FOSILNI RIBJI ZOBJE IZ NAJDIšč mED TRBOVLJAMI IN LAškIM FOSSIL FISH TEETH FROM SITES BETWEEN TRBOVLJE AND LAšKO, SLOVENIA Vasja MIKUŽ1, Aleš ŠOSTER2 A& špela UL GA3 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0021 IZVLEČEK ABSTRACT Fosilni ribji zobje iz najdišč med Trbovljami in Fossil fish teeth from sites between Trbovlje and Laško, Laškim Slovenia V prispevku so obravnavani ribji zobje oziroma njihove In this contribution we are dealing with fish remains krone iz miocenskih plasti Centralne Paratetide, ki izdanja- found in Miocene beds in the area between Trbovlje and jo na območju med krajema Trbovlje in Laško oziroma na Laško. The fossil material consists of fish teeth, belonging to ozemlju med rekama Savo in Savinjo. Ugotovljeni so prim- fossil shark genera Carcharias, Carcharoides, Cosmopolito- erki štirih rodov hrustančnic Carcharias, Carcharoides, Co- dus and Carcharhinus and of two kinds of bony fish belong- smopolitodus in Carcharhinus ter dveh rodov kostnic Diplo- ing to genera Diplodus and Pagrus. dus in Pagrus. Key words: fishes, Miocene, Central Paratethys, Trbovlje Ključne besede: ribe, miocen, Centralna Paratetida, Tr- – Laško, Slovenia bovlje – Laško, Slovenija 1 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; vasja. [email protected] 2 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana; ales.soster@geo. ntf.uni-lj.si 3 L og 15a, SI-1430 Hrastnik, Slovenija; [email protected] FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/1, 59–75, LJUBLJANA 2017 VASJA MIKUž, ALEš šOSTER & šPELA ULAGA: FOSILNI RIBJI ZOBJE IZ NAJDIšč MED TRBOVLJAMI IN LAšKIM UVOD Po večkratnem obiskovanju in pregledovanju Ker omenjene ribje krone še niso bile predstav- kamnolomov Plesko – Retje in izdankov v okolici ljene, smo se odločili, da jim določimo ustrezno tak- Hrastnika, Govc in Trnovega Hriba, smo v nekaj letih sonomsko mesto in jih v krajšem prispevku predočimo našli na terenu in zasebnih zbirkah več fosilnih ribjih širši javnosti. Tako bomo obogatili zbirko fosilnih zobnih kron hrustančnic in kostnic. Večina zob je na- vretenčarjev iz naših najdišč, ki je trenutno na sloven- jdenih v kamnolomu Plesko (1), posamezne najdbe so skih tleh izredno skromna in pomanjkljiva. V Sloveni- iz najdišč Dol pri Hrastniku (2), Govce (3) in Trnov ji nimamo ustreznega fosilnega in recentnega primer- Hrib pri Govcah (4) (slika 1). Vse zobne krone rib so jalnega materiala za razpoznavanje fosilnih rib in najdene v miocenskih kamninah, nekaj v spodnje, drugih vretenčarjev. Zato so njihove določitve največ v srednjemiocenskih – badenijskih laporovcih večinoma otežkočene in včasih nezanesljive. in biokalkarenitih. PALEONTOLošKI DEL S istematika po: Glikman 1964a, b, Cappetta 1987 in 1969 Odontaspis acutissima (Agassiz) 1843 – Menesi- Schultz 2013 ni, 10, Tav. 1, Figs. 11a-11c, 13a-13c 1972 Odontaspis (Synodontaspis) acutissima acutissi- Classis Chondrichthyes Huxley, 1880 ma (Agassiz) – Schultz, Taf. 1, Fig. 2 Subclassis Elasmobranchii Bonaparte, 1838 1973 Odontaspis (Synodontaspis) acutissima (Agassiz) Cohort Euselachii Hay, 1902 1843 – Bauzá & Plans, 76, Lám. 4, Figs. 28-30 Subcohort Neoselachii Compagno, 1977 1974 Odontaspis (Synodontaspis) acutissima Agassiz Superordo Galeomorphii Compagno, 1973 1843 – Menesini, 127, Tav. 45 (1), Figs. 1a-1c, Ordo Lamniformes Berg, 1958 6a-6c Familia Odontaspididae Müller & Henle, 1839 1978 Odontaspis taurus (Rafinesque, 1810) – Antu- Genus Carcharias Rafinesque, 1810 nes, 67, Pl. 2, Fig. 16 1981 Odontaspis taurus Rafinesque – Antunes, Jonet Carcharias taurus Rafinesque, 1810 & Nascimento, 17, Pl. 2, Figs. 4-6 Tab. 1, sl. 1-2, 4 1990 Eugomphodus acutissimus (Agassiz) – Rückert- -Ülkümen, 34, Taf. 3, Figs. 7-8 1810 24. Sp. Carcharias Taurus – Rafinesque, 10 1995 Synodontaspis acutissima (Agassiz, 1844) – 1959 Odontaspis (Synodontaspis) acutissima (Agassiz, Holec, Hornáček & Sýkora, 40, Pl. 10, Figs. 1844) – Kruckow, 85, Taf. 1, Figs. 4, 5a-c 4a-b, 5a-b, Pl. 1, Figs. 1a-b 1960 Odontaspis acutissima Agassiz, 1843 – 2001 Carcharias taurus Rafinesque, 1810 – Purdy et Pawłowska, 421, Pl. 1, Figs. 1a-1c, 2a-2c al., 101, Figs. 16. b, e-f Slika 1. Geografski položaj najdišč miocenskih ribjih zob z območja med Trbovljami in Laškim 1 – kamnolom Plesko, 2 – Dol pri Hrastniku, 3 – Govce, 4 – Trnov Hrib Figure 1. Geographical position of sites of Miocene fish teeth from the area between Trbovlje and Laško 1 – Plesko quarry, 2 – Dol at Hrastnik, 3 – Govce, 4 – Trnov Hrib 60 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/1 – 2017 VASJA MIKUž, ALEš šOSTER & šPELA ULAGA: FOSILNI RIBJI ZOBJE IZ NAJDIšč MED TRBOVLJAMI IN LAšKIM 2003 Carcharias cf. taurus Rafinesque, 1810 – Vicens Carcharias sp. & Rodríguez-Perea, 120, Fig. 4. 1 Tab. 1, sl. 7 2007 Carcharias acutissima (Agassiz, 1843) – Kocsis, 31, Figs. 4. 7-8, 11 Material in opis: Ena manjša krona v badenijskem 2008 Carcharias taurus Rafinesque, 1810 – Portell et biokalkarenitu iz kamnoloma Plesko (tab. 1, sl. 7). al., 280, Figs. 2 A-B Krona je nizka, asimetrična in tipično karharidno suli- 2011 Carcharias taurus Rafinesque, 1810 – Reinecke časta, lingvalna stran je izbočena in izolirana, druga et al., 27, Pl. 11, Figs. 1a-c, 2a-c, 4a-c; Pl. 12, Figs. labialna stran je v kamnini. Koreninski del manjka. 10a-c; Text-Fig. 12. a-b 2012 Carcharias acutissima (Agassiz, 1833) – Ávila, Velikost zoba: Ramalho & Vullo, 174, Figs. 4. 1-3 2014 Carcharias cf. acutissimus Rafinesque, 1810 – Višina in Višina Debelina Širina Križnar & Mikuž, 99, Sl. 136-137, 139 širina zoba krone krone krone (Height (Crown (Crown (Crown 2016 Carcharias acutissima (Agassiz, 1843) – Szabó & Carcharias sp. and width height) thickness) width) Kocsis, 580-582, Figs. 6. E-H of tooth) mm mm mm mm Material in opis: Tri zobne krone, dve iz badenij- Tab. 1, sl. 7 ? 5 2,5 6 skih plasti kamnoloma Plesko, prva izolirana krona (tab. 1, sl. 1) in druga v laporastem apnencu (tab. 1, sl. Najdbe v Sloveniji: Mikuž in šoster (2013: 201) 4) ter ena izolirana krona iz spodnjega miocena v oko- poročata o zelo številnih zobnih kronah rodu Carcha- lici Govc (tab. 1, sl. 2). Za vse tri primerke je značilna rias iz spodnjemiocenskih plasti okolice Žvarulj pri labialno-lingvalna ukrivljenost ozke in suličaste krone. Mlinšah. šoster in Mikuž (2013a: 76) opisujeta več Njihovi rezalni robovi so gladki in ostri. Zobje so brez zobnih kron morskega psa rodu Carcharias najdenih v ohranjenih koreninskih delov. miocenskih plasteh Višnje vasi pri Vojniku. šoster in Mikuž (2013b: 154) poročata o najdbi dveh karhari- Velikosti zob: dnih kron iz miocenskih peščenjakov Pristove pri Do- brni. O najdbah zob ali samo njihovih kron morskih Višina in Višina Debelina Širina psov rodu Carcharias poroča šoster (2014: 17-19) iz širina zoba krone krone krone spodnjemiocenskih plasti Višnje vasi pri Vojniku. Carcharias (Height and (Crown (Crown (Crown Mikuž in sod. (2014b: 28) poročajo o najdbi vretenca iz taurus width of height) thickness) width) tooth) mm mm mm spodnjemiocenskih plasti v okolici Govc, ki najverje- mm tneje pripada morskemu psu iz rodu Carcharias. Tab. 1, sl. 1a-c 16 x 7 15,5 3,5 5 Tab. 1, sl. 2a-c 15 x 5 14,5 3 4,5 Familia Lamnidae Müller & Henle, 1838 Tab. 1, sl. 4 27 x 7 24 ? 6 Genus Carcharoides Ameghino, 1901 Najdbe v Sloveniji: Mikuž in sod. (2014b: 28-29) Carcharoides catticus (Philippi, 1846) predstavljajo manjšo zobno krono vrste Carcharias cf. Tab. 1, sl. 10 taurus iz spodnjemiocenskih plasti v okolici Govc. Mikuž in šoster (2014: 47) poročata, da je na ozemlju 1846 Otodus catticus – Philippi, 24, Tab. 2, Figs. 5-7 med Loko in Gorenjim Mokrim poljem v turitelnem 1968 Lamna cattica (Philippi, 1846) – Schultz, 82, laporovcu najden zob vrste Carcharias taurus Rafine- Taf. 4, Fig. 58 sque, 1810. Pollerspöck in Beaury (2014: 25, 30) opi- 1974 Lamna cattica (Philippi), 1846 – Menesini, 135, sujeta in predstavljata ostanke vrste Carcharias acutis- Tav. 1, Figs. 18a-18c simus iz ottnangijskih plasti Bavarske v Nemčiji. Szabó 1987 Carcharoides catticus (Philippi, 1846) – Cappet- in Kocsis (2016: 580-581) vrsto Carcharias acutissima ta, 94-95 opisujeta iz badenijskih plasti Madžarske (Nyirád). 1990 Lamna cattica (Philippi, 1846) – Kruckow & Ista avtorja (2016: 576) še navajata, da so njihovi ostan- Thies, 45 ki zob najdeni v badenijskih skladih Dunajske kotline, 1995 Carcharoides catticus (Philippi, 1846) – Holec, Spodnjeavstrijske molase, v štajerskem, Savskem, Pa- Hornáček & Sýkora, 42, Pl. 12, Figs. 2a-b nonskem in Transilvanskem bazenu ter ob vznožju 2005 Carcharoides catticus (Philippi, 1846) – Holec & Karpatov. Krempaská, 560-561, Obr. 3 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/1 – 2017 61 VASJA MIKUž, ALEš šOSTER & šPELA ULAGA: FOSILNI RIBJI ZOBJE IZ NAJDIšč MED TRBOVLJAMI IN LAšKIM 2005 Carcharoides catticus (Philippi, 1846) – Rei- 1896 Oxyrhina hastalis Agassiz. – De Alessandri, necke et al., 28, Taf. 19, Fig. 5 269, Tav. 1, Fig. 1b 2007 Carcharoides catticus (Philippi, 1851) – Kocsis, 1900 Oxyrhina hastalis, Agassiz. – Woodward, 4, Pl. 33, Figs. 5. 3a-3b 1, Figs. 6, 6a 2011 Carcharoides catticus (Philippi, 1846) – Rei- 1917 Oxyrhina hastalis Agass. – Stefanini, 21 necke et al., 31, Pl. 28, Figs. 9a-b, 14a-c 1922 Oxyrhina hastalis Ag. – Vardabasso, Tav. 1, 2013 Carcharoides catticus (Philippi, 1846) – Schultz, 43 Figs. 6, 6a-6b 2016 Carcharoides cf. catticus (Philippi, 1846) – Szabó 1957 Oxyrhina hastalis Agassiz. – Leriche, 27, Pl. 2 & Kocsis, 581, Figs. 7. C-G (Pl.45), Figs. 1, 2a-2b 1964a Cosmopolitodus hastalis (Agassiz) – Glikman, Material in opis: Ohranjen je zelo majhen zob v Tabl. 5, Fig. 5 celoti, dobra polovica je v kamnini, drugi manjši del je 1964b Cosmopolitodus hastalis (Ag.) – Glikman, 154, izoliran (tab. 1, sl. 10). Krona je majhna, nizka in trigla- Ris. 75 va, sestoji iz glavne in velike osrednje simetrično triko- 1965 Oxyrhina hastalis Agassiz, 1843 – Radwański, tne konice ter dveh stranskih širokih in precej nižjih 269, Pl. 1, Figs. 3a-3c konic. Koreninski del je plitev in širok. Zob je najden v 1966 Oxyrhina hastalis Ag. – Steininger, Taf. 4 spodnjemiocenskem izdanku v Trnovem Hribu blizu 1968 Oxyrhina hastalis Agassiz, 1843 – Schultz, 77, Govc.