JEZIK IN SLOVSTVO letnik LIX številka 2–3 VSEBINA Liber amicorum Helgi Glušič in Matjažu Kmeclu ob 80-letnici 5 Generacija I Matjaž Kmecl Voščilni zapis kolegici Helgi 7 Aleksander Skaza Beseda Matjaža Kmecla in kultura: Jubilejni zapis rusista ob knjigi spominov na skrivne ljubezni 11 Stanko Klinar Zlatorogov ljubljenec 19 Gregor Kocijan Skica za Kmeclovo literarnovedno podobo 23 II Boris Paternu Pahorjeva Nekropola 29 Dragi Stefanija V jeziku je ime, identiteta, zgodovina 43 Dediči I Ante Murn Sjećanja na ljubljanske godine 51 Krešimir Nemec Grupni portret s damom 53 Božo Repe Matjaž Kmecl kot politik: Iz politike sem šel samo zato, da me ni ob vsesplošnem pričkanju kdaj zaneslo, da bi se še jaz začel hvaliti 57 II Vida Udovič Medved Recepcija Cirila Kosmača pri študentih Pedagoške fakultete 63 Klemen Lah Podoba očeta v Kosmačevem romanu Pomladni dan in noveli Pot v Tolmin 69 Dragica Haramija O prevladovanju estetskega nad poučnim v mladinski književnosti 77 Igor Saksida Eleganca resnosti branja mladinske književnosti 83 Janja Žitnik Serafin Literarna dejavnost slovenskih društev v drugih delih nekdanje Jugoslavije 91 Silvija Borovnik Slovensko-nemška medkulturnost v literarnem delu Petra Handkeja 97 Andrej Leben Nekaj nesistematičnih pogledov na sistem sodobne koroške slovenske literature 111 Alojzija Zupan Sosič Za literarno interpretacijo 117 Alenka Žbogar Sodobna slovenska novela preštevno 129 Aleksander Bjelčevič Verz in proza, vmes pa nič 139 Bożena Tokarz Spremenljive meje literature: fikcija, »fakcija« in tretja razsežnost 145 Miran Štuhec in Anita Laznik Problem razdvojenega subjekta v delih Marjana Rožanca 159 Jožica Čeh Steger Kratka proza Milene Mohorič od ekspresionistične vizije do realistične podobe življenja 171 Vladimir Osolnik O črnogorski trilogiji Petra II. Petrovića - Njegoša 179 Janez Vrečko Geometrizacija prostora in filozofija narave 185 Tomo Virk Bartol in Veber 191 Marko Juvan Karizma teorije 199 Urška Perenič in Miran Hladnik Literarno nagrajevanje na primeru kresnika 209 Marja Bešter Turk »Odgovôri v celem stavku.« 223 Abstracts 233 JEZIK IN SLOVSTVO Volume LIX Number 2–3 TABLE OF CONTENTS Liber Amicorum Helga Glušič and Matjaž Kmecl 80 years 5 Generation I Matjaž Kmecl In Honour of Colleague Helga 7 Aleksander Skaza The Word of Matjaž Kmecl and Culture: A Jubilee Text by a Russian Studies Scholar on the Book of Memories of Secret Loves 11 Stanko Klinar Zlatorog’s Favourite 19 Gregor Kocijan A Sketch of Kmecl’s Image as a Literary Scientist 23 II Boris Paternu Pahor’s Necropolis 29 Dragi Stefanija Language Contains Name, Identity and History 43 Inheritors I Ante Murn Memories of the Ljubljana Years 51 Krešimir Nemec Group Portrait with Lady 53 Božo Repe Matjaž Kmecl as a Politician: I left politics purely for fear of becoming tempted, like others in the general state of bickering, to start praising myself 57 II Vida Udovič Medved The Reception of Ciril Kosmač Amongst Students of the Faculty of Education 63 Klemen Lah The Father Figure in Kosmač’s Novel A Day In Spring and His Short Story The Way To Tolmin 69 Dragica Haramija On Prioritising the Aesthetic Over the Pedagogical in Youth Literature 77 Igor Saksida The Elegance of a Serious Reading of Youth Literature 83 Janja Žitnik Serafin The Literary Activity of Slovenian Societies in Other Parts of Ex-Yugoslavia 91 Silvija Borovnik Slovenian-German Interculturality in the Literary Opus of Peter Handke 97 Andrej Leben Some Unsystematic Perspectives on the System of Contemporary Carinthian Slovenian Literature 111 Alojzija Zupan Sosič For Literary Interpretation 117 Alenka Žbogar The Contemporary Slovenian Short Story: a Quantitative Perspective 129 Aleksander Bjelčevič Verse and Prose and Nothing in Between 139 Bożena Tokarz The Changing Borders of Literature: Fiction, »Faction« and the Third Dimension 145 Miran Štuhec and Anita Laznik The Problem of Split Character in the Works of Marjan Rožanc 159 Jožica Čeh Steger Short Prose by Milena Mohorič: from an Expressionist Vision to a Realistic Image of Life 171 Vladimir Osolnik On the Montenegrin Trilogy by Petar II Petrović-Njegoš 179 Janez Vrečko Geometrisation of Space and the Philosophy of Nature 185 Tomo Virk Bartol and Veber 191 Marko Juvan The Charisma of Theory 199 Urška Perenič and Miran Hladnik Processing Litterary Prizes: The Case of Kresnik 209 Marja Bešter Turk »Respond Using a Full Sentence!« 223 Abstracts 233 UVODNIK Liber amicorum HELGI GLUŠIČ IN MATJAŽU KMECLU OB 80-LETNICI Saj nam niti ni treba preveriti v enciklopediji, tako zelo je očitno, da je med akademskimi slavističnimi generacijami najmočnejša tista med letoma 1930 in 1935. Osemdeset let pozneje ji ob visokem jubileju izrekamo spoštljivo priznanje. Tokrat je prišla vrsta na Helgo Glušič (21. marec 1934, Ljubljana) in Matjaža Kmecla (23. februar 1934, Dobovec pod Kumom). Nekajmesečna zamuda pri izidu zbornika v njuno čast je bila namerna: povezati smo ga hoteli s prihajajočo 80-letnico Slavističnega društva Slovenije oktobra 2014, vendar se je nazadnje izteklo tako, da sta dogodka obeležena vsak zase. Kar si navsezadnje tudi zaslužita. Urednik jubilejnega zbornika nima vedno hvaležnega dela: kadar je slavljenec v srenji priljubljen, prostor za članke pa je strogo odmerjen, se mora kot pijanec plota držati izbranih principov za vabila, sicer tvega bodisi sesutje koncepta bodisi osebne zamere neuslišanih gratulantov. Naj ponovimo, da ne bo nepotrebne jeze: povabljeni so bili za vsakega jubilanta posebej tisti, s katerimi sta sodelovala kot soavtorja, urednika, raziskovalca in učitelja, ocenjevalci njunega opusa, razpravljavci, ki so se sklicevali na njune izjave, kolegi, ki so obdelovali skupno strokovno področje in iste teme na njem, posebej tisti, ki se s ponosom prištevajo med njune učence in nadaljevalce njunega dela. Prispevki so se razporedili v dvoje sklopov, v prvem, ki smo mu dali naslov Generacija, so članki kolegov iz iste generacije, v drugem, ki ima naslov Dediči, pa prispevki mlajših generacij. Tudi sklopa sta vsak iz dveh delov: prvi je povečini iz besedil o slavljencih in njunem delu, takih spominske 6 Uvodnik ali anekdotične narave, ki se od razprav razlikujejo zaradi odsotnosti »aparata«, tj. izvlečka, ključnih besed, sklicev in opomb, in takih, ki jim gre za enciklopedično sintezo njunega opusa; v drugem delu prvega sklopa sta dve razpravi, ki sta jubilantoma samo posvečeni. Med študijami učencev so, ravno narobe, prispevki o jubilantih v manjšini: dva o Helgi Glušič smo v želji po ohranitvi spominske avtentičnosti mimo siceršnjih uredniških principov revije objavili neprevedena, tretji je prispevek o Matjažu Kmeclu politiku. Drugi razdelek tega sklopa sestavljajo do polovice članki na teme, ki so bile blizu kateremu od slavljencev ali pa obema hkrati: o Cirilu Kosmaču, mladinski, izseljenski in koroški književnosti, interpretaciji, (z)vrstni problematiki, noveli, medtem ko je druga polovica vsebinsko umerjena po raziskovalnih področjih piscev. Uredniško vlogo sem sprejel iz občutka naklonjene zavezanosti predhodnikoma. Oba sta bila od prvega letnika študija dalje moja učitelja, pri Matjažu Kmeclu sem pisal diplomo in nagovoril me je, da sem se po odsluženju vojaškega roka prijavil na razpisano mesto »raziskovalca stažista« pri projektu Franca Zadravca in Helge Glušič. Prve pedagoške izkušnje sem nabiral v Kmeclovem diplomskem seminarju, kadar so ga zadržale državniške dolžnosti, s Helgo Glušič pa naju povezuje izkušnja lektorskega oz. študijskega bivanja v kansaškem Lawrenceu. Helgi in Matjažu smo med prvimi odmerili mesto na Wikipediji, ko smo se pred leti s študenti lotili pisanja enciklopedičnih člankov o slovenskih literarnih zgodovinarjih. Izvolita, draga učitelja, vezilo iz štirikrat sedmero spisov za tale liber amicorum – vse najboljše! Miran Hladnik GENERACIJA I Matjaž Kmecl Slovenska akademija znanosti in umetnosti VOŠČILNI ZAPIS KOLEGICI HELGI Ob življenjskem prazniku bi rad dragi kolegici Helgi napisal kaj lepega, tako kot zasluži; najbrž pa se bo izcimil samo bolj ali manj reven spomin. Ko so leta 1959 s slavistike odmanipulirali Antona Slodnjaka (razlogi niso bili niti toliko politični, kot ostaja v zgodovinski razlagi – samo vzvodi so bili te vrste –, o tem sem svoje povedal in zapisal ob drugi priložnosti), so v nastalo profesorsko praznino ponovno vpoklicali Marjo Boršnikovo in ob njej Borisa Merharja. Oba naj bi bila v nasprotju s Slodnjakom marksista, kar naj bi vpoklic utemeljevalo. Še enkrat: vse skupaj je bilo za lase privlečeno, toda oba sta bila tako po človeški kot po strokovni plati odlična profesorja. Zlasti Marja, ki je bila čisto poseben, neserijski človek, je sklenila študij slovenske literarne zgodovine sistematično postaviti na trdnejše temelje; začela se je ozirati za morebitnimi sodelavci, si prizadevala za kolikor mogoče hitro habilitacijo Paternuja in Zadravca za docenta, v skoraj družinskem diskusijskem krogu je na svojem domu okrog sebe zbirala še mlajše slaviste, spodbujala z najrazličnejšimi, pogosto nenavadnimi, vendar nikoli praznimi idejami. Takrat me je kot asistenta »podtaknila« mlademu docentu Paternuju, Helgo Glušičevo pa je obdržala zase. Kot vsega upoštevanja vredna začetnica ženske enakopravnosti v literarnozgodovinski vedi (njena monografija o Aškercu gre v niz temeljnih del naše stroke) je na slovenistiki hotela imeti nadaljevalko svojega dela; tako je oko vrgla nanjo. Jezik in slovstvo, letnik 59 (2014), št. 2–3 8 Matjaž Kmecl Poslej naju je oba imela za nekakšna svoja strokovna otroka; tudi mene, čeprav samo napol. Ko se je v istem času fakulteta