Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljublj. Kmet. 81 - 2, oktober 2003 str. 357 - 367 Agrovoc descriptors: grapevines, vitis vinifera, viticulture, vineyards, field size, agricultural structure, zoning, land use, environmental factors, microclimate, climatic factors, site factors Agris category code: P40, F08 COBISS koda 1.01 Mikrorajonizacija vinorodnega okoliša Goriška brda Denis RUSJAN1, Zora KOROŠEC-KORUZA2 Prispelo: 19. julija 2002; popravljeno sprejeto: 26. septembra 2003. Received: 19. July 2002; accepted after revision: September 26, 2003. IZVLEČEK Mikrorajonizacija je pomembnejši ukrep za izkoriščanje pozitivnih ter blaženje negativnih vplivov podnebnih razmer pri gojenju vinske trte. Vinorodno območje s tradicionalnim gojenjem vinske trte ter z značilnimi podnebnimi razmerami lahko poimenujemo 'terroir'. V okolišu Goriška brda smo v letih 2000 in 2001 spremljali vremenske in ovrednotili podnebne razmere ter njihove indekse in koeficiente. Povprečne vrednosti heliotermičnega indeksa po Huglin (2457), vsote efektivnih temperatur po Winkler (4002), heliotermičnega koeficienta po Branas (5,9), termičnega koeficienta po Kerner (11,9), hidrotermičnega koeficienta po Seljaninov (2) in bioklimatskega indeksa (3) potrjujejo primernost območja Brd za gojenje vinske trte. Okoliš je trenutno razdeljen na 16 vinorodnih krajev in 2 legi. Predlagamo razdelitev na največ 4 vinorodne kraje in sicer Dobrovo, Neblo, Vipolže ter Cerovo-Kojsko. Za posamezno sorto moramo znotraj posameznega vinorodnega kraja ovrednotiti optimalen način gojenja. Glede na rezultate lahko vinorodni okoliš Goriška brda poimenujemo s 'terroir'. Ključne besede: vinogradništvo, rajonizacija, terroir, Goriška brda, vinorodni okoliš ABSTRACT MICROZONING OF GORIŠKA BRDA WINEGROWING REGION Microzoning is the main arrangement to exploit positive and mitigate negative climate influences at vine growing. A winegrowing region with tradicional viticulture and with characteristic climate conditions is called terroir. We have defined the climate conditions and their indexes for the Goriška brda winegrowing region in years 2000 and 2001. Average values of heliothermic coefficient according Huglin (2457), sum of effective air temperature according Winkler (4002), heliothermic coefficient according Branas (5.9), thermic coefficient according Kerner (11.9), hydrothermic coefficient according Seljaninov (2.0) and bioclimat index (3.0) substantiate a suitability of vine growing in Brda. Brda is momentarily divided into 16 winegrowing areas and 2 winegrowing positions. We propose a distribution at the most of 4 winegrowing areas, namely Dobrovo, Neblo, Vipolže and Ceglo-Kojsko. We have to determine the optimal vine cultivation for each cultivar according separate winegrowing area. Our results confirm that Goriška brda is a terroir. Key words: viticulture, zoning, terroir, Goriška brda, winegrowing region 1 Mag., BF, SI-1111, Ljubljana, Jamnikarjeva 101, P.P. 2995 2 Doc. dr., ibid. 358 Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljublj. Kmet. 81 - 2, oktober 2003 1 UVOD Vinogradništvo je kmetijska panoga, ki zahteva veliko število delovnih ur na enoto površine, poseben način obdelave in zato posledično večjo ceno pridelka. V Sloveniji, pred vstopom v Evropsko unijo, lahko vinogradništvo postane pomembnejši del tržnega gospodarstva v kmetijstvu (Žiberna, 1992). Trg vina postavlja kakovost grozdja vse bolj v ospredje (Klenar, 2002). Zato je pomembno, da ovrednotimo gospodarnejše načine obdelave, ki so pogojeni in neposredno povezani z okoljem v katerem raste in rodi vinska trta (Žiberna, 1992). Smart in Robinson (1991) sta dejavnike, ki vplivajo na rast in rodnost vinske trte razdelila v tri večje skupine, in sicer tla, podnebje in agro-ampelotehnika. Z rajonizacijo so razdelili vinogradniške površine, glede na ekološke pogoje, tradicijo gojenja vinske trte in organoleptične lastnosti vin (Elaborat…, 1998). V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele in ker so te dežele relativno velike in zajemajo območja z različnimi podnebnimi in pedološkimi razmerami so le-te razdelili na vinorodne okoliše. V zadnjih letih se je potreba po kakovosti vina zelo povečala, kar je povzročilo iskanje absolutno vinogradniških površin, ki vinski trti za rast in rodnost nudijo najoptimalnejše pogoje. Zato so vinorodne okoliše razdelili na manjše vinorodne kraje in še manjše vinorodne lege. Razdelitev v manjše enote pojasnjujejo z različno makroklimo in celo mikroklimo. Tako razdelitev imenujemo mikrorajonizacija, s katero hočemo doseči optimizacijo ekoloških razmer za gojenje posamezne sorte vinske trte. Skratka, cilj mikrorajonizacije je omogočiti posamezni sorti take ekološke razmere, kjer bi razvila ves potreben genetski potencial. Vse bolj uporabljena beseda v vinogradništvu je ‘terroir’, ki opisuje in zajema fizične dejavnike okolja, biološke dejavnike vinske trte ter znanje in tradicijo vinogradnikov in vinarjev na danem tipičnem vinogradniškem območju (Kramer, Querre cit. po Wilson, 1999). S terroir lahko zaščitimo geografsko poreklo vina. 2 MATERIAL IN METODE V poskus smo vključili vinorodni okoliš Goriška brda, kjer trenutno 920 vinogradnikov obdeluje 1817 ha vinogradov. 'Rebula' in 'Merlot' sta po številu trsov najštevilčnejši sorti, ki smo ju uporabili za vrednotenje kakovosti pridelka po območjih okoliša. Kakovost pridelka smo določili z računanjem I1 - indeksa sladkorne stopnje; I = , kjer je I1 sladkorna stopnja za sorto v danem letu I n (°Oe ali % Brix), In pa povprečna vrednost sladkorja vseh merjenih sort v danem letu (°Oe ali % Brix) ter Sladkor (°Oe)×10 - zrelostnega faktorja; R = (Šikovec, 1993). Titracijskekisline(g /l) Za mikrorajonizacijo smo uporabili meritve sedmih avtomatskih agrometeoroloških postaj Adcon Telemetry (Vipolže, Neblo, Šlovrenc, Kojsko, Hum, Ceglo in Kozana), podatke iz registra pridelovalcev grozdja in vina Vinske kleti Goriška brda (Register…, 2000) ter informacije iz pedološke karte Slovenija (Pedološka karta…, 2002), digitalnih aerofoto posnetkov ter iz digitalnega katastra. RUSJAN, D., KOROŠEC-KORUZA, Z.: Mikrorajonizacija vinorodnega okoliša Goriška... 359 Pri podnebnih dejavnikih smo obdelali meritve temperature zraka, količine padavin, potencialne evapotranspiracije (po Thornthwait), relativne zračne vlage in bilance vode v tleh za rastno dobo leta 2000 in 2001. Nekatere podatke smo primerjali s tridesetletnim meritvami meteoroloških postaj Vipolže in Vedrijan (1961-1990). Pri kategorizaciji vinogradniških površin smo poleg meritvenih uporabili tudi računske metode podnebnih koeficientov in indeksov naslednjih avtorjev: Winkler, Branas, Huglin, Kerner in Seljaninov (Huglin, 1986; Branas, 1946; Carbonneau in sod., 1988). Preglednica 1: Uporabljeni koeficienti in indeksi za vrednotenje vinogradniških območij. Table 1: Important climatic indexes to determine a terroir. Avtor indeksa / Formula / Formula Simboli / Symbols Index's author oktober Winkler ∑∑Ta = T > 10°C T : povprečna dnevna temperatura zraka (°C) april oktober -6 T : povprečna dnevna temperatura zraka (°C) Branas HTZ = ∑T * Ie*10 april Ie: dolžina dneva (trajanja v urah) Toktober: povprečna mesečna temperatura zraka (°C) (Toktober − Tapril ) Kerner K = *100 T A april: povprečna mesečna temperatura zraka (°C) A: povprečni letni temperaturni razpon (°C) september T : povprečna dnevna temperatura zraka (°C) (T −10) + (Tmax −10) ∑ T max: maksimalna dnevna temperatura zraka Huglin april HI = ( ) * K (°C) 2 K: koeficient dolžine dneva (1,02 – 1,06) oktober ∑ H *10 H: povprečna mesečna količina padavin (mm) april Seljaninov HTK = Tef: povprečna vsota efektivnih temperatur oktober zraka (°C) nad temperaturnim pragom ∑Tef 10°C april oktober oktober H: povprečna mesečna količina padavin (mm) Tef * Ts ∑ ∑ T : vsota efektivnih temperatur zraka (°C) nad Bioklimatski april april ef BKI = temperaturnim pragom 10°C indeks oktober trgatve Ts: trajanje sončnega obsevanja (ure) ∑ H * ∑ d *10 april april d: dolžina rastne dobe vinske trte (dan) 3 REZULTATI Z DISKUSIJO Ker je kakovost grozdja edini merilec uspešnosti gojenja vinske trte, smo po katastrskih občinah občine Brda za leto 2000 in 2001 ovrednotili indeks sladkorne stopnje trinajstih sort ter v letu 2000 posamezno za sorti 'Rebula' in 'Merlot' (Register…, 2000). 360 Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljublj. Kmet. 81 - 2, oktober 2003 k.o. MIRNIK k.o. KOŽBANA Barva Povprečni indeks do 0,980 k.o. KRASNO nad 0,980 do 1,050 nad 1,050 Slika 1: Povprečni indeks sladkorne stopnje vseh sort vinske trte leta 2000 in 2001. Figure 1: Average sugar index of all cultivars in years 2000 and 2001. k.o. MIRNIK k.o. KOŽBANA k.o. KRASNO k.o.VIŠNJEVIK Barva Povprečni indeks do 1,040 nad 1,040 do 1,060 nad 1,060 Slika 2: Povprečni indeks sladkorne stopnje za sorto 'Merlot' leta 2000. Figure 2: Average sugar index of cv. 'Merlot' in year 2000. RUSJAN, D., KOROŠEC-KORUZA, Z.: Mikrorajonizacija vinorodnega okoliša Goriška... 361 Barva Povprečni indeks do 0,920 k.o.VIŠNJEVIK nad 0,920 do 0,935 nad 0,935 Slika 3: Povprečni indeks sladkorne stopnje za sorto 'Rebula' leta 2000. Figure 3: Average sugar index of cv. 'Rebula' in year 2000. Pri primerjavi slik 2 in 3 lahko vidimo, da se razporeditev indeksa sladkorne stopnje med sortama ter letoma po katastrskih občinah v določeni meri ponavlja. V povprečju, grozdje z največjo sladkorno stopnjo pridelajo na območjih Kozane, Cerovega in Vipolž. Zato predlagamo, da naj zrelost grozdja znotraj teh območij pred trgatvijo kontrolirajo pogosteje. Najmanjši indeks sladkorne stopnje se pojavlja na severnih ter severovzhodnih območjih Brd, zato