ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE, lEtNIk 90/55, lEtO 2019, ZVEZEk 3–4 3–4 ČASOPISZA ZGODOVINO Review forHistoryandEthnography Review INNARODOPISJE IN NARODOPISJE Prva številka Prva 1904 izšla leta ZA ZGODOVINO ZA ZGODOVINO ČASOPIS ČASOPIS Nova vrsta 55 vrsta Nova Letnik 90 Letnik • Coming Since 1904 out 1–172 Str. 2019 Na naslovnici je gradivo iz Zbirke drobnih tiskov Enote za domoznanstvo in posebne zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor (izbor Gabrijela Kolbič): MARIBOR, Vinorejska šola. [Slikovno gradivo]. Maribor: F. M. Nowak, 1929. – 1 razglednica : č-b ; 9 × 14 cm ZDT RZ 1 Mb in=240702900 COBISS.SI-ID 59806209 [RAZRED UČENCEV Z UČITELJEM] [Slikovno gradivo], č-b fotog., stari fond Revija je v polnem besedilu dostopna – Full text sources availability: Sistory (http://www.sistory.si), EBSCOhost Historical Abstracts with Full Text, ProQuest www.ukm.um.si ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Letnik 90 – Nova vrsta 55 3.–4. zvezek 2019 Review for History and Ethnography Year 90 – New Series 55 Volume 3–4, 2019 Maribor 2019 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata – Published by Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru – University of Maribor and Historical Society of Maribor ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki Red. prof. dr. Darko Darovec Dr. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Tone Ravnikar Red. prof. dr. Franc Rozman Dr. Vlasta Stavbar Izr. prof. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Dr. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Pomočnica urednice – Editor’s Assistant Urška Zupan [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Prispevki so recenzirani. – Authors are responsible for the scientific contents of their articles. Reprint of articles and pictures is possible only with editor’s permission and source quotation. The articles have been reviewed. Izdano z denarno pomočjo Mestne občine Maribor in Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Published with financial help of the Maribor Municipality and the Slovenian Research Agency. 3 Kazalo – Contents JUBILEJI – ANNIVERSARIES Marjan Žnidarič, Vladimir Bračič 1919–1996 (Ob stoletnici rojstva) . 5 RAZPRAVE – STUDIES Filip Čuček, Spodnještajerski deželnozborski slovenski poslanci za časa Taaffejeve vlade (Lower Styrian Slovene Provincial Assembly Members in the Times of Taaffe’s Government). 11 Andrej Rahten, Vzpostavitev slovensko-avstrijskih odnosov po razpadu habsburške monarhije (The Establishment of the Slovene-Austrian Relations after the Break-up of the Habsburg Monarchy) . 25 Marjan Toš, Fran/Franjo Voglar, tajnik Narodnega sveta za Štajersko, šolnik in narodnopolitični delavec (Fran (Franjo) Voglar, a Secretary of the National Council, a Teacher, and a National-Political Worker) . 53 Irena Mavrič-Žižek, Usoda ptujskih Nemcev ob koncu druge svetovne vojne (The Destiny of Germans in Ptuj at the End of World War II) . 67 Fanika Krajnc-Vrečko, Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) rektor praške univerze in prezrti cerkveni zgodovinar (Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) – Rector of the University in Prague and an Overlooked Church Historian) . 89 4 Marjeta Ciglenečki, »Delo hvali kiparskega mojstra, g. Ivana Sojč.« Arhivski viri, časopisna poročila in umetnostnozgodovinska besedila o kiparju Ivanu Sojču (1879–1951) (“The Work Praises the Sculpture Master, Mr. Ivan Sojč.” Archival Materials, Newspaper Reports, and Art History Texts about the Sculptor Ivan Sojč (1879–1951)) . 101 Damir Globočnik, Spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru (The King Alexander I of Yugoslavia Memorial in Maribor) . 133 OCENE IN POROčILA – rEVIEWS AND REPORTS Marjan Toš, Judovska država (Temeljni dokumenti političnega sionizma) . 165 5 jubileji – anniversaries Vladimir Bračič 1919–1996 (Ob stoletnici rojstva) Prof. dr. Vladimir Bračič. UKM, Zbirka drobnih tiskov Ime dr. Vladimirja Bračiča, katerega stoletnico rojstva so letos dostojno obele- žili na mariborski univerzi in v njegovih rodnih haloških Cirkulanah, je tesno povezano tudi z najstarejšim slovenskim zgodovinskim glasilom Časopisom za zgodovino in narodopisje (ČZN), ki letos praznuje tri jubileje (sto petnajst- letnico izhajanja, izid devetdesetega letnika in izid petinpetdesetega letnika Nove vrste). Zato se nam zdi še kako prav, da o Bračičevi povezanosti s ČZN seznanimo tudi bralce naše revije. 6 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2019/3–4 Od začetka izhajanja leta 1904 do nacistične okupacije leta 1941, ko je oku- pator ukinil vse slovenske organizacije, društva in kulturne ustanove, je bilo izdajatelj časopisa Zgodovinsko društvo v Mariboru. Kmalu po končani drugi svetovni vojni je bilo Zgodovinsko društvo obnovljeno, ponovno so zaživeli kulturni zavodi in nastajali novi, nastale so nove višje in visokošolske orga- nizacije, le ČZN, ki je pred vojno ponesel ime Maribora najdlje v svet, ni izšel. Zamuda je med drugim nastala tudi zaradi centraliziranja organiziranosti slovenskih zgodovinarjev v Zgodovinskem društvu za Slovenijo, v katero se je kot podružnica vključilo tudi do takrat samostojno mariborsko društvo. Osrednje društvo v Ljubljani je z Zgodovinskim časopisom dobilo svoje glasi- lo in ko je kot glasilo podružnic leta 1953 v Ljubljani začela izhajati še Kronika (časopis za krajevno zgodovino), je bilo ustanavljanje regionalnih zgodovin- skih glasil prepuščeno zgolj lokalnim pobudam. Očitno je med mariborskimi kulturniki takrat bilo preveč cincanja in premalo poguma za uresničitev takih pobud. Čeprav je Maribor v drugi polovici petdesetih let imel v ustanovah, ki so pred vojno izšle iz Zgodovinskega društva, in v nastalih po osvoboditvi, pa tudi med srednješolskimi profesorji dovolj možnih sodelavcev revije, do obnovitve ČZN ni prišlo, kljub temu da sta bila v Mariboru še oba predvojna urednika (Franjo Baš in Janko Glazer). Tudi revija za kulturno politiko Nova obzorja, ki je izhajala v letih 1948–1964, ČZN ni mogla nadomestiti, čeprav je objavila tudi nekaj prispevkov, ki bi tematsko sodili vanj. Šele v letih 1959–1961, ko se je kulturnim ustanovam v Mariboru pridru- žilo šest visokošolskih zavodov, je bila ustvarjena kadrovska in institucional- na možnost za ponovno oživitev znanstvenega dela. Tako je leta 1960 Višja komercialna šola vzela pod svoje okrilje mariborsko ekonomsko revijo Na- še gospodarstvo, Združenje visokošolskih zavodov pa je sklenilo na predlog predstojnika dr. Vladimirja Bračiča izdajati Znanstveno revijo, za katero je svet združenja aprila 1964 tudi že namenil zagonska sredstva. Ker je bila samo zavest o potrebi obnovitve ČZN premalo, si je mariborska podružnica Zgodo- vinskega društva za Slovenijo ob proslavljanju šestdesetletnice Zgodovinskega društva leta 1963 in ČZN leto pozneje končno zastavila nalogo obnoviti svojo predvojno revijo. Uresničitve zamisli o ponovnem izhajanju ČZN se je kon- kretno in odločno lotil dr. Vladimir Bračič, ki se je zavedal pomena in vloge humanistične revije s takšno tradicijo, kot jo je imel ČZN. Njegov predlog o strnitvi obeh pobud (Visokošolskih zavodov in podružnice Zgodovinskega društva) je padel na plodna tla. Na posvetovanju 27. oktobra 1964 na Pedago- ški akademiji, ki ga je sklical dr. Bračič, so se navzoči mariborski znanstveniki in kulturni delavci končno odločili za obnovitev ČZN. Rojena je bila Nova vrsta ČZN. Oživljanje ČZN je trajalo polnih dvajset let, kar bosta Maribor in severovzhodna Slovenija kljub objektivnim težavam po drugi svetovni vojni pred zgodovino težko opravičila. JUBILEJI – ANNIVERSARIES 7 Izdajatelja časopisa sta postala Združenje visokošolskih zavodov Maribor in mariborska podružnica Zgodovinskega društva Slovenije, ki jo je vodil arhivar v Pokrajinskem arhivu Maribor prof. Antoša Leskovec. Za prvega ured nika Nove vrste ČZN je bil določen profesor zgodovine na Pedagoški akademiji v Mariboru medievist Jože Koropec, ki je s komunikativnostjo, ured niško doslednostjo in raziskovalno prizadevnostjo to delo uspešno oprav ljal do junija 1984. Za nemoteno izhajanje revije se je obvezala mari- borska Založba Obzorja, ki jo je vodil prof. Jože Košar. Leta 1966 je z letnico 1965 izšel prvi letnik Nove vrste ČZN, ki je takoj naletel na zelo dober sprejem v domačih in tujih strokovnih krogih. Febru- arja 1966 je bil imenovan tudi stalni 19-članski uredniški odbor, ki so ga sestavljali: Vladimir Belaj (Pokrajinski muzej Ptuj), dr. Borut Belec (Peda- goška akademija Maribor), dr. Vladimir Bračič (predstojnik Visokošolskih zavodov Maribor), Janko Glazer (Študijska knjižnica Maribor – upokojenec), Ivan Grobelnik (Gimnazija Celje), Bruno Hartman (Študijska knjižnica Ma- ribor), Jože Košar (Založba Obzorja Maribor), Antoša Leskovec (Pokrajinski arhiv Maribor), Drago Predan (Zgodovinsko-etnografsko društvo Celje), dr. Janez Rotar (Pedagoška akademija Maribor), Stanko Škaler (Posavski muzej Brežice), dr. Fran Sušnik (pisatelj – Ravne na Koroškem), Franc Šebjanič (pu- blicist, Murska Sobota), dr. Vanek Šiftar (Višja pravna šola Maribor), Bogo Teplý (Pokrajinski muzej Maribor – upokojenec), Andrej Ujčič (Umetnostna galerija Maribor), dr. Sergej Vrišer (Pokrajinski muzej Maribor), Milan Ževart (Muzej narodne osvoboditve Maribor) in urednik Jože Koropec (Pedagoška akademija Maribor). Uredniški odbor