UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PREDMET KOT AKTER? PRIMER BUREKA V SLOVENIJI DISERTACIJA Jernej Mlekuž Mentorja: doc. dr. Marina Lukšič Hacin in doc. dr. Jože Vogrinc Nova Gorica, 2008 IZJAVA Podpisani Jernej Mlekuž izjavljam, da sem doktorsko disertacijo Predmet kot akter? Primer bureka v Sloveniji pripravil samostojno in na podlagi virov, ki so navedeni. Ljubljana, 2. 10. 2007 Jernej Mlekuž 1 Predmet kot akter? Primer bureka v Sloveniji Izvleček: Predmet analize je burekveč, burekov več. Burekov več predstavlja tisti del bureka, ki je podvržen simboličnemu, konstruiran z diskurzi. Torej vse, kar obstaja ob, na, v bureku in je več od brezpogojnega bureka – bureka kot enodimenzionalnega polnila želodca. Burekov več je v prvi vrsti razumljen kot produkt označevanja (pomenov) in oblastnih razmerij. Toda pri tej diskurzivni produkciji materialni in funkcionalni kontekst bureka ni nepomemben. V diskurzivno produkcijo je vključeno tudi nediskurzivno, objektivno, materialno polje – na številne, kompleksne načine. Analiza burekovega več se naslanja predvsem na izjavno analizo – vse, kar je bilo dejansko o bureku v različnih substancah izjavljeno, materializirano – in se omeji na dva pomenska sklopa: burek v odnosu do zdravega življenja in burek v odnosu do nacionalne biti. Ključne besede: materialnost, diskurz, pomen, oblast, burek, brezpogojni burek, burekov več, zdravo življenje, nacionalna bit, Slovenija Artefact as Actor? The Case of the Burek in Slovenia Abstract: The subject of the analysis is the meta-burek. The meta-burek is the part of the burek which is subject to the symbolic, constructed through discourse. It is thus everything that exists alongside, on and in the burek, and it is more than an unconditioned burek – a burek as a one-dimensional belly filler. The meta-burek is first of all understood as a product of designation (of meanings) and power relations. But the material and functional context of the burek is not unimportant in discursive production. Discursive production also includes the non-discursive, objective, material field in numerous complex ways. The analysis of the meta-burek relies mostly on statement analysis – everything which has actually been stated and materialised about the burek in various substances – and is limited to two conceptual categories: the burek in relation to healthy lifestyles and the burek in relation to nationalism. Keywords: materiality, discourse, meaning, power, unconditioned burek, meta- burek, healthy lifestyles, nationalism, Slovenia1 1 Translation/prevod: Peter Altshul. 2 Kazalo vsebine PREDBUREKOM.................................................................................................................. 4 KBUREKU ........................................................................................................................... 10 BUREK IN VEČ ....................................................................................................................... 10 VEČ IN DISKURZ .................................................................................................................... 12 VEČ IN (NE)DISKURZIVNO .................................................................................................... 19 VEČ IN (NE)MATERIALNO..................................................................................................... 23 VEČ IN DISKURZ (DRUGIČ) ................................................................................................... 27 VEČ IN DISKURZ (TRETJIČ) .................................................................................................. 31 VEČ IN (NE)INTERPRETACIJA............................................................................................... 36 BUREK IN VEČ (DRUGIČ)....................................................................................................... 38 OBUREKU ........................................................................................................................... 41 BUREK JE VELIK IN/ALI HRANLJIVA NAVLAKA: O BUREKU IN ZDRAVEM ŽIVLJENJU ...... 41 HRANLJIVA NAVLAKA............................................................................................................ 41 BUREK JE VELIK ..................................................................................................................... 58 ... BUREKBORCI? .................................................................................................................... 69 SLOVENCI Z BUREKOM V EVROPO IN/ALI DIKTATURA KRANJSKE KLOBASE, PREDVSEM PA DOBRA FORA: O BUREKU IN NACIONALNI BITI............................................................... 76 DIKTATURA KRANJSKE KLOBASE........................................................................................... 76 SLOVENCI Z BUREKOM V EVROPO........................................................................................ 100 DOBRA FORA ........................................................................................................................ 110 ZABUREKOM................................................................................................................... 121 (NE)BUREKLITERATURA: ........................................................................................... 137 BUREKSUMMARY .......................................................................................................... 143 3 PREDBUREKOM ZDI SE MI, DA ponavadi nimam težav z razumevanjem in spoštovanjem pravil, konvencij, ustaljenosti in vsega drugega iz sveta samoumevnosti. Zato naj že takoj povem, da si s to nalogo nisem hotel nakopati težav, nevšečnosti in drugih nepridipravov. To pa, vsaj pri tej tlaki, ni bilo lahko in sploh nisem prepričan, da mi je uspelo. Kje se torej skriva ta nepričakovana in vsaj na tem strašljivo resnobnem mestu nič kaj ljuba težava? Težava izhaja iz zapovedanega statusa, poslanstva tega besedila. To besedilo mora biti znanstveno besedilo, kajneda? Toda že Aristotel (2002: 190–192) je pribil, da področja človeških zadev ne obvladujejo večna načela in nujnosti – na tem področju so lahko stvari »takšne ali drugačne«. Na tem področju zato ni mogoča prava vednost, mogoča je samo pametnost.2 Stvar je še dodatno zaostrena, ker moje početje ni nič drugega kot interpretiranje človeških zadev, te pa so že, rekel bi, lahko kar po definiciji predmet človeškega interpretiranja. Če torej že na začetku sprejmem, da so lahko stvari »takšne ali drugačne« in se s tem odpovem iluziji, da bi moje početje spravil v delavnico eksaktnih znanosti, potem se hitro znajdem pred nič kaj prijetnim vprašanjem: ali je potem to moje domnevno »znanstveno« početje – interpretiranje teh človeški zadev – sploh lahko kaj bistveno drugačno od neznanstvenega, torej vsakdanjega interpretativnega početja ljudi? Torej od samega predmeta mojega in nasploh humanističnega raziskovanja!3 2 V veliko pomoč pri interpretaciji in povzetku 5. in 6. poglavja 6. knjige Nikomahove etike mi je bilo besedilo Rastka Močnika (1990: 217–218). To besedilo, mi je tudi bilo v pomoč pri ubesedenju tega morečega vprašanja. 3 Le ena od velikih misli, ki nam lahko pomaga, sicer posredno, preko ovinka odgovoriti na zgornje vprašanje: »Namesto da magijo in znanost postavljamo drugo drugi nasproti, bi ju bilo torej boljše postavljati vzporedno, kakor dve modaliteti spoznavanja, ki nista enaki glede na svoje teoretične in praktične rezultate /…/, ampak glede na zvrsti mentalnih operacij, ki jih obe predpostavljata, saj se te ne razlikujejo toliko po naravi kot z ozirom na tipe fenomenov, na katere se nanašajo.« (Lévi-Strauss 2004: 25) Če zelo svobodno povzamem, človek je znal vedno dobro misliti, ne le od pojava znanosti dalje. 4 & Od tega zloveščega, strahzbujajočega, morečega vprašanja – ki me je strašilo skozi celo nalogo – pa brž k praktičnim, tehničnim, meni bližjim. O katerih pa ni kaj dosti reči. Kaj naj pravzaprav sploh navlečem v to uvodno poglavje? Naj izdam tudi malo vsebine? In koliko naj bo ta malo, da ne bo že takoj preveč, da ne bo bralcu vse jasno, preden bo sploh zavohal tista bolj po bureku dišeča poglavja? No, naj vendarle poskusim. Saj namreč moram, kajneda? Predburekom! Naj se še tako metafizično sliši, toda to poglavje je strogo tehnično opredeljeno. Vanj sem namreč zmetal vse tisto, kar se ne dotika bureka. No, razen hipoteze.4 V Kbureku, poglavju, ki sledi Predburekom, definiram okvire analize bureka oziroma burekovega več. Burekov več? Ja, to je nekakšna burekova vrhnja stavba, če si pomagam z arhitekturo Karla Marxa. Za kaj več pa vas moram napotiti k Obureku. Poglavje Obureku nam bistvo razkriva že z naslovom. Je še kaj dodati? No, da za njim sledi še poglavje Zaburekom, katerega zaključuje zadnje ločilo stavčnega dela naloge. Sledi še nestavčni del naloge, (Ne)burekliteratura in Burekarhiv, o katerem pa tako ni kaj reči. Ali pač? Pravzaprav sem pozabili reči, da me je k bureku v veliki meri vodil in da mi je o bureku pomagal razmišljati Michel Foucault. Ime, ki se v nestavčnem delu naloge pojavi največkrat. Pa tudi v stavčnem delu je verjetno zmagovalec. Kar pa pravzaprav ni toliko pomembno. Zaradi spoštovanja do najbolj citiranega moža v tem besedilu pa moram reči, da sem ga večkrat razumel in uporabil zelo svobodno. Mogoče celo zlorabil?5 Toda »Rojstvo bralca je treba plačati s smrtjo avtorja«, 4 Hipoteza besedila je: Povsem odveč se zdi reči, da burek ni zgolj hrana, ni zgolj polnilo želodca, ni zgolj fiziološka potreba. Je še veliko več! Toda kaj je pravzaprav ta več – burekveč, burekov več – in kako ga razumeti,