RAZISKOVALNO – DOKDOKUMENTACIJSKIUMENTACIJSKI SEKSEKTORTOR – ZBORNIK 2004 ZBORNIK REPUBLIKA SLOVENIJA dokumentacijski sektor 2004 DR@AVNI ZBOR DR@AVNI Raziskovalno – Raziskovalno Junij 2005 REPUBLIKA SLOVENIJA DR@AVNI ZBOR Raziskovalno – dokumentacijski sektor ZBORNIK 2004 Junij 2005 Zbornik Raziskovalno - dokumentacijskega sektorja Dr`avnega zbora Republike Slovenije sodi v knji`no zbirko Dr`avnega zbora Republike Slovenije, ki jo izdaja Slu`ba za odnose z javnostmi. Urednik zbirke: mag. Du{an Benko Zbornik uredila: mag.Tatjana Kra{ovec, mag. Igor Zobavnik Tehni~no uredili: mag.Tatjana Kra{ovec, mag. Igor Zobavnik, Janez Bla`i~, mag. Andrej Eror Naslov izdajatelja: Dr`avni zbor Republike Slovenije, Ljubljana, [ubi~eva 4 Telefon: +386 1 478 94 00 Produkcija: Slu`ba za odnose z javnostmi Oblikovanje in priprava za tisk: Multigraf, d.o.o. Tisk: Tiskarna Dr`avnega zbora RS Naklada: 250 izvodov ISSN: 1580-1187 Besedila so originalna in le delno lektorirana. Vsebina Predgovor 5 I. PARLAMENTARNO PRAVO, POLITI^NI SISTEM, SODNI SISTEM, VOLITVE, VARSTVO MANJ[IN, JAVNI RED IN MIR, LOKALNA SAMOUPRAVA 7 Poslanska imuniteta v ustavah dr`av ~lanic EU 8 Varnost v parlamentih 36 Zakonodajni postopek - prva obravnava v Bundestagu 60 Poslanska vpra{anja - primer Zdru`enega kraljestva 64 Ureditev delovnega ~asa v parlamentih dr`av EU 74 Parlamentarne volitve - poziv volivcem 82 Predvolilne teme v letih 1996 in 2000 86 Globe 92 Organiziranost narodnih manj{in 98 II. GOSPODARSTVO, DAVKI 125 Podeljevanje koncesij v veterinarstvu 126 OrganiziranjerejcevinkonjskestavevEU 134 Premo`enjski davki v EU 168 Davek od dohodkov invalidskih podjetij v dr`avah EU 237 Primerjalni prikaz uredb na podro~ju podvodnih aktivnosti 253 III.[OLSTVO, POKOJNINSKI SISTEMI, NEVLADNE ORGANIZACIJE 265 Imenovanje ravnateljev osnovnih in srednjih {ol v Nem~iji in Avstriji 266 Vdovske pokojnine 275 Financiranje mladinskih organizacij 285 Sodelovanje med vladami in nevladnimi organizacijami 300 3 Antidiskriminacijska zakonodaja EU 321 Register nalog Raziskovalnega sektorja (28. 11. 2000 - 01. 06. 2005) 327 4 Predgovor* Leto 2004 je bilo precej druga~no od obi~ajnih. Ne le, da je bilo prestopno in da so v Atenah, zibelki olimpijskih iger, potekale do sedaj najbolj mno`i~ne in odmevne olim- pijske igre moderne dobe, temve~ so ga zaznamovale {tevilne naravne nesre~e, pa tudi katastrofe druge vrste, ki jih je povzro~ilo ~love{tvo s svojimi dejanji. V evropskem prostoru je bila v letu 2004 izvedena do sedaj najve~ja {iritev Evropske unije z desetimi novimi ~lanicami, predvsem iz Vzhodne in Srednje Evrope; na novo je bil izvoljen Evropski parlament, imenovana Evropska komisija v novi sestavi, zaklju~ila se je prva faza sprejemanja pogodbe o ustavi za Evropo, ko so jo podpisali najvi{ji pred- stavniki dr`av ~lanic EU in s tem odprli pot za za~etek ratifikacije pogodbe v dr`avah ~lanicah in v Evropskem parlamentu. Minulo leto je bilo tudi za Slovenijo nekaj posebnega: Slovenija je v mesecu marcu po- stala ~lanica Severno-atlantskega zavezni{tva, maja ~lanica Evropske unije, kar je imelo pomembne posledice za njen polo`aj in vlogo v evropskem in globalnem prostoru, {e posebej gledano dolgoro~no. V juniju 2004 so v Sloveniji prvi~ potekale volitve v Evropski parlament. Rezultati volitev so dali slutiti, da bi lahko pri{lo do nekaterih pre- mikov v slovenskem volilnem telesu, kar se je oktobra na volitvah v dr`avni zbor tudi izkazalo s prerazporeditvijo relativne ve~ine glasov drugi politi~ni opciji. Dogodki v Sloveniji in {ir{i kontekst, v katerem so ti potekali, so vplivali tudi na delo Dr`avnega zbora Republike Slovenije, ki se je v prvih {tirih mesecih lanskega leta {e zelo intenzivno ukvarjal s prilagajanjem slovenske zakonodaje zakonodaji Evropske unije. Od vsega 190 zakonov z EU vsebino, sprejetih v tretjem mandatu Dr`avnega zbo- ra Republike Slovenije od leta 2000 do vklju~no 2004, jih je v zadnjem letu sprejel kar 60, kar je najve~ na posamezno leto. Sprejel je tudi zakon o sodelovanju med dr`avnim zborom in vlado v procesu obravnavanja EU zadev, maja pa je ustrezno prilagodil tudi poslovnik ter s tem uspel vzpostaviti vse potrebne institucionalne podlage za to, da se s prenosom dela suverenosti v izvr{evanje na institucije EU njegov polo`aj kot zakono- dajnega organa ni bistveno poslab{al. Konec poletja so se pri~ele priprave na volitve v dr`avni zbor, ki so potekale v za~etku oktobra. Novoizvoljeni dr`avni zbor se je sestal na konstitutivni seji 22. oktobra 2004; do konca leta je ustanovil vsa delovna telesa, imenoval vlado in pri~el izvajati redne zakonodajne in druge aktivnosti. * Mag. Tatjana Kra{ovec, vodja Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja 5 V letu 2004 je pri{lo do sprememb tudi v organizaciji slu`b dr`avnega zbora - z zdru`it- vijo raziskovalnega sektorja in oddelka, ki je skrbel za dokumentacijo in knji`nico, je nastala nova organizacijska enota - raziskovalno-dokumentacijski sektor, ki `e z ime- nom nazorno ka`e na podro~ja svojega delovanja. U~inki zdru`itve so vsekakor pozi- tivni, odra`ajo pa se tudi v na{em zborniku, v katerem je mogo~e najti tudi prispevek dveh sodelavk iz dokumentacijsko-knji`ni~nega oddelka, pa tudi naslovnica zbornika odra`a spremembe. Zbornik Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja, {esti po vrsti, vsebuje naloge, ki smo jih pripravili v letu 2004. Obseg je nekoliko manj{i, kot je to bila praksa minulih let, vendar je sektor v letu 2004 pripravil {e druge publikacije (letno poro~ilo o delu dr`av- nega zbora, mandatno poro~ilo v dveh zvezkih in v angle{kem jeziku), ki so vse, prav tako kot ta zbornik, dostopne v svetovnem spletu. Vsebina zbornika je razdeljena na tri vsebinske sklope. V njem je tudi register vseh na- log, ki smo jih pripravili v tretjem mandatnem obdobju dr`avnega zbora, pa tudi naloge iz ~etrtega mandata do junija 2005. V prvem poglavju so zajete vsebine, vezane na parlamentarno dogajanje, na volitve in prikaz organiziranosti narodnih manj{in. Drugo poglavje s podro~ja financ in gospodarstva je `e po pravilu zelo raznoliko. Prika- zane so koncesije v veterini, organiziranost reje konj, konjske stave, ureditev podvod- nih aktivnosti. Z davki pa smo se ukvarjali v dveh nalogah, in sicer smo obravnavali pre- mo`enjske davke in davke od dohodka invalidskih podjetij. Tretje poglavje prikazuje ureditev vdovskih pokojnin, s podro~ja {olstva se ukvarja z na~inom imenovanja ravnateljev; prikazan je na~in financiranja mladinskih organizacij, sistemi sodelovanja med vlado in nevladnimi organizacijami. Na pregleden na~in pa podaja pregled anti-diskriminacijske zakonodaje EU. Do sedaj so zborniki predstavljali najpomembnej{o obliko in na~in na{e komunikacije z javnostmi izven dr`avnega zbora. @e kmalu pa bodo naloge, ki jih v sektorju pri- pravljamo, neposredno dostopne na doma~i strani Dr`avnega zbora Republike Slove- nije, ~esar se zelo veselimo. Prepri~ani smo, da bo s tem {e ve~je {tevilo informacij do- seglozainteresiraneintovprimernokratkem~asuinjimmordaolaj{aloiskanje dolo~enih odgovorov. S tem pa bo osnovni namen informacij tudi dose`en. Ne glede na objavo nalog v svetovnem spletu pa nameravamo tudi v bodo~e pripraviti zbornik v tiskani obliki. 6 I. PARLAMENTARNO PRAVO, POLITI^NI SISTEM, SODNI SISTEM, VOLITVE VARSTVO MANJ[IN, JAVNI RED IN MIR, LOKALNA SAMOUPRAVA 7 POSLANSKA IMUNITETA V USTAVAH DR@AV ^LANIC EU* I. UVOD Pregled ureditve poslanskih imunitet v ustavah dr`av ~lanic Evropske unije vsebuje in- formacije o ureditvi materialne in procesne imunitete ter ~as trajanja imunitete. Pri ma- terialni imuniteti je bilo treba ugotoviti: • ali velja za kazensko oziroma od{kodninsko odgovornost, • ali velja samo za glas in mnenje, izre~en v parlamentu, • ali pa se nana{a tudi na delo poslanca, ko je ta izven prostorov parlamenta. V prvem delu je navedeno nekaj splo{nih dejstev v zvezi s poslansko imuniteto. Sledi kratek prikaz ureditve v Republiki Sloveniji. Nato so prikazane ureditve poslanske imu- nitete v ustavah vseh drugih 24 ~lanic Evropske unije. Zaradi ve~je jasnosti so v nekate- rih primerih povzete tudi dolo~be drugih predpisov in uporabljeni tudi nekateri drugi viri. Prikaz temelji predvsem na podatkih s svetovnega spleta, prou~ili pa smo tudi raz- polo`ljivo strokovno literaturo. V zaklju~ku naloge smo pripravili preglednico, v kateri smo poizkusili na preglednej{i na~in prikazati nekatere zna~ilnosti poklicne imunitete v vseh obravnavanih dr`avah. V nalogi uporabljeni izrazi, zapisani v mo{ki slovni~ni obliki, se uporabljajo kot nevtral- ni za `enski in mo{ki spol. * Janez Bla`i~, Nata{a Koselj, dr. Katarina @agar; pripravljeno: 11.2.2005; objavljeno: 23.2.2005 8 II. SPLO[NO O POSLANSKI IMUNITETI "Poslansko imuniteto je mogo~e razvrstiti na materialno in procesno, poklicno in ne- poklicno ter na absolutno in relativno. Materialna imuniteta izklju~uje kazensko od- govornost1 poslanca, procesna pa mo`nost uvedbe ali nadaljevanja `e za~etega ka- zenskega postopka2 zoper poslanca. Poklicna imuniteta pomeni, da poslanec ni ka- zensko odgovoren za dejanja, ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije, ne- poklicna pa, da je poslancu priznana imuniteta tudi glede kaznivih dejanj, ki jih je storil zunaj opravljanja svoje funkcije. Poklicna imuniteta je praviloma tudi material- na, nepoklicna pa procesna. Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno, torej tudi po izteku njegovega poslanskega mandata, relativnapalev~asutrajanjanjegovega mandata, ~e mu jo prizna parlament. Poklicna imuniteta (imuniteta neodgovornosti, materialna imuniteta, tudi indemniteta) izklju~uje kazensko odgovornost. Poslancu omogo~a, da lahko svobodno in neovirano nastopa v parlamentu, govori, kritizira delo vlade in drugih dr`avnih organov, izra`a svoja mnenja in glasuje, ne da bi bil za to poklican na odgovornost, priprt ali kaznovan. Nepoklicna imuniteta pa varuje po- slanca pred odvzemom svobode in kazenskim postopkom za kazniva dejanja, storjena zunaj parlamenta. Ta imuniteta pomeni jamstvo za poslanca, da mu brez dovoljenja predstavni{kega telesa, katerega ~lan je, praviloma ne more biti odvzeta svoboda, niti zoper njega spro`en kazenski postopek.