J£>./1. <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 4. (XXXIX.) LETNIK 1968 SEUä'WVK • • • •• Fl Trm. .¿/•./, lf68 ; / ZALOŽBA . Na sprednji strani platnic je reprodukcija Vie che r] e ve risbe gradu V ur ber ka iz leta 1631 (Joie •••••••, STeänjeveSkl vurberk, stran US) Naslov uredništva CZN: Pedagoška akademija, Maribor, Mladinska fl Redakcija tega letnika je bila kon=ana novembra 1967 Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 4. CXXXIX.) LETNIK 1968 1968 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR IZDAJA ZDRUŽENJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V MARIBORU V SODELOVANJU S PODRUŽNICO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU UREJA S SODELOVANJEM UREDNIŠKEGA ODBORA JOŽE KOROPEC Bogo Te ply JANKO GLAZER — PETINSEDEMDESETLETNIK Ob letošnjem pomladanskem ekvinokeiju je slavil petínsedemdesetlctnico rojstva pesnik, književnik in kulturni zgodovinar, urednik in knjižni=ar Janko Glazer. Rodil se je 21, marca 1893 v Rušah, kjer je hodil 1399—1905 v osnovno Solo, gimnazijo je 1905—1913 obiskoval v Mariboru, nato je študiral slavistiko in germanistiko na univerzi v Gradcu (1913/15), vmes en semester na Dunaju. Zaradi vpoklica k vojakom med prvo svetovno vojno je moral pretrgati študij, ki ga je po vojni nadaljeval na univerzi v Zagrebu (1918/10) in v Ljubljani (1919/20). Jeseni 1920 je postal suplent, 1922 profesor na klasi=ni gimnaziji v Mariboru. Isto=asno se je vklju=il v mariborsko Zgodovinsko društvo in bil izvoljen za njegovega knjižni=arja in tajnika. S 1. oktobrom 1926 je bil nameš=en v Stu- dijski knjižnici, najprej kot bibliotekar, od 1. januarja 1931 kot ravnatelj. Poleti I94I ga je nemški okupator izselil z družino v Srbijo, po osvoboditvi pa se je vrnil v Maribor, zbral raztresene »ude« knjižnice, ki jih je okupator odpeljal v Avstrijo, kolikor jih ni uni=il. Vrh tega je knjižnico iz tesnih kazinskih prostorov preselil v današnje njene prostore v Prešernovi ulici 1, ki jih je funkcionalno preuredil za sodobno knjižni=no obratovanje. Isto=asno je imenoma 1950—1952, dejansko pa že od 1948 skupno s pisate- ljem Antonom, Ingoli=em, urejeval književno revijo Nova obzorja, 1959 je stopil v pokoj, vendar še danes dela v rokopisnem oddelku knjižnice. Ti podatki o postajah na življenjski poti Janka Glazerja zakrivajo izredno delovno, plodno in uspešno življenje. Bibliografija njegovih spisov, izšla ob njegovi šestdesetlet- ni=i (Ivanka Zmavc-Baranova, Bibliografija del Janka Glazerja, Mrb. 1954), obsega 20 tiskanih strani, ne zajema pa seveda vsega težaškega dela, ki ga je Glazer opravil na raznih podro=jih. Med taka težaška dela štejemo sodelovanje v uredništvu CZN, kjer je izgubil mnogo =asa z jezikovnim popravljanjem In opravljanjem korektur. Od leta 1929 je pomagal kot urednik literarnozgodovinskih, jezikovnih in narodopisnih prispevkov, 1937 je skupno s Franjem Bašem uredil Kova=i=ev zbornik, 1939—1940 sta skupno ure- jevala <asopis in pripomogla, da si je CZN pridobil v zahodnoevropskem znanstvenem svetu ugled in je s tem bilo v kulturno karto Evrope vrisano tudi naše mesto. Med te- žaška dela moramo šteti tudi Glazerjevo upravnikovanje v Studijski knjižnici. V njej ni opravljal samo birokratskih poslov, temve= se je posvetil zlasti zbiranju styriak, katerih odli=en poznavalec je, In s tem dosegel, da je postala knjižnica poleg Pokrajin- skega arhiva ustanova, kjer morejo najti zgodovinarji najrazli=nejših strok vire za zgo- dovino slovenske Štajerske. S Studijsko knjižnico je ustvaril tip pokrajinske znanstvene knjižnice, prvo tako knjižnico v Sloveniji. Vzgibi Glazerjevega ustvarjalnega dela so predvsem <ustvenega zna=aja, iskati jih moramo zlasti v njegovi globoko zakoreninjeni ljubezni do prelepega koš=ka slovenske zemlje, ki ga predstavlja tako raznolika pokrajina ob Dravi, To je pokrajina pod Po- horjem z Rušami in Mariborom, je Pohorje In so Slovenske gorice — s spreminjajo=o se pokrajinsko sliko, z ljudmi, kakršni so že, zraven pa še z bogato zgodovinsko tradicijo, V globinah Glazerjeve duševnosti se pretaka ta ljubezen in vre na dan v dveh vrelcih: v pesmi in v znanstvenem delu. Naloga književnih zgodovinarjev je, da ocenijo Glazerjev pesniški opus, o katerem smemo re=i, da pridobiva zlastí spri=o tega, ker je prikazal v njem celotni življenjski utrip svoje rodne pokrajine, zmeraj ve=jo veljavnost. Kot zgodovinarji naj poudarimo, da je v Glazerjevih predvojnih pesmih ohranjenih mnogo zna=ilnosti iz sveta, ki je za vselej minil: tiäina Pohorja, ki ga še niso pre=kale kamionske ceste in kjer so se spre- pletala in izgubljala samotna pohorska pota do sanjajo=ih razvalin glažut, do vodnih dr=, drvarskih kolib in maloštevilnih planinskih ko=, živžav mariborskih tržnih dnevov s Speharji in lukaricami s Ptujskega polja, usnjarne ob Dravi, v Pristanu zasidrani splavi, ki so splavljali les iz pohorskih in kobanskih gozdov tja do Beograda in äe dalje, jeseni pa pesem klopotca iz vinogradov, obkrožujo=ih mesto s severa. Kot Dizma je Glazer s satiri=nimi epigrami spremljal ob=eslovensko in mariborsko kulturno življenje, izje- moma posegel kdaj tudi v politi=no dogajanje (Na Krekovem grobu), pesmi, nastale v Srbiji, pa so živ dokument =ustev izgnanca, ki preživlja težke =ase okupacije in vojne dale= pro= od rodne pokrajine. Glazerjevo znanstveno delo obsega =lanke in poro=ila s podro=ja književne in kulturne zgodovine. Kot književni zgodovinar je pisal o Prešernu, Aäkercu, Cankarju in zlasti Zupan=i=u, ko je izdaji njegovih izbranih pesmi (1948 in 1963) opremil s ko- mentarjem, ki nam je z njim spri=o nadrobnosti podatkov marsikatera Zupan=i=eva pesem bolj razumljiva. Glazerjeve ocene se odlikujejo po tem, da so pogosto dopolnjene z lastnimi izsledki. Vsa Glazerjeva ljubezen pa je tudi na 1 ite rarnozgod o vinskem pod- ro=ju veljala ožji domovini. Zanimalo ga je kulturno delo v preteklosti na njenih tleh in njen delež v splošni slovenski kulturi. Ze Aškerca in Gregor=i=a je vsaj delno obrav- naval po tem, kolikor sta bila v zvezi z življenjem na slovenskem Štajerskem, posebno pozornost pa je posve=al Štajerskim kulturnim delavcem: Slomšku in njegovemu krogu, profesorju Ivanu Antonu Zupan=i=u, Juriju Vodovniku in raznim drugim. Z biografijami o kulturnih delavcih Iz severne Slovenije sodeluje tudi pri SBL, kjer zaslužijo omembo zlasti =lanki, napisani na osnovi novega, Se neuporabljenega gradiva (npr. Kvas, Lipoid, M ¡klavec). Kot kulturnega zgodovinarja zanimajo Glazerja predvsem podro=ja, ki so v zvezi z njegovim poklicnim delom: =italnica v Mariboru, bralna društva (Ruše, LimbuS), zgodovina knjigoträtva, zlasti pa zgodovina tiskarn kakor tudi zgodovina =asopisja v Mariboru. Njegova zgodovina mariborskih tiskarn predstavlja temeljni kamen za zgo- dovino tiskarništva na Slovenskem. Da je Glazer ponovno pisal tudi o zgodovini in problemih Študijske knjižnice v Mariboru, se razume. Vse Glazerjeve razprave pri=ajo o njegovem ne samo marljivem, temve= tudi sila natan=nem delu, vse temelje strogo na Studiju virov in odlikuje jih velika dognanost. Glazer je objavljal razprave v najrazli=nejših revijah in publikacijah, zlasti pa je bil zvest sotrudnik CZN. Od 1923 pa do druge svetovne vojne ni izäel prav noben letnik CZN brez ve= njegovih razprav ali vsaj ocen. Skupno s Karlom Prijateljem je razen tega sestavil 1929 tudi Kazalo CZN za njegovih prvih deset letnikov. Vsestranski napredek naroda je mogo= le tedaj, =e se kulturno ne razvija samo njegovo središ=e, temve= skladno z razvojem središ=a tudi vsaka pokrajina, ki prispeva tako svoj delež k spio šn oslo venski kulturi. Z raziskovanjem kulturne preteklosti šta- jerskega Podravja se je Glazer uvrstil v vrsto tistih naSih mož, ki so se od prirediteljev ruških slovenskih iger in leksikografa Apostola pa do današnjih dni ukvarjali in se ukvarjajo s kulturo na podro=ju severovzhodne Slovenije, vgrajajo= to kulturo v stavbo ob=eslovenske kulture. Glazerjev delež je spri=o njegovega obsežnega in mnogostran- skega dela še prav posebno pomemben. Zaradi tega je letos upravi=eno prejel najviSje slovensko odlikovanje: Prešernovo nagrado. Bogo Teply JOZE KOSAR — SESTDESETLETNIK Ob letošnjih mar=evih idah je slavi] Jože Kosar šestdeseti rojstni dan. Rodil se je 16, marca 190IÌ v Stro<ji vasi pri Ljutomeru, Osnovno solo je obiskoval v Ljutomeru, kjer je u=itelj spoznal nadarjenost in bistrost de=ka in dosegel, da je bil poslan na gimnazijo v Maribor, kjer je zorel 1020—1928, nato pa Študiral klasi=no filologijo na univerzi v Ljubljani, kjer je diplomiral 1032, V =asu vseu=iliskega študija je bil nekaj =asa predsednik akademskega društva Triglav, v katerem so se zbirali takrat levi=arsko usmerjeni Študentje, zlasti s Štajerskega. Gospodarska kriza, v kateri se je znašel ves svet, je povzro=ila, da je bil šole jeseni 1934 nameš=en na mariborski klasi=ni gimnaziji, kjer je do druge svetovne vojne zelo prizadevno in uspešno pou=eval oba klasi=na jezika. Vojni =as je preživel deloma v nomäkem ujetništvu, delno v Judenburgu, dokler se ni vrnil domov in tu sodeloval z Osvobodilno fronto. Po osvoboditvi je postal ravnatelj novo ustanovljene nižje gimnazije v Gornji Radgoni, toda že jeseni 194G je prevzel vodstvo mariborske klasi=ne gimnazije. Zaradi Široke razgledanosti na vseh podro=jih humanisti=nih znanosti je bil 1947 poklican v tedanje ministrstvo za prosveto LRS kot na=elnik oddelka za znanstvene ustanove in visoke Sole, kjer si je prav zaradi svoje razgledanosti in prizadevanja, da bi <im bolj omogo=il napredek in svoboden razmah visokih sol in znanosti, kakor tudi zaradi vselej taktnega nastopa pridobil spoštovanje pri naših najuglednejših in vodilnih znanstvenih delavcih.