Glasilo občine Cerknica Slivniški pogledi | oktober 2020 | letnik 7 | številka 67 | Beč | Bečaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cajnarje | Cerknica | Čohovo | Dobec Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goričice | Grahovo | Hribljane Hruškarje | Ivanje selo | Jeršiče | Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | Kremenca | Krušče | Kržišče | Laze pri Gorenjem Jezeru Lešnjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik | Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica Ponikve | Rakek | Rakov Škocjan | Ravne | Reparje | Rudolfovo | Selšček | Slivice | Slugovo | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo Štrukljeva vas | Tavžlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zelše | Zibovnik | Žerovnica | Župeno Vsebina 3 Uvodnik 18 Dogaja se 4 Intervju 22 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Dr. Janez Nared Ščurkovo 7 Izpostavljamo 24 Kultura in kulturniki 8 Iz občinske hiše 26 Šport 10 Aktualno 30 Obveščamo 12 Gospodarstvo 32 Mladi mladim 16 Utrip 34 Komunala 17 Ljudje med nami 35 Dediščina Vito Opeka 36 Stare slike 38 Ideja za izlet 39 Notranjski regijski park 40 Evropski teden mobilnosti 42 Razgibajmo možgane 44 Napovednik Google Play App Store Naloži brezplačno aplikacijo Občina Cerknica in bodi anjska r obveščen o dogajanju! Not Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica Oblikovanje: Avrora AS, d. o. o. Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Tisk: Para tiskarna, d. o. o. Fotografija na naslovnici: Evropski teden mobilnosti, Ljubo Vukelič Naklada: 4.050 izvodov Izid: vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo ISSN: 2386-0197 vsa gospodinjstva v občini Cerknica. Cena: 2,78 evra za izvod s poštnino za naročnike izven občine È Naslov uredništva: Cerknica. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Slivniški pogledi Cerknica in prihodkov oglaševanja. Cesta 4. maja 53 Odgovorna urednica: Maruša Opeka 1380 Cerknica Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maruša Mele Pavlin, Polona Otoničar Pajk, Sabina Popek Simšič È E-naslov: [email protected] Urednik fotografije: Ljubo Vukelič ! Facebook: Slivniški pogledi Lektoriranje: Polona Otoničar Pajk Uvodnik Modrost razlikovanja Jesen je letni čas, ki me najbolj s priporočili, ki mi jih daje stroka, nimam. (Politika je druga draži, bolj kosovelovsko jo reč, a ne govorim o njej.) Umivanje rok sem osvojila že doživljam. V avgustovskih jutrih v otroštvu, zdaj imam s sabo razkužilo, če nimam te s strahom škilim, kdaj se bo možnosti. Na razdalji sem tako ali tako rada. Če je maska, zjutraj nad jezero zavlekla megla, ki so jo nekajkrat za nekaj minut nataknem, komurkoli in v gozdu grdo pogledam prvo v pomoč, tudi prav. To mi ne predstavlja nikakršne žrtve. ciklamo. Za daljšim dnem, Stroki ne zamerim, da smo v mesecih, odkar se je bolezen prvim popoldnevom, ko se avto pojavila, dobili tudi nasprotujoča si strokovna navodila, na parkirišču segreje, da mi je v tako kratkem obdobju ne more vedeti vsega. Tudi Valvasor vroče, ko sedem vanj, za brsti je bil moder mož, intelektualna elita svojega časa, pa je Ljubo Vukelič in muževnimi debli oprezam, še menil, da imunost pri kačjih ugrizih zagotovi še živo srce preden pride na vrsto Matija, ki led razbija. Nikoli, nikoli se kače, ki ga pogoltnemo navsezgodaj. Kje je še bil protistrup! ne bom nehala čuditi, kako se iz rje in sivine rodi zeleno Najverjetneje so prav neznanke in očitno huda nalezljivost olistano razkošje. vzrok za previdnost, ki se mnogim zdi pretirana. Po drugi strani pa drži, da je jesen rumena dobra žena. To je Pandemijo, ki še traja, je razglasila Svetovna zdravstvena čas, ko sopiham s polnimi košarami, mešam, hvalim brihtnost organizacija. Ne vemo, ali bo virusu zmanjkalo primernih gospoda Pasteurja, štejem kozarčke na policah v kleti in se gostiteljev, bo mutiral, bomo dosegli čredno imunost, veselim darov gozda in travnika, ki diši v čajni skodelici. čakali na zdravilo … Ta trenutek smo lahko le previdni, zato, To je moja superhrana ali kako se že temu reče, superživila. da bodo mladi in otroci v šolskih klopeh, da bomo delavci Vesela sem, da jih imam v obilju tudi v podnebnem pasu, v službah, bolniki normalno pri zdravnikih, da se bodo spret kjer sem doma. S t. i. superhrano iz drugih delov sveta se prižgale odrske luči … nisem spoprijateljila. Verjamem, da je odlična tam, kjer je Ne moti me, če kdo razmišlja drugače. Razmišlja in doma. Če mora za to, da pride do mene, prepotovati cel argumentira pravim, in ne ponavlja, kopira, kupuje mnenja svet, ga onesnažiti, predeluje pa jo nekdo za dva bela in drugih. Dialog, »brainstorming«, iskre, ki se prižigajo ob dva črna ali nekdo, ki je zaradi nje izgubil življenjsko okolje, nasprotujočih si mnenjih, vedno prinašajo dobre rešitve. zame ni več super. Sama sem se odločila, da bom do drugih obzirna, za Letni čas, v katerega smo vstopili, tole pišem sredi kazanje političnega (ne)strinjanja pa imam na voljo druge septembra, ne bo ravno vsakoletna tetka jesen. Mogoče inštrumente. ne bi bilo narobe, če bi vsaj delček časa, namenjenega Strašno radi se zadnje časa obkladamo z ovcami. Spomnim razglabljanju o virusu, ki nam je korenito spremenil življenje, se zadnjih cerkniških pastirjev, Pocinovih bratov, Maksa in in zakrčenemu preštevanju okužb, namenili prav učenju Danota. S slednjim sva se kdaj pa kdaj pogovarjala. Ko je o tem, s čim in kako si okrepimo imunski sistem in kako vzporedno z njegovimi leti rasla strmina Slivnice, je začel v življenju ločimo zrnje od plev. Ne vem dobesedno, kako gre ovce gnati pod Marof. »Iz katerega časa pa je ta mož?« sem se in kdo je avtor misli, na katero se velikokrat spomnim. Pravi, vprašala, ko nama je s sestro rekel, da sva kot dva groša. Tudi da moramo v življenju sprejeti, česar ne moremo spremeniti, enega najbolj ljubeznivih karanj v življenju sem bila deležna imeti pogum, da spremenimo stvari, ki jih lahko, in modrost, prav od njega. »Punčka, daj, no, priveži tvojega psička. Ti in da razlikujemo med tem dvojim. jaz veva, da je prijazen, samo moji jančki pa ne.« To še kako velja tudi za čas, dokler je med nami novi Se da, a ne? Izraziti nestrinjanje tudi na lep način, ki ne koronavirus ali pa vsaj, dokler ga ne spoznamo dovolj. Težav užali ali prizadene. Maruša Mele Pavlin Intervju Avtorica: Maruša Mele Pavlin Fotograf: Ljubo Vukelič Dr. Janez Nared Pomočnik predstojnika in vodja Oddelka za humano geografijo Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je svojemu delu popolnoma predan. Priznan znanstvenik z ugledno kariero ostaja prijazen in preprost Meniševec. S čim se poklicno ukvarjate? Ukvarjam se z regionalnim razvojem in humano geografijo ter z vsem, kar s projekti pride zraven. Ta zraven pa pomeni? To, da skačeš z ene teme na drugo. To je problem projektnega financiranja. Projekt imaš lahko na temo mobilnosti, kulturne dediščine, razvoja obmejnih območij, demografije … Moraš se prilagoditi in kreniti s svoje poti. S čim se najraje ukvarjate? V glavnem sem izhajal iz regionalnega razvoja, kar je fajn. Imaš vse v vsem: prostorske, družbene in ekonomske teme. Ko sem se prijavljal na projekte, sem imel vse – od razvoja občin do razvoja mobilnosti in kulturne dediščine. Janez Nared se raje označuje za raziskovalca kot znanstvenika. Pri tem se lahko z vsem ukvarjaš. mesta. Z razvojem, ki smo ga naredili Ljudje se z nostalgijo spominjajo nestrateško, dejansko kreiramo nove Iskre v Cajnarjih. Bi tak obrat pokril S Cerknico ste se že? prometne tokove in zato se vozi toliko današnje potrebe? Ne, ni bilo interesa z lokalne strani. in toliko ljudi v Ljubljano. Slovenija je relativno hitro začela z re- gionalno politiko, v začetku sedem- Omenili ste regionalno planiranje. Biti raziskovalec desetih let. Tista politika je razmeščala Opažam, da se selimo v središča » je način življenja.« podjetja. Ta so imela poceni delovno – tako na državni kot na občinskih silo, ljudje pa službe. Potem pa se je ravneh. Gre za naraven tok, ki mora iti Ko smo s Slivniškimi pogledi obiskovali izkazalo, da glavne inovativne gospo- svojo pot, ali nimamo prave strategije? vasi na Vidovski planoti, smo ugotavljali, darske panoge funkcionirajo na kon- Oboje. Naša država je podpovprečno da so jih s svojimi ljudmi naselili fevdalni centraciji, kopičenju kapitala, delovne urbanizirana, imamo relativno nizek lastniki zemlje. Danes takratne potrebe sile in znanja. S preobrazbo k zahtev- delež mestnega prebivalstva. Pri nas po krčenju gozdov ni več. nejšim proizvodom rabiš kritično ma- ga je polovica, na ravni Evrope pa Razmere se spreminjajo. Spreminjajo so izobraženih ljudi, ki delajo na točno 74 odstotkov. Deloma je to povezano se prostor, gospodarstvo, to, s čimer se določenem področju. Najbolj perspek- z zgodovinsko pogojeno razpršeno preživljamo, to, kaj nas zanima, v končni tivna so tista območja, ki so speciali- poselitvijo, deloma pa nimamo jasne fazi, spreminja se, kaj radi delamo. Temu zirana v določenih visokotehnoloških strategije. Od konca osemdesetih let, tja se je treba prilagajati. Kolikor sem gledal dejavnostih in kjer je več podjetij iste v dvatisoča, je bilo močno izseljevanje te vasi, se ne praznijo vse, nekje narašča dejavnosti na kupu. To ustvarja mož- iz Ljubljane in večjih mest, tako število prebivalcev. Ni vzorca, da bi rekel, nost specializiranih delovnih mest. Je imenovana suburbanizacija, do katere da Cerknica raste, drugo pa ne. Ni tako pa tako; dokler je prevladovalo kmetij- je prišlo zaradi izboljšanja cestnega črno-belo. Na splošno pa se pozna, da stvo, je bila taka poselitev, o kateri sva omrežja, izboljšanja voznega parka in je naš poselitveni prostor razpršen, da govorila prej, ustrezna, v drugih gospo- precejšnjih razlik v cenah nepremičnin. je daleč stran od tistega, kar sodobne darskih dejavnostih pa imaš težko tako Takrat bi lahko naredili več. Namesto razmere zahtevajo zaradi koncentracije razpršena delovna mesta. spodbujanja razpršene poselitve bi ljudi delovnih mest v večjih središčih, lahko usmerili v določena središča, kjer mobilnosti, klimatskih sprememb. Temu Na katerem področju bi morali lahko zagotavljaš storitve in delovna pa ta sistem ni najbolj prilagojen. v Cerknici največ delati? 4 | Slivniški pogledi | oktober 2020 Intervju Vsekakor bi morali migati.