Občina Hrpelje - Kozina Naravoslovno zgodovinska učna pot Hrpelje Spoštovani obiskovalci, spoštovani gostje. Aquileia«, saj smo prepričani, da se s pomočjo tovrstnih izmenjav in sodelovanja lahko nedvomno V veliko veselje mi je, da vas lahko skozi ta priročnik okrepita razumevanje in miroljubno sodelovanje med popeljem v čudoviti svet slovenskega Krasa, po narodi, ki že stoletja živijo na tem območju, v srcu naravoslovni poti, ki je nastala v Hrpeljah – tiskana Evrope. v slovenskem in italijanskem jeziku – in je plod uspešnega čezmejnega sodelovanja v okviru programa skupnosti Interreg IIIA Italija – Slovenija. Župan Občine Terzo di Aquileia Fulvio Tomasin Vodilo tega rezultata so bili učenci Osnovne šole iz Hrpelj, ki so v jeseni 2006 obiskali osnovno šolo iz Terzo di Aquileia ter s pomočjo svoje ravnateljice, December, 2006 kateri gre tudi iskrena zahvala, obiskali arheološki center Ogleja ter dve laguni; Laguna di Marano in Laguna di Grado. Cilj projekta imenovanega »Park poselitvenega območja Ogleja, slovenskega Krasa in Obale. Skupno evropsko območje (soočanje turizma in kulture).« je ovrednotenje vseh okoljskih, kulturnih, zgodovinskih in gospodarskih posebnosti območij od koder prihajajo partnerji projekta. Dejstvo je, da promocija posameznega območja pomeni, da se je potrebno sprva dodobra s tem območjem tudi spoznati. Naravoslovno pot bomo prav tako z velikim veseljem objavili na našem spletnem portalu »Terre di Pozdravljeni obiskovalci poti! Prostor ob meji je bil že od nekdaj povezan, kar pričajo zgodovinska dejstva. Ravno poti so bile tiste, ki so nekoč zbliževale ljudi. Naša Naravoslovno zgodovinska učna pot je kot most, ki povezuje preteklost in sedanjost. Ponuja možnost odkrivanja in ohranjanja kulturne dediščine v našem kraju in nas bogati s spoznanji o ljudeh in njihovem preprostem vsakdanjem življenju. V neposrednem stiku z neokrnjeno naravo bodo imeli otroci možnost odkrivanja in raziskovanja. Najbolj me veseli, da bo pot povezala naše otroke z otroki onstran meje. Spoznavanje novih prostorov in izmenjava izkušenj bodo trdni temelji za nova prijatelj- stva, strpnost in medsebojno spoštovanje. Vrednote, ki bodo gradile nov, prijazen svet, brez meja... Župan Občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič-Midre December, 2006 Predstavitev Občine Hrpelje-Kozina Podgrad), pod cesto pa zakrasela Čičarija, ki sega na zahodu do doline Glinščice. Ob cesti leži Matarsko Naravoslovno-zgodovinska učna pot se nahaja v občini podolje, kjer so se na stičišču flišnatih in kraških tal, Hrpelje - Kozina. oblikovale slikovite slepe doline: Brezovica, Odolina, Občina leži na stičišču cest Trst-Reka in Koper- Jezerina ... Ljubljana. Ravno stičišče in križanje trgovskih poti ter Najgosteje so poseljeni Brkini, saj imajo kar nekaj železniška povezava so stilizirani v občinskem grbu. vodnih virov. Najvišje ležeča vas v Brkinih so Artviže Prometne poti so potekale od Ogleja preko Trsta, mimo (790 m nadmorske višine). današnje Materije, Obrova, Lipe in Klane do Reke na Čičarija je zakrasela planota, ki skorajda nima hrvaški strani. Kolo voza nas spominja na furmane, ki površinskih vodnih virov, razen tistih, ki jih je ustvaril so po tovorniških poteh tovorili različno blago. človek, da je lahko preživel na borni, skopi zemlji ter Po osamosvojitvi Slovenije se je pojavila želja vzrejal ovce in krave. Je pa zato bolj razgibana z višjimi po samostojni občini, tako je bila oktobra 1994 hribi in globokimi doli. Neraziskano je še podzemlje ustanovljena Občina Hrpelje - Kozina. Razprostira se s številnimi jamskimi sistemi, v katerih izginjajo na 192 km2 površine v jugozahodnem delu Slovenije. površinske vode Brkinov. Le-te se pojavijo v dolini Na zahodu meji z Italijo, na jugu pa s Hrvaško. Glinščice in reki Rižani. Dolina Glinščice je zavarovana Z novo avtocestno povezavo do Kopra oziroma kot krajinski park. Po Ljubljane je dobila občina nov zagon. Gradijo se dolini Grižnika (Ocizla) so proizvodne hale ter individualne stanovanjske hiše, uredili prizadevni domačini zato se je nekoliko povečal tudi priliv prebivalstva. Tigrovsko pešpot. Zajema Na flišnatih tleh se raztezajo Brkini (nad cesto Kozina- nekaj zanimivih ponorov, ki jih je ustvaril potok. Med Glinščico in Grižnikom se dviga flišnata planota, ki se zajeda proti jugu v podgorski kras. Celotno območje občine je zaradi naravne razgibanosti posejano z 2: Prva barvna slika jame Dimnice, fotografirana s 1. Brezovica, slepa dolina ‘’pulferjem’’ (smodnikom) naravnimi znamenitostmi, kot so jame, slepe doline, 4. Češpovi dnevi v Slivju udornice, naravni mostovi, škavnice, škraplje in žlebiči. Najbolj znana na tem področju je jama Dimnice, ki Številna društva v občini prirejajo vsako leto se nahaja med Slivjem in Markovščino. Je edina za tekmovanja, razstave, vaške praznike - opasila, ki so obiskovalce urejena jama pod vodstvom jamarskega povezana s starimi običaji. Prikazujejo življenje na vasi društva Dimnice. in staro kmečko orodje. Ne smemo pozabiti na kamen. Kamnoseki so ga Lovska društva, na našem območju so kar tri, razvijajo klesali v ‘’jerte’’ ali ‘’štirne’’, nekateri so z njimi zidali poleg svoje osnovne dejavnosti, kot sta varstvo narave hiše in cerkve, kmetje so ga skrbno pobirali in polagali in ohranjanje ravnovesja med divjadjo in možnostmi okoli dolin, da bi obzidali ograde, sicer bi jim močna prehranjevanja, tudi lovski turizem. burja odnašala rodovitno prst. Teh stvaritev je še danes Planinsko društvo veliko. Slavnik skrbi Kako se veselimo burje, mrzlega vetra, ki zapiha iz za varen korak severovzhoda in zavija okoli vogalov ter prevetri prav planincev na vse najmanjše kotičke. Takrat znajo pridne gospodinje različnih pohodih, zakuriti štedilnike in pripraviti dobrote, ki smo jih morda za urejanje že pozabili. Medtem ko prasketa ogenj, brbotajo v planinskih poti ter loncih jote, ‘’ječmeni’’ ali druge ‘’mineštre’’. Ko pridejo za organizacijo prazniki, zadiši po potici ali pečenem kruhu in takrat tradicionalnega nas zanese v preteklost Nočnega pohoda naših babic ... na Slavnik v Bogato kulturno mesecu juniju ob dediščino vam lahko polni luni. Najdemo lahko tudi kolesarske in konjeniške odkrijejo starejši poti, speljane mimo turističnih kmetij oziroma gostiln. domačini, ki vas Ime kraja in občine so ponesla v svet različna športna popeljejo do različnih društva: rokometno, nogometno in balinarsko. arhitekturnih in Priznanja prinašajo tako izjemne ekipe kot tudi zgodovinskih zanimivosti posamezni uspešnejši igralci. ali stavb, kot so cerkve Prostovoljno gasilsko društvo iz Materije posveča in domačije s ‘’kuortami’’ veliko skrb svojemu podmladku, udeležujejo se (dvorišči) in gradišča. različnih tekmovanj po Sloveniji, kjer dosegajo ekipe visoke uvrstitve. 3. Obzidan vrt Ognjenim zubljem se ne dajo kar tako; marsikateri 6. Brkinska godba 2000 v Slopah domačin jim je tudi hvaležen, ko v sušnih poletjih pripeljejo cisterne z vodo. Neokrnjena narava, svež zrak, dobra 5. Navihani lisjaki kuhinja, skrivnosti pripravljanja Za kulturni pridih brinjevca ali dobre občine skrbi slivovke iz brkinskih Moški pevski ‘’čješp’’ ter prijazni zbor Slavnik, in preprosti Brkinska godba domačini, vse to so 2000, cerkveni razlogi za obisk naše občine. pevski zbori, mlada nadebudna glasbena skupina Navihani lisjaki in organizirana kulturna (zgodovinska) društva v posameznih krajih (Prešnica, Hrpelje, Vrhpolje, Rodik, Slivje). Naravoslovno-zgodovinska učna pot naj bi služila predvsem šolskim otrokom za raziskovanje v neposrednem naravnem okolju, zato je začetek poti postavljen prav pred Osnovno šolo Dragomirja Benčiča Brkina. Pot je bila odprta v aprilu 2006 ob visokem jubileju šole, njeni častitljivi 120-obletnici, saj sega ustanovitev prve narodne šole v Hrpeljah že v davno leto 1886. 7. Pot Podrevo Predstavitev Naravoslovne ker je vedno redkejši gost naših gmajn. zgodovinske učne poti 2. Dvoriščni porton Izhodišče Naravoslovno-zgodovinske učne poti je pri Na zanimivosti ob poti nas Osnovni šoli Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah. opozarjajo lični napisi na tablicah Pot ni zahtevna. Primerna je za vse starosti, še iz brinovega lesa. posebej za učence, ki se lahko učijo v neposrednem Že pri prvi stavbi (na levi strani) okolju. Dolga je približno 4,5 km, prehodite pa jo v naletimo na dvoriščni porton, dobrih dveh urah. ki je nasajen na dveh klesanih S šolskega parkirišča se usmerimo na ulico Dragomirja kamnih. To so kamni, ki so nekoč Benčiča Brkina, ki nas vodi v staro vaško jedro. To je označevali razdaljo v miljah na stari cesti Trst-Reka: bila včasih glavna prometna žila, tovorniška pot, ki je - levi kamen: VI meilen von Triest (šest milj od Trsta), peljala iz Kačič skozi - desni kamen: II meilen von Triest (dve milji od Trsta). Rodik v Klanec, Rižano in beneški Koper ali v Lastnik stavbe je na svojem vrtu posadil kakijevo Trst. in figovo drevo. Obe drevesi sta 1. Informativna tabla označeni z belimi Tu nas najprej pozdravi kovinskimi tablicami informativna tabla z zelenim napisom z vrisano potjo in v slovenščini in legendo. V legendi so latinščini. Tako označene znamenitosti, so označena tudi ki jih srečamo na poti. druga drevesa in Pod njo je tudi kuščar grmovnice na poti. – zelenec. Izbrali smo ga kot ‘’markacijo’’. 3. Vaški vodnjak »Na Gorici« Ob poti je poslikan na Ob kamnitem zidu pridemo do večjega križišča ‘’Na večjih kamnih, ki nam Gorici’’. Na levi strani raste mogočna bela murva, ki služijo kot smerokaz. je po pripovedovanju starejših ljudi stara okoli 300 Zelenca smo izbrali, let. Na drugem leta 1574. koncu je prvi Stavba, ki je še pokrita, skriva v spodnjem levem vaški vodnjak (t. i. prostoru,