2016 letnik 37 številka 170/171 strani 117–244 volume 37 number 170/171 pages 117–244 Oblikovanje / Design: Jasna Andrič Prelom / Typesetting: NEBIA d. o. o. Tisk / Print: Schwarz print d. o. o. Naklada / Circulation: 1500 izvodov / copies Ilustracija na naslovnici / Front page: kavka / Jackdaw Corvus monedula risba / drawing: Jurij Mikuletič Ilustracija v uvodniku / Editorial page: pritlikavi kormoran / Pygmy Cormorant Phalacrocorax pygmeus risba / drawing: Jurij Mikuletič Acrocephalus 37 (170/171): 117–121, 2016 Jubilej Januarskega štetja vodnih ptic Jubilee of the January Waterbird Census V letu 2016 smo obeležili 50. obletnico Januarskega štetja vodnih ptic (IWC – International Waterbird Census), enega izmed najdlje trajajočih in najobsežnejših monitoringov v svetovnem merilu, utemeljenih na množičnem zbiranju podatkov o naravnih pojavih s strani splošne javnosti (citizen science), običajno pod pokroviteljstvom uveljavljene organizacije in vodstvom profesionalnih strokovnjakov ali znanstvenikov. Mimogrede, participacija velikega števila prostovoljnih sodelavcev v raziskavah je najbolje izkoriščena prav v ornitologiji, merjeno z oprijemljivo kategorijo števila znanstvenih objav, temelječih na različnih projektih, ki uporabljajo to metodo zbiranja podatkov (Kullenberg & Kasperowski 2016). IWC koordinira Wetlands International, globalna organizacija za varstvo in obnovo mokrišč, ki si je davnega leta 1967, takrat še z imenom Waterfowl & Wetlands Research Bureau (IWRB), zastavila cilj sistematičnega zbiranja informacij o številu vodnih ptic na mokriščih po vsem svetu. V vseh teh letih je IWC občutno zrasel, tako da danes vključuje 143 držav, razdeljenih na štiri regionalne sheme, ujemajoče se z glavnimi selitvenimi koridorji sveta, in sicer: Afriško-evrazijsko, Azijsko-pacifiško, Karibsko in Neotropsko. Simultano popisovanje takšnih razsežnosti seveda ne bi bilo mogoče brez dobro razvite mreže partnerskih organizacij in posameznikov, med katerimi jih 48 zastopa evropske države (Wetlands International 2017a). Častitljivi mednarodni jubilej IWC se je naključno ujel z nič manj pomembnim mejnikom pri nas – štetje vodnih ptic sredi januarja je že natanko dve desetletji stalnica tudi na koledarju 200–300 prostovoljcev iz Slovenije. Pravzaprav se je naše sodelovanje v tem mednarodnem projektu začelo že leta 1988, vendar so bila nekaj prvih let vanj vključena le nekatera najpomembnejša območja za vodne ptice, štetje pa je opravilo manjše število popisovalcev, zbranih okoli Andreja Bibiča. Ko je leta 1997 koordinacijo prevzel Borut Štumberger, je IWC v Sloveniji dobil krila. Dobra organizacija in mobilizacija armade prostovoljnih sodelavcev sta odločilno prispevali k vzpostavitvi sheme v obsegu, kakršno imamo danes. Po številu sodelujočih popisovalcev je IWC brez primere v našem prostoru in verjetno tudi širše. IWC enkrat letno pod zastavo DOPPS združi ljudi zelo različnih profilov – od dijakov in delavcev do univerzitetnih profesorjev, od nedeljskih ljubiteljev ptic in narave do profesionalnih ornitologov – z vseh koncev države – od Goričkega in Posočja do Obale in Bele krajine. Nekateri med njimi, tudi takšni, ki sodelujejo že od samega začetka, sploh niso člani DOPPS in se drugače posebej ne ukvarjajo s pticami. Videti je, da je nekaj podobnega za večino organizacij v naši okolici, ki si prizadevajo za razvoj podobne sheme štetja vodnih ptic, bržkone nedosegljiv cilj. Vsakoletno objavljanje rezultatov štetja je najmanj, kar smo dolžni narediti v zameno za dragocen prispevek vsakega posameznika k širši sliki zimske številčnosti in razširjenosti vodnih ptic v Sloveniji. Podobno bi moralo veljati za vse naše raziskave, monitoringe in popise, ki vključujejo takšno ali drugačno obliko sodelovanja neprofesionalnih članov in drugih prostovoljcev. 117 Uvodnik / Editorial In kaj nam povedo podatki, zbrani v okviru IWC? Eden pomembnejših rezultatov na globalnem nivoju je izdelava populacijskih ocen in trendov posameznih biogeografskih populacij vodnih ptic (podrobno v Scott & Rose 1996). Te so osnova za določitev mejnih vrednosti (kriterij 1 %), ki se uporabljajo pri opredeljevanju mokrišč mednarodnega pomena (IBA, ramsarska mokrišča) in oblikovanju varstvenih prioritet. Wetlands International je v ta namen izdelal poseben informacijski portal Waterbird Population Estimates (http://wpe. wetlands.org), kjer lahko vsakdo dostopa do omenjenih informacij. Po zaslugi IWC-ja vemo, da se januarja v Sloveniji povprečno zadržuje dobrih 50.000 (60 vrst), v dobrih letih celo več kot 60.000 vodnih ptic (do 68 vrst). Skupno število vseh v januarskih štetjih ugotovljenih vrst je z 21. štetjem preseglo številko 100. Od teh je bilo 32 zabeleženih med prav vsemi dosedanjimi štetji, dobra polovica (53) pa med več kot dvema tretjinama vseh štetij in jih torej lahko obravnavamo kot redno pojavljajoče se vrste. Po številu vodnih ptic sicer ne sodimo med vodilne evropske države, kar je verjetno povezano z majhno površino Slovenije in pomanjkanjem zares obsežnih mokrišč, kot so morske lagune, velika jezera in kompleksi ribnikov, kakršne najdemo v sosednjih državah. Reprezentativna štetja v slednjih (podatki minulih nekaj let) so denimo >200.000 vodnih ptic na Madžarskem in Češkem, >130.000 v Avstriji, >150.000 na Hrvaškem, 340.000 v Srbiji ter 1,5 milijona v Italiji (Wetlands International 2017b). Kljub temu se nekatere vrste pri nas redno pojavljajo z občutnimi deleži regionalnih populacij. V tem pogledu zbuja trenutno največ pozornosti pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus s 4,3 % črnomorsko-mediteranske populacije (ocenjena na 23.000–37.000 os.; mejna vrednost 1 % je postavljena pri 290 os.), ki je v manj kot 15 letih prehodil pot od redkega gosta, katerega opazovanja so bili opazovalci dolžni sporočiti Nacionalni komisiji za redkosti, do sicer lokalno razširjene, pa vendarle ene izmed naših bolj številnih vrst vodnih ptic. Z nekoliko manjšimi odstotki sta v mednarodno pomembnem številu zastopana tudi veliki žagar Mergus merganser in velika bela čaplja Ardea alba. S podatki o zimskih populacijah navedenih vrst smo med drugim utemeljili nekatere izmed Mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) v Sloveniji. Poleg že pred desetletji prepoznanega območja panonske Drave, kjer smo v januarskih štetjih vselej prešteli 35–50 % vseh vodnih ptic pri nas, velja omeniti vsaj še Srednjo Savo, območje mednarodnega pomena zaradi pojavljanja 130–210 osebkov velikega žagarja (Denac et al. 2011). V novem desetletju IWC nas čaka veliko izzivov. Poleg dolgoročnega vzdrževanja obsega in kvalitete štetja na vsaj že doseženem nivoju bo napočil tudi čas za temeljito, z znanstvenimi metodami podprto celostno ovrednotenje rezultatov. To so pred kratkim naredili kolegi na Češkem (Musilová et al. 2014, Adam et al. 2015), ki imajo sicer na voljo še precej daljšo serijo podatkov iz januarskih štetij. Osnovni pogoj za analizo tako obsežnega nabora podatkov je urejena baza podatkov. Tukaj smo leta 2014 naredili velik korak naprej z vzpostavitvijo elektronskega vnosa podatkov IWC na spletnem portalu NOAGS. Ponujeno možnost so popisovalci dobro sprejeli, saj je med zadnjim štetjem k takšni obliki oddaje rezultatov pristopilo 90 % sodelujočih. * * * In 2016, Slovenia marked the 50th anniversary of the January International Waterbird Census (IWC), one of the longest lasting and most extensive monitorings on a global scale, based on citizen science, mass collection of data on natural phenomena by general public, usually under the auspices of an established 118 Acrocephalus 37 (170/171): 117–121, 2016 organization and the guidance of professional experts or scientists. Incidentally, the participation of a large number of voluntary collaborators in the research has been particularly well exploited in ornithology, if measured with a tangible category of the number of scientific publications based on various projects utilizing this data collection method (Kullenberg & Kasperowski 2016). The IWC is coordinated by Wetlands International, the only global organization dedicated to the conservation and restoration of wetlands, which in 1967, then still under the name of Waterfowl & Wetlands Research Bureau (IWRB), set itself the task of systematically collecting data on the numbers of waterbirds all over the world. In all those years, the IWC grew perceptibly greater and currently incorporates 143 countries divided into four regional schemes that cover the world's main migration corridors: African-Eurasian, Asian-Pacific, Caribbean, and Neotropical. A simultaneous implementation of the census of this magnitude would of course have not been possible without the well- developed network of partner organizations and individuals, with 48 of them representing European countries (Wetlands International 2017a). The venerable IWC's jubilee accidentally coincided with equally significant milestone in our country – for exactly two decades, the mid-January waterbird census has been a constant fixture on the calendar of 200–300 volunteers from the entire country. Our participation in this international project started in as early as 1988, except that only some of the most important waterbird areas were incorporated in it during the first few years, with the census carried out by a lower number of observers gathered around Andrej Bibič. When the census coordination was taken over by Borut Štumberger in 1997, the IWC in Slovenia gained momentum. The good organization and mobilization of an army of volunteers decisively contributed to the setting up of the scheme to the extent as still used today. Considering