BOREC 1 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST 2 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST Posebna hvala lektorjem angleških besedil, Damiru Arsenijeviću, Tag McEntegart in Melissi Mendelson, ter Jeleni Petrović za tovariško velikodušnost in izjemno zavzetost. TANJA VELAGIĆ, KATJA KOBOLT 3 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST Hvala avtorjem in operativi ter zlasti Pešadiji, na katero bi bil ponosen tudi IX. korpus: Levu Centrihu, Jerneju Kosiju, Primožu Krašovcu in Lidiji Radojević. UREDNIŠTVO REVIJE BOREC 4 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST SPOL, LITERATURA IN KULTURNI SPOMIN V POJUGOSLOVANSKEM PROSTORU GENDER, LITERATURE, AND CULTURAL MEMORY IN THE POST-YUGOSLAV SPACE PRISPEVKI Z MEDNARODNEGA SIMPOZIJA A COLLECTION OF PAPERS FROM THE INTERNATIONAL SYMPOSIUM BOREC, LXI/2009, št. 662–665 UR./EDS. DAMIR ARSENIJEVIĆ, KATJA KOBOLT, JELENA PETROVIĆ, TANJA VELAGIĆ 5 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST KAZALO JELENA PETROVIĆ, KATJA KOBOLT 13 Uvod MARUŠA KRESE 18 Pisateljice v Vzhodni Evropi Pisateljice v Zahodni Evropi KATJA KOBOLT 27 Zagovor primerjalnih pristopov k pojugoslovanskim literaturam kot (transnacionalne) politične prakse ali česa se lahko filologije naučijo od feminizma JELENA PETROVIĆ 45 Politika feminističnega pisanja/branja/prevajanja DAMIR ARSENIJEVIĆ 63 Politika spomina v »življenju kot aktualnosti« 72 Mobiliziranje nepodkupljivega življenja: politika sodobne poezije v Bosni in Hercegovini AJLA DEMIRAGIĆ 82 Ženske pisave v Bosni in Hercegovini: model za alternativno politiko kulturnega spomina? ŠEJLA ŠEHABOVIĆ 95 V kakšnem razmerju ste? Pogajanje o intimnem življenju in migracijah v sodobni bosanski ženski poeziji 6 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST RENATA JAMBREŠIĆ KIRIN 108 Osebno kot politično: hrvaške državljanke v (po)vojni republiki besed DUBRAVKA ĐURIĆ 135 Izzivalne literarne prakse v Srbiji po letu 2000 SVETLANA SLAPŠAK 159 Nomadski spomini, sedentarna pozaba: primer Kosova SUZANA TRATNIK 199 Prevpraševanje neodvisnega založništva 225 Avtorski izvlečki in predstavitve 7 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST CONTENTS JELENA PETROVIĆ, KATJA KOBOLT 185 Introduction MARUŠA KRESE 190 Women Writers in Eastern Europe Women Writers in Western Europe KATJA KOBOLT 199 A Plea for a Comparative Approach to Post-Yugoslav Literatures as (Transnational) Political Practice or What National Philologies Could Learn from Feminism JELENA PETROVIĆ 217 The Politics of Feminist Writing/Reading/Translation DAMIR ARSENIJEVIĆ 235 The Politics of Memory in “Life as an Actuality” 244 Mobilising Unbribable Life: The Politics of Contemporary Poetry in Bosnia and Herzegovina AJLA DEMRAGIĆ 254 Women’s Writings in Bosnia and Herzegovina: A Model of an Alternative Politics of Cultural Memory ŠEJLA ŠEHABOVIĆ 267 What Kind Of Relationship Are You In? Negotiating Intimate Life and Migration in Contemporary Bosnian Female Poetry 8 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST RENATA JAMBREŠIĆ KIRIN 288 The Personal as the Political: Croatian Women’s Citizens in a (Post)War Republic of Words DUBRAVKA ĐURIĆ 315 Challenging Writing Practices in Serbia after Year 2000 SVETLANA SLAPŠAK 339 Nomadic Memories, Sedentary Oblivion: the Case of Kosovo SUZANA TRATNIK 359 Re-investigating Freelance Publishing 367 Author’s abstracts and presentations 247 9 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST 10 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST SPOL, LITERATURA IN KULTURNI SPOMIN V POJUGOSLOVANSKEM PROSTORU PRISPEVKI Z MEDNARODNEGA SIMPOZIJA 11 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST 12 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST JELENA PETROVIĆ, KATJA KOBOLT UVOD Znotraj etnonacionalne politike spomina, kateri smo (bili) priča na (po)vojnem območju nekdanje Jugoslavije, igrata književnost in zlasti književni kanon pomembno vlogo. Izključitev žensk iz tega kanona zato pomeni tudi cenzuro ali brisanje njihovega ustvarjanja in javnega delovanja iz politike spomina in iz širšega kulturnega konteksta. Da bi raziskali izbrisani, cenzurirani spomin in ustvarjalnost pisateljic onkraj etnocentričnih meja, so nujni drugačni, predvsem angažirani in meddisciplinarni pristopi h književnosti, literarni teoriji in kritiki. V sodobni literarni produkciji žensk v kontekstu nekdanje Jugoslavije se namreč velikokrat udejanjajo emancipacijski diskurzi in tako imenovane emergentne prakse. Nova feministična branja ženske ustvarjalnosti in teoretsko posodobljene intervencije v obstoječe postopke marginalizacije in cenzuriranja literature sprožajo nov val emancipacijske politike ženskega avtorstva, saj vplivajo na povezovalno kulturo pisanja, branja in prevajanja v pojugoslovanskem prostoru. Besedila, ki jih objavljamo pod skupnim naslovom »Spol, literatura in kulturni spomin v pojugoslovanskem prostoru«, po istoimenskem simpoziju v okviru 12. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesta žensk, so nastajala zadnji dve leti in so prav tako rezultat podobnega povezovalnega posega. Pisateljice, teoretičarke in avtorice/avtorji zbornika so na osnovi lastnih ustvarjalnih in kritičnih praks (re)aktualizirale/i izhodišča in vprašanja tako imenovane »ženske pisave« ter feminističnih strategij kljubovanja dominantnim modelom literarne kanonizacije, pogojene z 13 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST etnonacionalnimi politikami in obstoječimi patriarhalnimi kulturnimi modeli v literarni teoriji, kritiki in produkciji. Najpomembnejše značilnosti takšnega vpogleda v obstoječo literaturo in njene kritične in teoretske paradigme kažejo na pomembnost jezikovne, kulturne in spolne transgresije. Prav ta prodiranja čez različne omejitve omogočajo ženskam, da si skozi feministične prakse, njihovo angažirano in refleksivno kritiko družbeno-zgodovinskega umeščanja izborijo mesto v literarni in spominski kulturi, ne nazadnje tudi v javnem prostoru. Pesnica Maruša Krese že z naslovom svojega prispevka, »Pisateljice v Vzhodni Evropi/Pisateljice v Zahodni Evropi«, osvetljuje novo opredeljevanje do geopolitične kulturne identitete pisateljic v tranzicijskem obdobju. Postavlja niz vprašanj, ki se jim post/tranzicijski politiki in tudi nova intelektualna elita še vedno zelo radi izogibajo: »Vsa ta zadnja leta, polna plakatiranja, postavljanja v vrste in predale. Iste barve ... zahodni Balkan, vzhodni Balkan in Balkan nasploh ... Jugovzhodna Evropa, demokratične dežele, dežele, ki se šele učijo biti demokratične (sicer ne vem več, kdo je učitelj), nova Evropa ... novi sosedje ... stara, stara Evropa ... Pisateljice v Vzhodni Evropi? Ženske pisateljice? Ženske? Jugovzhodna Evropa? Vzhodna Evropa? Kaj je pravzaprav to? Kje so meje? V glavi Zahoda? V moji? Preračunljivost na Vzhodu? Le kje naj začnem?« Odgovore na ta vprašanja Maruša Krese razgrinja v avtopoetičnem besedilu, s kritiko vztrajnih družbenih, kulturnih, zgodovinskih stereotipov na poti iskanja lastne pozicije, ki se v refleksivni recepciji hkrati preobraža v zrcalo skupne ženske preteklosti v pojugoslovanskem in tudi širšem prostoru. S stališča literarne in feministične teorije in kritike Katja Kobolt in Jelena Petrović posebej problematizirata etnonacionalne politike akademskih literarnih in jezikovnih paradigem, ki so v (po)vojnem obdobju vzpostavljale etnocentrični kanon, jezikovno politiko in cenzurirano kulturo spomina. V tem revizionističnem procesu nacionalne purifikacije so (bili) (po)vojni ženski diskurzi izobčeni tako iz nacionalno grajenih akademij kakor tudi iz javnega prostora. Katja Kobolt v prispevku »Zagovor primerjalnih pristopov k pojugoslovanskim književnostim kot (transnacionalne) politične prakse ali česa se lahko filologije naučijo od feminizma« skozi triado jezik–književnost–spol izpostavlja pomembnost feminističnega pristopa pri ustvarjanju novega epistemološkega modela, ki bi z znova ovrednotenimi merili izbora in interpretacije omogočil novo definiranje (po)vojnega literarnega kanona in vključitev zapostavljene vojne književnosti literatk v kanon vojne literature kakor tudi drugih 14 BOREC 662–665 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST književnosti, ki podajajo vojno onkraj frontnih črt in bojevitosti. Jelena Petrović pa se v prispevku »Politika feminističnega pisanja/branja/ prevajanja« osredotoča na kritiko reprezentacije, prisvajanja in etnizacije vojnih diskurzov; pokaže, kako lahko feministično pisanje/branje/ prevajanje posega v proces zgodovinjenja in se tako uveljavlja kot možna strategija transformativne emancipacijske politike v pojugoslovanskem prostoru. Antropologinja Svetlana Slapšak se je kritike zgodovinopisja in nacionalnega kanona lotila na primeru nacionalnega mita o Kosovu kot najusodnejšem političnem mitu, ki ni vplival samo na literarne in akademske tokove, ampak tudi na katastrofalno državotvorno prosrbsko politiko in njene posledice v času razpada Jugoslavije. V prispevku »Nomadski spomini, sedentarna pozaba: primer Kosovo« odkriva še drugačno, žensko branje in zapise o kosovskem mitu, ki so v zgodovini nastajali praviloma v sporu z nacionalno politiko in zaradi česar so bili cenzurirani in označeni kot izdajalski. Etnologinja Lada Stevanović pa v članku »Tradicija in upor: prvine pogrebnih obredov v mirovnem gibanju ‘Ženske v črnem’ med jugoslovanskimi vojnami« razčlenjuje aktivistično prakso upora proti kosovskemu mitu; z antropološko primerjalno