagger

Harrison Ford Julie Andrews Sean Connery Carroll Baker

Leslie Caron Roger Daltrey Anne Baxter Joan Collins

Nekateri izmed navedenih igralcev so postali tudi modne ikone. Čeprav niso ustvarjali sami je njihov način in stil oblačenja postal mednarodno znan. Jaz osebno občudujem lepoto nekaterih ţenskih ikon iz sedemdesetih, da za primer vzamem Laslie Caron, ki je ţe od nekdaj imela poseben način kako predstaviti sebe in njeno lepoto. Na enak način se predstavla tudi danes kljub temu, da je stara ţe prek 80 let. Podobno kot Robert De Niro ali Sean Connery. Z ţenskega modnega stališča pa ne bi mogli spregledati lepot kot sta Anne Bancroft ali Diane Baker.

Preden sem lahko spoznala in se posvetila modi in modnim ikonam sedemdesetih sem morala spoznati to desetletje kot obdobje in prav to me je pripeljalo do raziskovanju takratne glasbe.

Glasba sedemdesetih let

Zgodnja sedemdeseta so doţivela vzpon pop rock in soft rock glasbe z glasbeniki in glasbenimi skupinami, kot so The Queen, The Rolling Stones, The Eagles, Elton John, Bruce Springsteen, The Carpenters, Chicago, John Denver, The Wings (s Paul McCartney-em)... Z vzponom je nadaljeval zelo vpliven in popularen R&B (rhythem and blues) katerega so predstavljali nepogrešljivi The Jacksons 5 in Stevie Wonder. Prav tako je postal popularen tudi funk, ki je mešanica med soul, R&B, jazz in psihadeličnih rock-om.

Sredi desetletja je do vzpona prišel tudi disco, ki je dominiral v zadnji polovici sedemdesetih. Najbolj znani predstavniki te glasbene zvrsti so Bee Gees, ABBA, Village People, Boney M, Donna Summers, KC and the Sunshine Band... Na to se je odzval rock, ki je postajal vse bolj oster z Deep Purple, Led Zeppelin in Black Sabbath.

Za vpliv na art in progressive rock je poskrbela eksperimentalna klasična glasba, z izvajanjem le teh zvrsti pa so navdušili Pink Floyd, Yes, Rush, Genesis, Jethro Tull, Supertramp... Zametke hard rocka in heavy metala so doţivele ţe omenjene skupine Led Zeppelin, Deep Purple in Black Sabbath, pridruţile so se jim The Who, Uriah Heep, Judas Priest in Free. Tudi dela avstralske skupina AC/DC vsebujejo korenine hard rocka, kateri so doţiveli preboj leta 1979 s pesmijo Highway to Hell. Na ameriškem glasbenem trţišču pa so v teh zvrsteh prevladovali Kiss, Alice Cooper, Aerosmith, Lynyrd Skynyrd, Blue Öyster Cult in kitarsko naravnana Ted Nugent ter Van Halen.

Sredi sedemdesetih je v Evropi doţivel vzpon punk rock, katerega korenine izvirajo iz tako imenovanih garaţnih bendov iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih.

Najbolj znani člani tega "kluba" pa so Ramones, Blondie, Sex Pistols, Patti Smith in The Clash.

Najbolje prodajan album je bil The Dark Side of the Moons skupine Pink Floyd iz leta 1973. Na svetovno znani lestvici albumov Billboard 200 je ostal 741 tednov.

Zanimiva zvrst pa je postala elektronska različica umetniške glasbe (electronic art music) na katero so najbolj vplivali Jean Michel Jarre in Vangelis. Sinterizirano glasbo so prav tako ustvarjali Kraftwerk, Can, Faust in Tangerine Dream.

V tem času je postal širom sveta popularen tudi Reggae, katerega so ţe vrsto let poslušali na Karibskem otočju in v Afriki. Zasluge za to gredo super zvezdi Bob Marley-u.

Proti koncu desetletja je zametke doţivel hip hop z izvajalcema DJ Kool Herc in Afrika Bambaataa, ki sta ustvarjala mikse iz soula in funka ter jih ponavljala na blokovskih zabavah in klubih. Večji razpon poslušanosti pa je doţivel s pesmijo Rapper's Delight zasedbe Sugarhill Gang. V ZDA pa je ţe popularen Country postal mainstream s pomočjo Dolly Parton, Kenny Rogers, Willie Nelson in Allman Brothers Band.

Svet je v tem času doţivel tudi velike izgube popularnih rock zvezd Jimi Hendrix, Janis Joplin in Jim Morrison, kateri so umrli v 27. letu starosti. Prav tako pa sta svet šokirali smrti Elvisa Presleya in Bing Crosbya. Slednji je avtor najbolje prodajanega hita White Christmas, ki je zapisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

Statisično gledano je bila najbolj uspešna zasedba tega desetletja skupina ABBA, ki so od leta 1972 prodali 370 milijonov albumov. Takoj za njimi pa skupina Led Zeppelin, ki je od leta 1968 prodala 300 milijonov albumov.

slika 3 Abba slika 1 The Queen slika 2 The Rolling Stones

slika 4 Pink Floyd slika 5 The Kiss slika 5 Bob Marley

Raziskovanje glasbe sedemdesetih let me je pripeljalo do razvoja punk-a. Punk glasba, punk stil, punk izgled in seveda ikone punk-a kot so npr. Sex Pistols in njihov menedţer Malcolm McLaren z njegovo soprogo Vivienne Westwood. Da sem lahko pričela z opisovanjem teme, ki sem si jo izbrala sem najprej morala ugotoviti kakšno modo so nosili v sedemdesetih in tako sem pričela z raziskovanjem mode sedemdesetih.

Moda sedemdesetih let

Moda sedemdesetih se je pričela tam kjer so se končala šestdeseta. Mini krila in vpliv »flower power« je bil poznan vsepovsod. Trende šestdesetih so sprva nosili »lepi« ljudje, ki so pričeli nositi »mainstream« (lahko bi rekli ulična moda). Hlače so bile široke in majice so imele zelo velike ovratnike. Pri moških je bil standard nositi elegantno kravato s kostimom.

Na modo sedemdesetih so imeli vpliv razni stili. Tako kot hipijevski stil poznih šestdesetih, tako je tudi nostalgija iz prejšnjih stoletij imela močan vpliv. Sprva so bila tukaj 20-a leta, potem 30-a, 40-a in 50-a nato pa končno Edvardska arija (»Edwardian era«). Tukaj pa je zraven obdobij bil tudi vpliv politike in etike.

Moška moda je bila pozneje vključena v ţenski motiv saj je po mnenju večine izgledala preveč ţenstveno. Majice so bile oprijete z velikimi ovratniki. To je bil tudi unisex trend (nosili so ga lahko tako moški kot ţenske).

V sedemdesetih je za slavnostne prireditve bilo še vedno pričakovano nošenje elegantnih kostimov. Za mlajše fante je to bilo primerno kot sluţbena obleka ali na razne druţbene prireditve. Jeans hlače so bile vsakdanjih tako moških kot ţensk.

Ob koncu obdobja so na poti bile spremembe. Punk je odklanjal vse kar je tukaj bilo poprej.

Mini, midi ali maxi Popularnost mini krila je bila izziv v zgodnjih sedemdesetih. Skupina šoferjev tovornjakov je organizirala celo kampanjo v upanju, da se mini krila vrnejo nazaj na sceno. Kakorkoli ţe, mini krila so bila popularna v zgodnjih sedemdesetih, vendar je nastal problem pri ţenskah. Kaj nositi? Izbira med mini krilom, midi (pokriva polovico nog-do kolen) in maxi (dolga obleka, ki sega do gleţnjev) je postala problem.

Tako imenovane vroče hlačke, zelo kratke hlače včasih tudi z nakitom so bile varianta teme tega obdobja.

Daljše obleke, ki so črpale navdih še iz hipijevskega obdobja poznih šestdesetih so bile prav tako modne.

slika 6 Primer stila oblačenja sedemdesetih

Trapez in platforme Dva trenda sta definirala modo sedemdesetih to sta bila: trend hlač na trapez in trend čevljev s platformami. Trapez je bil posneman iz pozne hipijevske dobe v šestdesetih. Hipiji so ponavadi trapez nosili na hlačah. Nosili so ga tako moški kot ţenske. Trapez na hlačah se je ponavadi pričel pri kolenu in je v srednjih sedemdesetih dosegel ţe velikanske mere. Hlače so ponavadi bile bolj ohlapne kot pa oprijete. Kombinacija trapeza in bombaţa sta skupaj ustvarile kavbojke na trapez in s tem označile dobo sedemdesetih.

Čevlji s platformami so večinoma nosile ţenske in moški, ki so bili zelo visoko modno izobraţeni ali pa so hoteli enostavno izstopati. Pojavljala so se vprašanja in skrbi o tem kaj bi lahko nošenje takšnih čevljev povzročilo hrbtenici ali stopalu, vendar se trend ni obdrţal dovolj dolgo, da bi se poglobili v ta problem. Pojavil se je element poznih tridesetih let, ki je navdihoval čevlje s platformami. Primer tridesetih je npr. črna in kremna barva skupaj, ali pa rjava in kremna barva. Čevlji pa so bili večinoma tudi ţivih barv, da bi izstopali in se prilagodili »novi dobi«.

Nostalgija Nostalgija je prav tako imela zelo velik vpliv na modo sedemdesetih let. Kolekcija Biba Barbare Hulanicki je zaslovela. Črpala je iz dvajsetih in tridesetih let. Obstajala je tako imenovana »brief fashion« kjer so se nosile velike odštekane torbe za moške in ţenske. Ponavadi so jih kombinirala s platformami in hlačami na trapez.

Biba stil je prevzel London in kmalu se je razvil tudi mednarodno. Dolga bombaţna krila, ki so se nosila s dolgo ohlapno majico ali jopico in prikupen klobuk je bil stil, ki je prevladal.

Laura Ashley, zasnovana od Brenarda in Laure Ashley v 1950-ih se je zgledovala po oblačilih devetnajstega stoletja in predstavila britanskim ţenskam tako imenovani »Edwardian style«. Obleke in takratni roţnati vzorci so navdihnili sredino sedemdesetih let. Laura Ashley je bila popolnoma različna Bibi. Bila je bolj komercialna in tudi uspešnejša, stil njenih oblek pa se uporablja še danes, torej je Ashley zaslovela tudi po svoji smrti (1985).

slika 7 Biba stil slika 8 Laura Ashley stil

Posebne priložnosti Sedemdeseta leta so bila bolj sproščena kot šestdeseta. Kljub temu pa so na posebne priloţnosti bili svečano oblečeni. Moški so nosili elegantne kostime s kravatami, ki so bile moderne v poznih šestdesetih in so postala standardni moški modni dodatek.

Ţenske so pogosto nosile dolge obleke na uradne prireditve. Na sliki spodaj je poroka iz sedemdesetih let. Ţenska nosi razkošen klobuk in dolgo obleko kar nam pove, da je bil velik vpliv hipijevskega časa in prav tako se kaţe nostalgija iz tridesetih let. Rjava barva je povzeta iz tridesetih in je bila zelo popularna v desetletju sedemdesetih.

Dolgi lasje so bili modni za ţenske prav tako kot za moške. Tudi brade so bile popularne pri moških. Tako kot oblačila je tudi tak način nošenja frizure in brade bil povzet po »flower power« hipijevskem času iz poznih šestdesetih.

slika 9 Poroka iz sedemdesetih let

Jeans in priložnostni izgled

V bolj sproščeni volji sedemdesetih je jeans bil zelo popularen. Uvodoma se je izgled malo razlikoval od šestdersetih, vendar so se na sredi sedemdesetih let spet pričele nositi hlače na trapez. Tiskane majice so prav tako bile zelo popularne tudi trenirke in platneni čevlji so to popularnost delili z njimi.

slika 10 Priložnostni izgled

Pozna sedemdeseta let

Trapez, bombaţ, dolgi lasje in majice iz koprivnega platna so bile poglavitni del moške mode v sedemdesetem desetletju. Navdihnjen od hipijskega gibanja poznih šestdesetih se tak izgled z sanjami o »free love« (povzeto s kampanje hipijskega časa) in optimizem nista dolgo obdrţali v tekstilni industrii. Toda »mainstream« (lahko bi rekli vodilni izgled) se ni dal spreminjati.

slika 11 Popularen izgled takratne dobe

Punk sedemdesetih

Punk je pozornost pritegnil pribliţno okoli leta 1977 ko se je publika zavzela za takrat popularen band The Sex Pistols. Menedţer Sex Pistols-ov Malcolm McLaren je skupaj s svojo soprogo, oblikovalko Vivienne Westwood oblikoval punk izgled. Njuna trgovina na 430 Kings Road se je prvotno imenovala »Let it Rock«, njuna druga 'trgovinica' se je imenovala »Sex« in se je pojavila v času v katerem so se pojavili tudi Sex Pistols. Podlaga temu izgledu je bil seksipilen malik na črno usnje, večinoma zaradi njegovega izgleda, ki je osupnil mnoţice. Usnje sta večinoma kombinirala s raztrganimi majicami in napisi na majicah, ki so provocirali mnoţice. Punk se je obdrţal do zgodnjih osemdesetih. Punk je bil pomemben katalizator za spremembo mode nasploh. Odklanjal je trapez hlače in platnene majice, ki so bile ravno takrat tako popularne v vsesplošni

slika 12 Punk izgled 16

Pozni trendi sedemdesetih

V poznih sedemdesetih so se pojavile številne mladostne kulture, ki jih je izoblikoval punk. V nasprotju s tem sta se spet pojavila »Mod« stil iz šestdesetih in »Teddy Boy« stil iz petdesetih.

Ulična moda se je dramatično spremenila, saj je za vzgled postal film »Gregory's Girl«, ki je prikazoval dve sestri, starejša je končala šolo in odšla v sluţbo samo zato, da si je lahko kupila jakno z velikim zavitkom na robovih. Prav to je imelo mogočen vpliv na ulično modo. Kravata, ki so jo v filmu dijaki nosili v šolo je postala skoraj ţe nujna v omarah šolarjev. Proti koncu 1979 je tanka kravata postala ţe simbol in sčasoma so jo pritrjevali tudi na puloverje. Od 1980 naprej so kravato utrjevali tudi z ţicami tako, da je vedno imela trden izgled.

Visoka moda se je zelo razlikovala v poznih sedemdesetih. Ralph Lauren je oblikoval oblačila za filmski hit Woody Allena »Annie Hall« v letu 1977. Opaziti se je dalo jasen vpliv osemdesetih v izgledu Annie (Diane Keaton), ki je nosila krila dolţine damski mini h katerim je kombinirala usnjene jakne in nogavice do kolen.

Mladina je takoj opustila široke ovratnike in trapez hlače, medtem ko so se starejši še vedno oklepali standardov. Okrog leta 1983 pa se je moda sedemdesetih ţe čisto ukinila. In tako se konča stil sedemdesetih.

slika 13 Primer mode leta 1983

Modne ikone

V sedemdesetih letih je bilo veliko ţensk, ki so zaznamovale takratno desetletje. Nekatere ţivijo še danes, nekaterih pa se samo radi spominjamo.

slika 14 Modna slika iz sedemdesetih

V času hipijev, roţic in dolgih las so modni svet zaznamovale predvsem hlače na zvonec, resice in zelo barvna oblačila. V tistem času so se ţenske lahko vsak dan oblekle povsem drugače in so bile še vedno v koraku z modo. Lahko so si oblekle najkrajše barvno krilce in visoke čevlje s platformo ali velike vrečaste majice in hlače na zvonec, lahko pa so preprosto izbrale oprijet in zapeljiv kombinezon dolgih ali kratkih rokavov, ki je bil lahko ob vratu kot puli ali polo majčka.

Sedemdeseta leta so bila res pestra, barvita in na svoj način tako zanimiva, da nekateri današnji oblikovalci še danes črpajo navdih iz tega »osupljivega« desetletja. Na to kaţe tudi današnja moda, vračajo se kovinske kovice, mini krila, platforme ipd.

Goldie Hawn

Igralka platinasto svetlih las, velikih modrih oči in velikega iskrenega nasmeha, to je bila v sedemdesetih letih lahko le ena in edina Goldie Hawn. Medtem ko so si vsa dekleta prizadevala imeti čim daljše in čim bolj ravne lase, je bila Goldie znana po svoji kratki pričeski, s katero je spominjala na Twiggy. Bila je prisrčno plavolaso dekle s stilom, ki ga danes imenujemo "boho chic".

Iman Nekateri menijo, da je I

man danes videti še

bolje kot na začetku manekenske kariere. Leta 1976 je svojo kariero začela pri Vogueu in tako postala ena najbolj prepoznavnih manekenk svojega časa. Zaradi svojega dolgega vratu, izjemne barve polti, naravno ravnih las in čudovite postave je postala muza številka ena modnega oblikovalca Yvesa Sainta-Laurenta, ki je nekoč celo rekel: "Moja sanjska ţenska je Iman."

Bianca Jagger nekoč in danes

Bianci Jagger bi lahko preprosto rekli aktivistka z drznim stilom. Bila je prava ţena rockerja, saj si je s svojimi modnimi podvigi upala pokazati svojo drugačnost in modni pogum. Ne samo da je nosila razne nenavadne kreacije, na njej so bile videti celo odlično. Bila je muza vsem modnim oblikovalcem, saj si je upala nositi celo turban in z njim je bila videti popolno.

Farrah Fawcett

2004

Je ena najpomembnejših ikon svojega časa, ki je zaslovela in ostala slavna predvsem zaradi svoje vloge v televizijski seriji Čarlijevi angelčki. Kadarkoli zaslišimo njeno ime, pa se seveda spomnimo tudi na enega najbolj prepoznavnih plakatov 70. let – Farrah v legendarnih rdečih kopalkah z bujnimi svetlimi lasmi. Igralka pa je bila tudi prva, ki je s svojo znamenito pričesko postavila nov trend. Vse ţenske so si ţelele takšno pričesko, kot jo je imela ona.

Liza Minnelli

Liza Minelli, igralka in pevka, pri kateri smo vedno vajeni blišča in glamurja. Zaradi svoje naravne lepote in velikih temnih oči se je vtisnila v spomin mnogim. Vedno je prednost posvečala večernim toaletam, visokim petam in elegantnemu videzu. Je ena tistih ţensk, ki je tudi do starosti ostala elegantna diva.

Zouzou

Zouzou (rojena Danièle Ciarlet) je francoska igralka, pevka, model in modna ikona, ki je delovala v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih. Večina jo je poznala zaradi njene lepote in glavne v loge v filmu ―Love in the Afternoon‖. Ţal se je njena kariera končala zaradi odvisnosti heroina in drugih drog. Kljub temu je bila in še je inspiracija večini oblikovalcev.

Gia Carangi

Gia Marie Carangi je bila ameriški model poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let. Carangi je bila označena kot prvi supermodel, skozi leta pa so to ime prejeli tudi drugi modeli. Med njimi so Janice Dickenson, Dorian Leigh, Jean Shrimpton, model Cindy Crawford pa je dobila tudi vzdevek ―Baby Gia‖ zaradi njene podobnosti s Carangievo. Carangijeva se je pojavila v visokih modnih revijah kot sta to britanski, ameriški in francoski Vouge. V osemdesetih pa tudi ―Vouge Italia‖ in Cosmopolitan. V devetdesetih letih so posneli tudi njeno biografijo v kateri je glavno vlogo igrala Angelina Jolie.

Vivienne Westwood

Dame Vivienne Westwood (rojena Vivienne Isabel Swire) je angleška modna oblikovalka in poslovna ţenska, odgovorna za iznajdbo Punk in ―new wave‖ stila v ulično modo sedemdesetih in nasploh. Zaslovela je s tem, da je oblikovala oblačila za trgovino njenega soproga Malcolma McLarena z imenom ―Sex‖. Prav tako je oblikovala oblačila za skupino njenega soproga, ki se je imenovala Sex Pistols. Skozi leta je odprla pet trgovin, vse so prodajale provukantna oblačila z napisi, ki so se nanašali na politiko in etiko tistega časa. Westwoodova deluje še danes na enak način kot je ţe pred leti, le da je današnji dan svojo kreativnost še nadgradila.

Vse te raziskave, podrobnosti o sedemdesetih, stili oblačenja, modne ikone, glasba, način ţivljenja, filmi, igralske zasedbe… So me pripeljali do končne odločitve glede teme moje raziskovalne naloge. Odločila sem se, da bom izbrala Punk stil oblačenja skupaj z njegovo izumiteljico Vivienne Westwood. Da bi si pribliţala svojo temo sem poizvedela nekaj o punku, ki se je pričel s glasbo in nadaljeval z modo.

Punk glasba

Izvor Izraz »punk rock« (iz angleškega izraza punk, ki pomeni gnil, ničvreden, ali nesramen; v zaporniškem slengu izraz pomeni spolno podredljiv) so prvotno uporabljali za poimenovanje glasbeno enostavni rock & roll (temelječ na kitarah in vokalih) v ZDA v srednjih šestdestih, kot sta The Seeds in The Standells, ki pa sta sedaj večkrat opredeljena kot garaţni rock. Prvi kritik, ki je uporabil izraz je bil Dave Marsh, ki je z njim opisal glasbo v majski (1971) številki revije Creem. V zgodnjih sedemdesetih so izraz začeli uporabljati mnogi rockovski glasbeni novinarji. V knjiţici albuma Nuggets je izraz »punk-rock« uporabil kitarist in kritik Lenny Kaye za garaţni rock šestdesetih (pa tudi nekaterih mračnejših in primitivnejših zvrsti, npr. psihedelični rock). Kmalu po tem je ustanovil glasbeno skupino z avangardistično poetinjo Patti Smith. Njun prvi album, izdan 1975, je bil navdih mnogim punk rockerjem, kar kaţe na to, kako je izraz prešel v uporabo, kot jo poznamo danes.

Začetke »punk rocka« so poleg garaţnih skupin šestdesetih zaznamovali grob harmoničen slog »The Velvet Underground-a«, spolno in politično angaţirana detroitski skupini The Stooges in MC5, britanska pub rock scena in skupine britanskega podzemlja Mick Farren in Deviants, zgodnja newyorška podzemna glasbena scena (New York Dolls), in nekaj britanskih »glam rock« izvajalcev, kot so David Bowie, Roxy Music, Marc Bolan in T. Rex. Z izrazom »protopunk« pogosto poimenujemo te razne izvajalce, ki so navdihnili razvoj punka.

Zgodovina : Gledano s kulturnega vidika, so bila zgodnja punk gibanja neposreden odgovor na nesmisel in preveliko odobravanje manistream rock glasbe v sedemdesetih. Skupine, kot so Jefferson Airplane, so preţiveli šestdeseta, a naj bi izgubili svojo uporniško sporočilnost in pozabili na proti-kulturne vrednote. Najznačilnejši primer glasbene (rockovske) ikone, ki se je prodala sistemu, kateremu je prej ostro nasprotovala, je bil Eric Clapton, ki je nastopil na televizijski reklami za pivo.

Izkazalo se je, da se je velik del mladine oziroma glasbene kulture ţelel odreči vrednotam mainstream rocka. Od pojava v Londonu in New Yorku, se je začel punk rock hitro širiti. Skoraj istočasno se je punk pojavil tudi na tleh bivše Jugoslavije, začetniki so bili Pankrti, kasneje še Prljavo Kazalište, Paraf in drugi. Del proti-kulture šestdesetih, ki ga je posvojilo punk rock gibanje, je bil moč individualnega zavračanja tistega, s čimer jim je »prala moţgane« takrat prevladujoča glasbena industrija. V ZDA so nove skupine nastajale preko noči v neštetih urbanih področjih, ki so vsak po svoje prispevali svojo iskro k ognju punk gibanja. Najpomembnejši so bili X, Black Flag, in The Dils iz Los Angelesa in Dead Kennedys. Nešteto drugih je prišlo in šlo med razvojem punka iz kulture nekaj posameznikov v bolj mnoţično kulturo z določenimi vrednotami, simboli in estetiko.

slika 15 The black Flag slika 16 Eric Clapton

V srednjih sedemdesetih so se pojavile tri zelo pomembne skupine na popolnoma različnih delih sveta: The Ramones v New Yorku, The Saints v Avstraliji in Sex Pistols v Londonu. Te skupine so delovale v okviru majhnih krajevnih »scen« v katere so bili vključene tudi druge skupine in navdušeni lastniki lokalov, kjer so se lahko te skupine predstavile poslušalstvu (najznamenitejši so »the 100 Club« iz Londona, »CBGB's« v New Yorku in »The Masque« iz Hollywooda). V Veliki Britaniji je punk dobil primesi jamajške reggae in ska subkulture. Reggae vpliv se pozna v prvih posnetkih skupine Clash, do konca stoletja pa je nastala podzvrst 2 Tone (predstavniki so: The Specials, Madness in The Selecter).

Medtem so nekateri v Veliki Britaniji punkerski »naredi-sam« odnos primerjali s Skiffle manijo med strogimi petdesetimi v Britaniji, ki je bila neposreden povod za naval britanskih skupin na glasbene lestvice v ZDA (npr. Beatles). Vzpon punka se je dogajal sorazmerno z začetki politične kariere Margaret Thatcher, zaradi tega so skoraj vse skupine izraţale odnose izobčenja. Nekateri, kot so Sex Pistols, so to izraţali z nihilističnim anarhizmom, drugi (npr. The Clash), pa so svojo jezo usmerjali v politiko. The Clash so bili v svojih besedilih veliko bolj analitični in kritični do političnih razmer. Z albumom London Calling so hoteli punk glasbo glasbeno izpopolniti, punk odnos pa bi pustili enak. Dobro so se tudi zavedali svoje vedno večje popularnosti, ki pa jih ni preslepila, ker so vedno radi komunicirali s svojimi oboţevalci.

slika 19 The Clash

slika 17 The Saints slika 18 The Ramones

Britanska zaloţba Stiff Records je pod svoje okrilje sprejela veliko punk skupin: Ian Dury and the Blockheads, Wreckless Eric, The Adverts, The Damned, Department S, anarhista šestdesetih Mick Farrena in Pink Fairies (najljubša "old-wawe" skupina Johna Lydona iz Sex Pistols). Larry Wallis (član skupin Pink Fairies, Motorhead in Steve Took's Shagrat) je postal producer za zaloţbo Stiff.

Tukaj še nekaj skupin punk rocka: - Green Day - Ramones - Rancid - Real McKenzies - Rise against - Relient K - Satanic Sufers - Save the Day - Sex Pistols - Simple plan - Strung out - Sum 41 - Good Charlotte - Misfits

Tukaj še nekaj ţenskih punk ikon: - Patti Smith - Joan Jett - Poly Styrene - Ari Up - Siouxsie Sioux - Lydia Lunch - Exene Cervenka - Debbie Harry (skupina Blondie) - Kim Gordon (pevka skupine Sonic youth) - Courtney Love (pevka skupine Hole in soproga ţal preminulega Curta Cobain-a) - Kathleen Hanna - PJ Harvey - Corin Tuccker in Carri Brownstein (pevki skupine Sleater Kinney) - Beth Ditto (pevka skupine The Gossip, ki je idol današnjega časa)

The Sex Pistols

Sex Pistols je ena najvplivnejših angleških punk skupina. Nastala je okoli leta 1975, pred tem pa je od leta 1972 delovala pod imenoma The Strand in The Swankers.

Ustanovitev banda in njihovi začetki V začetku so skupino sestavljali Johnny Rotten, Glen Matlock, Steve Jones in Paul Cook. Besedila njihovih pesmi so bila provokativna in proti-drţavno usmrjena. Njihov menedţer je bil lastnik trgovine z erotičnimi pripomočki, Malcolm McLaren, ki je izbiral ime skupine Sex Pistols. Prvi ―singel‖ z naslovom Anarchy in UK je izšel leta 1976. V obdobju začetnega delovanja skupine je bila zelo odmevna zamenjava basista s kontorverznim Sidom Viciousom, ki pravzaprav ni znal igrati na instrument, in so ga člani skupine morali tega naučiti. Njegov problematičen karakter je poglobila zveza z Nancy Spungen, prostitutko in odvisnico od mamil. Začel se je vdajati drogam in alkoholu, njegovi izgledi pa so polnili strani rumenega tiska in s tem povečevali medijsko slavo skupine. V času njegovega sodelovanja je skupina izdajala več ―singlov‖ med njimi tudi uspešnico God Save The Queen.

Band Sex Pistols se je razvil iz banda The Strand, ki je bila Londonska skupina ustanovljena leta 1972. Ta skupina je preteţno sestavljala delavski razred naslednjih najstnikov: Steve Jones na vokalih, Paul Cook na bobnih in Wally Nightingale na kitari. Po kasnejših informacijah, naj bi tako Steve kot tudi Paul igrala na ukradene instrumente. Del začetkov banda The Strand, včasih znanega tudi kot Swankers sta bila tudi Jim Mackin na orgljah in Stephen Hayes na basu. Člani banda so se pogosto druţili v dveh trgovinah z oblačili, ki sta se nahajali v London's Chelsea soseščini, imenovani Acme Attractions in Too Fast to Live- Too Young to Die (trgovina McLarena in Westwoodove). Slednjo je John Lyndon poimenoval kot trgovino, ki je lahko prodala kateri koli trend, ki so ga ţeleli uveljaviti. Trgovina je postala središče punk rock scene, ki je zdruţevala mnoge kasnejše ustvarjalce. (Sid Vicious, Marco Pirroni, Gene October, Mark Stewart,...)

Kulturni vpliv Revija »Trouser Press Record Guide« je v članku »Record Guide Sex Pistol« označila, da je njihova pomembnost, tako v sodobni glasbi kot bolj splošni pop kulturi, le steţka precenjena. Revija »Rolling Stone« je trdila, da je band v popolnem nasprotju z bliščem roka iz 70ih, ter jih uvrstila kot 58. izmed 100 najboljših izvajalcev vseh časov. Znan glasbeni kirtik Dave Marsh jih je označil za »Najbolj radikalni novi rock band iz sedemdesetih« Čeprav Sex Pistols niso prvi punk band, je njihovih nehaj plošč, ki so bile izdane v kratkem času njihovega obstoja, usmerjalo punk glasbo. Izdaja albumov »Anarchy in the U.K.«, »God Save the Queen« in »Never Mind the Bollocks« se šteje med najbolj pomembne izdaje v zgodovini popularne glasbe.

slika 21 Sex Pistols 4. julja 1976 slika 20 "God Save The Queen" 26

Sex Pistols so bili navdih mnogih drugih punk in post-punk bandov. Njihov koncert 4. Junija 1976 v Manchestru je postal eden izmed najpomembnejših dogodkov v zgodovini rocka, saj je v občinstvu, ki je štelo dobrih 40 ljudi bilo mnogo takih, ki so kasneje postali vodilni v punk glasbi in post punk gibanju. Med njimi so bili Pete Shelley in Howard Devoto, ki sta organizirala dogodek in preizkušala nove člane Buzzcocksov.Med mnoge izvajalce, ki so kasneje svoj glasbeni dolg priznali bandu so člani skupine Motor Heads, NOFX, The Stone Roses, Guns N' Roses, Tupac Shakur, Nirvana, Megadeth, Motley Crue, Green Day in Oasis. Glasbenim stilom popularne glasbe, kot so grunge, indie, trash metal in celo rap so pripisali velik vpliv banda Sex Pistols. Band in njihov menedţer Malcom McLaren so izzvali moderno glasbo v vseh pogledih in tako navdihnili nešteto skupin, da sledi njihovim stopinjam svetovne odre. Njihova provokativna in nihilistična javna podoba in nihilistično socialno-politično besedilo je postavilo temelje, ki še danes vodijo punk band-e. V bistvu Sex Pistols potrjujejo, kar so garaţni rock bandi iz 60ih demonstrirali: ne potrebuješ glasbene tehnike da ustvariš rock & roll. V času, ko je glasba bila vse bolj komplicirana je band v generacijskem preobratu povzročil pravo revolucijo.

Vpliv v 21. stoletje Zraven njihovega obilnega glasbenega vpliva je kulturni odmev Sex Pistols drugje. Delo Jamie Reida za band je šteto med najbolj pomembne grafične dizajne iz 1970ih in ima še vedno vpliv v 21. stoletju. Ţe pri 21. letih je bil Sid Vicious »ikona za na majice«, čeprav je kasneje način njegove smrti uničil druţbeno ambicijo punka in je postal sinonim za izgubljeno generacijo. Christoper Nolan, reţiser filma The Dark Knight je izjavil, da je navdih za Jokerja bil prav član banda, John Lydon – Rotten.

slika 22 Zbirka Reidovih del Vprašanje zaslug Sex Pistols so bili opredeljeni z ambicijami, ki se niso ustavile pri glasbi. McLaren je včasih celo zaničeval glasbo banda in punk rock na splošno, je pa postavil koncept glasbe, za katerega si je kasneje prilastil zasluge. Trdil je tudi, da so Sex Pistols njegov osebni umetnostni projekt, izjavil je da se je odločil ljudi uporabljati tako, kot kipar uporablja glino.

slika 23 McLaren in Sex Pistolsi 27

Kritike Kritik Ian Birch, je izjavil, da je neumno trditi, da so Sex Pistols imeli kakršen koli politični vpliv, saj niti najmanj niso navduševali delavskega sloja prebivalstva, kar je pa potrdila konzervativna kampanja leta 1979, kjer scena z navdihom Sex Pistols ni bila niti najmanj po načelih tedanjega delavskega sloja, je pa dejansko uprizorila njihovo stanje. Z izdajo albuma »Anarchy in the U.K.«, ki je odmeval daleč naokoli, je pa nastalo veliko skupin, s člani predvsem iz delavskega sloja ali srednjega sloja, ki so zaničevali svoje lastne vrednote in raje izraţali solidarnost z delavskim slojem.

Kritik Grail Marcus pa je identificiral drugačen izvor inspiracije banda in je trdil da so prevzeli idejo reggae-a o kulturi, ki bo zahtevala to od tistih, ki imajo moč, česar vlada ne bo nikoli zadovoljila – kulturo, ki bo ekskluzivna, skoraj separistična, pa vseeno mesijanska, apokaliptična in stoična.

slika 24 Naslovnica časopisa slika 25 The Sex Pistols "Daily Mirror" 4. 12. 1976

Diskografija

UK lestvična Leto Pesmi uvrstitev

1976 "Anarchy in the U.K." 38

"God Save the Queen" 2

1977 "Pretty Vacant" 6

"Holidays in the Sun" 8

1978 "No One Is Innocent"/"My Way" 7

"Silly Thing" 6

1979

"The Great Rock 'n' Roll Swindle" 21

1980 "(I'm Not Your) Steppin' Stone" 21

1981 "Who Killed Bambi?" c —

"Anarchy in the U.K." (reissue) 33

1992

"Pretty Vacant" (reissue) 56

1996 "Pretty Vacant" (live) 18

2002 "God Save the Queen" (reissue) 15

"Anarchy in the U.K." (2nd reissue) 70

"God Save the Queen" (2nd reissue) 42

2007

"Pretty Vacant" (2nd reissue) 65

"Holidays in the Sun" (reissue) 74

slika 26 Sex Pistols slika 27 Reklamni plakat 29

Vivienne Westwood

Dame Vivienne Westwood (rojena Vivienne Isabel Swire, 8.april 1941) je Angleška modna oblikovalka in podjetnica, odgovorna za pričetek dobe punka in nove smeri v ulični modi. Westwoodova je postala poznana, ko je pričela z izdelavo oblačil za butik Malcolma McLarena,v Londonski ulici King's Road, ki je zaslovela pod imenom »SEX«. Prodajalna je bila moţnost ustvariti sintezo med glasbo in modo, ki se je ustvarjala tekom sedemdesetih let. Trgovina je svoj navdih črpala iz punk skupine Sex Pistols, katerih menedţer je bil Malcolm McLaren.

slika 28 Butik Sex

V sedemdesetih sta oba z McLarnom vzbudila veliko pozornosti; McLaren s svojo punk skupino Sex Pistols, Westwoodova pa s trgovino. V trgovini, ki je predstavljala anarhistično kulturo mestne mladine, je prodajala usnjena in gumijasta oblačila ljudem, ki so se zanimali za Punk, sadomazohizem in fetišizem. Na začetku 80. let je predstavila dva sloga (piratski in novo romantiko), s katerima je vzbudila zanimanje modnega sveta. Modna so postala spiralasta spodnja krila, zaponke, naborki, piratski klobuki in široki škornji. Leta 1983 je sledila kolekcija Čarovnice. Vivienne Westwood je brezkompromisna kreatorka, ki zatrjuje, da je ne zanima krojenje, ampak to, kako in kje se tkanina dotika telesa. Nič ni »oprijeto« v tradicionalnem pomenu besede. Kroji zelo velike rokavne izreze, pretirano dolge rokave in trga tkanino. Kreirala je široke vrečaste hlače, majice iz črnega usnja in valjaste klobuke in predstavila nošenje modrca vrh obleke. Najela je umetnika grafitov za poslikavo njenih majic. Potepuški slog njenih oblek je močno vplival na kupce in kreatorje. Njena anarhistična in perverzna oblačila vzbujajo ogorčenje in radovednost. Westwoodova nadaljuje z ustvarjanjem novih razseţnosti v modi, pa naj uporablja drzne vzorce ali mračne barve.

30 slika 29 Westwood kolekcija 1 slika 30 Westwood kolekcija 2

Zgodnjo življenje Vivienne Westwood je bila rojena pod imenom Vivienne Isabel Swire v okolici vasi Tintwistle, Derbyshire, 8. Aprila 1941. Je hčera Gordona in Dore Swire, ki sta se poročila dva tedna pred izbruhom druge svetovne vojne. Ko je Vivienne dopolnila 17 so se z druţino preselili v Harrow, London. Tam se je izobraţevala na Harroe School of Art-University of Westminister. Čez nekaj časa je pustila šolo in pričela z delom v tovarni, hkrati pa se je šolala na »Teacher training« faksu. Tako je postala primarna šolska učiteljica. Tekom tega časa je tudi izdelala svoj nakit, katerega bi prodajala na Portobello Road. V juliju 1961 je Vivienne Swire spoznala Dereka Westwooda. Julija 1962 sta se poročila in Vivienne si je kreirala svojo poročno obleko. Leta 1963 je rodila sina Benjamina Westwooda.

Malcolm McLaren Ko je spoznala Malcolma McLarena se je ločila od Dereka. Westwood in McLaren sta se preselila v Clapham. Vivienne je nadaljevala s poučevanjem vse do leta 1972, ko se je Malcolm odločil odpreti butik na 430 King's Road (London), ki se je imenoval »Let it rock« (pozneje je bil butik poznan kot »Sex«, »Too fast to live, to young to die« in »Seditionaries«). Sedaj se imenuje Worlds Ends, Westwoodova pa v njem prodaja oblačila svoje znamke. Westwoodova je oblikovala oblačila za katera so jo navdihnili motoristi, fetišisti in prostitutke. V tem času je McLaren postal menedţer benda Sex Pistols in tako privlačil dodatno pozornost na njune izdelke, saj so jih nosili člani skupine. V času, ko sta stanovala v Clapham-u sta Vivienne in Malcolm dobila otroka, sina po imenu Joseph.

Vivienne Westwood Company Westwoodova ima 6 ekskluzivnih samostojnih trgovin. Štiri v Londonu, eno v Leeds-u in eno v Milanu. Franšizne trgovine so na lokacijah kot je to Liverpool, Newcastle, Glasgow, tri v Manchesterju in Nottinghamu, York-u. Ima tudi razgledne trgovinice v Milanu, Parizu in Los Angelesu.

Umetniški navdih Njena prva modna revija je bila predstavljena leta 1981 v stilu sodelovanja Westwood in McLaren. Tema takratne revije je bila »Pirati«. Teme nadaljnjih revij so bile »Savage« (1982), »Buffalo Girls« (jesen-zima 1982–83) in »Clint Eastwood«. Proti koncu leta 1985 je prenehala pizvajati linijo »Under the Worlds Ends«, ker se je pričela bolj posvečati svoji Westwood kolekciji. Sama je dejala: »Včasih moraš prenesti svoje ideje na prazno polje in jih tam samo dopolniti s lepimi ljudmi.« Opustila je obdobje 1981-85, ki se je imenovalo »nova romantika« in pričela s obdobjem »The Pagan Years« (1988-91). Njeni Westwood heroji so se iz punkov in ragamufinov preobrazili v »Tatler« (dekleta, ki so nosile oblačila višjih razredov).

slika 31 The Pagan Years kolekcija

slika 32 Zlati design kolekcija Njena propaganda jesen-zima (2005-6) je črpala inspiracijo tako kot tudi pomoč iz Wolfordove tehnologije. Westwoodova je pogosto sodelovala z Wolfordom ţe od leta 2003. 2006 je pričela tudi sodelovati z Nine West, ki oblikuje čevlje. Westwoodini »zlati design« in moški klobuki so bili oblikovani od oblikolavlke Prudence Millinery. Od 12 novembra 2004 – 30. januarja 2005 se je Vivienne predstavila v reviji, ki se je imenovala »Vivienne Westwoods - 34 years in fashion« kjer je prestavila vsa svoja oblikovanja skozi vseh 34 let svojega delovanja. Predstavila je torej kolekcije še iz svojih punk časov vse do danes kjer bolj prevladuje glamurozno in historično. V juliju 2011 je njena kolekcija bila predstavljena na modni reviji The Brandery v Barceloni. S svojimi kreacijami je vzbudila tudi pozornost zelo slavnih oseb. Princesa Eugenia je nosila tri Westwood kreacije na svoji poroki. Eno na predporočni večerji, na dan poroke in na slavju po poroki 2011. Camilla, vojvodinja Cornwall-a je nosila njeno kreacijo na Royal Asco leta 2009. Kot rezultat v sodelovanju s Patrickom Cox-om, ki je oblikoval čevlje za njeno Clint Eastwood kolekcijo 1984 so nastali čevlji s 9cm platformo. S temi čevlji je Naomi Campbell padla na Westwoodovi modni reviji leta 1993 v Parizu.

slika 33 Čevlji Clint Eastwood kolekcije

slika 34 Historičen padec Naomi Campbell

slika 35 Vivienne Westwood (levo), reklamna izložba za trgovino "sex" (desno)

Vivienne je sodelovala tudi v filmografiji. Leta 2008, ko se je pojavil film Sex in the city je oblikovala poročno obleko za glavno vlogo – Carrie Bradshaw. V filmu tudi nastopa kolekcija poročnih oblek Westwoodove, saj jih razstavlja v reviji Vogue, ki jo Carrie v filmu vedno prebira. Vivienne pa je historično zapisala svojo poročno obleko v trenutku, ko je po 10min odšla iz premiere filma v Londonu, saj se ni strinjala s oblačili, ki so jih nosili v filmu in na premieri. Oblikovalki oblačil Patrici-i Field pa je očitala, da je izbrala dolgočasna oblačila za film in da je njena obleka bila edin podvig mode v filmu.

slika 36 Poročna obleka Carrie Bradshaw 33

Westwoodova je tudi dvakrat prejela nagrado za Britanskega oblikovalca leta.

slika 37 Westwoodova in Kate Moss na "British fashion awards 2009"

Političen vpliv - Westwoodova je bila ţe od nekdaj politično aktivna. Leta 1983 je bila prikazana na mnogih naslovnicah revij v svoji obleki, ki jo je oblikovala za takratne učitelje, vendar obleke, ki bi naj bila odobrena ţe pred meseci še vedno niso pokazali svetu. Tako je poslala sliko sebe v svoji obleki na revije in kmalu se je pojavila povsod s sloganom »bila sem punk in sedaj sem učiteljica«. Kot inspiracija vsem, ki so zaradi tega bili diskriminirani.

- 2007 se je politično vključila v kampanjo za človeške pravice. - 2008 je sodelovala v boju proti nuklearnim oroţjem. - V septembru 2005 se je pridruţila skupini za pravice civilistom in oblikovala majice z napisi » nisem terorist, prosim ne aretirajte me!«

- Januarja 2011 je Kanadska televizija pričela s dokumentacijo »Vivienne Westwood's London«. V dokumentaciji Westwoodova popelje ljudi skozi London in pove vse kar ji leţi na srcu, vključno s njenim političnim mnenjem.

slika 38 Vivienne na Londonskem tednu mode 2012 – »Climate revolution« 34

Vivienne danes Vivienne Westwood je trenutno poročena s svojim bivšim modnim študentom Austrian-om (rojen Andreas Kronthaler). Do leta 2000 (skoraj 30 let) je ţivela v svojem stanovanju v Claphamu, leta 2000 jo je Kronthaler povabil, da se z njim preseli v kraljevsko hišo zgrajeno leta 1703, ki bi naj nekoč pripadala mami kapitana Cook-a. Westwoodova ne prebira časopisa ali revij, niti ne gleda televizije, kakorkoli ţe pa zelo rada vrtička.

Njuna sinova sta sedaj odrasla: - Ben Westwood, sin Dereka Westwooda je sedaj erotični fotograf. - Joseph Corré, sin Malcolma McLarena pa je glavni oblikovalec za »Agent Provocateur« (oblikuje spodnje perilo in »vroča« oblačila).

slika 39 Vivienne in njen sin Benjamin

slika 40 Joseph Corré in Ben Westwood

slika 41 Vivienne in Joseph 35

Punk moda

slika 42 Punk moda

Navedba podatkov

Teoretični del v celoti povzemam po pisnih in internetnih virih, eksperimentalni del moje raziskovalne naloge je v celoti moje, avtorsko delo.

Opis poteka del

Svojo raziskovalno nalogo sem pričela z raziskovanjem in preučevanjem pisnih virov. Literaturo sem črpala iz knjig, interneta, slike sem pa si ogledovala v raznih revijah. Ko sem preučila pisne vire sem se osredotočila tudi na film in glasbo. Ker sem vedela, da je naša tema nostalgija sem se pri literaturi bolj posvetila preteklim desetletjem in tako prišla do teme svoje raziskovalne naloge. Tema se nanaša na sedemdeseta leta in eno izmed še danes ţivečih legend, Vivienne Westwood. Ker sem izbrala prav sedemdeseta sem si temo lahko pribliţala tudi preko filma in glasbe, ki me je pripeljala do nadgradnje teme Vivienne Westwood. To je punk. Z ogledi filmov, video posnetkov, poslušanjem glasbe, prebiranjem knjig in revij sem torej preučila svojo temo in se tako posvetila delu svojega končnega izdelka. Cilj je bil ustvariti kolekcijo na temo Vivienne westwood in punk sedemdesetih let, ki se bi preslikal na sedanjost, vendar vseeno obdrţal svoj nostalgičen čar. Lotila sem se risanja raznih hitrih skic, narisala sem vse ideje na konceptne liste in potem te razvijala še dalje. Ko sem prišla do ultimativne ideje sem narisala skico, katero sem potem dodelala z barvo, poizkusila kateri material bi se prilegal in nato pričela z ustvarjanjem kolekcije. Ko sem kolekcijo do potankosti izrisala sem izbrala dve obleki, ki sem ju potem izdelala. Kupila sem blago, ki bi pristajalo stilu punka in sedemdesetim letom, ter bilo hkrati primerno za mojo kolekcijo. Ugotovila sem, da se najbolje prilega črno tekstilno usnje in til raznih barv. Sprva sem si izrisala kroje za osnovno obleko (slika ) in rokave(slika ), te sem potem kreirala in modelirala tako, da so bili primerni za moje kreacije(slika in ). Nato sem jih obrobila, skenirala in dodala k seminarski nalogi. Po krojih sem potem obleko izrisala na blago in tudi izrezala. Ko sem to storila sem pričela s šivanjem svojega izdelka. Pri šivanju sem uporabila centimeterske šive. Vse kroje sem obrobila, v obleki in krilo sem vstavila zadrge, na jakno (slika, model 1) sem vstavila kovinske kovice ob zadrgi, na zadrgi, ki je speljana po všitku (slika, model 2) sem prav tako na levi strani dodala kovinske kovice, ki potujejo po vsej dolţini.

Opis modelov

Model 1 (slika 50): Oblačilo je sestavljeno iz dveh delov. Zgornji del predstavlja oprijeta jakna z dolgimi rokavi in širokim, stoječim ovratnikom. Narejena je iz črnega tekstilnega usnja. Za zapenjanje sem uporabila zadrgo, ki poteka do prsi, po sredini spredaj. Na levi strani sem ob zadrgi zašila kovinske, stoţaste kovice, zaradi katerih jakna spomni na punk stil hkrati pa tudi popestrijo monotonost črne barve. Kot spodnji del je nenavadno krilo. Sestavljeno je iz večih plasti tila, ki sem ga nagubala na zadnji strani. Krilo se prične v pasu in je dolţine damski mini. Krilo sem oblikovala tako, da je sprednji del oblikovan kot ena plast, torej sem s sprednjim delom prekrila vse ostale plasti tila. Če krilo pogledamo s profila vidimo kako je sestavljeno. Zadnji del krila je sestavljen iz tila, ki je naguban, različnih barv in dolţin. Črna, zadnja plast tila je krojena diagonalno in je na zadnjem delu najkrajša. Nagubane plasti tila v različnih dolţinah dajejo vtis podloţenosti in poudarjajo zadnjo stran krila. Vidna je tudi diagonalna struktura plasti.

Tehnična in tehnološka dokumentacija

Tehnična in tehnološka dokumentacija prikazuje kolekcijo modelov, ki sem jih narisala. Kolekcija je sestavljena iz šestih modelov od tega je eden izbran za izdelavo. Fotografije, ki prikazujejo kolekcijo so od strani 43 do 46. Za izbran model, ki je prikazan na sliki 50 (od spredaj in od zadaj), sem izdelala tudi tehnično skico (slika 52). Osnovni kroj za model (ki je osnovni kroj krila), ki je namenjen izvedbi se nahaja na straneh od 40 do 41 (slika 45, 46) . Za izvedbo osnovnega kroja sem morala narediti tudi tabelo mer, ki je prikazana na strani 38. Ko sem osnovne kroje za oblačila imela narejene sem jih tudi zmodelirala (slika47).

Opis kratic oz. oznak za risanje krojev: - VŠ-velikostna številka - VT-višina telesa - PaO-pasni obseg - PrO-prsni obseg - BoO-bočni obseg - DM-dolţina modela

Tabela izračuna mer po katerih sem risala osnovne kroje za obleke:

VŠ 36 1/2 1/4 1/8 VT 178 89 44,5 / PaO 84 42 21 10,5 PrO 66 33 16,5 / BoO 90 45 22,5 / DM Po meri / / /

Materiali:

Materiali, ki sem jih priloţila so glavni materiali in so predstavljeni na slikah 42 in 43. Tekstilno usnje (slika 42) sem uporabila, da sem izdelala jakno pri modelu ena (slika 50). Til (slika 43), ki je predstavljen na sliki sem uporabila v modelu 1 pri izdelavi krila (v raznih barvah). Ta material sem izbrala predvsem zaradi teme svoje naloge, ki je punk. Črno tekstilno usnje se prilega ekstravaganci punk stila in hkrati doda moji kreaciji ostrino, ki jo til v raznih barvah »razbije«.

Pomoţni materiali: - sukanec - zadrge - podloge - ţelezne kovice

slika 42 Prikaz tekstilnega usnja

slika 43 Prikaz tila v različnih barvah

slika 45 Osnovni kroj krila

slika 46 Osnovni kroj rokava

slika 47

Zmodeliran kroj

Moja kolekcija:

slika 48 Modela iz kolekcije

slika 49 Modela iz kolekcije

slika 50 Model 1 za izvedbo, pogled s strani, in od spredaj

slika 51 Model iz kolekcije (spredaj, zadaj)

slika 52 Tehnična skica modela za izdelavo slika

Za izdelavo svojega modela sem uporabila tudi razne šive:

slika 53 Šiv za opletanje

slika 54 Ravni šiv

Sklep

V svoji raziskovalni nalogi sem najprej preučila vso literaturo, ki sem jo našla bodisi kot pisne vire, bodisi na internetu. Pričela sem s preučevanjem sedemdesetih let. Raziskala sem sedemdeseta kot film, glasbo, modo, desetletje… Osredotočila sem se tudi na igralske zasedbe in modne ikone takratnega časa (strani 9-11, 19-22). Potem sem pričela s preučevanjem glasbe in prešla na punk rock glasbo na podlagi katere sem potem tudi nadaljevala svojo raziskovalno nalogo. Predstavila sem Sex Pistols-e in njihovega menedţerja Malcolma McLarena (slika 23). S glasbe sem prešla k modi, ki me je pripeljala do punk stila in izvora punka. McLaren in njegova soproga Vivienne Westwood sta skupaj ustanovila punk arijo stila oblačenja iz katere sem tudi izhajala. V nalogi sem nadaljnje proučila tudi Vivienne Westwood kot oblikovalko kar me je navdihnilo za oblikovanje svoje kolekcije. Ugotovila sem, da je Westwoodova s svojo ekstravaganco punk stila in s svojim nenavadnim krojenjem oblačil povzdignila veliko »praha« na modni sceni. Po preučevanju literature sem se lotila svoje kolekcije, ki sem jo oblikovala na podlagi Westwoodine punk arije, le da sem dodala nekaj svojega. Ugotovila sem, da se materiali, ki so se povsem različni lahko zelo privlačijo in na osnovi raznolikosti sem potem tudi kreirala svojo kolekcijo 6 oblačil (slike 48-51).

Družbena odgovornost

Za izdelavo svojega modela sem uporabljala tekstilno usnje in ne pravega. Za uporabo tekstilnega usnja sem se odločila predvsem zaradi izvora pravega usnja. Pravo usnje izvira namreč iz predelane koţe ţivali, kar se mi ne zdi pravilno, saj ţivali niso na svetu zato, da bi ljudje iz njih lahko delali material za oblačila (npr. usnje, krzno).

Zaključek

S svoje raziskovalne naloge sem prišla do spoznanja, da se raznolikost odraţa v vsem kar nas obdaja. Tudi v materialu in oblačilih. Ko sem se lotila pisanja in potem tudi izdelave svoje raziskovalne naloge si nisem predstavljala koliko dela in truda je potrebno vloţiti v izdelek. Kljub vsem času, ki sem ga preţivela za računalnikom in v šivalnici menim, da se je izplačalo. Moj končen izdelek mi je zelo všeč in sem hkrati nanj tudi ponosna saj sem ga izdelala sama in je dokaz, da zmorem narediti kaj koristnega tudi na lastne roke. Mogoče nisem prispevala novega modnega trenda prav s svojo kolekcijo, vem pa, da sem s ogromno truda dokazala predvsem sebi, da sem sposobna ustvariti nekaj lepega.

Viri Spletni viri - https://www.google.si/search?hl=sl&q=vivienne+westwood+seventies+designs&bav= on.2,or.r_gc.r_pw.r_cp.r_qf.&bpcl=37189454&biw=1280&bih=905&um=1&ie=UTF- 8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=ySiZULHoM4TIsgb_y4DoDA - http://theselvedgeyard.wordpress.com/2010/10/07/the-filth-the-fashion-vivienne- westwoods-70s-sex-rag-revolution/ - http://www.flickr.com/photos/42843488@N06/sets/72157622447497160/ - http://www.ehow.com/info_8238318_punk-clothes-70s.html - Popular Fashion Designers of the 70s | eHow.com http://www.ehow.com/info_8202076_popular- fashion-designers-70s.html#ixzz2BSLItEp8 - http://www.ehow.com/info_8202076_popular-fashion-designers-70s.html - http://en.wikipedia.org/wiki/Vivienne_Westwood - http://en.wikipedia.org/wiki/1970s_in_fashion - http://www.retrowow.co.uk/retro_britain/70s/70s_fashion.html - http://en.wikipedia.org/wiki/Punk_fashion - http://highstreetculture.com/2010/07/vanities/god-save-the-queen-of-punk/ - http://marika-barbie.blogspot.com/2009/07/vivienne-westwood-avant-guard-icon.html - http://www.wwd.com/fashion-news/fashion-features/punk-to-play-the-met-courtesy- of-costume-institute-6282715 - http://fashion.telegraph.co.uk/article/TMG9540425/New-Yorks-Metropolitan- Museum-of-Art-pick-punk-for-2013-exhibition.html - http://www.vam.ac.uk/content/articles/v/vivienne-westwood-designs/ - http://www.fashionweeknews.com/2009/02/23/london-fashion-week-subversion-or- just-a-brilliant-diversion/ - http://www.gaiaboutiqueclub.ro/?p=9428 - http://maddestmood.blogspot.com/2011/06/vivienne-westwood-mens-beginning- of.html - www.google/pictures.com

Knjižni viri: - Nina Šuštanič, 2007, Likovna teorija, Debora