^-f Ipf GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 yj ! I^lf PKVI PRHDHODNIKTHDNIKGORENJEC LETA 1900 PETEKGorenjsk, N. JULIJA 2008 i Glas Leto LX1, št. 55, cena 1,25 EUR, 19 HRK | ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH | NAKIADA: 22.000 IZVODOV | WW.GORENISKIGIAS.SI Kranjska tekstilna industrija umira v kratkem času so vrata zaprli v Gorenjskih oblačilih in Ibiju, podobno se lahko zgodi tudi z Aquasavo, naslednico Tekstilindusa. BOŠTJAN BOGATAJ ta in je kranjski Ibi pred ted- (Skupini) Bonazzo, solastnik ni pristal v postopku likvida- Antonio Bonazzo opravičuje Kranj - "Tuji kapital, tuji stro- cije, se črnega scenarija bojijo z močno povečanimi stroški kovnjaki in modemi stroji so tudi v Aquasavi. Iz podjetja za energijo in ceneno konku- zaznamovali Kranj. Med le- so sporočili, da ukinjajo tkal- renco z Vzhoda, direktor toma 1920 in 1930 je mesto nico poliestra, na sestanku z Luca Mocenni pa o usodi pro- z vlaganji predvsem češkega delavci v začetku meseca pa izvodnje denima danes ne kapitala in številnimi novimi so lastniki povedali tudi, da želi ugibati. Kljub odpušča- tovarnami postal drugo naj- njihov ekskluzivni kupec de- nju v zadnjih mesecih na večje središče tekstilne indu- nima (jeansa) s koncem julija kranjskem Zavodu za zapo- strije v Sloveniji," je zapisano odpoveduje pogodbo. Za to- slovanje še vedno beležijo v zgodovinskih učbenikih. varno, ki jo je leta 1993 iz ste- upadanje brezposelnosti. Manj kot stoletje kasneje lah- čaja potegnila italijanska dru- "Potrebe na trgu delovne sile ko ugotavljamo, da bo Kra- žina Bonazzi, bi ta odpoved so velike in še naraščajo," pra- nju od nekdanje slave ostalo pomenila zaprtje. vi Diagjca Ribnikar z zavoda bore malo. Razlog za reorganizacijo in in dodaja, da delavcev iz Ibija Potem ko so pred meseci racionalizacijo Aquasave, ki je in Aquasave še nimajo vpisa- Gorenjska oblačila zaprla vra- le eno od 16 podjetij v Gruppo nih v register brezposebiih. Ali čaka Aquasavo enaka usoda kot Gorenjska oblačila in Ibi Kranj? /fou: uitkzomun BLED POLETNI MENJALNIŠKI TEČAJI Nočni tek na Bledu Val:>il() Na Bledu se jutri obeta pravi tekaški praznikov organizaciji ZA HRVAŠKE KUNE Vitezov dobrega teka bo ob 22. uri start 2. Nočne desetke, teka na deset kilometrov. Zanimanje zanj je med tekači zelo NLB Podružnica Gorenjska in Kamnik veliko. Teklo bo nekaj več kot tisoč tekačic in tekačev, koli- vabi v nove poslovne prostore na kor je tudi omejitev s strani organizatorjev. Število prostih Koroški cesti 21 v Kranju. mest je bilo zapolnjeno že pred dnevi. Udeležite pa se lah- ko rekreativnega teka na 1200 m, katerega start bo ob 21. uri NLBO Skupina v Mali Zaki, ali otroškega teka na 400 ali na 800 metrov s Vlada predlaga 14 pokrajin startom ob 20. uri. M. B. Ena od njih naj bi bila tudi mestna občina Ljubljana. JOŽE KOŠNJEK slovenske pokrajine na kam- Vendarle asfaltna letališka steza niško-zasavsko in notranj- Ljubljana - Vlada je sprejela sko-dolenjsko. Pri gorenjski na včerajšnji seji predloge pokrajini ni sprememb. V Občina Radovljica je prejšnji teden vendarle pridobila zemljišča za novo letališko stezo v Lescah in v treh zakonov, povezanih z predlogu zakona o financira- petek že zaprosila za gradbeno dovoljenje. ustanavljanjem pokrajin. Pri nju pokrajin je vlada med tem je upoštevala izide refe- drugim zapisala, da naj bi MARJANA AHAČIČ pisala pogodbo za menjavo javni razpis za prestavitev nje hkrati s predvideno do- renduma, ki je bil 22. junija, dobile pokrajine za financi- nekaj več kot 16 tisoč kva- in asfaltiranje steze 1150 graditvijo avtocestnega od- in na katerem so bili nekate- ranje primarne porabe tudi Radovljica, Lesce - Potem dratnih metrov zemljišč, ki metrov dolge steze. Gradbe- seka Vrba-Peračica, ki je ri predlogi zavrnjeni. Pred- 30 odstotkov dohodnine. ko je radovljiški občinski jih potrebuje za prestavitev na dela naj bi začeli že v za- tiidi razlog za zasuk letali- log zakona o ustanovitvi po- Vlada je sprejela tudi predlog svet na zadnji seji potrdil osi vzletno-pristajalne steze četku septembra in jih za- ške steze," je optimističen krajin predvideva ustanovi- zakona o prenosu nalog v menjavo zemljišč, je občina na leškem letališču. Upra- ključili konec oktobra. "Če radovljiški župan Janko Se- tev 14 pokrajin, od katerih bo pristojnost pokrajin. Na po- Radovljica konec prejšnjega vno enoto Radovljica so že v bodo dela izvedena v tem bastjan StuSek. ena tudi mestna občina Ljub- krajine naj bi bilo preneseno tedna s Skladom kmetijskih petek zaprosili za gradbeno roku, bo rekonstruirana ste- ljana. Posebnost novega okrog 15 odstotkov denarja zemljišč in gozdov RS pod- dovoljenje ter takoj objavili za pripravljena za obratova- • 3. stran predloga je delitev osrednje- državnega proračuna. 55 AKTUALNO RAZGLEDI RAZGLEDI EKONOMIjA VREME Kako dobra je voda Slovenija se je izkazala Predsedovanje je O stavki ne razmišljajo Danes in jutri bo vednoma iz pipe Slovenija je prva od novih Članic pol popolna zmaga Najpomembnejšo novico o nadalje- san^. Pihati ho začel leta uspeSno predsedovala Evropski vanju proizvodnje delavci Aquasave, Jugozahodnik. Vneddjobo Brdo je v minulih mesecih gostilo S Na nekaterih javnih komunalnih pod- uniji in uresničila največji projekt, od- ki je del skupine Cruppo Bonazzi, jetjih po Gorenjskem smo preverili, predsedovanje naše države Evropski spremen^ ohiačm s fkhanti kar je samostojna država. Povečala si pričakujejo do kolektivnega dopusta. kako pogosto, le sploh, prihaja do uniji. KakSno je ozadje te zgodbe in je ugled in prepoznavnost v Evropi in Direktor Luca Mocenni upa, da pod- inmHhtami. težav s Icakovostjo pitne vode. Do kako so jo doživljali ljudje, ki so bili v svetu, je povedal predsednik vlade jetja ne bo treba zapreti. težav največkrat prihaja po neurjih, pol leta gostitelji najuglednejšim Janez JanSa. ko v zbiralnike pride povrSinska voda. evropskim in svetovnim osebnos- tim!" ^ ^S/3oX 10 12,13 17 ptri: večinoma sončno POLITIKA danica.zavrllS)g-gfas.si BRDO Srečanje zunanjih ministrov Na Brdu sta se ta teden srečala slovenski in hrvaški zunanji Doma ne znamo ceniti znanja minister Dimitrij Rupel in Cordan Jandrokovič. Šlo je za nju- no prvo uradno srečanje, na njem pa sta se pogovarjala o medsebojnih odnosih in skupnih strateških interesih. Hrva- Pogovora "na odprti sceni o izzivih družbe znanja", ki ga je v Kranju pripravila stranka LDS, se je ški zunanji minister meni, da vprašanje meje med državama udeležila le peščica ljudi. nI povezano s pogajalskim procesom z EU, slovenski pa, da ti dve vprašanji sicer načeloma nista povezani, je pa stvar dr- DANICA ZAVRL ŽLEBIR žavnega zbora, ali bo terjal, da Hrvaška pred vstopom v EU reši vprašanje meje. Sicer pa sta ministra pozitivno ocenila Kranj - Na "odprti sceni" je medsebojne gospodarske povezave, stike na kulturnem po- bila beseda o programu dročju in v turizmu. Hrvaškega zunanjega ministra je v Ljub- stranke LDS s področja zna- ljani sprejel tudi predsednik vlade Janez Janša. V pogovoru nja in šolstva, o tem pa so go- sta podprla nadaljnje delo mešanih komisij, ki se ukvarjata z vorili podpredsednik LDS vprašanjem meje in sta ustanovljeni na podlagi dogovora, Slavko Ziherl, predsednica doseženega lani poleti med ministrskima predsednikoma na odbora za znanost in razvoj Bledu. Gost in gostitelj sta se dotaknila tudi razmer na za- pri LDS Ludja Čok in pred- hodnem Balkanu in soglašala, da je evropska perspektiva sednica mestnega odbora tamkajšnjih držav velikega pomena za njihov razvoj ter za LDS Kranj Darja Kovafič. Za napredek in krepitev stabilnosti regije. D. Ž. strankin program so govor- niki dejali, da je jasen in kon- kreten, ciljno namenjen po- Slavko Ziherl, Lucija Čok in Darja Kovačič (od leve) na odprti sceni o znanju in izobraževanju sameznim skupinam prebi- valstva in zlasti uresničljiv. pis ni uvrstil nihče iz Slove- meri kot javne in da nima postavljene v celoten izobra- Poudarja pomen znanja, po- nije, pa še ta dva sta študenta nadzora nad njihovimi pro- ževalni sistem. Med redkimi 1 trebnega za boljše življenje, na Cambridgu. Razlog, da se grami. Beseda je bila tudi o navzočimi se je razvnela raz- !: ^ M tako materialno kot duhov- kljub znanju in uspehom ne štipendijski politiki in o dru- prava zlasti o poseganju Cer- i no, brez katerega ne more- znamo uveljaviti, je dejstvo, gi možnosti podpiranja štu- kve v šolstvo in o nevarnosti »t mo pričakovati razvojnih da ne znamo poudarjati na- dija s pomočjo tako imenova- ustanavljanju zasebnih šol r sprememb v Sloveniji, A vse ših potencialnih možnosti, nega davčnega dolga. Država na škodo javnih. LDS zago- kaže, da znanja še ne znamo pač pa bolj iSčemo napake. bi financirala študenta, in če varja laično šolo, ne naspro- dovolj ceniti, da se kljub ka- Iz strankinega programa bi ta v redu izpolnjeval štu- tuje pa zasebnim šolam, češ kovostnim šolam naši ljudje kaže omeniti predlog, da bi dijske obveznosti, mu po štu- da prinašajo izbiro. O usta- ne znajo uveljaviti, čeprav tu- bilo srednje šolstvo obvezno. diju ne bi bilo treba vračati v navljanju novih univerz, ki k jina ceni naše šole in izobra- Sogovorniki so tudi poudar- študij vloženega denarja, v nastajajo pri nas, pa menijo, žence, je menila Ludja Čok. jali, da je javno šolstvo pri nasprotnem primeru pa bi da bodo visokošolski prostor Ob tem je navedla primer, ko ga seveda moral. Govorili so preveč razdrobile, kar je v na- M 5 nas razvrednoteno. Prav je, d je Evropska komisija razpisa- da so na izbiro tudi zasebne tudi o vseživljenjskem uče- sprotju s svetovnimi trendi, la devet tisoč štipendij, a se šole, vendar ne na način, da nju in o vlogi ljudskih uni- ki se vračajo k združevanju razen dveh študentov na raz- jih država financira v enald verz, ki žal niso enakovredno univerz. BRDO Znova dan odprtih vrat Potem ko je Sekretariat predsedovanja EU zadnji dan pred- sedovanja Slovenije Evropski uniji na Brdu pripravil prvi dan odprtih vrat, so ga včeraj ponovili.