Ivan Cankar HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA Zbirka e-KLASIKI IVAN CANKAR HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA Za elektronsko izdajo uredil mag. Frane Mazovec Oblikovna zasnova in prelom MM grafika d.o.o., 1235 Radomlje Založnik Seguro d.o.o., Ljubljana, 2012 Za založnika mag. Frane Mazovec E-pošta [email protected] Izdaja je dostopna na http://www.e-knjiga.org Imetnik stvarnih avtorskih pravic na tem delu je izdajatelj. To delo je na razpolago pod pogoji licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco sme vsak uporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-32(0.034.2) CANKAR, Ivan, 1876-1918 Hlapec Jernej in njegova pravica [Elektronski vir] / Ivan Cankar. - El. knjiga. - Ljubljana : Seguro, 2012. - (Zbirka E-klasiki) Način dostopa (URL): http://www.e-knjiga.org ISBN 978-961-93331-4-3 (pdf) ISBN 978-961-93331-5-0 (ePub) 262240512 ©Seguro d.o.o., Ljubljana, 2012 Ivan Cankar HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA KAZALO PRVO POGLAVJE ...............................................................................................................................................................5 DRUGO POGLAVJE ........................................................................................................................................................6 TRETJE POGLAVJE .........................................................................................................................................................8 ČETRTO POGLAVJE ..................................................................................................................................................10 PETO POGLAVJE ...........................................................................................................................................................12 ŠESTO POGLAVJE.........................................................................................................................................................14 SEDMO POGLAVJE .....................................................................................................................................................16 OSMO POGLAVJE . 18 DEVETO POGLAVJE . .21 DESETO POGLAVJE ...................................................................................................................................................23 ENAJSTO POGLAVJE ................................................................................................................................................26 DVANAJSTO POGLAVJE . 28 TRINAJSTO POGLAVJE.........................................................................................................................................30 ŠTIRINAJSTO POGLAVJE...................................................................................................................................33 PETNAJSTO POGLAVJE........................................................................................................................................35 ŠESTNAJSTO POGLAVJE .....................................................................................................................................38 SEDEMNAJSTO POGLAVJE .............................................................................................................................40 OSEMNAJSTO POGLAVJE .................................................................................................................................42 — 3 — Ivan Cankar HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA Življenjepis Rodil se je na Vrhniki kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško-proletarske družine. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa na ljubljansko realko. Tam se je pridružil dijaškem društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, Kettejem in Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon. Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat tehniko. Kmalu se je prepisal na slavistiko. Po odhodu z Dunaja je živel v Sarajevu, pozneje pa se je dokončno preselil v Ljubljano. Leta 1907 je bil na listi socialnodemokratske stranke kandidat za državnega poslanca, vendar ni bil izvoljen. Kljub volilnemu neuspehu je politično udejstvovanje nadaljeval v obliki razprav in predavanj (med katerimi številna v Trstu), najbolj znano predavanje pa je imel leta 1913 v Ljubljani, z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem Štajerskem. Zaradi bolezni je bil oproščen služenja. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič. Delo Ivana Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murn, Kette in Župančič). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke Erotika in Župančičeve Čaše opojnosti in velja za začetek slovenske moderne. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller. Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma je pisal povesti, novele, romane, črtice in dramska besedila. Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom Ibsena (Kralj na Betajnovi) in Gogolja, pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi (satirični komediji Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Za narodov blagor ter politična satira Hlapci) V njegovih delih prevladuje tematika posmeznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom Na klancu pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana. Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki). — 4 — Ivan Cankar HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA PRVO POGLAVJE To povest vam pripovedujem, kakor se je po resnici vršila z vsemi svojimi nekrščanskimi krivicami in z vso svojo veliko žalostjo. Nobene laži ni zraven, nič lepih besed in nobene hinavščine. Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so plahi povesili glave, zakaj vzdignilo se je na hribu in je stopilo v dolino kakor črna smrt. Velika in tiha senca je stopila v dolino: glava teman oblak, noge silne jagnedi na loki; svetla kosa, na rami sloneča pa se bleščala tja do Ljubljane. Starega Sitarja so pokopali; Bog mu daj nebesa, blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik se je preoblekel, pogrebci so se napotili v krčmo. Sedli so za dolgo mizo pri Stržinarju, vsi črno oblečeni, resni in zamišljeni, ženske objokane; hlapec Jernej, dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel na klop pod oknom; otrl si je čelo z rdečim robcem in je zavzdihnil. »Vsi pojdemo; jaz, mislim, bom prvi stopil v njegovo gaz!« Pa je rekel mladi Sitar: »No, Jernej, ti pa sediš tam široko in ošabno, kakor gospodar! Kdo je dedoval, ti ali jaz? Prvo besedo si zinil, prvi nisi!« Jernej se je veselo nasmehnil in je veselo pogledal. »Zmerom si bil norčav in poreden, pa tak ostaneš, Tone! Meni pa se prav in dobro zdi, da te ni potrla bridkost — moškim vino, solze babam!« In je točil in je vzdignil kozarec, toda nihče ga ni vzdignil z njim. Jernej je postavil kozarec na mizo, še preden se ga je dotaknil z ustnicami. Gledal je osupel gospodarja in družino in je videl same čemerne obraze. »No, kaj?« Leglo mu je na srce kakor težek mraz. Ne iz ust ne iz oči ni bilo odgovora. »No, kaj? Ali sem zašel med mešetarje in cigane, da me gledate in nič ne govorite? Ali sedim z našo družino ali z iblajtarji, ki snujejo, kako bi me ukanili?« Sitar pa je rekel: »Ne zmerjaj nas, hlapec, z mešetarji, cigani in iblajtarji! Še preden si ga pokusil, si pijan!« Trikrat se je ozrl Jernej po družini, od obraza do obraza; nato je prijel kozarec in je izlil vino v steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla. Nato je vstal, pa odkril se je in je držal klobuk z obema rokama. Dolg in upognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen, se je s sivo glavo skoraj dotikal začrnelega trama na stropu; stal je tam, lica zgrbljana, zagorela, za silo obrita, oči žive in vedre pod košatimi obrvmi. »Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, družina, ljubi moji, da mi ne privoščite kaplje vina na pogrebščini! Bog vam blagoslovi obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam zaviden! Če ste naredili novo postavo, ubogal jo bom: mladim kruha, starcem kamen; zdravim ribo, bolnim kačo; spočitim jajce, trudnim škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil gospodar!« Mladi Sitar, nagel človek, je zardel od srda. »Ni nam sila