OPN Ivan čna Gorica, Acer Novo mesto, 2009 OSNUTEK – priloga 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA ZA OBMO ČJE OB ČINE IVAN ČNA GORICA 1. OSNOVNI PODATKI ZA OBMO ČJE PROSTORSKEGA AKTA Ob čina Ivan čna Gorica spada v Osrednjeslovensko regijo, leži vzhodno od Ljubljane in meji na ob čine Grosuplje, Dobrepolje, Žužemberk, Trebnje, Šmartno pri Litiji in Mestno ob čino Ljubljana. Obsega 227 km2, po podatkih Centralnega registra prebivalstva je v njej na dan 4.2.2008 živelo 14.890 prebivalcev. Glede na slovensko povpre čje je podpovpre čno naseljena, saj znaša gostota prebivalcev na km 2 61,34 (indeks glede na Slovensko povpre čja znaša 62,27). Zgostitveno obmo čje poselitve predstavljata dolina Višnjice in Šentviška kotlina. Za obmo čje Suhe krajine je zna čilno izseljevanje in upad prebivalstva, zato Suha krajina spada med redkeje naseljene pokrajine v Sloveniji. Na južnem delu ob čine je gosteje naseljena le dolina Krke. V občina Ivan čna Gorica je 137 naselij v 12 krajevnih skupnostih: Ambrus, Dob, Ivan čna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobra če, Sti čna, Šentvid pri Sti čni, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. Ob činsko središ če je naselje Ivan čna Gorica s približno 1754 prebivalci (CRP, stanje na dan 4.2.2008), ki je tudi najve čji kraj v ob čini in mo čno gravitacijsko središ če. Okoli Ivan čne Gorice se širijo obdelane kmetijske površine s posameznimi gozdnimi otoki na gri čih. Pomembnejša naselja so poleg ob činskega središ ča še Višnja Gora, Sti čna, Šentvid pri Sti čni, Muljava, Krka, Zagradec-Fužina in Ambrus. Skozi ob čino potekata dolenjska avtocesta (A2, Ljubljana – Obrežje), ki poteka po X. evropskem prometnem koridorju in glavna železniška proga, ki povezujeta Ljubljano z jugovzhodno Slovenijo (Ljubljana – Metlika). V ob čini je ve č regionalnih cest, ki potekajo v smereh: doline Krke (Ivančna Gorica – Žužemberk), vzporedno z avtocestno smerjo (Ivan čna Gorica – Trebnje), ter po dolini Temenice od Bi ča proti Litiji v savski dolini. Velikost ob čine: 227,0075 km 2 Število prebivalcev (februar 2008): 14.890 Število krajevnih skupnosti: 12 Število naselij: 137 Število objektov po HS: 5.254 Število objektov glede na kataster stavb (september 2007): 13.584 OPN Ivan čna Gorica, Acer Novo mesto, 2009 OSNUTEK – priloga 2 2. BILANCA POVRŠIN ZEMLJIŠ Č NAMENSKE IN OSNOVNE DEJANSKE RABE 2.1 Namenska raba prostora je prikazana po kategorijah, prikazanih v spodnji preglednici. Osnova za prikaz bilance namenske rabe je neuraden digitaliziran plan ob čine (2004). Veljavni plan ob čine je namre č izdelan v analogni obliki, digitalizirana verzija pa še ni uradno potrjena kot veljavna. Ceste in vodotoki v digitalizirani verziji prostorskega plana niso prikazani z ustrezno namensko rabo (prometna infrastruktura oz. vodno zemljiš če). Oznaka Namenska raba Površina (ha) E obmo čja energetske infrastrukture 0,47 I obmo čja prometne infrastrukture 109,62 M obmo čja oskrbnih in storitvenih dejavnosti 1,27 OC obmo čje za čiš čenje voda 1,06 OO obmo čje odlagališ ča komunalnih odpadkov 7,85 P obmo čja proizvodnih dejavnosti 20,36 S obmo čja stanovanjske gradnje 951,88 SP obmo čja po čitniških objektov 167,18 Z obmo čja za šport in rekreacijo 2,10 G obmo čja gozdov 13173,33 K1 prvo obmo čje kmetijskih zemljiš č 4285,00 K2 drugo obmo čje kmetijskih zemljiš č 3972,72 L pridobivalna obmo čja mineralnih surovin 7,90 Skupaj: 22700,73 2.2 Dejanska raba je povzeta po podatkih MKGP (vir: spletna stran MKGP, februar 2009, stanje podatkov 2.9.2008). Digitalizirana je bila na osnovi digitalnega ortofoto na črta v merilu 1:5000. Dejanska raba se uporablja za potrebe kmetijskih evidenc po letu 2004, ter se nenehno prenavlja in dopolnjuje. Raba ID Osnovna dejanska raba Površina (ha) 1000 Kmetijska raba 7709,97 2000 Gozd 13795,67 3000 Pozidano in sorodno zemljiš če 1148,02 5000 Suho odprto zemljiš če s posebnim rastlinskem rastlinskim pokrovom 7,40 6000 Odprto zemljiš če brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 0,53 7000 Voda 39,16 Skupaj: 22700,75 Sloja namenske in dejanske rabe sta izdelana na razli čnih geodetskih podlagah, tako da nimata enake pozicijske natan čnosti. Za natan čnejši prikaz bi bilo potrebno oba sloja prikazati oziroma uskladiti na eni geodetski podlagi. 2.3 Skladno s pravilnikom o prikazu stanja prostor so na grafiki prikazana obmo čja, ve čja od 5000 m2, kjer se namenska raba razlikuje od osnovne dejanske rabe zemljiš č. Ta obmo čja so prikazana kot šrafura osnovne dejanske rabe nad namensko rabo, kjer se ti dve razlikujeta po osnovnih kategorijah: - 1000 Kmetijska raba - 2000 Gozd - 3000 Pozidano in sorodno zemljiš če - 5000 Suho odprto zemljiš če s posebnim rastlinskim pokrovom - 7000 Voda 2 OPN Ivan čna Gorica, Acer Novo mesto, 2009 OSNUTEK – priloga 2 Opombi: - na obmo čjih z namensko rabo OO, ki pomeni odlagališ če odpadkov, je v naravi kmetijsko in gozdno zemljiš če, zato so ta obmo čja (1x kmetijsko in 3x gozd) prav tako prikazana kot razlika med namensko in dejansko rabo, čeprav obmo čja OO ne spadajo pod stavbna zemljiš ča v veljavnem planu ob čine - ker ceste in vodotoki v digitalizirani verziji prostorskega plana niso prikazani z ustrezno namensko rabo (prometna infrastruktura oz. vodno zemljiš če), je veliko teh obmo čij (cest in voda) prikazanih kot razlike med namensko in dejansko rabo, ve čjih od 5000 m 2. Vsebina Površina (ha) obmo čja, ve čja od 5000 m 2, kjer se namenska raba razlikuje od osnovne dejanske rabe 320,99 3. BILANCA POVRŠIN OBMO ČIJ POD RAZLI ČNIMI VARSTVENIMI REŽIMI 3.1 Kulturna dediš čina Kulturna dediš čina so po Zakonu o varstvu kulturne dediš čine obmo čja in kompleksi, grajeni in druga če oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih razli čnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, zna čilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediš čina so predvsem arheološka najdiš ča in predmeti; naselbinska obmo čja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehni čne pri čevalnosti; stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki naše politi čne, gospodarske in kulturne zgodovine; arhivsko gradivo; knjižni čno gradivo; predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, antropološkega, etnološkega ali naravoslovnega pomena, ki izpri čujejo zgodovinska dogajanja na Slovenskem. Na obmo čju ob čine Ivan čna Gorica je 24 enot kulturnih spomenikov, 295 enot kulturne dediš čine, 57 enot arheoloških najdiš č ter 21 vplivnih obmo čij enot. Z odlokom je zavarovanih je 24 enot. 1. Kulturni spomeniki EŠD Ime Obseg 211 Kamni vrh pri Ambrusu - Cerkev sv. Petra obmo čje 474 Muljava - Cerkev Marijinega vnebovzetja objekt 475 Muljava - Jur čičeva doma čija obmo čje 699 Sti čna - Samostan Sti čna obmo čje 699 Sti čna - Samostan Sti čna obmo čje 821 Vir pri Sti čni - Prazgodovinsko gradiš če in gomilna grobiš ča obmo čje 828 Višnja gora - Mestno jedro obmo čje 829 Višnja gora - Grad Višnja Gora objekt 830 Višnja gora - Vodnjak objekt 874 Zgornja Draga - Cerkev sv. Martina obmo čje 1580 Podsmreka pri Višnji Gori - Grad objekt 1947 Sušica - Cerkev sv. Štefana objekt 2341 Sti čna - Cerkev Žalostne Matere božje objekt 2664 Višnja Gora - Cerkev sv. Ane objekt 2668 Sela pri Višnji Gori - Cerkev sv. Jurija objekt 5764 Veliki Korinj - Spomenik padlim v NOB objekt 5766 Muljava - Spomenik muljavski bitki objekt 5767 Radohova vas - Spomenik padlim med NOB objekt 3 OPN Ivan čna Gorica, Acer Novo mesto, 2009 OSNUTEK – priloga 2 6016 Višnja Gora - Hiša Mestni trg 1 in 3 objekt 6018 Muljava - Arheološko najdiš če obmo čje 7893 Višnja Gora - Obrambni stolp objekt 9674 Višnja gora - Arheološko obmo čje Stari grad obmo čje 9675 Višnja gora - Arheološko obmo čje Mesto obmo čje 9814 Muljava - Jur čičeva rojstna hiša objekt 2. Kulturna dediš čina EŠD Ime Obseg 169 Grintovec ob Krki - Mlin Grintovec 2 objekt 700 Ivan čna Gorica - Znamenje opata Lovrenca objekt 732 Šentvid pri Sti čni - Vas obmo čje 828 Višnja gora - Mestno jedro obmo čje 1602 Ambrus - Cerkev sv. Jerneja objekt 1603 Kal - Cerkev sv. Lucije objekt 1604 Višnje - Cerkev sv. Filipa in Jakoba objekt 1943 Krka - Cerkev sv. Kozme in Damijana objekt 1944 Zavrta če - Cerkev sv. Duha objekt 1945 Velike Lese - Cerkev sv. Jakoba objekt 1946 Mali Korinj - Cerkev sv. Jurija objekt 2342 Metnaj - Cerkev sv. Marije Magdalene objekt 2343 Malo Črnelo - Cerkev sv. Marjete objekt 2344 Spodnja Draga - Cerkev sv. Tomaža objekt 2345 Pristava nad Sti čno - Cerkev sv. Lamberta objekt 2489 Šentvid pri Sti čni - Cerkev sv. Vida objekt 2490 Bukovica - Cerkev sv. Janeza Krstnika objekt 2491 Dob pri Šentvidu - Cerkev sv. Petra objekt 2492 Petrušnja vas - Cerkev sv. Nikolaja objekt 2493 Hrastov Dol - Cerkev sv. Andreja objekt 2494 Male Pece - Cerkev sv. Lamberta objekt 2495 Šentpavel na Dolenjskem - Cerkev sv. Pavla objekt 2496 Pungert - Cerkev sv. Lenarta objekt 2497 Šentvid pri Sti čni - Cerkev sv. Roka objekt 2498 Rde či Kal - Cerkev sv. Antona Puš čavnika objekt 2499 Sobra če - Cerkev sv. Andreja objekt 2500 Velike Češnjice - Cerkev sv. Ane objekt 2501 Velike Pece - Cerkev Marije Snežne objekt 2654 Šentjurje - Cerkev sv. Jurija objekt 2663 Višnja Gora - Cerkev sv. Tilna objekt 2666 Dedni Dol - Cerkev Žalostne Matere božje objekt 2667 Leskovec - Cerkev sv. Ožbolta objekt 2669 Velika Dobrava - Cerkev sv. Jakoba objekt 2670 Nova vas - Cerkev sv. Lenarta objekt 2671 Kriška vas - Cerkev sv. Marije Magdalene objekt 2696 Zagradec - Cerkev Marijinega brezmadežnega spo četja objekt 2697 Vali čna vas - Cerkev sv. Martina objekt 2698 Gabrovka pri Zagradcu - Cerkev sv. Primoža in Felicijana objekt 2699 Vali čna vas - Kapela sv.