Opozorilo: Neuradno pre čiš čeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomo ček, glede katerega organ ne jam či odškodninsko ali kako druga če. Neuradno pre čiš čeno besedilo odloka o Ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Kidri čevo obsega: - Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Kidri čevo (Uradno glasilo slovenskih ob čin, št. 38/2013), - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Kidri čevo, spremembe in dopolnitve št. 1 - ID OPN – SP1 (Uradno glasilo slovenskih ob čin št. 22/2016), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Kidri čevo, druge spremembe in dopolnitve - ID OPN - SP2 (Uradno glasilo slovenskih ob čin št. 40/2019). ODLOK o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Kidri čevo I. UVODNE DOLO ČBE 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Ob činski prostorski na črt Ob čine Kidri čevo (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Geodetski zavod Celje d.o.o., pod številko projekta 10d2008-0. 2. člen (vsebina in oblika OPN ) (1) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del. (2) OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafi čnega dela. (3) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij: 1. Uvodne dolo čbe 2. Strateški del 3. Izvedbeni del 4. Prehodne in kon čne dolo čbe (4) Grafi čni del OPN je razdeljen na strateški in izvedbeni del: 1. Grafi čni prikaz strateškega dela OPN: Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja ob čine (M 1:50.000), Karta 2: Zasnove gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000), Karta 3: Zasnova okvirnih obmo čij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1:50.000), Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000), Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000), Karta 6: Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č (M 1:50.000). 2. Grafi čni prikaz izvedbenega dela OPN: Karta 1: Pregledna karta ob čine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000), Karta 2: Pregledna karta ob čine s prikazom osnovne namenske rabe in klju čnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000), Karta 3: Prikaz obmo čij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000), Karta 4: Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000). Karta 5: Prikaz prostorskih ureditvenih pogojev z enotami urejanja prostora (M 1:5000) (5) OPN je izdelan v analogni in digitalni obliki. 3. člen (obvezne priloge OPN ) (1) Obvezne priloge vsebujejo: - izvle ček iz hierarhi čno nadrejenih prostorskih aktov - prikaz stanja prostora - strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN - smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora - obrazložitev in utemeljitev OPN - povzetek za javnost 1 - in okoljsko poro čilo. 4. člen (pomen izrazov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: Antenski stolp oziroma steber je samostoje č objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameš čen je na terenu. Atrijska hiša je enostanovanjska nizka stavba v nizu z ograjenim notranjim dvoriš čem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Stavbe v nizu imajo enake višinske gabarite. Če se gradijo ve č kot tri atrijske hiše, imajo lahko naslednje tri hiše druga čne gabarite kot predhodne tri. Avtobusna postaja je dolo čen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvle čkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi dolo čeno opremo. Avtobusno postajališ če je posebej zgrajena in ozna čena prometna površina, dolo čena za postanek avtobusov, ki omogo ča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov. Železniška postaja je poslopje in zgradba, namenjena vodenju železniškega prometa in dejavnosti upravljavca. Železniško postajališ če je mesto na progi, ki je namenjeno za varno vstopanje in izstopanje potnikov. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izra čunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Dopustna izraba prostora (DIP) dolo ča faktorje izrabe na obmo čju posamezne enote urejanja prostora. Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) je v odstotku izražena velikost zelenih in utrjenih površin na stavbni parceli (razen povoznih) v odnosu do celotne površine gradbene parcele, ki pripada objektu. Drevored je linijska zasaditev ve č kot petih dreves. Drevesne mejice so linije iste ali razli čnih vrst dreves ob parcelni meji predvsem kmetijskih površin. Drugi posegi v prostor vklju čujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizi čne strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov. Dvoj ček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoje čo hišo z lo čenima vhodoma in lo čenima parcelama namenjenima gradnji. Družinska hiša je nizka prostostoje ča eno- ali dvostanovanjska stavba. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega stati čnega in gradbenotehni čnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi klet (K), pritli čje (P) in mansarda (M). Faktor izrabe (FI) parcele namenjene gradnji je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji. Pri izra čunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriš čeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Faktor zazidanosti (FZ) parcele namenjene gradnji je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najve čje etaže objekta nad terenom in površino parcele namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najve čjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napuš či, upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. Fr čada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora. Gmajna je osrednji javni vaški prostor, ki je po navadi ozelenjen in je namenjen druženju vaš čanov. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka dolo čena z zakonom ali odlokom Ob čine Kidri čevo, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno). Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiš čih ob tej črti. Parcela namenjena gradnji je stavbno zemljiš če, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali ve č zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena njihova ureditev. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur. 2 OB ČINSKI PROSTORSKI NA ČRT OB ČINE KIDRI ČEVO, DRUGE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na na čin in pod pogoji, dolo čenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in ob činske ceste. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrš čen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoje čega objekta in gradnjo novega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Naselje je strnjeno obmo čje grajenih stavb razli čnih namembnosti s pripadajo čimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in obmo čje površin, predvidenih za širitev. Naselbinska dediš čina je nepremi čna dediš čina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo obmo čje poselitve. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je ve č kot 50 % BTP nestanovanjskih površin. Nestanovanjska kmetijska stavba je objekt, ki je podvržen tehnološkim procesom kmetijske proizvodnje: stavbe za rejo živali: hlev, svinjaki, staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kaš ča, hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameš čanju ali posredovanju oglasnih sporo čil, obveš čanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoje če table oziroma stenske table, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na