Zgodovinsko društvo za Koroško OBZORJA KOROŠKE | 2 VINKO SKITEK POPIS ARHIVOV ŽUPNIJ Dekanije Dravograd-Mežiška dolina Zgodovinsko društvo za Koroško OBZORJA KOROŠKE 2 Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina Avtor: Vinko Skitek Uredniški odbor: Katarina Keber, Karla Oder, Vinko Skitek, Alojz Pristavnik, Liljana Suhodolčan, Andreja Šipek, Romana Košutnik Urednica: Katarina Keber Tehnično uredili: Vesna Novak, Karla Oder Jezikovni pregled: Andreja Čibron Kodrin Oblikovna zasnova: Brane Vidmar Oblikovanje in prelom: Sans, Andrej Knez, s.p. Izdajatelj in založnik: Zgodovinsko društvo za Koroško Za izdajatelja: Karla Oder © Zgodovinsko društvo za Koroško e-dostop: www. http://zdk.si Ravne na Koroškem, 2017 Izid knjige so omogočili: Dekanija Dravograd-Mežiška dolina, Občina Ravne na Koroškem, Občina Prevalje, Občina Mežica, Občina Črna na Koroškem in Občina Dravograd. Slika na naslovnici: Zemljevid Mežiške doline, risba, Franz X. Stumpf, 1794; original hrani Škofijski arhiv v Celovcu. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 930.25(497.4Dravograd-Mežiška dolina) SKITEK, Vinko Popis arhivov župnij dekanije Dravograd-Mežiška dolina / [avtor] Vinko Skitek. - Ravne na Koroškem : Zgodovinsko društvo za Koroško, 2018. - (Obzorja Koroške ; 2) ISBN 978-961-288-445-1 COBISS.SI-ID 94492161 vsebina Prihodnosti ni brez preteklosti . 4 O župnijskih arhivih Dekanije Dravograd–Mežiška dolina . 7 ARHIV DEKANIJSKEGA URADA DRAVOGRAD -MEŽIŠKA DOLINA . 35 ARHIV ŽUPNIJE ČRNA NA KOROŠKEM . 51 ARHIV ŽUPNIJE ČRNEČE . 69 ARHIV PROŠTIJE DRAVOGRAD . 131 ARHIV ŽUPNIJE JAVORJE . 171 ARHIV ŽUPNIJE KOPRIVNA . 179 ARHIV ŽUPNIJE KOTLJE . 187 ARHIV ŽUPNIJE LIBELIČE . 213 ARHIV ŽUPNIJE OJSTRICA NAD DRAVOGRADOM . 231 ARHIV ŽUPNIJE PREVALJE . 245 ARHIV ŽUPNIJE RAVNE NA KOROŠKEM . 371 ARHIV ŽUPNIJE STROJNA . 399 ARHIV ŽUPNIJE SV. PETER NA KRONSKI GORI . 403 ARHIV ŽUPNIJE SV. PETER NA KRONSKI GORI . 415 ARHIV ŽUPNIJE ŠENTJANŽ . 419 KNJIŽNIČNO GRADIVO V ŽUPNIJI PREVALJE . 427 župnijski arhivi dekanije dravograd–mežiška dolina Prihodnosti ni brez preteklosti Pod sloganom Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost potekajo številni dogodki in prireditve v evropskem letu kulturne dediščine 2018. Kulturna dediščina je temelj kulturne identitete, kulturne raznovrstnosti in medkulturnega dialoga. Kulturna dediščina je dediščina in je naložba v znanje, vedenje, ustvarjalnost, medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje; kulturna dediščina je kapital, neprecenljivi vir novih gospodarskih spodbud in razvojnih priložnosti. Spoštovanje kulturne dediščine je v resnici spoštovanje ustvarjalnosti naših prednikov, njihovih dosežkov, ustvarjenih v drugačnih razmerah, a prav tako pomembnih, kot so novosti današnjega časa. Prihodnost zato ne more ustvarjati brez prete- klosti, mladost ne more brez starosti in razvoja ni brez dosežkov preteklosti. Rokopisna dediščina, bolj znana kot arhivska dediščina, je dragocen vir raziskovanja preteklosti, zato je pričujoči popis arhivov župnij dekanije Dravograd-Mežiška dolina pomembno delo za zgodovinopisje. Dr. Vinko Skitek, zgodovinar in član Zgodovinskega društva za Koroško, je v letih 2016 in 2017 popisal in uredil neprecenljive dokumente naše preteklosti, ki časovno segajo nekaj stoletij v preteklost. Pri tem je v župnijah naletel na še neodkrite rokopi- sne dragocenosti in druge pisne vire, pomembne za poznavanje cerkvene zgodovine, razvoja in načina življenja v Mežiški dolini, občini Dravograd in širši okolici. 4 prihodnosti ni brez preteklosti Arhivi 15 župnij dekanije Dravograd-Mežiška dolina obsegajo 301 škatlo gradiva, ki sega v dobo protestantizma. V župnišču Prevalje je ob obsežnem arhivu ohranjena tudi dragocena in izje- mna knjižnica s knjižnimi deli iz 16. stoletja. Skitek, mladi zgodovinar brez redne zaposlitve, je župnijske arhive popisoval prostovoljno, javno objavo skoraj 500 strani obsežnega kataloga arhivalij pa so Zgodovinskemu društvu za Koroško omogočile občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd in dekanija Dravograd-Mežiška dolina. S tem občine in župnije omogočajo raziskovalcem dosto- pnost do gradiva in spodbujajo raziskovanje naše preteklosti. Popis arhivov župnij dekanije Dravograd-Mežiška dolina pa izpostavlja problematiko (ne)delovanja enote Pokrajinskega arhi- va Maribor na Ravnah na Koroškem, ki kljub urejenim prosto- rom že več kot desetletje in pol nima zaposlenega arhivarja, ki bi bil dnevno prisoten v enoti in še bolj na terenu Mežiške doline. Množica arhivskega gradiva potrjuje nujnost sistemske kad- rovske okrepitve arhivske dejavnosti na Koroškem. Sledeč ugotovitvi, da prihodnosti ni brez preteklosti, ali aktu- alnemu sloganu o srečevanju prihodnosti in preteklosti, ustvar- jamo priložnost za nove rešitve in drugačne poti za posameznika in skupnost. Tudi za Vinka Skitka, ki je stopil na pot poslanstva varuha kulturne dediščine in opravil neprecenljivo delo. Uredniški odbor 5 O župnijskih arhivih Dekanije Dravograd– Mežiška dolina 7 župnijski arhivi dekanije dravograd–mežiška dolina EVIDENTIRANJE IN UREJANJE ARHIVSKEGA GRADIVA Sistematično urejanje arhivskega gradiva župnij dekanije Dravograd- -Mežiška dolina se je začelo zelo spontano, s povabilom črneškega župnika Franca Kranerja k urejanju župnijskega arhiva. V črneškem župnišču je bilo arhivsko gradivo primerno shranjeno v zelenih ar- hivskih škatlah. Po izjavi župnika so že pred več leti začeli sistematično urejati gradivo župnij Črneče in Libeliče, a dela niso dokončali. Ob tokratnem pregledu arhivskega gradiva je dozorela odločitev, da ne opravimo le zgolj popisa zloženih dokumentov, ampak preverimo vsebino škatel in vsakega posameznega dokumenta. Te na podlagi vsebinske razporeditve, če je treba, tudi prerazporedimo. Izkazalo se je namreč, da so dokumenti, ki so že bili obdelani, nastali na različnih področjih delovanja črneške in libeliške župnije. Takšen način smo nato uporabili pri popisih vseh župnijskih arhivov. Praksa poklicnih arhivarjev je, da evidentirajo arhivsko gradivo, tako kot ga je njegov lastnik uredil, saj je skoraj nemogoče ugotoviti prvotno razporeditev. Da bi nam kar najbolje uspelo upo- števati zakonitosti evidentiranja arhivskega gradiva, smo ga najprej razdelili glede na vsebino na nekaj osnovnih vsebinskih sklopov oziroma področij delovanja posamezne župnije. Ta področja so: • Premoženjskopravne zadeve • Pastoralne zadeve • Matične zadeve – splošno • Matične zadeve – poročni spisi • Matične zadeve – mrliško ogledni listi • Šolstvo • Osebnosti/duhovniki Znotraj vsakega področja so dokumenti razvrščeni po krono- loškem vrstnem redu, saj mi je kot zgodovinarju in raziskovalcu takšen pristop bližji. Po potrebi je pri nekaterih župnijah dodan še poseben vsebinski sklop. Takšen primer je recimo v popisu arhiva 8 uvod župnije Prevalje, kjer je en sklop namenjen gradivu krajevnega so- dišča Farna vas Ortsgericht Pfarrdorff, drugi sklop pa ohranjenemu arhivskemu gradivu matičnega urada nemških okupacijskih oblasti na Prevaljah med drugo svetovno vojno, tako imenovanega Matri- kenstelle Prävali. Drugi primer je zaokrožena zbirka srednjeveških in novejših listin proštije in kolegiatnega kapitlja v Dravogradu. Podobnih primerov je pri posameznih župnijah še nekaj. Župnijskemu arhivskemu gradivu nismo dajali signatur, kakor je to običajno v arhivskih institucijah, ki hranijo veliko različnih arhivskih fondov povsem različnih ustvarjalcev gradiva. Na tem mestu je pretehtal argument, da je v vsaki župniji samo en arhivski fond, v katerem je zajeto vse arhivsko gradivo ene župnije, in da zato ni nevarnosti, da bi se gradivo uvrščalo med različne pravne osebe. V nobenem arhivu tudi ni najti kakšne predhodne signature. Od starejših arhivskih pripomočkov se je le v proštijskem arhivu v Dravogradu ohranila ena arhivska mapa iz 19. stoletja, slednjo smo ohranili in shranili ob gradivu. Pri popisovanju je upoštevano pravilo, da arhivalije, ki so bile med seboj zvezane z vrvico, ohranimo skupaj. Nekateri arhivski spisi zato vsebujejo več posameznih dokumentov, spet drugi pa samo po enega. Vsebino vsakega arhivskega dokumenta smo zajeli v enem stavku oziroma v nekaj opisnih besedah. Ob začetku po- pisa smo pogosto dobili dokumente, med katerimi so bili starejši med seboj pomešani, mlajši pa shranjeni v fasciklih. V nekaterih primerih se je po zaključku popisa pojavilo še novo gradivo, ki ga je bilo treba uvrstiti v popis. Neredko se je dogajalo, da je bilo na novo »prispelo« gradivo starejše od popisanega, zato je bilo treba potem del gradiva preštevilčiti, da se je ohranilo smiselno krono- loško in vsebinsko zaporedje. 9 župnijski arhivi dekanije dravograd–mežiška dolina Arhivsko gradivo vsake župnije je razdeljeno na več nivojev, od fonda, serij in podserij do posameznih spisov oziroma dokumentov. Primer razdelitve arhivskega gradiva dekanijskega urada na nivoje: 1. Dekanijski urad Dravograd-Mežiška dolina = serija (fond in številka arhivske škatle) 1.1 Premoženjskopravne zadeve = podserija (mapa in tematski sklop) 1.1.1 Opravilni zapisnik dekanijskega urada Mežiška dolina, 1924–1935 = posamezni dokument 1.1.2 Navodila in smernice za opravljanje službe dekana v krški škofiji, druga polovica 19. stoletja = posamezni dokument Popisovanje in evidentiranje arhivskega gradiva sta potekali v letih 2016 in 2017 po župnijah v naslednjem vrstnem redu: Črneče, Libeliče, Ravne na Koroškem, Prevalje, Črna na Koroškem, Javor- je, Koprivna, Kotlje, Dravograd, Ojstrica, Šentjanž in Sv. Peter na Kronski gori. Arhivskega gradiva župnij Mežica in Sv. Danijel nad Prevaljami nismo