Letnik XIV, števi5lka 83, maj 2012 Glasilo Občine Šentjernej ŠIVANJE ZAVES RAZSTAVNI SALON Darja Predovič s.p., Bereča vas 15 a tel.: 07/30 50 153 GSM: 041 649 872 VELIKA IZBIRA MATERIALOV ZA ZAVESE

BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZMERA NA VAŠEM DOMU P O K L I Č I T E N A S !

Aleš Kranjc s.p.

Šentjernejsko glasilo izhaja v nakladi 2.100 izvodov. Izdajatelj: Občina Šentjernej. Fotografija na naslovnici: Marijan Hočevar - MegaFOTO. Priprava za tisk: Andreja Milavec s.p., tisk: Bucik d.o.o. uvodnik ZUPANOVA BESEDA SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI ŠENTJERNEJSKE DOLINE, LEPO VAS

d zadnje številke glasila do zaradi možnosti zaposlitve 15 brezpo- Podatki o vpisanih se spreminjajo danes se je v občini zgodilo kar selnih oseb po programih Zavoda RS za vsakodnevno. Veliko je odvisno tudi od Onekaj pomembnih dogodkov, v zaposlovanje. Javna dela se tako izva- sprejete zakonodaje v prihodnje, saj nadaljevanju povzemam le najpomemb- jajo na naslednjih področjih: področje starši ne vedo, ali bo program za nejše. socialnega varstva preko izvajalcev drugega otroka brezplačen kot do sedaj V lokalni skupnosti predstavlja prora- Osnovna šola Šentjernej, ki preko pro- ali pa bodo morali plačevati tudi za čun temeljni akt, s katerim so predvideni grama Pomoč Romom pri socializaciji drugega otroka, kar pomeni zmanjšanje vsi prihodki in drugi prejemki ter vsi zaposluje sedem oseb ter Zveza paraple- družinskega proračuna. odhodki in drugi izdatki občine. Tako je gikov Slovenije s programom Pomoč in Moram omeniti tudi akcijo spomladan- bil proračun letošnjega leta sprejet 21. varstvo za invalide, ki zaposluje eno skega urejanja in čiščenja, ki je bila tudi decembra 2011 in smo ga podrobneje osebo ter področje naravovarstva in letos uspešna. Zahvaljujem se vsem, predstavili v prejšnji številki glasila. Do komunale, v sklopu katerega je občina tako lovskim družinam, športnim in sedaj so bile spremembe le-tega sprejete preko programa Pomoč pri urejanju planinskim društvom, šoli, prostovolj- na sejah občinskega sveta z dvema romskih naselij zaposlila sedem delav- nim gasilcem ter tudi drugim prostovolj- rebalansoma. Prvi rebalans proračuna je cev. cem, ki se zavzemate za čisto, zdravo in bil pripravljen zaradi prijave projekta Vpis v vrtec je potekal zadnji teden v urejeno okolje naše občine. Komunalna ureditev romskega naselja marcu. Komisija je ugotovila, da je Vesel sem, da se je tudi letošnje na Trdinovi cesti na Javni razpis za sofi- vpisanih 85 otrok. Od tega bo s 1. prireditve 1. maja na Javorovici udele- nanciranje projektov osnovne komunal- septembrom sprejetih 51 otrok, do žilo veliko pohodnikov in ostalih ne infrastrukture v romskih naseljih v konca leta 2012 pa še ostali vpisani, obiskovalcev. Zahvaliti se moram letu 2012, ki ga je objavila Služba Vlade vendar v le-te niso vključeni otroci iz našemu častnemu gostu predsedniku RS za lokalno samoupravo in regional- drugih, sosednjih občin. Praktično letos države RS dr. Danilu Türku, ki se je no politiko 6. januarja in se je zaključil nimamo problemov s sprejemom pred- odzval našemu povabilu, ameriškemu 20. februarja. Ob tem projektu in ostalih, šolskih otrok naše občine, zato ugotav- veleposlaniku Josephu Mussomelinu in vključenih v proračun, pa velja pripom- ljamo, da smo z odprtjem dveh oddelkov Janezu Stanovniku, ki so obiskali naše niti, da če ne bodo na razpolago finančna vrtca v najeti stanovanjski hiši na kraje in vsem, ki ste sooblikovali sredstva iz različnih vej sofinanciranj in Gorenji Brezovici naredili dobro potezo. kulturni program na Javorovici. seveda zagotovljena lastna sredstva, ki Če pa se bo z interventnim zakonom jih je v trenutni situaciji zelo malo, bodo spremenil še fleksibilni normativ, to tudi naše želje glede novih investicij Župan pomeni, da se bo dodatno v skupino Franc Hudoklin zelo okrnjene. sprejelo še enega otroka več kot do Drugi rebalans proračuna za leto 2012 je sedaj, bomo verjetno sprejeli tudi bil sprejet v marcu letos, predvsem kakšnega otroka iz sosednjih občin.

Šentjernejsko glasilo, maj 2012 3 1. MAJ NA JAVOROVICI

Letos je že 66. leto zapored, ko smo se 1. maja zbrali na Javorovici, da smo počastili spomin na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade in svečano obeležili praznik dela. Namen prvomajskega srečanja je bil predvsem druženje prijateljev.

Vsako leto se za trenutek ozremo nazaj, ker vemo, da se je na Javorovici zgodila velika tragedija in da je 4. bataljon Cankarjeve brigade utrpel težke izgube. V spomin na padle borce stoji spominski hram, ki nas opozarja na grozote, ki so se tu zgodile. Častni gost prireditve je bil predsednik države RS dr. Danilo Türk, Javorovico pa sta tudi obiskala ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli in Janez Stanovnik.

Več tisoč obiskovalcev in pohodnikov je najprej nagovoril župan Franc Hudoklin in poudaril, da prvi maj ni samo praznik, ko se spominjamo, kakšne pravice imamo, ampak je tudi čas, da razmislimo, katere vrednote so pomembne za današnji čas. Opozoril je, da bo za občino težko realizirati načrtovane projekte, ker država sprejema vse več varčevalnih ukrepov, kar bo zelo občutil tudi občinski proračun. Na povabilo župana je navzoče nagovoril tudi predsednik države RS dr. Danilo Türk. Poudaril je narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda in upor zoper okupatorja, ki je bil po njegovih besedah najpogumnejše dejanje v vsej zgodovini slovenskega naroda in podlaga slovenske državnosti. Opozoril je, da delo in delavci ne morejo biti le strošek, ampak to je in bo ostala vrednota. Človeško delo bo vse bolj dragoceno, a tehnološko izpopolnjeno, ustvarjeno z dobrim znanjem. Konflikt med realnim in javnim sektorjem po njegovem ne obstaja. »Brez dobrega gospodarstva ne bomo imeli dobre in vzdržne socialne države, vsak odgovoren član naše družbe pa ve, da brez dobrega šolstva, zdravstva, skrbi za upokojene, mlade in brez dobre državne uprave tudi dobrega gospodarstva ne bomo imeli.« (V. M.) 4 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 javorovica

Spominska slovesnost na Javorovici

16. marca so Občina Šentjernej, Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto, Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Šentjernej, Skupnost borcev brigade Ivana Cankarja in Skupnost borcev Gorjanskega bataljona Šentjernej organizirali žalno slovesnost na Javorovici. Javorovico je obiskalo več kot šesto obiskovalcev in dvajset praporščakov. Zbrane sta nagovorila župan Občine Šentjernej Franc Hudoklin ter član izvršilnega odbora ZZB za vrednote NOB Slovenije tovariš Milan Gorjan. Le-ta je v svojem govoru poudaril, naj bo Javorovica opomin, kam lahko pripelje slepo sovraštvo in ideološka zaslepljenost. Vsi zbrani so se poklonili spominu na 146 partizanov in partizank, ki so 16. marca 1944 izgubili svoja življenja ter položili žalne vence v kapelo sv. Ožbolta. V kulturnem programu so nastopali recitatorji OŠ Šentjernej, Ljudski pevci iz Vrhpolja in recitatorji iz vrst Zveze združenj borcev NOB. Da je bilo na Javorovici še posebej slovesno, so zagotovo pripomogli tudi številni praporščaki, ki se z vseh koncev Slovenije vsako leto udeležijo prireditve. Žalni slovesnosti se je pridružila tudi Gorjanska četa, za kar se jim toplo zahvaljujemo. Šentjernejsko glasilo, maj 2012 5 OBISK IZ SRBIJE - Aprila so nas za tri dni obiskali gostje iz Srbije, natančneje iz občine Svrljig. Z zanimanjem so si ogledali Kulturni center Primoža Trubarja ter nasade in pridelovanje zelenjave v Rojah in Drami. Glede na to, da je občina Šentjernej podjetniško dovolj razvita, so obiskali tudi nekatera podjetja, in sicer: Arex, Iskro Pio, Hyb, Matiso, Podgorje, L-Tek, kjer so jim predstavili proizvodnjo in delovanje podjetij. Nad obiskom so bili izredno navdušeni. (V. M.)

POVABILA

FESTIVAL DOBRE VOLJE IN PESMI - 9. junija ob 20. uri bo v prostorih Kulturnega centra Primoža Trubarja v Šent- jerneju Festival dobre volje in pesmi. Razveseljevala vas bodo kulturna društva občine Šentjernej: Društvo ljudskih pevcev Vrhpolje, Društvo kmetic Šentjernej, Šentjernejski oktet, KED Gallus Bartholomaeu, Pihalni kvartet Orkestra občine Šentjernej, MePZ Vlaste Tavčar, MePZ Ajda, KTD Minibus in duo NIJA. Prireditev pripravlja Kulturno turistično društvo Minibus ob podpori Občine Šentjernej. Toplo vabljeni! UMETNIŠKE DELAVNICE - Študentski klub Ptjeln v mesecu juniju organizira in vabi na umetniške delavnice. Vabimo tako svoje člane kot tudi ostale občane. Organizirali bomo fotografsko, slikarsko in grafično delavnico, ki bodo potekale pod budnim očesom domačih strokovnjakov z vseh področij. Delavnice se bodo zaključile s skupno razstavo in koncertom v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šent- jerneju, predvidoma 23. junija. Prijave zbiramo do 11. maja na POMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA [email protected]. Dodatne informacije o izvedbi delav- nic vam bomo posredovali po zaključenih prijavah. Vabljeni! 24. marca je potekala čistilna akcija v občini Šentjernej, ki se je je udeležilo približno 250 prostovoljcev. Med njimi so bili tudi lovci, gasilci, šolarji, turistična društva, društva vinogradnikov in komunalna družba JPEDŠ. Že navsezgodaj so se zbrali pri Kulturnem centru Primoža Trubarja. Udeleženci čistilne akcije so od občine prejeli sendviče, pijačo, vrečke za pobiranje smeti ter rokavice. Razdelili so naloge in se razkropili po okolišu, med drugim tudi med potoki, gozdovi in Klub za konjski šport Šentjernej vinskimi goricami. Med prostovoljci ni manjkalo dobre volje, saj jih je spremljala misel, da skupaj skrbijo za Vas vabi na kasaške dirke: boljše, čistejše in hkrati tudi zdravo okolje ter življenje 10. junija 2012 v občini. Stopnja ekološke ozaveščenosti v občini Šentjernej iz leta v leto narašča in skrbi, da je občina 19. avgusta 2012 čista, urejena in pospravljena. (V. M.) 14. oktobra 2012 6 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 iz dela društev

BLAGOSLOV KONJ V OREHOVICI

V Orehovici je potekalo jubilejno, že 10. žegnanje konj. Povorka je pod Jurijevim praporom začela jezditi skozi vas Hrastje, mimo gradu Vrhovo, skozi gozd nad vasjo in se spustila do cerkve sv. Jurija, kjer jih je pričakal šentjernejski župnik Trpin in opravil blagoslov. Nato se je povorka vrnila skozi vas h gasilskemu domu. ORKESTER NA CVIČKARIJI, KONCERTU, TEKMOVANJU…

Člani orkestra se zmeraj radi pohvalimo z vajami, ki jih ni malo. Pohvalimo pa se lahko še z udeležbo na dveh Cvičkarijah. Zgodili sta se 17. in 24. aprila. Kot stalni gostje, že skoraj inventar tega festivala, imamo v popoldanskem času prijetno dolžnost: po mestnih parkih, ulicah in študentskih naseljih odkorakamo in odigramo v družbi mažoretk (letos novomeških), v mraku pa s promenadnim koncertom na ljubljanskem Pogačarjevem trgu v bližini tržnice sklenemo popoldanskega in odpremo večerni del programa. Na Cvičkariji so s svojo ponudbo cvička vedno prisotni šentjernejski vinogradniki, ki poskrbijo, da ni prevelike žeje. Predviden odhod proti domu ob polnoči je z minimalno zamudo tudi tokrat uspel. Letošnja posebnost v Ljubljani je bila ta, da so nas organizatorji povabili v slovenski parlament. Tam sicer nismo sprejemali pomembnih odločitev. Imeli smo le vóden ogled, ki smo ga zaključili s krajšim nastopom pred vhodom. Tako kot april je tudi maj aktiven mesec. Začel se je s prvomajsko budnico, že čez pet dni pa je sledil pomladni koncert. Na njem ste lahko prisluhnili skladbam, ki jih bomo izvedli na tekmovanju slovenskih orkestrov v koncertni skupini. Sandi Lopatec Drugi teden maja smo se odpravili še na intenzivne priprave. Te smo imeli v Osilnici Šentjernejsko glasilo, maj 2012 7 iz dela društev PROSLAVA ZA OSMI MAREC V GASILSKEM DOMU MAHAROVEC

''MLADI SMO SE PONOVNO ODLOČILI, DA VAS BOMO ZA PRAZNIK – OSMI MAREC MALO RAZVESELILI. KAJ ZMORE ENO VELIKO ŽENSKO SRCE, TO JE ZDAJ Je bilo zapisano na začetku vabila. Žensko žrtvovanje je popolnoma nesebično. Vodi gospodinj- stvo doma, igra glavno vlogo v družini. Ko se njen mož sooči s težavami, je žena pripravljena deliti breme in narediti vse, se podvreči kakršnemukoli trpljenju in celo žrtvovati svoje življenje za blaginjo svojega moža in družine. A sodobna mama ni samo mama. Današnja mama ni nikoli utrujena, naveličana ali jezna, njeno stanovanje nikoli razmetano, kosilo nikoli zažgano. Moderna mama je popolna mama. Ona je SUPER MAMA! V zahvalo mamici, babici, teti in sosedi smo se mladi odločili in pripravili proslavo za dan žena v gasilskem domu v Dolenjem Maharovcu. Da bi bila popolna, smo se večkrat zbrali na vajah, kjer smo ponovili program, na koncu pa smo si vedno prislužili tudi urico igranja in skupnega druženja. Svojo nadarjenost in ustvarjalnost smo prikazali preko petja, recitacije, plesa, igranja glasbil … Proslava je dodobra nasmejala vse prisotne, ko smo se otroci v minuti preobleki, se vživeli v vlogo očeta, matere, otrok, sosede in s svojo zamislijo ter domišljijo prikazali sobotno popoldne – ko je družina zbrana okoli bolne mame. Na koncu pa smo se, na zahvalo ženam, ki so spekle dobrote, in gasilcem, ki so nam dali prostor, vsi skupaj še malo posladkali. Hvala vam, tega ne bomo pozabili. Komaj čakamo, da vas ponovno presenetimo. Renata Ruperčič

GASILKE PRAZNOVALE DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN - ČLANICE PGD ŠENTJERNEJ ŽE TRINAJSTO LETO PRAZNUJEJO IN ORGANIZIRAJO DAN ŽENA, MATERINSKI DAN. LEP IN PRIJETEN OBČUTEK JE, DA SO ŽE TOLIKO LET SLOŽNE. ZA VSAKIČ JIM LETO PRINESE NEKAJ N O V E G A I N Z D R U Ž E N J E M O H R A N J A J O Z G O D O V I N O

8 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 iz dela društev

Tekmovanje v spajanju sesalnega voda v Orehovici PGD Orehovica je v soboto 24. marca sodelovale tudi štiri skupine iz domače- Člani: organiziralo 2. tekmovanje v spajanju ga društva, ki so dosegle solidne rezul- sesalnega voda za gasilke in gasilce, ki tate. Zaključek tekmovanja so s svojo je štelo tudi za pokal dolenjske regije. prisotnostjo počastili podžupan občine Tekmovanje, ki je potekalo v prisotnosti Šentjernej Viktor Luzar, predsednik velikega števila gledalcev, je zaradi dolenjskega regijskega sveta Franc lepega in toplega vremena namesto v Šinkovec in regijski poveljnik Janko dvorani potekalo na plesišču za gasil- Gornik. Gasilke in gasilce smo se na skim domom. Tekmovanja se je udele- koncu razšli v pričakovanju spomladan- žilo 44 skupin iz gasilskih zvez Novo skih tekmovanj, ki bodo sledila in z mesto, Trebnje, Šentjernej in Semič. zagotovilom, da se snidemo na podob- Skupaj je tekmovalo 15 skupin članic in nem tekmovanju v Orehovici tudi 29 skupin članov. prihodnje leto. Največ spretnosti med članicami so Rezultati v sekundah skupaj s kazen- pokazale gasilke iz Prostovoljnega skimi točkami: gasilskega društva Črešnjevec, sledile Članice: so jim gasilke iz Gorenjega Vrhpolja in Štatenberka. Pri članih pa so bili najboljši gasilci iz Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Krka, sledili so jim gasilci iz Malega Pod- lubna, tretji pa so bili člani iz Maha- rovca. Vse skupine so prejele priznanja za sodelovanje, najboljše tri tudi pokale, obe najboljši skupini pa sta odšli domov tudi s prehodnima pokaloma. Vse najboljše enote so dosegle zavidanja vredne čase, ki si ji lahko ogledate v tabeli spodaj. Na tekmovanju so Aleš Medle Šentjernejsko glasilo, maj 2012 9 ...... iz dela društev

...... Društvo ljudskih pevcev Vrhpolje LJUDSKI PEVCI VRHPOLJE SE LJUDSKIH PESMI, OBENEM PA USPEŠNO SREČUJEMO V DOMAČEM N A S P O V E Z U J E P R I J E T N O GASILSKEM DOMU ŽE SEDMO LETO. DRUŽENJE. TUDI LETOS V ZAČETKU TAKO VSAKO SREDO Z VESELJEM MARCA SMO PRIPRAVILI VEČER PRIHAJAMO NA VAJE, KJER SMO L J U D S K I H P E S M I V K C SE NAUČILI ŽE PRECEJ LEPIH ŠENTJERNEJ. Z ODZIVOM SMO BILI ZELO ZADOVOLJNI. POTRUDILI SE B O M O , D A S E B O M O D O

ODPRODAJA RASTAVNIH EKSPONATOV - 30 %

obiščite rastavni salon v semiču pon-pet 10 - 15. ure. zdaj je čas za ceneje!

10 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 iz dela društev IZ DELA TURISTIČNEGA DRUŠTVA VRHPOLJE 100 LET JOŽ EFE BRATKOVIČ PUST 25. februarja je bil v Vrhpolju prav poseben dan. Naša Da bi v naših kra- vaščanka Jožefa Bratkovič je praznovala svoj 100. rojstni dan. jih čim hitreje pre- Dočakati 100 let je res nekaj izjemnega. Izkušnje, grenke, gnali zimo, smo boleče, pa tudi vesele in radostne so ji pomagale, da je vsa ta tudi letos gostovali leta ostala močna. Na njen praznik smo se spomnili tudi kurente s Ptujske- vaščani. Okrasili smo ji ga s cvetjem in pesmijo. Naši otroci so ga polja. Ti priva- se prav zanjo naučili pesem Kam le čas beži in še nekaj drugih. bijo vaščane vseh Ob voščilih je njen obraz zasijal v sreči in veselju. Žal so jo leta generacij, prigri- že čez nekaj dni utrudila, z nami pa bo ostala pesem in spomin znejo kako pustno na življenje, na veselje, ki ga je izžarevala vedno, ko smo s dobroto in se po- pesmijo stopili do nje. veselijo z njimi. Sicer pa so v Vrh- polju že nekaj dni potekale priprave na pravo pusto- vanje, na predsta- vitev v Kostanje- vici. Tokrat nam je uspelo pripraviti in predstaviti zna- čilnost naše vasi Vrhpolje. V vasi imamo zelo staro lipo, še iz turških časov. Pod njo so za okroglo kamnito mizo nekdaj sedeli Turki, se zabavali in pili kavo. Pa smo dodali še francoske vojake, ki so svoj pečat pustili na vrhpoljskem babjem mlinu in že smo OBČNI ZBOR TD VRHPOLJE našemljeni nastopali na Šelmariji: Skozi naše kraje je potekala meja, ki so jo pred napadi Turkov varovali francoski vojaki. V soboto, 24. marca, je Turistično društvo Vrhpolje imelo 8. Nekega dne je v naše kraje prišel Sultan s svojim spremstvom občni zbor. Poleg predstavljenih poročilih o delu društva v ter spoznal, da francoski vojaki, ki so se jim postavili po robu, preteklem obdobju in predstavitve plana dela za letošnje leto sploh niso vojaki, temveč vojakinje. Sultan je bil tako smo imeli redne letne volitve upravnega odbora. V tem 4 postavljen pred velikim izzivom, kako bi s temi vojakinjami letnem mandatu nas bo vodil Aleš Sokol. razširil svoj harem. Upravni odbor TD Vrhpolje: predsednik: Aleš Sokol, pod- predsednik: Jože Grubar, blagajnik: Tanja Rangus, tajnik: VELIKONOČNI POHOD Betka Luštek, ostali člani upravnega odbora: Boris Kovačič, Marjetka Rangus in Darko Drobež. Na velikonočni ponedeljek, 9. aprila, smo se člani TD Za letošnje leto imamo zastavljenih kar nekaj ciljev. Veliko Vrhpolje, kot že vrsto let do sedaj, odpravili na krajši potep po bomo hodili po bližnjih in oddaljenih gričih in hribih, vse do okoliških gričih. Z nahrbtniki, obteženimi z velikonočnimi Slovenskih Alp, se odpravili na izlete, se družili na vaških dobrotami, smo startali izpred Gasilnega doma Vrhpolje ob 13. igrah in piknikih in se predstavili v naši in sosednjih občinah. uri. Pot nas je vodila čez Stražnik, Apnenik, mimo skakalnice v Drčah do Škrivna. Po kratkem postanku smo se spustili v

Šentjernejsko glasilo, maj 2012 11 iz dela društev Pleterje. Od tam smo se podali čez Dolgo njivo v Dolenje Čistili smo Vrhpolje. Že malo utrujeni smo v dolgi koloni preko Jevš in Prevelj prišli do Vajendola. Spustilismo se do zidanice družine Čistilne akcije 24. marca se je udeležilo 16 šolo obveznih otrok iz vasi Gorenjega in Dolenjega Gradišča ter Prapreč, 3 učitelji in 19 Brišar, kjer smo imeli prijeten zaključek. Medtem, ko je bilo članov TD Zvon. Zbrali smo se z dobro voljo na turistični kmetiji jutro še zajeto v oblake, je pohod minil v lepem sončnem pri Martinovih in se razdelili v štiri skupine. Prva skupina se je vremenu. Zbralo se nas je 36 pohodnikov. Hodili smo podala ob regionalni cesti proti Novemu mestu do potoka Črnivec približno 4 ure, se sprostili in uživali lepoto dolenjske pod Polhovico, se vrnila ob drugi strani ceste do potoka pokrajine. Kamnišček nadaljevali do gradu na Volavčah, od tam po gozdni Hvala Brišarjevim za pogostitev in tudi vsem ostalim, ki so poti nazaj do ceste, jo prečkala in nadaljevali ob potoku nas presenetili ob poti in nas malo okrepčali. Kamnišček do njegovega izliva v Pendirjevko. Sledili so vse do Betka Luštek mostu v Dolenjem Gradišču. Druga skupina se je podala iz Gor. Gradišča po prometnici skozi Dol. Gradišče na Prapreče, kjer so 6. SALAMIJADA DOLINE zavili desno ob gozdu proti ribogojnici Drobež. Tam so se pridružili tretji skupini, ki je čistila potok Pendirjevka od mostu v ŠENTJERNEJSKE Dol. Gradišču pa do ribogojnice Drobež oba bregova in slepe kanale potoka. Četrta skupina se je napotila ob regionalni cesti proti Šentjerneju zavila levo proti Marofu - Loki do kmetije Krhin 22. marca zvečer smo organizirali zbiranje vzorcev salam. nazaj do regionalne ceste, naprej mimo Gradiške cerkve do Prinesenih je bilo 76 vzorcev, od tega 8 špehovk. Naslednji gostilne pri Slavcu v Maharovcu, po drugi strani ceste nazaj do dan se je sestala ocenjevalna komisija v zasedbi predsednik mizarstva Rangus, nato so zavili desno ob vasi Dol. Gradišče in se Franc Luzar ter člani Milan Vrščaj, Barbara Novak, Drago priključili skupini pri kmetiji Antončič ter nadaljevali proti mostu Košak, Peter Kotar in Damjan Matko. Ocenjevanje je potekalo v Dol. Gradišču, kjer so odložili nabrane smeti na kup, na začasno v gostišču pri Slavcu v Maharovcu, 24. marca zvečer pa je bila deponijo. Nabrali smo približno 8 prost. metrov drobnih smeti razglasitev rezultatov. Ob poskušanju teh mesnih dobrot in (plastenk, vrečk, cunj… ) in nekaj manjših kosovnih (televizor, domačega kruha, ki so ga spekle gospodinje društva, so člani kovinski sod, kotel…). Med akcijo se ni niče poškodoval, čeprav TD Zvon pripravili program z nastopajočimi - ljudskim je bil teren, ki smo ga očistili, zelo zahteven in dokaj nevaren. Za pesnikom in skladateljem Jožetom Grgovičem in humoristko to so zaslužni učitelji, ki so spremljali skupine in udeleženci, ki so Lojsko iz Pangrč Grma, za ples in dobro počutje pa je upoštevali navodila. Za lažjo izvedbo akcije smo uporabili traktor poskrbela skupina Korado & Franci s pevko Anito. S svojo z prikolico, ki ga je priskrbel član Jože Hočevar. Za vse prisotnostjo nas je počastil tudi podžupan občine Šentjernej udeležence je TD Zvon organiziral prigrizek z okrepčilom na Igor Kalin. Najboljše salame so izdelali in dosegli naslednja zbornem mestu pri Martinovih. Kot področni vodja akcije bi se mesta: 1. mesto Božo Zupančič, Gradišče, 2. mesto Peter vsem prisotnim na akciji iskreno zahvalil za njihov prispevek in Selak, Vinica, 3. mesto Jože Fabjan, Gradišče, 4. mesto ob tej priložnosti pohvalil organizacijo na nivoju občine Šentjernej ter ekipo za sanacijo začasnih odlagališč po vaseh, saj Marjan Ponikvar, Gradišče, 5. mesto Ana Zorko iz Čadraž. so še isti dan odpeljali in počistili vse, kar smo napeljali na kup. V kategoriji špehovk so zasedli prva tri mesta: 1. Marjan Jože Turk, predsednik TD Zvon Ponikvar , 2. Žan Krhin in 3. družina Zupančič. Na salamijadi pa ni manjkala salama velikanka. ki je merila v dolžino več kot tri metre in je tehtala preko pravljičnih sedem kilogramov. Ta velikanka je bila izdelana iz petelinjega mesa po recepturi gradiških salamarjev. Letos je bilo potrebno ugotoviti njeno težo, kar je uspelo dvema gospema, in sicer Anici Škedelj in Sonji Turk. Da ni bilo zamere, so se odločili velikanko prerezati na dva enaka dela. Lahko verjamete, da je bila velikanka, tudi ko je šla na dvoje, še vedno dovolj dolga, da bi se nasitilo kar nekaj lačnih ust. Jože Turk, predsednik TD Zvon SREČANJE GRADIŠČANOV IZ SLOVENIJE IN ZAMEJSTVA - 23. junija bomo vaščani Gradišča pri Šentjerneju že drugič gostitelji srečanja Gradiščanov iz Slovenije in zamejstva, ki bo letos že 12. po vrsti. Za udeležence bomo pripravili kulturni program, jih pogostili, pokazali znamenitosti občine in pripravili družabne igra, ki se bodo nadaljevale v zabavni večer.

KMEČKE IGRE OBČINE ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 24. junija, pa se bodo na istem prireditvenem prostoru odvijale tradicionalne kmečke igre občine Šentjernej. Vabljene ekipe, da se prijavijo na dan prireditve za sodelovanje na kmečkih igrah. Pripravili bomo pester program, zanimive igre, vse skupaj pa zaključili z veselico ob zvokih ansambla Roka Žlindre.

12 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 iz dela društev Aktiven zacetek leta za uspešno celo leto

Članice Društva kmetic Šentjernej se obiskujemo enkrat tedensko. Prav tako centra Primoža Trubarja. rade udeležimo različnih dogodkov, ki so se zaključile tudi plesne vaje, ki se jih In kakšni so načrti za naslednje tri so vezani tako na promocijo lepot, udeležujejo članice s partnerji ali pa tudi mesece? Veliko jih je, a ker se je začelo običajev in dobrot občine Šentjernej kot brez. Kar nekaj novih plesov so se letos delo na polju in v vinogradih, bo tudi aktivnosti, s katerimi si popestrimo naučili, predvsem pa nas veseli, da že dodatnih aktivnosti manj. Vseeno bomo dneve in obogatimo svoje znanje. Tako načrtujejo nove plesne korake za nasled- sodelovale na dveh državnih ocenje- je bil mesec februar zelo deloven in njo zimo. vanjih in razstavah v Sloveniji in se pester, saj smo članice sodelovale na kar V marcu je bil tudi redni občni zbor, kjer odpravile na strokovno ekskurzijo. dveh tekmovanjih in razstavah pekov- je vodstvo društva predstavilo dejav- Branka Petkovšek skih izdelkov v regiji, popestrile kostan- nosti in poslovanje v preteklem letu ter jeviško pustno povorko, nekaj članic pa predstavilo načrte za leto 2012. se je odločilo, da svoje praktično znanje Članicama, ki sta v tistih dneh prazno- izpopolni tudi na teoretični ravni. vali Abrahama, smo voščile in jima Na tretjem ocenjevanju kruha v Škoc- zapele ter večer zaključile s plesom ob janu je s svojimi izdelki sodelovalo pet spremljavi žive glasbe. Prav tam je padla članic društva, ki so prejele srebrna in ideja, da pripravimo za članice tudi zlata priznanja. Kljub uspehu pa smo kakšno ustvarjalno delavnico. In ker je ugotovile, da ne glede na napredek in bil čas primeren, je bila kmalu izvedena razvoj ter poplavo novih receptov in ustvarjalna delavnica izdelovanja veli- okusov kruha, komisija ni bila odprta konočnih voščilnic. novostim, ki jih terjajo trendi zdravega Pomlad smo pozdravile tudi z udeležbo oziroma zdravju prilagojenega prehran- na Gregorjevem sejmu na Grabnu v jevanja. Vendar pa nas take nerodnosti Novem mestu, kjer smo bile tri dni s ne ustavijo. Čez teden dni smo sodelo- kruhom, različnimi poticami, šentjer- vale na Državni razstavi pletenic v nejskimi štrukeljci, keksi in jušnimi Prečni, kjer je bilo nad osemdeset rezanci. Ljudje nas že poznajo, kar pletenic, od tega deset pletenic naših čakali so nas zjutraj, kdaj bomo prišle. članic in ponovno smo se odlično uvr- Veliko jih je povpraševalo po naših Pohvala in zahvala osebju stile: tri zlata, šest srebrnih in eno dobrotah in prav ponosne smo odhajale s kulturnega centra bronasto priznanje. Hkrati pa smo v sejma domov. nedeljo, 19. februarja, sodelovale na Tako kot prejšnja leta smo se tudi letos Rada obiskujem zanimive kulturne pustni povorki v Kostanjevici na Krki, udeležile čistilne akcije Očistimo Slove- prireditve v Kulturnem centru Šent- kjer smo v različnih vlogah poleg dobre nijo. Vesele smo bile ob ugotovitvi, da je jernej, tako sem se odpravila tudi 3. volje in smeha obiskovalcem delile smeti manj kot prejšnja leta. Vendar pa marca letos na večer ljudskih pesmi. domače dobrote iz košaric. človeka kar popade jeza, ko vidi Zaradi premajhne pozornosti sem se Tudi v mesecu marcu smo nadaljevale malomarno odvržene pločevinke od malo pred vhodom spotaknila v hitri tempo aktivnosti, ki poleg domačih piva manj kot 50 metrov stran od robnik in padla po asfaltu. vse večjih obveznosti dopolnjujejo naš smetnjaka. Marčevske aktivnosti so se Dekleta, ki delajo v kulturnem cen- vsakdan. zaključile s prireditvijo ob materinskem tru, so mi takoj pritekle na pomoč, me Z marcem smo zaključile redno telovad- prazniku, ki smo jo popestrile s pogo- odpeljale v kuhinjo in me oskrbele z bo, ki jo v zimskih mesecih članice stitvijo peciva v preddverju Kulturnega mrzlimi obkladki. Zaradi njihove prijaznosti nisem zamudila kulturne- ga programa. Nasprotno. Elizabeta Kušljan Gegič mi je priskrbela sedež v prvih vrstah, Daša Kavšek pa mi je vsakih 15 minut prinesla hladen obkladek za poškodovano glavo. Tako sem kljub nesreči lahko uživala v ljudskem petju. Za vso pozornost in pomoč se še posebej lepo zahvalim Elizabeti Kušljan Gegič, Majdi Kavšek in Daši Kavšek, prav tako pa tudi vsem ostalim, ki so mi pomagali ob moji nerodnosti. Bodite še naprej tako pozorne do vseh gledalcev. Hvaležna Justina Faraguna

Šentjernejsko glasilo, maj 2012 13 iz dela društev Iz dela Društva vinogradnikov Šentjernej

Društvo vinogradnikov je svoje aktiv- odbora društva in lanskoletni šentjer- V marcu je društvo pod okriljem Kme- nosti v letu 2012 začelo s pripravami na nejski kralj cvička Tone Luzar. Podelili tijsko gozdarskega zavoda Novo mesto redni letni občni zbor, ki smo ga imeli v so mu šentjernejski »firkl«, s katerega so organiziralo četrti tečaj o senzorični februarju. Poleg že utečenih aktivnosti, tudi poskusili najboljši cviček. analizi vin. Tečaja se je udeležilo ki jih društvo prireja med letom in so V soboto, 24. marca, se je 80 pohod- štiriindvajset članov. Večina članov se je usmerjene predvsem v izobraževanje nikov, od tega tudi okoli 20 vinograd- tečaja udeležila prvič. Svoje znanje so članov društva in dvig kvalitete naših nikov iz prijateljskega društva, zbralo na njim posredovali Samo Hudoklin in vin, je osrednja naloga društva v Andrej Bajuk iz KGZ Novo mesto, iz letošnjem letu praznovanje 40-letnice Kmetijskega inštituta v Ljubljani pa so delovanja. To naj bi se zgodilo v okviru nam predavali Franci Čuš, Dejan Bavčar prireditve Jernejevo 2012. in Andreja Vanzo. Udeleženci tečaja so Mesec marec je bil za društvo zelo bili zelo zadovoljeni z organizacijo, še aktiven. Začeli pa smo v ponedeljek, 12. bolj pa s pridobljenim znanjem. marca, ko smo organizirali že tradici- Podelitev priznanj dobro ocenjenih vin onalno društveno ocenjevanje vin. Vina je društvo vinogradnikov Šentjernej so ocenjevale tri petčlanske komisije pripravilo v soboto, 31. marca, na pod vodstvom univ. dipl. ing. Jerneja družabnem srečanju v gostili Turk v Martinčiča, Gregorja Štembergerja ter Dolenjem Maharovcu. Ob kulturnem univ. dipl. ing. Sama Hudoklina. programu, ki so ga oblikovali Šentjer- Vinogradniki so na pokušino prinesli nejski oktet, pesnik Cvelbar Avgust in 238 vzorcev vina, od tega 93 vzorcev dolgoletni povezovalec programa Janez cvička. 69 vzorcev Modre Frankinje in Selak, sta prisotne pozdravila podžupan 76 vzorcev ostalih vin. občine Šentjernej Igor Kalin in pred- Najboljši ocenjeni cviček je bil pridelek sednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Jože Žura. Slednji je povabil vinogradnice in vinogradnike na 40. Teden cvička, ki bo v Novem mestu v že kar tradicionalnem vsakoletnem mesecu maju in jim na kratko predstavil Jožefovem pohodu. Udeleženci pohoda program prireditve. so svojo pot začeli v Vrhpolju in jo Vzdušje vinogradnikov se je s podelit- nadaljevali mimo Mihovega čez Kiro v vijo priznanj stopnjevalo vse do podelit- Orehovico. Na poti jih je večkrat v ve štirih najbolje ocenjenih cvičkov, ki zidanici ali kar doma pogostil in sprejel so dobili enako oceno, in sicer 16,17 kakšen prijatelj ali član društva, ne točke. Po principu primerjalne metode nazadnje so se pohodniki ustavili tudi je bil četrti cviček, cviček, ki ga je pri županu Občine Šentjernej, ki je od pridelal vinogradnik Jože Dvojmoč, predsednika društva prejel tudi darilo. tretji je bil cviček vinogradnika Gre- Ogledali so si tudi Gracarjev Turn, pot gorja Štembergerja, drugi pa cviček pa zaključili na začetku - v Vrhpolju. Jožeta Fabjana. Vrhunec dneva pa je bila Tako so na lep način združiti prijetno s podelitev ter razglasitev šentjernejskega koristnim, saj so med pohodom opravili kralja cvička Franca Frančiča. Priznanje tudi čistilno akcijo in pobrali odpadke. z lento so mu ob petju šentjernejske Foto: Mega foto in Matjaž Bevc vinogradnika Franca Frančiča z oceno 16,17 točke, ki je tako postal šentjer- nejski kralj cvička. Kot se za kralja spodobi, so mu za njegov uspeh med prvimi voščili predstavniki upravnega 14 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 himne podelila dvakratna kraljica cvička Anica Kos ter predsednik društva Darko Bambič. Med ostalimi vini velja omeniti odlično modro frankinjo letnik 2011 Gregorja Štembergerja, ki je pridelal tudi šampiona ocenjevanja – laški rizling, jagodni izbor letnik 2007, s 19,37 točke. Najboljše dolenjsko belo je pridelal vinogradnik Ivan Zore, najboljše deželno rdeče pa Jože Bevc. Po podelitvi se je ob vinogradniški malici nadaljevalo družab- no srečanje vinogradnikov, ki so si ob kozarcu rujnega izmen- jali mnenja, izkušnje in znanja ter pokušali najboljša vina. Najvztrajnejši pa so se odzvali vabilu novega šentjernejskega kralja cvička in se mu pridružili pri veselemu rajanju v njegovi ...... kleti, ki jo ima v vinski gorici Vrbovce. Matjaž Bevc Srečanjecokteto v – ponovno v Šentjerneju

Šentjernejski oktet letos obeležuje 50 letnico ustanovitve. V času svojega delovanja so člani veliko prispevali h kulturnemu duhu Šentjerneja. Skozi vsa ta leta so izvedli ogromno nastopov, ki so obogatili tako vesele kot žalostne trenutke. Nova zasedba Šentjernejskega okteta v jubilej- nem letu organizira veliko prireditev – Srečanje oktetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Dogodek, ki je pred leti združeval vse generacije, se sedaj vrača v Šentjernej. Vabljeni v soboto, 2. junija 2012, ob 19.00 v Kulturni center Primoža Trubarja. Kulturni center Brezplačne vstopnice so že na voljo na blagajni Primoža Trubarja KC Primoža Trubarja vsak delavnik od 11.00 do 13.00. Rezervacije v tem času na tel. št: 07/ 393 TOREK, 22. MAJ 2012, OB 20.00 13 71.

Še vedno ne prejemate mesecnega napovednika KC Primoza Trubarja? Spoštovani! Kulturni center Primoža Trubarja ima svoja vrata odprta že tretjo sezono. Prvi dve leti delovanja smo na 5.800 gospodinjstev redno pošiljali naše mesečne napovednike. Verjamemo, da smo v tem času večino zainteresiranih obvestili o načinu delovanja in programih, ki se odvijajo pod našo streho. Veliko napovednikov še vedno pošiljamo, če pa je med vami še kje kdo, ki napovednika ne prejema, pa bi ga želel, naj nam posreduje svoje podatke. Prosimo, da se nam oglasite preko e-pošte ([email protected]) ali telefona (07/39 33 593) ali pa se osebno oglasite v času delovanja naše blagajne (vsak delavnik odŠentjernejsko 11.00 glasilo do, 1maj3 2012.00). 15 čudoviti svet čebel

Čudoviti svet čebel

Za pozornejšega opazovalca je čebelji panj prava šola zmožnost videti polarizirano svetlobo, zato lahko določi lego organizacije. Ta presenetljivo urejeni sistem namreč razkriva Sonca ne glede na to, ali je vedro ali nebo prekrivajo oblaki. Drugi neverjetno učinkovitost, natančno razdelitev nalog in strogo pripomoček pa je njena notranja ura, s katero lahko določi, kakšno hierarhijo. V čebelji družini, ki deluje kot eno telo, nikoli ni razdaljo je preletela, tako da lahko ob vrnitvi v panj svojim dolgčas, saj vse kar vrvi od življenja in delavnosti, zato ne sestram sporoči kraj paše celo glede na trenuten položaj Sonca in pravimo zastonj, da je nekdo "priden kot čebela". ne njegov položaj, ko je hrano našla. Čebela pa si z leti nabira tudi Vendar ta marljivost ni zaman, kajti poleg pridelave medu, voska, izkušnje, tako da se postopoma nauči, kako se pot Sonca propolisa matičnega mlečka in cvetnega prahu, ki so uporabni spreminja glede na letni čas in kotno oddaljenost Zemlje od tako v prehrani kot tudi medicini, je njihova najpomembnejša Sonca, če se panj morebiti premesti. naloga opraševanje cvetov, s čimer imajo izreden pomen za Le kako potem čebele nahajališče sporočijo drugim? Nekatere to ekosistem celotnega planeta. Predanost in delovanje za skupno naredijo tako, da z aromatičnimi rastlinskimi olji označijo sled, dobro pa pride še bolj do izraza pri čuvajkah, ki so pripravljene druge svoje sodelavke del poti vodijo do mesta paše, določene dati lastno življenje, da bi zaščitile panj. vrste čebel pa svojim sestram nahajališče hrane sporočijo v posebnem jeziku, ki se imenuje – čebelji ples. Opraševanje in pomen za pridelavo hrane Čebelji ples Za večino oprašitev (80 %) je potrebno posredovanje živali, predvsem žuželk, kot so npr. čebele, ose, mravlje, metulji in Ko se čebela "izvidničarka" vrne v panj, njene sestre odnesejo muhe, to pomembno nalogo pa opravljajo tudi nekatere vrste ptic hrano nazaj v gnezdo. Mednje pa prav tako razdeli vzorce hrane, in netopirjev. Drugi način (20 %) pa je oprašitev brez njihove ki jim bodo pomagali pri iskanju hrane ob prihodu na cilj. Nato pomoči – večinoma preko vetra in včasih tudi vode. začne s svojo plesno točko na vodoravnem delu satovja, ki ga Skoraj vse kmetijske kulture v Evropi in ZDA za razvoj plodu ponekod imenujejo tudi "plesišče", druge čebele pa ji sledijo. potrebujejo oprašitev s pomočjo živali. Pri tem pa kar 80 % teh Živahnost plesa odraža kakovost paše, smer paše izvidničarka oprašitev opravijo čebele, zato njihovo izumiranje v zadnjem sporoča s smerjo gibanja med pozibavanjem, medtem ko času upravičeno poraja številne skrbi. oddaljenost paše sledilke lahko razpoznajo glede na trajanje pozibavanja. Osebni portret čebelje družine Čebele se med plesom razporedijo bodisi v osmico, če je paša oddaljena več kot 120 m, medtem ko se pri bližnjih pašah oblika V čebelji družini večino predstavljajo čebele delavke, njeno srce osmice postopoma spremeni v kroženje. Zanimive prikaze pa je matica, ki skrbi za njihovo razmnoževanje. Delavke čebeljega plesa si lahko pogledate tukaj. marljivo opravljajo dela, ki so potrebna za delovanje celotne Kaj se lahko naučimo od čebel? čebelje skupnosti. Zanimivo je to, da so njihova opravila Marsikaj – ne samo marljivosti, temveč tudi skrbi za skupno razdeljena glede na starost – tako najmlajše delavke čistijo celice, dobro, saj pomembno prispevajo k naravnemu ravnovesju. Poleg malo starejše hranijo matico in ličinke v celicah, še starejše tega je pomemben nauk sodelujejo pri gradnji satovja, nekatere pa se postavijo na stražo tudi to, da mora biti vsak pri vhodu v panj. Tiste najstarejše se odpravijo v širni svet, od sistem, ki želi uspešno koder v panj prinašajo vodo, cvetni prah, medičino in občasno delovati, dobro organi- tudi smole nekaterih rastlin. ziran in urejen, vloge pa Vendar pa na pašo ne odletijo vse čebele hkrati, temveč se jih natančno razdeljene – tako najprej nekaj odpravi v izvidnico, da bi poiskale hrano in njeno v naravi kot tudi pri nahajališče nato sporočile drugim. Čebela, ki je našla hrano, si pri človeku kot njenem delu. prenosu sporočila pomaga z dvema ''pripomočkoma''. Prvi je sončni kompas, ki ji omogoča, da se spomni lege paše glede na Vir: www.akropola.org položaj Sonca. Čebela ima namreč za razliko od človeka 16 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 čudoviti svet čebel MKO o pravilni Dan odprtih vrat

Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu rabi FFS skupaj s čebelarskimi društvi po Sloveniji organizirata dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev. Namen tega dogodka, ki bo potekal 15. junija 2012 v več kot 80 čebelarskih Ministrstvo za kmetijstvo in okolje opozarja vse društvih po Sloveniji, je izobraževanje in informiranje splošne uporabnike fitofarmacevtskih sredstev (FFS), da pri javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. njihovi uporabi upoštevajo vsa opozorila in omejitve, ki Predvsem želimo lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim so navedene na etiketi, še posebej opozorila o varovanju združenjem predstaviti čebelarsko dejavnost, prikazati postopke čebel. Nepravilna raba FFS lahko predstavlja veliko pridobivanja medu, saj še vedno veliko ljudi ne ve kako to poteka in nevarnost za okolje, vključno s čebelami in za zdravje da so čebelji pridelki edina popolnoma naravna živila, saj jim ljudi. Pri varovanju čebel je treba posebno pozornost čebelarji v postopkih pridelave ničesar ne dodajamo niti ne nameniti FFS, ki so označena kot nevarna za čebele z odvzemamo. Tako bo 15. junija 2012 potekal dan odprtih vrat grafičnim opozorilnim znakom. čebelarskega društva Šentjernej. Društvo se bo promocijsko predstavilo s stojnico na platoju pred občinsko stavbo oz. Pošto in Uporabniki smejo uporabljati samo v Sloveniji registrirana FFS Lekarno na Prvomajski cesti v Šentjerneju, organizirali pa bomo in dolžni so jih uporabljati pravilno, v skladu z določbami zakona. tudi ogled čebelnjaka s prikazom čebelarskih opravil pri Pravilna uporaba pomeni, da se sme FFS uporabljati zgolj za čebelnjaku Martina Premruja na Gruči št. 10. gojene rastline, ki so navedene na etiketi in v navedenih Vljudno vabimo vse, ki bi želeli izvedeti kaj več o čebelarstvu, odmerkih. Pri uporabi se morajo upoštevati vse omejitve, ki so pomenu čebel in čebeljih pridelkov, da se nam ta dan pridružite in navedene na etiketi. Vsakršna drugačna uporaba je lahko spoznate delo slovenskih čebelarjev. Z zavedanjem o pomenu čebel škodljiva in se lahko z njo ogrozi lastno zdravje, zdravje drugih za naše okolje in življenje lahko vsak posameznik in tudi širša ljudi in okolje. družbena skupnost naredi korak naprej za ohranitev naravnega okolja, čebel in s tem opraševanja, ki je bistvenega pomena za Obveznosti vseh uporabnikov FFS v zvezi z varstvom čebel so: zadostno lokalno samooskrbo s prehrano. =cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s Vabljeni torej, da se 15. junija pridružite slovenskim čebelarjem, ki FFS, ki so za čebele nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug vam bomo z veseljem pokazali in predstavili pomen našega dela! način preprečeno, da bi jo FFS dosegel, =uporaba sistemičnih, čebelam nevarnih FFS, je strogo prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin, =uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom. Pri uporabi FFS, ki niso označena kot nevarna za čebele, se v izogib izpostavljenosti čebel FFS priporoča sledeče: = odstranitev cvetoče podrasti v trajnih nasadih, =tretiranje izvajati na način, da ne pride do zanosa FFS na sosednje cvetoče površine, = pri uporabi FFS v času cvetenja gojenih rastlin, tretiranje izvajati v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom. Dodatna priporočila so namenjena zmanjšanju vsakršni izpostavljenosti čebel FFS ne glede na nevarnost. Uporabniki ALI STE VEDELI? morajo biti pozorni pri pripravi škropilne brozge, polnjenju rezervoarja škropilne naprave in čiščenju, da morebitno razlitje - da je v panju do 100.000 čebel ne doseže vodnih tokov, drenažnih jarkov ali odtočnih kanalov. - da 10.000 čebel tehta 1 kg Nepravilna in pretirana uporaba FFS lahko privede do - da je v panju le ena matica in povprečno 1000 trotov v onesnaženja okolja, saj sredstva zaradi pronicanja v tla in času od aprila do avgusta odtekanja s tretiranih površin lahko dosežejo podzemne in - da matica zaleže do 2000 jajčec na dan v času površinske vode. Dosledno je treba upoštevati varovalne pasove, najintenzivnejše paše in da je teža 2000 jajčec 2 x večja navedene na etiketi in nikoli se ne sme škropiti v bližini voda v od teže matice vetrovnem vremenu. Pri škropljenju in pršenju je treba paziti, da - matica na leto izleže do 150 000 jajčec škropilne mešanice ne zanaša izven območja škropljenja. - ličinka dobi v 6 dneh svojega razvoja 200 mg hrane Posebno je to pomembno zaradi njihove višine pri nasadih, kot so - da eno celico napolnijo čebele z 18 tovori cvetnega sadovnjaki, hmeljišča in vinogradi. Že ob polnjenju rezervoarja prahu, ki tehta od 160 do 180 mg škropilnice je treba temeljito izprazniti oziroma izprati embalažo, - da čebela v svojem medenem želodčku prinese 8-9 mg da ne vsebuje ostankov pripravka. Embalažo trdnih sredstev (npr. medičine granulat, prah) je treba temeljito izprazniti in ne izpirati. Ostanke - največji dnevni donosi v panj so do 14 kg medičine pripravkov in prazno embalažo je treba odstraniti v skladu z - da bi morala 1 čebela za 1 kg medu obletati več zakonodajo o odpadkih. miljonov cvetov oz. bi morala 7-krat obleteti svet Pristojne službe ministrstva bodo v tem času izvajale poostren - čebelja družina na leto porabi do 50 kg cvetnega prahu, nadzor nad uporabo FFS, zato naj se uporabniki FFS navedenih do 60 kg medu in 300 l vode zahtev in priporočil dosledno držijo in jih izvajajo. Šentjernejsko glasilo, maj 2012 17 čudoviti svet čebel

Zavarujte se pred piki čebel

V času, ko število čebel naglo upada, je čas, da se naučimo živeti v sožitju z njimi in se pri tem izognemo bolečim pikom.

Nikar ne ubijte nedolžne čebele in ne pozabite, da bo čebela, ki vas je pičila, prav tako poginila. Namesto tega se pred pikom zaščitite na čebelam prijazen način. Uporabite sledeče ukrepe, ki bodo varovali tako vas kot marljive čebele: Kaj storiti, ko nas piči · Nosite svetla oblačila. · Ne uporabljajte parfumov ali odišavljenih mil, čebela? šamponov in deodorantov.

· Izogibajte se bananam in izdelkom z vonjem banane. Čebelice že pridno brenčijo med cvetlicami in, dokler jim ne prekrižamo poti, se ne brigajo kaj dosti za nas. · Nosite čista oblačila in bodite čisti, saj naš pot razjezi Dokler! čebele. · Ne zadržujte se blizu cvetočih rastlin. Ko nas po nesrečnem naključju piči čebela, je izkušnja · Odstranite smeti, v katerih so ostanki hrane, iz vaše vse prej kot prijetna. Pik je zelo boleč, številni ljudje pa okolice, saj vonj hrane privlači čebele. ob njem dobijo tudi alergično reakcijo. Slednji potrebujejo nemudno zdravniško oskrbo, medtem ko · Če okoli vas leta čebela, ostanite pri miru in si pokrijte lahko ostali posledice pika blažite doma. obraz, ali lezite na trebuh. · Nikoli ne zamahnite proti čebeli. Prvo, kar morate storiti, je, da odstranite želo. Pazite, Vir: druzina.enaa.com da žela pri tem ne zlomite, saj boste tako sprostili še več strupa. Če žela ne morete odstraniti, postan kruh namočite v mleko in ga prislonite na mesto pika. Držite dlje časa, da odstranite želo. Uporabite lahko tudi ohlajeno uporabljeno čajno vrečko (črnega čaja), saj tanini blažijo oteklino, zaradi katere je težko odstraniti želo.

Ko ste želo odstranili, operite mesto pika s toplo vodo in naravnim milom. Če je boleče, uporabite hladen obkladek ali obkladek iz rezine krompirja, kumarice ali čebule. V nekaj urah se boste počutili bolje in lahko nanesete mazilo iz gabeza.

Še eno sredstvo za blaženje bolečin ob čebeljem piku je mešanica jabolčnega kisa in sode bikarbone. Strup učinkovito posrka iz kože tudi obkladek iz gline.

Vir: druzina.enaa.com 18 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 iz dela društev Iz dela društva upokojencev življenje DU s poudarkom na športnih aktivnostih. Vsem tekmovalcem sta zaželela poštene šahovske borbe in srečo v uspehu. Igrano je bilo hitropotezno, vsak z vsakim, 10 minut po igralcu, 20 minut po šah partiji. Sodil je priznani mednarodni šahovski sodnik g. Borut Lužar. Prvenstvo je potekalo v ostrih in zanimivih šahovskih metih. Po končanem turnirju je predsednik DU Franc Golob podelil prvim trem zaslužene medalje in sicer: 1. mesto je osvojil Andrej Kuhar, 2. mesto Franc Zoretič in 3. mesto Mirko Požar. Po podelitvi medalj je bila skromna pogostitev. Na turnirju smo pogrešali mlade šahiste iz OŠ Šentjernej. Potrebno je poudariti, da je šah društva upokojencev Šentjernej kvaliteten šah, poznan in priznan po vsej Dolenjski in Beli krajini.

PRIJATELJSKO DRUŽENJE V čiščenja (JZ Šentjerneja). Skupaj so 17. aprila se je Društvo upokojencev PIKADU nabrali 12 vreč odpadkov, ki so jih Šentjernej s svojo žensko ekipo pikada pustili ob cesti oziroma jih oddali ekipi, udeležilo tekmovanja za 37. ŠIU PZDU 18. januarja so se zbrali pikaderke in Dolenjske in Bele krajine, ki je potekalo pikaderji v gostilni Vinotoč Kranjc in ki je odvažala odpadke. Akcija v našem društvu je bila uspešna. S svojim delom v Semiču. Izmed 25 ekip je naša ekipa odigrali pikado v mešanih skupinah. osvojila prvo mesto in prejela pokal. Imeli so se zelo lepo, obenem so se smo delno pripomogli k čistejšemu okolju naše občine. Posamezno je bila najboljša članica DU dogovorili, da počastijo praznik dan Šentjernej Marinka Pavlič in prejela žena in priredijo enako tekmovanje. 8. zlato medaljo. Za DU so tekmovale: marca so se zopet zbrali in odigrali 4. aprila se je v Vinotoču Kranjc v Dolenjem Vrhpolju odvijalo prijateljsko Jožica Kodelič, Marija Vene, Marinka prijateljsko tekmo. Druženje je bilo Pavlič, Zvonka Žnidaršič in Silva Cigoj. prijetno. Vsak udeleženec je prispeval 5 srečanje v metanju pikada med društvi upokojencev Škocjan, Otočec in Šent- Po uspešnem zaključku in podelitvi evrov za večerjo. Mira Kranjc iz pokalov so se zasluženo poveselile in Vinotoča Kranjc je vse žene obdarila z jernej. Tekmovale so ženske in moški, in sicer 48 udeležencev. Med ženskami je okrepčale z dobro malico v hotelu lepim šopkom nageljnov. Smuk. 4. februarja so se srečali vrhpoljski prvo mesto osvojila Jožica Povše iz DU Otočec, drugo mesto Milena Jenič iz DU pikaderji in Hipodrom za pokal Vinotoč 18. aprila pa se je moška ekipa pikada Kranjc. Igrali so posamezno. Prvo mesto Škocjan, tretje mesto pa Milena Bučar iz DU Otočec. Pri moških pa je prvo mesto Društva upokojencev Šentjernej udele- je osvojil Jože Župan, drugo mesto žila tekmovanja za 37. ŠIU PZDU Stane Sintič, tretje mesto pa Jože Vovk. zasedel Janez Lekše iz DU Škocjan, drugo mesto Stane Sintič iz DU Dolenjske in Bele krajine, ki je potekalo Na koncu so vrhpoljski pikaderji vrnili v Škocjanu. Tekmovalo je 22 ekip med pogostitev Hipodromu. Bilo je zelo Šentjernej, tretje mesto pa Janez Košak iz DU Otočec. Za zmagovalce so katerimi je naša ekipa, ki so jo se- prijetno srečanje z mladimi, katerega stavljali: Nace Župan, Stane Sintič, Jože bodo še nadaljevali. pripravili presenečenje. Namesto poka- lov ali medalj, so jim podelili peteline, ki Župan, Jože Vovk in Franc Žnidaršič osvojila tretje mesto. Po uspešnem OČISTIMO SLOVENIJO so simbol Šentjerneja. Bilo je zabavno, prijetno druženje, ki so ga zaključili z zaključku in podelitvi pokalov je sledilo V soboto, 24. marca, so se članice in dobro malico. druženje in pogostitev. člani društva upokojencev Šentjernej udeležili čistilne akcije pod naslovom 15. aprila je Društvo upokojencev Zapisala Minka Cvelbar Očistimo Slovenijo. Zbralo se je 15 Šentjernej (šah sekcija) organiziralo 7. Franc Golob, predsednik članov skupaj s predsednikom društva. prvenstvo občine Šentjernej v hitro- Predsednik DU je dvignil pred Kultur- poteznem šahu. Šah je bil odigran v nim centrom vreče, rokavice, sendviče prostorih DU Šentjernej. Udeležence za malico in pijačo ter razdelil vsem turnirja sta pozdravila vodja šah sekcije udeležencem. Razdelili so se v štiri Franc Zoretič in predsednik DU Franc skupine in se dogovorili za smer Golob, ki je v kratkem opisal delo in Šentjernejsko glasilo, maj 2012 19 obvestila

REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA ZA DOLENJSKO UGODNA POSOJILA za Javni poziv k oddaji vlog za izbor delodajalcev v Enotno regijsko podjetnike v letu 2012 štipendijsko shemo (RŠS Dolenjska) za šolsko/študijsko leto 2012/2013

Razvojni center Novo mesto d.o.o. Namen javnega poziva je ugotoviti kadrovske potrebe delodajalcev, za katere razpisuje posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve tudi bodo razpisane štipendije iz enotne Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko garancije, in sicer: (v nadaljevanju RŠS Dolenjska) v letu 2012. · Razpis dolgoročnih posojil in garan- Predmet javnega poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS Dolenjska v cij GSD za leto 2012 šolskem/študijskem letu 2012/2013. V skladu s prejetimi potrebami Predmet razpisa so dolgoročna posojila, delodajalcev bo Razvojni center Novo mesto d.o.o. objavil razpis kadrovskih namenjena za materialne in nematerialne štipendij za šolsko/študijsko leto 2012/2013. investicije ter financiranje obratnih Na javni poziv se lahko prijavijo gospodarske družbe in samostojni podjetniki s sredstev, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za sedežem na območju razvojne regije. Delodajalci, ki se želijo s svojimi potre- odobreno posojilo. Na razpis se lahko bami vključiti v štipendiranje iz štipendijske sheme, zagotovijo polovico (50 %) prijavijo mala podjetja, samostojni potrebnih sredstev za izplačilo štipendij, po končanem šolanju pa štipendista podjetniki in fizične osebe z dopolnilno zaposlijo na ustreznem delovnem mestu. Podrobneje so pravice in obveznosti dejavnostjo na kmetiji iz regije JV delodajalcev, štipendistov in štipenditorja urejene v Pravilniku o izvajanju Slovenija. enotnih Regijskih štipendijskih shem (pravilnik) in Pogodbi o štipendiranju. · Razpis dolgoročnih posojil in garan- cij GSD2 – dodatna sredstva za belo- kranjsko in kočevsko subregijo za leto Rok za oddajo vlog je 20.08.2012. 2012 Vloge se bodo odpirale vsakega 20. v mesecu Predmet razpisa so dolgoročna posojila, do datuma zaprtja poziva. namenjena za začetne materialne in ne- materialne investicije, po ugodni obrestni Vlogo na javni poziv oddajo delodajalci na predpisan način na prijavnem meri z možnostjo pridobitve tudi garan- cije za odobreno posojilo. Na razpis se obrazcu, ki ga dobijo na spletni strani www.rc-nm.si/projekti/stipendijskashema, lahko prijavijo mala podjetja in samostoj- na sedežu Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo ni podjetniki iz občin Črnomelj, Kočevje, mesto, naročijo pa ga lahko tudi na številki 07/33 72 988 ali na e-naslovu: Kostel, Loški Potok, Metlika in Semič. [email protected]. · Razpis posojil za nova delovna mesta in obratna sredstva za leto 2012 Za delodajalce je sodelovanje v Regijski štipendijski shemi za Dolenjsko Predmet razpisa so gotovinska posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pri- privlačno, ker sami izbirajo štipendista ter zagotavljajo za celotno dobo šolanja dobitve garancije za odobreno posojilo. štipendista po štipendijski pogodbi le 50 % sredstev za štipendijo. Preostalih Na razpis se lahko prijavijo osebe, ki so 50% sredstev zagotovi Razvojni center Novo mesto d.o.o. iz državnih ali realizirale samozaposlitev od 1.1.2011 evropskih virov. dalje, mala podjetja oz. samostojni Štipendijska shema za Dolenjsko je instrument regije, ki temelji na partnerstvu podjetniki in fizične osebe z dopolnilno med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo, skladno z dejavnostjo na kmetiji, ki so zaposlili zakonom na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in novo osebo od 1. 1. 2012 dalje ter posoji- lojemalci, ki so v letu 2012 prejeli predstavlja izjemen pomen za razvoj regij v Sloveniji. investicijsko posojilo iz GSD za nakup Namen štipendijske sheme, da omogoča usklajevanje izbire poklicev dijakov tehnološke opreme ali ekološkega in študentov s kadrovskimi potrebami delodajalcev. Delodajalcu omogoča tovornega vozila. zaposlitev potrebnih kadrov, štipendistu pa po končanem šolanju takojšnjo in Razpisi so odprti do porabe sredstev oz. ustrezno zaposlitev. Naloge štipendijske sheme so povečanje možnosti do objave o zaprtju. štipendiranja, zaposlovanje v domačem okolju ter zmanjšanje zaostajanja Informacije: Razvojni center Novo izobrazbene ravni prebivalstva v regiji. Štipendijska shema ustvarja pogoje za mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 učinkovitejše usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela in obenem Novo mesto, Polona Kovač-Brulc, tel. poskrbi za gospodarski in socialni razvoj regije. Osnovni cilj štipendijske sheme 07/ 33 72 987 ali www.rc-nm.si je šolanje za potrebe gospodarstva in omejevanje bega možganov iz regije. in Razvojni center Kočevje Ribnica Štipendije pa se podeljujejo za konkretna delovna mesta, za celotno ali d.o.o., Trata XIV 6a, 1330 Kočevje, preostalo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu. kontaktna oseba Mašenjka Hvala, tel. 01 89 50 610. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. Vljudno vabljeni k oddaji vlog! razvojna prioriteta: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in v okviru prednostne usmeritve 1.3 »Štipendijske sheme«. 20 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 obvestila RAZPIS DOLGOROČNIH NAMENSKIH POSOJIL IN GARANCIJ GSD ZA LETO 2012 Objava: Uradni list št. 26/2012 z dne 6.4.2012 REFERENČNE AMBULANTE Predmet razpisa so dolgoročna posojila, namenjena za materialne in nematerialne investicije ter financiranje obratnih KAJ JE REFERENČNA AMBULANTA? sredstev, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo mala podjetja in fizične osebe z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji iz regije JV Slovenija. Razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge se obravnavajo mesečno. Informacije: Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, Polona Kovač-Brulc, tel. 07/ 33 72 987, gsm. 041 317 175 ali [email protected]. Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., Trata XIV 6a, 1330 Kočevje, Mašenjka Hvala, tel. 01 89 50 610, e-naslov [email protected].

RAZPIS POSOJIL ZA NOVA DELOVNA MESTA IN OBRATNA SREDSTVA (MIKROKREDITI) ZA LETO ALI DRUŽINSKE SPLOŠNE BO V 2012 OSEBJA, SAJ JE AMBULANTA SESTRE Objava: Uradni list št. 26/2012 z dne 6.4.2012 AMBULANTA TIMOM ZDRAVSTVENEGAIN MEDICINSKE Predmet razpisa so posojila po ugodni obrestni meri z REFERENČNARAZŠIRJENIM ZDRAVNIKA SESTRA. možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na Z POLEG MEDICINSKA MEDICINE AMBULANTI razpis se lahko prijavijo osebe, ki so realizirale samozaposlitev TUDI DIPLOMIRANA od 1.1.2011 dalje, mala podjetja oz. podjetniki in fizične osebe REFERENČNI PACIENTE z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki so zaposlili SPREMLJALA novo osebo od 1.1.2012 dalje ter posojilojemalci, ki so v letu 2012 prejeli dolgoročno posojilo iz GSD za nakup opreme ali ekološkega tovornega vozila. Razpis je odprt do porabe Referenčne ambulante so kadrovsko okrepljene z delovanjem sredstev. Vloge se obravnavajo mesečno. diplomirane medicinske sestre, ki pomaga pri strokovnem delu Informacije: Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska v ambulanti, pokriva preventivni program, vodi določene c. 26, 8000 Novo mesto, Polona Kovač-Brulc, tel. 07/ 33 72 registre in paciente z nekaterimi kroničnimi nenalezljivimi 987, gsm. 041 317 175 ali [email protected]. boleznimi. Delo diplomiranih medicinskih sester v referenčnih Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., Trata XIV 6a, 1330 ambulantah je usmerjeno predvsem na: Kočevje, Mašenjka Hvala, tel. 01 89 50 610, e-naslov [email protected]. = preventivni program srčno žilnih obolenj = vodenje registrov kroničnih nenalezljivih bolezni = vodenje in spremljanje pacientov, ki imajo astmo, kopb RAZPIS DOLGOROČNIH NAMENSKIH POSOJIL (kronična obstruktivna pljučna bolezen), sladkorno bole- IN GARANCIJ GSD2 ZA LETO 2012 zen tipa 2, pacientov z visokim krvnim pritiskom, kot tudi Objava: Uradni list št. 26/2012 z dne 6.4.2012 odkrivanje ogroženosti pacientov za našteta obolenja Predmet razpisa so dolgoročna posojila za financiranje začetnih investicij v opredmetena in neopredmetena sredstva, KAJ POMENI REFERENČNA po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo male A M B U L A N T A Z A M E , gospodarske družbe in samostojni podjetnike s sedežem v PACIENTA? občinah Črnomelj, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika in Semič. Sredstva, ki se dodeljujejo enotam malega - S pomočjo vprašalnikov vam bo svetovala glede dejavnikov gospodarstva predstavljajo državno pomoč, ki je združljiva z tveganja kot so alkohol, kajenje, visok pritisk, holesterol, Uredbo komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o depresija. razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim - To pomeni, da boste deležni aktivnega presejanja za trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih posamezne vrste kroničnih obolenj in tudi okrepljene skupinskih izjemah) (UL EU L št. 800/2008 z dne 9.8.2008, zdravstveno-vzgojne obravnave. str. 3). Razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge se - Če ste kronični bolnik z urejeno boleznijo, kot so astma, obravnavajo mesečno. kronična obstruktivna bolezen in diabetes, bo od sedaj naprej Informacije: Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska vaše stanje spremljala diplomirana medicinska sestra. c. 26, 8000 Novo mesto, Polona Kovač-Brulc, tel. 07/ 33 72 987, gsm. 041 317 175 ali [email protected]. Pacientu se posvetimo individualno in mu pomagamo tudi na Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., Trata XIV 6a, 1330 drugih področjih: Kočevje, Mašenjka Hvala, tel. 01 89 50 610, e-naslov - Opozarjamo in spodbujamo paciente tudi na vse preventivne [email protected]. programe, ki so brezplačni in vsem dostopni, vendar premalo Šentjernejsko glasilo, maj 2012 21 obvestila odzivni na nekaterih področjih Slovenije. - ZORA - državni program z g o d n j e g a o d k r i v a n j a p r e d r a k a v i h s p r e m e m b materničnega vratu, - DORA – državni presejalni program za raka dojk, - SVIT – državni program pre- SOFINANCI sejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. RANJE Pri pacientih s kroničnimi obo- lenji dipl. med. sestra ugotavlja: ZAVAROVA ? urejenost bolezni, beleži in meri določene parametre ? ugotavlja stranske učinke, LNIH pravilnost jemanja terapije ? ugotavlja poslabšanja bolezni in usmerja paciente na dodatne PREMIJ preglede pri izbranem zdravniku glede na nujnost nadaljnje obra- Vlada RS je konec leta 2010 (Uradni list RS št. vnave 102/2010) sprejela večletno Uredbo o sofinanciran- ? opozarja na škodljivost kajen- ju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske ja, prevelike telesno težo in dru- proizvodnje in ribištva ter določila pogoje za so- ge dejavnike tveganja ter jim financiranje zavarovalnih premij za zavarovanje ? svetuje, kako se razvad znebiti, kmetijske proizvodnje in ribištva. oziroma pomaga spreminjati njegov življenjski slog. Na podlagi uredb se upravičencem dodeljuje državna ? Sladkorna bolezen, kopb (kro- pomoč za zavarovaljiva tveganja v kmetijstvu in ribo- nična obstruktivna pljučna bole- gojstvu v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zen), astma, visok krvni tlak se zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva. Namen razvijajo tiho, neopazno, tlijo v je spodbuditi kmetijske proizvajalce in ribogojce, da nas lahko desetletja preden iz- svojo proizvodnjo čim bolj zavarujejo in s tem lažje bruhnejo in nam porušijo nor- premostijo negativne posledice nesreč v kmetijstvu in malno življenje. Če ogroženost ribištvu. pri pacientu odkrijemo, ga na njo opozorimo, vplivamo na pra- Upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za vilno prehrano, gibanje, zdrav zavarovanje kmetijske proizvodnje in vzrejo vodnih slog, kajenje, pitje, telesno težo, živali v ribogojnem objektu so kmetijska gospo- mu pomagamo spremeniti način darstva in nosilci dejavnosti vzreje vodnih živali. življenja, lahko obolenje pre- Kmetijska gospodarstva morajo biti vpisana v register prečimo ali omilimo vsaj bole- kmetijskih gospodarstev (potrebujete KMG-MID št. zenske posledice. kmetije in davčno št. nosilca), nosilci dejavnosti vzre- je vodnih živali pa v register proizvajalcev akva- Pacienti s kroničnimi obolenji kulture. obiščejo »referenčno sestro« enkrat do dvakrat letno, kolikor je potreba večja, pa tudi večkrat. Zavarovanje primarne Ker bodo torej za lažje primere pacientov poskrbeli usposob- kmetijske proizvodnje ljeni člani tima posamezne Sofinancira se zavarovalna premija za zavarovanje referenčne ambulante, bo zdra- posevkov, nasadov in plodov upravičencem, ki v vniku ostalo več časa za pregled obdobju od objave zadevne sheme pomoči do 31. in pogovor z vami takrat, ko decembra tekočega leta sklenejo zavarovalno boste bolni, imeli težave. pogodbo. Sofinancira se zavarovalna premija za zava- rovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevar- nostjo toče, požara, udara strele, spomladanske ALI SE pozebe, zmrzali ali slane, če ta povzroči spomla- dansko pozebo, poplave in viharja (tudi za kakovost LAHKO pri sadju). Višina sofinanciranja zavarovalne premije znaša 50 % obračunane zavarovalne premije, 22PŠentjernejskoRI glasilo,J majA 2012 VIM upravičenec ob sklenitvi zavarovalne pogodbe torej obvestila plača 50 % obračunane zavarovalne premije. Sofinanciranje je navzgor omejeno GOTOVINSKO POSLOVANJE z določeno zavarovalno vsoto zavarovane kmetijske kulture na hektar, ki je odvisna od količine zavarovanega pridelka, cene zavarovanega pridelka in premijske stopnje. Žal se sofinancirajo samo SPREMEMBE zavarovalne premije, pri katerih je zavarovalno kritje z odbitno franšizo v 31. MARCA 2012 JE ZAČEL VELJATI višini najmanj 15 odstotkov zavarovalne PRAVILNIK O SPREMEMBAH vsote, odkupa odbitne franšize pa država ne PRAVILNIKA O IZVAJANJU ZAKONA sofinan-cira. O DAVČNEM POSTOPKU (UL RS ŠT. Zavarovanje živali 24/2012), S KATERIM STA SE ZVIŠALI Sofinancira se zavarovalna premija za zava- rovanje bolezni živali upravičencem, ki v MEJI ZA GOTOVINSKA PLAČILA. obdobju od objave zadevne sheme pomoči SKUPAJ Z VELJAVNIMI do 31. decembra tekočega leta sklenejo SPREMEMBAMI, KI SO BILE zavarovalno pogodbo. Sofinancira se zava- rovalna premija za zavarovanje živali pred OBJAVLJENE ŽE V DECEMBRU 2011 IN nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola POJASNILI DAVČNE UPRAVE RS Z DNE z veterinarsko napotnico oziroma usmr- 19. JANUARJA 2012 JE UVEDEL titve zaradi bolezni in ekonomskega za- kola zaradi bolezni. Višina sofinanciranja POMEMBNE NOVOSTI ZA KMETIJSKO zavarovalne premije znaša 30 % obraču- DEJAV-NOST. V NADALJEVANJU nane zavarovalne premije, upravičenec ob sklenitvi zavarovalne pogodbe plača 70 % NAVAJAMO POJASNILA ZA LAŽJE obračunane zavarovalne premije. RAZUMEVANJE VELJAVNIH OMEJITEV, KI IZHAJAJO IZ ZAKONODAJE. Zavarovanje vzreje Kaj določa 36. člen Zakona o davčnem postopku? Na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o davčnem postopku (v vodnih živali v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) morajo pravne in druge osebe, samostojni ribogojnih objektih podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in Sofinancira se zavarovalna premija za zava- nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter rovanje vzreje vodnih živali v ribogojnih druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune. objektih upravičencem, ki v obdobju od 1. Omenjena plačila se ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila v januarja do 31. decembra tekočega leta manjših zneskih, kar za določene primere podrobneje določi minister za sklenejo zavarovalno pogodbo. Sofinancira finance. se zavarovalna premija za zavarovanje vzreje vodnih živali v ribogojnih objektih pred poginom zaradi bolezni. Višina Kaj določa 23.a člen Pravilnika o spremembah in sofinanciranja zavarovalne premije znaša dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o 30 % obračunane zavarovalne premije, upravičenec ob sklenitvi zavarovalne po- davčnem postopku? godbe plača 70 % obračunane zavarovalne Poleg ostalih določb so za kmete najpomembnejše sledeče: premije. - oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 ni dolžna na transakcijski račun fizične osebe nakazati prejemke od kmetijskih pridelkov, Če zavarovalno premijo sofinancira tudi gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki ne presegajo občina (živali, vodne živali), je lahko njen 125 evrov, sofinancirani delež le razlika do 50% - v primerih, ko je oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična obračunane zavarovalne premije s pripada- oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in jočim davkom od prometa zavarovalnih opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun, če poslov. posamično plačilo ne presega 420 evrov. Izvajalci zavarovanja po uredbi so Zavaro- Za katere kmete velja omejitev gotovinskega valnica AdriaticSlovenica, Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia in Zavaro- poslovanja? valnica Triglav. Kot osebe, ki samostojno opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnosti, za katere veljajo omejitve gotovinskih plačil, se štejejo: Kmetovalcem in nosilcem dejavnosti vzreje - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost v okviru vodnih živali svetujemo, da se vključijo v samostojnega podjetnika posameznika; Šentjernejsko glasilo, maj 2012 23 - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, za katero dohodek ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma normiranih Zgodilo se je ... odhodkov; - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost kot osnovno kmetijsko in Glasbeni večer Vzemimo si čas zase 18. marca osnovno gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva in priglasijo ugotavljanje davčne osnove od dohodkov te dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma normiranih odhodkov; - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost kot osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva in so zavezanci, identificirani za namene DDV (zavezanci za DDV). P r i m e r a o m e j i t e v gotovinskega poslovanja za kmeta zavezanca za DDV V primeru nakupa repromateriala (npr. mineralna gnojila, seme, zaščitna sredstva ...) Proslava ob materinskem dnevu v trgovini jih lahko z gotovino plača le do zneska 420 evrov. V primeru nakupa kmetijskih pridelkov na drugi kmetiji (npr. tele, jabolka, vino, krompir, koruza ...) jih lahko z gotovino plača le do zneska 125 evrov. V primeru višjih zneskov za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve pa jih mora obvezno nakazati na transakcijski račun dobavitelja oziroma izvajalca.

Nosilci dopolnilnih dejavnosti V primeru opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji je vsak nosilec dopolnilne dejav- nosti dolžan spoštovati omejitve gotovinskega poslovanja, ker na podlagi 36. člena Zakona o davčnem postopku opravlja dejavnost.

Kazni za prekrške Koncert MePZ Ajda Pozdrav pomladi 21. aprila V sklopu davčno inšpekcijskih nadzorov bodo intenzivno preverjali ali izplačevalci spoštujejo določbe 36. člena ZDavP-2 in zoper kršitelje dosledno izrekali globe. V kolikor zavezanec v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil in prejemkov na transakcijske račune prejemnikov, so določeni naslednji davčni prekrški: · z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, · z globo od 1.200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, · z globo od 3.200 do 30.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo. Poleg teh glob so predpisane tudi globe za 24 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 zdravje

IZVAJANJE PROGRAMA SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V OBDOBJU OD 1.1.2011 DO 31.12.2012

Program Svit je državni program vzorce je do konca leta vrnilo 134.972 presejanja in zgodnjega odkrivanja (88,37 %) oseb. Med analiziranimi predrakavih sprememb ter raka na osebami je imelo 126.945 (94,05 %) debelem črevesu in danki. Koordinira oseb negativen izvid in 8.027 (5,95 %) in izvaja ga v sodelovanju s partnerji oseb pozitiven izvid. Do konca junija je IZVAJANJE PROGRAMA SVIT V Inštitut za varovanje zdravja Republike bilo izvedeno 7.872 kolonoskopij v 23 ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO Slovenije. Program je zastavljen kot poobaščenih v 23 pooblaščenih Od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 je bilo v učinkovito sredstvo za zmanjševanje kolonoskopskih centrih. program povabljenih 18.155 oseb in raka na debelem črevesu in danki. Osebe rojene leta 1958 in 1960 so bile 18.105 je bilo vabilo tudi vročeno. Odzivnost na vabilo v program v v program povabljene do konca marca Izjavo o sodelovanju je vrnilo 10.867 Sloveniji se počasi izboljšuje, opažamo 2011, ko se je zaključilo vabljenje ciljne (60,02 %) oseb. Zaradi začasnih ali pa, da je slabša odzivnost pri popu- populacije v prvi ciklus programa Svit. trajnih izključitvenih kriterijev (kolono- laciji, ki je že sodelovala v programu Z aprilom 2011 se je začel drugi ciklus skopija v zadnjih treh letih z ali brez SVIT. Naj poudarimo, da v kolikor je test Programa Svit. odstranjenimi polipi, rak debelega blata pri posamezniku, ki sodeluje v črevesa ali danke in kronična vnetna programu Svit negativen, bo ta oseba Podrobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže tabela 1. črevesna bolezen) je bilo izključenih ponovno povabljena v program Svit čez 1102 (10,14 %) oseb. V programu ni dve leti. Zelo pomembno je redno Tabela 1: Odzivnost vabljenih v želelo sodelovati 54 oseb (0,30 %). Od spremljanje ciljne populacije, kajti rak 9.121 vrnjenih kompletov vzorcev bla- debelega črevesa in danke se Program Svit, Slovenija in zdravstvene regije. ta, primernih za analizo, je bilo 8.555 najpogosteje pojavi ravno po 50. letu (93,79 %) testov negativnih in 566 starosti. (6,21 %) pozitivnih. Odzivnost vablje- V Sloveniji je rak debelega črevesa in nih po občinah prikazuje tabela 2. danke še vedno eden najpogostejših rakov pri obeh spolih, pri moških je po Doroteja Kuhar, dr. med. pogostosti na četrtem mestu, pri žen- specializant javnega zdravja skah pa na tretjem, tudi v zdravstveni regiji Novo mesto. Zgodaj odkriti rak, kar omogoča program Svit, pomeni veliko boljšo kvaliteto življenja posa- Tabela 2. Odzivnost vabljenih v meznika, zato spodbujamo vse, sode- zdravstveni regiji Novo mesto po lujte v programu Svit, program, ki občinah po posameznih obdobjih rešuje življenja.

IZVAJANJE PROGRAMA SVIT V SLOVENIJI Od 1.1. 2011 do 31.12. 2011 je bilo v program povabljenih 275.211 oseb in 273.831 osebam je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 159.654 oseb (58,30 %). Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih z ali brez odstranjenimi polipi, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 15.342 (9,61 %) oseb. V programu ni želelo sodelovati 908 oseb (0,33 %). Za analizo primerne Šentjernejsko glasilo,, majmarec 2012 2012 2523 športšport Štiri kolajne za KARATE KLUB KRKA Deset članov se je 22. aprila udeležilo tekmovanja Kimon open 2012, ki je potekalo v Ljubljani. Prijavljenih je bilo 178 tekmovalcev iz 16 slovenskih karate klubov. Tekmovanje je še posebej zanimivo, saj je namenjeno tudi najmlajšim in še neizkušenim tekmovalcem. Najmlajši prijavljeni tekmovalec je prejel tudi nagrado.

Tekmovalci so nastopali v katah posamezno in osvojili kar štiri odličja: eno zlato, eno srebrno in dve bronasti. Michel Horn 1. mesto (dečki letnik 2004, 2003, 2004) Lara Kovačič 2. mesto (deklice letnik 2004, 2003, 2002) Marcel Kovačič 3. mesto (dečki letnik 2004,2003,2002) Sandra Novak 3. mesto (deklice letnik 2001, 2000,1999) Nastopali pa so še: Swen Horn - 5. mesto (letnik 2007), Leon Filipovič (letnik 2005), Nika Rukše (letnik 2004), Maj Padaršič (letnik 2004), Maj Rukše (letnik 1999) Franjo Horn

Atletski klub Šentjernej Prvomajska 9, 8310 Šentjernej, razpisuje 7. TEK NA GORJANCE in POHOD v sklopu tekov za pokal Dolenjske 2012 in Slovenija teče za zdravje v nedeljo, 10. junija 2012 ob 9.30 uri PROGA: - POHODNIKI: začetek pohoda ob 9. uri pri Miklavžu – pohod po učni poti, cilj pri Miklavžu PIONIRJI in PIONIRKE: štart PI-1, PE-1(2003 in mlajši) (300m) ob 11. uri štart na Gorjancih PI-2, PE-2 (01 in 02) (500 m) ob 11.15 uri cilj: pri Miklavžu PI-3, PE-3 (99 in 02) (1000 m) ob 11.30 uri - OSTALI: štart ob 930 – Pendirjevka (most) približno 4 km od Cerovega Loga pri Šentjerneju proti Gorjancem, cilj: Gorjanci pri Miklavžu. Dolžina proge je 6,2 km s 430 m višinske razlike po makedamski cesti.

KATEGORIJE: Kategorije so v skladu z Dolenjskim pokalom 2012. ŠTARTNINA: 10 evrov v gotovini (pohod in otroci 5 evrov) PRIJAVE: Prijava pred pričetkom teka, možno tudi predhodno po elektronski pošti. Tel: 07/3082107, gsm: 041 538 880 (Janez Kuhelj), e-mail: [email protected] ali [email protected] NAGRADE: Vsak tekmovalec in pohodnik dobi spominsko nagrado, topli obrok in pijačo. NAJBOLJŠI TEKMOVALEC V ŽENSKI IN MOŠKI KATEGORIJI PREJME POKAL. Vsi tekmovalci in tekmovalke tekmujejo na lastno odgovornost. 26 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 šport Prve tekme v spomladanskem delu tekmovanj lige MNZ Ljubljana

Zima je bila dolga in nogometaši NK osvojenimi devetimi točkami so si naši Šentjernej so že nestrpno čakali, da še izboljšali prednost na vrhu. začnejo zopet trenirati zunaj na travi in Isti dan so se najmlajši, selekcija U-8, da se jim tudi tekme znova začnejo na odpravili na pot čez Gorjance, v goste k travnatih igriščih. Konec tedna od 13. do NK Bela krajina, v Športno rekreacijski 15. aprila so se znova začela tekmovanja center Loka. Tam so se pomerili z NK v ligi, nadaljevanje jesenskega dela Bela krajina, NK Kolpa in NK Kočevje. tekmovanj MNZ Ljubljana. Igrali so v dežju v izjemno težkih V soboto se je ekipa U-9 NK Šentjernej razmerah, saj je bilo igrišče popolnoma B odpravila v goste v Ljubljano k ekipi razmočeno, a so ohranili borbenost in NK Slovan. Z domačini so naši igrali prikazali lepe tekme. Dosegli so eno neodločeno, ekipo NK Radomlje pa so zmago in dva poraza. Tudi to ni slabo, premagali z rezultatom 3 : 0. Fantje so saj so bili nasprotniki trd oreh, ki so prikazali odlično igro, igrali so na širino zmagovali le s točko razlike. in z novo osvojenimi točkami utrdili Vsem nogometašem čestitamo in jim prednost na prvem mestu v skupini. želimo veliko uspehov do zaključka Naslednji dan, v nedeljo, smo na jesensko-spomladanskega dela tekmo- domačem igrišču v Šentjerneju, gostili vanj v ligi. Držimo pesti, da bi fantje ekipe NK Krka, NK Šmarješke Toplice prišli v finale. (M. L. J.) in NK Kolpa. Naši fantje selekcije U-9, ekipa NK Šentjernej A, so slavili v vseh treh tekmah. Krko so premagali z rezultatom 4:2, Šmarješke Toplice s 5:0, malo trši oreh in bolj napeto je bilo v zadnji tekmi, ko so se pomerili z NK Kolpo. Končni rezultat je bil 2:1, čeprav je na tribuni završalo tudi, ko je naš Matic Radovan zadel gol s petko, kot Ronaldo, a mu ga sodnik ni priznal. Z Obe selekciji na turnir v Radomlje

Konec meseca marca se je Nogometni klub Šentjernej z obema selekcijama, U-8 in U-9, udeležil spomladanskega turnirja v Športnem parku Radomlje.

V soboto, 24. marca je bil turnir za selekcijo U-8. Nastopilo je 18 ekip, ki so bile razvrščene v tri skupine. V predtekmovanju so se po skupinah ekipe pomerile vsaka z vsako. NK Šentjernej je bil v skupini z NK Radomlje rumeni, NK Brinje, NK Ilirija in NK Trebnje. Ena zmaga, dva neodločena izida in dva poraza so našim fantom prinesli 5. mesto v skupini, tako so se v nadaljevanju pomerili s še dvema ekipama za 13.mesto. Ena zmaga in en poraz so jih na koncu razvrstili na 14. mesto.

V celem dnevu, ki je bil vremensko izjemno težek, saj so fantje praktično kar sedem tekem igrali v močnem soncu, je bilo Šentjernejsko glasilo, maj 2012 27 šport tekmovanje resnično zelo naporno. Že za to, da so naši nogometaši zdržali tak Najmlajši nogometaši ritem, jih je potrebno pohvaliti. Tokrat se je potrudil tudi organizator in vse zastopali barve sodelujoče na koncu nagradil s kolajnami, česar smo bili zelo veseli. NK Šentjernej na turnirju Naslednji dan, 25. marca pa se je turnir odvijal za selekcijo U-9, kamor je NK Šentjernej poslal dve ekipi. Tokrat je v Kamniku nastopilo 24 ekip v 4-ih skupinah. Ekipa Šentjernej 1 je bila v skupini z NK Bravo Publikum, NK Olimpija, NK V februarju se je NK Šentjernej z Radomlje Modri, NK Izola in NK najmlajšo ekipo, U-8 udeležil turnirja Ivančna gorica. Po uvodnem delu, ko so v dvorani Frana Albrehta v osvojili 4 točke z eno zmago, eno Kamniku. Poleg naše ekipe so na turnirju nastopili neodločeno igro in tremi porazi, se nogometaši iz Ilirije, Interblocka, Vira, našim ni uspelo uvrstiti v nadaljevanje Kolpe, Črnuč in seveda iz Kamnika. Deset tekmovanja. ekip je bilo razdeljenih v dve skupini, vsaka ekipa se je pomerila z vsakim od Ekipa NK Šentjernej 2 pa se je v nasprotnikov iz skupine. predtekmovanju pomerila z ekipami NK V predtekmovanju so bili naši mali Komenda, NK Dekani, NK Ilirija, NK nogometaši zelo dobri. Ekipi Kamnik Beli Dren Vrhnika in NK Rijeka. V tem delu in Ilirijo so gladko premagali, z ekipo iz tekmovanj so naši osvojili 13 točk s 4- Črnuč A so igrali izenačeno 1 : 1, medtem, imi zmagami in enim neodločenim ko je bila igra najbolj napeta, ko so se pomerili z nogometaši iz NK Vir. izidom in bili tako v svoji skupini na Nasprotnik je dolgo vodil z 1:0, v zadnji prvem mestu. V četrtfinalu so se fantje minuti tekme je naš igralec Dejan Vovko, pomerili z ekipo NK Izola. Tekma je bila dobil priložnost in zadel nasprotnikovo izjemno težka, borbena, našim igralcem mrežo iz kota ter rezultat popravil na 1:1. so po daljšem predahu pred to tekmo Po uvodnem delu tekmovanj so bili Šent- moči pošle in so klonili z rezultatom 0:1. jernejčani v svoji skupini na prvem mestu. Tekmovanje so tako zaključili na 5. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili prvi mestu po seštevku vseh točk in danih dve ekipi iz vsake skupine. V polfinalu so zadetkov. se naši fantje srečali z ekipo Interblocka, kjer so bili poraženi in nadaljevali turnir z igro za tretje mesto. Zmagovalec turnirja je bila ekipa NK Odločilna tekma za naše je bila končna, z Izola, drugo mesto je zasedla ekipa NK ekipo NK Črnuče B. Tudi v tej igri so naši Bravo Publikum in tretje mesto ekipa zadeli 1x iz kota, Enej Jarkovič, vendar NK Radomlje Rumeni, kar pove, da so sreča je bila na strani nasprotnikov, ki so se naši fantje že v uvodu pomerili z gol zadeli 2-krat. Končni vrstni red zmagovalci. tekmovanja je bil: 1. mesto NK Kamnik, 2. mesto NK Interblock, 3. mesto NK Črnuče B, 4. mesto NK Šentjernej. Naši najmlajši nogometaši so torej prvič v Vabilo k vpisu v Nogometni klubsvoji kar ieŠentjernejri igranja za NK Šentjernej prinesli domov pokal. Končnega rezultata smo bili vsi nadvse veseli. Iskrene čestitke Vse otroke, ki imajo veselje do igranja nogometa, vabimo, da se pridružijo organizirani vadbi nogometa pod vodstvom strokovno izobraženih trenerjev. V naš klub vpisujemo vse dečke, rojene med leti 2002 in 2005, ki si želijo igrati nogomet, se naučiti poigravanja z žogo in zabijati gole. V našem klubu smo med seboj vsi prijatelji, v vsakomur in v vsem iščemo le najboljše ter težimo k temu, da nas treningi popeljejo do najvišjih tekmovanj. Več informacij lahko dobite na telefonski številki 051 396 199 ali na email naslovu [email protected]. Vpis je možen vsak dan. 28 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 bibe

Tehnična delavnica v skupini BIBE

MNOGO BESED JE IZREČENIH NA TEMO SPODBUJANJA EKOLOŠKE ZAVESTI, ŠE VEDNO PA PREMALO KONKRETNIH DEJANJ. LE TA NAMREČ NEKAJ POMENIJO, PA ČEPRAV SO NA VIDEZ MAJHNA. NEKATERI SE GOTOVO Z NOSTALGIJO SPOMINJATE PRILOŽNOSTNO IZDELANIH IGRAČ V STILU NAREDI SI SAM, KI ŽAL TONEJO V POZABO. PAPIRNATE RAKETE, LADJICE IZ ČASOPISA IN RAZLIČNE IGRE Z GUMBI, KORUZO IN FIŽOLA SO ZAMENJALE DRAGE PLASTIČNE IGRAČE, KI SLEJ KO PREJ OBREMENIJO NAŠE OKOLJE. NEMALOKRAT SE POJAVIJO TUDI INFORMACIJE O NJIHOVI NEUSTREZNOSTI ALI CELO ŠKODLJIVOSTI ZA ZDRAVJE OTROK. Na naši delavnici smo torej izdelali nekaj igrač, ki ne potrebujejo baterij, so tako rekoč zastonj in za katere ne potrebujemo drugega kot nekaj veselja in potrpljenja. Iz škatel za pico smo izdelali Človek ne jezi se. Že samo oblikovanje igre je majhen matematični podvig, še več veselja pa je ob igri, saj otroci ob njej utrjujejo štetje ter spoznavajo pravila naključnih dogodkov – včasih zmagam, včasih pa ne. Po končani igri figure – plastične zamaške lepo pospravimo v škatlo. Iz kartona smo izdelali škatle 15 krat 15 cm, nanje narisali mrežo in zbrali dva kompleta zamaškov različnih barv. Na zamaške smo narisali križce in krožce. Že smo lahko začeli z zabavno strateško igro, v kateri soigralca skušata čim prej narediti polno vrsto (upoštevamo vodoravno, navpično in diagonalno linijo) treh enakih zamaškov. Iz plastenke in nekaj dodatkov (elastika, lesena palčka, podložka in Janez Selak v imenu Šentjernejčanov vošči kepica plastelina) smo izdelali plesočo hobotnico. Če bomo takšno dr. Francetu Bučarju. Foto: Marjan Dvornik hobotnico izdelali skupaj z otrokom, bo to zanj priložnost za učenje in ustvarjanje. Hobotnico lahko lepo »okrasimo« z lepilnimi trakovi, ji Šentjernejsko glasilo, maj 2012 29 na obisku

Obisk v Albaniji pri sestri Slavki PO VELIKONOČNIH PRAZNIKIH SMO SE ODLOČILI OBISKATI SESTRO SLAVKO CEKUTA, ŠENTJERNEJČANKO V ALBANIJI V MESTU ELBASAN.

Prtljago v kovčke in v torek, 10. aprila, Sestra Slavka nam je razložila ves potek smo se vrnili v svoj »začasni dom«, kjer se je to zgodilo. Na brniškem letališču življenja in namen tega nemškega pro- so nas mladi toplo sprejeli in nam smo opravili vse potrebne preglede, jekta. To delo vzdržuje nemška dobro- postregli večerjo. vstopili v avion in se popeljali naravnost delna ustanova, namenjena za pomoč Petek, dan slovesa. Ker sta imeli sestri ta v Tirano. Polet je trajal dobro uro in smo Albaniji. Poleg tega projekta mora s. dan napovedan obisk iz Nemčije – že pristali. Tam nas sta že pričakali sestri Slavka priskrbeti še mnogo sredstev za nadzor nad delom smo se poslovili. Slavka in Nemka, sestra Almut. Na celotno vzdrževanje otrok. Tudi mi smo Sestra Slavka nas je odpeljala v glavno izhodu iz letališkega prostora nas je podarili skromen dar, ki smo ga nabrali mesto Tirano. Tu smo se poslovili. Ona prijazno nagovoril mogočen kip matere od nekaterih šentjernejskih dobrotnikov. je sprejela na letališču svoje goste, mi pa Terezije. Vsi trije popotniki smo bili Zanj je bila izredno hvaležna. smo si ogledali prestolnico. Občudovali močno presenečeni. Dežela, ki se je V okviru projekta so otroci in mladina smo sredi mesta v zadnjem času zgraje- izvila iz pesti komunizma, dežela, ki je pomoči deležni na dva načina. Nekateri no katoliško cerkev. Strogi center daje pretežno muslimansko čuteča in verujo- otroci so vključeni v vrtec, drugi pa so v videz lepega evropskega mesta. Široke ča, ceni delo in veličino te žene, ki je po popolni oskrbi vse dni in noči. Teh je več avenije, urejeni parki, lepe fasade dajejo rodu Albanka, rojena pa v Skopju. kot štirideset. Vsak od njih ima svojo obiskovalcu prijeten vtis. Kar iznenada Zamisliš se. Kako je v Sloveniji, ki se je težko zgodbo, ki jo skuša s pomočjo te preseneti ulica pp. Janeza Pavla II. že pred dvajsetimi leti otresla kumuni- dobrih ljudi oplemeniti in jo naravnati v Skoraj neverjetno. In vendar je resnica. stične oblasti? Smo sposobni ceniti pravo smer. Redno zaposlenih imajo Sredi glavnega mesto. In takoj se misli ljudi, ki se darujejo za sočloveka in dvajset oseb, domačinov, ki skrbijo za preselijo v Ljubljano. Kašna gonja proti domovino? vzgojo in red. poimenovanju ene ulice po tem velikem Prijazen sprejem in že smo v starem možu?! V Albaniji ni bil nikoli na obisku V sredo smo si ogledali mesto Elbasan. kombiju, ki služi sestrama pri vsakdanji papež, pri nas kar dvakrat? Sprehod po mestu, preko tržnice, kjer skrbi za otroke, ki so jima zaupani. Pot odseva način življenja, ki ga narekujejo Obisk pri sestri Slavki je bil izredno lep nas je peljala k morju. Toplo vreme, gospodarske razmere. Veliko neureje- in koristen. Občudovali smo vredno- južno rastlinje nas je zvabilo k morju na nega lastništva preprečuje, da bi se tenje njenega dela pri vseh ljudeh, kavo. Popijemo in se odpeljemo v mesto Albanci vrnili v svojo domovino. Okrog katoličanih in muslimanih. Tudi v Elbasan. Mesto je razmeroma veliko. Na dva milijona jih živi po svetu. Dan smo objemu hiše so otroci vseh vrst. In ko eni strani predmestje, ki kaže na težko zaključili z mašo v kapeli, ki jo imajo v smo se srečevali na potovanju, smo stanje v deželi. Skoraj polovica ljudi je skupnosti. občutili izredno spoštovanje sester. Tudi nezaposlena. Moški, mladi in srednjih na tem obzorju duha nam je bila ta pot let preplavljajo mesto. Nekateri čakajo V četrtek nas je pot peljala v bližnjo poučna, zanimiva in slovenskemu na delo z ročnim delavnim orodjem. Makedonijo k sv. Naumu. Lepo leto- človeku zelo vest sprašujoča. S potovan- Prispemo v njihovo "vas". Presenečeni. viško in zgodovinsko mesto nas je ja smo se vrnili srečni in z mnogimi Otroci, polni smeha in dobre volje so nas sprejelo. Še bolj pa prijazni vratar v spoznanji obogateni. Lahko smo pono- pozdravili. Nič jim nismo prinesli, tudi samostanu sv. Klimena na Ohridskem sni na sestro Slavko in njeno delo. Je nič niso pričakovali. Že sam obisk, jezeru. Bog nam je ta dan naklonil še velika slovenska ambasadorka v tem srečanje z novimi obrazi jim je vlivalo lepo vreme. Kosilo smo si izbrali v kraju. upanje. Prtljago smo zložili v svojo restavraciji na jezeru z ribami, ki jih na sobo. Lepa, skromna, čista in preprosta. veliko ponujajo ob vsem jezeru. Veseli Anton Trpin 30 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 bilo je nekoč Prva katastrska občina je bila Kandija

Avstrijska cesarica Marija Terezija je bila na prestolu 40 let. V zakonu s Francem I. Štefanom je imela 16 otrok. Ko ji je leta 1765 umrl mož, je žalovala še nadaljnjih 15 let, do konca življenja tako, da se je oblačila samo v žalna oblačila in se zaprla pred ljudmi. Svojega najstarejšega sina Jožefa II. je priznala za sovladarja in cesarja.

Prizadevala si je za reformo državne uprave in pospešitev razvoja gospodarstva in začela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Uvedla je tudi hišne številke za lažje štetje prebivalstva, ustanovila urade in ministrstva, uvedla splošno šolsko obveznost od 6. do 12. leta. Izboljšala je gospodarstvo in promet, ukinila tlako na cestah, obdavčila plemstvo, prenovila kazenski zakonik in uvedla terezijski

POMLADANSKA MUŠNICA (Amanitá Verná) Gobarsko društvo predstavlja glivo, katere značilnost je za naše KLOBUK: 4-8 cm, mlad jajčast do področje in ki raste v času izhajanja Šentjernejskega glasila. polokroglast, kasneje izbočen in plosko zravnan, včasih v sredini rahlo vdrt; površina fino žarkasto vlaknasta do gladka, brez sijaja, mokra rahlo spolzka, bele do kremaste barve, redko pokrita z nekaj ostanki ovojnice; rob oster, gladek. TROSOVNICA: lističi beli, široki, prosti, ostrinka gladka do rahlo kosmičasta. BET: 7-10 x 1-1.5 cm; valjast, proti dnu nekoliko zožen, poln do votel, površina nad obročkom gladka, pod obročkom gladka do pokrita z drobnimi priraslimi kosmiči; obroček kožnat, viseč, bel, krhek, pogosto raztrgan; dnišče beta gomoljasto odebeljeno in tiči v bolj ali manj kožnati, vrečasti, beli lupini, ki se s starostjo obarva kremasto. MESO: belo, tankomesnato; vonj šibek, nekoliko neprijeten, milega okusa, Šentjernejsko glasilo, maj 2012 31 bilo je nekoč Prigode iz starih casov Luč naj gori v kapelici, tako dolgo Ko je prišel domov, je bil ves srečen, ko malo tahta in to je plavalo, ta taht dokler ne boš dobila moje pismo, da je odšel na Golobinjek, kjer so imeli prižgal in je gorel po cel mesec. sem srečno prišel domov k moji vinograd. Kadar so tam kopali, je bilo Velikokrat so pa kar izdolbli repo in v družini. To mu je bil že drugi prihod, polno školjk, kakor mali svedrčki. njo namestili luč Duško. Vedel pa je bilo je kmalu po koncu druge svetovne Ljudje so govorili, da je tukaj nekoč tudi povedati, kako so se ob večerih pri vojne. Imel je veliko željo, da vidi svoje bilo morje in da so Gorjanci votli. njihovi domači lipi pogovarjali stari domače, sestro, ki mu je bila kakor Pripovedka pravi, da je že dolgo tega, možaki, kako bo hudo takrat, ko bodo mati, saj jim je mati umrla, ko je sestri ko je šel kmet z voli po hribu in so pri po zraku leteli železni ptiči. Mislili so bilo samo 16 let. Daleč od svoje »izrezu« voli potonili. Zemlja se je na letala. Tako je v drugi svetovni vojni domače zemlje si je ustvaril novo vdrla. Tako pa še dandanes rogovi njegov sin po imenu Robert padel kot življenje, toda želja po domu je bila štrlijo ven. pilot. Ostale so mu tri hčere. Kmalu po velika. Vedel je povedati, da mu gre Vrnimo pa se še malo k našemu povratku domov v Ameriko je še nekaj vedno, kjerkoli je, po glavi neka pesem, Šentjernejčanu Jožetu. Ta lučka, ki je let živel, nakar je sestra dobila pismo, nekako tako: gorela v kapelici, ki jo je dal on sezidati, da je Jože umrl. Tako je zopet zagorela Popotnik idem čez goro se je imenovala Duška. Nalil si v lučka Duška ter medlo svetlobo od doma jemljem še slovo kozarec z vodo, potem olje, nato pa pošiljala v noč. in kakor se oko odpre, postavil kot en lesen križek v sredino E. Lauševič povsod se mi nov svet odpre.

Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš? Al' znanci moji še žive? Prijat'li moji v grobu spe.

Kot mlad fant je veliko prihajal k svojemu sosedu stricu Žandelnu, ki mu je bil tudi boter. Pri njem je imel vedno kruha. Ko pa se je odločil iti v Ameriko, mu je Žandel rekel: »Jože, povej koliko denarja rabiš, vrnil pa boš, ko boš imel.« Tam v Ameriki se je dobro znašel. Ko je malo prihranil, je odprl gostilno, kjer sta z ženo, ki je bila tudi Slovenka, kuhala za Slovence. Živela sta v mestu Milwaukee v ZDA. Večkrat je povedal, da sta z ženo veliko delala, kako je bilo težko od začetka.

SLIKA PRIKAZUJE MLADO DEKLICO, KI T A M N E K J E I Z P O D G O R J A N S K E V A S I N E S E P O L N J E R B A S Č E Š E N J N A P R O D A J V Š E N T J E R N E J . TEHTALA JIH NI, M E R I L A J E N A » Š A L C O « . K A R SMEJALE SO SE IZ 32JERBASAŠentjernejsko glasilo, maj 2012 IN VABILE. Lojze Podobnik LEVA DESNA ENA DVA ...

Svetovnonazorsko sem levo usmerjeni človeček in zato Kaj pa naša politična levica? Ali jo sploh imamo? me imajo za rdečega, vseeno, če se ne peham s politiko. Nekoč smo jo imeli, sedaj pa je zagotovo ni, kajti Pahorjeva V vsakdanjem življenju pa sem desničar, ker jem in stranka ni rdeča, ni na strani delavstva (proletariata); ta pišem z desno roko, opiram se na desno nogo, vse počnem z združba prenovljenih komunistov je le sama sebi namen in jo desno, menda zato, ker je bolj močna, spretna in nazadnje očitno zanima samo nastopaštvo v brezupnem prostoru bolj varna … V sebi nosim vcepljeno prepričanje, da je družbenega kaosa. Zanesljivo lahko ponovim nekatere desno vedno bolj pozitivno naravnano in da je zato pri ljudeh avtorje, kritike politične scene, da je SD skoraj mrtva v skoraj uzakonjeno, kot pravilo primernega vedenja in slovenskem prostoru. Kaj vse se lahko zgodi v kratkem času, varnejšega potovanja med čermi vsakdana. Je že tako, kot je kaj vse lahko naredijo nepredvideni dogodki, če nismo na zapisano v naših glavah: obsedeni smo od nekakšnih njih pripravljeni. Gospod Pahor je izgubil bitko s časom, ki še desničarjev. Pravih hudobcev, ki nam nenehno kažejo s zdaj zahteva korenite spremembe, nove programe, ki bi prstom, kako naj se obnašamo, kako naj brodimo skozi morali biti vklesani v program njegove stranke; zgodilo pa se življenje, da ne bomo preveč prizadeti in kaznovani. Res smo je, da rdeči plamen na politični sceni počasi ugaša. Nekaj sto uboge reve, nemočni otročaji, ki se ne znamo postaviti na tisoč nezadovoljnih slovenskih delavcev pa čaka, na svojega lastne noge. Prepuščamo se prišepetovalcem, ki so nas vodjo in na nove usmeritve, ki jim bodo prinesle boljšo vkovali v pravila, ki jih določa nekakšno nepravično pravo, prihodnost: takšno, v kateri bo lastnina izgubila svojo zapisano v bukvah vladajočega razreda. dominantno vlogo, na družbo, v kateri bo lahko vsakdo Ha in ha, ha in še enkrat ha, ha: Politična scena pri soustvarjalec zdravega napredka, temelječega na naravnih nas je trenutno tudi desničarska in to pomeni, da nas zakonih. usmerjajo desničarji s svojo desničarsko politiko. Ha, ha, na tej desnici pa ni videti nič pozitivnega: vse, kar postorijo Leva desna ena dva pa naj gre v pozabo. hudo boli in vedno samo jemljejo in še bodo jemali, če bodo imeli kaj vzeti – morda pa jim bo nenehno jemanje vzelo oblast? Več bodo omejevali, več bodo kradli, več bo jeznih, obubožanih, več bo iskalcev pravice in seveda, to je kruta resnica, več bo nasilnih, neposlušnih in za boj pripravljenih. Ne bodo letele samo kocke in goreli avtomobili, hudo bo, ko bo lastnina poiskala novega lastnika. V negotovi in nemirni Evropi, pa še kje drugje, se rojevajo novodobni »proletarci« s svojimi zahtevami in ne bo dolgo, ko bodo ulice polne gesel: Proletarci vseh dežel, združimo se. Kdo pa je proletarec se ve: je delavec, meščan, uradnik, vsakdo, ki ga vladajoči razred izkorišča za pridobivanje kapitalskega dobička, je suženj 21. stoletja in da ne pozabim, je človek, ki nemara desnice, je nezadovoljen upornik in borec za svoje in kasneje tudi borec za skupne pravice. Ali to ne diši po nečem rdečem, po srpu in kladivu, Komunističnem manifestu … Ha, ha, pa smo tam, kjer lahko gori tudi voda. Okoli nas se vse rdeči, mi pa ne maramo rdečega, kakšen je to fenomen v naši družbi? Ali res nočemo rdečih sprememb, ali smo res takšni zapečkarji, da še ne vidimo, kako nas tepta izkoriščevalska noga kapitala. Ni dovolj, da se doma jezimo pred televizijo in v gostilni, ko spijemo eno pivo preveč, ni dovolj, da hodimo na sindikalne proteste in da kažemo jezo in transparente – vse režirano pod taktirko sindikalnih voditeljev. Današnji čas je bolj krut in zato se bomo morali upirati drugače: bolj trdo, bolj organizirano in z razsvetljenimi voditelji, ki morajo izstopiti iz razburkane ljudske množice. Šentjernejsko glasilo, maj 2012 33 Kakšna sončna očala kupiti? IZHOD IZ KRIZE Prišel je čas, ko smo soncu izpostavljeni po več POJDIMO V VESOLJE, ur in je zaščita nujna, ne glede na to, ali se TAM ŠIROKO JE OBZORJE, nahajamo na plaži, bazenu, travniku, polju ali RAZISKAV BO NA PRETEK, pa le v avtu. Zato potrebujemo dobra sončna DELA ZA VSE POVPREK. očala. TO IZHOD BO ZA SLOVENCE, UV žarki so sestavni del sončne svetlobe, ki prodirajo in spreminjajo TAM NI KONKURENCE, strukturo kože in očesnih celic. UVB žarki imajo krajšo valovno BI PAR POSLALI JIH NA POT, dolžino in so glavni povzročitelj opeklin in staranja, medtem ko imajo ALI NE VEMO ŠE ZA VZVOD. UVA žarki daljšo valovno dolžino, prodrejo dlje v tkivo in povzročajo tako rakava obolenja kot staranje. PRAVIJO, DA POVRATKA NI, Ko izbirate sončna očala, vedno preverite, da imajo zaščitni faktor UV BOMO PA VSI ŠLI; 400, ker sončna svetloba iz fizikalnega vidika na območju valovne TAM BO ČUDOVITA KLIMA, širine od 280 do 400 nm ni vidna, je pa škodljiva. Kakovostna sončna DA DO IZDIHA BO PRAV FINA. očala ustavijo vse UV žarke kratkovalovnega področja do približno 400 nm. Drugi dve lastnosti, na kateri moramo tudi paziti pri nakupu očal, TU SE VEČ NE DIHA, sta natančna spolirana površina stekel, ki ne povzroča optičnih de- LE DUŠA NAM ŠE NIHA, fektov in kakovost materiala stekel, ki mora imeti čimmanjše izgube. ZA V NEBESA, VICE ALI PEKEL, Sončna očala so predvsem nujna za zaščito oči pred škodljivimi KJER BOŠ SREČNO OBSEDEL. ultravijoličnimi žarki. Medicinski pripomoček so v primerih, ko varujejo oči pred nastankom sive mrene, degeneracijami makule ZA IZHOD NAJ IZVE ŠE VLADA, (rumene pege) in poškodbami roženice ter spremembami na veznici KI POLITIKO OBVLADA, oziroma mrežnici. Poleg tega so lahko priljubljeni modni dodatek. REALNOST JI UHAJA, Vendar morajo biti v vseh primerih kakovostna, saj morajo oči ZATO SLOVENIJA ŽE PLAVA. popolnoma zaščititi pred nevarnimi sončnimi žarki. To pomeni, da so očala narejena po standardih EU in imajo popolno UV-zaščito. Gustelj Cvelbar Nošenje sončnih očal se sicer priporoča vedno, ko smo izpostavljeni sončnim žarkom, še posebno poleti. PomembAnon dprae jjea, Tdrai loačra Šlaa bkoutpićimo pri optiku, kjer bomo dobili očala z vsemi ustreznimi optičnimi pHlebčekarametri in t uizdi p rkrompirjaavilno centrirana. Skuta s čokolado in jagodami

in bučk Sestavine: hladni vodi in jo nato stopimo v majhni · 3 rumenjaki količini tople vode. Maso iz rumenjaka · 15 dag sladkorja primešamo masi iz skute in dodamo stopljeno · belo vino želatino. Primešamo stopljeno čokolado in · 50 dag skute stepeno smetano. Globok pekač obložimo s · 25 dag jogurta folijo in vanj vlijemo maso. Postavimo v · 1 pomaranča hladilnik, da se strdi. Jagode zmešamo z · 6 listov želatine mešalnikom in jim primešamo sladkor, nekaj · 250 ml sladke smetane kapljic likerja in po potrebi tudi jedilni škrob. · 5 dag čokolade Rezine položimo na krožnik in prelijemo z · lupina (ene limone, naribana) jagodnim prelivom. · liker Sestavine: 500 g krompirja (mokastega, · jedilni škrob (po potrebi) kuhanega, olupljenega), 300 g bučk, 300 g · jagode skute, česen, sol, zelišča · sladkor (za jagodni preliv)

Priprava: Ohlajen krompir naribamo. Bučke operemo in prav tako naribamo. Vse skupaj Priprava: Rumenjak, sladkor in belo zmešamo s skuto in začimbami. Iz tega vino premešamo na pari, tako da oblikujemo hlebček in paniramo v moki, dobimo penasto maso. Postavimo na jajcu in drobtinah. Ocvremo. Položimo na hladno. Skuto, jogurt, sok poma- papirnato brisačo, da se dobro odcedi. ranče in limonino lupino dobro Postrežemo s česnovo ali čemaževo omako. premešamo. Želatino namočimo v 3234 Šentjernejsko glasilo, marecmaj 2012 2012 Šentjernejsko glasilo, maj 2012 35