STUDIJSKA KNJIŽNICA Št. 31(2189) Leto XLII MIRANA JARCA Novo mesto, četrtek, 68000 NOVO MESTO 1. avgusta 1991 DL 068415 Cena: 28 din 13. februarja 1975 je bil lisi odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI i 'i'j n n i YU ISSN 0416-2242
fijBtl!lkWgil ^ BHS5R* S strpnostjo do skupnega jezika
«nm -.a t.hk Krasinčani bodo lahko letošnjo jesen del nekdaj njihove zemlje, ki je sedaj v lasti črnomaljske kmetijske zadruge, dobili v najem — Brez nasilja
METLIKA — V ponedeljek so se v Metliki sestali predstavniki tukajšnje nekdaj svojo zemljo, za kar sicer imajc skupščine občine, kmetijske zadruge in komisije za denacionalizacijo, črno moralno pravico, ne pa tudi pravne maljske kmetijske zadruge ter Krasinčanov. Dogovorili naj bi se o nadaljnji podlage. Če jim je že bila odvzeta s silo EtUtumniRkll usodi zemlje, kije bila nekdaj v lasti Krasinčanov, sedaj pa jo ima v upravljanju naj sedaj te sile ne uporabljajo tudi sa kmetijska zadruga iz Črnomlja. mi. Ne nazadnje bi s tem storili krivice EuRtUmUlRMllI tudi tistim nekaj velikim kmetom, ki sc O zgodovini postopkov, s pomočjo Krasinčanom uspelo dobiti v svoje roke eksistenčno odvisni od najete krasuiškt DOLENJSKI LIST katerih so bili Krasinčani pred nekaj de le, če bodo — kot piše v predlogu zako zemlje. Prav zato, ker so sami pretrpeli setletji ob svojo zemljo, smo podrobno na o denacionalizaciji — dokazali, da veliko krivic, bi morali toliko bolj vede DOLENJSKI LIST pisali v prejšnji številki Dolenjkega li jim je bila odvzeta z grožnjo, silo ali zvi ti, da se krivice ne popravljajo s krivi sta. Krasinčani se nikakor ne morejo jačo ali da so dobili zanjo manj kot 30 cami. Tega sta se predstavnika tridese DOLENJSKI LIST sprijazniti, da so morali zemljo odpro odst. vrednosti. Vsi ti postopki lahko tih Krasinčanov, ki so jim odvzeli dati po sramotno nizki ceni in pod vpli trajajo vsaj nekaj let, ker pa Krasinčani zemljo, dobro zavedala. Poudarila sta vom pritiska. Seveda pa pri prizadeva želijo zemljo orati že letošnjo jesen, je DOLENJSKI LIST da ne bi radi naredili političnega pro njih, dajo dobijo nazaj v svoje roke, ne zadruga kot prispevek k strpnemu reše ■j* blema - čeprav jim je bila zemlja odvze gre za užaljenost, ampak zemljo prepro vanju tega problema ponudila prej ta na politični, in ne na pravni osnovi - DOLENJSKI LIST sto potrebujejo za obdelovanje. A ne le omenjeni najem. do katerega pa bi vseeno lahko kaj hitre * tisto, ki jo je pozneje dobila v last črno prišlo, saj je nestrpnost med vaščani DOLENJSKI LIST maljska kmetijska zadruga iz Črnomlja, Prav poziv k strpnosti je prihajal na velika. ZVONOVA MIRU — Nova zvonova pri Farije blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuš pač pa tudi vsaj 4,5 ha zemlje, na kateri Krasinčane z vseh strani hkrati z nasve M. BEZEK-JAKŠE DOLENJSKI LIST tar. Darovalec rojak John Fekete iz Clevelanda v ZDA je načrtoval slovesnost ob je nekdaj rasel gozd vaške skupnosti, tom, naj ne posegajo samovoljno na a sedaj pa z njo upravlja GG. Od GG pa priliki slovenske osamosvojitve, a je načrte preprečila vojna. Sedaj, ko sta zvonova DOLENJSKI LIST zahtevajo tudi, da postavi mejnike med dočakala mir, ga bosta na ves glas oznanjala širom doline Kolpe. (Foto: T. Jakše) zemljišči, ki so bila nekdaj odkupljena, in tistimi, ki so še vedno v lasti občanov. Razumljivo pa je, da se črnomaljska zadruga 54 ha zemlje na Krasincu, ka Žvonovi ob Kolpi oznanjajo mir tere lastnik je in kije zemljiško-knjižno prepisana, ne namerava kar tako odre či. Odkupila jo je namreč po ceni, kije briški rojak je svoji domači fari Fara podaril dva nova bronasta zvonova — ni določila sama, v melioracijo, kije bi »Oznanjata naj mir,« je ob blagoslovitvi dejal gospod nadškof la vse prej kot poceni, pa je bila zaradi takratne politike potisnjena. A iz slabih v nedeT^ KOČEVJU — Tako imenitnega dogodka, kot smo mu bili priča »Zvonovi naj oznajajo mir in kličejo steljnikov so le nastala plodna polja, ki M n,, j. 3° Popoldne pri obkolpski vasi Fara, ta kraj najbrž že dolgo ni doživel, k zbrani molitvi!« je kot prvo v svojem jih ima danes v najemu 37 kmetov, če jriijjtjg^j^branih . -'-■««■111 uuiiiauiiuTdomačinov pa tudiiuui gostov^tniuv iniii lauuvcunctcvradovednežev mod« blizuiiiuu iniii daleču nagovoru poudaril nadškof dr. Alojzij prav jih vsi ne obdelujejo tako, kot bi Šuštar, in z njim se gotovo globoko stri morali. Prav zaradi tega bo zadruga do PtifwU.di *eliničnoK|l|itevnodrigovanje'težlfih bronasdhte^t^v ^vILke line njajo prebivalci z obeh strani Kolpe, saj konca letoš^ga avgusta pripravila in l*e župne cerkve. so ti kraji v burni zgodovini doživeli že venturo ter tistim, ki zemljo zanemaija- I !e slovesnost nekoliko občasno ditev in blagoslovitev spominske lipe ob marsikaj. Samostojna duhovnija in po jo, odvzela zemljišča. Tako bo prostih krci$ear m°^an dež, toda tokrat Pri prifarski cerkvi. zneje fara se tukaj omenja že leta 1363. okrog 10 ha zemlje, ki bi jo skupaj s še slov* niso. da bi zaradi tega Kako je prišlo do tega, daje Fara do Med turškimi vpadi je bila cerkev več štirimi sedaj že prostimi hektaiji ponu KAMP NAPOLNILI TABORNIKI — Otoški kamp od sobote naprej nič več ne NačUo°st preslav'1'- Saj sojo že enkrat, bila nova dva bronasta zvonova, je po krat oropana in požgana, vaščani in du dili v najem Krasinčanom, seveda pod sameva V njem je šotoijfpostavil Odred gorjanskih tabornikov, s kanuji pa je 60 'jo ,ana je bila pravzaprav za nede- sebna zgodba, ki jo bomo opisali v Pri hovniki pa so se zatekali v kostelski enakimi pogoji kot vsem ostalim. tabornikov »okupiralo« tudi Krko. V prelepem okolju otoškega gradu bodo tabor k^vo '°Vensk‘ osamosvojitvi, vendar grad. Sedanja mogočna Marijina cer logi Dolenjskega lista prihodnji teden. To bo začasna rešitev, kajti glede na niki ostali do sobote in ta čas opra vili vrsto nalog s področja ekologije in taborniških k oan T.1 Mradi vojne agresije molčali kev v novoromanskem slogu s tremi Sedaj povejmo le, da ju je daroval ame to, da zakon o denacionalizaciji še ni veščin. Še posebno pozornost bodo letos posvečali vplivu okolja na življenje rastlin in glasitiT!n se zato tolikanj bolj veselo ladjami je bila zgrajena v letih 1858 do riški rojak John Fekete skupaj s svojo, sprejet, kaj drugega tudi ni mogoče. živali ter ohranjanju in varovanju naravnih lepot. (Foto: J. Pavlin) "tir jn Spr^u*0 nedeljo, ko so oznanjali ,m iliaaiM—«*■'**<• sedaj že pokojno ženo Agnes. Da bosta Predvsem pa zemlje sedaj ni moč vrniti, zvonova darovala, sta se John in Agnes in tudi če bo do tega kdaj prišlo; jo bo "<°riva Je blagoslovil ljubljanski dogovorila pred dvema letoma, ko je bi • Ameriški rojak John Fekete je iz >^9 Šuštar, pri tem pa sta la Agnes še živa, John pa ju je livatjem v rok predsednika krgjevne skupnosti Jbujej a domači župnik Ivan Po- Žalcu naročil šele maja letos. Naročilo Kostel, mag. Stanislava Južniča na je bilo torej sorazmerno hitro izpolnje Danes v Dolenjskem listu t^o. v S| k°^evski dekan Božidar Me- nedeljski slovesnosti v znak zahvale VSI NISO PRIJAVILI u °vaia t °.v.esnern ceremonialu sta so- no. Večji zvon, ki je posvečen Mariji za podarjene zvonove prejel prizna >, p_ a
2 DOLENJSKI UST Kmet bi moral biti vrtnar države EN Zato pa bi morala država zanj tudi kaj prispevati, so menili delegati metliške HRIBČEK skupščine občine, ko so razpravljali o kmetijstvu v občini BOM METLIKA — Čeprav so o analizah razmer in razvojnih usmeritvah kmetij bi in na kmetiji ali začnejo z družinsko stva v metliški občini na seji zborov občinske skupščine razpravljali predvsem kmetijo in se odločili za slednjo, omo člani Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke ter predstavniki kmetijske gočiti ugodna posojila. Več denaija, tu KUPIL... zadruge, so natresli precej pripomb, ki jih bodo morali upoštevati sestavljavci di iz naslova demografske ogroženosti, sicer obsežnega gradiva o tej problematiki. Zlasti pa slednji ne bodo smeli mimo pa bi morali nameniti razvoju kmečke ga turizma, pri katerem so v metliški priprave temeljne strategije razvoja kmetijstva v občini, na katero so tokrat ho občini po mnenju Vajde šele na začetku te ali nehote pozabili. Ureja mag. Julij Nemanič razmišljanj. Tako je Jože Klepec opozoril, da hrane kmet, in ne zadruga, zlasti ne Anton Pezdirc je bil prepričan, daje mora biti razvoj kmetijstva takšen, da takšna, kot je bila doslej. »Saj je v kme premalo programov, ki bi nakazali pot hodnjem letu, priporočam po trgatvi bodo zaživele družinske kmetije, ki so tijski zadrugi veliko pozitivnega, a tudi iz neurejenega kmetijstva. Ali sploh še Grozi pozna škropljenje s karatanom. edine sposobne zagotovili dovolj kvali precej negativnega, kajti gre prej za iz kje v svetu obstaja takšen nesmisel, kot Če se širjenje oidija ne ustavi po tetne hrane. Nekaj kmetij je sicer bilo že koriščevalsko kot kmetovo organizaci pri nas, da mora kmet za vrečo umetne dveh temeljitih škropljenjih, (s pre na najboljši poti, da postanejo družin jo. Nihče ne pomaga s tem, ko dva di peronospora ga gnojila prodati 100 litrov mleka, seje sledkom do 7 dni z enakomerno iz ske, pa so različni zakoni vse to izničili. narja vzame in enega vrne nazaj,« je vprašal. Cene veterinarskih storitev pa vedbo, z veliko količino vode in Nedorečena je socialna politika, bodisi prepričan Klepec. Milan Vajda je po so krive predvsem za predolg poporod Čeprav mislim, da se večjih del vi majhnimi izgubami), je bolje kot si- da gre za otroško varstvo, štipendijsko hvalil dobro pripravljeno analizo raz nogradnikov zaveda nevarnosti na ni premor pri kravah, saj si kmet ne upa stemik uporabiti hipermangan in politiko, izobraževanje, pa tudi lastnin mer v kmetijstvu. Opozoril pa, da bi si pada pozne peronospore, (občutna poklicati veterinarja niti za telitev, kaj žveplo v prahu. ska zakonodaja, medtem ko zakon o morali prizadevati, da bi bila vsa plodna šele na posvet. Zaradi tega ni čudno, da škoda je bila pred dvema letoma), Na osnovi ulova metuljev ugotav ijjiem spet bo živ zaščitenih kmetijah ni dosegel svojega zemlja, ne glede na lastništvo, skrbno opozarjam, da nam podobna katas mladi zapuščajo kmetije, saj si ne more ljamo. da bo ustrezni čas za zatiranje namena. V bodoče bi moral biti po obdelana, predvsem pa tistim, ki bodo ^9onci spet obetajo jo plačevati niti nič več kot najnižji za trofa grozi tudi letos. grozdnega sukača (kislega črva) v ča Klepčevih besedah nosilec pridelave nihali med tem, ali naj životarijo v služ- V primeru, če se prezgodaj preneha varovalni razred. Še zadruga, ki bi mo su od 30.7. do 3.8. Ustrezni prispevki ^ °O.RNJA RADGONA — Čeprav rala dajati kmetu občutek, da je škropljenje, bo bolezen napadla pred so BACTOSPEINE WP, BATU- °Jn.i čas marsikaj postavil na glavo, njegova, ter mu zagotavljati možnost za vsem liste zalistnikov, lahko pa tudi RAD WP in podobni v koncentraciji no „VCl radgonskega sejmišča pospeše- obstoj, se gre monopolista. Otmar grozdje in starejše liste. Dlje časa so 0,20%, z dodatkom 0,5 — 1,0 kg m-PjPravljajo in niti ne pomišljajo o Cenejši sindikalni nakup Šturm pa je menil, da so premalo po izpostavljeni nevarnosti grozdi na po sladkoija na 1001 in diptereksa SL 50 km*! ' n' Prestavitvi mednarodnega zornosti posvetili subvencijam, cenam, ganjkih iz stranskih očes, ki str odgnali v konc. 0,15%. to^ko-živilskega sejma; slednji, in Območna organizacija ZSS in KZ Krka dogovorila premijam, ki bi jih morali plačevati za po pozebi. Če poganjki zaostajajo v rasti (med d- *"• po vrsti, vsekakor bo v predvi- ugodno disKontno prodajo v hladilnici na Cikavi prodani pridelek, ter carinam, s kateri Zaradi velike okužbe bolezni je po členki so kratki in lističi majhni in "ertl času od 17. do 25. avgusta. mi bi zaščitili domačega kmeta. Država trebno škropljenje nadaljevati, dokler bledi), je možno sedaj uničevati tudi vt: j.dče sejma bo spet na razstavi go- NOVO MESTO — V soboto, 3. vred. Prva ponudba je že oblikovana, v se namreč mora zavedati, da je kmet ne prenehajo ugodni pogoji za razvoj tripse z istima pripravkoma, ki deluje {(V ZlVlr>e, konjev, drobnice in praši- avgusta, bo stekla sindikalna dis hladilnici jo bodo dopolnjevali najmanj njen vrtnar, zato bo morala zanj tudi kaj bolezni (jutranje temperature pod ta na sukače: to sta basudin 40 v konc. $Veja tudi strokovna predavanja in po- kontna prodaja, ki jo je območni or enkrat na mesec. Možen bo tudi nakup prispevati. 10°C). Z ozirom na povečano nevar 0,15% ali fastac 10 SC v konc. 0,02%. L , anJa za kmetijske strokovnjake in ganizaciji Zveze svobodnih sindika ozimnice. Slavko Dragovanje opazil, da če za nost je upravičeno uporabiti sistemi- Če domnevamo, da je vinograd po. 0valce ne bodo umanjkala. Sodeč tov za Dolenjsko uspelo dogovoriti s drugo obravnavajo kot dobičkonosno, ke tudi takrat ali celo večkrat, če je že napaden od pršice, se posvetujemo s Območna organizacija ZSS Novo opazna večja okužba. oi vq' Pr'spe*lh prijavah, ni bojazni, da Kmetijsko zadrugo Krka Novo me potem naj to ne bo kmetijska zadruga, strokovnjakom ter, če je potrebno, mesto, ki ima 18 tisoč članov v novo Če zaradi pozebe ni grozdja, se se Prodv * °Pazno okrnila razstavljanje in sto. Takšna prodna bo poslej poteka ampak podjetje, ki bo proizvajalo dobi uporabimo folimat v konc. 0,15% meški in trebanjski občini, se sicer od daj priporoča škropljenje z bakrenimi ke č*1.® kmetijske mehanizacije, izdel- la v zadružni hladilnici na Cikavi vsak ček. Smisel prave kmetijske zadruge naj (deluje na sukače, tripse in pršico). ustanovitve trudi narediti čimveč za pripravki, predvsem z bordojsko bro ,0kenr ^"Predelovalne industrije, ag- torek med 7. in 17. uro in vsako sobo bi bil zagotavljanje čim boljših pogojev Sedanje škropljenje proti pršici, če je svoje člane in sindikalne organizacije. V zgo. Če zalistnike napade peronospo *rar solVe’ *1*evs'ce opreme in drugega, to med 7. in 12. uro. za delo kmeta, sicer pa je neprofitna prisotna v večji meri, bistveno zmanj njenem okviru deluje sindikalna pisar ra, jih odstranimo; les bo vseeno do Obrt'V s'l'op kmetijske proizvodnje, ustanova. Dobiček bi morala vložiti v ša njen napad spomladi. V hladilnici KZ Krka je večina cen že na v Novem mestu in Trebnj ;m, prva zorel, ker trsi niso obremenjeni. si i^rugih spremljajočih prireditvah kmeta ali, če bi se s tem vsi strinjali, v Botrytis ali siva grozdna plesen je itak za okoli 10. odst. nižjih od malo vsak dan, druga trikrat tedensko. Pred Upoštevati je treba staro pravilo, JOOfS? obiskovalci (teh je okoli svoj razvoj. Dobičkonosnost je lahko za bolezen trte visokega standarda (pre- prodajnih cen v trgovinah. Za sindikal nostna naloga je strokovna in pravna da škropimo pod list in v notranjost Se S|n na.'et°) tokrat lahko ogledali zadrugo zgolj kratkega daha, tudi zato, gnojena). Zalo moramo predvsem no diskontno prodajo pa so dogovorje pomoč članom in organizacijam. V ste trsa, zlasti če uporabljamo dotikalne Štčlt K^^i kasaški derbi ter parado ker takšna ne bo mogla pomagati kme zmanjšati bujnost trsov. Za temeljitej ni še dodatni popusti, in sicer 10 čajnih postopkih območna organizacija pripravke. Obiranje listja okrog grozd jeitlskK,h del in običajev, ustaljeno se- tu. Sicer pa naj bi v bodoče kmeta šo zaščito grozdja se priporoča obira odstotkov za takošnje plačilo ali 5 od tako zastopa že preko tisoč svojih čla ja omogoča boljšo zaščito trte pred (v « Predstavitev slovenskih vin obravnavali kot podjetnika, zato pa bi nje listov, ki zakrivajo grozdje. stotkov za plačilo kupljenega v dveh nov, pomaga pri pogajanjih za ureditev boleznimi. Da ohranimo dovolj veli jutri)n ?ocenievanje zbirajo danes in morali izračunati, kako velika naj bo obrokih. Obročno odplačilo omogoča pogojev dela sindikata v posameznih Bakreni pripravki zmanjšujejo gni kmetija, da bi lahko preživela dva člo ko listno površino, moramo zalistnike skrbno • 0 *elos P°Pestr'(> s posebno jo za nakup v vrednosti nad 1.500 din. podjetjih, največ dela in pomoči pa za zavarovati pred napadom oidija in tje grozdja. Priporočljiv je predvsem vini vi Popravljeno razstavo o zgodo- veka. Kmetijstvo namreč ne bo moglo v Kupec je lahko za svoje člane tudi sin htevajo ne vedno najbolj korektno pri peronospore. bakreni euparen, ker deluje tudi na 'n°gradništva na Slovenskem. nedogled sloneti na polproletariatu, ki dikat p^jetja, ki v tem primeru dogo pravljeni postopki za ugotavljanje pre peronosporo. Za sedanje škropljenje je slovensko nujno zlo. Zmotno je mišljenje, da sistemiki vori plačilne pogoje. Večje količine bla sežnih delavcev. oz. njihova uporaba ne terjajo kako se priporoča enovit M v konc. 0,1%. Direktor metliške kmetijske zadruge ga bodo iz hladilnice po sklenjeni vostne izvedbe škropljenja. Potrebno Kdor opazi v svojem vinogradu Sodelujejo tudi pri pripravi podjet Stane Bajuk je priznal, da dosedanja or pogodbi dostavili sindikatu brezplačno. je uporabiti vsaj 10001 škropiva na 1 nenormalne pojave, kot so venenje, niških kolektivnih pogodb, pogodb o ganiziranost kmetijske zadruge ni bila UjjjVflMtSKE TBŽHICE V sindikalni diskontni prodaji bodo ha ter paziti, da ne uhaja mimo trsa in rdečenje ali rumenenje listja ali pege zaposlitvi itd. Še pred ustanovitvijo najboljša, zato bodo tisto, kar ni dobro, člani Območne organizacije ZSS Novo se ne cedi na tla. Zato moramo upo in pike na jagodah, naj to sporoči sve tržni ponedeljek na no- območne organizacije so začeli dode prilagodili novi zakonodaji, ki bo, kot mesto lahko kupovali prehrambene ar rabljati fine šobe z drobno izvrtino in tovalni služi. Tako bomo prej prišli ljevati ugodna posojila članom. Do se upajo, kmalu sprejeta. Pezdirc iz kme Vremen1 j n'c* je bil kljub čemernemu tikle za dnevno uporabo z mesom in temu ustrezni pritisk. Temu prilago do podatkov o pojavu in širjenju bak- tekaj dobro obiskan. Stojnice so že daj sojih dodelili že preko 600, imajo tijske zadruge pa je pripomnil, da so be mesnimi izdelki, sadjem in povrtninami dimo tudi hitrost škropljenja. terioz, esce in podobnih bolezni ter PspHL.^f v znamenju paradižnika in pa še okrog 300 vlog. Zdaj, ko se sred sede o oderuštvu zadruge pregrobe, če Razvoj oidija ne preneha takrat, ko ugotovili pomanjkanje hranil oz. čajajn u breskev in marelic, ki jih pro- stva že vračajo in ko so s tem progra prav je res, da sedanjo zadrugo druži s je končana možnost napada na grozd mikroelementov. Ju8ovln apJevc' iz južnih krajev bivše mom navezali prve poslovne stike, jih pravo le beseda »zadruga«. Pogodbo se je. Njegov razvoj potek? paprej na Mladih trsov ne vršičkamo. Po ŠQ in cr,e,'“ene tem vitaminom so med bodo lahko rešili mnogo hitreje. Zadnja namreč ni držal nihče, tudi kmet ne. listju ter od tam preide sj> močjo dež sebno pozornost moramo posvetiti čin ki| dinarjev, čebula se dobi po 30 (le zaenkrat) pridobitev pa je sindikalna Zato pa upa, da bodo nova zadružna 9 Sejmišča ja v zimska očesa, od koder začenja varstvu pred oidijem in peronosporo. tare ^am,. krompir PO 15 din, ku- diskontna prodaja prehrambenih arti- pravila takšna, da bo med zadrugo in naslednjo pomlad okuževati mlade Potrebna so bolj pogosta škropljenja, fižo, vlasaje drže ceno 30 din, mladi klov v hladadilnici. kmeti zaupanje, ki ga doslej ni bilo. poganjke. podaljšana do septembra. V avgustu 30 djl. ^juje 60 din, šopek korenja Z.L.-D. M. BEZEK-JAKŠE • SEJMIŠČE V BREŽICAH - Če'e opažopazimo na lisjju sivo prevleko, priporočam uporabo bakrovih pri- fcam l e kumare po 20 din kilo- Vojna živčnost je malce popustila, moramo škropiti pfQti DOLENJSKI UST a IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Novomeška kronika GROB —. Novomeščanki je kratkim umrla mama. K zadnjemu [W'" ku sojo dali v rodno zemljo na Mirni- c' DEŽURNE TRGOVINE prav človek v velikem veselju ali velik)2* Slabši časi za ceste Otočec: borijo se za goste iosti v glavnem nima navade gledati i* vsak dinar, je račun za pogrebne storifve' Lanskega začetka izboljševanja stanja tudi na V soboto, 3. avgusta, bodo odpr Zaradi negotove politične situacije in vojne se je trebanjske Komunale vseeno zasluži'n dolenjskih cestah je letos konec — V najslabšem te v Novem mestu do 19. ure, dru število gostov precej zmanjšalo — Z novimi progra- koliko večjo pozornost. V njem so k011!, god do 17. ure naslednje prodajalne nalci med drugim zapisali, da so grob. stanju regionalke — Vojne škode na cestah za 20 živil: ______mi privabljajo nove goste______čajen, enojen, za gospejino mamo kopa milijonov din ______• v Novem mestu: Samopotrežba I natanko 17,8 ure. Očitno je šlo za (as. OTOČEC Hotel Grad Otočec pokušnjo vina Trški gori. Vsa stvar pa I ni bilo treba pri taki hitrosti kopanja Pf na Glavnem trgu se konča s slavnostno večerjo v gradu. NOVO MESTO — V zadnji vojni letos konec. Lokalne ceste, predvsem gotovo sodi v sam vrh dolenjske Istavljati pogreba. . . • v Šentjerneju: Market Dolenjka Drugi program, tako imenovana Aka dolenjske, posavske in kočevske ce tretjega in četrtega razreda, ki jih turistično-gostinske ponudbe. V sklopu BOGOVI - Iz zadnje vojne po • v Dolenjskih Toplicah: proda demija za življenje Otočec, pa je ste na srečo niso utrpele katastrofalne praktično do asfalta naredijo same otoškega hotelskega kompleksa imajo I krožijo številne zgodbe. Ena govori o t* jalna Rog namenjen osnovnošolcem in srednje škode. Na vseh 2.500 kilometrih cest krajevne skupnosti oz. ljudje, s krediti skupaj 330 postelj, od tega 40 v gradu v I lavkah za trakom v Krki, ki so kot mravj • v Žužemberku: Samopostrežba šolcem; največja teža je na učenju tujih v devetih občinah, ki so na skrbi pa se veliko vključuje Zavarovalnica, stilno opremljenih sobah oziroma apar hitele z delom, ki edino prinaša zasluT KZ jezikov (angleščina in nemščina), poleg novomeškega Cestnega podjetja, je niso dejansko nič slabše urejene in tmajih, zaposlenih pa je 105 ljudi. Na tudi v negotovih vojnih časih. Njihova11 tega pa so mladi gosti deležni še šole bilo škode za 20 milijonov dinarjev, • v Straži: Market Dolenjka. Otočcu so vsa leta nazaj solidno slovenska kolegica, že od prej /.na"*fj tenisa in jahanja, čolnarijo, kolesarijo, dolgem jeziku, ni mogla skrivati rad® most v Prilipah pa bo to vsoto • V nedeljo bo od 8. do 11. ure poslovali, letos pa se je vas stvar hodijo na pohode, plešejo, seznanijo jih ob nepojmljivih dogodkih, češ, zdaj b®^ verjetno nekoliko povečal. odprta prodajalna KZ na Glavnem postavila na glavo. Slovenci videli svojega boga. A karjd.P trgu 4. »V letošnjem prvem polletju je bilo z bontonom in nasploh skrbijo za Na svojih vozilih so novomeški ... 'w“. več, je preveč. Sicer miroljubne mravlje*) gostov precej manj, število nočitev seje telesno in duševno zdravo življenje. cestarji utrpeli za 11 milijonov dinarjev I kolegici njenega boga pokazale kar s v® zmanjšalo za petino, še posebej pa Mladi gostje so z raznimi dejavnostmi škode, poleg barikad in španskih jezde in opravili zaposleni od pol sedmih I klami z nog. cev ter stalne pripravljenosti ekip pa čutimo izpad tujih gostov, saj se je HIDROPAK zjutraj do desetih zvečer. S tem progra skoraj mesec dni niso delali nič običaj prejšnje razmerje 70:30 v korist tujih mom so začeli 21 .julija in prva skupina nega, tudi asfaltna baza je stala, tako da ZA ROTARJEVE gostov sedaj obrnilo,« pravi direktor je nadvse zadovoljna. Cena tega progra je vsaj zaenkrat precejšnja luknja tudi v Otočca Ivan Brumat. »Seveda to v prvi NOVO MESTO — Akcijo za zbira ma je 850 nemških mark v dinarski njihovem dohodku. Z republike so jim vrsti pripisujemo negotovi politični nje denarnih prispevkov za družino Ko protivrednosti, plačljivo v 5 obrokih. pomagali toliko, da so z nekaj manjšo situaciji pri nas, sedaj po vojni pa je vsa tar, ki soji letala JA v zadnji vojni vzela Septembra bodo v gami hotelu začeli zamudo kot sicer nakazali denar za že stvar še slabša. Tranzitnih gostov skoraj očeta in uničila gospodarsko poslopje, teči izobraževalni programi; gre za pred tedni opravljeno delo. da ni več.« je izpeljala tudi Stranka demokratične enotedenske tečaje tujega jezika, izpol Dohodek Cestno podjetje tudi sicer prenove Novo mesto. Do 20. julija so Seveda na Otočcu ne sedijo kri- njene z igranjem tenisa, jahanjem, spravlja v skrbi. Direktor Franc Gole zbrali 34.000 din, s katerimi je bil kup žemrok. »Pripravili smo vrsto alterna dopolnjene z osnovami računalništva, Ena gospa je rekla, da če bi bjJL, pravi, da bi potrebovali nekaj večjih ljen in tudi že vgrajen hidropak v stano tivnih programov, od zelenih dru spoznavanjem vin in kulinarike. Ti J tisti, ki zdaj po gostilnah pripovedjjr, del, da bi se konec leta izvlekli brez N vanjski hiši Kotarjevih. Denar so pri žinskih počitnic preko akademije za tečaji bodo namenjeni predvsem poslovne jo junaške zgodbe, res na Medv^ izgube, imajo pa v glavnem le »krpa- spevali: IMV Revoz, Tovarna obutve, življenje Otočec do tečaja jahanja na žem in podjetnikom, pa tudi drugim. ku, ne bi bilo tam treba postavit1 rijo«, pri kateri so stroški taki, da komaj Franc Gole SDK in nekaj posameznikov. Studio D Strugi, in še marsikaj drugega,« našteva Na Strugi, kjer ima Otočec 45 konj, pa I bene barikade. — pridejo skozi, čeprav 550 ljudi pridno pa je družini Kotar nakazal 25.000 din Brumat. V okviru zelenih družinskih tečejo tečaji jahanja po ugodni ceni; za dela in so režijo znižali na minimum. vzdrževane kot v Avstriji. Manjkajo le gotovine. Akcija zbiranja pomoči še te počitnic na Otočcu ponujajo družinam 10-urni tečaj je treba odšteti 1500 Večja dela pa letos niso planirana, saj so še finese, ki bi se jih dalo urediti v nekaj če, prispevek lahko nakažete na žiro ra aktivni oddih, ki vsebuje tako penzion dinarjev. Ob petkih in sobotah je v Sprehod po MetlifeJ ceste v integralnem republiškem prora letih,« pravi Gole. čun št. 52100-678-80102 (za družino kot kolesarjenje, šolo tenisa, šolo jaha motelski restavraciji živa glasba, av čunu zapostavljene. V planu je le 14 Z. L.-D. Kotar). nja, čolnarjenje, plavanje, savno, trim. gusta bodo odprli diskoteko. Ugodna KOMISIJA ZA OPRAVLJAN-^ milijonov dinarjev za rekonstrukcijo gostinska ponudba je tudi na kopališču pitov iz prve medicinske pomoč) 'T ^ novomeškega križišča pri banki, 10 ob Krki. kaznica je potrebna za šoferski. .'/4|ug milijonov za kočevsko cesto Rajndol— Največji izpad je gotovo v otoškem sporoča, daje povišala ceno svojin Knežja Lipa in 3,7 milijona za cesto Dopustovanje v senci vojne kampu, kjer so do sedaj imeli le okoli Namesto 250 dinje treba zdaj plačan y Impoljca—Zavratec; uspelo pa jim je 300 nočitev, normalno pa bi za ta čas S tem seje komisija pridružila tre)1 :epo tudi najetje kredita za obnovo ceste Republiki Sloveniji, da bi bilo življel'l ne- skozi Sotesko. Krkini delavci počasi le odhajajo na dopust tudi ob neslovensko morje —Veliko -vojni v svobodni državi kolikor se ^ Pri tem je treba vedeti, da kilometra zanimanja za dopust na Gorenjskem — Organizirane počitnice za otroke | znosno, drago in s tem več vredno-^. ceste za manj kot 7 milijonov dinarjev I pa, zakaj bi te in podobne storitve i* ^ danes pri nas ni mogoče dobiti. Vojna NOVO MESTO — Novomeška tovarna zdravil Krka je ena tistih, ki veliko pravi Darja Colarič, vodja »Krkinega« I jale za norenjem cen po trgovinah, P,.flj 1 sebnikih, elektriki, stanarinah, kan*• .$ pa je prinesla dva obvoza, ki so ju na da na humanizacijo dela. V to sodi tudi skrb za oddih. Zavedajoč se, kaj dopust programa, v katerega sodita tudi oddih odvozu smeti itd.? Treba je iti v f8* hitro uredili: med Čatežem in Prilipami človeku pomeni in kaj lahko firma iztrži iz njega potem, ko se vrne na delo in rekreacija. časom, sicer le ta lahko povozi, pa ter med Smednikom in Rimšem. Iz spočit in dobre volje, so na zavidljivi ravni razvili svoj »delavski turizem«, ki so Kot že nekaj let so tudi letos v »Krki« imaš v žepu izkaznico o uspešno °P,j mu — in tudi ljudem — letos hudo zmešale štrene nedavna vojna in negotove poskrbeli za počitnice otrok svojih republiške uprave dobijo poleti le še 2,8 nem izpitu iz prve medicinske po?Lzsif)- milijona za vzdrževanje stotine kilome razmere pri nas. Kljub vsemu se delavci počasi le odločajo, da si dopusta nekje delavcev. Tako je na Debelem rtiču PORABNIKI SREDSTEV IZ OBJ . trov cest, tako da kljub poceni delovni izven doma vendar ne pustijo vzeti. letovalo 54 otrok, ki so bili tam tudi v SKEGA PRORAČUNA so bili K 'j uri še cestaijev ne morejo imeti na najtežjih vojnih dneh. Vojna je prepre »Krka« ima okrog 450 ležišč v svojih ljudje odločajo tudi za odhod v istrska opozorjeni, daje treba z denarjem ^ cestah. O preplastitvi magistralke s lastnih kapacitetah ob Jadranu in na letovišča. Seveda zaradi razmer na čila odhod skupine 25 otrok v šolo gospodarno in skrajno previdno, tujim posojilom, predvsem plošč v Gorenjskem, vsako leto pa ima še najete Hrvaškem še zdaleč ne bo toliko angleščine, tenisa in jahanja na Roglo 3. bodo dobile predvsem tako in^e. ,v0 in družbene dejavnosti: zdravstvo, so ^ fg Krakovskem gozdu, za kar so delali zmogljivosti, tako da je v eni dekadi za dopustnikov, kot smo bili v ,Krki’ julija, je pa zdaj od ponedeljka tam 34 otrok in 5. avgusta jih bo šlo še 20. Z otroško varstvo, se pravi tisti, ki s ^ projekte celo zimo, ni nič znanega. letovanje na voljo 600 ležišč. Zagotav navajeni, čeprav se zdaj prijavljajo na Ivan Brumat Zdravilišči so za svoje delavce pripravili doslej najbolj tepeni. Verjetno boo »Mi po vseh reorganizacijah in ljati skušajo čim več različnosti, pe novo tisti, ki so mislili letovati drugače. tudi posebno ugodno ponudbo kopa doče debelo gledali tudi kultur« • ji strosti, saj se zavedajo, da imajo ljudje bilo okoli 4500 nočitev. »Več pa spremembah sistema še vedno skrbimo Dom v Vrsarju, kije bil zdaj zaprt, saj bi smeha pa najbrž ne bo niti vsem11 vno nja, tenisa in še česa za popestritev obetamo avgusta in septembra, ko na za gosto mrežo 200 kilometrov magi različne želje, interese in potrebe, zdaj še bil s premalo dopustniki preslabo renta računajo na socialne podpore, En„$• počitnic v toplicah. Otočcu pričakujemo stalne goste iz. stralnih, 600 km regionalnih in 1.500 posebej. bilen, danes, 1. avgusta, spet odpiramo, cvenka ni, ker ga je veliko »P°P' w »Iščemo najrazličnejše možnosti, da Italije, ki redno prihajajo sem v šolo kilometrov lokalnih cest brez krajevnih »Prejšnja leta smo organizirali do v njem pa lahko za 400 din na dan letu vojna, četudi v Metliki ni bi se naši ljudje vendar sprostili in se jahanja in na terensko jahanje. Prav poti. Za vzdrževanje magistralk repu pust ob vsem Jadranu, letos smo zaradi jejo tudi zunanji gostje. V juliju smo na ko, da dinarčkov ni, če ljudje, nar^ -epri- političnih razmer že ob razpisu »ostali« pripravili za delo vnaprej. S tem, kar se zaradi njih smo več kot podvojili število | bi delali, gledajo v zrak, kdaj bo n J u. blika še namenja nekaj denarja, z račun zaprtega Vrsarja polno zapolnili regionalkami pa je križ, čeprav bi težko bolj na severu. Odziv je bil kar v redu, je zgodilo, je pač treba živeti in se konj na Strugi, saj je bilo do sedaj konj letela bomba s strani vojske, k> sm ^ ot naš hotel v Strunjanu, kjer v dekadi letuje rekli, daje bila v zadnjih dveh letih, če prodali smo preko 4.500 ležišč. Cene, ki prilagoditi razmeram, ki očitno ne bodo vedno premalo. Poleg Italijanov se za I čevali celo poseben triodstotni iw enotedensko terensko jahanje vse bolj | izvzamemo avto cesto, Dolenjska zapo so nižje od agencijskih, regres, možnost več take, mirne, kot so bile,« pravi plačilu porabljene električne ene gJ navdušujejo tudi gostje iz skandinav-i stavljena pri investicijskem denarju. plačila v 6 do 8 obrokih, vse to je Darja Colarič. V jeseni pa bodo V METLIŠKI OBČINI SE Polovica regionalk je v takem stanju, da prispevalo, da so se naši delavci odločali verjetno organizirali izlete v okolico, ki skih dežel,« je končal Brumat. | TOŠNJO TURISTIČNO bero m p- A. B. I bi jih bilo treba takoj popraviti. Maka za dopust, medtem ko so ponekod utegnejo biti prav prijetni in poučni, saj mogli pohvaliti: po cestah m vld. iu|jja/ damskih je sicer le še nekaj kilometrov, drugje imeli le po nekaj prijav. Prvo jo večina slabo pozna. Izleti po Jugosla jev s tujimi registrskimi tablicami. J bilo metliško kopališče domala F ^ zelo slab pa je 30 let stari asfalt, na redno sezonsko dekado, ki se je začela viji, ki so leta nazaj privabljali precej hotel »Bela krajina« je kuhal v gia» pft* primer proti Šentjerneju, od odseka 23. junija, smo imeli dobro zasedeno, v udeležencev, so letos povsem odpadli, teritorialec, Veselica pa je bila ce Lje magistralke do Šentjerneja, čez Sote drugi pa so letovali le tisti, ki so ostali na pa tudi v zunanjem turizmu gotovo ne V J A ŠE 15 METLIČANOV saj je bil njen najemnik v unl{?r?ijU Št. 31 (2189) 1.av DOLENJSKI UST p-—------LCrnomaljski drobir fr^KI Vse kaže, da bodo morali JJornaljci začeti bolj brati časopise in re- IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN |,r’ kadilstvo pa naj ne bi bilo nič več sla- iH f. ' *»>pak vrlina. Le na ta način si je kili i Milit li ^Predstavljati preživetje kioskov, kijih jSuJejo po Črnomlju. V Študiji lokacij Pio l mestu’ ki jo je pripravil Sava- MANJ KADROVSKIH PROTI li .'z Krškega, je namreč moč zasledi- ŠTIPENDIJ ZAPOSTAVLJANJU eKaJ več kot deset lokacij, na katere bi j^jetn, či Bodo v Črnomlju izdali obveznice? momaljci postavili kioske. ČRNOMELJ V preteklem šol VPOKLICANIH V TO i,.e Se^m'h pa naj bi prodajali prej skem letu je prejemalo: štipendijo iz IN MILICO in r?°P“«e. revije in tobak. Časopisov združenih sredstev 477 Črnomaljcev, Če bodo sprejeli odlok, bodo 1. januarja 1992 začeli prodajati občinske obvezni Vef\v>J je v Sloveniji res iz dneva v dan od tega 13 posebno nadarjenih, 136 raz ce v vrednosti 5 milijonov din — 8-letno odplačilo, 10-odst. obresti ČRNOMELJ Črnomaljski izvrš gjo’kar Pa se tiče tobaka, bi bilo po tej lo- like h kadrovski štipendiji, ostali pa či ni svet apelira na vsa podjetja, naj v jj^Botovo dobro zgradili Se kakSno to ste štipendije iz. združenih sredtev. Poleg ČRNOMELJ — V črnomaljski občini vse bolj primanjkuje denarja za razvoj obrti, pridobili in usposobili poslovne primerih, ko so bili njihovi delavci vpo tega je bilo razpisanih 149 kadrovskih infrastrukture in gospodarstva. Elaborati, ki sojih poslali na republiko, so tam prostore za drobno gospodarstvo in klicani v teritorialno obrambo ali v re ga ^ V 'NEK? Na gradnjo romske- štipendij, za prihajajoče šolsko leto pa le obležali, v občini pa nimajo dovolj denaija, da bi lahko sami uresničili svoje obrt. Vlagati nameravajo tudi v nove zervno sestavo milice, ravnajo v skladu k jft'a Pri Coklovci, nedaleč od Semi- 74. Dogaja se namreč, da podjetja za programe, zato so se odločili za javni dolg v obliki obveznic. Izdali naj bi ob tehnološko perspektivne in ekološko s pozivom slovenskega ministrstva za noVnr ”1*' Pre^ leti nekateri »civili« v Čr- radi likvidnostnih težav in blokiranih veznice v dinarski protivrednosti 5 milijonov DEM, z denarjem pa zagotovili neoporečne proizvodne programe, v obrambo. Teh delavcev naj ne obrav je vJUpreceJ P°nosni- V zadnjem času pa žiro računov niso sposobna zagotavljati znanje in uvajanje sodobne tehnologije, navajo problematične in jih postavljajo Prevc PP8osteJe sliSati, da bi bilo dobro gospodarski in infrastrukturni razvoj v občini. denar za kadrovske štipendije. Nekateri v podrejeni položaj, ampak nasprotno, p, kakšen je učinek, torej dobra Pripravili so že delovno gradivo od- manjših podjetij s programi, ki imajo v programe, v katerih bodo zaposlili štipenditorji pa so celo prekinili štipen presežno delovno silo, ter v gradnjo »saj ti delavci zaslužijo vse priznanje, kaj vCn jk*tav'tve zidanih hiS za Rome. Zra- loka o izdaji obveznic občine Črnomelj. bodočnost,■ ■ ■ ...... kupili in uredili bi zemljišča dijske pogodbe. V Črnomlju pričakuje komunalne infrastrukture, zlasti še, če je ti marsikdaj so tvegali tudi lastno življe vsaj so si namreč Romi postavili Ekonomsko osnovo za izdajo obveznic za potrebe drobnega gospodarstva in jo, da bo zaradi manjšega števila ka to nujno za razvoj podjetništva in obrti. IrSnc eno a*' c*'0 več lesenih kolib, ka- predstavlja občinski proračun, ki v le nje. Za tiste zasebnike ali podjetja, ki so drovskih štipendij ter vse slabših gmot imeli vpoklicanih večje število zaposle pjej «bi,e v bližini tega naselja tudi že tošnjem letu znaša 10,8 milijona DEM nih razmer v družinah število prošenj za nih in je bilo zaradi tega že otežkočeno ttorda H alefi set*aJ u81*5aj°' & niso to v dinarski protivrednosti in premoženje NATEČAJ ZA Obveznice bodo naprodaj tako ob štipendije iz. združenih sredstev v pri delo, je izvršni svet naložil svojim orga sjem* ePant*anse /a turiste, ki so v zad- skupščine občine, ki ga ocenjujejo na SOFINANCIRANJE čanom kot zasebnim in družbenim po tklitiaZ C* 7,a<-e'1 znova odkrivati lepote merjavi s preteklim letom poraslo vsaj djetjem, v Črnomlju pa menijo tudi, da nom, da s pomočjo ustreznih republiš dinarsko protivrednost 10 milijonov Upi' Sloien,Je za 50 odst. ENERGETSKIH bi morale dobršen del obveznic odkupi kih resornih organov poiščejo ustrezno DEM. S prodajo obveznic naj bi pričeli to5„: 1 Črnomaljski socialisti so ob le ti banke. Sicer pa bodo poleg prodaje rešitev. Izjemne primere bo proučil tudi 1, januarja 1992, rok odplačila bi bil 8 PROJEKTOV dij, triT ^nevu OF pred »belo hiSo« zasa- O NOVEM obveznice služile izvršnemu svetu kot izvršni svet in predlagal rešitev, sicer pa let. Izplačljive bi bile v osmih letnih k>ka lpe' ®krog njih seje razbohotila vi- ODLAGALIŠČU ČRNOMELJ — Iz črnomaljskega plačilno sredstvo pri pogodbenih ob se strinja, da morajo biti ta bremena po slovc rava’ nikogar pa ni, ki bi simbole obrokih, moratorij na izplačilo glavnice izvršnega sveta opozatjajo podjetja, veznostih za prej omenjene naložbe v razdeljena čim bolj enakomerno, pri re d»snrS1ya oplel. SliSati je namigovanja, ČRNOMELJ Tukajšnji izvršni in obresti pa bi bil 18 mesecev. Obre obrtnike in zasebne podjetnike, da je gospodarski in infrastrukturni razvoji. ševanju problemov pa naj upoštevajo kater'al,stl menda čakajo, če bo dan, ob svet je na svoji zadnji seji pretekli teden stovali bi jih po 10-odstotni letni stop republiški Sekretariat za enerjgetiko ob M. BEZEK-JAKSE tudi republiško solidarnost. skj ^ 50 zasadili lipe, v bodoči sloven- sprejel sklep o javni razgrnitvi program nji. Prihodek od prodaje obveznic bi bil novil natečaj za sofinanciranje energet Sc priznan kot praznik. skih osnov in idejnih rešitev za novo prihodek občinskega proračuna. Ob skih projektov in programov za ener deponijo komunalnih odpadkov v čr veznice se bodo tudi izplačevale iz getsko prestrukturiranje Slovenije. V letni kino nomaljski občini, ki naj bi bila v rudniš občinskega proračuna, za izplačilo pa tem natečaju so spremenjeni pogoji na Zelja veliko, denarja pa~ v ČRNOMLJU ki kadunji. S tem so razglasili tudi zače bo jamčila občina Črnomelj s sredstvi osnovi izkušenj z natečaja, ki je bil ob tek javne razprave, ki naj bi skupaj z proračuna in s celotnim premoženjem javljen aprila lani, in na osnovi nalog po Pripravili številne programe, s pomočjo katerih naj bi lc0r3^E>MELJ — Od 2. avgusta do razgrnitvijo trajala 30 dni. V tem času občine. ____ programu energetskega prestrukturira ______demografsko ogroženi dobili denar v pa J116860** E« vsak petek in nedeljo bodo zbirali pripombe k idejni zasnovi, Z izkupičkom od prodaje obveznic nja Slovenije. Razpis bo trajal do konca do{n, u 'a črnomaljskim kulturnim ki jo je pripravil Inštitut za ekološki in nameravajo v črnomaljski občini finan septembra, Csi, ki jih to zanima, pa se ČRNOMELJ — V skladu z določ lem gospodarstvu. Tako so za gostin bodo 'u 'eln' kmo' Začetki predstav ženiring iz Maribora. Projekti za novo cirati predvsem perspektivne podjet lahko naročijo na Bilten št. 1 republiš bami zakona o spodbujanju razvoja stvo in turizem pripravili programe za tioč t tiri, med predstavami pa bo deponijo bodo razgrnjeni v krajevnih niške programe, s katerimi bi pospešili kega ministrstva za energetiko, fotoko vr tudi pijačo. Če bo slabo demografsko ogroženih območij v gradnjo in opremo gostilne v Adlešičih, skupnostih Butoraj, Dragatuš in Črno gospodarski razvoj v občini. Tako naj pijo natečaja pa lahko dobijo tudi pri Republiki Sloveniji, odlok o območ rekonstrukcijo gostilne v Dragatušu, nem dom ° k'no Prel^stave v ku'tur‘ melj, kjer bodo tudi javne razprave. bi denar vlagali v ustanavljanje in zagon izvršnem svetu v Črnomlju. jih, ki štejejo za demografsko ogro ureditev gostinsko-turističnih zmoglji žena v Sloveniji v letih od 1991—1993, vosti na Bregu pri Sinjem Vrhu, razširi ter pogojev natečaja sekretariata za tev turističnih zmogljivosti na Bistrici, za trgovino kmetijske mehanizacije, družbeno planiranje so iz črnomalj Cjrobne iz Kočevja Nov bencinski servis v Kočevju? športno-rekreacijski objekt in gostinsko- ske občine do 5. julija poslali na repu obrtni objekt v Gribljah, dograditev GORI — Poročali bliko vrsto programov za pridobitev turistično-gostinskega objekta v Uča- ka r;aC' p* na območju nekdanjega rudni- O tem bodo odločali črnomaljski delegati, ko bodo sprejemali spremembe in do* denaija za demografsko ogrožene. kovcih, Drenovcu in na Cerovcu, uredi kern ,Veka Premoga ob sedanjem rudniš- polnitve prostorskih sestavin družbenega plana — Nasprotovanja lastnikov Poleg teh programov jih nekgj že ima tev gostišča v Vinici ter za gradnjo *tratk^eru v 8'°binah gori premog. Pred jo na ministrstvu za drobno gospo gostinsko-trgovskega objekta v Dolenj si, dj ?so gasilci začeli z resnimi poizku ČRNOMELJ — Podjetje Petrol iz Ljubljane je sprožilo postopek za pridobi čiti črnomaljski delegati na seji skupšči darstvo, ki pa še ni objavilo natečaja o cih. su rz^zemne požare pogasili, tev lokacije za gradnjo novega bencinskega servisa v Črnomlju. Sedanja ben ne občine, ki bo konec avgusta. Če bo pogojih za pridobitev denaija za raz Za storitveno dejavnost so iz Črnom fovoin Nl V NESREČI — Med nedav cinska črpalka ob Belokranjski cesti je zaradi vse večjega prometa postala pre do namreč sprejeli predlog in dopolnitev čnih k* v Sloveniji in po njej je zbežalo iz voj ali razširitev obrtniške dejavnosti. lja poslali na republiko programe za majhna, obnova in razširitev v spodobno prodajalno naftnih derivatov pa prostorskih sestavin družbenega plana Jasn,, kasarn veliko vojakov, ki so se za- razširitev in posodobitev proizvodnje v občine za obdobje 1986— 2000, bodo v Pri vodooskrbi imajo prednost v čr °buli -P^tavljalj tudi v Kočevju, kjer sojih zaradi prostorske utesnjenosti po mnenju Petrola ni primerna. Malinah, ureditev prostorskih in tehno Kočevju lahko pričeli odkupovali zem nomaljski občini vodovodi Tribuče — HdeCe ° ter odpremili naprej. Pri Že v veljavnem družbenem planu vajo. Le eden od lastnikov pa vztraja, da povezava Črnomelj— Adlešiči, Nestop- loških pogojev za proizvodnjo in trženje ljo za črpalko. Vsaj za sedaj pa ni še ni predv/*1 kri^uJe že zmanjkovalo obleke in občine za obdobje 1986—2000 so zemljo odstopi le za obveznice Petrola. Ija vas, Starihov Vrh, Brezje in Pugled, usnjene galanterije v Jankovičih, grad Rde^T11 ?* °hutve,* a so ljudje na poziv hče pojasnil, kaj bo, če delegati te odlo opredelili lokacijo novega bencinskega Seveda bodo morali o tem, ali bo vodovod Dečina—Radenci ter Dolenj njo proizvodne dvorane ter nakup Srefnika kri^-a hitro prispevali vse. Najbolj čitve ne sprejmejo. servisa, in sicer ob bodočem priključku bencinski servis v Kočevju ali ne, odlo ci—Jankoviči. S področja cestne infras opreme za izdelavo strojev, orodij in otroL.80 starši, ki so dobili svoje M. B.-J. obvoznice v Kočevju. Ker pa v Črnom trukture so v Črnomlju pripravili pro naprav na Hrastu, za sušilnico in proiz zdravi VOja*te a" vsaj zvedeli, da so živi in lju ne vedo, kdaj bo omenjena obvozni grame za 6 lokalnih cest, in sicer: vodno linijo za izdelavo parketa v Vini ca zgrajena — najbrž še ne tako kmalu Zuniči—Preloka, Stari trg ob Kolpi, ci, za razširitev in posodobitev pesko kopa na Hrastu ter za ureditev prosto Pnjr^'pStor!hed k J,.1"N kmetijskeJ'RG°tVI kooperacijeuA - V Sp0d so' — so morali poiskati primernejši pro Bodo Sovjeti rešili Riko? Gaber—Rožni Dol, Štrekljevec—Ju- rov in nakup strojev za izdelavo hran() .ratkim odprli bistro, ki postreže s stor za črpalko. Strokovne službe Petro gotje, Velika Lahinja—Dragatuš ter avtomobilskih kitov na Krvavčjem Vr Perji,'n P'J*čo, ter trgovino s konfekcijo, la in Urbanističnega inštituta iz Ljublja Ko politika kroji gospodarstvo in trg, gre vsem slabo lokalna cesta od Krvavčjega Vrha do hu. Za storitveno dejavnost pa so pri zasetlnrn' Balanterijo in drugim. Oboje je ne so se odločile za lokcijo v Kočevju, meje z metliško občino. — Riko hoče ostati na sovjetskem trgu — Nakladalci pravili programe za razširitev avtopre Kužnik*’ Zase'5n' podjetnik pa je Iztok nekoliko nižje od predvidenega pri Pri ptt infrastrukturi so v programe ključka bodoče mestne obvoznice na za odpadne surovine, te pa za devize voznike dejavnosti in gradbene meha zajeli krajevno omrežje in centralo Vi poti proti Vinici. Ta lokacija je bila kot nizacije na Hrastu, gradnjo mizarske nami, ki jih bo »Riko« prodajal na za nica z medkrajevnimi povezavami, kra najprimernejša sprejeta tudi v sprejetem RIBNICA — Ribniški »Riko« j|e delavnice v Tribučah ter za avtomeha hodnem trgu. jevno omrežje Stari trg, razširitev ATC dolgoročnem planu občine in v prostor od novonastalih gospodarskih bolni nično delavnico na Krvavčjem Vrhu. (teki in povezavo Stari trg—Kvasica ter kra teniški zobotrebci skih ureditvenih pogojih za Črnomelj. kov, ki so se okužili z bacili najoovej- S področja kmetijstva so v Ljubljani »Toje prva od takih firm, načrtuje še gospodarske krize, zaradi velikega jevno telefonsko omrežje Butoraj. Med prejeli program za celotni razvoj kmeti bo j, 9 P'pF OSTALE — Pravijo, da Veljavna prostorska zakonodaja pa za mo pa jih še nekaj. V tem prehodnem števila zaposlenih gotovo največkrat prednostmi pri gradnji elektro infras je v Gribljah. Za dopolnilne dejavnosti Ribnim°Ja^klni' osebami, ki zapuščajo hteva, da morajo biti lokacije po obdobju je to edini način, da bomo vča- omenjen. V »dobro obveščenih kro trukture so daljnovodi in transforma v kmetijstvu pa so v Črnomlju pripravili set sta 1 *talo praznih kar okoli osemde- membnejših objektov opredeljene tudi su, ko Sovjetska zveza nima konverti gih« že krožijo podatki s številkami in torske postaje Podreber, Butoraj in Tu programe za vzgojo šampinjonov v jajo j, °Vanj Glede na poročila, ki priha- v prostorskih sestavinah srednjeročnega odstotki delavcev, ki naj bi jih bil ta bilne valute, prebrodili težka leta, ki šev Dol, obnova nizkonapetostnega oz. družbenega plana občine, in sicer do Drenovcu in na Mavrlenu, gradnjo hojda v objektov v Cerkljah, kjer ribniški industrijski trust v kratkem prihajajo, in hkrati ostali na trgu, ki je omrežja Rodine, Golek pri Vinici in lacijo i„°Z'J0 s sabo tudi vodovodno inšta- parcelne meje natančno. ovčjih hlevov za 80 ovac v Dragi pri Si primoran poslati na čakanje ali celo velik in se z njim spogledujejo mnoge Brezje pri Rožnem Dolu ter daljnovod- Optimi ruvajo s tal parket, bi bil vsakršen njem Vrhu in v Malih selih, gradnjo trs- odpustiti. zahodne firme,« pravi glavni direktor na povezava Tribuče-Čudno selo. stan0val:rn 0 skorajšnji uporabnosti teh Strokovno podlago za določitev lo nice na Črešnjevcu ter za pridelavo in kacije črpalke je izdelal Petrol, urbani Skrabec. Številni so programi za pridobitev nija v vnj- Preuranjen. Na to, da je Slove- Glavni direktor Rika Stanislav Škra- predelavo zelja v Radencih. stično opredelitev pa urbanistični inšti T. JAKŠE denarja za demografsko ogrožene v ma nancirai°Ja5'1! Proračun, iz česar so se fi- bec je v zvezi s tem bolj previden z izja M. B.-J. tut Republike Slovenije. V Črnomlju so V vami. Pravi, da je o tem še prezgodaj javno razgrnili osnutek sprememb in govoriti, saj so nekatere pogodbe, ki bi dopolnitev prostorskih sestavin druž sedaji ^ —______,... ~ lahko preokrenile usodo podjetja, še v benega plana ter pripravili javno ob Crn ko so neovirano spuščali igri, prav tako pa ni dokončno znano, Cernu bi se lahko odpovedali? hi tank; na5e ozemlje, krčevito trudijo, da ravnavo. Predlog lokacije je naletel na kako se bodo razpletli gospodarski od največje nasprotovanje pri lastnikih Sort*'! nas ‘udi ostali. nosi v Jugoslaviji, ki so podjetju že do »ikaj daALNl pRIMF.RI — Ne moremo zemljišč, kjer naj bi stal nov bencinski Družbene dejavnosti v trebanjski občini v glavnem v dogovorjenih razsežnostih sedaj prizadejali precej škode. J0še mia'’e ne 5e zadržali pri JA, dokler servis, zlasti zato, ker se niso strinjali z Vlada o varčevanju — Proračun do vseh približno enak — Zakonodaja Veliko stvari »Riko« tudi na svoje vse, l(ar «o. 1 a hoče sicer odnesti s sabo uradno odškodnino za odkup boljših posle s Sovjetsko zvezo, ker ima v % da SC P°hrati da, pri tem pa kaže tako kmetijskih zemljišč. Nekateri so naspro TREBNJE — Kot je razvidno iz informacije o financiranju družbenih dejav slabše kot tisti v bogatejši. Manjka de Moskvi lastno predstavništvo. Po no tovali tudi zaradi tega, ker sami na tej nosti v trebanjski občini v času od 1986. do 1991. leta, so v občini na tem pod narja za strokovno izobraževanje. Stal Oalo&p*tife i^0» n,tl delovnihjim ne.,k ^knjižic,niim karuslu bižben jim‘ vem bo poslovanje s Sovjetsko zvezo zemlji niso smeli graditi, medtem ko naj ročju v glavnem naredili, kar so načrtovali. V glavnem so se tudi držali dogovo na rast cen pa je^povzročila, daje fiksni Zadek, n°st’ da bi se prijavili na zavodu konvertibilno, in sicer direktno preko bi bilo Petrolu dovoljeno. Kot je na rov in niso spreminjali deležev za posamezne dejavnosti. Tako spreminjanje bi proračunski delež, namenjen družbe 8redo,,1 UVeljavljali druge pravice, ki jim Ljubljanske banke; veliko breme v tem zadnji seji izvršnega sveta pretekli teden namreč pomenilo, da so vzeli denar na primer v šolstvu in ga dali v otroškem nim dejavnostim, daleč zaostal za rasto “Odo h™m|lnu e*a dela Tako 'istim, ki ne poslovanju pa pomenijo stare terjatve dejal Peter Ambrožič z oddelka za varstvu. čimi stroški delovanja. °° Preost ! ‘armado »v belo Turčijo«, ne do Narodne banke v znesku 17 milijo družbeni razvoj, pa najbrž ne bi bilo Omenjenih težav žal ni še konec, s°cialn, a ° drugega kol pot na urad za nov dolarjev, ki so vključene v kvoto 10 Pomoč. večjih težav pri odkupu zemlje, če bi ski izvršni svet pred časom predpisal ugotavljajo v trebanjskem sekretariatu tržnih presežkov. Izvoz v Sovjetsko V omenjenem obdobju je dobil nove lastniki zanjo dobili plačilo, ki ga zahte prostore vrtec v Trebnjem, za letošnje varčevalne ukrepe. Tako je med drugim za družbene dejavnosti. Po mnenju Mi zvezo znaša sedaj 60 do 70 odstotkov določil družbenim dejavnostim enotno lana Rmana, jih niti z rebalansom pro celotnega letnega izvoza. Toje izvoz za leto načrtujejo razširitev mirenskega vrtca, v občini ustanavljajo delavnice za izplačilo regresa, zmanjšal je denarno računa občina ne bo mogla odpraviti. c§rebanjske iveri znanega kupca, kjer nosi največji delež nadomestilo za prehrano in za te dejav Morebitno varčevanje pa bi po njego TRIJE RAZPISI strojegradnja, ki vključuje tudi največji delo pod posebnimi pogoji in to kaže, da z delitvijo denaija občina skuša sledi nosti določil nižjo amortizacijsko stop vem dosegli samo z ukinjanjem določe pšenic ^ MHI. _ Prebivalci Gorenjih izvoz znanja. Prav to pa je tisto, kar bi KOČEVJE — Na zadnji seji občin ti željam in potrebam ljudi. Vsem inte njo za opremo. Položaj družbenih de nih dejavnosti, to pa spet seže v kako Pravijo S|° te dfi kar malce nejevoljni, ske komisije za volitev in imenovanja so morala po mnenju glavnega direktoija javnosti v letošnjem letu pa se ni vost življenja. lepem / . so se včasih počutili v svojem resom s tem ni zadostila. Znane so po sklenili, da bodo objavili razpis za rav Škrabca Slovenija kot država poleg ne bistveno poslabšal, če ga primeijamo z M. LUZAR '»tajo //aju zelo varni. Čisto v soseščini goste pripombe pedagoških delavcev, natelja kočevske knjižice, ravnatelja katerih drugih panog podpirati, če želi drugimi porabniki občinskega prora ’reha bar V0Jail(0 izpostavo. Ni se nam da manjka denarja za osnovno šolstvo. Osnovne šole Zbora odposlancev Ko stopiti na pot nadaljnjega gospodarske čuna. Povsem brez problemov vseeno S°vorj|i tatov, saj je tu vojska, so si Pripombe, čeprav drugačne, so veliko čevje in ravnatelja vrtca. Občinski ga napredka in razvoja. niso. Manjka jim, kot že v preteklosti, POSOJILA ZA so str •. VOJska odhaja. Toje očitno, krat imeli tudi delegati v trebanjski v's°|iu “zsrska mesta prazna, pasovi in skupščini bodo predlagali, naj za vršilca občinski skupščini. Nekateri od njih so denar za investicijsko vzdrževanje ob POPRAVILO HIŠ dolžnosti direktorja kočevskega muzeja • V letošnjem prvem četrtletju je večkrat zahtevali, da mora občina za t.i. jektov, dogovorjeno razmerje med do- braVa re& uJCCxna,V(yjakih pa 5° Že TREBNJE — Prebivalci občine v Vas , a . Mogoče b ^2. VIII. HTV 1 HTV 1 8.45 Poročila — 8.55 TV koledar — 9.05 9.30 Poročila — 9:35 TV koledar — 9.45 >UA , Kako biti skupaj — 9.35 Vesela sobota — Renesančno slikarstvo na Hrvaškem — 10.35 Nenadejani uspehi (humor, serija) 10.15 Zlata nit (otroška serija) — 10.45 Tpj"t *°-55 in 15.40 — 0.50 —-11.00 Poročila —11.10 Dokumentar Poletni program — 14.45 Poročila — ni film — 12.15 Vrtoglavica (oddaja o 14.50 TV koledar — 15.00 Prezrli ste, po !$& filmu)— 13.15 Ciklus filmov Nikole Ba glejte — 17.40 Zlata nit — 18.15 Hrvaška biča — 15.25 Sedmi čut — 15.35 Goldie danes— 18.45 Alpe-Jadran— 19.15 Ri |fcADNO. o** in Boxer gresta v Hollywood (amer. mlad. sanka — 19.30 Dnevnik I — 20.00 Sak Ei i7.r5!evo’4/5 film) — 17.10 Poročila — 17.20 Narodna sofonist (švedska drama) — 21.25 Zuna 1#45^abet,n dvor, slovaška glasba — 17.50 TV teden — 18.10 TV nja politika — 21.55 Dnevnik 2 — 22.15 Poraba denarja, namenjenega za razstava — 18.20 Mesečev zaliv (angl. Kinoteka — 23.45 Poročila kulturne dejavnosti, je v letošnjem ll^VncS STRANI nadalj., 2/6) — 18.50 Na začetku je bila prvem polletju potekala v črnomalj beseda — 18.55 Rabotek (risana serija) ski občini po načrtih. To se sliši S§&, — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Klofuta spodbudno, a le do takrat, ko nam (franc, film) — 21.50 Silnice — 22.35 TOREK, 6. VIII. BODOČI OBISKOVALCI IN KUPCI—Skupina otrok pri ogledu nove krške ne postanejasno, da je šla načrtnost !ifeSFoRMAcuE Dnevnik 2 — 22.55 Športna sobota — knjigarne in njen ustanovitelj ter lastnik Silvester Mavsar. na račun zmanjševanja števila kul 23.05 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — ^AlK.nni novitev EVROPSKI 23.50 TV izbor turnih prireditev. •Us &TI^' KAŽIPOT SLOVENIJA 1 t^RED ZA OTROKE IN MLA- Večina dotacij se namreč v čr 8.35— 10.10 in 16.00 — 23.55 nomaljski občini že od lanske jeseni TELETEKST Opus na smeli poti ftVENUA - UMETNOSTNI NEDEUA, 4. VIII. 8.50 VIDEO STRANI ni zviševala. Zaradi tega je najbolj 9.00 MOZAIK, ponovitev Silvester Mavsar bi rad iz svoje knjigarne ustvaril več tepena redna dejavnost v ljudski la Ufe ZALIV, kanadska na ZGODBE IZ ŠKOLJKE ______kot trgovino — Kulturna scena______knjižnici, kako o tem, da v Črnom SLOVENIJA 1 10.00 VIDEO STRANI lju glede na republiški proračun fte®. 16.15 VIDEOSTRANI KRŠKO — V poplavi zasebnih tr prostora, kjer bi njihova nova dela namenjajo občutno premalo denar 8.35 —0.10 TELETEKST 16.30 SOVA, ponovitev govin, ki jih je pognal v rast dežek svo predstavili in bi jih hkrati ljudje lahko ja za nakup novih knjig, niti ne go sggs, 8.50 VIDEO STRANI 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE bodnejše zasebne iniciative, bi le stežka kupili.« vorimo. Nič bolj pohvalno ni v Zvezi 9.00 OTROŠKA MATINEJA: 18.00 DNEVNIK 1 ^ISKALO tedna ŽIV ŽAV našli tako, kjer se ponuja slovenska Takšno okolje seveda ni spodbudno kulturnih organizacij, ki se mora 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLA knjiga. Do papirnic še pridemo, pri za kulturno rast, Silvester Mavsar pa bi \% ^ja SVETA, avstral. dok. NEVARNI ZALIV, kanadska na DE odpovedovati organizacijam prire dalj., 7/20 rad, da se v Krškem rodi jedro, ki bi 19.00 RISANKA knjigah pa se ustavi, saj še tiste redke ditev ter zmanjševati stroške gosto iJl^afl/^pA’ nizozemska dok. 10.25 V ZNAMENJU ZVEZD: TEHT 19.15 TV OKNO knigarne na širšem območju Dolenjske, ustvarjalo kulturno vzdušje. Ta dolgo vanj svojih kulturnih skupin. Da bo NICA, nemška dok. naniz., 4/12 19.30 DNEVNIK 2 ki jih imamo, komaj lezejo. No, v Kr letna želja je rodila novo trgovino, kije kulturno mrtvilo r drugem polletju 10.55 ANSAMBEL SLOVENIJA IN 19.50 VREME škem je podjeten ljubitelj knjige, ki seje več kot trgovina, pravzaprav je prodajni še večje, kotje bilo doslej, pa je moč 12/13 HENČKOV ANSAMBEL 20.00 UKRADENA, angl. nadalj., 5/6 odločil, da vsemu navkljub odpre knji del le tisto nujno, okoli katere naj se po 11.25 SLOVENIJA - UMETNOSTNI 21.00 SLOVENIJA - UMETNOSTNI garno. Gre za tam dobro znanega kul časi ustvarila mala kulturna scena. XTABLOVIH, 1. epizoda VODNIK VODNIK ss« turnega delavca Sivestra Mavsarja. Od »Lepa možnost, da začnem uresnče- 11.35 VIDEOSTRANI 21.10 MEDNARODNE ROČKOVSKE Mrtvilo na obzorju julija naprej je v starem mestnem jedru vati svojo zamisel, se je ponudila, ko KI SE BOJI NOČI, 13.05 BEG, nemška nadalj., 3/3 NAGRADE, L del JE*, rib sem dobil v najem skladiščni prostor 14.40 SOVA, ponovitev 22.05 DNEVNIK 3, VREME odprta njegova knjigarna, papirnica in sklepati tudi po tem, da so za neka 0* S^COSKIateisti SHOW,SHOV franc, va- 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 22.25 SOVA: prodajna galerija Opus. Preskrbe v samem središču Krškega, tik 17.00 DNEVNIK I PUJSOVI DOSJEJI, angl. naniz., »Prej sem se ukvarjal z izdajanjem ob preurejenem mestnem jedru. Pre tere dejavnosti že v celoti porabili Hv,^oPs®.3/3 17.05 ROBIN IZ EL DORADA, amer. 10/14 publikacij,« pravi Mavsar, »izdal sem uredil sem ga in tako dobil prostor za denar. Za proslave in prireditve na film USODNI PRIVID, amer. nadalj. dve pesniški zbirki in dve miniaturki, ogled in nakup knjig ter za najrazličnej primer celo za 15 odst. več, kot so 18.55 RISANKA 3/4 še prireditve, od literarnih večerov, te načrtovali za celo leto. Kakšna pa % 19.15 TV OKNO izdajam tudi časopis Srž, ves čas pa sem RESNA GLASBA bo usoda akcij, ki naj bi obvarovale •v«,. :Nija2 si želel, da bi svobodno skrbel tudi za matskih predavanj ob izidu strokovnih 19.30 DNEVNIK 2 23.45 VIDEO STRANI knjig do prodajnih razstav in pogovo naravno in kulturno dediščino, bi 19.00 Alpski 19.50 VREME prodajo in promocijo, zato sem se lotil CtS-91pr°8rami bilo preveč preroško razmišljati — (ponovitev) — 19.30 20.00 MALI OGLASI, TV naniz. tega podjetja. V literarnem klubu sem rov z avtorji. Razmišljam tudi o pro 20.55 EPP delal 10 let in se s sodelavci ves čas sre gramih za otroke, o lutkovnih igricah in Sedaj je zagotovo le to, da načrtov, VtoStraiS^ - 20-30 Kon- Hi S*sk|h simfonikov — 22.30 21.00 ZDRAVO SLOVENIJA 2 čeval z različnimi problemi: ne samo da podobnem. Upam, da mi bo uspelo četudi so jih že v začetku teta precej 22.20 DNEVNIK 3, VREME p'°8rami — 23.20 Yutel 18.00 Satelitski programi — 19.00 Polet v Posavju ni bilo možno nabaviti vsake ustvariti ne toliko nov trgovski kot kul oklestili, ne bodo mogli uresničiti 22.40 SOVA: ni festival — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 nove slovenske knjigt^tudi za promoci turni prostor,« pravi Mavsar. Tudi zato ne, ker v Črnomlju ne bo POLNA HIŠA, amer. naniz., 7/22 Žarišče — 20.30 Studio 2 Koper — 21.30 Zamisli so dobre, volje je pri Silves moč zagotoviti polovico denarja za USODNI PRIVID, amer. nadalj. je naših in drugih avtorjev nismo našli Žrebanje lota — 21.35 Umetniški večer: akcije, s tem pa bodo tudi ob drugo j3oVi(1 1/4 tru in njegovi ženi dovolj, vprašanje je Vročica dneva (angl. film) — 23.25 Yutel polovico republiškega cvenka il*0Cran'-9 30 Poročila — 9.40 24.00 VIDEO STRANI samo, ali bo ta nedvomno zanimiva in potrebna pobuda deležna pravega raz ,, d/2) — 10.30 Dom S Fužinami umevanja in podpore v okolju, ki ga Ob vsem tem je vprašanje, če je feirCa 1 * -00 Poročila - 11.10 SLOVENIJA 2 Opus želi kulturno oplemenititi. rešitev nemogočega finančnega sta SREDA, 7. VIII. v svet M. MARKELJ nja, ki jo vidijo v Črnomlju, v ohra Opomba: 17.15 prvenstvo Jug. v atletiki njanju minimalne dejavnosti nosil lini, ,;, 5/*0) — 13.00 Hči mnr- SVa|ov ~ 13 00 Hči mor- 16.00 Satelitski programi — 19.00 Da ne Kulturniki z Dvora so iz cev kulturnega življenja, torej Za bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet SLOVENIJA 1 voda za izobraževanje in kulturo. narave: Netopirji potrebujejo prijatelje dali 4. številko glasila 8.30— 10.55 in 16.00 — 23.30 VOJNA IN KLAVIR (angl. poljudnoznan. serija, 1/9) — 20.50 ZKO in Glasbene šole, zares tisto TELETEKST Fužine KOČEVJE — Glasbena šola Kočev Ciklus filmov Jirija Menzla: Škrjančki na pravo. Toda kakršno koli rešitev bi 8.45 VIDEO STRANI je je razpisala mednarodno poletno vrvici (češkoslovaški film) — 22.20 Sate DVOR — Pred tednom dni je v na že našli, zagotovo za vse ne bi bilo 8.55 TV MOZAIK klavirsko šolo, ki naj bi bila v Kočevju l)lSa 93 — 16.45 Dom litski programi — 23.00 Yutel kladi 500 izvodov izšla četrta števila do volj denarja Nekdo pač mora po 8.55 ŽIVŽAV od 22. julija do 3. avgusta, vcidii pa bi jo lO/k^Vncte*- Hrvaška danes — krajevnega glasila »Fužine«, ki ga že če tegniti krajši konec. Sicer pa lahko 9.00 UKRADENA, angl. nadalj., profesor Sijavuš Iršadovič Gadžijev, rečemo, da ga je tokrat potegnila 5/6 trto leto zapored izdaja uredniški odbor docent na specialni glasbeni šoli v 16.15 VIDEOSTRANI kar kultura v celoti in tisti, ki jim je HTV 1 pri kulturnem društvu Dvor. Na štirih Moskvi. Te dni pa smo zvedeli, da šole 16.30 SOVA, ponovitev še kaj do kulture. straneh zadnje številke so prispevki, po zaradi vojne v Sloveniji ni bilo. Prijavi 9.30 Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE lefrijiltti). J^Podične Macmichael svečeni samostojni Sloveniji, o čemer lo se je le 6 učencev iz Ljubljane, Vele M. B,-JAKŠE Nedeljsko dopoldne — 10.45 Čarovnije 18.00 DNEVNIK 1 piše domačinka Sonja Štupar. Zanimiv ' nam, i40 Dnevnik 2 — 22.00 Davida Copperfielda — 11.00 Glasbena 18.05 KLUB KLOBUK, kontaktna od nja in Beograda. je tudi prispevek Francija Možeta o '4S TV izb,/6) ~ 22 45 Slikc Ca« oddaja — 12.00 Kmetijska oddaja — daja 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 19.05 RISANKA tem, kako potekajo priprave za postavi 14.00 Zdravila (izobraž. oddaja) — 14.30 19.15 TV OKNO tev železarskega muzeja v tem kraju. Na Televizijski družinski magazin — 17.00 19.30 DNEVNIK 2 drugi strani je nekaj vesti iz krajevne Igrani film — 18.45 Risana serija — 19.50 VREME skupnosti Žužemberk, na tretji se Mate Prikrajšani ribniški kud 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 FILM TEDNA ja Primc spominja svojih sorodnikov. ,, s. Vlil. Gallus se bori s pomanjkanjem denarja tA 20.00 Pomaranče niso edino sadje (angl. RITTA HAYWORTH STORY, Na zadnji strani je zanimivo prebrati nadalj.) — 21.00 Portreti: Richard Nixon, amer. film Dvorsko kroniko in druge vesti. 3/3 — 22.05 Dnevnik 2 — 22.25 Glas 21.45 DNEVNIK 3, VREME RIBNICA — KUD Gallus, ki nosi cij dobri, naj bo to pevska sekcija, v ka ds^NlJA , »Zadnjo številko bi radi poslali med bena oddaja — 23.25 Športni pregled — 22.00 SOVA: ime po slovitem slovenskem umetniku teri pod vodstvom Bernarde Kogovšek naše Slovence širom po svetu. Prav se 23.55 Poročila ALF, amer. naniz. iz 16. stol., deluje že dve desetletji. V delujeta nonet Vitra in mešani pevski * Šofer5 ln l52° - 1 25 TELE- daj zbiramo naslove, na katere bomo USODNI PRIVID, zadnji del treh sekcijah deluje 150 članov, ki so zbor, ali plesna skupina, ki jo že leta vo amer. nadalj. brezplačno poslati to številko. Uredniš aktivni vse leto. Za društvo sta značilna di Diana Drobnič, ali dramska sekcija, JAZZ, BLUES... tvo Fužin bi rado na ta način poneslo v velika zagnanost in prostovoljnost. V ki je v rokah Vesne Poštrak, preprosto 1 23.20 VIDEO STRANI svet bolečino opustošene, komaj rojene TVD Partizan so si uredili prostore za preseneča odnos poslancev in poslank v Slovenije,« nam je povedal član ured- jSSfKKK*** gledališke predstave in delo vseh sekcij. ribniškem parlamentu, ki očitno nimajo PONEDELJEK, 5. VIH. Kot poudarjajo, ne morejo razumeti dovolj širokega zornega kota, ko gre za ju !f^Zgod«'HLADNO ČETRTEK, 8. VIII. mačehovskega odnosa ribniške skupš kulturo. Kulture pa nam najbolj manj SLOVENIJA 1 čine, ko gre za odmerjanje sredstev iz ka v teh mesecih, ko se je v skoraj vsako proračuna za kudovske dejavnosti. Le poro zavlekel strah in pobesnelost, ko je 8.35— 10.30 in 14.40 23 35 SLOVENIJA 1 tošnji proračun je zgovoren. Za vsa človek človeku nečlovek. TELETEKST Na motorju, amer. društva v občini odvajajo 0,45 odst., za M. GLAVONJIČ 8.50 VIDEO STRANI 8.35— 10.20 in 16.25 1.05 TELE- vse kude pa borih 0,18 odst. Sredstva, 9.00 MOZAIK, ponovitev TEKST 8.50 VIDEO STRANI ki jih dobijo, namenijo mentoricam za M^Soim.cue 10.20 VIDEO STRANI 14.55 VIDEOSTRANI 9.00 TV MOZAIK njihovo celoletno delo, ki znaša okrog Bogat program 15.05 ZDRAVO, ponovitev 10.10 VIDEOSTRANI 1000 delovnih ur. Zato so v kudu prisi M 3s ^fosED ZA otroke ,n mla- 16.30 SOVA, ponovitev 16.40 VIDEO STRANI ljeni v samoftnanciranje, saj bi brez tega Fotogalerija pripravljena 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 SOVA, ponovitev dejavnosti zamrle. Ker so rezultati sek- za novo sezono L S/i’ Po2,v'.DARSTVO od BLI- 18.00 DNEVNIK 1 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE mL "ev a"8> dok. serije, 18.05 MOZAIK, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 NOVO MESTO — Septembra se hiVftNKA UTRIP, ZRCALO TEDNA 18.05 MOZAIK 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLA PO SLEDEH NAPREDKA Prenovljeni M’zin bo v Fotogaleriji Vista 21 začela letoš DE 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLA nja razstavna sezona, ki obeta kup od 19.00 RISANKA DE Revija oblikovno in vse- ličnih in zanimivih razstav, s katerimi se !g?2 19.15 TV OKNO 19.05 RISANKA binsko prenovljena Novo mesto še naprej učvršča kot moč 19.30 DNEVNIK 2 19.15 TV OKNO no fotografsko razstavno središče. 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME niškega odbora Slavko Mirtič, lesni Mreža za Metelkovo, kije v zadnjem Najbolj zanimivo bo dogajanje ok 20.00 F. Slak: KRIZNO OBDOBJE, TV 19 50 VREME tehnik v obratu Ergo na Dvoru. času postala najbolj množična zveza s tobra meseca na fotografskem simpozi drama 20^05 ELIZABETIN DVOR, slovaška Še pred desetletjem je kulturno druš področja kulture v Sloveniji — šteje ju, ko bo v dneh simpozija odprtih več 21.30 . nadalj., 4/6 ftAVlE!, amer. nlni/, tvo na Dvoru uprizatjalo igre, dogajale okrog 600 posameznikov, društev in 21.50 DNEVNIK 3 21.25 SOVA’ razstav, na katerih se bodo predstavili ustanov — izdaja tudi svojo revijo 22.05 SOVA: SAMO BEDAKI IN KONJI, 3. so se takšne in drugačne stvari, danes je znani domači in tuji fotografi. V Do '»»‘iSrORT.VREME M’zin. Te dni je izšla že 4. številka, kije SIMPSONOVI, amer. animirana del angl. naniz. vse zamrlo. Dvorana sredi kraja čaka, lenjski galeriji bo razstava stAbbne bel prelomna v več pogledih, po oblikovni naniz., 10/13 22.15 DNEVNIK 3, VREME da se je bo kdo usmilil in jo kulturno gijske fotografije, v Fotogaleriji pa se amer. na- 22 35 SOVA- plati, po vsebinskih novostih in doseg USODNI PRIVID, amer. nadalj., prezračil. Od vsega je sedaj živo le glasi bodo predstavili dunajska fotografinja !|‘>|5^SPOM'N' LOČENI MIZI, amer. film ljivosti, poslej naj bi namreč bila do 2/4 lo, katerega življenje pa je tudi odvisno Maria T. Litschauer, slepi fotograf iz 0.55 VIDEO STRANI stopna po vsej Sloveniji. Tokratna 23.25 VIDEO STRANI od podpornikov. Tisk zadnje številke so Pariza Evgen Bavčar, ljubljanska foto osnovna tema je trženje kulture, pri nas omogočili: Suha krajina Commerce, precej zanemarjena tematika pa je grafinja Alenka Vidergar in drugi so SLOVENIJA 2 Ergo in krajevna skupnost Žužemberk. predstavljena v več novinarskih pri dobni fotografski ustvaijalci. Še posebej seje izkazala gospa Eni Po Obiskovalci Fotogalerije bodo lahko SLOVENIJA 2 18.30 Satelitski programi — 19.30 Dnev spevkih, od intervjuja do člankov. nik R Al — 20.00 Žarišče — 20.30 Studio žar iz Clevelanda, ki je poslala toliko Osnovi temi sledijo rubrike, kot je Fo- na samostojnih razstavah videli še dela 18.30 Satelitski programi — 19.30 Dnev Ljubljana — 21.30 Postelja (angl. dok. denraja, da bodo zadnjo številko Fužin tobum. Mreža, Promotor, Dragstor, Maxa Aufischetja iz Avstrije, španske testis nik KP — 20.00 Studio Ljubljana — oddaja, 1/4) — 22.00 Mali koncert — lahko brezplačno poslali rojakom po Groove out of comer, Kool Things ipd. fotografinje Aledys Ryspa, Barryja Per- 22.30 v , Monic Carlo: GP v 21.00 Po sledeh napredka — 21.30 Re 22.15 Večerni gost: prof. Jacques Juillard svetu. Revija izhaja kot dvomesečnik v na lussa iz ZDA in novomeškega ustvar zervirano za šanson — 22.45 Yutel — 22.55 Yutel J. PAVLIN kladi 1000 izvodov. jalca, bivajočega v Nemčiji, Saše Fuisa. avgusta 1991 DOLENJSKI UST Novomeški zasilni denar © ...... " ...... a a CD N a s 3 C7 cije, da bi podvomila o njihovi verodo vzpostavljajo tudi stike s « n« 'zž B Podpečnik. Prvi primer nadomestnega bilo glede na bližajoči se veliki spomla S ES W 3 O °° stojnosti in hitro reagirala na prva po švedske vlade in poskušajo vplivi. f denarja v srednji Evropi je znan iz časa danski sejem toliko kot kaplja v morje. e «'■§ 2 i a § |™ o § B ročila s terena, ki jih ni bilo moč to, da bi se njena politika C Ni 03 9 I© prvega turškega obleganja Dunaja leta Novomeški okrajni gbvarje 17. aprib © 0 vtakniti p le kalupe. prid priznanju samostojne č>love L is© To bi bilo v skladu z deklarirano! ^ 1529, mesto Ljubljana pa je svoj nado v posebni brzojavki prosil za 6000 kron Če je bila vojna v Sloveniji za poro mestni denar izdelovalo leta 1849. V nikljastega denarja in 4000 kron v čevalce zanimiva priložnost, za prebi sko politiko miru in zavzemant novomeški enoti Zgodovinskega arhiva vrednosti po eno krono, naslednji dan NO VOMEŠKI VINA RJI — Tak je bil no vomeški zasilni denar iz leb 1915. Redke valce oddaljenih dežel pa svojevrsten človeške pravice ter samoodločb6' rodov. Tako so že opbiskali sekti^ ter v numizmatičnem kabinetu Narod pa je novomeški župan brzojavil deželni ohranjene primerke hranijo p novomeški enoti Zgodovinskega arhiva. spektakel, pa naši rojaki p tujini ni nega muzeja p Ljubljani pa hranijo ne vladi, da je Novo mesto z okolico še ved kakor niso videli dogodkov tako. No zunanjega ministrstva Piera kaj izjemno redkih primerkov nado no brez denarja in da sUt promet in trgo bili tiskani samo na eni strani, merili pa 3000 kron drobiža. Kaže, da je novo vica o agresijijih je presunila in z gro in ga seznanili s hotenji in zel mestnega denarja novomeške občine iz vina onemogočena. Ker kljub vsemu so 10 x 6,2 cm. Že nekaj dni zatem je meška občina šele v začetku maja 1915 zo so spremljali vsako minuto vojne, Slovencev na Švedskem in v » leta 1915. Novo mesto ni dobilo zadostne količine novomeško županstvo poslalo deželne administrativno odpravib nadomestni kije tako kruto pustošila njihovo ljub vini. , jf. Oddaje na švedskem radiu th V tistih hudih časih so ljudje začeli denarja, je občina sklenib uporabiti mu finančnemu ravnateljstvu novo vlo denar, čeprav je zlasti v trgovini na ljeno domo vino pra p p trenutku, koso skrivati kovani denar, kar je povzročilo nadomestni denar in dab 16. aprib go za dodatno tiskanje »denarnih drobno še primanjkovalo drobiža. Zma se veselili njene na pravkar deklari viziji pjeziku jugoslovanskih znižanje vrednosti denarja in s tem po 1915 natisniti bankovce po 10, 20 in 50 znamk«, kar govori o lem, da je drobiža go Jelinčič pa meni, da se je novomeški rane samostojnosti Mnogi pa niso so v glavnem pod vplivom beaš^ manjkanje kovanega zlatega in srebr vinarjev. Bankovci, na katerih je bil nad še primanjkovalo. Šeb konec aprib zasilni denar ohranil v obtoku vse do zdržali, da bi samo pasivno sprejemali skega propagandnega stroja. nega denarja, kmalu pa tudi nikljaste zapisano vrednostjo novomeški grb, so 1915 je no vomeški da včni urad dobil za konca prve svetovne vojne. A. B. informacije. Tudi sami so hoteli nekaj p slovenščini so že zelo skrčene, u narediti, zlasti ko so opazili, da v pr su agresije so si Slovenci le J* ^ vih informacijah iz domovine prevla soglasje za svojih pet minut “nt^. dujejo ocene iz Beograda ki se nika vendar je to trajalo le nekaj dnt- ^ kor niso skladale s tem, kar so oni že no je tamkajšnja redakcija Sj°*j. ^ Ambulante polne, zdravstvo pa brez ficka! nenaklonjena. Slovenci na Šve® J zvedeli iz telefonskih pogovorov s so kijih je po ocenah kakih šest Id ’ ^ rodniki p domovini ali prek sloven slovenskih oblasti pričakujejo, ^ Pred podobno katastrofo, kot se napoveduje novo všteta. Za to pripravljenost (in povečano delo) ljudem zdravstvo. Čez nekaj let pa bo z vso ostrino udaril na skega radia bodo o izbiri uradnih Pre^staj.n„fif) meški bolnišnici — o lem smo pisali p prejšnji številki niso nič plačali, še prostega dneva jim niso moglidati dan problem pomanjkanja zdra vnikov. Že neka j let ne »Ko sem p poročilih švedskega ra republike Slovenije za Skandt —je tudi novomeški zdravstveni dom (in vsi osbli do Trditve Republiške uprave za zdravstveno varstvo o morejo dobiti nobenega, saj je osnovno zdravstvo le dia in televizije večkrat zapored slišala posvetovali tudi z njihovimi org ^ lenjski domovi). V izredno slabem finančnem položa rezervah v zdravstvu, predvsem v številu zaposlenih, za odskočna deska za bolj cenjeno in tudi bolje plačano navajanje Tanjugovega vira da miru cijami Tako bi bilo sodelovanje ju je že dalj časa, bnsko bto je kljub p celoti izpolnje novomeški zdravstveni dom pač ne držijo. S sedanjim delo (oz. z možnostjo večjega zaslužka) v bolnišnici S ne bo, dokler Slo venci ne polože orož tesnejše in plodnejše kot nemu programu zaključil z izgubo v višini 5,9 milijona številom zaposlenih ne dosegajo niti »kriznih« norma prioriteto osnovnega zdravstva, kise v zdravstveni po ja sem se razjezila in poklicala ured jšnjim režimom Ssvojimi f, dinarjev. A bko slabih in brezizhodnih razmer, p ka li vovše »tajnega« osnutka republiškega ministrstva za litiki močno poudarja že od leta 1979, si ne morejo nič ništvo. Rekla sem jim, naj natančneje stiki bi naši rojaki na Sveas« kršnih so zdaj, ne pomnijo. pomagati še zlasti ker ta prioriteta s strani stroke in z pogledajo posnetke tankov, kako na kako lahko koristili domovini- . »Našemu zdravstvenemu domu primanjkuje za vidika financiranja nikakor ni uresničena. Ne glede padajo barikade in goloroko prebi Štefaničevi so ena od re^',h.0o- normalno delo skoraj polovica potrebnega denarja. nato. dav ambulantah Zdravstvenega doma obdelajo valstvo, ter sami presodijo, kdo je na Ijenskih družin, ki je kljub ne ^ Žiro račun smo imeli letos blokiran že več kol sto dni, in zaključijo zdravljenje 85 odst bolnikov in jih le 15 padalec, « pripo veduje A niča Štefanič stim julija obiskala domovino■ ^ odst. napotijo na bolnišnično zdravljenje, se delež iz Stockoholma o svojih reakcijah na s plačilom računov zamujamo tudi nad 90 dni Svojim je bil zaradi objektivnih u^c0 !i,uStv<' dobaviteljem dolgujemo denar za vse dobavljeno od zdravstvenega denarja za osnovno zdravstvo vsako le prva poročila švedskih medijev o vojni veda krajši, zato pa toliko bol] aprib dalje in vsi so nam ustavili dobave. To je toliko to manjša p Sloveniji Tako so čutili tudi drugi no nabit. S sabo sta A niča in J®~. ^ hujše, kerjebib vmes vojna, v kateri smo porabili vse Slovenci v Stockholmu in drugod po peljala svoje tri otroke. y jp V novomeškem Zdravstvenem domu so že leta 1985 zaloge zdravil in sanitetnega materiala, ki jih zdaj ne Švedskem in od agresije na Slovenijo triletnega Petra in enajstletne P ^ ukinili plačevanje vseh oblik dela izven rednega de moremo obnoviti Če bi vojna trajala kak dan dlje, ne še ni preteklo mnogo ur, ko so že trinajstletne Renate, lepo g° ^ lovnega časa izjema je le nočno in nedeljsko dežur vem, kaj bi debli, kot ne vem, kaj bi debli, če bi zdaj ustanovili skupino, ki naj bi se vses slovensko. Ko so se tanki stvo. Vsa nadomeščanja dopustov, (porodniških, bol prišlo do česarkoli S samimi zagotovili namestnika transko angažirala za podporo napa domovino njenih staršev, sejo niških), odsotnosti zaradi izobraževanja zagotavljajo s deni domovini V soboto, 2 9. junija, so republiške ministrice za zdra vstvo dr. Toneta Koširja, ka vsa pretresena zaprla p sv01 prerazporeditvami rednega delovnega časa Za vsaj da je zdravstvo dobro preskrbljeno z vsem, zalog ne pred stavbo švedskega parlamenta že in v slovenščini napisala Pr0 delno ublažitev likvidnostnih problemov so lani obra moremo obnoviti Tudi je nemogoče priti z njim v stik, organizirali demonstracije, dan po pesem na temo: »Mi Slovenci, čunano amortizacijo uporabljali za obratna sredstva, da bi nam pri tem pomagal O svojih težavah smo ob zneje pa ustanovili »Odbor za samo podamo.« , -»j/t vendar se niti s tem niso mogli ogniti nenehnim bloka vestili novomeški izvršni svet, republiško upravo za stojno Slovenijo«. Z ustanovnega se Kar ledje nam je lahko dam žiro računa. Prehod na enotno financiranje zdravstveno varstvo in republiško ministrstvo za stanka so poslali protestna pisma mo vini, ko vemo, da z nami cu ^ j) zdravstva iz republike problema ni rešil niti zmanjšaL zdravstvo, vendar ni od nikoder odgovora,« pravi di jugoslovanski in ameriški ambasadi rojakov p bližnji in daljnji tuj1 .g0 rektorica Zdravstvenega doma Novo mesto dr. Tatja Republiška upra va za zdravstvo se z nakazili enostav ter švedski vladi Odbor deluje neod vztrajno in argumentirano det J z. no prilagaja sredstvom, razporejenim za zdravstvo p na Gazvoda. visno od številnih slovenskih društev tem, da bi nas tujina spoznata y Naj še povemo, da je med vojno Zdravstveni dom republiškem proračunu, ne glede na dejanske potrebe na Švedskem, saj imajo le-ta v svojih znala Veliko pa pomeni za imel za milijon dinarjev škode. 24-urna povečanapri zdravstvenih zavodov in gibanje stroškov. statutih zapisano, da so nepolitična, ugled, ki ga sicer zaradi svoj ^ pravljenost zdravstvenih debvcev v tistih dneh v to ni Dr. Tatjana Gazvoda seveda pa se člani lahko prostovoljno nosti in kultiviranosti uživajo ^ Problem se je, kot rečeno, letos le še zaostril. Prvo angažirajo p delu odbora okolju. Sedaj, ko nas po vse polletje je Zdravstveni dom Novo mesto zaključil s 13 »Odbor smo glede na konkretne zares razločijo od brezbarvni Jffr milijoni dinarjev izgube. 18. julija (!) so prejeli prva naloge razdelili p tri sekcije. Prva je lovanov, je to za nas še bolj^tfl izhodišča o letošnjem obsegu programa njihove de sekcija za informiranje, ki je imela ve Mar ni to nasilje nad ljudmi? javnosti in o financiranju. V njih so jim iz Ljubljane sporočili, da bodo morali letos narediti za 7 odstotkov Eden od bolj znanih Črnomaljcev je ob neki pri mo še avtobusno postajo. Zrasla naj bi vozki kotlini več kot lani, za to pa bodo dobili nominalno okrog 5 ložnosti skoraj z otožnim glasom dejal »Skoraj vse, med stanovanjskimi hišami v bližini nekdanjega odstotkov manj denarja! Inflacijo naj očitno požrejo, česar se lotimo v Črnomlju, gre narobe.« Na to misel Kovinarja, kjer imajo sedaj Črnomaljci in Komuna kakor vedo in znajo. V Zdravstvenem domu so p prvih sem se spomnila prvič konec maja, ko je bila p Čr la vrtičke. Dejstvo, da je postaja p črnomaljskih na nomlju ja vna razpra va o zazidalnem načrtu no ve a v- črtih zarisana prav na tistem mestu že 30 let, je ni šestih mesecih po tem že porabili vso maso denarja, ki tobusne postaje v mestu, in drugič te dni, ko mi je kakor ne opra vičuje, da bi tam zares zrasla Ali pa bi jim jih za materialne stroške in osebne dohodke zdaj prišel p roke odgovor inž. Mojmirja Slačka iz ljub pra p zaradi takšnih načrtov, kijim je že krepko zras namenja Republiška uprava za zdravstvo. S plačilom ljanskega urbanističnega inštituta, ki je napisal svo la brada morali podvomiti o njihovi verodostojnosti dela, ki ga opravljajo neposredno za podjetja, pa so je mnenje k pripombam občanov, izrečenim na prej V treh desetletjih seje namreč marsikaj spremenilo zdaj tudi težave, saj jim ga skoraj nihče ni sposoben omenjeni razpravi in Črnomelj ni bil izjema V obrazložitvi je sicer za plačati »Ob tem moram posebej poudariti da je oseb Nisem nikakršen gradbeni ali urbanistični stro slediti priznanje, da je zemljišče za postajo precej ni dohodek zdravnika specialista, ki se je, da lahko to kovnjak, zato pa precej dobro poznam Črnomaljce, omejeno, toda takoj sledi tudi pojasnilo, da je »avto delo opravlja, šolal 10 let, od njega pa pričakujemo njihov način življenja in mišljenja, in vem, da bi se busna postaja dejavnost, ki zahteva centralno lego v tudi stalno osebno izpopolnjevanje in se ve, kakšno de jim kar precej dvignil pritisk, ko bi prebrali pojasni- mestu, dobro peš dostopnost do stanovanj in delov lo, 13 tisoč dinarjev. Po izhodiščih Republiške uprave b inž. Šlačka Ne morem verjeti, da bi strokovnjak nih mest ter drugih prometnih sistemov«. Postajo, ki za zdravstvo naj bi bil enkrat manjši Mislim, da do lahko presojal o tem, alije lokacija za avtobusno po bi ustrezala tem pogojem, pa v Črnomlju imajo že datni komentar k temu ni potreben,« pravi dr. Gaz vo sedaj, namreč p utesnjenm centru mesta. stajo na določenem mestu dobra ali ne, ne da bi si do va Kako bodo izplačali prihodnjo plačo, ne vedo, prej ogledal teren. Toda če bi to storil ne bi mogel Kaj pa prostor nasproti gasilskega doma, ki gaje četudi bi bila ta zmanjšana Denarja ni napisati takšnih trditev, kot so se zapisale inž. Slač- predlagalo že več Črnomaljcev? Ni prav v tem, da je ku. Vedeti moramo namreč, da se nova avtobusna odmaknjen od strnjenega blokovskega naselja, nje A mbulante pa so vsak dan bolj polne, zdaj, po vojni postaja p načrtih tesno navezuje na črnomaljsko gova prednost in ne slabost, kot je menil strokov mestno obvoznico. Obvoznica pa je p Črnomlju prav njak? Se strokovnost, na katero nekateri v Črnom še bolj, čeprav novomeški zdravniki dobro vedo, da toliko sporna kota vtobusna postaja. Potekala naj bi lju tako radi prisegajo, kaže p trmastem, marsikdaj marsikdo niti za avtobus, da bi prišel do zdravnika namreč čez jurjevanjsko drago (!) in presekala naj prav neživljenjskem, birokratskem vztrajanju pri nima več. Prav tako je vse več primerov, da ljudje ne bolj gosto naseljeni predel mesta, blokovsko naselje določenih mnenjih? Mar ne bi bilo bolje, če bi inšti vzamejo recepta, ker nimajo denarja da bi si kupili na Čardaku. Kot je moč prebrati v obrazložitvi bi ta tucije kdaj bolj upoštevale tudijavno mnenje? S tem zdravilo, ali da odklonijo na primer fizioterapijo, ker obvoznici »napajala stanovanjska območja na jim nihče ne bi odrekal njihove strokovne usposob ne zmorejo stroškov, da bi prišli do nje. Okvar gibal Čardaku, sočasno pa upoštevala zahteve varnega in ljenosti zato pa bi bilo njihovo mnenje, ki bi se bolj sklepov, hrbtenice pa je prav tako vse več. »Očitno je, tekočega tranzitnega prometa«. Za kakšno varnost približalo življenjskim potrebam ljudi pri slednjih da bo zdravstveno varstvo v dosedanjem obsegu v bo bo poskrbljeno, se sprašujejo starši nekaj sto otrok topleje sprejeto. Ni namreč nujno, da je mnenje pre doče dostopno le še 15 do 20 odstotkom prebivalstva « na Čardaku. In ne nazadnje: veliko vprašanje je, ati prostih ljudi vedno subjektivno in čustveno obarva ugotavlja dr. Gazvodova »Razlog temu ni preširoka bi bili Črnomaljci kar tako, morda zaradi višjih no, ampak je lahko tudi precej racionalno in pred organizacija zdravstva ampak pomanjkanje denarja družbenih interesov - na to floskulo pa nihče več ne vsem življenjsko. In takšne so prav gotovo utemelji O tempa tisti ki so za to odgovorni nočejo spregovori da kaj prida - pripravljeni odstopiti jurjevanjsko tve Črnomaljcev, ki se nikakor ne morejo sprijazniti ti Vse breme seznanjanja z omejitvami p zdravstvu drago, na katero so tako ponosni in mnogi tudi čus s tem, da bi jim nekdo pra v pred okna hiš in na dvo Takole sta svojčas rojaka Jože in njegova mati Jožica Štefanič^ pade na zdravnika ki naj bi bil p težkih trenutkih bo tveno navezani. Razumljivo, saj jo imajo za biser rišča postavil nekakšno obvoznico in avtobusno po lezni vendarle človekov zaupnik. Mislim, da smo pred mesta ob I-ahinjl stajo. Zlasti pa ne tisti, ki posledic morebitnega tak Jože je sedaj predsednik Slovenskega društva p Stockholmu, s^^oS,0^° In sedaj k temu arhitektonskemu skrpucalu, ki velikimi strokovnimi odločitvami o zdravstvu, o krče šnega ravnanja ne bi nikoli občutili Anico in drugimi rojaki pa tudi zelo aktiven p »Odboru za ■ naj bi se imenovalo črnomaljska obvoznica, prištej- M. BEZEK JAKŠE nju, zapiranju, vendar to ne morejo biti odločitve zdravstva!« Slovenijo«. Z. L.-D. 8 DCLEKJ3H LIST Št. 31 (2189) 1. av9uS^ NAGRADA V ČRNOMELJ Podgana na krožniku Žreb je izmed reševalcev 27. nagrad- "e križanke izbral BRANKA PET NAGRADNA KRIŽANKA Kaj vse je na jedilnikih kitajskih restavracij — Pripo- INO iz Črnomlja. Za nagrado bo ______roča se kačja juha in pečeni škorpijon PfeJel knjigo znanega francoskega pisa- specialist 00VZEM TERITO ZA KIRUR AVTOR RIBjA RIALNA PODPIS GOROVJE V TONA G0UUP OSEBNE j UDIR OMETALO Z ZNAČKO eja Andreja Malrauxa Upanje. Nagra- GU0 SVOBODE KOŠČICA OBRAMBA BURMI Kitajski pregovor pravi, da ljudje Če bi se medvedove šape še lotil lencu čestitamo. jedo vse, kar je na štirih nogah, razen kakšen naš gurman, pa bi se gotovo R<*te današnjo križanko in pošljite NAPRAVA pohištvo. Sprehod po kitajskih re pomišljal, ali naj se loti neke druge ZA PHANjE Sl ev najkasneje do 12. avgusta na na- > PROSA stavracijah pokaže, da je res tako. poslastice, kije prav tako zelo cenje ®V: Uredništvo Dolenjskega lista, Novinarka ameriške revije News- na in po mnenju ameriške novinarke avn' trg 24 68000 Novo mesto, s boZjepot vveek Melinda Liu je porabila nekaj zares dobra. Gre za kačjo juho s cvet NIK pr‘P>som KRIŽANKA 29. GOSTljA časa, da si je ogledala najrazličnejše nimi listi krizanteme, ki ji je dodano KONJ iH: DIRKAČ restavracije po Kitajskem, poskusila nekaj rdečega čilija in koščki pečene REŠITEV 27. redke poslastice in nato strnila svoja cibetovke (zver, sorodna mački). Ju DOBA spoznanja v zapis, ki potrjuje, da hi se reče »zmaj v boju s tigrom«. Ime m UČINEK Ogradne križanke m W ŽAKELJ omenjeni pregovor ni daleč od res je sicer strašno, vendar je juha zares m jgs nice. ^Pravilna rešitev 27. nagradne kri- TRANSPORT slastna. nke se, brano po vodoravnih vrstah, SMER POTI NO SRED Ena od starih in slovitih kitajskih STVC V krajih, kjer je bil doma sloviti ki plesen ’ poslastic, kije posebej priljubljena v Adt KNAUR, PAL. RANKO, ELI, NA VINU VRSTA GLI tajski filozof Konfucij, je doma spe KARAT, TEIN, PONI, de STE. LASNICA. Mandžuriji, je dušena medvedova cialiteta, ki nam najbrž ne bi šla pre koracij, BAR, OKARINA, MA- šapa. Poznavalci trdijo, daje najbolj več v slast, čeprav jo Kitajci cenijo ne v '■ OPOKA,vzi-uka, ATIK, ZAVETRJE, ša leva, češ da jo medo pogosteje in samo zaradi okusa, marveč tudi zara a.^AKA,BaVAKA, ALUMF.N,A RAN. OREL, bolj vztrajno liže, pa je zaradi tega di njenih zdravilnih lastnosti, prepre AL°. OSI, SENO, ANAS. PERJE PRI V" mehkejša in sočnejša. Medvedovo čevala naj bi rakasta obolenja. Gre za ZVEZA ZA ALFI NIPIČ GRŠKA REPI šapo servirajo zelo na tenko narezano DL AM POMOČ PEVKA pečenega škorpijona, ki ga servirajo DEŽELA Živinska EVROPI STAJA v KOHONT in obloženo s pečenimi pticami. Ne hrustljavo zapečenega in brez začimb katere restavracije imajo stalno v na belem krožniku. Jedo ga le v AM AGEN PRESTOL LETOVIŠČE SV PIS kletkah zaprtih nekaj medvedov, da majhnih koščkih in malo. NICA PRI OPATU! OSEBA CIJA ZA umu GRČIJE (JUDOV SINI RAZISK je cesarska poslastica na voljo, ko se DEL OBRAZA VESOLJA zbere druščina, ki si želi zaužiti nekaj Človekov najboljši prijatelj je za 0CT0VCU GR MIT posebnega in ima za te svoje želje tudi Kitajce tudi slasten prijatelj, in takoje SORODEN BR00NIK • f seje izvleči iz velikih zakonskih GRM kuhano in pečeno pasje meso pogosta gr Črka ETIOPSKI dovolj debele denarnice. Novinarki kot iz drobnih vsakdanjih AVSTRIJSKI KNEZ se jed ni zdela nič posebnega in je za poslastica na kitajskih jedilnikih. 'tečnosti. ALP SMUČAR, Psom naklonjenim Evropejcem se INDIJSKO pisala, da je njena slava močno G.G. MARQUEZ mad2 ŽENSKO GL STEVNIK grižljaji te jedi radi zatikajo v grlu, POLITIK preveličana. nje °ezen sama ima le kratko življe- OBLAČILO ANTON povrhu vsega pa jed niti ni preveč NAGY IVO DANEU VAKSELJ okusna, kot pravi gospa Liu. He. , A. MUNTHE VRSTA JUŽNI Z gurmanstvom pa je najbrž, za na ji notr^' 'Z Sef>e’ ker resn'ca b‘va v tvo- UMETNEGA SADEŽ GNOJILA Gejzir in potres šega človeka konec pri naslednji ki tajski poslastici — podgani. V neka iiuH A vguštin ZAKUPNINA TRAVNATA Ali presihajoči gejzirji na terih restavracijah nudijo podganje tloln: Je, ki nikoli ne tvegajo, živijo v 00 STEPA V e*nobi in bojazni ZEMLJIŠČA TROPSKIH povedujejo potrese? meso, pripravljeno na različne nači KRAJIH ne, od kuhane podgane do pečene na P.HAUCK Potresi so tisto naravno dogajanje, ki žaru, z limono ali povaljano v popru. ga znanstveniki najtežje napovedo. Iz Kjer kaj dajo na svoj sloves, trdijo, da kušnje človeštva so sicer bogate, vendar nabavljajo podgane samo na podeže se na napovedovalna znamenja, kot so lju, kjer se hranijo s poljščinami, Poceni luč nemir in neobičajno obnašanje doma mestnih podgan, ki se hranijo z od čih in divjih živali, ni mogoče zanesti. elektronsko božje oko Nove žarnice svetijo dlje padki, pa da ne uporabljajo za pri Med zanimivejša novejša odkritja sodi in manj porabijo pravo jedi. Vendar ga ni gurmana, ki 3e° kamera in kamkorder sta prisotna že vsepovsod — Vsakomur dostopno ugotovitev, da se pred večjimi potresi bi zanesljivo lahko ugotovil, ali je spremeni tudi obnašanje gejzirjev na ^elektronsko orodje za pričevanje resnice, vendar tudi za tvorbo laži podgana na krožniku svoje dneve Elektrika je sicer nevarna reč, a toli potresnem območju. preživljala na podeželju ali v mest ko elektrikarja mora vsakdo le biti, da ka, Jna Pn nas in na Hrvaškem je po- vso Ameriko in sprožili masovno giba snemajo za primer, da pride do divjaš To sta po naključju odkrila geofizik nem kanalu. Poznavalci podganjih zamenja žarnico, saj je te stvarce treba Paul Silver in njegova žena geokemi- Po j ®' y Video šoferju, ovitek Novotehni • Oto B. iz Žužemberka se je na ve- ličal pasjega in podobnih sort mesa, m zaželel si je nekaj žlahtnejšega. V ta Poskus tatvine se 23-letnemu Boštjanu K. ni posrečil — Vse več tatvin in vlomov namen je obiskal stanovanjsko hiSo ______v hiše, garaže in vikende Franca KoSička v Za/ari in na skrivnosten način odnesel iz skrinje PREHITRO PO SPOLZKI CESTI — z jugom pripeljal 31-letni Anton Žvar iz NOVO MESTO — Po zatišju, ki pa je bilo očitno le navidezno, so tatovi in lepo Število vrečk z zmrznjenim in valcev naj bi nekega dne iz pošiljke, 20-letna Nataša Perko z Mirne seje 28. ju Trebnjega. Pri bočnem trčenju se je hudo vlomilci znova odšli na delo. To potijujejo številne prijave oškodovancev, prekajenim suhim mesom. namenjene skladišču Novotehne v lija okoli 15. ure peljala z. jugom po cesti iz poškodovala 32-letna Marijana Zvar iz omenimo jih samo nekaj iz prejšnjega tedna. Bučni vasi, vzel videorekorder znamke Šmihela proti centru Novega mesta. Za Trebnjega, medtem ko je bilo materialne Funai, prazno kartonsko škatlo pa za • Drago je uslužbenec bencinske radi prevelike hitrosti jo je na mokri in škode za 90 tisočakov. Tako je 27. julija med 6.30 in 17.30 van 49-letni Peter Simič iz Novega me polnil z drugim materialom ter jo vrnil črpalke v Metliki ondan plačal spolzki cesti zaneslo, zapeljala je v levo in ZANESLO GAJEV LEVO — 28. ju nekdo v Breški vasi vlomil v garažo sta, ki mu je nekdo med 23.in 25. juli med blago. Poskus oškodovati Novo marke. Med menjavanjem tuje valu trčila v avtomobil, ki ga je nasproti pripe lija ob 14.45 se je 28-letni Leopold Tomc Cvetka Tramteta ter mu odnesel pištolo jem vlomil v vikend in odnesel barvni tehno za 20.000 din, se mu ni posrečil, te mu je 28-letni Junuz T. iz Ravni ljala 30-letna Janja Jerovšek iz Mirne. Pri iz Brdarcev peljal z lado iz Podloga proU tv-sprejemnik Iskra, vreden 15 tisoča ročne izdelave in temu primemo ne od kod mu ta ideja, pa bo moral pojas ce pri Zagrebu zmaknil 22 tisoča trčenju je avto Jerovškove odbilo še v Dragatušu. Zaradi prevelike hitrosti gaje kov. V čas med 15. junijem in 25. juli znanega kalibra, hkrati pa več tujega niti sodnikom. kov. zadnji del parkirane stoenke Janeza Žer v nepreglednem desnem ovinku zaneslo v denarja, tako da je škode za okoli jem sega neznan obisk v nezaklenjeni java iz Novega mesta. Hudo ranjeni sta bi levo, kjer je trčil v nasproti vozeči avto 15.0CK) din. Istega dne je nekdo nepo garaži Cirila Marna iz Trebnjega, kjer si li voznica Perko in 60-letna Jožefa Jerov mobil 37-letnega Sunka Vlašiča iz Obr vabljen stopil v odklenjeno stanovanj je neznana oseba izposodila za nedolo šek z Mirne, lažje pa voznica Janja. Vse se ha. V nezgodi se je Vlašič ranil in so mu sko hišo Staneta Štefaniča iz Sentlov- čen čas motorno žago Tomos, katere PO DOLENJSKI zdravijo v novomeški bolnišnici. Mate pomoč nudili v novomeški bolnišnici renca in si prilastil 6 tisočakov gotovine. vrednost je med brati vsaj 10 tisočakov. rialne škode je za 2,5 milijona dinarjev. Materialne škode je za 25.000 din. AVTO SE JE OBRNIL — 24. julija ob TRČENJE MED PREHITEVANJEM Anton Rifelj iz Lešniceje 24. julija pri Za konec pa še tale zanimivost: 23- DEŽELI 15.40 sc je 29-letni Damir Karpljuk iz — 58-letni turški državljan Šalih Zchi Ka- javil miličnikom, da mu je tisto jutro letni Ljubljančan Boštjan K. je osum DAVČNE OLAJŠAVE Novega mesta peljal s katrco iz. Straže lyoncu se je 25. julija ob 23.30 peljal z med 8. in 9. uro izpred hiše v Mačkov ljen nenavadne goljufije. Mladenič je za SEVNICA — Po nepopolnih oce proti Novemu mestu. Izven naselja Potok osebnim avtom po magistralni cesti (Z cu, kjer je servis Stihla, odnesel motor novomeško Novotehno s svojim tovor nah je nedavno neurje povzročilo v • N ena vadno zgodaj so se Tramle- gaje zaradi prevelike hitrosti pričelo zana Ljubljane proti Zagrebu. Pri Šenljuiju je no škropilnico, vredno vsaj 8 tisočakov. njakom opravljal prevoze raznega bla sevniški občini za 28 milijonov dinarjev lovi iz Brezovice pri Mirni odločili šati. zapeljal je v levo na travnato bankino, pričel prehitevati tovornjak, Ukrat pa mu Se za nekaj tisočakov večje bil oškodo- ga. Očitno je bilo plačilo premajhno, škode. Največ škode je v krajevnih za izkopavanje krompirja Tako je nakar seje avtomobil obrnil. Prav takrat je nasproti z mercedesom pripeljal 44- zato je sklenil razliko poračunati sam. skupnostih Tržišče, Krmelj, Šentjanž in vsaj kazalo na daleč, ker pa nihče je nasproti s hroščem pripeljal 58-letni letni Hasan Čatič iz Umaga. V čelnem tr Po ugotovitvah novomeških preisko- Zabukovje, vendar o njej poročajo tudi tistih, ki so delali na njivi, ni bil vsaj Ljubljančan Emilio Jankovič, ki je sicer čenju, po katerem je Čatičevo vozilo odbi lo na zemeljski vsek, so se poškodovan od drugod, zlasti iz višinskih predelov. malo podoben komu iz Tramtetove zaviral, a trka ni mogel prepredli. Ranjeni oba voznika ter sopotniki Asiye Kalyon- družine, je vso stvar vzela v roke so bili voznik Karpljuk, 18-letna sopotni VLOM Neurje je na omenjenih območjih pri cu, Mira, Sofija in Hahija Čatič; vse so zadelo tako ceste kot sadno drevje in policija ca Maša Karpljuk, voznik Jankovič in 60- V SREDNJO ŠOLO letna sopotnica Štefka Andlovič iz Ljub prepeljali na zdravljenje v novomeško KRVAV PRETEP vinograde ter poljščine. Kmetom bodo ljane. Vse so prepeljali na zdravljenje v bolnišnico. Skupne gmotne škode je bilo ČRNOMELJ — Neznan storilec je DOLENJSKE TOPLICE — Ljub za škodo zaradi neurja priznali davčne Mirnopečani so bili v noči na minuli za 220.000 din, promet pa je bil med noči na 22. julij vlomil v prostore novomeško bolnišnico, gmotno škodo pa ljančan Igor B. je bil 26. julija pri svo olajšave. Olajšavo bodo kmetovalci petek deležni talinskih obiskov. so ocenili na 70 tisočakov. 23.50 in 2. uro zjutraj zaprt. rednje šole družboslovne in tehničnih jem vikendu v Dolenjskih Toplicah. lahko uveljavili. Če znaša škoda več kot KokoSi so bile zjutraj vse na mestu, NAJPREJ V ROBNIK, NATO V ;meritev v Črnomlju. Predrznež je pri- Okoli 17.30 je med njim in domačinom petino njihovega skupnega katastrskega ne pa tudi dolgouhe i: po dve večji za AVTO — 20-letna Slavica Lulič iz Nove I v stavbo skoz okno v pritličju, kjer je Dragom J. prišlo do prepira, med kate dohodka. Ta odbitek pri davkih lahko jki sta izginili Florjanu Jakliču ga mesu se je 24. julija ob 16.35 peljala z izbil steklo, nato pa brskal po prosto- rim je Ljubljančan Draga nič kaj gosto kmetje uveljavijo v 15 dneh po nastali Alojzu Dreniku in Stanislavu Gali osebnim avtom iz Mačkovca proti domu, h. Odnesel je vrtalni stroj in komplet ljubno treščil po obrazu in mu zlomil škodi. Tistim, ki so pokojninsko zava ču. Ali za razplod ali lakojSnjo upo v Ločni pa jo je zaradi prevelike hitrosti Samosfo/na 'edrov, skušal pa je odpreti še dve levo ličnico. Drago je moral iskati rovani, bodo zaradi škode od neurja rabo, ni znano. Škode je za Sest pričelo na mokri in spolzki cesti zanašati. rimatovi blagajni. Ž vlomom je šolni- zdravniško pomoč, Igor pa bo moral verjetno odpisali del prispevkov za po tisočakov. S kolesom je trčila v betonski robnik, na t oškodoval vsaj za 25.000 din. pred sodnike. kojninsko in invalidsko zavarovanje. kar jo je odbilo nazaj na levo, ko je po cesti SLOVENIJA 1991 DOLENJSKI UST Št. 31 (2189) 1. avgusta 1991_ ♦ Bosta čas vojne zamenjala l Znova bodo zahrumeli motorji r Motoklub Mel bo prihodnjo nedeljo organizator motokros prireditve za prven- lili Šp lil čas diverzij in teroristov? ______stvo države Slovenije — Po dirki še motokros zabava fp^ lil! I i i DOLENJSKE TOPLICE — Prva športna prireditev v samostojni državi število in takšen način dela pa sta (udi po £ar nekaj sledov in namigov je za bojazen, da Sloveniji na Dolenjskem bo v nedeljo. 11. avgusta, ko bodo na progi pri Dolenj rok. da ni daleč dan, ko bo tudi na Dolenj &odo med pritiski na Slovenijo tudi diverzant- skih Toplicah zahrumeli motorji motokrosistov. Pomerili se bodo v dirki za pr sko zašel kakšen naslov prvaka države ______ske in teroristične akcije venstvo Slovenije tako v kategoriji do 80 in 125 ccm kot tudi v kategoriji pod Slovenije. mladka (tekmovalcev do 12. leta starosti), kjer bodo udeleženci vozili v kategorijah do 50, 60 in 80 kubikov. NOVO MESTO Bo čas vojne Sloveniji. njih gibanje in obnašanje. ^menjal čas diverzije in teroristov? Naj ne bo odveč dodati, da imamo Organizator prireditve, ki se bo uradno več. upajmo le, da v želji po čim boljši uvr pričela v nedeljo ob 14. uri, medtem ko stitvi ne bodo »pregoreli«. Za konec še, da 0vsem jasnega odgovora na to pripravljene posebne ekipe, spo bodo kvalifikacijske vožnje že ob 10. uri, bo po tekmovanju tudi velika motokros 'Prašanjc še ni, vendarle pa obstaja sobne izpeljati umik iz slehernega je seveda Motoklub Mel, pokrovitelj dirke zabava. Teniških zagat je manj ,ar nekaj sledov, ki takšni bojazni, ogroženega objekta ali okolja. V pa kočevska Oprema, ki bo hkrati imela Motoklub Mel, ki si je v vsega slabem 7*' govore v prid. Naj se trenutni Ljubljani pa imamo še specialno na skrbi gostinsko ponudbo. Verjetno je Z odprtjem treh novih igrišč je Janez Tratnik re- letu dni obstoja že priboril vidno mesto Položaj še tako obrača Sloveniji v odveč dodati, da se obetajo nadvse zani med slovenskimi molokrosističnimi ko ______šil teniški ugled Otočca Pr‘d, groženj in pritiskov nanjo še mivi in zagrizeni boji, v katerih v bojih za lektivi, pa ne skrbi zgolj za tekmovanja. ePa ne bo konec. Med slednje so najvišja mesta tudi domači tekmovalci ne Minulo nedeljo so v klubu končali že dru LUTRŠKO SELO - Nista rešena Lutrškem selu potekajo tečaji v okvi ljo tudi diverzantske in teroristične bodo brez besede. V mislih imamo v prvi go motokros šolo, ki jo je vodil priznani in le Otočec in njegov teniški ugled, pač ru akademije za življenje, tod se re- *c,je, katerih poglavitni cilj je po- vrsti melovca Jureta Murna in mladega za sedaj tudi edini učitelj motokrosa Saša pa je z nedavnim odprtjem treh teniš kreirajo gostje otoškega hotela, in če Ludvika Mežnarja ter člana novomeškega r°čiti čim večjo gospodarsko Simčič. Poznavalcem tega športa ga ver kih igrišč v čudovitem okolju na sem prištejemo še ne tako majhno če AMD Roberta Andoljška. Na domači obronkih gozda nad Lutrškim selom to stalnih obiskovalcev, potem je vr °do, kaj lahko pa posežejo tudi jetno ni treba posebej predstavljati, do progi bodo seveda hoteli pokazati čim rešena tudi zagata zaradi pomanjka vež že kar običajna podoba. Nič čud P° življenju ljudi. Borut Likar, na- dajmo Ig, da sta bili obe šoli organizirani v nja tovrstnih objektov ob vse večjem nega torej, če Tratnik za igranje ^Intk UNZ Novo mesto, iz čigar pičlem roku enega meseca. Vse to se seve da še kako pozna tudi na številu tekmo zanimanju Dolenjcev za beli šport. priporoča rezervacije na telefon 85- • Je takšna opozorila vse pogoste- Vseslovenski valcev in članov kluba Mel. Ta čas jih ak »Ko sem lani igral tenis v Mimi Pe 051; igrišče je moč rezervirati tudi za naše^1'' razmiš'ja tlJd' takole »Vse tivno na motorjih sedi že okoli 20. takšno či, mi ni šlo v glavo, da moram za uro en teden vnaprej. In cene? Takšne so *tse dosedanje ocene in predvide rekreacije prevoziti tja in nazaj kar 30 kot drugod. Ura igrišča je dopoldne la so kasnejša dejanja domala v amaterski kilometrov. Takšno razmišljanje je 70 din. popoldne in med vikendi pa ^°ti potrdila, zelo verjetno, da bo- porodilo idejo, da začnem sam graditi 100 din, s tem da takšnega okolja in teniška igrišča,« sc danes spominja d , lu^i pričujoče domneve. Prvi ponudbe nimajo vsa teniška igrišča. Janez Tratnik, kije 8. maja nad Lutr B B. ru£aZ' 2310 so že tu. Spomnimo se teniški pokal enoto, usposobljeno, da onesposobi škim selom odprl tri nova teniška j ^nja daljnovodnih stebrov v Kr- STO ŠAHISTOV še tako učinkovito diverzantsko te Turnir pod tem nazivom igrišča s spremljajočim objektom, v ern in Mariboru. Na Štajerskem POČASTILO lo.« Seveda se tudi pri policiji zave katerem so bife, sanitarije, garderobe bo v soboto in nedeljo v in tuši. , dajo, da je še takšna njihova uspo JUBILEJ -3 Šmarjeških Toplicah »Svoje je k odločitvi prispevala še Pričujočih posnetkih so sobljenost in strokovnost premalo, bližina Otočca in to, daje Krkin hotel JS°dobn*jša minsko-eksploziv- če ji ne sledi pomoč in sodelovanje ŠMARJEŠKE TOPLICE — Štiri te STARI TRG — V telovadnici osnovne brez teniškega igrišča. Prva lopata je 't*l‘r$ne pri svojem delu občanov, njihovo samozaščitno de niška igrišča v prelepem okolju Šmarješ šole Stari trg ob Kolpi se je pred dnevi bila zasajena nekje v zemlji, investici P°rabljajo diverzanti in teroristi, kih Toplic bodo v soboto in nedeljo, 3. in lo in vedenje. zbralo okoli 100 šahistov in ljubiteljev te jo, ki je veljala okoli 80.000 nemških vir! naprave, ki jih lahko akti- 4. avgusta, sprejela udeležence turnirja za »Prav pri obveščanju občanov je igre ter na slovesnosti počastilo 30-letni mark, je olajšalo dejstvo, da sem gra •~l^Ura. poteg, kemikalija itd. »Vseslovenski amaterski teniški pokal«, pomoč medijev neprecenljiva. Pri jubilej organizirane šahovske dejavnosti v dil na svoji zemlji. Veliko del smo kot se prireditev uradno imenuje. Gre za opravili v lastni režiji — ob tem naj pravljamo pa še druge oblike sez Poljanski dolini ob Kolpi. Z rednimi me enega od osmih kvalifikacijskih turnirjev 'kslu mcs,u diverzije našli vžigalnik sečnimi turnirji so pričeli leta 1961 v Ra omenim, da je bil kot soinvestitor v nanjanja z nevarnostmi, ki pretijo. tako v kategoriji moških in žensk posa vodi°ZlVne naPrave' ki zanesljivo dencih. šahovska dejavnost pa se je sča posel vključen tudi Mirko Rangus — Tako smo se v pogovorih z vsemi mezno kot v moških, mešanih in družin Ptjj v Jugoslovansko armado, v soma preselila v starotrško osnovno šolo. zaključna dela pa več kot zadovoljivo štirimi predsedniki dolenjskih ob skih parih, najboljši pa se bodo uvrstili na Slavko Pavlin z Gumberka. Že v za fabliir i)r' krškem so storilci upo- Krožek je sprva vodil Egon Petrič, nakar čin dogovorili, da bodo po svojih finalni turnir, ki bo 14. in 15. septembra v ga je nasledil Vinko Kobe, ki za razvoj četku maja je bil na igriščih otvoritve - 'specialni eksploziv s tempi- Domžalah. močeh skušali spodbuditi samozaš kraljevske igre v šoli in kraju skrbi še da ni turnir. Temu jih je sledilo še nekaj, Organizatorja prireditve sta Nedeljski čitno ravnanje predvsem tam, kjer nes. O uspehih slarotrških šahistov je od odziv je bil nad pričakovanji.« t dnevnik ter agencija Virtouz iz Ljubljane, se vsakodnevno srečujejo s stran več govoriti, spomnimo se le, da so prav v Da je Tratnik z odločitvijo zadel Janez Tratnik: »Delati smo pričeli na turnirju pa lahko sodelujejo vsi amater kami. Pa najsi gre za zdravstvo, tr jubilejnem letu ekipe pionirjev in pionirk žebtjico na glavico, kaže zanimanje lansko jesen, igrišča smo odprli 8. ski teniški igralci, tudi registrirani, a le, če najboljše v Sloveniji, pionirke pa so v Pu ljubiteljev tenisa. Ta čas na igriščih v maja.« govino, šole, gostinstvo, da vsega ne nimajo točk v ligi slovenske teniške zveze. lju poslale tudi jugoslovanske prvakinje. naštevam. Posebna pozornost velja Prijavnina v posamični konkurenci znaša ,XV\\\\\\VW\iWVVW\\\WWWWW\WWWfWWVV tudi družbeno pomembnejšim ob 490 din, v konkurenci parov pa 590 din, jektom od vodovodov in elcktarn prijaviti pa seje moč agenciji Virtouz na do transformatorjev itd. Z vsemi, ki telefon (061) 372-779 in 375-868 ali delajo v takšnih podjetjih ali usta Zdravilišču Šmarješke Toplice na telefon Štanglju zmaga v Kanadi! AVGUSTA (068) 73-230 ali 28-000. Žrebanje bo v novah, bomo pripravili posebne soboto ob 8.30, tekmovanje pa se bo pri pogovore. Ti bodo potekali po vseh Podvig novomeškega kolesarja na etapni dirki v Ka- TENIŠKA LIGA čelo ob 9. uri. Prijavnina vključuje upora štirih občinah. Vsem pa naj velja bo igrišč, tri tenis žogice, mineralno vodo. nadi — Medel nastop Krkašev v Kranju LUTRŠKO SELO — Na novoodprtih poziv, naj se jih zanesljivo udeležijo. spominsko majico; vsi udeleženci pa bodo teniških igriščih v Lutrškem selu priprav Za opravljanje teh pogovorov ima sodelovali v nagradnem žrebanju. In si- SENETTERE, KRANJ — Mladi no med starejšimi mladinci, 2. na nočnem ljajo teniško ligo posameznikov. Prijave mo pripravljeno posebno ekipo, ki vomeški kolesar Gorazd Šlangelj, eden kriteriju je bil tudi Papež v članski konku renci, Fink je bil 5., Ravbar pa 9. Veliko zanjo zbirajo na igriščih ali po telefonu 85- bo skušala nazorno prikazati vse favoritov za medaljo na nedavnem sve • Gosta sobotnega teniškega večera tovnem prvenstvu v ameriškem Coloradu slabše so se Novomeščani odrezali na ne 051 do 20. avgusta, prijavnina pa znaša 60 potencialne nevarnosti in ukrepe. Z v Šmarjeških Toplicah, ki se bo pričel Springsu, je minule dni dosegel zagotovo deljski cestni dirki. Med vidnejšimi uvr nemških mark. Najboljše čakajo lepe delom bo pričela že ta teden « nagrade. ob 20. uri, bosta ekipa Moped showa svoj največji uspeh. Jugoslovanska mla stitvami velja omeniti le tretje mesto Ro In vloga vseh ostalih v tovarstnih in ansambel. dinska reprezentanca se je namreč z veči berta Gašperina med mlajšimi mladinci. aktivnostih? Borut Likar pravi, da no udeležencev svetovnega prvenstva pre rano ni prav nič manjša, celo nasprotno, stem tekmovanja? V prvem kolu bo ligaš selila v Kanado, kjer so nastopili na veliki Sedemnajst medalj Ijeno napravo. Delo je bilo oprav- veseli bodo vsakega opozorila in ki; vsak udeleženec bo tako odigral vsaj tri mladinski etapni kolesarski dirki Tour • Čeprav je predsednik Kolesarske V,*edno temeljito in stro- klica, bodisi na postajo milice ali srečanja, kot posebnost pa velja zapisati, Dclatibi, katere končni zmagovalec je po zveze Jugoslavije minule dni suspen mladim plavalkam številko 92. Ob tem ni odveč tudi da lahko v družinskem paru igrajo otroci stal Gorazd Šlangelj. diral slovenske kolesaije in funkcio narje, ki so zaradi okupacije Sloveni vrste h*.16*1. Pa prihajajo že druge nekaj napotkov: . do 17. leta starosti. Novomeščani so na tej dirki imenitno Celulozarja Kolektiv Zdravilišča Šmarješke Topli vozili in potrdili, da sodijo med najboljše je zapustili sredozemske igre v Ate v^i »n° ■ ' Mednje sodijo v prvi »Iz raznih anonimnih klicev je k»j jHj 0njmna pisma in letaki; ne- ce je pripravil še dodatno nagrado, saj bo mlade kolesarje sveta. Vse do četrte etape nah, in čeprav je prepovedal državno Uspešen nastop Krčank treba dobiti kar največ podatkov, ki do izmed vseh udeležencev turnirja izžre DOLENJSKI UST 11 pisma Hvala za takšno davčno politiko Odprto pismo lastnika počitniške hiše skupščini občine Metlika in upravi za družbene prihodke — Zakaj razlika med vikendi in zidanicami — V pričakovanju m ______odgovora Štiri dolenjske občine, metliška (ta je vprcčno gradbeno ceno za 50 odsl. To kov na prostore za počitek oz. rekre za takojšnje plačilo moja), črnomaljska, novomeška in tre pa ni le nezakonito, ampak je škandal in acijo. Hvala lepa za takšno davčno odmevi banjska, so v Skupščinskem Dolenj kriminal, V čigavem imenu in za čigave politiko! skem listu objavile svoje odloke o dav interese se metliška občina odreka de Da ne bi kdo rekel, da nočem plače kih občanov, med njimi tudi o davkih narju od davkov na zidanice, ki pred vati davka, naj povem, da ga za svojo na premoženje. Pri tem se sklicujejo na stavljajo devet desetin vseh počitniških počitniško hišo plačujem redno in po POTROŠNIŠKO POSOJILO 1+4 republiški zakon iz leta 1988, po kate hiš v občini? Tako smo dobili poleg šteno od leta 1974. Lani mije prvič pri rim davek od premoženja plačujejo metliških vin še hiše z vinogradniškim šel v roke občinski odlok o davkih in Glasbenik občani, ki imajo v lasti stavbe, dele geografskim poreklom. Jaz bi za svojo ugotovil sem, da sem vsa ta leta plačeval stavb, stanovanja in garaže (v nada počitniško hišo ob Kolpi, ki meri 41,5 večji davek, kot bi ga moral. Lastnika okna, vhodna, notranja in garažna kv. metrov, moral plačati 2.491 din od mladih nog ljnjem besedilu stavbe) in prostore za vikenda sva namreč oba z ženo, zato bi počitek oz. rekreacijo. davka, lastnik zidanice pa za stavbo ga morali obdavčiti po nižji stopnji. Ko vrata, senčila, vrtne garniture enake velikosti le 550 din. Skoraj pet Teršar je duša glasbe Vsi štirje odloki so napisani zelo vo sem se pritožil, so mi davek znižali. To montažne hiše in montažne stene nega življenja v Treb lontersko, so pomanjkljivi, nenatančni, krat manj! krat pa želim razčistiti, kaj so prostori za neusklajeni v regiji, celo nezakoniti, po Povrh vsega so sporne tudi stopnje počitek oz. rekreacijo, zakaj se prostori njem sebno ko gre za obdavčitev prostorov za davkov na stavbe za počitek in rekreaci obdavčujejo kot stavbe in kdaj bomo počitek. Kot lastnik polovice počitniške jo, ki so višje od stopenj za poslovne dobili prave davčne zakone in odloke Na letošnjem šentviškem pev hiše menim, da so v njej prostori za po stavbe in prostore. So progesivne, če ter imeli davčno politiko po evropskem, skem taboru je 5.500 pevcem in čitek dnevna soba in spalnice. Vse osta prav bi bilo pravičneje, da so propor in ne po butalskem vzoru. Najbrž bodo pevkam pri skupnem petju dirigiral lo, torej kuhinja, klet, hodnik, kopalni cionalne. V vseh štirih dolenjskih obči takrat davki še večji, toda morajo biti mladi trebanjski dirigent Igor Ter ca in stranišče, pa niso prostori za nah so enake le najvišje in najnižje takšni, da bodo pred zakonom vsi ljudje šar. To je bilo zanj in za trebanjske počitek, še manj za rekreacijo. Za te davčne osnove, vmes pa so razlike od enaki in da ne bo neupravičenih ljubitelje petja lepo priznanje. namene tudi ni garaža, ki je sam sicer 0,05 do 0,25 odst. Naj višje so seveda v privilegijev. Teršar je letos diplomiral za prof. nimam. Zato se bom pritožil zoper ne Metliki, najnižje v Črnomlju in Treb Inž. IGOR JUGOVIČ glasbe, svojo glasbeno pot pa je za davno prejeto odločbo metliške uprave njem. Torej so Dolenjci v neenako čel že v osnovni šoli, ko se je v no za družbene prihodke, ki jo bom naslo pravnem položaju pri plačevanju dav vomeški glasbeni šoli učil igranja na vil na republiško upravo za družbene klarinet, flavto in klavir. Med šola prihodke. SREČANJE 18 JELOVICA njem je honorarno poučeval v Vse kaže, da so davkarijam ostali za Trebnjem ter ustanovil tudi ko izžemanje le lastniki počitniških hiš, saj JE BIL GLAS — UPOKOJENCEV lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, tele«: 37327 yu Ujel, teleta«: 064/632-261 morni pevski zbor, s katerim je po imajo lastniki zidanic — teh pa je v na IN DENAR! BO NA GORJANCIH žel lepe uspehe na številnih prire ših krajih največ — še posebne davčne Zaradi znanih vojnih dogodkov je bi . PRODAJNA MESTA . ditvah in revijah doma in na tujem. olajšave. Od stavb in stanovanj pa sko V Dolenjskem listu št. 29, kije iz šla 18. julija letos, je bilo v rubriki la večina programskih aktivnosti no ŠKOFJA LOKA tel.: 064/632-270, KRANJ tel.: 064/211-232, CELJE 063/25-8»' Med drugim seje zbor uvrstil na re raj ni kaj obdavčiti, zlasti če so manjša MURSKA SOBOTA tel.: 069/22-921. NOVA GORICA tel.: 065/23 660 »Trebanjske iveri« objavljeno, da vomeških upokojencev preložena za publiško pevsko revijo., nastopil je od 160 kv. metrov ali pa sta lastnika NOVO MESTO tel.: 068/22-772. IZOLA let: 066/61-238 nedoločen čas. Ob spremenjenih raz v Slovenski filmharmoniji, snemal oba zakonca. Sicer pa bi takšen davek »le iz slovenske skupščine v beli merah je večje število upokojencev dalo za slovenski radio. Leto dni že diri tako in tako morali ukiniti, saj je dobro Ljubljani, kjer je v odpremi zapo LJUBLJANA, Šmartinska 152 (BTC) Javna skladišča, HALA-A, tel.: 061/443-& slena Jožica Kotar, ni bilo nobene društvu pobudo za spremembo kraja delavni čas : 8.30 - 16.00, sobota 7.00 - 12.00 gira in vodi trebanjski pihalni orke znano, kako težko je priti do lastnega ga glasu«. Sporočamo prosimo, srečanja: bilo naj bi bolj v naravi in ce ster, ustanovil pa je tudi zabavni doma. da to tudi objavite — daje tričlan lodnevno zaradi boljšega rekreacijskega ansambel. Sicer pa so dolenjske občine enotne, POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA ska delegacija delavcev republiške razpoloženja. Na srečanje naj se pova Igor je človek, ki ne zna reči ne. ko gre za obdavčitev zidanic, torej po STAVBARSTVO Razdrlo tel. 067/56 840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 bita tudi DU Škocjan in Mirna Peč. AJNA Jesenice tet.: 064/81 564, LIR Velenje tel.: 063,655-646 Tako je na prošnjo pevcev upoko čitniških hiš na vinogradniškem ob skupščine obiskala Kotarjeve 16. Odbor za pripravo srečanja je prisluhnil jenskega pevskega zbora večkrat močju. Davkov so oproščeni prostori, julija letos in jim izročila 50.000 din. Del tega denatja so zbrali sode željam upokojencev in sklenil, da bo priskočil na pomoč ter pevcem namenjeni spravilu vina, sadja, orodja srečanje pri Miklavžu na Gorjancih v omogočil nastop nala Šentviškem ta- ipd. Zakon pravi, da so olajšave možne, lavci Jožice Kotar, del pa je prispe soboto, 10. avgusta. Uradni del se bo boru, kjer so z zanosom zapeli za če gre za uresničevanje ciljev ekonom vala hiša. Na sejah skupščinskih zborov 18. julija 1991 pa so delega pričel ob 11. uri s kulturnim progra neodvisno Slovenijo. ske in socialne politike ali če to nalagajo VAKO SERVIS in VAKO, d.o.o., mom in slavnostnim govorom pred REZKA MAJER drugi splošni interesi. Upam, da mi bo ti sprejeli pobudo, da vsak izmed njih prispeva 500 din za pomoč žr stavnika Zveze društev upokojencev EXPORT - IMPORT metliška občina pojasnila te interese, saj Slovenije. Poskrbljeno je tudi za zabav je pri zidanicah dodatno znižala po- tvam vojne, in sicer družini Kotar iz Kolodvorska 56, 68340 ČRNOMELJ Velikega Gabra št. 20. Kotarjevi noglasbeni del, za dobro prehrano in pi Tel. 068/52-073, 52-555, 53-173 bodo tudi ta denar v kratkem jačo ter srečelov. Del izkupička od sre prejeli. čelova bo društvo namenilo socialno Telefax: 068/52-073, 53-173 V. d. vodje službe za najbolj ogroženim članom. Prijave za Bolnik ni njegov problem? informiranje: srečanje na Gorjancih zbirajo v druš Cenjene stranke in poslovne prijatelje obveščamo, da so b'1'G MAJDA KRAJNC tveni pisarni v Novem mestu do 7. av žrebanju v STUDIU D v soboto, 20. julija, izžrebani našle V ordinaciji zdravnik 3 cigareto in po domače gusta in pri poverjenikih društva. kuponi: ;jg 4. nagrada: brezplačna popravila servisa v vrednost V soboto, 20. julija, je mojemu produktivna družbena dejavnost in 1.500.00 din otroku precej narasla telesna tem financirajo ga prav ti ljudje, ki hodi Združenje zasebnih podjetnikov Izžrebani nagrajenci: peratura, zalo sem ga peljala k de jo po pomoč v zdravstvene domove Dolenjske in Bele krajine — DOLENJSKE PEKARNE; Pekarna Črnomel) žurnemu zdravniku v črnomaljski in Bolnice. Novo mesto — g. Jože Ivanšek, Maline 18, Semič , .r zdravstveni dom. Ko sem prišla v Takšno obsojanja vredno obna — MERCATOR KZ ČRNOMELJ, Farma Krasm^ ordinacijo, je imel dežurni zdravnik šanje res ne pristoji poklicu kol je 3. nagrada: brezplačna popravila servisa v vrednost dr. Limani noge na stolu in s cigare zdravniški, saj v kodeksu zdravniš IŠČE 2.500.00 din to v ustih je vprašal, koliko časa je ke etike prav gotovo ni vključeno ZASTOPNIKE ZDRUŽENJA ZA OPRAVLJANJE NASLED Izžrebani nagrajenci: že vročina. Povedala sem, da en dan kajenje v ordinaciji (medtem ko je v NJIH NALOG (torej v soboto), nakar meje ozmer čakalnici prepovedano), pa tudi — zbiranje članstva. — g. Janez Malinšek, Maline 3, Semič jal z lažni vko, češ da je otrok bolan zmerjanje in sprejemanje ljudi z no — izpolnjevanje ankete med zasebnimi podjetniki, — pizzerija PRI KLEPCU, Črnomelj že dva dni in da on za takšne prime gami na mizi ne. Bolan človek je — zbiranje naročnikov za časopis PROFI/T. — prodajalna MTM METLIKA, CBE 33, Metlika re ne dežura. občutljiv, odnos dr. Limanija pa je 2. nagrada: hladilnik Na vprašanje, kam drugam naj skrajno žaljiv celo za popolnoma Naloge se izvajajo septembra in oktobra. Plačilo po učinku. Izžrebani nagrajenec: grem z bolnim otrokom, mi je od zdravega človeka. Interesenti naj pripravijo program, kako bodo izvedli razpisane naloge. — g. Vid Potočar, Marentičeva 6, Črnomelj govoril, da je to moj problem, ne Zato bi se moral tudi marsikateri Pošljejo naj ga na naslov: 1. nagrada: zamrzovalna skrinja LTH 380 I njegov. študent medicine vprašati, ali je INVEST NOVO MESTO, d.o.o. Izžrebana nagrajenka: To je moja izkušnja, podobnih pripravljen na delo z bolnimi ljud NOVO MESTO Zagrebška 13. — DOLENJKA, Samopostrežba Semič pa je še mnogo, saj zdravnik splošne mi in jih obravnavati kot sebi ena is* : prakse Burhar Limani v Črnomlju ke. Če imaš v rokah človeško zdrav Naslednje žrebanje bo zadnjo soboto v avgustu, t.j. 31 Rok za oddajo vlog s programom do 15. avgusta 1991 živi in je zaposlen že vrsto let. S svo je in celo življenje, je to predvsem Vse informacije: INVEST NOVO MESTO, d.o.o., tel.:t 22-417, g. 1991. ^ j jo nevljudnostjo in nemarnim od velika odgovornost, ne pa razlog, ZAVODNIK O nagradah in vseh podrobnostih vas bomo obvestili kas ^ nosom odbija ljudi. Pri tem ne da se počutiš večvrednega. smemo pozabiti, da zdravstvo ni JULITA IMATE TEŽAVE S FOTOKOPIRNIMI STROJI ?•■ Uprava za družbene prihodke 0 % Canon NUDIMO VAM SLEDEČE USLUGE : Občine Novo mesto 0 % !0 1 UGODEN NAKUP 0 STANOVANJ * SERVIS . REZERVNI DEU g razpisuje * NAJEM FOTOKOPIRNIH STROJEV 0 IN POSLOVNIH PROSTOROV prosta delovna mesta 0 * FOTOKOPIRANJE g 0 g 0 VAM OMOGOČA * KOPIRANJE NAČRTOV g 1. INŠPEKTOR I - 2 delovni mesti P. VSE INFORMACIJE . g ANDREJ MEDIC g Poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev se za zasedbo GLAVIČEVA n MENGEŠ g teh delovnih mest zahteva izpolnjevanje posebnih pogojev: (061) 739-223 Ibeg rad ! g — visokošolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri ČRNOMELJ * 'V///////////////////////////^^ — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit — znanje uporabe računalnika in aktivno znanje slovenskega 1. V ČRNOMLJU : jezika Čardak — dvosobna stanovanja, vseljiva takoj I k| 2. V centru SEMIČA ( m jeki* 'a JELKO KACIN 2. INŠPEKTOR il — 2 delovni mesti — predvidena adaptacija posl.-stanovanjskega poslovni prostori in stanovanja različnih velik®5 * je Poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev se za zasedbo — vseljivo februarja 1992 k - VELIKI teh delovnih mest zahteva izpolnjevanje posebnih pogojev: & — višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne | Vsepotencialne kupce prosimo, da se zglasijo na, pod)P°°'e*iu ZMAGOVALEC smeri — 3 leta delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit ŠilllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlll 11111111111!!^^ 0 >' — znanje uporabe računalnika in aktivno znanje slovenskega jezika V Založbi za alternativno teorijo iz Maribora smo pripravili in založili knjigo JELKO AVTO MOTO DRUŠtV° KACIN - VELIKI ZMAGOVALEC. V njej slovenskemu bralstvu prvi ponuiamo celovito predstavitev slovenskega ministra za informiranie. Ta je v času okupatorske 3. REFERENT ZA IZTERJAVO NOVO MESTO agresiie na samostojno in suvereno Republiko Slovenijo odigral nadvse pomembno fnl itj>J Poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev se za zasedbo vlogo Knjiga, ki bo pri naši založbi predvidoma izšla 10. avgusta 1991, prinaša vrsto MOVO MESTO prispevkov o JELKU KACINU v času zmagovite vojne Knjigo lahko naročite v predna tega delovnega mesta zahteva izpolnjevanje posebnih pogojev: OBVESTILO ročilu po ceni 240,00 dinarjev Ta cena velja le do 5. avgusta, zatem pa bo dražja za — višješolska izobrazba pravne ali upravne smeri 4(1 odstotkov Knjigo (ELKO KACIN - VELIKI ZMAGOVALEC lahko naročite po — 3 leta delovnih izkušenj Kandidati za voznike motornih vozil, izkoristite 0^? telefonih: (062) 414-285 ali 414-131, ali po telefaksu: (0621 20-471 oziroma pisno na — opravljen strokovni izpit ložnost, ki jo vam poleg ostalih ugodnosti nudi AMD p0d' naslov ZAT, d.o.o., Ptujska 17, 62000 Maribor. — znanje uporabe računalnika in aktivno znanje Slovenskega sto. To je brezplačno predavanje na tečaju iz snovi u IZREŽITE IN POŠLJITE!------jezika 1991 dalje. Tečaji bodo potekali tudi v izmeni, .rtno*fV NAROČILNICA Pohitite s prijavami! Prijave lahko oddate v pisarni A"- ^ 30 Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedo ali po telefonu na št. 22-159 vsak dan od 7. ure do Nepreklicno naročam izvodov knpge IELKO KACIN - VELIKI ZMAGOVALEC ločen čas, s polno delovno obveznostjo. sredah do 16.30. IMUN PRIIMEK ...... Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ne zamudite priložnosti, ki vam jih nudimo! ..nos*'' 15 dni po objavi kadrovska služba upravnih organov Občine Zaupajte dolgoletnim izkušnjam, kvaliteti in strokov NASLOV: ...... Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. 12 DOLENJSKI UST bsubess® ademija brez izpitov in ocen r^točcu imajo akademijo, v kateri želijo vsi biti ponavljavci — Otroci navdu šeni, nič manj učitelji ______ >ct Ideja sc je koI večina dobrih idej porodila naključno, na papir in v razmišljali o čem takem, nekaj podob *joje spravil doc. dr. Otmar K ugonič z ljubljanske Fakultete za spon, »Aka- nih poskusov je že bilo, toda Otočec in la Življenje«, kol so idejo poimenovali, živi danes že enajsti dan življenja. Da Krka sta tista, ki sta ideje spravila v živ e ne bo kratko, pričajo veseli in navdušeni obrazi otrok, nič manj pa načrti, ki ljenje. Slutili smo, da zamisel ne more |jv takšno obliko izkoriščenja počitniškega časa šolarjev polna Ivan Brumat, ostati brez odmeva,- nikakor pa nismo J* hotela Grad Otočec, kjer sije akademija priborila domovinsko polovico, in slutili, da bodo otroci nad dogajanjem F '“gonič. tako navdušeni. Danes že lahko reče mo, da je bil to zadetek v polno, nič ^odzivom, še posebej pa nad pr komunicirati v tujem jeziku. Pogoji za ahami, smo seveda več kot pre- vse to so na Otočcu idealni, kolektiv ho čudnega, če že razmišljamo, da bi aka C®1, Prvi dve izmeni osnovnošol- tela nam gre v vsem na roke, tudi pri iz demija postala tradicionalna, želimo jo »j®" pobrali vojni časi, Akademi- biri ekipe za učenje smo imeli srečno še izboljšati. Kako? Vprašanje je, ali je TOVARNA OPREME d.d. MIRNA oenje je zaživela šele 21 julija. roko. Bržkone ogrodje posadke za na 10 dni za tako bogat urnik dovolj, sedaj Otočec za deset dni preselilo slednje akademije že imamo.« praktično ni časa za oglede_ okolice, spoznavanje krajev in okolja. Želja nam % d17 Maribora, Slovenj Gradca, If“istrice, Kranja, Ljubljane, Go- Dr. K ugonič pa razmišlja še o nečem: je, da v akademijo vključimo še dodat i Novega mesta, že danes jih bo »Med otroki je tudi nekaj takih, ki so ne dejavnosti, predvsem pa, dajo inter obremenjeni bodisi s sprejemnimi, bo nacionaliziramo. To pomeni, da bi va ISd • n°Va s^uP'na 38 otrok, veči- disi s popravnimi izpiti. Skušali bomo CQnJešolcev in nekaj osnovnošol- njo vključili še otroke iz drugih dežel, pripraviti program, ki bo prilagojen tu otroci bi bili tako prisiljeni med seboj di njim, kar pomeni, da bomo v aka videz zvenečem imenu »Akademija za demijo vključili še najbolj »ogrožene« življenje«. To si po tistem, kar smo v predmete, kot so matematika, fizika, enem dnevu videli in doživeli na Otoč kemija.« cu, že upamo trditi. Malo ali prav nič simbolike ni v na B. BUDJA Dragi sodelavci! Ob hudem neurju s točo, ki je v nedeljo, 21. 7. 1991, zvečer zajelo Mirensko dolino in močno prizadelo tudi naše podjetje, seje ponovno pokazala velika solidarnost in požrtvovalnost naših delavcev. Zato »Popresenetljivem odzivu se vam ob tej priliki v imenu podjetja zahvaljujem za angažiranost v fc z Akademijo za življe- %^ustm° tudi med zimskimi teh dneh, ko je bilo za vse nas najtežje in bi brez vaše nesebične po ^“rni.„ h j. moči ne mogli tako hitro odpraviti velike materialne škode na naših Ve'ikega zanimanja smo pri- en termin med 11. in 20. objektih. tun)’". si zadovoljno v vsesploš- *ifio“rist'čnem mrtvilu mane roke ^7 Un,at- In kakšen je dnevni urnik Izrekam vam vse priznanje za delo, ki ste ga v zadnjem tednu tako požrtvovalno opravili na strehah naše tovarne in s tem preprečili na S30 že oo 6.30, sledi jutranja l Uf0 lka 'n kasneje zajtrk, med 8. in stanek še večje škode. Prepričan sem, da lahko tudi v bodoče raču ENI SE UČIJO JEZIKA. DR UGI TENISA — Medlem ko manjša skupina otrok v |Sten: Pif si izmenjaje sledijo ure uče- avli Garni hotela na Otočcu pridno nabira znanje tujega jezika (posnetek zgoraj), si ‘I. in jr m tujega jezika. Kosilo je med namo na vašo podporo, kar nam upravičeno vliva določen optimi druga, večja skupina osnovnošolcev ob igriščih v l.utrškem selu prizadeva čimveč- Nja v.' Ur°. nato počitek v obliki ko- krat pravilno zadeli žogico s teniškim loparjem (posnetek spodaj). (Foto: B. Budja) zem glede našega nadaljnjega poslovanja. skvr nu’mec* * 6. in 19. uro pa si ure šole tenisa in jezika, puji: ^-odvisnood dne in vremena, s v°žnje s čolni in raftom po Kr- i»’ Kobaijenje, jahanje, kolesarjc- JANEZ DULC S»n»r*llni kolesi, plesne vaje, da ISe i.na^lcvamo. Cas za tuširanje in 'tja in ‘n 30- uro, nato je ve- kogr, mn ure družabni zabavni Sin, D?P° takšnem urniku ob 22. P ni Do^' *<0t P°Padaj0 v poste- Scttrt tre8n° posebej poudarjati. Na Sj jT^tdnevnega druženja so pred- ! S, z „ rn!rji v tenisu, tekmovanje v tak kolesi in še kaj. r' užileliPr°8ram imajo na Otočcu po t^ščine ,1 **nisa in tujih jezikov (ne- %is|.,,rangleščine) ter vcxijo šole. V 5 e Sohn?^e8aje Rušan Kohek iz Mur- *L*,i snr » “Rtroci so navdušeni, že “Ujejo, kaj bo v programu 35 H Pral«'*3 Pfibodnje leto. Prostega IrEHHSUStlllllfr] d»nes bo!| no ni’ vseskozi so zaposleni, b°lnii[ 5 Popoldanske proste ure za- Nova trgovina z gradbenim materialom spoznavanjem in nabiranjem ZAHVALA PIONIR — PIMEX: vse za izgradnjo vašega doma, delavnice, poslovnega V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prostora.. teta v Cegelnici pri Bršljinu. Nudimo vam: — bogat izbor gradbenega materiala, lesa in stavbnega pohištva; ROZALIJA KOLENC — ugoden nakup lastnega proizvodnega programa po ugod nih cenah in z možnostjo obročnega odplačevanja iz iz Hmeljčiča pri Mimi Peči • programa lesnih izdelkov: harmonika in preklopna vrata, garderobne omare...; • programa Keramike: ?V o,??'**; »Otroke že sedaj za- visokokakovostne keramične peči z bogato barvno paleto le,‘* kakina bo akademija pri- Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pečnic. izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sv. maše. Posebna zahvala zdrav ‘I°b. ^ nikom in vsemu strežnemu osebju urološkega oddelka Splošne bolnice Nudimo vam tudi prodajo nekurantnega biaga ter Nby(]r’ j)' m' žal, da sem sprejel po- Novo mesto ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. lastnih storitev: t "a Pat niojega predavate- — aradbeno-obrtniška, železokrivniška, tesarska in krovska de 3iti (j |'let‘ m šport v Ljubljani. S Žalujoči: vsi njeni fi Kk utiramo pot tovrstnemu la, fasaderska in slikopleskarska dela, prevozne storitve ter I °!We ,aižl.u šolarjev in dijakov, ki, vsa zaključna dela v gradbeništvu. f\ 'van »r oh'va vse več privržencev.« |! ij'1*De lv,U,liat Pravi, da letna akade- Za elektro in vodovodni material pa obratuje trgovina MKI I !j0’dah; °Sam|jena- že sedaj razmis Pionir na Cikavi. li i? Qdi0,i J°°živili tudi pozimi. »Takš- II Pri r,6' -*e dokončna, če ne bo ZAHVALA Obiščite nas! i uz bekie ,as:^)mn akademijo pripra- wtlP- Prepričajte se o pestri ponudbi in zmernih cenah. I t>W,AvslriJ' v*bina je jasna: V 56. letu starosti nas je po težki bolezni zapu I ih e Z žalostjo in hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate n • m ljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, podarili cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim vaščanom za vsestransko m pomoč. Hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in ZD Šentjernej, vsem govornikom, gasilcem, godbi iz Šentjerneja, Društvu upokojencev, IMV Revoz, Hipot Šent jernej, pokojnikovim sodtlavcem ter gospodu župniku za opravljen obred in tolažilne besede. lf hi tL®0lu,r Kugonič: »Akademija Žalujoči: vsi njegovi Gradimo skupaj! "to p(l , a,o tradicionalna, njeno vse- rn° skušali še obogatiti.« DOLENJSKI UST VTEM TEDNU VAS ZANIMA prodamKI Kk°uLpimAR Tosest "zenitne ponudbeLU2raznoBI ~obvestNJprIkuciT°Rcest?tkeA _zahvaleSKI str0JI r tedenski koledar Lepi Johnny. 3. 8. (ob 21.30) ameriška TRAVNIK, 92 arov v Dolgi njivi pri BIKCA, starega cn teden, prod*®^ akcijska drama Za rešetkami. 4. 8. (ob AGATON EXPORT, samosunu Pleterje, prodam, o (068)42- obvestila 461. 4419 ” NOVEJŠO zakonsko posteljot«rd’’ Četrtek. I. avgusta Alfonz 21.30) ameriški triler Višave pacifika. IMPORT PARCELO, cca 30 arov v neposredni surejša kavča prodam, o 25-201- ^ Petek, 2. avgusta Bojan ,5. 8. (ob 21.30) ameriški akcijski film FRIZERSKI SALON ..SAŠO«, Ra- bližini Novega mesu, primerno za grad Sobota, 3. avgusta Lidija Kobra. 6. 8. (ob 21.30) angleška kome nudi ambicioznim, komunikativ tež, obvešča cenjene stranke, da ima njo 1-3 hiš, prodam. Voda in elektrika sta GAJBE ZA KROMPIR prodaj dija Velike ognjene žoge. nim, dinamičnim osebam zastop Nedelja, 4. avgusta Nedeljka spremenjeno telefonsko številko. Taje 85- pri parceli, e 22-308. 4429 (061)805-014. J niško dejavnost novih artiklov na Ponedeljek, 5. avgusta Mirjam ČRNOMELJ: 2.8. (ob21. uri) ame 843. Hvala, se priporočamo! 4386 PODKLETENO HIŠO velikosti 8x9 3 m3 HRASTOVIH PLOHU* Torek, 6. avgusta Vlasta riški akcijski triler Strah od pajkov. 4.8. tržišču. Ob naši strokovni pomoči m, z vrtom in garažo, takoj vseljivo, v Tr beline 5 cm, prodam, e 22-109. Sreda, 7. avgusta Kajetan (ob 21. uri) ameriška drama Razgledni vam zagotavljamo uspeh in odličen žišču, Ukoj prodam. Martin Škoporc, Tr ca iz pekla. 7. 8. (ob II. uri) ameriški zaslužek. Tel. (068) 65-143 ali žišče 33, Tržišče. 4430 LUNINE MENE akcijski film Najboljši strelec. (061) 573-623. HIŠO z gospodarskim poslopjem v razno 3. avgusta ob 12.25 — zadnji krajec KRŠKO: I. 8. (ob 21. uri) ameriški GORENJSKI okolici Sevnice prodam o 43-254, po 20. uri. 4440 erotični film Prehod skozi Pamelo. 4.8. SEJEM MATEMATIKO uspešno inš^; (ob 18. uri) ameriška komedija Zločin HIŠO,/grajeno do 4. faze, primerno za tudi na vašem domu. « 87-37». in prekrški. KRANJ, 9. — 18. 8. GOSTILNA VOVKO. Ratež obrt, 1000 m2, v Novem mestu, prodam. kino NOVO MESTO - DOM KUL t (068)24-248. 4476 • ŠIROKA POTROŠNJA Obveščamo stranke, da poleg ostale TURE: I. 8. (ob 10., 19. in 21. uri) • KMETIJSKA MEHANIZACIJA službo dobi BREŽICE: 4. 8. (ob 18, in 20. uri) ameriški akcijski film Izza rešetk. Od 2. ponudbe pripravljamo tudi PIZZE. ameriški triler Lepi Johnny. do 4. (ob 19. uri) ter 6. 8. (ob 10. uri) Pri gostinskih storitvah v vrednosti prodam ZAPOSLIM samostojnega ČATEŽ TERME: L 8. (ob ameriški vojni letalski film Memphis VEČERNI ZABAVNI PROGRAM nad 500 din dobite kupon za žreba parja. a 44-533 od 7. do 15. ure- ^ 21.30) ameriška komedija Hudičeva Belle, Od 2. do 4. 8. (ob 21. uri) film od 19. do 24 ure — PROST VSTOP nje. ki bo vsako zadnjo soboto v KOLO ROG na deset presUv, dobro ženska, 2. 8. (ob 21.30) ameriški triler mesecu. Tel. (068) 85-603. ohranjeno, prodam. Bojane, Karteljevo Dovoljenje za ubijanje. ZAPOSLIM delavko za vodetU^ 18, Novo mesto, 4376 NESNICE, mlade jarkice pasme hiscx, govodstva obrtnika. Pogoji: srednj_ 3 m3 suhih hrastovih plohov prodam. rjave, stare 3 in 4 mesece, prodajamo po razba, znanje računalništva in str°J oj' Tomič, Loke 10, Straža, 4377 zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in da a (068)85-921 ali 85-646 , gV 100 L vina (šmarnica) prodam. *o 43- je vse informacije Gostilna Četin. Jože Ce Se želite nemoteno pogovar TAKOJ ZAPOSLIM PKV „ LADO KARAVAN, staro 2 leti, in de jati s poslovnimi partnerji v 691. 4379 tin, Mostec 46, Dobova, * (0608)67- elektroinstalaterja. Naslov v j\l le za zastavo 750, prodam, t 28-915. KREDENCO, mizo in klopi za kmeč 578. 4397 prijetnem okolju? oddelku. " kmetijski stroji 4439 ko sobo prodam, e 49-647. 4380 PRODAJAMO rjave in grahaste jar Možnost uporabe telefona in ZAPOSLIM dve dekleti vgfo GOLF CL DIESEL, nov, neregistri PEČ ZA CENTRALNO OGRE kice. Humek, Irča vas 18, Novo mesto, o faksa. Hrana in stanovanje v hiši. « - ji? TRAKTOR TORPEDO DEUTZ ran, prodam. S (068)27-871. 4442 VANJE, tip 23 TVT, dobro ohranjeno in TD 55 A, pogon na 4 kolesa, nov, pro 126 P, letnik 1988, prodam. ® 42- 24-496. 4410 Pridite v KLUB EDIGS, Men odgovarjajočo črpalko IMP ugodno prev HRANO IN STANOVANJE jjfj) dam. o (068)44-627 ali 44-870. 453. 4443 dam. m 21-592. 4383 geš, odprto imamo od jutra dekletu ali mamici z enim otr® 4403 ZASTAVO 750, letnik 1986, ugodno NEMŠKI GORILEC za olje, malo do pozne noči. Vaše poseb pomoč v gospodinjstvu. Ostalo P° TRAKTOR KORNIK. 24 KS s koso prodam. ® (0608)70-098. 4445 KAMNOSEŠTVO rabljen, prodam. ® 25-827. 4385 voru. Naslov v oglasnem oddelku ^ in obračalnik Pajk far prodam, o JUGO 45, letnik 1986, ugodno pro Radovan Peter ml. ne želje in rezervacije spre UGODNO PRODAM štiridelno (0608)77-347. 4431 dam. * 84-729 ali 25-083. 4446 Ul. heroja Majcna, Trebnje jemamo na številko (061) omaro z nasUvki za dnevno sobo in hla GUMI VOZ 14 col in plug Slavonac R 4 GTL, letnik 1989, prodam, tt 737-648. dilno omaro 90 I. « 23-069. 4390 zelo ugodno prodam. Jože Jaklič, Telčice (068)23-611, dopoldne. 4447 NOVE elektronske registrske blagajne, 4, Škocjan. 4441 FIAT 126 PGL, avgust 1990, 9.600 Cenjene stranke obveščam, da si od primerne za vsak lokal, ugodno prodam, službo išče NOVO TRAKTORSKO PRIKO km, izredno ohranjen, prodam. ® (068) 1. 8. do 31. 8. zagotovijo 10-odstotni ■ ■ ■■ ■ —— jjj Prodajamo bele domače piščance o (068)52-441. 4391 LICO prodam po ugodni ceni. Derganc, 56-538. 4448 popust ob naročilu nagrobnega VRTNO GARAŽO na Čardaku v SPREJMEM kakršnokoli ^ od 2 kg dalje. Cešence 14, Mirna Peč, « 84-453. 126 P, letnik 1986, dobro ohranjen, spomenika. Črnomlju prodam, t (068)51-213. domu ali vzamem v varstvo dva ^ 23.000 km, prodam. Ines Muc, Sadež 32, Alojz Vrtačič, Pristavica 1, TRAKTOR DEUTZ, 70 KS, pro Tel.:dop. 44-170 4401 Naslov v oglasnem oddelku. dam. Alojz Marolt, Drnovo 68, Leskovec Črnomelj, * 51-581. 4450 68310 Šentjernej, tel. 42-575. pop. 44-934 BEARDECCOLLIE mladičke vr pri Krškem, ro (0608)34-947. 4462 Z 128 SKALA, letnik 1989, prodam. Se priporočam! hunskega porekla prodam. o (061)271- ZETOR 50II, letnik 1983, prodam. ® (068)22-033. 4451 414. 4404 stanovanje^ Groblje 38, Šentjernej. 4464 NOVO FIESTO 1,1 CL, Ford Escort POLINDUSTRIJSKI OVER LO- 1,6 CLX in Opel Vectro 1,6 SGL, pro posest OK PFAF, 2 igli, 4 niti, prodam, o 23- staj'0!1 dam. * 28-550. 4452 DVOSOBNO opremljenosti 570 po 20. uri. 4411 nje v\i Nl/vvomNovem mestum»»vtn rulrlamoddam. 8« ““ U||z motorna vozila R 4, letnik 1986, prodam. SL 21-152, NOVO — UČINKOVITO N UGODNO PRODAM osebni avto dopoldne in 73-720, popoldne, Vinko PRODAMO ALI ODDAMO v na — Sredstvo za uničevanje jem novo zgrajen obrtniški objekt (400 Peugeot 304 za 1300 DEM, prikolico za GARSONJERO zamenjani Šušterič, Šmarjeta 11 b. 4453 voluharja, poljskih miši in osebni avto 2,10 x 1,43 m, primerno za Z 750,letnik 1978, neregistrirano, pro ŠKODO 120 LS, letnik 1980, poško m2), primeren za pizzerijo, trgovino, slaš stanovanje. C. herojev 24, Nov jj) ostalih škodljivcev. obrtnika, več m2 stenskih oblog 6,5, 7, 8 dam. c 42-653. 4375 dovano, registrirano do junija 1992, čičarno, mesarijo ali skladišče, a 22-681 o 25-352. > cm. Cena po dogovoru, /t' 65-572. GOLF D, letnik 1986, prodam ali za — Komplet vsebuje 7 vlož ali 26-175. 4467 MLAD PAR brez otrok (<¥-ZV ugodno prodam. « (068)52-910. 4454 4422 menjam za manjši avto. Franc Rifelj, Ždi- FIAT 126 P, letnik 1985, registriran kov. PRODAM opuščen mlin ob Temeni na), išče stanovanje v Novem [»’ nja vas 30, Otočec. 4378 — Cena kompleta je 150 din ci. Primeren je za gojenje šampinjonov, AGREGAT 5 KW, trofazni, prodam. žicah ali Krškem, o (041)713' jjjl do novembra, prodam. Zamida, Gor. ® 42-524. 4424 GOLF*DIESEL, maj 1988, ugodno rib, nutrij, za gostinski lokal in bazen. Vse poldne. Vrhpolje 6, Šentjernej. 4456 + poštnina. 100 L prešo prodam, c (0608)32- prodam, o 87-261. 4381 VW 1300. letnik 1971, dobro ohra — Pošljemo po povzetju. skupaj je okoli hektar zemlje z gozdom. PAR IŠČE enosobno, neop^'V LADO RIVO 1300, avgust 1988, Informacije Slavka Mulh, Selo 2, Šentvid 315. 4425 in centralno ogrevano stanovanju „ njen, pripravljen za registracijo, ugodno NOV KOMBINIRAN otroški vozi ugodno prodam. » (068) 65-327. prodam. ® 20-557. / 4457 pri Stični. 4389 vem mestu. Naslov v oglasnem1 $ 4382 Naročite lahko na naslov: NA RELACIJI Škocjan-Šmarjeta, ček Chicco in športni voziček prodam. o ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. JURMAN, H. Starihe 12, oddam v najem hišo z vrtom ali manjšim 24-765. 4427 \ * 42-789. 4388 PRODAM R4-GTL, letnik 84 po 68340------čri Črnomelj, in na tel. posestvom primerno za upokojence. >t: HI-FI STOLP Sharp z avtomatskim PASSAT, ohranjen prodam ali me ugodni ceni. \ 51-696 in 52-888. j 76-386, 4393 gramofonom ugodno prodam, 'rt': (068) njam za R 4 ali Jugo. W 27-841. 4394 Informacije : o68/24-953 STAREJŠO HIŠO v bližini Mirne 23-577, Jernej. 4428 HYUNDAY PONY 1,3 LS, svetlo Peči prodam ali dam v najem. Prodam tu OJAČEVALEC MONTARBO 457, modre kovinske barve, star 10 mesecev, di gozd (70 a) s parcelo za vikend. Naslov 200 W in elektronski boben Roland CR JUGO 45 KORAL, 5/89, prodam. 8000, prodam. ® (068)56-003. 4432 fSamostojni prodam. « 56-509. 4396 ® 43-877. 4460 TRGOVINA »IRIS« v oglasnem oddelku. 4395 GOLF JXD, letnik 1987, prodam, t HIŠO z delavnico ob cesti Šentjernej- LADIJSKI STROP prve kvalitete, OPJfL VECTRO 201, suro 8 mese vam nudi po zelo ugodnih poceni prodam. ® 21-835 ali 27-905. 23-856. 4398 cev, karambolirano, prodam, v' 47-462. Kostanjevica ugodno prodam. ® 99352- SLOVENIJA Z 128, letnik 1987, prodam ali me cenah žensko, moško in otro 97266 4415 4449 4461 ško konfekcijo. njam za R 4. « 27-842. 4400 PASSAT 1600 CL, bencin, letnik Z 750, starejši letnik, prodam. Gazvo Plačilo je možno tudi na 2 ali 1989, ugodilo prodam, v 73-451, po 3 obroke. da, Vel. Brusnice 37, Brusnice. 4405 poldne. om 4463 ZAHVALA R 4, letnik 1986, registriran do 7/92, 126 P, letnik 1985, prodam. Franc Ba Odprto vsak dan od 9. do 12. prodam. Smrekar, Šegova 80, Novo me in od 16. do 19. ure, ob sobo nič, Konec 18, Novo mesto. 4465 Zaman je bil tvoj boj, sto, e 24-821. 4406 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. tah od 8. do 13. ure. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. Z 101 CONFORT, letnik 1980, leva 4° (068)76-021. 4466 Priporoča se traovina »Iris«, bolečina je bila močnejša od trpljenja. zadnja stran lažje karambolirana, prodam, R 4, star'1 leto, prodam. Matijevič, Ob potoku 8, Gotna vas. o 84-686. 4407 Tomšičeva 7, Brežice. 4468 23. julija nas je v 74. letu starosti po težki bolezni zapustil dobri oče, stari oče, E,r*t’ 126 P, september 1987, dobro ohra R 21, letnik 1989, temno zelene kovin stric in tast njen. prodam. Zdenka Tomc, Slavka ske barve, kasko zavarovan, 40.000 km, Gruma 72/4, Novo mesto, po 15. uri. nove gume, prodam, o 51-595. 4469 4408 126 P, letnik 1981, ugodno prodam. UMETNI KAMEN JUGO KORAL 55. letnik 1988, pro Jereb, Dol. Prekopa 42, Kosunjevica. za oblaganje fasad dam. Pečjak, Dol Polje 8, Straža. 4409 4471 LEOPOLD BRCAR Z 750, letnik 1978, registrirano do KABRIOLET R 4 prodam a 28- Prelesje 18 pri Šentrupertu marca, ugodno prodam, v 21-677. 289 4472 po najugodnejših cenah 4412 svetlo sivi 135 din m2 Z 750 in črnobel TV prodam, o 84- težk'h R 4, letnik 1980, registriran do aprila 888. 4474 temno sivi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom in prijateljem, ki ste bili z nami . - 1992, prodam za 1700 DEM. Ivan Mav z belimi odtenki 160 din m2 trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahv^s sar, Iglenik 4 pri Dolžu. 4416 beli 180 din m2 GOLF DIESEL, letnik 1987, prodam Možne tudi druge barve. jemo zdravnikom in sestram dializnega oddelka novomeške bolnišnice za dolgoletno skrb,ki so pokojne/jn0. za 12.500 DEM. o (068)25-008. svojim znanjem in s prijazno besedo lajšali trpljenje. Posebna hvala dr. Čehovi, dr. Steklasovi in dr. f‘ur h[1je, 4418 OGLAŠEVALCI! Mogoča dostava na dom in tudi vi, kakor tudi šoferjem reševalne postajeTrebnje. Vsem še enkrat najlepša hvala! Iskrena hvala MKZ R 4, star 8 mesecev, prodam za 9.000 polaganje Društvu upokojencev Šentrupert, ZB Šentrupert, sosedom iz Smolenje vasi, gospodu župniku za tople 'y\20. DEM o 65-737. 4423 slovesa in lepo opravljen obred. Hvala tudi novomeški godbi za zaigrane žalostinke, pevcem za zapete VW 1200, letnik 1968, odlično ohra Obveščamo vas, da poslej »KOŠMRLJ«, d.o.o. stinkc. njen, prodam o 28-006, dopoldne in 20- male oglase sprejemamo ob Meniška vas 7, 260, popoldne. 4426 vsakem času, in sicer prek t.i. te Dol. Toplice Žalujoči: vsi njegovi LADO NIVO prodam ali menjam za lefonske tajnice na številki (068) tel. (068) 65-557 manjši avto. e 58-227. 4433 24-006. Male oglase kajpak Z 101. september 1990, ugodno pro lahko še naprej oddate osebno v dam. o (0608)67-041. 4435 oglasni službi Dolenjskega lista TAM 125 T kiper z okvarjenim mo v Novem mestu. Glavni trg 24, torjem prodam, s 50-066. 4436 NOVO V ČRNOMLJU! Niti zbogom nista rekla, ob ponedeljkih zvečer od 20. do niti roke nam podala, Z 101 55 SKALA, maj 1989, prodam, AVTOSERVIS STEPAN smrt prerano vaju je vzela, j (0608)61-526. 4437 22. ure pa tudi na telefonsko Marjana Kozine 2—4 ZASTAVO 101. letnik 1981, registri številko (068) 25-747. v srcih naših bosta ostala Solza, žalost in bolečina vaju ni zbudila, rano do aprila 1992, lepo ohranjeno, pro ČRNOMELJ ostala je praznina in grenka bolečina. dam. v (068)51-774. 4438 vam nudi storitve v — avtokleparstvu — avtoličarstvu — kovinoplastiki — pranje avtomobilov v av V SPOMIN DOLENJSKI LIST tomatski avtopralnici — ugodno prodajo barv in USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p o. UREDNIŠTVO Drago Rustja /glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgo- lakov ter tovrstno blago od t jorm urednik), Andrej Bartoli, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Dušit- domačih in tujih proizvajalcev Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Za drugo pomlad Perc, in Ivan Zoran. Delovni čas: vsak dan od 7. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 28 din, naročnina za 3. trimesečje 300 do 19. ure. din; za drutbene skupnosti, stranke, delovne organizacij, društva ipd. 600 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tei vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske og/ase 350 din, na prvi ali zadnji y Za obisk se priporočamo! RIKIJU IN ANGELU strani 700 din; za razpise, licitacij ipd. 400 din. Mali oglasi do deset besed 300 din, vsaka nadaljj beseda 30 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št : 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjka banka d.d. Novo mesto). TRGOVINA »URŠKA« |l NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telelom: V Brezov log 64. Novo mesto Nepričakovano in mnogo prezgodaj, komaj v 15. in 20. letu starosti sta nas tragično zapustila. Hvala vse uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in to- se ju spominjate in krasite njuna grobova s cvetjem. tolaboratorij 23-610, mali oglasim zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega re obvešča cenjene stranke, da bo za publiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski lisi ne radi letnega dopusta trgovina od 5. Žalujoči: mamica, nona in nono-slric Nac Leban, bratranec Rok s starši in ostali sorod11' plačuje davek od prometa proizvodov Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika No 8. do 19. 8. 1991 zaprta. Se znanci ter družina Astolfi. Ostala nam bosta vedno v spominu. vo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. priporočamo! 14 DOLENJSKI UST ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA V 80. letu nas je tiho zapustila naša dobra in Ob boleči izgubi naše drage mame, stare ma V 61. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila skrbna mama, stara mama in prababica me, prababice in tašče naša draga mama, stara mama, teta in tašča TEREZIJA PAVLE ŠUS JOŽEFA Rodine 13 LOVRIN Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ŠENICA za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Za roj. Povše hvala sosedi Francki Pečavar za pomoč med boleznijo, g. župniku za iz Podgozda pri Dvoru lepo opravljen obred, pevkam, Hitijevi za poslovilne besede ter DO Belt z Lokev 14 pri Črnomlju in Beti. Žalujoči: vsi njeni se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, še posebej Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so Panjanovim za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje nama izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni ter tako veliko udeležbo na pogrebu. Iskrena hvala sodelavcem Beti, zadnji poti. Zahvaljujeva se Društvu upokojencev Dvor, pevskemu IMV Črnomelj, internemu oddelku bolnice Novo mesto, osebju ZD zboru in gospodu župniku. Vso zahvalo pa sva dolžni krajanom iz Pod Črnomelj, ki so nam pomagali med težko boleznijo naše mame. Pose gozda za pomoč in organizacijo pogreba ter Jožici Legan za poslovilne bej pa'zahvaljujemo dr. Strmčevi, pevkam in g. župniku za opravljen besede ob grobu. Vsem le enkrat iskrena hvala! obred. Vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, iskrena hvala! ZAHVALA Žalujoči: hčerki z družinama in ostalo sorodstvo Žalujoči: vsi njeni V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga JOŽEFA ZAHVALA ZAHVALA VODOPIVEC ljubezen, delo in trpljenje — Skrb, delo in trpljenje, z Roj pri Šentjerneju tvoje je bilo življenje. tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, V 85. letu nas je zapustila naša ljuba mama, zdaj boš v grobu mimo spal. babica in prababica V 78. letu nas je zapustil naš ata, stari ata, brat Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih pomagali, daro in stric valcem cvetja in maš. Hvala gospodu župniku in pevcem ter vsem, ki ste pokojno mamo spremili na zadnji poti. Vsi njeni ROZKA LUDVIK REDEK VIRC ZAHVALA iz Mačkovca, pod Trško goro 17 V 88. letu starosti nas je zapustila ljubljena mama Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, iz Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ROZALIJA rekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zad znancem in vaščanom za nesebično pomoč, izraze sožalja in darovano nji poti. Posebno se zahvaljujemo Splošni bolnici, urološkemu oddelku, *-vntje. Posebno zahvalo izražamo gospodu zdravniku dr. Vodniku za dr.Kramarjema in internemu oddelku Novo mesto, Krki-program Ze “°lgoletno zdravljenje, Micki Žurovi za vsestransko pomoč in g. župni- SADAR *u za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na lišča, družinam Markovič, Koračin, Staniša ter pevcem iz Stopič. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za Žalujoči: vsi njegovi izraženo pisno in ustno sožalje, darovane vence, cvetje in sv. maše ter V globoki žalosti vsi njeni vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi gospodoma Nemaniču in Hočevatju za opravljen obred, dr. Kocutarju za lajšanje njenih bolečin kakor tudi družini Jerše za nje no nesebično pomoč v najtežjih dneh. Prav vsem prisrčna hvala! ZAHVALA ZAHVALA Žalujoči otroci Rad si delal, rad živel, Izgubljeno je samo tisto, polja in gozdove rad imel, čemur se odpoveš zdaj, ko te več med nami ni, nikoli pa listo, vemo. koliko nam pomenil si. kar nosiš v srcu. V 35. letu starosti nas je nepričakovano zapu stil naš dragi sin, brat, stric in svak ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga Ob smrti naše drage sestre, tete in svakinje ALOJZ mama, stara mama in teta MERI NOVAK MARIJA KLOBUČAR iz Telčic 8 pri Škocjanu SAJE iz Kristanove 48 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter družinam Trpine, Šinkovec, Rupar, Mlakar, Tršinar in Minki Mrgole, iz Malenške vasi 16 LD Tržišče in Škocjan, GD Dole in Telče za takojšnjo pomoč, izrečeno zna aJtoP'eJe zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom sožalje in darovano cvetje, DO Varnost in Dolenjki s Ceste herojev. Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvo >n "“J"’ ste nam štab ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cve Prisrčna hvala govornikoma Varnost in KS Tržišče, g. kaplanu za vali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na nov"6' Posebna zahvala dr. Moreli in osebju visceralnega oddel opravljen obred ter pevkam za zapete žalostinke. Vsem, ki ste pokojne njeni zadnji poti. Iskrena hvala vaščanom za vso pomoč, kolektivom °meške bolnišnice. Zahvala duhovniku za lepo opravljen obrt ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, še enkrat Avtobusni promet Gorjanci Novo mesto. Tesnila Trebnje, Avtomonta- cem za zapete žalostinke in sekciji upokojencev Labod za darovai iskrena hvala! ža Ljubljana in župniku za lepo opravljen obred. cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: ata, sestre Slavka, Minka, Fanika, Anica ter brat Žalujoči: vsi njeni Vsi njeni Tone z družinami in brat Ivan ZAHVALA ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, Delo, trud in trpljenje — ljubi mož in oče, več v našem tvoje je bilo življenje. domu ni A spomin nate vsak dan Bolečine hude si prestala, bolj živi saj zlatih src, kot zdaj boš v grobu mimo spala si imel ga ti, malo še živi ai - >> « Po težki bolezni nas je v 84. letu starosti zapustila naša dobra in skrbna mama, babica, V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi ! ■“ prababica, tašča in teta ALOJZIJA ŠAŠEK MIHA HODE iz Pangrč Grma 13 upokojenec Rudnika Globoko I^cno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in izrekli Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podatjeno cvetje in sprem žalje. Posebna zahvala DO Novoteks-šivalnica in IMV Revoz Mehanska. Zahvaljujemo se tudi patronažni stvo pokojnega na zadnji poti. Prisrčna hvala za vso pomoč kolektivu Rudnika Globoko, govornikoma Živi- o?lri iz Novega mesta in g. župniku iz Brusnic za obisk na domu, Ivanki Boltez za poslovilne besede ob ču in Harapinu, pevcem za zapete žalostinke, sosedom Antončič in Cvetkovič, kolektivu Novotehne in To ^Prtem grobu, pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke in g. župniku iz Stopič za lepo opravljen obred. Vsem varni pohištva Brežice, vsemu osebju, brežiške bolnišnice ter gospodu župniku iz Pišec za lepo opravljen še enkrat iskrena hvala! - pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni z družinami Žalujoči: žena Tončka, sinova Ernest in Miha z družinama in sin Marjan DOLENJSKI LIST 15 V Rinži so spet umirale ribe Rinža v Kočevju je bila spet prekrita z mrtvimi ribami — Vzrok pogina še ni znan ______— Ogromna škoda — Kdaj bo konec zastrupitev vode in rib? MARTIN LINDIČ KOČEVJE V zadnjih desetletjih »Rinža je bila letos z gnojevko kme pene pod zapornicami ter poginulih ri je prišlo v Rinži skoraj vsako leto do tijskega gospodarstva onesnažena že bah je obvestil postajo milice Stane Lu- 0 kavečki 15. julija okoli 16. ure, mene pa s Iphko dobi turist v naših krajih. Žal pogina rib. Nekateri pogini so bili huši, pozimi in nato še v maju. Ribiči pa opa -0 včasih pa je bilo na leto tudi več manj žamo, da prihaja gnojevka v Rinžo po so miličniki obvestili okoli 21. ure. Se * je lega sedaj še malo. ponudimo mu 0 * ših. Pred kratkim je spet prišlo do veli sebno ob deževju. Tudi tokrat sumimo tisti večer in naslednji dan sem opravil lahko, razen redkih izjem, pred 0 d kega pogina na delu Rinžc v mestu, kjer za pogin predvsem gnojevko ali pa ke ogled in vzel več vzorcev vode in rib na vsem to, kar je dala narava,« pravi 0 so lani očistili dno. Doslej je bil vedno mične snovi iz kemične tovarne. V ana raznih krajih. Rinža pod zapornicami je Franc Jakljevič Lindič. A tudi to je lahko za tiste, ki 0 0 najpogostejši vzrok poginov gnojnica iz lizo smo poslali vzorce rib in vode, a bila v dolžini kakih 50 m na debelo po v prehitrem tempu sodobnega živ d obratov kmetijskega posestva. dokončni rezultati še niso znani, bodo krita s penami in velikimi mehurji. 5 0 s ljenja iščejo mir. dobrodošla po Na naše vprašanje o poginu, vzroku pa predvidoma v kratkem. Škoda je Praktično so poginile vse ribe pod za Kninska zgodi# nudba, če je predstavljena na pravi 0 s 0 zanj in škodi je predsednik Ribiške dru ogromna, ni pa še ocenjena. Kar kilo pornicami in večina nad jezom skozi METLIKA — Zasebni avtopf£ način. 0 žine Kočevje, Tomaž Arko, odgovoril: meter struge Rinže je popolnoma mr mesto in do pokritega bazena, se pravi voznik f ranc Jakljevič iz Mehi ^ »V društvu imamo sicer zanimiv 0 tev. Ribiči smo pobrali del poginulih rib na tistem delu, kjer je bilo dno Riže lani 0 od lanskega avgusta skoraj vsf.. ^ in pester program. Žal papir vse d in jih zakopali. Skupno smo našteli oko očiščeno. Analizo vode je opravil Za den vozi z osebnim avtornoh . d vod za zdravstveno in socialno varstvo prenese, s praznim žepom pa se ne li 300 ščuk, od tega okoli 100 merskih, skozi kninsko območje iz Met i 0 150 linjev, 10 smučev, 30 krapov, 5 v Ljubljani, poginulih rib pa Zavod za da kaj prida pomagati. Zavedamo d Split in nazaj v domači kraj. ” somov in okoli 1.500 kosov ribjega ribištvo Ljubljana. Analize obeh zavo se, da sami v teh krajih ne bomo d tu ima namreč tov< rnjak,s.kat 0 drobiža, se pravi klenov, rečeperk, rde- dov so ugotovile, da vzrok za pogin rib mogli veliko narediti brez pomoči si služi vsakdanji kruh, ob ■ čeok in ostrižev. Ribiči smo zaradi po ni bilo niti povečanje amonijaka v vodi občin, tako kočevske kot črnomalj 0 tedna pa prihaja domov. Cepr ginov rib, predvsem pa zadnjega, ogor niti fenolov, se pravi, da glavni vzrok za ske, ter Republike Slovenije. Samo 0 vožnja po Kninski krajini, ko. 5 0 čeni in smo sklenili, da v Rinžo ne pogin ni bila gnojnica ali morebitni izliv * dobra volja, ki pa je Poljancem ne vsakodnevno obveščajo P9 n£ bomo več vlagali rib. Krivce za onesna fenolov. Oba zavoda pa še vedno nista s manjka, še ne bo dovolj. In v teh '0 precej tvegana, pa se J®*1.1/ zgto, ževanja je treba odkriti in jih strogo izdala pisnega mnenja o vzrokih pogina krajih, kjer skoraj ni industrije in 0 zmeni kaj prida za o pozoru*- ^ 0 kaznovati. Onesnažena Rinža ne ogro rib. Prej si bodo ponovno ogledali Rin Prekrasen je pogled iz Starega tudi drugačnih možnosti za zaposli ker je to zanj najkrajša po*d. * ža le zdravje in življenje rib, ampak tudi žo in nato predvidoma v tednu dni dali * trga v dolino proti Kolpi Počasna tev ne, bi skoraj vsak lahko imel kaj ma, a tudi zategadelj, ker dos podtalnico in življenje vseh drugih živa pisno mnenje.« s reka se izvije iz kanjona in se začne ni imel večjih nevščenosti. * od turizma,« razmišlja Martin. In ne \ li in ljudi. Tudi razvoju turizma, na ka razli vati po dolini kije sicer širša od Zvedeli smo tudi, da nekateri priza »Priznam, da miličniki ^ % govori na pamet. Tudi sam se je od 0 terega na Kočevskem vedno bolj raču * 0 devni naravovarstveniki pripravljajo pregledajo avto in preverijo « soteske, a jo še vedno oklepajo hr ločil, da se potem, ko konča študij namo, smrdeča, onesnažena in celo % 0 prav o okolju, posebno pa še o Rinži in mente. To storijo nižje v D*'1’’ ^ * vaški in slovenski hribi Kot na dla gradbeništva v Ljubljani, vrne v 0 strupena Rinža in sploh voda ni v ko zastrupljanju vode in zraka, okroglo tudi hrvaški policaji. Na k°n jjj. ni so skrbno obdelana polja, med domači kraj. Čeprav ima šele 21 let, 0 rist. Ob morebitnem prihodnjem pogi ! 0 BOJANČEV MLIN BO TRGOVINA mizo. To priložnost bi kazalo izkoristiti se krajinski policaji vedno opf,0 s njimi pa vasice s hišicami kot iz že gradi zidanico, kot pravijo v teh 0 nu ribiči tudi ne nameravamo več pobi — Zidovje naj večjega novomeškega tudi za ustanovitev stranke zelenih v jo in zaželijo srečno pot. Na ^ N škatlic. Ne pravijo zaman tej dolini krajih hišicam, v katerih bi lahko rati in zakopavati poginulih rib. Za to mlina v Mačkovcu bi skorajda pohru Kočevju. j. PRIMC sem naletel le enkrat. Ko se*1 * jy ob zgornjem toku Kolpe belokranj sprejemali goste. Da bi bil nekoč tu naj oskrbe ustrezne občinske službe, ra \ stal zob časa, pa ga je pred propadom končani vojni v Sloveniji vr* ska Švica, in to ne le v deželico ob ristični delavec v pravem pomenu 0 čun pa naj izstavijo tistemu, ki bo pogin S rešil podjetnik Jože Papež. Po nekaj Split, so me ustavili dva kdo?' * Kolpi zaljubljeni Belokranjci Po besede, si sedaj še ne upa misliti povzročil.« s '0 mesecih adaptacije se bo predvidoma že pred Kninom in mi dejajh^,^ gled prevzame tudi goste, ki zaidejo Zagotovo pa bi želel biti povezova 0 Vodnogospodarski inšpektor Darij mem registrske tablice. N|SC'tSo oktobra vanj preselita trgovina Termo- v te kraje. lec turistične ponudbe v Poljanski 0 Klun je o tem dejal: nikakršne izbire. Storil seffl. S 0 lehnika (Foto: J. Pavlin) »O sumljivi peni in velikih mehurjih \ Prav teh gostov, turistov, pa si dolini 0 mi ukazali, in ko sem pribil7" % Zaveda se, da je bodočnost mla ure čakal na potrdilo, po k*,ef?ate- ; najbolj želijo ljudje v Poljanski do s lini kakor jo imenujejo. To, da so dih, če želijo ostati v teh krajih, pra v odšel eden od miličnikov ‘n s. ao * bili dolga leta po vojni precej zapo v turizmu. »Seveda bi morali stopiti 0 rim si po njihovih zagotovilih ^ s skupaj, se po vezati in se predsta vili s 0 vozil po vsej Jugoslaviji, čep . ^ s stavljeni in od vseh pozabljeni ima Bojančev mlin bo trgovina danes zanje prednost, saj se lahko skupnimi močmi ne pa se ljubo bi imel registrskih tablic, so ^ * moje veliko presenečenje n* % poh valijo s skoraj nedotaknjeno na sumno skrivati za svojimi plotovi \ Obrtnik in podjetnik Jože Papež rešil stari mlin potrdila prinesli tablice. Op1* ^ * ravo. Seveda pa so se začeli zaveda Le turizem nam lahko prinese raz N so se, daje bila napaka. Mislu"^ ti, da sodobnega turista le z lepim voj, da ne bomo več tako pozabljeni j s MAČKOVEC — V predvojnem ča Danes daje mogočna stavba precej da je bila le provokacija, ke'v|t»r s okoljem in soncem ne bodo privabili in odtrgani od sveta,« razpreda misli su je v Novem mestu in okolici obrato s drugačno podobo. Dober meter debeli kot Slovenec prihajal iz P' v Poljansko dolino, zato so lani Martin, ob tem pa ne more mimo H valo deset mlinov. Pomembno vlogo v zidovi so že rešeni. Ta čas delavci po osvobojene Slovenije,« pravl J s spomladi ustanovili Turistično druš spoznanja, da je zanje letošnje leto, \ preskrbi Novomeščanov z mlevskimi stavljajo lesene strope v etažah, kjer bo * kar se tiče turizma, seveda, že sko s tvo Poljanska dolina ob Kolpi nje izdelki je v tistih časih imel tudi mlin v že v začetku oktobra pričela poslovati Franc je prepričan, daje boj^J s gov predsednik pa je postal Martin raj izgubljeno. Odplaknila jim ga je Mačkovcu. To je bil prvi umetni mlin trgovina Termotehnika. Stavba bo pred policaji v Krajini odvec|njili s vojna A Lindič na srečo ni pesimist. £ na valjčke na Dolenjskem. Lastnik mli energetsko popolnoma neodvisna, saj s Lindič iz Radencev. V društvo so za na prvi pogled je očitno, da P ^ s jeli okrog 25 vasi in sicer v črno Mlad, dela voljen in poln načrtov op i na je bil posestnik Robert Germ iz gra bo imela svojo električno centralo. vlada red in da so strogo na .v 0 du Bajnof pod Trško goro. Po vojni je Turbina bo proizvedla toliko elektrike, s maljski krajevni skupnosti Stari trg timistično zre v prihodnost. » Veliko 0 SOM, DA TE KAP- Da v Krki živijo vani. »Bati pa seje cestnihr0" jo s smo že izgubili v teh krajih, a ne mlin prevzel mlinar Bojane. Leta 1966 da je bo dovolj za ogrevanje celotne v civilu, na katere pa doslejnajr|i * ter v kočevski krajevni skupnosti 0 tolsti somi, je obče znano, pa tudi na su s Poljanska dolina - Predgrad Njiho smemo več. Sedaj mora iti le na bo 0 so iz mlina odnesli zadnjo vrečo moke, stavbe, za druge potrebe, nekaj pa je bo še nisem naletel. Odkar so 0 ho jih potegniti za prave mojstre ribiške s lje,« mu je moč brati misli. Še sreča zatem je bila ogromna stavba ob mač po izračunih še ostalo za omrežje. »Bivši barikade, civilistov z orožjem % va gla v na naloga je raz vijati turizem 0 palice ni prevelika zadrega, ako somi le kovskem jezu prepuščena zobu časa. mlin bo prvi na ozemlju bivše Jugosla več videl,« pove Jakljevič in P' s ob Kolpi od Bilpe do Radencev. da ima Poljanska dolina tudi takšne 0 vije imel najsodobnejše kanadsko ogre zagrabijo pravšnjo vabo. Marjan Slak iz s »Zavedam se, da društvo samo ne ljudi, kajti za Tistega ki se v teh kra 0 Po desetih letih je stavba vse manj da ga ob misli, da bo moral zop s 0 vanje s pomočjo električnih grelcev, ki Mokronoga je že vedel kako se tej reči jih loti razvoja turizma, ni dovolj, da spominjala na mlin. Ljudje so odnesli, pot skozi Krajino, še nikoli ^ s more narediti veliko, zato pa je lah 0 smo jih že postavili v tla in strope. Delu streže, ko seje v torek, 23. julija, odpra N je le optimist, biti mora entuziast. 0 kar se je dalo odviti in je bilo še uporab strah. Razen takrat, koso bil ^ ko vsaj povezovalec med turistični 0 jejo po sistemu sevanja tako, da je to vil na obrežje Krke nekje v okolici No s M. BEZEK-JAKŠE no. Tako je neznano kam odšel dinamo rikade, toda še takrat le zaf mi delavci ter predstavi tisto, kar 0 plota enakomerno razdeljena po vsem vega mesta In nagrada za ribiško potr s 0 za proizvodnjo elektrike pa razne na jazni pred obvozi, ki so mu P % prostoru,« je za konec povedal Papež. pežljivost in umetelnost? 155 cm dolga (%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% prave, kijih v mlinu ni manjkalo. Stari JANEZ PAVLIN in 20 kil težka somja mrcina (Foto: POd*'i“P“M.BKF.KJ»'lSe mlin je kmalu postal primeren kraj za BORUT DVORNIK. Mokronog) odmetavanje vsakršnih neuporabnih stvari. Ob mlinu je tekla gojnica proti Halo, tukaj je bralec., Krki, skratka, mlin je iz dneva v dan po stajal večji kup zloženega kamenja in na DL ne pride ob četrtkih, nekatera pisma pa nikoli končuje spet dobil človeka, ki seje upal / I I^slvica narodnozabavne (rlar.be —Ob pozabljivosti trebanjskih pohvala novomeškim v njegovo notranjost. studio Studia D in Dolenjskega lista ______pekom Nekako pred osmimi leti je del pro rov' stora za svoje skladišče od stanovanjske SJviJ+l NOVO MESTO — Pred tednom O tem nas je obvestil M. G. iz Čr skupnosti vzel v najem obrtnik Jože Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjs , dni, ko je bil po nevihtni moči prijetno nomlja. Njemu se dogaja, da pošiljka Papež iz naselja Pod Trško goro. Dan nagrajuje naročnike lista dodelil nagrado VALERIJI KRANJC iz Celja. Nagrajenki čestita svež četrtkov večer, smo za novinarsko vselej ne pride do naslovnika. Nekaj za dnem je opazoval, kako «starec« za Dolenjskega lista Lestvica je ta teden takšna: dežurno uro pričakovali pravcati naval krat je zaman iskal besedilo oglasa, ki Krko propada. »Na občini sem komaj 1 (2) Šopek cvetja — ANS. S. PLUTA klicev, a smo se na moč ušteli. Le dva ga je v pismu poslal za objavo v ljub da izprosil, da so mlinu zamenjali streho ZA VAROVALNICA TIUA. Cesta 2(1) Sinoči — ANS. I. PUGLJA krat je bilo treba dvigniti telefonsko slu ljanskem Nedeljskem dnevniku. Ko je in del ostrešja. Ko sem hotel, da bi rešili herojev I, Novo mesto, s svojimi 3 (4) Na pomoč — ANS. HENČEK šalko, o enem klicu pa smo dolžni po zadevo preveril, seje izkazalo, da pismo še leseni mostiček, kije vodil v mlin, so predstavništvi v Metliki, Črnomlju, 4 (5) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC ročati še od prejšnjega dežurstva. sploh ni prišlo do ustrezne oglasne služ me bili že siti. Takrat so mi ponudili, naj Kočevju in Trebnjem ter zavaroval 5 (3) Veseli muzikantje — ANS. B. RAZPOTNIKA be. Za poskus je nekega dne oglas poslal stavbo kupim. Ni šlo tako lahko in veli nimi agencijami v Ribnici, Grosup 6 (8) Sam nocoj čez polje vriska — SPOMIN Ivan Pribanič iz Občic je tedaj po v prestolnico iz Nozega mesta in iz Čr ko potov je bilo potrebno, daje družbe ljem in Krškem nagrajuje naročni 7 (9) Topliška dolina - FIS tarnal. da nikakor ne more doseči, da bi nomlja. Prva pošta je prišla v prave ro na stvar prišla spet v privatne roke. Od 8 (6) Sramežljivi zapeljivec — VESNA ke Dolenjskega lista prebiral Dolenjski list v četrtek kot ve ke, druga pa seje izgubila za zmeraj. Od ločil sem se, da ob sodelovanju Zavoda 9 (7) Venček narodnih — TONČEK PLUT čina drugih naročnikov. Težava je v Nagrada Zavarovalnice TILIA je pristojnih črnomaljskih poštnih usluž za varstvo naravne in kulturne dedišči 10 (—) Na Triglav — NAGELJ „cdbER' tem, da pošta v ta lepi kot doline ob bencev g. M. G. ne dobi zadovoljivega ne naredim vse tako, da ohranim podo premoženjsko zavarovanje v višini Predlog za prihodnji teden: Mlinarjeva hči — ANS. T. VERDF-K Črmošnjici prihaja le trikrat na teden, pojasnila, prek poznanstva s tamkaj bo starega mlina, notranjost pa name 2.500 dinarjev. Čeje premoženje iz čeprav nikakor ne gre za naselje, od šnjimi poštarji pa je izvedel za še bolj nim svoji trgovini Termotehnika,« pove žrebanca že zavarovano, nagrado •/•✓✓bAAAA/NAAAA/VV -0 maknjeno daleč od prometnih poti. osupljive nečednosti. Da poštarji veliko Papež. lahko podari prijatelju ali sorodni Občice leže ob t.i. partizanski magistra pošiljk sploh ne vročijo naslovnikom, ku, važno je le, da bo tudi ta naroč Najprej je bilo potrebno odpeljati na li, stvar pa je še bolj nerazumljiva ob ampak jih puščajo pri sosedih ali na nik Dolenjskega Usul dejstvu, da sta poštarja, ki skrbita za do drugih »zbirnih« krajih, je malenkost desetine kamionov smeti in neuporabne Ta torek je imela največ sreče pri robe iz notranjosti. »Mlin so si ogledali stavo, domačina. Žal je krajev, kamor ob dejstvu, da nekateri poštarji baje od žrebanju Tončka Dobravc, Malo Dolenjski list prihaja z veliko zamudo, tudi strokovnjaki iz tehničnega muzeja pirajo pisma, v katerih bi utegnil biti Mraševo 21, Podbočje, naročnica Glasujem za: še veliko, uredništvo je pri tem docela v Bistri. Vzeli so dva valjčna mlina, sta denar. Odprto pismo nato kajpak nikoli od leUt 1969; čimprej naj se zglasi v nemočno, saj z ničemer ne more vpliva ra sto let, druge stvari bodo ostale vgra Moj naslov: ne pride do naslovnika, četudi seje po zavarovalni agenciji Zavarovalnice ti na poštno dostavo. Navsezadnje je g. štar za denar morebiti obrisal pod no jene v prenovljen objekt in spominjale TILIA v Krškem. Pribanič lahko še vesel, da mu časopis som. Kaj torej reči na poštarsko samo- na nekdanji mlin. Zunanjost se v niče Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto sploh prinesejo, pri pošti so namreč pašnost, ki se kaže še v podatku, da so se mer ne bo spremenila. Dodali smo raz J mogoči še bolj nemogoči zapleti. med lanskim in letošnjim junijem med gledne stolpe, iz katerih bodo obisko valci lahko pokukali na jez in Krko,« o vsemi drobnoprodajnimi cenami naj ■kozerija- bolj povečale prav cene poštnih stori začetkih gradnje pripoveduje Papež. tev, in sicer za 489 odst.(l), prevozi na Halo, tukaj drugem mestu za 248 odst., sledijo elek trika, zdravila, stanarine, goriva in ča NA TRGU DVA SEJMA NO, NEKAJ PA LE NE ZAMUJA! sopisi, ki so se podražili za 155 odst. Da Dolenjski Kst! je na ceno slednjih močno vplivala dra NOVO MESTO — Zveza prija — Ate, kajne, da živimo v — Kako ti je to padlo na pamet? — V primerjavi s kom- Novinarji Dolenjskega lista ga poštna dostava, najbrž ni treba pose teljev mladine na Glavnem trgu za Jugo vini? — Povej: je res? — ZA vstrijo. konec avgusta pripravlja dva sejma, si želimo v bodoče več sode bej poudarjati. — Lahko bi se reklo, da še. — Drži kot pribito. — Zamujamo. Je res. iudi ki naj bi vsaj malo popestrila no - Pa v turizmu. Zamuja* Grajo in pohvalo je izrekla Majda — Je res, dav Jugovini zamuja — Je res, ate, da zamujamo pri lovanja z bralci. Vemo, da je vomeško mrtvilo. Prvi sejem, od Sedminek iz Mirne Peči. Tamkajšnja jo vlaki? dogovarjanju o bodočem skupnem tU? nZ^' težko pisari, zato pa je lažje te 19. do 23. avgusta, bo namenjen -/NEČe se primerjamo* trgovina »Kocka« je za eno od svojih — Resje. življenju v Jugovini? lefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi razprodaji obutve in usnjenih izdel strank pri trebanjskih pekih naročila sr — Je res, dav Jugovini zamuja — Bo že držalo. kov ter popravilu vseh vrst čevelj, radi kaj spremenili, morda ce, narejeno iz kruha. Peki so bili več jo avtobusi? — Ne izmikaj se: je res ali ni? I™’- Ne bi rad posplošena1- & koga pohvalili, ali pa opozorili krat opozorjeni, naj nikar ne pozabijo drugi, od 26. do 30. avgusta, pa bo sejem šolskih potrebščin. Pristojbi — Tudi to je res. — Resje. — Česa? { na omenjeno posebno naročilo, in ko bi — A te, je res, da v Jugo vini za — Tega zamujanja, ? ■ . af pO' na zanimiv dogodek iz do ne od stojnic za Šuštarski sejem in — Kaj pa, je res, da Jugo vina peti dan po naročilu srce moralo priti v mačih krajev. Prisluhnili vam zamuja pri vstopu v Evropo? mujajo tudi šolske reforme? — Ne bom ti zameril, Mirno Peč in do stranke, seje izkazalo, sejma Vse za šolo bo organizator — Najmanj deset let. bomo, zapisali, morda dali da opozorila niso prevagala pozabljivo namenil praznovanju Tedna otro — Je res, ate, da v Jugovini za —- Skačeš s področja na pod kakšen nasvet, poiskali odgo sti. »Kocka« stranke ni hotela pustiti na ka, ki bo tudi letos od 1. do 4. okto bra na parkirišču pod Kapitljem. mujajo pri uresničevanju človeških ročje. ja na vseh koncih in kraji* ^ vor na vaše vprašanje ali kaj cedilu, zaplet je pojasnila gospe Veri - Ne soglašal štaba- ^ — Fora. Odgovori, prosim. bi podobnega. Pokličete nas la Splichalovi v novomeški pekarni, in ta Organizator vabi trgovce z obutvi pravic? jo, čevljarje ter prodajalce šolske — Mislim, da je res. - No, pa mi pove)’,J' ■ aVo- hko vsak četrtek zvečer, je poskrbela, da je delavec, ki je doma — Nisem si mislil, da si tako opreme iz vse Slovenije, da se prija pameten, Mali — Misliti se pravi nič znati Jugovini sploh še Pria med 20. in 21. uro na telefon že počival po nočnem delu, v dveh urah spekel krušno srce, kije zatem še o pra vijo na telefon 068/21 -291 (23- — Ate, je res, da zamujamo pri — Je res. (068) 23-606. Eden od dežur vem času prišlo do »Kockine« stranke. 905) ali pošljejo pisne ponudbe na uresničevanju gospodarske refor — Prav! Je res tudi to, da zamu naslov: Zveza prijateljev mladine. nih novinarjev vam bo rad Komu gre graja in komu pohvala, je me? jamo v kmetijstvu? prisluhnil. najbrž jasno! n p Novo mesto, Strma pot 2, p.p. 63.